62. številka.
Trst, v ponedeljek 17. marca 1902.
Tečaj XXVII
^^JZ	ag	^uOV đgjgWf	^fl	Jf	^AV
Glasilo političnega društva „Edinoet" za Primorsko.
T edinosti J« tscS!
„Kdlnost" Isitji •■»rat mi . razor »eriei*
p rainikov. ob 4. uri rrečti.
Naročat"* ssm*» :
sa ce'o leto . .......3-1 fcroa
ta pol ieta.........12 „
i« ?ftrt leta . . ...... « -,
?a ve .............. 2 t roni
aro^ni^o j a plačevati naprej. Na tjč « ir?f oni aar ičnina na a!»rt73 se >*'ra.	_
Po tohakartmh v T ratu se prodajajo pc-ta-u-rr.e ^tevilse po « stolink (3 nv£.»; Tnta na po 8 stotint (4 i
Telefon StT. «7«.
Ogl&si
Jo računa=o po Tratah v petitu. Za *eč-iratBO naročilo s primernim popm tom toalana. osmrtnice in javne s&hvatn do-csafii oglasi itd. se računajo po pogodbe
7si dopisi nuj se pofliljajo urednlitvu Nc?ranko vani »iopisi se ne npiejemajo iiokopiai as ne vračajo.
SatoČuioo, rekiauiacne iu oglase oprtima spravnlfitio. Naročnino in osjia*« j« plačevati loco Trst.
Urednlitio In tiakarna as u«hajats v
aIS«J Gflrintia Siv. 12. I"prHinlšt*«, Id »prsjstusnje ina»:r»it<»7 v ulici Molil plccoio *tv, 3, U. nad^ir.
in odgovorni urednik Fran Qo d s i k.
Lastnik koneorcij list* Edinost4'
Kačssila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trat
Važnost Trsta.
1.
Kar je v naravi, kar koreni v dejstvih, kar t::k<; reko« raste i/, obstoječih odnošajev ven, to ^e pojavlja zopet in zopet z elementarno silo. Pred tem si moreš zai.iskati oči, aii ičim si jk»gledal zopet, že vidiš pred seboj reen co; to inireŽ potajevati, tajiti, zanikati, ali, hočeš nočeš, moraš slednjič vendar pripoznati, da je ; ti se moreš truditi kolikor hočeš, da bi preziral, slednjič moraš vendar le kloniti pred tem, kar je, kar obstoji.
Tako je z našim Trstom, oziroma z njega j važnostjo. Naše mesto je velike svetovne važnosti v dvojnem pogledu. Važno je kakor trgovinsko mesto, torej v svetovno trgovinskem, narodno-go^dodaiskem pogledu! i u važno je zbok svojega zemljepisnega proženja, v političnem, v državnopravnem pogledu.
V dokaz te važnosti našega mesta se ni treba trmi/ti mnogo, ali prav za prav : prav nič! Saj jo dokazujejo vsakdanji dogodki, saj jo dokazuje fakt, da stezata po njem roko dva svetova, romanski in germanski svet. Saj je Trst glavna točka na programu italijanskega irredentizma, kakor je nedavno in vnovič priznaval, izkoristivši žalostne tržaške dogodke, znani irredentovec Barzilai. Oči vse Italije, oficijelne in ueoticijelne, so obrnjene sem čez na vztočno obal A dri je, izlasti pa so uprte v biser, \ zaklad ob tem sinjem <norju — v naš Trst.
Nič manje poželjivo ne gleda na naš em|>orij mati Germanija. To nemško poželje-nje, to sezanje sem doli je še veliko, neprimerno zgovorneje o važnosti našega Trsta, nego pa italijansko - irredentarske aspiracije. J talija u i se morejo vsaj sklicevati na (će tudi le od njih zatrjevani, a taktično neobstoječi) italijanski značaj Trsta in delujejo torej pri mn< gih Italijanih morda bolj narodno-idejabii vzroki o stremljenju glede na v z toč no obal Adrije, neg) pa pametno spozna vanje velike trgovinske in mednarodne pomembnosti nagega Trsta.
Nemčija pa reklamira Tret za-se, ne da bi imela kako pravico v to ni v etnografiji »ii v geografiji! Reklamira ga, ker pozna njega velikansko važnost, ker ve, da je tu ključ veliki svetovni trgovini na Orijentu, in preko trgovine do narodnega in političnega svetovnega gospodstva. Zato si je Germanija izbrala Trat, rekli bi, izbrala kakor izhodno točko, za izvrševanje velikih načrtov v ztni-slu testamenta Bismarckovega in vseh onih
1
nemških duhov, ki so uverjeni, da j« narod nemški poklican za svetovno gospodstvo, in ki so uverjeni tudi, da ima ta narod dovolj moči za premaganje vseh težav, ki se bodo velikouemškirn aspiraeijam stavile na pot v njih stremljenju na Orijent. Niso le fantasti to, ampak v narodu nemškem je vseobča ta vera, da jim bo možno Balkan ne le podrediti si politično in gospodarski, ampak tudi narodno asimilirati. V koliko bo ta vera —, glede ponemčenja — res izvedljiva, in koliko je le šovinistična, to je drugo vprašanje, s katerim se nočemo baviti tu. Kar pa se do staje gospodarskega in političoega podrejenja pa ne le da je izvedljiva, ampak se nevarnost tega pod reje nja pojavlja bolj in bolj intenzivno, raste in se bliža. Za ta cilj delajo v Nemčiji j»o stalnih, gotovih, do vseh podrobnosti proračunjenih načrtili, zistema-tično, organizirano. V to delati roka v roki državna politika in trgovinska oziroma narodnogospodarska politika Nemčije - Ta cilj ima Nemčija tako trdno, nepremično pred sabo, da na to stran ne pozna nikakih ozirov niti do svoje zaveznice — naše monarhye; nasprotno: se svojo za vratno, machiavelli^tiško, brezvestno politiko umeje celo dosez&ii, da sta se jej tudi naša vnanja ui notranja politika vpregli v jarm.
Izhodna toč k a za izvajanje teh nemških načrtov pa je — kakor smo že rekli — ravno naš Trst. Pri bivši to dejstvo bi lahko kar zaključili ta izvajanja. Ker razsodnemu človeku, ki ima oči v to, da gleda, um v to, da opazuje, in možgaue v glavi, da si na podstavi takega dejstva more delati zaključke, govori le to dejstvo samo : kolike važu osti je Trst v splošnem svetovnem pogledu. Kamo-li za našo državo! In kaj še le za naš mali slovenski 11 a r o d ! In vendar, koliko je še Slo- 1 vencev, ki ne umevajo te važnosti! Koliko je celo takih, katerim se niti sanja ne, koliko je za nas na igri v tej veliki, gigantski borbi j ob vprašnju: čegav bo Trst?!
_ !
Ruščina in Slovenci.
1.
„
Tu pa tam so ei izlasti med Cehi, pote m pa tudi med Slovenci osnovali posebna društva, tako imenovane »ruske kružke«, z namen« m, da bi se v njih društveniki poučevali v ruščini. To dokazuje, da vsaj nekateri Slovenci pri pozna vajo potrebo, da bi znali govoriti tudi na ruskem jeziku. Če pa
gledamo, kako se trčč ruščine med drugimi narodi, so Slovenci le preveč zaupani v tem pogledi' Najbrže mislijo, da znunje ruščii»*> je potrebno le za zunanji blišč, za parado, j kakor to velja o tistih slovenskih gospican, katere dajajo v kake učne institute, kjer se ubijajo z učenjem modernih zapadnih jezikov,' V teh zavodih je namreč moda, da potiču-jejo učenke v francoščini, tu in tam angle-j ščini, italijanščini in, sevedit, pred vsem v nemščini. Tak6 zvana družba evropskih mest in tudi trgov iu gradov zahteva, da gospiee in gos|^, dobro ali slabo, gladko ali nepra-viioo, govore vsaj francoščino ; nemščina se v Avstriji v ta4:i dražbi umeje sama po sebi. Vse to znanje tujih jezikov je nekaka trajna moda, večinoma brez prave praktične potrebe. Ta novodobna šega med imovd-tišimi slogi škoduje posrednje učenju ruščine tudi med Slovenei. Očetje in maiere dobriij hiš •si mislijo., čemu bi .posnemali modo tudi glede na učenje ruščine !
V	A\striji je pa še obči zadržek. Ru-ščiuK je v pravem pomeni* odpahnesa iz šolskili predmetov. Će izvramemo vojaške šole in orijentalno akademijo, kjer iz posebnih praktičaih razlogov poučujejo kakor predmet tudi ruščino, se ta je:ik zanemarja cel<5 na vseučeliščiii in tehnikah, iu kar se vrši na korist učenja ruščine, je toliko ka-
, kor nic.
V	lena, ko velike zapadne države, izlasti t»a Nemčija, skrbe, <.ia se znanje ruščine širi
' ne le med vojaštvom in učenci praktičnih šol, pa v Avstriji uvrščajo med tfrčne predmete, recimo, srednjih šol, rajši vse druge moderne jezike, nego pa ruščino. In vse to se godi v veliki državi, v kateri je večina prebivalstva slovanska, in katera ima naj več i h praktičnih potreb za občenje [s Slovani zunanjih držav. Državniki dobro vedo, da bi se Slovani avstro-ogrski igraje učili ruskega jezika, in da so tudi neslovanski narodi našega cesarstva navezani na občenje s sosednjimi slovanskimi državami in narodi : kljubu temu pa se državniki, pred vsem naučua ministerstva, ne zganejo, da bi popolnila učne načrte s predmetom ruskega jezika.
Zakaj se zanemarja ta predmet, je pač Slovencem dobro znano; iu znano jim je celo to, kake težave se delajo tedaj, ke lar si hočemo pomagati sami, torej zasnovati društva, politično popolnoma indiferentna, kakoršna so »ruski kružki«.
Že postopanje vlad samo bi nam moralo dokazovati posredno, da v učenju ruščine ne ' more tščati samo moda ali paradncst, temveč
nekaj zaresnega, realnega. To realnost si hočemo nekoliko ogledati s stališča slovenskih ! potreb, katere se na to stran zlagajo s potrebami vseh zapadnih Slovanov, torej ue le Čehov in Slovencev, temveč tudi Poljakov, Slovakov in Hrvatov, da ne omenjamo lu-žiških Srbov. Drugi Slovani namreč rabijo cirilico v svojih literaturah i u se bolj ali manje sami uče ruščine. Posebno v Bolgariji, Srbiji in (»a Črni Gori se od kraja uče ruščine po šolah in se vežbajo v njej zunaj šole. Potreba in korist znanja ruskega jezika se nam kaže gledč na praktične dobičke, glede na popolnjenje našega znanstvenega in leposlovnega naobraženja in gledć na okrep-ljenje pravega slovanskega duha v mišljenju in izražanju v materinščini.
iz poflroDne razprave o državnem proračunu.
(Govor |K>sl. V. S [> i n č i d a v seji zbornice poslaneev dne 4. marca 1902.)
(Dalje.) Gospodarske stvari.
Jvar se dalje dostaje gospodarskih stvari, je že moj prijatelj in tovariš, dr. Ploj, v • svojesu zadnjem govoru omenjal pripoznavši, da je ininisterstvo privolilo nekaj zneskov za lajšanje bede v Istri. Zal, da je bilo in je še mnogo občin v bedi, ki niso, žal, dobile nikake [»odpore, mnogim pa je, žal, ta podpora prišla prekasno — Često minevajo meseci, predao se bedo trpečim z Dunaja naznanja podpora — in žal, da se o tem često pGstopa strankarsko-politiški.
Ne zadošča pa, ako se pomaga, ko je beda.
V nekem poročilu na vlado v stvareh bede je bilo rečeno, da je v večih okrajih Istre trajna beda. Nasproti taki bedi bi se morale vendar bolj poštevati gospodarske razmere, graditi bi morali več cest, izvesti vodnih cest in tudi osuševanj.
Jaz moram še opaziti tu, da niti delo, dovoljeno v tej zbornici morda že pred otimi leti in vsprejeto od vlade, namreč izboljšanje ceste pod Pazom v okraju Pazin, malo delo, ni bilo izvedeno do.sedaj, kolikor je meni znano, baje zato ne, ker nedostaje tehničnih moči.
O tem opisovanju gospodarskih razmer se hočem dotakniti še okolnosti, da je pri nas prebivalstvo baveče se z vinogradništvom, izročeno oderuhom in vinski klavzuli, da so naši ribiči izročeni tujim ribičem, da se naši
P O D l. I 6 T E K
Vladimir.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-6.
IV.	I
Tako je torej mislila, tako je snovala^ Klara. A sedaj ? Volja moževa jej je razbila | vso osn.ivo, vso nado: sedaj bo Lucija borna gospa-kmetica, ki bo sita, ki bo pa stanovala v lesenem dvoru, pazila na krave, plačevala' težake in bo sama ii >jila deco. Da, okolo njenega glasovirja bodo pajki pleli svoje mreže, deset polnih let bo ob nedeljah in praznikih nosila svoje edino staroveško krilo, a na somenj se ne bo vozila v elegantni kočiji, ampak v »Noetovi barki«, ki jo je bil kupil Vladimirjev ded. To torej naj bi bila bodočnost njene hčere Lucije plemenite Do-braničeve !
Gospa Dobranićka se je sicer smehljala pred svetom, kakor da se raduje na Lucij i ni sreči, ali ta smeh je odseval z njenega lica kakor slaba solnčna luč na ledu ; srce ni
vedelo za ta smeh; še več: v duši je mrzila tega gosposko-kmečkega Vladimirja, ki je bil kriv, da je prekrasni nje načrt pokvarjen; mrzila je slednjič tudi svoje lastno rodno dete, ker je po Luciji hotela povrniti v hišo prejšnje izobilje, ali Lucija je strastno ljubila mladeniča. Hči je vtČkrat tako iz-pod očesa opazovala svojo mater, da bi prodrla v tajno njene duše, ker je Klara od zaroke sem bila čudno molčeča, čmerna iu čudna; enkrat je Lucija celo zaklicala :
»Mamica! Povej za Bega, kajti je?« »Meni? Nič!« je odgovorila Klara. »Ne, ne, ne! Nekaj te boli. Vidim to. Tvoje neveselje mi je v žalost, uprav sedaj, v ta čas, ko je moja sreča odločena«.
Gospa Dobranička ni odgovorila nič. »Daj, mati, govori!« privila se je Lu-' cija nežno k materi. »Skoro mislim, da ti je žal, ker sem zaročena z Vladimirom. Povej, zakaj se ne veseliš z mano?!«
»Veselim ! Veselim« je odgovorila Klara zlovoljno, pahnivši hčer od sebe. »Prosim te,1 idi, ti govoriš preneumno«.	,	I
Lucija ni vpraševala dalje: to neljubeznjivo
pehanje je živo užalilo njeno dekliško srce, deklica je uganila — in v tej dobi ženske najbolje uganjujejo — da ni po volji svoji materi. Ta je bila prva senca za prvih vedrih dni ljubavnega blaženstva.
Vladimir je odslej pogosteje prihajal v Dobranićevo hiŠ3 in je bil svetu javno predstavljen kakor Lucijin zaročnik. Kolomanove . lekcije so bile sedaj seveda nekoliko krajše, ker se razgovoru ljubezni hoče polno časa. Za-se se je učil Vladimir jako mnogo, da doseže svoj cilj, kajti stariši so se bili dogovorili, da bo poroka še le potem, ko si Vladimir dobi kako mesto, a trebalo je skrbeti, da se Luciji tako ali tako pripravi kaka oprema,
»Naj bo kakor hoče«, je rekla Klara nekoč svojemu možu, »ko že svojo jedinico možiš s tem mladičem, je vendar ne boš puščal iz hiše kakor kako beraČico, da se nam [ ne bodo ti gospodski kmetje še rogali. Preskrbi še teb nekoliko bornih goldinarjev : to je itak edino, kar daješ Luciji«.
Dogodilo se je, da je v tem času teta Pavlina zopet obiskala Dobranič.n-e. Dobra-
nič ee niti ni brigal zanjo, Klaro pa je ta obisk veselil in je zopet ui veseM ; Pavlini, jako jezični ženski, je bilo težko govoriti vso resnico; no, vsaj nekoliko je mogla bližnji sorodkinji odkriti težave svojega srca. Nekega dne sti sedeli Klara in Pavlina sami na vrtu, prvikrat sami.
»Ti možiš torej Lucijo ?« je vprašala teta.
»Da«, je rekla Klara zamolklo.
»S kom ?«
»Z Vladimirjem Milkovičem«.
»Milkovičem ? Kaj je ta človek ?«
»Za sedaj nič«.
»Nič? Glej, glej, jaz tega ne umejem. Je-li morda bogataš ?«
»Ah !« je odrezala Klara, »kakov bogataš ! Kaj še! Sin gosposkega kmeta je!«
»Nu, kako je prišlo to? Mojega Repu-šiča je odbila neumna deklica. To je vsaj nekak grajščak. Vrhu tega si mi vedno govorila, da misliš svoji Luciji preskrbeti bogatega moža, pa si radi tega tudi Repušiča zadosti slabo podpirala«.
(Pride še.)
delavri cesto morajo umikati preti tujimi delavci. (Tako je !)
Dogodki t deželnem zboru.
Prehajam k neki drugi točki, in sicer k dogodkom v našem deželnem zboru, radi katerih tožimo h u lo že nad let. diz ue vem, ali bi označil to kakor ironijo, ali kakor hinavstvo, da je dr. R zz;, če se ne motim, dne 30. oktobra m. 1. rek*I, da vlada vendar ne more trditi, da bi deželnozborska večina v Istri zlorabljala svojo moč nasproti manjšini, da bi sploh zlorabljala svojo moč, ali da bi namer-jali zlorabljati jo, čsmur je dosavil nekako, da v dveh drugih deželnih zborih, kjer so Italijani v manjšini, vlada ne jemlje tako v obrambo manjšina, kak<ir jemlje slovansko manjšino v deželnem zboru istrskem.
Kaj je to drugega nego zlorabljanje moči I večine, ako se uničujejo izvolitve poslancev, j izvoljenih povsem zakonito, tla, celo jednoglasno ? Kaj je to druzega, nego zlorabljanje moči večiDe, ako so v letu 1895 mojo izvolitev odobrili, a odo mojega tovariša Kozu-liči, ki je bil i k v o 1 j e n istega dne, v istih volilni krajih i n na istem volilnem čin u, pa uničili?!
Kaj je druzega nego zlorabljanje moči večine, ko se je to storilo z namenom, da ta drugi poslanec ne bo izvoljen členom deželnega odbora?! Kaj je dalje druzega, nego zlorabljanje moči večine, ako večina deželnega zbora »se vol 1 ne akte slovanskih poslancev izroča verifikacijskemu odseku, tudi če niso biii predloženi niicaki protesti, dočim ne tlela tega glede italijanskih poslancev ?! Kaj je, gospo la moja, druzega nego zlorabljanje moči večine, ako so bile izvolitve treh poslancev, dokler so bili še tam, uničene in so se v in izven deželnozborske dvorane tako dolgo prirejale demonstracije, dokler niso bila ostala šestorica slovanskih poslancev prisiljeni zapustiti deželni zbor in kraj in da so potem ostali štirje italijanski poslanci knučkib občin proti osmero slovanskih poslancev kmečkih občin izvolili člena v deželni odbor, in tla ta člen deželnega odbora ostaja tam skozi šest let, sedaj od leta 1895 ali 1 ? ! (Čujte ! Čujte !)
(Pride še.)
Politični pregled.
V Trstu, 17. marca 1902. Jugoslovani in Italijani. Tudi
»Parlamenti r« se bavi s tistim govorom profesorja Bar z lottija, katerega smo tudi mi pri nesli v izvadku in v katerem je avktor »varil Italijo, naj bo lojalna nasproti Avstriji, naj ne koketira z dvozvezo, i z lasti ne z Rusijo, ker bi s tem izgubila prijateljstvo Auglije. Na izrek Barzelott:jev, tla bi S3. ako bi se Italija pr b i/a'a Rusiji, Fovražtvo Jugsltv. proti Italijamun šj poostrilo, odgovarja j> Parlamenta r« : »Zmisel tega utemeljevanja je jako teman. Nasprotstvo Slovanov na jugu ni na-f>erjeno proti Itali i ali proti italijanskemu narodu, ampak izključno le proti italomanom in proti irredenti, ki bi hotela slovanske dežele priklopiti k Italiji, da bi jih poitali-iančila in za Slovanstvo narodno uničila. S Slovani postopajo Italijani v Primorju želela tako. da-si prvi nikakor ne morejo želeti usode, ki bi jih d«»!etela v Italiji. Italijanska irre-denta je v akeiji ravno zato, ker hoče po-sku-iti s teritorialnimi m narodnimi pridobitvami na račun Slovanov. To je gonilna sila irredente. Jasno je tor^j, tla jej pojile na roko — Anglija, ne pa — Rusija«.
Glasovanje o dispozicijskem fondu.
Mi torej lahko zaključimo. Kar smo želeli in kar smo hoteli reči v obrambo svojega stali?«"*;!, smo povedali. Za onega, ki je bil pristopen našim izvajanjem, zadošča: oi-ini pa,' ki se že a priori zapenjajo gori do vratu : preti vsakim dokazilom od naše strani, bi govorili zastonj. Teh ne prepričamo nikdar. Tudi nismo bili tako najivni niti za hip, da J bi te nadejali, da jih prepričamo. Ni nas torej zadelo nemilo, ko smo videli, kako na kratko roko je bil zavrnen vsaki naš argument od prizadete strani. Kar obžalujemo, je le, da se tudi to pot ni hotelo verjeti v stv »r-nost našega stališča, marveč so se nam podtikali razlogi antipatije, a ui možnosti, katere je neki list označil na kratko s tem, »da bi mi radi naprednjake v žlici vode vtopili.« Mi smo ravno to posebno povdarjali, da to ni bila prilika za manifestiranje ni naprednega ali liberalnega, ni konservativnega ali klerikalnega stal š -a. To menenje smo utemeljili z zgovornimi izgled-, posnetimi iz glaso-
vanja v zbornici. Kako naj bi potem sami manifestirali svoje nasprotstvo proti liberalcem, torej manifestirali svoje »klerikalno« stališče?! Tudi se nam je s;>očitalo, tla smo hoteli, naj se naprednjaki uklonejo pred klerikalci, da jim slede, tla naj plešejo kakor klerikalci hočejo, da smo torej — na kratko povedano — hoteli, naj naprednjaki delajo klerikalcem št a fazo. Kako krivo domnevanje ! Tega nismo hoteli, tega nismo zahtevali, kakor ne bi zahtevali, tla ob taki priliki klerikalci delajo liberalcem stafažo! Mi smo le želeli, da bi bili vladi izjavil svojo sodbo o nje postopanju, vsi, soglasno, ne eden nad ali pred drugim ampak drug poleg drugega, kakor enakopravni in enakoveljavni zastopniki skupnega naroda slovenskega, in da bi v tem tudi pred prijatelji našimi pokazali, da smo sicer ločeni v gotovih stvareh, ali jedin*, ko skupni interes naroda zahteva tako. C? bi bili kleri kalci glas »vali za dispozicijski f in 1, pa bi bili mi — verujte nam! — istotako — liberalni, da bi jih grajali.
Kriza v Italiji rešena. Kakor smo bili sporočili, kralj ni vsprejel ostavke Z i* nardelli-je\ega kabineta, ter se je ministerstvo vsled ti,ga v soboto z >pet predstavilo zbornici, katera je dosedanjemu kabinetu izrekla zaupnico z 250 glasovi proti 158. Splošna sodba je, tla bi bil ponoven poraz in even-tuelen >ad Zunai dellijevega kabineta nsode-polen za Italijo, ker bi mu bilo težko najti primernega naslednika. Iv sobotnemu vspehu sta mnogo pripomogla Griolittijev in Zinar-dellijev govor. Govori se, da se v minisier-stvu zgode neke spremembe ter tla vstopi tudi jeden socijalist v ministerstvo in sicer posl. De Marinis, kateri prevzune portfelj ministerstva javnih del.
Vojna v južni Afriki. Še vsakokrat, kadar -so Angleži doživeli znatne — nevspehe na južcoafričanskem bojišču, govo rilo se je o spremembah v vrhovnem povelj-n i št v u in so se te spremembe tudi faktično izvršile. Tako je Bullerju sledil II >berts in Robertsu Kitchener. Sedaj je začelo tudi s Kitchenerjem korenito iti navskriž in zopet se govori o spremembi vrhovnega poveljni-štva. O odstopu lorda Kitchenerja se je sicer že večkrat govorilo, ali Kitchener je ostal še dalje na svojem mestu; sedaj pa vse kaže, tla se mu je slednjič vendar močno omajalo stališče in da pride drug angležki general na njegovo mesto. Takoj po porazu lorda Me-thuena prišla je v svet vest o potovanju maršala \Volseley-a v južno Afriko. Seveda so angležki oficijelni viri zatrjevali, da je to \\*olselevevo pot »vanje popolnoma privatnega pomena ter da odpotuje isti v južno Afriko radi nekih zasebnih opravil. Čudno je že to, da ima angležki maršal taka opravila v južni Afriki —, da mora osebno tam biti, še bolj čudno pa je, tla mora Welseley ravno sedaj, neposredno po Methuenovem porazu »radi zasebnih opravil« odpotovati v južno Afriko. Tako oficijelno poročilo o »zasebnih opravilih« je gotovo prav lepa —oficijelna laž. Ta »zasebna opravila« se marveč na različnih mestih različno razlagajo. Jed »i pravijo, tla poj de Y\'olselev v južno Afriko radi tega. da se na licu ra»sta prepriča o Kitchenerjevi, oziroma Methuenovi krivdi na zadnjih nevspehih ; drugo trdijo, da si bo s Kitehenerjem delil vrhovno poveljstvo in s;cer tako, tla ostane \VeUeley v Pretoriji* Kitchener pa da bo osebno vodil boj ; nekateri pa hočejo vedeti, da po-ttane \Velseley Kitchenerjev naslednik, ter da prevzame sam vrhovno poveljništvo in bržkone bo to slednje mnenje najbolj pravo. To mnenje potrjuje tudi ona verzija, ki govori o razdelitvi vrhovnega povelj ništva, ker, ako bo maršal \Velseley vodil vojno iz Pretorije in ako bo Kitchener »osebno« votlil čete na bojnem polju, je jasno, da bo Kitchener poveljeval le jed-neuiu delu angležke vojske, med tem, ko bo \Velseley faktični vrhovni poveljnik. Slednjič naj omenimo še verzijo, da je \Volseleyu naloga stopiti z voditelji Burov v dotiko in — morebitna pogajan a. Naj bo pa slednjič tako ali tako, to je Ino je gotovo po odpotovanju l<»rda \Volseleya, da so namreč Angleži spoznali, da je bilo njih dosedanje vojevanje zgrešeno, da ne poj de več Lako dalje in da treba kreniti na druga pota.
Tržaške vestL
leiteljska imenovanja v tržaški okolici. Mnuicipalna delegacija pomaknila je iz I II. v I. plačilni razred gg. učitelje Štefanaj
F e r 1 u g o na Opčinah, Frana Mar t elan ca na Kat'nari, Fenla Starca v Barkovljah in Ivana I) a n e v a na Opčinah.
Kdo bo škof v Trstu ! V kolikor smo obveščeni mi, deluje njeg. eminenca kardinal Missia vztrajno na to, tla bi mons. Nagel vsprejel kandidaturo za tržaško škofovsko stolico. Možnost je, tla se mu to posreči. Ali mons. Nagel da zahteva slovenskega pomočnika in za to mesto je baje določen — kanonik M a r t e 1 I a n z.
Slovencem ne treba slikati, kafco bi jim bilo potem, ako jim povemo sledeče:
O učenosti g. kanonika govore njegova šolska spričevala, meti katerimi bi zastonj iskali onega o položeni maturi.
O plemenitosti njegovega čutstvovanja bi mogle kaj povedati nase dame, ki so ga prosile daru za našo siromašno šolsko deco.
O njegovem rodoljubju go%*ori njegovo delovanje v Skednju, pri sv. Antonu starem in sedaj pri sv. Justu. Z ničemer bi ga morda ne mzžalili bolj, nego, ako bi mu rekli, tla je Slovenec.
O njegovi dukovno-pastirski sposobnosti In ljubezni do Slovencev pa govori njega zadnji nastop v Ricmanjih.
Toliko z naše strani. V pojasnilo, kako sotlijo o njem z italijanske strani, pa bodi povedano naslednje :
Po Trstu se je bil med duhovščino raz-nesel glas, da utegne p »stati on škof in ne Barno pomočnik. Ta glas je tako vznemiril italijanske duhovnike, da sta dva njih hitela k kapitularnemu vikarju Petroniju z izjavo, da odložita kolar, ako bi se to zgodilo. Ko pa ju je g. Petronio pomiril, zatrdivši, da bi bil kanonik Martellanz pomočnik sam) za slovenske vernike, sta se sladko nasmejala in odišla.
Italijanski ukaz v Kicnianjih. Zadnji »Slovenski list« piše:
»Mi smo že o dogodku z bratovščino sv. Cirila in Metodija v Trstu pojasnili svoje stališče glede tržaških cerkvenih razmer. Takrat je tudi »S ovenec« dejal in na tem stališču tudi mi še danes odločno stojimo : »Mi pieer nimamo dolžnosti dajati v tem pogledu kaka navodila, zato je poklicana pristojna višja oblast, vendar pravico pa imamo in dolžnost, tla vsakomur, tako tudi duhovnu kličemo v spomin njegnve dolžnosti katoliškega duhovna, ki mora biti duhovni pastir vsem svojim vernikom, ki mora v Trstu objemati z isto ljubeznijo slovenske kakor laške katoličane. Aho bi duhoven iz narodnostne strasti postopal drugače, tedaj bi ne bil katoliški duhoven, marveč naroden fanatik, kar pa je v polnem nasprotju z njegovim svetim zvanjem.« Na istem stališču stojijo tudi mi, ako se obistini vest, katero prinaša »Ednost«. »Klinost* piše: G. kapitularni vikar je poslal v Ricmanje (v Ricmanje. prosimo !| svoj ukaz v italijanskem jeziku, njega slovenščine zmožni odposlanec je začel ta ukaz slovenskim Ricmanjcem čitati v italijanskem jeziku in seje na prigovarjanje R'cmaujcev odrezal : »Vi imate pravico govoriti slevensko, a škofov namestnik ima tudi pravico v Ricmanjih govoriti italijanski « - - Za sedanje razmere v Ricmanjih bi bilo tako postopanje več nego neumestno! Skrajni čas je že, da se »delovanje« kapitularnega vikarja Petronija omeji, ker njegovo delovanje kaže, kako bi navlašS hotel nagajati trž&škim Slovencem. Ali ni nobenega moža nad P e t r o n i -j e m ?«
Mi odgovarjamo na to : da, nad Petro-1 nijem je mož in ta je — M ssia. A o njem gredo glasovi, tla mu u g a j a t a Petronijeva politika in odločnost. »Slovenskemu listu« pa kličemo fv spomin žalostno resnico, da je Missia politični voditelj konservativne slovenske stranke na Kranjskem in Goriškem in tla snuje tako stranko tudi v Trstu in v Istri.
Zato ni več ni slovenskih ni hrvatskih ti u h o v n i k o v od m o r j a vse ti o Buzeta.
Pojasnilo in prošnja. Ker se dogaja, da je ta ali trni obveščen, da je njega priziv v stvari domovinske pravice nerešen, oziroma, da je proti več prizivom, povoljno rešenim po slav. ces. kr. namestništvu, mestni magistrat uložil priziv na ministerstvo — naznanjamo vsem onim, katerih se to vprašanje tiče, da naj bodo povsem mirni, ker je iz- ! kij učeno, da bi ministerstvo ugodilo magistra- ! tovim neutemeljenim prizivom. Stvar se r«s zavleče nekoliko, ali konečno morajo biti | vsprejeti vsi oni, ki dokažejo, oziroma, ki so 1 dokazali, da bivajo nad 10 let v tej občini,] ^ i niso bili krira lalao kaznovani in ki 1
niso uživali rednih podpor ali miloščin r zadnjih 10 letih.
Za udove in otroke onih, katerim ho umrli možje, oziroma očetje, predno so bili tu 10 let, ni za sedaj nobene pomoči. Ti morajo čakati, dokler si sami priposestvujejo domovi usko pravico.
Ker si želimo napraviti seznam vseli novih Tržačanov, kateri so zadobili domovinsko pravico na podlagi novega domovinskega zakona, prosimo vse naše nt)ve Tržačane, tla nam prinesejo pokazat dotične dekrete, izdane jim od mestnega magistrata.
Uradne ure so od 6. tlo 8. ure zvečer vsaki tlan in od tlo 10. ure ob nedeljah in praznikih.
L*rad političnega društva »Edinost«, koncert »Slovanskega pevskega društva« v gledališču »Armonia«. Sinočni jubilejni koncert v proslav > ^."»-letnega delovanja pevovodje gt>3p. Srečka Bartela je v j vsakem obziru daleč presegel vsa pričakova-! nja in je bil povsem dostojen včerajšnjega i pomembnega dneva, Gledališče jc že sain > ! na sebi podajalo tako krasno sliko, tla se ' zastonj oziramo po kaki primeri v minolosti. Res je, da smo že večkrat imeli priliko gledati v našem mestu mnogo ogromnejše mase našega ljudstva, posebno, ako pomislimo na zadnjo velikansko slavnost- »Kola« pri Sv. Jakobu. Kakor pa nam s~> t ti »lvolova« in druge slavnosti imponirale po svoji ogromnosti, tako nam je sinočnja slavnost v sicer ne ravno velikem, a najlepšem trž iškem gledališču, imponirala po svoji izbranosti. Pogled na prenapolnjene lože, v katerih je prevladoval nežni spol in na natlačen parter, bil je naravnost diven. Marsikomu se je program sinočniega koncerta poprej dozdeval nekoliko preobširen, a prepričani smo, da ni bilo sinoči v V3em gledališču nobenega, kateremu ne bi bil le prehitro potekel čas. Obširen opis koncerta podamo prihodnjič, za danes omenjamo le, da so vse točke izbranega programa žele med občinstvom burno pohvalo, navdušenje občinstva pa se je spremenilo v pravi vihar, ko so se slav-Ijeneu gosp. Srečk u Bartelu izročili darovi. Plo.skanja in ravduše ih »živio« klicev ni hotelo biti nikdar konec, iz lož pa so slavljenca obsipali s cvetjem. l>il je to ganljiv moment. Gospod Bartel se je sinoči lahko prepričal, kolike simpatije uživa med tržaškimi Slovenci in kako velika je hvaležnost istih za njegovo d>lgoletno, vstrajno in požrtvovalno delovanje na glasbenem polju.
Pomanjkanje stanovanj za delavce in za meščanske srednje sloje postaja v našem mestu od dne do tlne obr-utnejše ter bo to vprašanje kmalu zavzemalo jedno prvih mest v našem javnem življenju. Delavcem in manj premožnim srednjim slojem je res že skoraj nemogoče najti zdravih in cenenih stanovanj. In kljubu temu, da so taka stanovanja skrajno nezdrava, mora i/, lati za ista razmerno prevelik del svojih dohodkov, kar provzroča že hudo gospodarsko kri/.o. V včerajšnjem »Piceolu« smo čitali neko razpravo mestnega svetovalca Gairingerja o tem vprašanju ; argumentacija v tej razpravi pa je tako čudna in nelogična, da hočemo v prihodnj h številkah spregovoriti nekoliko jo njej.
Za slovensko bosrosluženje. Zadnji »Obzor« prinaša, lep temeljit članek, čegar i izvajanja s >, tu li ozirom na razvoj stvar, v naši , škofiji aktuvelne važnosti. Članek dokazuje nepobitnimi podatki, zgodovinskimi dogodki , kako so papeži nam dali in zopet in zopet potrjali to naše pravo. Da, res je — izvaja člankar meti drugim — naš narod je prejel krst naravnost iz Rima, ali vera krščanska se mu je učvrstila še le potem, ko sta rae-! denj došla učenca Ciril in Mefcodij. Še le ipotem, koje narod začel v svojem ■jeziku slaviti Boga! Koaečns znaigi | krščanstva v našem narodu je torej tesno združena s slovenskim bogosluženjem.
V petnajstem veku je bilo starosloven-'sko bogos'uženje v kreposti po vsej Dalmaciji, ! Arbaniji, Bosni, Istri in Banovini. Prvi i zagrebški nadškof je bil glagoljaš. Šestnajstega veka pa se je razširilo tudi med Slovence. Hrvatska in Slovenija sti torej legitimen obseg staroslovenskega bogosluženja. Pravica zahteva, naj se ! naše pravo zopet uvede, kakor je obstalo po dovoljenju Inoneencija IV. Protestujoči proti žaljenju, storjenemu našemu imenn, moramo | zahtevati popolno vspostavljenje naše stare svetinje. Naš narod se ima na tem, da se je ! ohranila njega narodna zavest, veliko zahvaliti ravno službi ložji v narodnem jeziku.
)na ma je element čvrstosti v verskem in narodnem čutstvu. Ona ho n a j m o e -n e j a vez med r a z n o k r v n i m i brati razne vere. To je tudi vzrok, da naši neprijatelji toli ljuto napadajo slovensko bogo-aluženje. Ali ta borba mora enkrat zaključiti z zmago pravice v interesu naroda in vere. Ga-nimo se torej — zaključuje »Obzor« — dvignimo se zložno in energično na obrambo naše svetinje!
Drobite vesti. Poskusa samomora. Iz neke zloglasne hiše v ulici Fieo štev. 3 vrgla se je včeraj zjutraj skozi okno 1^0 letna Natalija C. Zdravnik dr. Hebulla, došel z zdravniške postaje, podelil jej je prvo zdravniško pomoč ter jo dal odvesti v bolnišnico: ; stanje nesrečnike je zelo nevarno, ker ima na | vrla v i zelo težke rane, poleg tega pa ima še na več mestih zlomljene noge.
Drugi, ki si je .totel včeraj sam vzeti življenje, je -S letni Ivan V., ki stanuje v j ilici Pončana štev. 3. - Sinoči ob 10. uri namreč izpil na svojem stanovanji steklenico strupa. V hipu, ko je prišel zdravnik z zdravniške postaje, bilo je stanje samomorilnega kandidata zelo kritično: kljubu temu pa se je zdravniku posrečilo izprati mu želodec. Tudi tega samomorilskega kandidata 30 odveli v bolnišnico.
Dražbe premičnin. V torek, dne is. marca ob 10. uri predpoludne se I »odo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Conti 3, pohištvo; ulica Molin grande !»',, pohištvo; ulica Media 6, pohištvo ; ulica Rivo 28, steklene omarice : Piazza Piccola 2, 200 kosov vezilne priprave.
Vrewen8k! vestnlk. Včeraj: topiotner ob 7. uri zjutraj 5°.4 ob 2 1 uri popoludn* 12°.5C.fl — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 772.0
—	Danes plima ob 0.27 predp. in ob —.— pop.; oeeka ob s.ofi predpoludne in ob —.— po po l u d ne.
Društvene vesti.
Za možko podružnico sv. Cirila in Netodija v Trstu so v družini g. Drago-tina Vekjet i pri sv. Mar. Magdaleni spodnji o priliki krsta Milka nabrali med botri in gosti 4 K st. : pevsko društvo »Nabre-žina« nabralo v veseli družbi v gostilni g. Caharije "J K 40 stot. ; v družbi ravno istt-ga pevskega društva je nabral socijalist, ker vidi, da niegovi sodrugi nimajo namena kaj nabrati, za našo slovensko mladino 7 K 70 stot. — Srčna hvala !
lila gaj ništvo.
Pevsko društvo »Velesila £ v Skednju priredi na bel) nedeljo dne aprila t. 1. -vojo veseiico. Program se priobči pravočasno.
Pevsko društvo »Koloc priredi — kakor že objavljeno — svoj prvi letošnji koncert dne 13. aprila v dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila In Metodija je daroval g. Ivan Kokalj 4 krone, kakor globo, ker se v minolem pre i-pu.-tu ni m<»gel udeležiti plesa »trž. gospat. Presrčna hvala !
Doneski zavodu sv. Nikolaja: Županstvo Drazjroše 4 K, županstvo Naklo pri Kranju 10 K, g. Sila Fran duh. v Trstu 12 K, županstvo Litija 20 K, S ti fcar Božidar v Kalugi 2 K, županstvo Ćernomelj 10 K, po soj i 1 n i ca v Litiji	K, Ivančič Ivanka v
spomin pok. bratranca 2 K, županstvo sv. Križ \ ipava oO K, županstvo Stari trg pri Ložu 50 K. preč. gg. Fabris kanonik v Trstu 20 K, Črne kanonik 60 K. K. P. T. kanonik 50 K, Sila Jakob katehet 10 K, Budin duh. 2 K, g.a Purkart Marija 1 K, Ka live«' Antonija v Ljubljani 4 K, posojilnica Cemomelj 10 K. županstvo Mošnje 20 K, g. Tomšič župnik 4 K, Martellanz kanonik 1 K. služkinja .Marija tudi 1 k.
—	Srčna hvala vsem onem, ki so pripomogli ■do našega doma.
Blagajništvo.
• Pevski /bor bratovščine sr. Cirila in Hetoda v Trstu vabi na koncert, ki ga priredi v ponedeljek dne 31. marca 1902. v prostorih »Narodnega doma« v Barkovljah. Petje vodi gospod Ignacij K o ž 1 i n. Vspo-red: 1. D. Jenko: »Naprej«, koračnica, svira | orkester, 2. H. Volarič: »Ne zveni mi«, me--an zbor. 3. Parma: »Mladi vojaki«, svira orkfster. 4. F. Gerbič : » Bučelar«, deški zbor. 5. Iv. pl. Zaje: »Lorinka ouvertura«, sviraj orkester. <j. G. Eisenhuih : »Poputnica hrvat skog doma«, moški zbor. 7. Valentinski : Valček«, svira orkester. St.anko Premrl :
»Z glasnim sumom skora«, m^šan zbor. 9 »Venec slovenskih pesmi«, svira orkester. 10. Dr. V'ošnjak : »Ne udajmo se«, igra v enem dejanju. 11. Svobodna zabava, med katero igra godba. Začetek točno ob 5. uri po-poludne. Vstopnina 30 nvč., sedeži I. vrste 20 nvč., II. 10 nvč. Med posameznimi točkami svira c. kr. vojaški orkester pešpolka 97. Cisti dobiček je namenjen »Možki podružnici družbe sv. Cirili in Melodija« v Trstu in za uboge dijake v Pazinu.
Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno vsprejemajo.
Vesti iz Kranjske.
*	Odirovorno uredništvo »Slovenskega
Naroda : je prevzel gospod dr. Ivan Tavčar.
*	V Idriji so imeli minoli teden tako silno burjo, da je — kakor poioča »Slovenec« — trgala opeko s streh, pobijala okna in konečno podrla stolp, v katerem gasilci suše svoje vrvi.
*	V Ljubljani so te dni aretirali tajnika posojilnice v Žužemberku, ker je pone-veril veco svoto hranilničnega denarja, s katerim je iskal sreče na borzi, a je ni našel.
i
*	Društvo meščanske godbe v Ljubljani Si je razšlo. Tako je naše stolno mesto zopet ostalo brez godbe. Ta nedostatek je posebno občutiti ob raznih narodnih slavno stih, zbok česar je le obžalovati, da je prišlo do razpusčenja.
V Mirni peči na Dolenjskem je tamošnja poštna odpraviteljiea poneverila 2000 K. Izročili so jo sodišču v Novemtnestu. No, govori se pa, da ženska ni bila normalna. Imela je n. pr. včasih 20 do 30 mačk.
Vesti iz Štajerske.
—	Župan v Mariboru. Aleksander Nagv misii odst<>pitt. Vsenemci se vesele tega. Tako se »zmerni« umikajo pred nestrpnimi, s čemer pa nismo hoteli reči, da so »zmerni« do nas Slovencev v narodnem pogle lu tolerantneji, nego pa Vsenemci.
—	Kje je Celje ? Celjski podžupan Rakusch je na nekem »družinskem večeru« nemških obrtnikov zaklicai : »V vašem taboru je Celje!« »Sudi-teierische Predse« pa dodaja temu vskliku : »Pozabil pa je povdariti, da so ta tabor zgradili in ga vzdržujejo Slovenci i z o k o 1 i c e. Zato naj bi obrtniki ne nastopali tako prononcirano in se dajali označati kakor »1'undament nemštva« v Celju. Časi se spreminjajo in nobena stvar ne traja večno«.
Razne vesti.
Vsprejem v topnićarsko kadetno šolo.
Vojno ministerstvo je spremenilo učni načrt topničarske kadetne šole tako, da se isti razločuje sedaj od učnegi načrLa druzih kadet-niti šol le po tem, kar je glede na orožje neobhodno potrebno.
(>1 sedaj naprej veljajo za vsprejem v topničarsko kadetno šolo isti pogoji, kakor za vsprejem v druge kadetne šole in sicer se isto vsprejemajo mladeniči v dobi o l 14 do 17 let, ako so vsaj z dobrim vspehom dovršili prve štiri razrede na kaki srednji šoli. Na eventuelne slabe rede iz grščine in latinščine se ne jemlje obzir.
Šolnina za sinove vojakov znaša 24 K na leto, za sinove rezervnih in neaktivnih častnikov, državnih uradnikov in uslužbencev 160 kron za vse druge pa 300 kron na leto. Gojenci kadetne šole so 3icer oproščeni vseh druzih stroškov.
Mladeniči se tekom 4 šolskih let izobrazijo v veeh predmetih više realke in zado-bijo poleg tega še ono vojaško odgojo, vsled katere morejo po dovršeni šoli biti kakor ; kadeti vsprejeti v c. in k. topničarstvo ter poznejše kakor častniki pohajati više vojaške strokovne šoie.
Prošnje za vsprejem v topničarsko ka-I detno šolo je dopodati do 15. avgusta na i komandi topničarske kadetne šole na Du-J naju X./2.
Natančnejši podatki za vsprejem v to šolo se nahajajo v knjigi »Autnahmsbedingun-\ gen fur den Eintritt in die k. u. k: Cadet-I tenschulen<rf katero je dobiti v vsaki kadetni šoli za 40 stotin k.
Mat ton i jeva kisla voda tviessliiibler.
S pričetkom spomladi se je začelo v.oppt. jako živahno razpoš ljati to najizvrstnejš > izmed kislih voda. Potreba mineralne kisle vode v->l<id njenih zdravilnih vp-ivov na ves čl >-veški organizem zrairaj narašča in moremo pr^d vsem kakor p-e l pri pravo za zdravljenje v Karlovih, Marijinih, Francovih varih in Toplicah naravno alfealično Giesshubler kislo vodo po zdravniškem predpisu priporočiti v vsakdanje uživanje.
Dobro domače zdravilo. Izmed vseh domačih zdravil, katere se rabi za ublaženje bolečin in drgnenje vsled zmrznenja, je najboljši Lineinent Capsici in comp., ki se izdeluje v liitditerjevi lekarni v Pragi. C^na steklenie: 40 st., K 1-40 in 2. — Vsaka steklenjea jev krasni škatlji io se p>zni p> znanem sidru.
Mnogokrat se dogaja, da treba iskati in priporočevati dobro sredstvo v obvezanje rane. Vj\ tak namen je najpripravnejše sredstvo, katero ohlaja in ublažuje zdravljene rane proti vnetju : v vsej državi dobroznano praško domače mazilo iz lekarne 15. F r a g -n e r j a, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. K^r sc mazilo ne pokvari, če tudi se dolgo hrani, se priporoča, da je za vsak slučaj pri pravljeno vsaki družini.
Brzojavna poročila.
Sprememba na namestništvu v Zadru.
ZADEK 10. (B.) Namestnik F. Z. M.
1 ' i
baron David s-e je danes na slovesen način poslovil od uradnikov namestništva. Dvorni svetnik Nardelli je pozdravil poslavljajočega se dolgoletnega šefa s toplimi besedami ter mu čestital v imenju uradništva na povišanju ! v stan barona. Namestnik se je zahvalil na | prirejeni mu ovaciji. Popred že se je poslovil zbor častnikov vodjeni od generalnega majorja Tomičiča.
Baron Fejervarv.
BUDIMPEŠTA 16. (O. B.) Uradni list objavlja v neuradnem delu nastop io najvišje ročno pismo: »Ljubi baron Fejervarv ! Glede Vaše prošnje, naj bi jaz dovolil, da smete uložiti prošnjo za odpušeenje od seda -njega mesta, je, da si v polni meri uvažujem Vašo prošnjo, moja odločna volja, o čemer računam tudi na Vaše patrijotično čutstvo, da svoje koristno službovanje še nadalje posvečat« meni in deželi. Budimpešta, 15. marca 1902. Fran Josip L r.c
Stavka v Lvovu.
LVOV 16. (B.) Kakih 200 delavcev in delavk damske konfekcije so stopili v stavko ter zahtevajo povišanje plačila t^r znižanje delavnega časa.
Odposlanstvo avstr. -og. pešpolka v Petrogradu.
PETROGRAD 16. (B.) Odposlanstvo 26. avstr. og. pešpolka je bilo včeraj vspre-! leto od imejitelja polka, velikega kneza Mihaela Nikolajeviča.
v
C. in kr. eskadra na Spanjskem.
MADRID 16. (B.) Kraljica regentinja je vsprejela kontreadmirala pl. liipperja in čaštnike c. in kr. eskadre.
Vojna t južni Afriki.
LONDON 17. (B.) L>rd Kitchener br-zojavlja iz Pretorije dne 16. : Lord M^thuen je poslal k meni enega štabnih častnikov z narekovano depešo, iz katere izhaja, da je bila zadnja straža čete na konjih napadena v mraku in premagana, medtem ko so bili transporti volov in mezg 10 milj v strani.
Methuen je takoj vso čete na konjih, kolikor jih je imel na razpolago, in 200 peš- j cev poslal zadnji straži na pomoč. Ko so se konji ki hoteli umakniti do p?šaev, so zašli v nered in so potegnili v zmešnjavo vso glavno maso čet na konjih ter so pustili tope brez vsacega varstva.
Lord Methuen je bil zajet z 200 strelci in dvemi topi. Pozneje so se morale udati še ostale čete. Izgube so bile nenavadno velike in streljivo je bilo vse porabljeno. Predaja se je izvršila ob in pol uri zjutraj. Večina Burov je imela angležke uniforme.
Zahvala.
< )h priliki koncerta vrsi vsega se sinoči v proslavo mojega 25-letnega delovanja došlo mi ji' <><l raznih stranij, od blizu in od daleč, toliko prisrčnih izrazov resnično prijateljske naklonjenosti. da mi, žalibog, ni mogoče, zahvaliti se zanje dostojno vsem in vsakemu posebej. — Dovoljujem si vsled tega ginjenim srcem izreči tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem udeležencem jubilejnega koncerta, osobito pa vele-
spoštovanemu županu ljubljanskemu j;. Ivanu Hribarju in sploh vsem tistim prijateljem in znancem, ki -o ob tej priliki tvlo i/, oddaljenih krajev nalašč prihiteli v Trst ter so > svojo e-tstno navzočnostjo povišali sij;ij sinoćnjega večera. Dalje se iz dna srca zahvaljujem Tržaškim Slovanom . slavnemu Slovanskemu pevskemu društvu ter svoji preljubi sestri in dragemu svaku na prekrasnih in dragocenih darovih, kakor tudi konečno vsem tistim vele-cenjenim prijateljem, znancem, društvom itd., ki so se me blagovolili spominjati s pismenimi, brzojavnimi in osebnimi častitkami.	Moje skromno delovanje
ni zaslužilo toliko časti in priznanja in zato mi <inočnji pojavi vse-transkih j simpatij tembolj in za vedno ostanejo v neizbrisnem hvaležnem spominu. TRST, dne 17. marca H!02.
Srečko liartol.
PRVA TOVARNA
za čopiče in ščetke
Santo i' Aipli
TRST. - Via S. Antonio - TUST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
Specijaliteta copicev za zidna dela nejiresežue trpežnosti. Bogat izbor sčetk, stn.jev za čiščenje parketov, mctelj, metlic, ščetk od perja, [>alic za iztolči prah.
Velikanski izbor milF glavnikov, parfumov, listnic, novcark. mošnjickov itd. Vse po jako nizkih cenah.
V prepričanje se prosi blagohoten oliidk.
MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemo občinstvu, da je prevzela
pa slov. zalop piliva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona ČsrmgGj-a
tatera se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Ros ari o) St. 1.
(na desni stra:?'* cerkve st. Petra). Konktirenos nemogoča, kor Je bla.gr. is prv® roke.
Prva tržaška toyariia
za izdelovanje ogledal
Čiščenje, zaokroževanje, dek-»riranie kri-?talov in šip. Popravljanje pokvarjenih ogledal ter posrebrojenje istih.
= Gene najugodnejše, r^zz
Aleksander Rocco - Trst.
Tovarna :	Pisarna:
ul. Sette fontane 35. ul. Geisi 3/a. Telefon 941.
AleUanfler Lovi M i ji z i
Prva in oajTečja tovarna pohištva vseh vrst.
•t TRST
tovarna•	ZALOGE:
Via Tesa,	i Piazza Rosarlo it. 2
vogal I (šolako poslopje) Via LlmiUnea in Via Riborgo št. 21 Telefon it. 670. -MOM-
Velik iibor tapecarij, zrcal in slik. Is-▼ršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTEOYAIJ CEIIL 2AST0SJ II FEAIKO Predmeti postavio se na na obrod aH železnico frnn*«o.
Dražbeni oglas
L>ne ^»i. tek. mešeea <»J» 10. uri |)H«lj>. .-t* ix ilc (»hdržavala na c. kr. < kriijni .-odniji v S< žsiTii javnu dražba lii^e si. ls<*» Lr«»stiln:» Smrdel, v Sežani, cenjena na Kr. ll.JrKV.i.
Najmanjši dovoljeni nonndek Kr. 1 1.2!i;J.
jUT U. Dr. Ant. Zahorskv j | |
J prijioroča svojo pomoč na porodih, abortih	P
J in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-	F,
J rednosti v perij odi, krvavenje, beli tok,	^ I
J neredna lega maternice itd., kakor sploh	J
™	v vseh slučajih bolezni.	£
Š i
j Ordinujc ulica Cnrintia stv. S. od L
J	«.»- in od M.	{
-—--i
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižji!, eenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cgla«i za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
_i
Zaloga likerjev t sodčih in buteljkah.
Perhauc Jakob
\in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Nepreeorlji v c inrežiee.
vitA7 n v 1 >,ff7,>iii!t
V llv&i Um priporoča slavnemu občinstu ' svoje nepregorljive mrežice irettine) „Meteor*1 in vse druge priprave za plinovo luč ..Auer."1
Kavarne.
Antnn ^nrli Pri<,orofa svoj' kavarn
n,liun VIVI II »Commercio« in »Tedesco«
ki sti Bbajali^či Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
\cAl pprhaiir Ulica Stadion St. 20, pe jal\. I CI liaUt* kama in ^čičama,
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tndi uomači kruh v pecivo. Postrežba točna
Pekarna in sladčičarna Jellen
v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-cga n.cke iz prvih cgerskih mlinov.
A j ■ J Ponte della Fabbra št. 2. vogal u w9 I Ci l« lil - Torrente. Podružnica „Alla citta di l.ondra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nunve 3 »Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za irie^ke in dečke S'elik izbor oblek za moške od g. 6.50 do 24. ?a dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru o«! gld. 3. do 8. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrah:ma od gld. 5 — 14. ravno tuke podšite s kožuhovino po gl«l 12. — Površce suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.f,0, tinejše od gld. 5 — 9.
e ik iztor oblek za otioke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.b0 — 10 Haveloki za moške in dečke po nai"ižiih cenah. Hlače od mole-kina (ziodjera koža> zaeelavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Ivorminu.
Crtane močne >rajie za delavce gld. 1.20. Ve lika ealoga snovij za moške obleke na meter al tudi za niročbe Da obleke, ki se i zgotovi z največjo točnostjo v »lučaju potrei>e v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se /prejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih n sanicah iu merah za moške in dečke.
Anton Breščak
Vetturini ima v zalogi v veliki -zberi pohištvo vseh alogov za vsak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima : podobe na platno in šipe, ogledala, žime
palatno, razne tapecarije itd. I>aje tudi na obroke. ____
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po "i8 novČ.. l>ela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Upolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih v do bi ponarejena( v dobi 100 gld. nagrade.
Varstvena znamka: SIDRO.
LINEMENT. GAPSICI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče
mazilo dobiva se po 80 stot.. 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek	^ O
Merjen lekarna pri zlatem leni ? Pragi1
Ellzabetine nlioe 5.
PT Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven ctrkve sv. Petra Piazza Rosario pod ljud. -olo>
Begata zal^ea raznovrstnih obuval za irespiitie. gospe iti otroke.
Poštne naotle se iz\rše takoj. Pošiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje r največjo točnostjo in natančnostjo po kon kurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naiočl e pe loplo priporoča
Joalp Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in nslužbencev konstim-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skled sč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orozništva c. kr. pjiv. avstr. Lloyda.
F ! L I J A L K A
c. fer. uri?, avstr. Milim zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
JJovci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napolconih na
4-dneTni	££
30- n	n 6'' 4 0	O' 0
"	n	•>	— a It
aa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban iovcih avstrijske vel jave, stopijo nove obrestne taks 3 7 krepost z dnem 24. junija, 2«. junija in odnosu* 2<>. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni o d d e 1. 7 vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V mpoleonit, , brez obresti. Nakaznice aa Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov. Tropave | Keko kako v Zagreb, A rad, Bielitz. Gablonz, Grade ?ibinj, Inotnoatu, (.'zovec, Ljubljano, Line, Olomcu j Reichenberg, Smiz in Solntigrad, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku luofl provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSimi pogoji. Predujmi.
Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokument Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano. Nasa blagajna izplačuje nakaznice narodne bank-italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati da esrbrni uenar, zlbti avstrijski bankovci iid. po pegodb
3van ^ingeli
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega
je edini tovarnar čopiče v vseli vrst in seetk. nahajajoč se na tržaškem trgn ter zamore konkurirati z vsakomur.
VEIJK IZBOR velikih šoetk o<l trtive ali koremk ttuli malih. Angleške ščetke /n čistiti obuvala, neprelounljivi amerikanski plavniki. angležke ščelke za zobovje čistiti, specijalitete za parlumovanje angleškega i:i <.Ii»:načcga iztlelka vse po jako znižanih cenah.
I Posojila
proti povrnitvi v 7 in pol t* tih vdobč c. kr. 5a h t ni št v o, vlatlni, mestni iu železniški nra<l-niki ter vdove kakor tudi uradniki podjet i in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijskega zaklada.
Pi f-ojila ?e tlajfjo proti varščini na ne-premičnine, urednoptne listine, rentč; v žitke, zavarovalne police itd.
Obrniti f=e n« Hifiko Ciiberti. ul. (>annle 7 1
Spoštovane siovensKe gospodinje!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-)VSetodijevo
mr cikorijo.!
Prodajalnica izgotovljenih oblek
= ,111a citta fli Trioste" =
tvrdke
EDVARD KALASCH mmaa
I	Via Torrente št. 34
nasproti giedališču ,,Armonia" s krojačuico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih eenah. Izbor boljših iu navadnih snov j.
VELIK IZBOK
izgotovljenih hlač za delavce
i kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
Proti
hšljii in latam
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
katrani ne pasti !je liavasini
-katljica po 80 stotink.
Proti
zagrljenju in grlobolu
se priporočajo
Ravasinijeve pastiljc -
= oD ogolunjens slaDke skorje
s katljica po 60 stotink. Vdobiva se v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione 5t. 3.
k.iUor tadi t It-karti i PiiTiola Jt.-rnuiti, Luciani, Vi- I tali «.v Vard»ha«-<>; v Reki: K-karna PriNlmiu ; \ I Gorici lekarua Cristofoletti in Punbtui.
Jak©b Kosmerlj
-BTRSTK-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marino.
a*r T K G 0 > I X A ^c
jestvin In kolonijalne^ra blaga, delikates in konserv.
Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi tilijalko v ulici Bastione štv. 2 naspn ti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem. aajudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
Razprodaja po jako znižanih cenah.
REDKA PRILIKA.
Ker moram v dveh mesecih razpr« dati dobro poznano zalogo
E. ROTTENBERG, ulica Caserma št. I. !. n.
I obstf ječo iz fcnovij za m< ške in venske obleke, najnovejše novosti za spomlad iu poletje,. ■ i/gotov ij< ne obleke ?a moške in dečke, izgotovljenega perila zu moške in gospe, kravat,
I o	J	*
in ovratnikov, zapestnikov, epoinjih srajc od volne in bo ml aža, spodnjih hlač itd. Prodajam vpe po neverjetno nizkih cenah. Krr bile cene, katere je držal E. HO	BKliG jako nizke, se opozarja slavno ».bčinstvo, da so se iste sedaj še bolj znižale in se blago — — — — — — — prodaja t-edaj po jako nizkih cenah. — — — — — —
Kdor se hoče prepričati mora poskusit!
Cičite MMialdiifiio dvorano ulica Caserma št. LI. nadstropje.
KAVA D R L Ž B fe S V. C i R l N^ IV^^T ^ ^' ^
Za bolne na želodcu I
V>akeinn. k:»u-ri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjeni ali s prenapolnenjem želodea. /. vživanjem j pomankljivih. težko prebavnih, prevročih aH premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje
ali zasliženje
priporoča >e dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj.- je že izza ve<- l^t preskiiš«-no. *1 > i zdravilo je znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ullrich-oi/o zeliščno vino.
A To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, 0
Ojači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- a stranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- U Q	čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	Q
S pravočasno porabo zeli.-čnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. \'~i pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina.
7anirQniO pln%>OČLo nntroho in nJe neprijetne poslediee kakor: stiskanje, ščipanje, dlljc tlUVCdllC [JUIICUC	srcai nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vra-
nici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se^se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodea in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabijenje
navadne poslediee slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri po]X)lnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem iii otožnostjo kakur tudi
pogosti glavoboli in nespanje provzroeajo večkrat t:tkim bolnikom biranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo do jetli. pospešuje prebavo in redivo. vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in "2 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani, Miljah, Kopru. Izoli, Piranu. Tržiču, Ogleju, Ćervinjanu. Ilonkah, Vipavi, Ajdovščini, Postojni. < iradišči, Krminii. Gorici. Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, na Reki. Krku, ( resu, Malem Lošinju. Labinju, Pa-! zinu. Motovunu. Vižinadi. Staremgradu, Poreču. Rovinju. Vodnjanu, Pulju. Portogruaro. Trevižu, Vidmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro^lgerskej in sosednih deželah.
Tudi razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 Via Nuova št. 27 in Via del Pešce po :> ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštninein zaboja prosto.
Svari se pred ponarejal jem
Zahteva naj se izrecno
_Hubert Ullrich-ovo_Zeliseno uno.__
Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita loo.o, glicerina 100.0. rmlečega vina 240.0. jerebičnega soka 150.0, čre.-njevega ^oka 320,0. mane 30,0, koprive, ji.-neža. omanovih koreuik. amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega polO.O. Te tvarine [ naj se pomešajo._