Kmcfsfto dehle o Drez- Kmetsko dekle iz Polzele nam je po- slalo naslednje pismo: »Cenjeni g. urednik! Vedno in povsod se govori in piše o dobrodelnosti, kako bi pač naj pomagali ubogim in brezposelnim. Tudi se opominja, naj se jim z veseljem in ljubeznijo da. Nikjer pa se nič ne govori in ne opominja ubogih in brezposelnih, naj bi vsaj malo pomagali pridelati ubogemu kmetu to, od česar naj jim deli. Ali je mogoče, da bi kmet, ki se ves znojen in utrujen vrača opoldne na polje delat, ne bil nevoljen, ko vidi, da ubogi in brezposelni ležijo v senci in počivajo? Pa bo kdo rekel: »Pa nas nobeden ni najel.« Res, kmet jih ni naje], ker jim zvečer ne rnore izplačati mezde. Lahko pa bi dal temu, ki bi mu pomagal delati, malico, večerjo in še fižola ali krompirja za domov. — Nek mlad, zdrav mož mi je rekel: »Vem, da bi ta ali oni kmet rad, da bi mu pomagal kositi, pa nima denarja, da bi mi plačal.« Ta mlad, zdrav mož, seveda ubog in brezposeln, je zjutraj lepo do šestih in še dalje ležal, kmet pa je že od druge ure ponoči kosil. Ako bi mu pa šel pomagat, bi bila oba zadovoljna, kmet __i se tako ne trudil, a brezposeln bi pa dobil nekaj živil. Želeti bi tudi bilo, da bi tisti, iki v resnici nimajo nujnega dela, ki se imajo za uboge in brezposelne, hodili ob delavnikih v ccrkev k sv. maši. Ako poglodamo y cerkev v sopraznikih, vidimo, da pridejo v cerkev samo tisti, ki imajo posestva, ubogih je prav malo. Seveda, kdor ima zemljo, mora prositi Boga blagoslova, ubogim tega ni treba. Za »hvala lepa« mu moraš dati dar, ki se, četudi majhen, dan za dne- vom kmetu le pozna. Naj bi ubogi ter brezposelni tudi tedaj pomagali kmetu, ko jih v denarju ne more plačati! Kmetsko dekle.« Sprejem gojenk v kmetijsko-gospodinjsko Solo v Marijanišču v Ljubljani. S 1. oktobrom t. l. se otvori 31. tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev. Gojenke morajo stanovati y zavodu, ki je pod vodstvom čč. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Teoretični del obsega verouk, vzgojeBlovje, računstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnartsvo in sadjarstvo, živinorejo in živinozdravstvo, poljedelstvo in kemijo. Gojenke se praktično vežbajo v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), krojncm risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd., vadijo se tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje in razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, od katerih del se poravna lahko tudi y živilih. Vsaka gojenka. naj vzame s seboj v tečaj obleko, perilo in obutev, potrebno za delo in praznik. Nada!je perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisafe, 4 servijete, ki so lahko tudi iz domačega platna. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto, 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zcfravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo na vodstvo Marijanišča v Ljubljani vsaj do 15. septembra 1932. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. :— Vodetvo Marijanišča v Ljubljani. '