KNJIŽNA IN DRUGA POROČILA S . Brodar: Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh. Zgodovina L ju b ljan e I. knjiga, str. 223—242; z eno razpredelnico in enim zem­ ljevidom ; povzetek v nem škem in francoskem jeziku; L ju b ljan a 1935. V kratkem uvodu podaja avtor n ek a j podatkov o pleistocenu, njegovem tra ­ ja n ju in nosilcu paleolitskih kultur. U gotavlja, da na ljubljanskem prostoru še niso našli zanesljivih sledov pleistocenskega človeka iz razloga, k er se v plei- stocenski in še holocenski dobi pogrezata L ju b ljan sk o polje in B arje te r za­ sipavata z debelim i sloji sedimentov. T orej bi lahko pričakovali pleistocenske najdbe le v v ečjih globinah. Dom neva kot verjetnost, da bi na L jubljanskem polju našli k u ltu rn e sledove paleolitskega človeka le iz zad n je w ürm ske pole- denitve v še n esprijetem produ. Starejši sedim enti (riško-wiirm ski) segajo že v globine preko 100 m. U gotavlja, da položaj na B arju ni m nogo boljši, k er tu lahko ledenodobne sedim ente pričakujem o šele pod kredno polžarico, in sicer končno fazo, vse sta re jše faze pa so v sk o raj nedosegljivih globinah. T orej je na samem ljubljanskem prostoru tudi v bodoče zelo m alo m ožnosti, da bi našli paleolitske k ulture. Več verjetnosti o b sta ja na obrobnem apneniškem gričevju, k je r je nekaj podzem eljskih jam , k aterih sedim enti še niso raziskani. Po m nenju pisca lahko tudi v teh pričakujem o le m lajši paleolitik. Sledi ocenjevanje dveh favnističnih najdb na samem te rito riju L jubljanske kotline. V ilovicah na viškem Brdu so le ta 1912 našli dva fragm enta spodnjih čeljustnic staropleistocenskega losa, za katerega m eni F. Seidel, sodeč po po­ škodbah, da ju je imel v rokah staropleistocenski človek. Po oceni I. Rakovca so ti ostanki širokočelnega losa iz dobe pred m indelsko poledenitvijo (pred 400.000 leti) in bi bili istodobni s heidelberško čeljustjo. Človek, ki naj bi bil imel ta dva čelju stn a fragm enta v rokah, je up o rab ljal n a jsta re jše paleolitsko orodje (abbevillien), ki ga pa v vsej sred n ji Evropi še ne poznam o. A vtor ugo­ tavlja, da poškodbe na čeljustnicah niso delo rok staropleistocenskega človeka, s čim er seveda odpade posredni dokaz za njegovo prisotnost na lju b ljan sk ih tleh. Meni, da so jih prizadeli delavci z železnim orodjem ob izkopu. Y n a­ slednjem odstavku se avtor pomudi ob najd b i rogovja severnega jelena pri V rhniki. Iz globine, v kateri je bilo najdeno, in iz vrezov na rogovili, ki jo opisuje V. H ilber (rogovila se je nam reč izgubila), sklepa S. B rodar, da je ro­ govje iz zadnjega odseka vviirma, ko je B arje prek riv ala tu n d ra, vreze pa da je napravil m agdalénienski človek. K er na južnem obrobju Alp še ne poznamo m agdalčnienskih postaj zahodnoevropskega tipa, pisec m eni, da je zareze na om enjeni rogovili severnega jelena vrezal človek, ki je živel istočasno z magda- lénienskim i lovci na zapadu. Ta pa ni prevzel m agdalénienske ku ltu re, temveč je obdržal trad icijo zgornjega ter sred n jeg a aurignaciena. Ker so paleolitske najdbe na samem ljubljanskem prostoru več kot skope, pritegne avtor k ugotavljanju pristnosti človeka na tem teritoriju vso mrežo paleolitskih postaj Slovenije in njenega obrobja. Mreža je sicer še zelo redka, predvsem če upoštevamo, da so slovenske postaje iz stare kamene dobe različne starosti, je pa dovolj gosta, da lahko mislimo na premikanje oziroma preko­ račenje ljubljanskega prostora po ledenodobnem človeku na njegovih lovskih in selitvenih pohodih. Besedilu je priložena razpredelnica, ki ponazarja časovno in kulturno pripadnost vseh slovenskih, kakor tudi bližnjih hrvatskih pa- leolitskih postaj. Topografsko razporeditev teh postaj nazorno p rik az u je razpravi priključeni zem ljevid. Da je ledenodobni lovec vsaj v w ürm u češče prekoračil in lovil po ljubljanskem prostoru, sklepam o lahko iz samega zem ljevida, saj o b d ajajo L jubljano paleolitske postaje v večji ali m anjši oddaljenosti od vseh strani, razen severozahodne, k ar je posledica nezadostno raziskanega gorenj­ skega kota! D a nastopajo postaje v skupinah — tu imamo predvsem v mislih pivško-kraško skupino — je posledica k o n ce n triran ja raziskovanj n a tem te ri­ toriju, v precejšnji m eri pa tudi geološko-orografskega značaja pokrajine. Po­ staje na prostem so pri nas zelo redke, n jih o d k ritja splošno slučajna, m edtem ko vsebujejo k rašk e podzemske jam e, ki im ajo kolikor toliko lah ek dostop in dno pokrito s pleistocenskim i sedim enti, večinom a pleistocensko favno te r k u l­ turne ostanke fosilnega človeka. Takih jam pa na Slovenskem K rasu ne m anjka. V naslednjem in končnem delu razp rav e obravnava avtor paleolitske po­ staje Slovenije in obrobja po kronološkem redu od riške poledenitve preko riško-w iirm skega interglaciala ter vseh faz zadnje w ürm ske poledenitve. Kom­ p arira in p aralelizira kulturne stratum e posam eznih najdišč, k ritično upošteva izsledke in ugotovitve raziskovalcev te r nakazuje v erjetn e m igracije paleo­ litskih kultur. P ri vsem vedno upošteva m ožnosti bivanja in gibanja bodisi neandertalca, pozneje sapiens človeka po L ju b ljan sk i kotlini in njenem obrobju. R azprava, ki n aj bi prikazala n ajsta re jšo zgodovino L jubljane, predstavlja spričo pom anjkanja neposrednih dokazov o bivanju paleolitskega človeka na njenem ozemlju, v bistvu kratek in zgoščen, hkrati pa kritičen pregled paleolitika na Sloven­ skem ter v obm ejnih pokrajinah. D a so L jubljansko kotlino zajeli k u ltu rn i valovi m oustériena v širšem sm islu in aurignaciena, je avtor jasno nakazal, možnost njih neposrednega dokaza pa se najlepše zrcali v zaključnem stavku razprave: »Toda iz geoloških razlogov se bo na tem prostoru le ob ugodnem n ak lju čju posrečilo odkriti paleolitske postaje. p, Q so]e Joachim Werner, Das alamannische Gräberfeld von Mindelheim (M aterialhefte zur bayerischen Vorgeschichte, fü r das Bayerische Landesam t für D enkm alpflege herausgegeben von W erner K räm er, H eft 6), 40 strani, 46 tabel in več slik med tekstom. B avarski zavod za varstvo ku ltu rn ih spom enikov je pod vodstvom W erner K ram erja izdal sedaj že šesti zvezek gradiva za bavarsko predzgodovino. Novi zvezek p red stav lja katalog gradiva alam anskega grobišča v M indelheim u, ki ga je napravil J. W erner. Odveč bi bilo, da bi se tu zadrževali ob sam em katalogu grobnega in v en tarja, ki je tako v opisu k ak o r tudi v slikopisnem gradivu s krasnim i fotografijam i in grobnim i celinam i v shem atičnih risbah neoporečen in ki bo služil v polni m eri vsakem u znanstveniku. Pač p a je potrebno', da se z n ekaj besedam i zaustavim o na obravnavi sam ega gradiva. G radivo pripada etnično Alam anom, odkrito je pa na grobišču, ki so ga d v ak ra t raziskovali. Pri prvem nesistem atičnem raziskovanju so odkrili 33 grobov, p ri drugem siste­ m atičnem raziskovanju pa 127 grobov skupno s 150 skeleti. Sami grobovi, ki spadajo v vrsto ravnih grobov, nim ajo n ikakršnih k ara k terističn ih posebnosti. Različna globina od 20—180 cm in tudi različna velikost grobov (širina 70 do 160 cm in dolžina 160—200 cm) ter razni drugi nadrobni deli ne n u d ijo nika­ kršne kronološke opore. W erner tolm ači sledove črne trohnobe v nekaterih grobovih kot ostanke lesenih krst. G lavni p rid atk i v m oških grobovih so bili orožje in okovi pasic. Med orožjem so zastopani dvorezni dolgi m eči (spathae), enorezni bojni noži (saxi), kopje, strelice, ščit in ostroge. N ajveč je bilo odkritih grobov z bojnim nožem, za njim i pa slede grobovi z dvoreznim dolgim mečem. Včasih sta bojni nož in meč tudi v istem grobu. O stroge so bile zastopane vedno le v enem prim eru, in sicer le za levo nogo. Med orožjem iste vrste je večje število raznih tipov. M arsikateri kosi so bili okrašeni tudi v tauziji. Izredno bogati so okovi pasic, ki se javljajo v celih garniturah. Tako imamo trodelne in tudi večdelne garniture, ki so skoraj po pravilu okrašene v tauziji ali platirane. Kot motivi se javljajo na okovih pleteninasti ornamenti, dalje spiralni ornamenti, figuralni motivi itd. V moških grobovih so pa poleg tega najdeni tudi še posamezni drugi predmeti, kot so kresila, bronaste pincete,