mtnh
>'
2'iniiiii<tmmMunmmn!umnmmimmmmmmtmnTih)i
Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenturt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
&
=

LETNiK XXXV)
CELOVEC, PETEK, 7. AVGUST 1981
ŠTEV. 32 (2031)
Zakaj bomo š)i na Komeij, po poteh Domnove čete?
V nedeijo bomo že drugič šii zavestno in ponosno po poteh Domnove čete, na vrh Komija, da obudimo spomin na težke čase zadnje svetovne vojne in na naše partizanske junake — borce, ki so daii pred skoraj 37 teti svoja miada živijenja za našo svobodo in za uničenje nsočietnega rajha. Z visokim spoštovanjem se bomo poktoniii vsem }jstim herojem, ki so zanetiti po naših gorah iskro upora, se junaško °oriii in kiicaii k vstaji proti okupatorju.
Cas hiti in marsikdo sprašuje, za- aii pa je nočejo poznati. Vsi ti „sla-kaj vedno obujamo spomine na na- biči" naj končno spoznajo, da brez ^ Partizankse čase? To seveda de- upora ne bi bilo svobode, da brez sjo ljudje, ki imajo slabo pre- nas partizanov ne bi imeli člena 7 tsklost, kj ne poznajo zgodovine avstrijske državne pogodbe in da
Zveza koroških partizanov Področni odbor Piiberk
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" v PUberku
Krajevno združenje ZSM Piiberk
VAB
L O
OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA VABiMO NA
2. spominski pohod na Komeij
„Po poteh Domnove čete"
Ki BO V NEDELJO 9. AVGUSTA 1981
Zbiraiišče je od 8. do 8.30 ure (po avstrijskem času) pri tovarišu Janku Apovniku v Borovju štev. 32 pri Piiberku (Woroujach bei Bieiburg). Apovnikova hiša je ob cesti, ki vozi iz Piiberka proti državni meji — Hoimec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta — 9ostiina Kos.
Odhod od Apovnika bo ob 8.30 uri preko Šmarjete do spomenika Padiim partizanom na Komeijnu, kamor bomo prispeti ob 12.30 uri, kjer bo kratka spominska svečanost potem pa partizanski miting. Za maiico in pijačo bo preskrbijeno. Ob 16. uri skupen odhod v doiino.
Na pohodu bomo obujati spomine na težke čase naše narodno osvobodiine borbe in se spominjati vseh tistih, ki so v tem težkem času trpeii in daii svoja živijenja za našo svobodo.
Na ta ii. spominski pohod vabimo vse, posebno še naš miadi tod, da se bo še boij seznani) z našo siavno pretekiostjo.
Pot pohoda je doiga 9 km v eno stran. Za tiste, ki imajo s seboj otroke, pa je možno, da se prikijučijo pohodnikom sredi Poti pri cerkvi v Šmarjeti. Za vse tiste, ki pa te poti ne zmorejo zaradi boiezni aii starosti, pa je zbirno mesto pri spomeniku ob 12-30 uri.
Ob deževnem vremenu bo spominska svečanost ob 13. uri pri spomeniku.
Cetovec se pripravija na največjo gospodarsko prireditev ieta
. Danes teden bodo v Celovcu odprli 30. avstrijski lesni sejem in celov-sejem. To je vsakoletna naj večja gospodarska prireditev Koroške, saj ključuje tudi avstrijski lesni sejem in sejem potrošniškega blaga. Čeprav ° jo jubilejni lesni sejem, bodo le-tega prav letos skrajšali in ga preimeno-- ^i v strokovni sejem. Pravijo, da je tako bolj z gospodarskega vidika, ker ^ tako tudi cenejši, to pa je v trenutni gospodarski situaciji silno potrebno, 3^en tega pa bo v krajšem času možno skleniti razne trgovske pogodbe ^Področjulesneindustrije.
& .Kljub temu pa se prireditelji močno prizadevajo, privabiti čim večje izvilo obiskovalcev. Zato tokrat dajejo večji poudarek celovškemu sejmu, /.se prav tako odvija na znanem razstavnem prostoru in halah ob rožan-cesti. Tako bodo obiskovalci v času od petka 14. do nedelje 23. avgusta imeli možnost ogleda raznih artiklov in izdelkov podjetij iz 30 tjtav sveta, seveda pa bo sejemsko zabavišče spet prizorišče raznih zabav-'3 Prireditev.
,, Celovška sejemska direkcija se tokrat posebno trudi, da bo obiskovalci in razstavljanem nudila kar največji servis tako po informiranju °t pri izvedbi tehniških uslug.
so bili prav partizani tisti, ki so doprinesli levji delež k uničenju fašizma in k ponovni vzpostavitvi demokratičnih držav, med katerimi je tudi republika Avstrija. Prav tukaj v Avstriji in še posebno pri nas na Koroškem bi radi in tudi dejansko zamegljujejo dobo med 1938 in 1945 letom. Za nas kofoške Slovence pa je ta doba čas odpora proti kupatorju in je edinstven primer v zgodovini slovenskega naroda in za našo narodno skupnost. Tega naj se zavedajo tudi tisti, ki imajo na podlagi naše borbe danes visoke položaje, pa se nas in naše preteklosti sramujejo, nam za-branjujejo dostop v ustanove, ki so last države in s tem tudi nas koroških Slovencev.
Po poteh Domnove čete pa bomo stopali tudi prav zaradi tega, da bomo prenašali oporoko padlih, pobitih in sežganih borcev na mladi rod, na tiste srečne mlade ljudi, ki so se rodili v miru in živijo v miru. Zato ne smemo in nikoli ne bomo pozabili časov, ko je bil naš slovenski človek obsojen na smrt in ko je nad petsto koroških partizanov — naših najboljših sinov — moralo dati svoja življenja za svobodo. Ne bomo pozabili, da je v tistih časih preko tristo koroških slovenskih družin moralo zapustiti svoje domove in iti v izgnanstvo, da so morali tisoči in tisoči v hitlerjevska uničevalna taborišča in tam dati svoja življenja, da je v tej kruti vojni moralo umreti 54 milijonov ljudi, da je bilo preko 30 milijonov vojnih invalidov, ki vse svoje življenje nosijo posledice te zločinske vojne. Zato tega časa nikdar ne smemo pozabiti, ker je to bil čas, ko človek ni bil človek, temveč žival, ki je bila zaznamovana za odstrel. Prav zaradi zverinskih dejanj, je v teh časih med podjarmljenimi narodi raslo bratstvo in jih tako združilo v nepremagljivo silo, ki je naposled strla tudi fašizem. Izkušnje, pridobljene v teh časih, moramo tudi danes čuvati in krepiti. Dolžnost nas vseh je, da ne dopustimo, da bi se tisti temni časi povrnili. To ne sme biti le skrb bivših partizanov, KZ-ler-jev, izseljencev, ampak vseh koroških Slovencev, vseh antifašistov in avstrijskih demokratov, da kujemo bratstvo in enotnost med narodi. Prav na pohodu po poteh Domnove čete moramo to zavest utrditi, zato to ne sme biti samo stvar nekaterih, ampak vseh, ki se zavedajo doprinosa partizanske borbe. Kajti naša dolžnost je, da moramo našo svobodo dnevno braniti in ne samo uživati, če hočemo, da jo bomo tudi ohranili. V bodoče se bomo morali še bolj odločno zoperstaviti tistim, ki nam hočejo kratiti pravice ali pa celo poveličevati hlapce tisočletnega rajha.
Na pohodu bomo v nedeljo obiskali družine in domačije teh krajev, kjer so naši ljudje bili glavni stebri, da se jim zahvalimo za njihov doprinos k zmagi nad fašizmom. Obiščimo te kraje in se s ponosom v srcih in hvaležnostjo spomnimo junakov, pojdimo po poteh Domnove čete, vsi demokrati in antifašisti in ne samo nekateri I
Lipej Kolenik
Mirko Kumer-Črčej
Ver/no J77?o ga srečavali, Z/a/lar je s/o za ZMferese nase warodae s^a^KO-st/. V ^alfarl, gospodarstva, ^owa-aalal po/zt/^ž ta/eo v /o^a/zzezzz ^ot v s/rsezrr zzzerz/a. Zdaj Afzr^a Kazzzra-Črčeja zzz' več, po da/jš/ /?o/ezzz/ je v starost/ 71 /et v pozzede/je^ za vedzzo zat/szz// svoje oči. Vest o zzjegov/ szzzrt/ je /zo/eče odje^rzz/a po vsej zzas/ zezzz-!;!, saj szzzo z Afzr^ozz! Kzzzzzrozzz-Črče-jezzz IzgaMl č/ove^a, ^1 je do/ga desetletja soo/z/Z^ova! zzaso zzarodzzo politiko, zlasti pa ga kodo pogrešali zzjegovl ožjz' rojaki zza Blata, v Pllker-ka, v ^zzzlkela zzz v Todjazr! splok, kjer je zzajveč deloval zzz s svojlzzzl koga-tlzzzl Izkašzzjazzzl Izz zzzazzjezzz vplival zza razvoj zzaše zzarodzze skapzzostl v tezzz predela zzaše zezzzlje.
31/rko Kazrzer se je že kot otrok aktlvzzo vkljačz'1 v slovezzsko zzarodzzo žlvljezzje zza Koroškezzz. Zato je ok prlkoda /ašzzzzza kil aretlrazz od ge-stapa Izz zzekaj časa kil zaprt, potezzz pa poslazz zza raško /rozzto. Ok svoji petdesetletzzlcl je za zzaš list zzzed dra-glzzz povedal; „Že kot otroka so zzzl zzalagall deklazzraclje ali zzagovore, če zzas je oklskal kakšezz vzsjl. Aflad sezzz postal sodelavec zzz odkorzzlk prosvet-zzega draštva, dvakrat tadz' pz*edsed-zzlk, pred vojzzo sezzz kil odkorzzlk Blo-vezzske prosvetzze zveze Izz tajzzlk ta-kratzze Kzzzečke zveze, po vojzzl sezzz deloval v odkora Kzzzečke zveze Izz delajezzz kot odkorzzlk čdrazzllzzlce Izz posojllzzlce ter Kzzzečko gospodarske zadrage v Plzkerka, ka,kor tadl kot predsedzzzk Živinorejske zadrage. V /etik 7934/36* sezzz kz'1 žapazz klaške okčlzze, po volztvak v kzzzetljsko zkor-zzlco pa sezzz v zastopstva okrajzze kzzzetljske zkorzzzce v Velikovca". /Virko Kazzzer je v letzk 1966/71 kil zzzazz-datar „5kapzzost! jažzzokorošklk kzzze-fov" v koroški kzzzetljskl zkorzzlcl. Teta 1963 je kil zzosztelj liste „Ko-roške volllzze skapzzostl" pri deželzzo-zkorsklk volztvak. Za zzjegove zasla-ge za jažzzokoroške kzzzete, zzza je ta-kratzzl zvezzzl predsedzzzk Franz /o-zzas podelil zzaslov ekozzozzzskega svet-zzlka. Po zdražltvl klaške okčlzze s pllkerško, je /Virko Kazzzer postal pod-žapazz zzzesizze okčlzze Pllkerk. Poleg že zzavcdezzlk /azzkczj, je pokojzzlk kil
dvalzztrzdeset let predsedzzlk zzadzor-zzega odkora plzkerške Posojllzzlce.
/Virko Kamer je vse zzaložezze jazzkclje Izvajal vestzzo, ker se je vedzzo zavedal odgovorzzostl, ki jzk je s tezzz prevzezzzal. Kljak tezzza pa je zza svoji dozzzačzjl kil vzorezz gospodar Izz tadl kot dražlzzskl oče je svoje otroke vzgojil v zavedzze člazze zzaše zzarodzze skapzzostl. /Virko Kamer je kil vsestrazzsko razgledazz zzz prlljak-Ijezz človek. 3tev!!zz!zzz sosedozzz, od klzza zzz daleč, je vedzzo pozzzagal tako kot žzzpazz, zzzazzdatar v kzzzečkzk /o-razzzlk zzz kot jazzkclozzar dozzzačlk gospodarsklk astazzov.
Kljak močni azzgažzrazzost! je /Virko Kamer zzašel tadl čas za krazzje zzz se tadl sazzz adejstvova! kot pisatelj. Kot tak se je javrzost! predstavil s kzzjzgo„Po sili vojak", v kateri je opisal svoje doživljaje zza raški jrozz-tz'. Kazen tega se je vedzzo oglašal kot doplszzzk slovezzsklk javzzlk okčll zza Koroškezzz — tadz zzašega lista — Izz kil re/erezzt zza razzzlk strokovzzlk po-svetzk.
/zz ko se od /Virka Kamra-Črče/a za vedzzo poslavljazzzo, zzazzz ostaja zavest, da zzazzz pokojzzlk zapašča kogato de-dlščlzzo Izz zgled, ki ga je vredzzo po-szzezzzatl, saj je veljal za človeka sprave, a odločzzega zagovornika pravic korošklk Slovencev.
Žalajočlzn ostalim, posekno ženi zn otrokom Izrekamo naše Iskreno sožalje.
Politična igra okoli jedrske energije
Energija, energija — kričijo politiki in gospodarski menežerji, kot da bi bila to čarobna formula za rešitev malodane vsakega kriznega pojava. Na drugi strani pa jo razmetavajo skozi okno.
Vendar, nikoli je ne more biti dovolj, in zato zdaj vladajoča socialistična stranka vnovič jemlje zalet, da bi pognala jedrsko elektrarno v Zwenten-dorfu. Kreisky ugotavlja .dramatičen razvoj na energetskem sektorju", Sino-wafz mu priteguje, prav tako Stari-bacher, Blecha in drugi. Da ne govorimo o sindikalistu Antonu Benyi, ki je celotno zadevo v teh pasjih dneh družno s svojim socialnim partnerjem Sal-
stranki potrjujeta svoje polovičarsko nasprotovanje jedrski elektrarni. Toda v bistvu so vse odločujoče politične site v Avstriji za jedrsko energijo. Če ne bi vprašanja spolitizirali, pravi predsednik gospodarske zbornice Sallinger, bi bilo vprašanje enostavnejše. Tedaj bi Zvventen-dorf namreč že dolgo seval. Tako pa vsaka stranka skuša v tem političnem špilu prvič ohraniti svoj obraz in drugič iz tega vprašanja kovati kapital. In OVP za zdaj misli, da mora plavati na zelenem valu.
Toda kretnice postavlja recimo industrija, katere predsednik Krejci je eden največjih zagovornikov jedrske energije, in tudi gospodarska zbornica, katere predsednik in vplivni prvak OVP
lingerjem spet sprožil Seveda opozicijski
Sallinger pogojuje pogon Zsventendor-fa z rešitvijo varnostnih vprašanj. Pri tem pa si kar sam kriterije postavlja karseda nizko. Skupaj s predsednikom sindikata Benyo je namreč naročil ekspertizo o jedrski energiji, ki ugotavlja, da so varnostna vprašanja takorekoč že vsa rešena. Finta pri tem je ta, da vprašanja radioaktivnih odpadkov enostavno jemljejo z dnevnega reda. 50 let naj bi te nevarne odpadke dali v .začasna skladišča" v Seibersdortu pri Dunaju, v 'teh petih desetletjih pa se bo že našla kaka rešitev za dokončno in varno skladiščenje. Prav tako rešeno je po tej ekspertizi tudi vprašanje potresne ogroženosti Zwentendorfa in ogrožanje talne vode ob kaki nezgodi.
Edina težava pri zadevi je ta, da po najnovejših anketah odklonilno stališče do jedrske energije med prebivalstvom narašča. Medtem ko je julija 1978 še 46% Avstrijcev bilo zanjo, jih je maja 1981 le še 41 %, fronta zavračanja pa je v tem času od 22% porasla na celih 40%. V ponoven ljudski referendum se torej ne bodo upali. Zato si pa prizadevajo, da bi ustrezni zakon že leta 1982 spremenili z dvotretjinsko večino. Ali bo to uspelo, bo predvsem odvisno od tega, koliko bo OVP uspelo iztržiti za svoj pristanek, ne nazadnje pa seveda tudi od tega, ali bo avstrijsko ljudstvo tako preprosto pristalo na izničenje svoje odločitve pred tremi leti.
P-
Ladinci proti štetju
Ladinci — najmanjša etnična skupina na Južnem Tirolskem — gledajo s skrbjo in nezaupanjem na jesensko ijudsko štetje v Italiji. Pod danimi pogoji pričakujejo le decimiranje skupine in njihov obstoj se jim zdi resno ogrožen. Zato je zmeraj več Ladincev pripravljenih boriti se za zboljšanje svojega položaja. „Union Generela di Ladins dla Dolomites"
KRATKE N O V < C E
Po širnem svetu
Kazni za neonacistične iaži
BONN. — Desnoekstremno trditev, da med drugo svetovno vojno ni bilo masovnega pokola židovskega prebivalstva in ljudi drugih narodnosti, od sedaj naprej v Zvezni republiki Nemčiji ne bo mogoče več razširjati nekaznovano. Država bo kaznovala tiste, ki še naprej govorijo npr. o „laži o Auschsvitzu".
Zakon o taksah na mejah ni bii sprejet
BEOGRAD. — V Jugoslaviji so v zadnjem mesecu intenzivno razpravljali o uvedbi posebne takse (1500 dinarjev), ki bi jo moral plačati za prehod meje vsak jugoslovanski državljan. Hrvaška in slovenska republiška skupščina nista dali soglasja k osnutku zakona o taksah, pač pa sta predlagali vrsto drugih ukrepov, ki naj bi bolj učinkovito vplivali na odliv dinarjev, npr. da je treba povečati predvsem učinkovitost carinske in drugih služb v okviru predpisov. Sklep zakona ni bil preložen na jesen, kot so nekateri časopisi najprej poročali, temveč ni bil sprejet.
Slovenščina in ekonomska propaganda
GORICA. — V Gorici in okolici delijo številnim kupcem, ki prestopijo mejo, v živih barvah natisnjene reklamne liste s priporočili za najugodnejši nakup v goriških trgovinah, kakor tudi v nekaterih trgovinah v okolici. Pobuda je nastala po stalnem upadanju kupcev v zvezi z nedavnimi deviznimi ukrepi. Slovenci v Italiji v zvezi z reklamnimi listi ugotavljajo, da je jezik v teh listih skrajno malomaren, če ne že žaljiv, tako za Slovence v matični domovini, posebej pa še za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Gorici in zamejstvu nasploh. Jezik, ki ga uporabljajo, je nekakšna zmes slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine.
ProtesI proti pomanjkanju hrane
VARŠAVA. — Povorke proti lakoti, protestne manifestacije proti pomanjkanju hrane in drugega potrebnega blaga ter dvourne stavke ta teden opozarjajo nadalje na težavno gospodarsko stanje na Poljskem. Manifestacije so postale spet množične. Zastopniki Solidarnosti in Cerkve skušajo vplivati pomirjevalno. Hkrati pa vztraja Solidarnost na diskusiji o vprašanjih kot so racioniranje mesa, zadovoljivo oskrbovanje s hrano, dostop do javnih občil, gospodarska reforma, samoupravljanje, zakonski osnutek o sindikatih. Začetek tedna ni bilo videti rešitve. Vlada je predlagala trodnevni premor, v katerem bi proučila stališča Solidarnosti in dala odgovor.
Množična slovesnost ob obletnici atentata v Bologni
BOLOGNA. — V nedeljo so v Bologni slovesno počastili spomin žrtvam fašističnega bombnega napada izpred enega leta. Na trgu pred železnico se je zbrala ogromna množica med njimi tisoči mladincev iz vse Evrope, ki jih je vabila komunalna uprava Bologne. Na obrazih zbranih je bilo razbrati, da je fašistični zločin, ki je opustošil železniško postajo in zahteval številne žrtve, še živ v spominu zbranih, prav tako pa se je v njihovih obrazih zrcalila jeza nad nemočjo preiskovalcev zločina, ki niso dosegli zadovoljivih uspehov.
Slovesnosti so trajale od 30. julija do 2. avgusta in so omogočile mladini Evrope, da se srečava in spozna ob številnih kulturnih prireditvah, posvetih in konferencah.
se je zadnje dni z odločno politično izjavo obrnila na javnost in na pristojne politike, stališče je poslala tudi avstrijskemu zveznemu kanclerju Kreiskemu. Zahtevajo spremembo „politično-pravnega statusa Ladincev" še pred štetjem, sicer bodo bojkotirali štetje. Posebno močno ogroža male narodnostne skupine na južnem Tirolskem način proporca, ki na podlagi štetja dodeljuje pripadnikom posameznih narodnosti mesta v javni službi, stanovanja, pravico do pouka v materinem jeziku itd. Zveza Ladincev poudarja, da pri štetju cela vrsta Ladincev iz oportunizma zataji svojo narodnost, da ne bi prišli ob delovno mesto ali utrpeli drugo škodo.
V prvi vrsti kritizirajo sedanjo pravno ureditev, ki je v raznih po-
FURLANIJA-JUDJSKA KRAJtNA:
krajinah povsem različna. Tako npr. izven južnega Tirola ne bodo ugotavljali narodnostne pripadnosti Ladincev, čeprav živijo Ladinci tudi v Trentinu, provinci Belluno in Furlaniji. V izjavi pozivajo Ladinci k solidarnosti Ladincev v vseh pokrajinah, od centralne vlade pa zahtevajo spremembo politično-pravnega položaja Ladincev, kot takojšnji korak pa ustanovitev ladinske študijske komisije, ki naj bi proučila položaj te etnične skupine in izdelala konkretne predloge. Med drugim zahtevajo tudi števni formular v ladinskem jeziku in vrsto ukrepov v zvezi s števnimi organi. Če do štetja te zahteve ne bodo izpolnjene, bodo Ladinci izvedli bojkot. To pogumno stališče je izzvalo veliko vznemirjenje na Južnem Tirolskem, tudi v vrstah paradnih Ladincev, v vrstah SVP je videti prizadetost. Kaže, da se Ladinci tokrat ne bodo zadovoljili s praznimi besedami!
ZSO o votitvah v kmetijsko zbornico
V četrtek 30. julija sta nadzorni in upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na skupni seji razpravljala med drugim tudi o jesenskih volitvah v kmetijsko zbornico. V razpravi so odborniki ocenili vse interesne skupnosti, katerim bodo kmetje na južnem Koroškem dajali svoje glasove. Pri tem je bilo ugotovljeno, da velike interesne skupnosti kmetov — čeprav jih volijo tradicionalno tudi slovenski volilci — v svojem delu ne upoštevajo enakopravno slovenskega deleža v tem prostoru in da so marsikdaj v zgodovini pokazale sovražno nastrojenost do slovenske narodnostne skupnsti. Ugotovljeno pa je bilo
tudi, da ZSO ne bo podpirala nobene ozke nacionalne usmerjenosti, prav tako pa ZSO kot frontov-ska organizacija ne bo podpira^ stremljenja, da se zlorabi volilni propaganda za kakršnokoli strankarsko propagando.
Kmetje na južnem Koroškem so v pretežni meri srednji, majhni a" poikmetje, zato se bo ZSO, ko se je odločila za podporo liste „Skup* nosti južnokoroških kmetov", v volilnem delu zavzemala za progranj. ki ustreza socialnim interesom tsti slojev kmetov na južnem Koroškem, prav tako pa za upoštevanje nacionalnega vidika v teh vprašanjih.
Protest stovenskih gospodarskih organizacij proti zapostavijanju
Dežela Furlanija-Julijska krajina je ustanovila posvetovalni odbor za uporabo javnih finančnih sredstev, sestavljen iz 40 članov, vsi predstavniki raznih deželnih gospodarskih ustanov ter kreditnih zavodov. Med odborniki pa ni niti enega predstavnika slovenskih gospodarskih organizacij in bančnih zavodov. Zato so 31. julija naslovile Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Kmečka zveza predsedniku deželnega odbora odvetniku Comelliju ostro protestno izjavo.
V njej poudarjajo, da bo ta odbor razdeljeval javna finančna sredstva na podlagi letošnjih zakonov, ki vsebujejo nove norme za deželno programiranje (prostorsko načrtovanje) in med drugim predvidevajo ustanovitev posebnih organizmov in posvetovalnih odborov za gospodarsko in finančno načrtovanje. Podpisnice odločno protestirajo proti diskriminatoričnem postopanju dežele, ki ne upošteva niti enega predstavnika slovenskih podjetniških organizacij in slovenskih bančnih zavodov. Kot še posebej negativno označujejo dejstvo, „da se z ene strani neprestano zahteva od slovenske skupnosti, da žrtvuje velike potenciale lastnega gospodarskega razvoja, kot na primer zemljo, za vsestranski razvoj celotne deželne skupnosti, in da se ji z druge strani odreka vsaka pravica soodločanja pri snovanju razvojnih smernic in pri izvajanju gospodarske politike. Pro-
testna izjava zaključuje z zahtevo po nemudni spremembi dekreta in da se odbor dopolni S predstavniki slovenskih gospodarskih in bančnih organizacij.
USTANOVLJEN KRAJEVN) ODBOR ZSO VŽELEZN! KAPU
Na podlagi sklepov sprejetih na posvetu ZSO, dne 25. aprila 1981 v Železni Kapli, je bil 31. julija 1981 ustanovljen Krajevni odbor ZSO za občino Železna Kapla. Vsi odborniki — 17 po številu — so člani vseh organizacij vključenih v ZSO in zastopniki vseh političnih struktur v občini Železna Kapla. Za predsednika odbora je bil izvoljen Milan Piskernik, kmet iz Lobnika pri Železni Kapli, za njegovega namestnika pa Zupanc Bredica, šiviljska obrtnica iz Železne Kaple. Po volitvah je Teodor Domej predvajal serijo diapozitivov o zgodovini Slovencev s posebnim poudarkom na Železno Kaplo.
Potrebo po krajevnem odboru je bilo čutiti že dalj časa, saj obstajajo v občini vprašanja brezposelnosti, delovnih mest, vprašanja dvojezičnosti, sodelovanje s sosednjimi prosvetnimi društvi, delo v zvezi z volitvami v kmetijsko zbornico itd., ki čakajo na skupen odgovor, hkrati pa ZSO s takšnim odborom razširja bazo delovanja na podeželju, kar je v korist prizadetih, kakor tudi strešni organizaciji.
Konjunkture ne bo?
Ob začetku leta je bilo veliko govora o tem, da bo verjetno sredi leta spet opaziti konjunkturo v avstrijskem gospodarstvu. Sedaj raziskovaici gospodarskega razvoja ugotavijajo, da se konjunktura noče in noče oživiti. Vzroke vidijo predvsem v stagnaciji eksporta, ^ jo povzroča ceiotni zahodni Evropi visoka obrestna mera, prav tako pa tudi težnje državnikov zmanjšati deficite državnih proračunov.
stavljencev v 11 razvitih kaph^' stičnih državah in prišla do ključka, da zasluži avstrijski dela vec najmanj v primerjavi z ostali^ delavci. Primerjala je kupno povprečne plače in ugotovila, d znaša ta v Švici 105 S, na
Zadnje mesečno poročilo inštituta za raziskovanje gospodarstva ugotavlja, da osebna potrošnja nadalje ostaja na nizkem nivoju, opaziti pa je v Avstriji tudi nadaljnje nazadovanje števila zaposlenih. Tudi ponudba z delovnimi mesti je v juniju za 30 odstotkov nižja kot v zadnjem letu. Glede turizma ugotavljajo nekoliko nižji neto-dohodek kot v lanskem letu.
Ni presenetljivo, da v takšnih okoliščinah delavska zbornica v Linzu ugotavlja nazadovanje realnih dohodkov industrijskih delavcev v Avstriji v letu 1980 za 0,6 %. To je samo en indikator kako težka gospodarska situacija pritiska na delovne ljudi. Raziskava delavske zbornice ugotavlja, da v Zgornji Avstriji ženske zaslužijo do dve tretjini manj kot njihovi moški „so-delavci".
Na podlagi zahodnonemških podatkov je delavska zbornica v Linzu primerjala plače delavcev in na-
skem 102, v Belgiji, Zvezni rep^ bliki Nemčiji, ZDA in na Nizozemskem med 100 in 90 šilingov, v ^ gliji 72 šil., na Japonskem 69. Franciji 68 šil., v Italiji zasluži lavec 59 šil. na uro, v Avstriji pa< je na zadnjem mestu pa zna kupna moč na uro 57 šilingov.
Koroški delovni urad, ki je ^ nokar podal gospodarsko poroc' zadnjega leta sicer ugotavlja, bo v nasprotju z avstrijskim fe dom število zaposlenih na KC° kem leta 1981 malenkostno napi dovalo (za 0,5 %), da pa priča jejo visoko brezposelnost 5 L spet nekoliko višja kot leta 1 (4,7"/.).
Palestinski teroristi v Avstriji?
Pretekli teden je avstrijska policija na dunajskem letališču Schwechat prijela dva moža, ki sta težko oborožena hotela izkrcati v Avstriji. Priletela sta z avstrijskim letalom iz Damaska preko Beiruta na Dunaj.
Od umora dunajskega mestnega svetnika Nittela 1. maja letos so avstrijske varnostne oblasti bolj pazljive, da zavirajo začetke terorizma v Avstriji. Čeprav do danes še ni nič jasno, kdo pravzaprav stoji v ozadju omenjenega umora, pa se določeni krogi od tega časa dalje vedno bolj trudijo, da bi osvobodilno gibanje palestinskega ljudstva in zlasti njegovo edino predstavništvo, PLO, čimbolj diskreditirali. V ta namen se poslužujejo kar najbolj plitvih argumentov: ker je bil Nittel predsednik avstrij-sko-izraelskega prijateljskega društva in ker se je menda neka ominozna Abu Nidalovo skupina priznala v nekem intervjuju za revijo „Profil" k umoru Nittla ter menda napovedala tudi usmrtitev kanclerja Kreiskega, je, čim se pojavijo teroristi v Avstriji — vedno PLO tarča raznih sumničenj večine avstrijskega tiska. Uvod-nikar v socialističnem dnevniku Koroške, pa ve očitno še več, namreč, da Jugoslavija vsaj posredno sodeluje s palestinskimi teroristi, saj ve poročati, da se bosta oba prijeta terorista, če jih Avstrija izpusti, vrnila preko Ljubelja ali Korena v Avstrijo, da bi opravila svoje delo. Koroški novinarji so pač vedno najbliže informativnemu obzorju . . .
Vendar enačica PLO = terorizem, ki so jo ustvarili cionistični in zahod-
ni mediji pod duhovnim vodstvom Izraela in ZDA postaja iz dneva v dan tudi med svetom vedno manj verodostojna. Kajti iz dneva v dan — in to posebno v zadnjih tednih — postaja jasno, kdo je na bližnjem vzhodu dejanski terorist: izraelske bombe morijo dnevno civilno prebivalstvo v palestinskih taboriščih in tako pač ni več mogoče postaviti resnice na glavo.
To dejstvo namreč, da se Izrael čedalje bolj diskreditira in izolira, pa nas zopet privede do izhodišča: kdo bi imel danes največji interes nad ne-
utemeljenim palestinskim terorizmom? Novice, ki jih širijo določeni mediji, so zelo blizu priljubljeni taktiki „Pri-mite tatu!", da bi prikrili resničnega krivca.
Kreisky je kot viden predstavnik socialistične internacionale in tudi kot ugleden zahodnoevropski politik eden izmed prvih priznal PLO in pravico palestinskega ljudstva do lastne države. Ostro je tudi ožigosal izraelsko politiko zlasti v zadnjem času vlade fašista Begina. Kreisky je pozval evropske države k dialogu z arabskimi
Politični poraz Izraela v spopadu s Palestinci
Po pred nedavnim sklenjenem premirju ob izraelsko-llbanonski meji razpravljajo v Izraelu intenzivno o političnih posledicah premirja, prav tako o celotni Beginovi agresivni politiki. Večina izraelskih časopisov ugotavlja, da so se spopadi po zaslugi neodgovorne Beginove politike končali z najhujšim političnim porazom Izraela. Tudi zahodni prijatelji Izraela in najradikalnejši izraelski militaristi pridejo do zaključka, da hrbtenice palestinskega ljudstva ni mogoče zlomiti in da političnega problema ni mogoče rešiti zgolj z vojaškimi sredstvi. Izraelski časopisi ugotavljajo, da so spopadi povzročili le ogromno matreialno škodo, vznemirili prebivalstvo ob meji z Libanonom in povzročili najhujše trenje med ZDA in Izraelom. Mnenja so tudi, da imajo iniciativo sedaj Palestinci, in da si je Begin sam vezal roke, kar je tudi vzrok, da sedaj lahko le upa na morebitno palestinsko kršitev premirja.
Opazovalci ugotavljajo, da je moč Palestincev obstajala tokrat v tem, da ji je kljub visoki izraelski vojaški tehniki uspelo vzdržati temu pritisku in to na zelo raztegnjenem področju.
državami vključno s predstajA PLO. Ali bi potemtakem PLO .. jansko imela interes nad usmroj^ Kreiskega? Edino korist od takt podobnih akcij bi imel in ima -ključno Izrael, ker s takimi in poročili v svetovnih medijm vrača pozornost ljudi od svojih .. nih zločinov in terorističnih a proti palestinskemu ljudstvu.	^
Skupina Abu Nidala, ki je prevzela odgovornost za umor	-
la in menda tudi napovedala usna j tev Kreiskega, pa s PLO ni v no ^ zvezi. Nedavno je šef palestinske^ veščevalne službe v pogovoru z S je nim urednikom avstrijskega nika „Extrablatt" o tej skupmt . ^ jat: „Vemo, da je Mossad (izr^\ ju tajna služba; op. ured.) že vcckj na raznih krajih izvedla terorts napade in se nato prizadevala, govornost za le-te naprti Palest'"^) In sigurno je eno: v praksi ^ Nidal in njegovi ljudje agenti M [. da, kajti to kar delajo, služi 'Z^ji skim interesom. In večinoma so tudi Palestinci, ki so bili od teh umorjeni.	^
Vsa koncentrirana kampanja nističnega in zahodnega tiska m s, gih medijev je eden zadnjih posN pb' da bi še enkrat rešili Izrael p^ jj)ft sodbo svetovne javnosti. Vendar J ne bo več dolgo uspelo zamegh pravični cilj palestinskega hj*? p?* osvoboditev zasedenih podrocjj '	%-
lestinskega ter židovskega ljudst pod cionističnega jarma.
^ ^ ,
<
t
i
i
9
r
ti
r
r*
C
P'
O'
ti'
tV;
,b'
iP-
f"
rP'
)P'
ir
Prireditev sožitja v Giobasnici
nKotikor jezikov znaš, toiikokrat si čtovek", tako se giasi gesio, nameščeno v auii ijudske šoie v Giobasnici, kjer se je minulo ne-deijo zvečer odvija) koroški kuiturni večer, katerega je tam prtredtia 9iobaška občina. To je biia prva prireditev, na kateri so sodelovaia ysa kutturna društva v občini, torej siovenska in nemška, in to je ^sekakor spodbudno, kar je pokazat tudi obisk, saj je dvorana bila zasedena do zadnjega kotička. ____________________________________________
Tako je globaški župan Albert Sadjak v svojih pozdravnih bese-dah izrazil zadovoljstvo nad prire-^ijo in nad tem, da take akcije Prispevajo k mirnemu sožitju med °bema narodoma v občini oz. de-^sli. Župan Sadjak je govoril v obeh baželnih jezikih in tako občanom turistom zaželel lep kulturni ažitek. Že s tem, da je prireditev biia organizirana v turistični sezoni, is dobila širši pomen, saj je s tem dvojezičnost brez dvoma prekora-ciia občinske meje in bo gotovo Ugodno odmevala tudi v deželah v katere se bodo po dopustih vrnili k^toviščarji, ki se trenutno mudijo v Giobasnici in okolici.
V duhu besed župana Sadjaka je Potekal tudi kuiturni spored. Če-Prav je sodelovalo devet zborov in ansamblov in je na koncu bila še
počastitev zvestih gostov, ki dolga leta prihajajo v Globasnico, je vse potekalo brezhibno in bilo konča-
no v pičlih dveh urah. Tako so udeleženci lahko zbrano zasledovali pester kulturni spored in na
koncu odhajali z navdušenjem. K le-temu pa so prispevali nastopajoči zbori in ansambli iz občine Globasnica. Tako je kot prvi nastopil otroški pevski zbor Globasnica, potem mešani zbor Globasnitz, moški pevski zbor „Franc Leder-Lesičjak" iz Štebna, mešani pevski zbor „Pe-ca" Globasnica, moški kvintet Globasnitz, Jauntaler Trio Globasnitz, mladinska folklorna skupina Globasnica in Petzen-Trio VVackendorf (Večna vas).
Spored je bil dejansko pester in je nudil vsakemu nekaj, od petja do poskočnih melodij in plesov. Tu moramo naglasiti, da so slovenske skupine po številu bile močnejše in da je napovedovalec slovenskih ansamblov napovedovat dvojezično, medtem ko smo to s strani nemških skupin pogrešali. Kljub temu je prireditev bila izredno uspešna tako z organizacijske strani kot v smislu dobrega sožitja med narodi ter posredovanje kulture juž. Koroške turistom. Upajmo, da bo giobaška občina še kdaj vabila na slične prireditve. Nedeljski koroški večer v ljudski šoli je potrdil, da take prireditve pri občinstvu najdejo odobravanje.
^EJELi SMO:
Pismo
bralca NT-a
Raš tednik z dne 23. julija t. !. -Maša na 5. strani s krepkim tiskom I v posebnem okviru očitek z na-^om LATINSKA KUNŠTNA: ^CUNIANON OLET.
. Rer ne verjamem, da so se vsi bral-.. JjT-a učili v svojem življenju la-n§cine, naj jim te tri kunštne bese-prevedem v materinščino: DE-'MR MR SMRDI.
vJ^ar zadeva m o j idealizem, ki ga , * prav tako pogreša kakor Giga-, ^jevega in Obernostererjevega, češ iz\r° ^ mogoče, da smo za branje ob ' .u antologije „Karnten besichtigt" ^Rti vsak po en tisočak, naj NT-u fjevo pojasnim: omenjeni tisočak ^ .JR za branje i n kot simboličen . 'spevek namesto honorarja za obujeno besedilo v omenjeni antolo-rJ*' Raj sta prijatelja Gigacher in crnosterer s tem tisočakom počela, j Vem in me tudi ne more brigati, ^ ^ sem ga že jutri dan nakazal za )^et izvodov te antologije Marcelu j.^Tathu, Kalvarienberggasse 35/12, ].j/0 WIEN, PSK Nr. 7126815. Ko-le še ostalo, pa sem . . . y ali sem se dolžan izpovedo-NT-u tudi še za ostale šilinge? ^1 ni bil denar pošteno zaslužen? ^ ^sen res ne smrdi, pač pa smrdi, ^ 8a pričakaš ali kakorkoli prilisi-jC ^ii Pa razmetavaš za kake „spre-e', če ga nisi sam pridelal.
L.	za pojasnilo, da mi ne bo
"ralec NT-a zameril pomanjkljiv ^j^em. Ne vlečem se za ugled za uhlje pa se tudi ne dam L t' kakim nergačem v tri dni. Če bil kdo od NT-a prej vprašal, ^ P*Smo bralca ne bi bilo potrebno, tavala, da ste ga objavili.
Messner
Mg . ujočc pismo nam je poslal pod-Ij^m , prošnjo, da ga objavimo, ker uredništvo Našega tednika ni
"''o objaviti.
Uredništvo
Jubiiej gaterije Hitdebrand v Cetovcu
Galerij NiMe^r^nd v Ce/ovcM s/avi (etos 20-(etnieo obstoj;!. Kot je n^jst^rejs^ privatna gaierija v Celovca in prav ta^o ena najstarejšii? galerij v Celovca splol?. Njeno delovanje pa se ni omejevalo zgolj na razstave, marveč je galerija prirejala številne drage prireditve ^ot so predavanje in dis^asije o raznih a&taainil; vprašanji!?.
Ol? jal?ileja, Li ga galerija slavi, je tre!?a naglasiti, da ol? svojem prizadevanja ni Ma l?rezl?rižna do slovenski!? likovni!? ametn:^ov niti do manjšinske problematike kot take. Vedno je oboje vkljačevala v svoje načrte, čeprav je zaradi tega večkrat padla v nemilost tam, kjer jim je siovenska prisotnost trn v peti. Toda vztrajnost organizatorjev galerije Tiiide-brand se je izkazala za pravilno in je tadi zato danes med tistimi v Celovca, ki si je s svojim delom atria pot v mednarodno javnost.
Vodji galerije arhitekta Niidebranda je ob 20-ietnem jabiieja čestital sam deželni glavar Leopold Wagner in zaželel mnogo aspeba tadi v prihodnje. Sam arhitekt Niidebrand pa je smatral za potrebno, da je ob 20-ietnem jabiieja javnosti sporočil, da je odbor svoje delovanje ocenil nekoliko samokritično in da se je delokrog galerije v zadnjem leta skrčil le na prirejanje razstav. Kot vzrok navaja, da se drage prireditve zdaj odvijajo na dragih inštitacijah, zlasti na aniverzi in zdaj galerija v take svrhe ni več iskana. Zato agotavija, da je v leta 7980 poleg 73 razstav bilo še 76 dragih prireditev in da letos tega razvoja ni več možno zabeležiti. Novi odbor močno razmišlja o novem delovnem načrta — taka je trenatna sitaacija. Odgovorni se obrača na člane in prijatelje galerije za predloge ali da sami organizirajo kaj primernega, kajti galerija je — razen ob večerih otvoritve razstav vsake tri tedne — vedno na razpolago. Arhitekt TTildebrand tadi govori o jinančnih težavah, vendar je bilo možno premostiti tadi te, čeprav podpora s strani aradnib /oramov ni biia zadostna.
Svoj jabiiej Galerija TTiidebrand slavi z delom, pravkar v tej galeriji razstavlja skapina modernih ametnikov, med njimi tadi Zorka Weiss.
Gaierija Hiidebrand vabi na
likovno razstavo
ki je odprla do 14. avgusta 1981. Obisk je možen od ponedeijka do petka, od 17. do 20. ure in v soboto od 10. do 12. ure.
Med števiinimi razstavijaici je zastopana tudi Zorka Weiss. Ljubi-teijem iikovne umetnosti topio priporočamo, da si razstavo ogte-dajo.
Nimamo vzroka, da bi zamolčali borbo koroških partizanov
V štev. 21 Slovenskega vestnika nenkampf in Karnten im zweiten smo objavili recenzijo knjige „Slo- VVeitkrieg). Krajši povzetek iste venska dediščina, prvi de!" (Slo- razprave pa je pred kratkim obja-venian heritage I) izpod peresa Iva- vil v Osterreichische Osthefte štev. na Dolenca (Kanada).	1,1981.
Dolenc povsem poudarja, da je Po podrobnem prikazu razvoja knjiga napisana „na popularen partizanskega gibanja na Koroš-ameriški način", ki naj ..seznani kem ter njegove povezave s sloven-mladi rod v angleško govorečih de- skim oz. jugoslovanskim odporniš-želah s slovensko zgodovino in kul- kim gibanjem pride Rausch do za-turo, z izbranimi slovenskimi dosež- ključka, da je vojaški pomen ob-ki svetovnega slovesa, z .znameni- oroženega upora oz. vstaje v smi-timi Slovenci' v Ameriki in drugje, slu čeprav morda le skromnega z življenjem in zaslugami sloven- prispevka k zmagi nad nacionalso-skih ameriških pionirjev — obenem cialističnim nemškim rajhom oči-pa naj prebudi med bralci sloven- ten. Da je šele propad te države skega rodu občutek za domače ko- pomenil predpogoj za prerod Av-renine in slovensko etično zavest, strije, je neizpodbitno.
Posebnost te ameriške knjige je Čeprav obstajajo glede moralne-tudi ta, da je dobra petina njene- ga odobravanja partizanskega boja ga besednega dela posvečena Slo- načelno različna mnenja, pa na vencem v Avstriji."	noben način ni moč tajiti, da so
Ta namen je knjiga gotovo tudi partizani na Koroškem s poškodo-dcsegla.	vanjem ali z uničenjem mnogih pro-
Kljub temu se nam zdi, da v knji- metnih in komunikacijskih naprav gi zgodovina koroških Slovencev (tiri, mostovi, lokomotive in vagoni ni zajeta zadostno, predvsem kar se ipd.), z deloma uspešnimi napadi tiče obdobja med 1938 in 1945. V na elektrarne, žage, tovarne, rud-knjigi je to obdobje opisano na nike (predvsem v Mežici) delali ško-straneh 64 in 65. Avtor predvsem do vojaškemu gospodarstvu in s obravnava nacistično nasilje proti tem tudi vojaškim naporom „tretje-koroškim Slovencem, npr. prepo- ga Rajha" v omenjenem območju, ved slovenskega jezika v javnosti, Največkrat iz istih razlogov so ukinitev slovenskih organizacij, usmrčevali ali deportirali oz. „mo-tiska, knjižnic ipd., odstranitev slo- bilizirali" osebe, ki so delale v ob-venskih napisov in ne nazadnje iz- crcževalni industriji. Prav v tem selitev koroških Slovencev oz. na- kontekstu se ne sme prezreti sla-selitev (sistematična) Nemcev na bitev bojne morale in zaupanje v Koroškem. Na dveh slikah so po- zmago lokalnih nacionalsocialistov, nazorjena nacistična grozodejstva. Predvsem pa so razmeroma sla-Prva kaže spomenik selskih žrtev, be partizanske enote izsilile pre-ki so bile obglavljene 29. aprila formiranje in premeščanje cele vr-1943, druga pa žrtve Peršmanove ste nemških oboroženih formacij na tragedije 14 dni pred koncem druge Koroškem, ki so v času do osvobo-svetovne vojne.	ditve Koroške po jugoslovanskih in
V knijgi pa ne najdemo nič o angleških enotah v mnogih bojih oboroženem odporu koroških Slo- utrpele nekoliko stotin žrtev, vencev, o pomenu tega gibanja v Večjo težo kot izgube osebja, ra-svetcvnem merilu za poraz nem- njencev, ujetnikov in dezerterjev pa škega nacizma, in tudi o pomenu je imelo dejstvo, da so te sile bile tega gibanja za obstoj slovenskega primorane ostati na Koroškem, če-naroda nasploh, za koroške Slo- prav bi jih lahko uporabili na dru-vence pa še prav posebno. Navse- gih krajih.
zadnje je tudi povojna zakonodaja, Ojačiti so morali tudi lokalne sile, kolikor se tiče slovenske manjšine s tem pa so bile te sile vojaškemu na Koroškem, povezana z oboro- gospodarstvu odtegnjene. Od leta ženim odporom Slovencev na Ko- 1943 naprej je bilo na Koroškem roškem, vzemimo samo dvojezično nekaj tisoč nemških vojakov v boju šolstvo po letu 1945 in člen 7 av- s partizani. Te sile so bile razpore-strijske državne pogodbe.	jene 1944/45 na 150—160 garnizij in
Mimo vprašanja in pomena ob- postaj. Če to število primerjamo s oroženega odpora koroških Slo- številom teta 1941/42, vidimo, da vencev v drugi svetovni vojni da- se je potrojilo, nes ne more nobena seriozno za- Iz teh izvajanj avstrijskega zgo-snovana zgodovinska znanost. Ne- dovinarja je razvidno, da je parti-odvisno od tega, ali oboroženi par- zanski boj na Koroškem neglede na tizanski odpor moralno odobrava- to ali so se partizani borili za to mo ali ne, ostaja dejstvo, da je prav ali drugo državo, neglede na to ali ta oboroženi odpor na Koroškem so imeli ta ali oni idejno politični prispeval k zlomu nacizma. V tem koncept, bil sestavni del sve-kontekstu bomo citirali mladega tovne antifašistične fronte. Koroš-avstrijskega zgodovinarja dr. Jo- ki partizani so potemtakem vnašali sefa Rauscha, ki je objavi) v „Mi- v to gibanje dostojni prispevek slo-litarhistorische Schriftenreihe", zve- venskega naroda, zek 39/40, daljšo razpravo o koroš- Prav zaradi tega nimamo vzroka, kem partizanstvu pod naslovom da bi karkoli o našem partizanstvu „Partizanski boj na Koroškem v zamolčali ali pa, da bi ga sploh
Mar.
MDA ..PERŠMAMOVA DOMAČNA" MAPREDUJE Minuti petek in soboto je naia mlodina v okviru deiovne aktije „PerSmonova domačija" v Koprivni biia spet pridno na deiu. Med drugim je vstavita oziroma vgradita nova okna in obnovita poikodovani dimnik. Ktjub mato-itevitni ekipi je bita detovna akcija vsekakor uspeSna in tep doprinos k obnovitvi Perimanovega doma, ki bo kmatu igra) vtogo doma srečanja in bo opominjat, da do takinega grozodejstva kot ga je bita detežna nesrečna Per!manova hiža oz. družina, ne sme nikot!
več priti.
drugi svetovni vojni" (Der Partisa- podcenjevali.
*
ŽiTARAVAS:
Nova žitrajska šola brez napisa
Vprašanja v zvezi z novo šoio, možnosti ureditve otroškega vrtca v stari šoii in financiranje poti so biia v ospredju zadnje občinske seje
začetek tega tedna.
Med drugim so zahtevali slovenski mandatarji dvojezični napis na novo ljudsko šolo. Direktor dvojezične šole v Žitari vasi Franc Kukoviča je kot mandatar EL občinskemu svetu na seji še enkrat tol-
Še bolj živahno je postalo ob 12. točki, ki je obravnavala zahtevo EL po utanovitvi otroškega vrtca v stari ljudski šoli. Kot je znano je predstavništvo občine že leta 1970 obravnavalo ta problem in sklenilo,
mačil upravičeno zahtevo. Dejal je, da se mu zdi kot vodji dvojezične šole potrebno in za vsakega demokrata sprejemljivo ter samoumevno, da dobi dvojezična šola tudi dvojezični napis. Razvila se je dolga debata v katrei je zastopal župan Posod mnenje, da naj izostane vsak napis, zastopnik VP Eisner je celo menil, „da se ob takšni rešitvi večinski narod odpove svoji pravici do napisa" in da naj zaradi tega tudi Slovenci odstopijo od svoje zahteve!! Slovenski zastopniki v občinskem svetu so zavračali takšne očitne neumnosti, končno pa so le pri tej absolutni večini, ki je bila proti njim, glasovati za to, da sedaj ne bo napisa. Direktor Kukoviča je temu dodal: ne zaradi tega, ker je to bolj pametno, temveč dejansko samo zaradi miru v občini naj zaenkrat izostane napis, dokler se situacija ne izboljša. Dodal je še, da bo v notranjosti šole dal napraviti dvojezične napise.
da je treba raziskati možnosti ureditve otroškega vrtca v šoli. EL je približno dva meseca pred sejo ponovno naslovilo na občino pismo, naj preveri možnosti za izgradnjo vrtca in si poskrbi podlage do seje. Slovenski mandatar Kukoviča je očital županu in večinski frakciji, da očividno zavlačuje to zadevo, posebno še s svojim predlogom, da naj občina pripravi te podlage v roku enega leta (I). Zadevo bi bilo mogoče razčistiti najpozneje v teku enega meseca. Slovenski zastopniki so zahtevali nato tudi še sklep, da je občina pripravljena pooblastiti posamezne frakcije za iskanje določenih interesentov, ki bi bili pripravljeni urediti otroški vrtec, pod pogojem, da občina prevzame stroške za vzdrževanje poslopja ter podpre otroški vrtec z vsoto 50.000 šilingov.
Zastopniki večinskih strank niso bili pripravljeni sprejeti takšen sklep, kar so slovenski mandatarji
RAD!ŠE:
T ekma koscev
V nedeljo 2. avgusta 1981 je SPD Radiše pripravilo tekmovanje koscev na Cimpermanovem travniku v Verovcah. 18 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v 4 skupine, je z zanimanjem spremljalo in spodbujalo okrog 70 gledalcev. Moški kosci so morali pokositi po 36 m?, ženske pa 24 m?.
Najboljši dneva je bil Nuži Lam-pichler st., po domače Jugov oče, ki je tudi zmagal v starostni skupini nad 60 let. Preje! je prehodni pokal. Med moškimi do 60 tet se je izkaza) kot izredno dober kosec Nuži Tolmajer, tajnik KKZ, medtem
ko je Beti VVoschitz, p. d. Rokov-nica iz Zg. Rut zbranim obiskovalcem pokazala, da tudi ženske obvladajo umetnost košnje. Bila je najboljša med ženskimi tekmovalkami. V skupini gostov je zmaga! Gregor Pitschek iz Rožeka.
Tekmovalno popoldne se je nadaljevalo v veselem prijateljskem vzdušju ob pesmi ter prigrizku in kozarcu piva. Zadovoljni so odhajali ne samo zmagovalci, ki so odnesli nagrade, temveč tudi vsi obiskovalci, z vtisi na lepo, čeprav vroče nedeljsko popoldne.
L.L.
Sporočamo žalostno vest, da je v starosti 71 let po daljši bolezni umrl v celovški bolnišnici
EKONOMSKI SVETNIK
Mirko Kumer
p.d. ČRČEJ Z BLATA PRI PLIBERKU
Pokojni je bil med drugim tudi ugleden komunalni politik, kateremu je še posebno bila pri srcu kmečka stvar. Kot vnet in napreden kmet je dolga leta sodeloval tudi v Slovenski kmečki zvezi, kjer se je z velikim prizadevanjem zavzemal za pravice in napredek slovenskih kmetov na Koroškem.
Pokojnega nadvse spoštovanega kmečkega tribuna bomo ohranili v častnem in nepozabnem spominu.
Od njega smo se, ob ogromni udeležbi, poslovili včeraj na šmihelskem pokopališču.
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
razumeli kot onemogočanje delovanja drugih frakcij, ki potrjuje da v žitrajski občini ni pripravljenosti za sodelovanje. Sicer sta bili VP in SPO nato pripravljeni skrajšati rok za ureditev podlag na pol teta, mandatarji EL so glasovali proti temu predlogu, ker je takšno postopanje zavlačevanje.
Občinski svet je med drugim odobril podporo združenjema pen-zionistov, sklenil zaprositi za nadaljnje posojilo za šolo, obravnaval pa je še celo vrsto prošenj v zvezi z urejevanjem občinskih poti.
Ta teden je opravila svoje delo v žitrajski občini tudi gradbena komisija, ki si je na licu mesta ogledala prostor, kjer bo zgrajena podružnica železnokapelške Posojilnice. Podružnica posojilnice bo zgrajena v Miklavčevem nasproti požarni brambi. Prav tako je delovala ta teden gradbena komisija za gradnjo tovarne Intrade, ki bo zgrajena ob cesti med Miklavčevem in Žitaro vasjo.
BREZNIKOV ČAMP:
4. poletna prireditev ,,Danice" za turiste
Kakor že lansko leto je bila tudi letošnja kulturna prireditev SPD „Dan<ica" na Breznikovem campu ob Zablatniškem jezeru ogromen uspeh in drugi višek te poletne sezone. Zadnji petek se je zbralo nad 1500 ljudi tega malega sveta ob Zablatniškem jezeru in okolice, da bi prisluhnili sporedu, ki so ga sestavili mešani pevski zbor SPD ..Danica", moški zbor SPD „Trta" pod vodstvom Jozija Starca, folklorna skupina „Trte" pod vodstvom Slavke Kukoviče ter „Trio Korotan" pod vodstvom Hanzija Ke-žarja. Nastopajoči so želi bučen aplavz. Spored so povezovali kot že običajno v slovenskem, nemškem in holandskem jeziku, s številnimi informacijami o kulturnem delovanju koroških Slovencev in o življenju Slovencev v teh krajih nasploh. Navzoča je bila tudi zastopnica škocijanske turistične zveze, ki je s kratkim pozdravom dokumentirala, da se ne da več prezreti živega in aktivnega deleža, ki ga predstavljajo Slovenci v tem prostoru.
Podružnica Topsporta v Žeiezni Kapii
Od začetka tega tedna naprej dela v novi podružnici tovarne Top-sport v Železni Kapli 9 delavk, ki proizvajajo kot glavno podjetje pri Pliberku športne rokavice. Na nove stroje so se delavke priučile v glavnem podjetju v Pliberku, kjer so za časa kolektivnega dopusta napravile 3-tedenski tečaj. Kot pravijo delavke je zanje to delovno mesto zelo ugodno, saj se jim ni treba voziti iz domače občine, vrhu tega pa se ni treba bati, če se pogovarjajo slovensko. V okolici Železne Kaple je še dovolj ljudi, ki bi rabili delo, zato je ta iniciativa v tako težavni gospodarski situaciji za ta kraj razveseljivo dejstvo, pričakovati pa je, da bo v prihodnjem času podružnica v stanju sprejeti še nekaj ljudi.
6. pohod na Obir
Nedeljskega 6. pohoda na Obir, ki ga vsako leto prireja Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obir-skem, si nismo mogii želeti in predstavljati lepšega in uspešnejšega kot je bil. Najlepše vreme nas je razveseljevalo in spremljalo ves dan. Do Železnokapelške koče se je večina pripeljala in tam pustila svoja vozila. Nekaj planincev pa je prišlo s selske, kacmunove strani. Lepo počasi v prijetni dvourni hoji smo se pomikali proti vrhu naše gore.
Okoli 13. ure so vsi planinci, udeleženci našega pohoda bili zbrani na vrhu. Srečavali smo delno prav dobro, pa tudi manj dobro znane obraze. Pozdravljali smo se s Kočani, Selani, Kapelčani, Šentlipšani. Gostje iz Celovca, Šentjakoba in drugod so ravnotako trpeli zaradi vročine kot tisti, ki so prišli iz Šmarjete v Rožu, Podkloštra v Žili ali štajerskega Gradca. Še posebno pa nas so s svojim obiskom razveselili pevci moškega okteta iz Žirovnice. Po malici in zasluženem oddihu smo v polkrogu sledili izvajanju programa. S Prešernovo ,Zdravljico* so začeli pevci, gostje iz Žirovnice. Nadaljeval je predsednik SPD „Obir" dr. Brumnik, ki se je spomnil našega prvega tovrstnega pohoda, katerega se je udeležil takratni selski župan, učitelj in aktivni funkcionar naše narodne
skupnosti Herman Velik. Le neka) tednov navrh pa je umrl, star koma) 46 let. Samo dan pred našim poko* dom je minila že petletnica njegove smrti. Kako živ je še spomin na**)' smo boleče občutili prav v zadnji to"* ki programa.
Oktetovci iz Žirovnice so zapel* *' kitico pesmi „Počiva jezero v tihot* ' Nato so brenče ponavljali melodijo te pesmi, vmes pa sta s krepkim in jas* nim glasom dr. Ludvik Karničar") Valentin Polanšek izvajala gani)" ,,Recital v spomin Hermanu Vek* ku". Pretresljivi trenutki, potrtost v naših srcih in v marsikaterem očesa solze! Vzdušje se je polagoma dvig; nilo in uravnovesilo. Malce zmucen* smo prišli k Marofu na piknik. M"(* ljivi domači društveniki so poskrbe!*' da ničesar ni primanjkovalo. Kdor )" bil lačen, je prišel do svoje pečenice' žejni so se pošteno odžejali... V ve* seli družabnosti, petju ter obujanj" spominov, ki so kakorkoli v zvez* s to našo goro Obir smo zamud*!*' kdaj se je začelo mračiti.
Naša želja za drugo leto je: 'Sto krasno vreme kot letos, enako !ep° število udeležencev in njihovim brim razpoloženjem, lepa in smiseln" programska točka na vrhu, niže sp°* daj pa spet nemoteni in prijetni P*** tek piknika.
ALP-
Foiktora SPO „Zarja" na Beljaškem žegnanjn
Okrog 40.000 gledalcev od bli- jo vodi Franci Sadolšek. Napoje* zu in daleč se je minulo soboto dovalec Gerhard Lepuschitz je P°' zbralo v Beljaku, da prisostvujejo veda), da prihaja ta skupina iz dvo* temu veselemu praznovanju in da si jezičnenga področja Koroške. ogledajo povorko folklornih skupin, ša skupina je požela bučen apla^ Pisane noše, ki so se pomikale od ko se je predstavila z dvema plešo* protestantske cerkve do mestnega ma, posebno, ko je nastopila °. trga, so bile resnično prava paša svetovno znani folklorni skupil za oči.	„Lado" iz Zagreba.
Sodelovalo je 77. skupin iz Av- Beljaško žegnanje postaja vedno strije, Jugoslavije in Italije s pri- bolj znano širom po svetu in rr*a^ bližno 2500 člani. Slovenska pro- sikateri obiskovalec pride iz zel" svetna zveza je posredovala fol- oddaljenih krajev, samo ga si lahk" klorno skupino prosvetnega druš- ogleda pisano bogastvo noš ^ tva „Zarja" iz Železnen Kaple, ki plesov.
Vedno več vozi! preko Turske avtoceste
Pos/ovno poročilo v4&c:'js&e Jrnz^e T%rs^% <wtocMf% za leto J9#0 je pokazalo zadovoljive rezaitate. Tako je na pritMer štefilo f oženj v leta Ž9#0 Marajo kar za 23 odstotkov v primerjavi z letom 1979. PaM^ko leto je aamreč kilo zakeležeMik 2,637.#J3 voženj. Oti prvega posiovaega leta 1976 pa tfo leta 19#0 v je skapai promet zvišal kar za 22#,7 otLtotka.
Aletitem ko tcnJenc% voženj preko alpskik prelazov raklo MazaJaje, je ta Tarska avtocesta tlosegla oJ/ične
rezaltate, kar samo potrjaje, tk* ^ privlačnost in kvaliteta te avtoee*^ vsekakor izretfna.
Tatli tlokotlki iz cestnine z 443 lijoni šilingov (*krato), so v pri?**^ javi z letom 1979 za 20 o<fstotk<*^
višji.
V zvezi z varčevanjem Tarske toceste je treka vsekakor pokva*'^ 113-člansko skapino, ki je kila preti koncem leta 19#0 še vsak Jan po 24 ar v akciji s plazenji snega.
SLOVENJ) PLAJBERK:
KuMumi večer za turiste
Slovenji Plajberk postaja s svojo gorsko naravo vedno bolj privlačen za številne turiste in vikendaše. Slovensko prosvetno društvo „Vrtača" iz Stovenjega Plajberka je zato letos prvič priredila kulturno prireditev za turiste, da jim predstavi slovensko kulturo in narodnostno zgodovino tega kraja. Na prireditvi v gostilni pri Sereinigu v Podnu so pred številnimi nemškogovore-čimi Avstrijci in Nemci spregovorili v slovenskem in nemškem jeziku predstavniki društva. Na dobro pripravljenem kulturnem večeru so tako gostje zvedeli precej o zgodovini koroških Slovencev, domači tamburaši pod vodstvom Pavlija Lausseggerja po so jim zaigrali iz bogatega repertoarja tega mladega instrumentalnega zbora. Sestri Čer-tov in vokalni mešani kvintet pa so predvajali predvsem domače slovenske narodne pesmi.
OBIRSKO
V
Tomaž Hotmar obhaja! ztato mašo
Pred nedavnim je župnik To*n"^ Holmar z Obirske obhajal 50-letn'p mašništva ali zlato mašo na Viš"*). jah. Ta lepi kraj si je izbral za",^ tega, ker ga na Višarje spominj"! mlada leta. Tam je namreč njcg° oče oskrboval višarsko cerkev in *^ je tudi jubilant obhajal prvo sv" mašo.
Te jubilejne slovesnosti so se ** težili tudi njegovi farani z Ob*f"^ in Kort, predvsem pevci, ki so lepo popestrili ta visoki jubilej, b večina slovenskih koroških duhc'"L[ kov je tudi župnik Holmar ok** strahote nekdanjega nacističnega **".^ ma. Pognali so ga z domačih kr"! v tujino.
k'
Župnik Holmar je že mnogo župnik pod visokim Obirjem na DC skem, čislan od vseh in zvest svoj" ljudstvu.
Č"'
Priljubljenemu jubilantu iskren** stitamo z željo, da bi še dolgo ž**P^, koval med nami in da bi zdrav hajal železno mašo.

P!aninski tabor v Vratih
Likovna kotoniia mtadih „Vnzenica 81"
Miadinski odsek Pianinskega društva Maribor — Matica je vabii "*tade siovenske koroške pianince na taborenje v Vrata (doiina pod ^igiavom), v času od 23. juiija do 1. avgusta. Temu vabiiu sva se s pri-iateijern Francijem Portschem iz Hoibič pri škofičah z največjim navdušenjem odzvaia.
Udeleženci tabora so bili presno mladi Mariborčani. Voditelj abora je bil Srečko Pungartnik, ^°dnika pa sta bila Mirko Engels-erger in Janko Breznik. Odhod je ' ^ glavnega kolodvora v Mari-kamor naju je pripeljal stric °zej. z vlakom smo se od tam pe-IRli skupno preko Ljubljane na Je-Jnice in z avtobusom naprej do ojstrane. Nato smo pešačili še 2 pol skozi dolino Vrata do ^bora (v bližini Aljaževega doma), ier je imela kuharica za nas že pri-r^vljeno dobro jed.
^slednjega dne smo malo olep-^' tabor. Zaradi slabega vremena . ° se na prvo turo podali šele strti dan. Pot nas je vodila mimo bontenika padlim partizanom-gor-do Pogačnikovega doma na inskih podih in na Križ (2410 m). ^3 je trajala 11 ur. Naslednjega . 3 smo ostali doma. Igrali smo od-brali knjige ali igrali karte, navrh smo se hoteli povzpeti Škrlatico (2738 m). Pred zadnjo ^jniino so se nekateri zbali in smo h .^ato povzpeli na nekoliko lažjo . 'Kdvo špico (2582 m). Spet smo ^sli dan počitka, ker nas je čaka-^ajpomembnejša tura — vzpon
na Triglav. Odhod je bi! že ob pol štirih zjutraj in sicer preko To-minškove poti. Šest ur smo hodili, do Triglavskega doma, kjer smo se srečali s planinci Slovenskega planinskega društva iz Celovca. Nato pa smo se podali na vrh Triglava (2863 m). Tisti, ki smo bili prvič na
„Zarja" gostovala v !V!in!mundusu
Konec julija je v Minimundusu gostoval mešani pevski zbor „Zar-ja" iz Železne Kaple, kjer so vsak teden kulturne prireditve za turiste. Tokrat je organizator povabil slovensko društvo, katerega je spoznal preko nove plošče tega zbora, ki so jo letos posneli in izdali. Organizatorji, poslušalci in pevci so bili zelo zadovoljni s koncertom, ki je privabit okoli 400 ljudi. Celo za drugo leto je dobil zbor ponudbo. Med slovenskimi narodnimi pesmimi, ki so jih predvajali pevci iz Železne Kaple, je podal predsednik društva učitelj Miha Travnik informacijo o delovanju slovenskega prosvetnega društva in o slovenski narodnostni skupini na Koroškem.
!
]
ir
:r
r
r-
tr
it<
X'
Sporočamo žalostno vest, da je v noči od 3. na 4. avgust, v 71. letu starosti, po krajši bolezni, v celovški bolnišnici umrl
ekonomski svetnik
Mirko Kumer
pd. Črčej z Blata pri Pliberku predsednik nadzornega odbora Posojilnice v Pliberku
Z dušo in telesom se je zavzemal za gospodarski procvit občine in dežele zlasti na področju zadružništva. Bil je borec za pravice slovenskega ljudstva ter za mirno sožitje med obema narodoma na Koroškem. Siovenski zadružniki in posojilničarji ga bomo ohranili v trajnem in častnem spominu.
Od pokojnika smo se poslovili včeraj na farnem pokopa-tišču v Šmihelu.
Slava našemu zvestemu in zaslužnemu zadružniku.
Upravni in Nadzorni odbor Posojilnice v Pliberku

*
Triglavu, najvišjem vrhu Jugoslavije, smo bili ..krščeni". Ta akt je izvedel tovariš Pungartnik z besedami „sedaj pa ste pravi Slovenci" in nas trikrat z vrvjo udarli po zadnjici. Na povratku smo se ustavili v Staničevi koci, ki spominja na slavnega slovenskega gornika, ki je bil med prvimi pristopniki na GroBglockner (2798 m). To je bila zadnja in najlepša tura v okviru planinskega tabora v Vratih.
S prijateljem Francijem sva sklenila, da bova prihodnje leto spet sodelovala, če nama bo možnost dana.
Prisrčno se zahvaljujeva Mladinskemu odseku Planinskega društva Maribor - Matica za povabilo, tovarišem vodičem za vso prizadevnost, ki so jo imeli z nama oz. z nami ter naši kuharici Slavici Breznik, ki je tako lepo skrbela za nas. Zahvala seveda velja tudi vodji mladinskega odseka Slovenskega planinskega društva Celovec, Igorju Schellandru, ki nama je posredoval to prijetno in poučno bivanje pod mogočnim Triglavom.
Marcel Sumper, Celovec
Vedno se ga bomo spominjali
Pred ietom dni, 12. avgusta je prenehaio biti srce veiikega rodo-ijuba, kuiturnega deiavca, zadružnika in predvsem pianinca Jozeja Mikiavčiča iz Ščedma pri Šentjakobu v Rožu. Ob njegovi obietnici smrti se ga spominjamo kot čiove-ka, ki je zadnje desetietje svojega živijenja (umri je v 82. ietu svoje starosti) posvetit izkijučno pianinam in pianinski organizaciji koroških Siovencev — Siovenskemu pianin-skemu društvu Ceiovec. Bii je starosta siovenskih pianincev na Koroškem, podpredsednik Siovenske-ga pianinskega društva Ceiovec in gospodar prve siovenske zamejske pianinske postojanke „Koče nad Arihovo pečjo" na pianini Bieščeči. Svojemu neumornemu in priijubije-nemu tovarišu so naši pianinci v koči, katere gospodar je bii, namestiti njegovo fotografijo, ki ob vsaki priiožnosti spominja na veiike zasiuge tega veiikega moža za pia-ninsko idejo našega ijudstva na Koroškem. Čeprav je Jozej Mikiav-čič že ieto dni pod domačo grudo je spomin na njegova dejanja živ, tako živ, da piamen v katerem je izgoreva) za siovensko pianinstvo na Koroškem ne bo nikoii izgoret.
V času od 24. do 29. avgusta bo v Vuzenici tradicionaina Koroška iikovna koionija miadih, enajsta po vrsti.
Koroško iikovno koionijo ..Vuzenica 81" organizira spet osnovna šoia Vuzenica v sodeiovanju s Siovensko prosvetno zvezo v Ceiovcu, Zvezo kuiturnih organizacij Siovenije in Kuiturno skupnostjo občine Radije ob Dravi ter ob materiaini pomoči Ljubijanske banke in tovarne Aero v Ceiju.
Miadi iikovniki se bodo ietos uriii veščin grafike, seveda pa bo med bivanjem v Vuzenici ob Dravi tudi dovoij časa za iztete in kopanje. Tako bodo imeii pritožnost nekaj iepega ustvariti in kot spomin prinesti s seboj domov.
Posebej je treba omeniti, da se bo miadim iikovnikom predstavi) svetovno znani akademski siikar Božidar Jakac.
Udeieženci koionije naj bi biii stari vsaj 9 iet. Navzgor ni omejitve, vendar običajno sprejemamo udeiežence do 20. ieta starosti. Prijave so možne do 10. avgusta 1981 pri SLOVENSKi PROSVETNi ZVEZ), Gasometergasse 10, Ceiovec, tei. 0 42 22 / 331 08 ati 32 5 94
RAVNE -ROŽEK
Posloviti smo se od srčno dobre žene r/
Prejšnji ponedeljek smo se na ro-žeškem pokopališču za vedno poslovili od Alojzije Lepuschitz, pd. Fu-gerjeve mame z Raven pri Rožeku. Umrla je v 81. letu starosti. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi, kar zgovorno kaže, kako priljubljena in spoštovana je bila med našim prebivalstvom. Tudi ona je morala, kakor na stotine drugih koroških slovenskih družin z možem in otroci deliti usodo izseljeništva. Z možem in otroci je preživela Kalvarijo v znanem taborišču Hesselberg (eno izmed številnih taborišč, kjer so trpeli naši izseljenci).
Bila je že več let vdova po možu, ki se je priženil od Mežnarja v Šentjanžu. Rodili so se trije sinovi in hčerka in vsi skupaj so pridno delali na veliki kmetiji. In ker so ljubili svoj rod in materino besedo, kar je bilo po logiki nemških nacistov pregrešno, so morali več kot tri leta trpeti ponižanje v mrzli tujini. Fugerjevo mamo poznamo kot pristno slovensko koroško mamo. To je dokazala tudi v izseljeništvu, kjer se je še danes radi spominjajo takratni otroci izseljenci. Čeprav je sama živela v pomanjkanju, je imela za otroke v taborišču vedno kaj za pod zob. V stiski in pomanjkanju spoznaš, kdo je dober človek. In to je bila Fugerjeva mama. Med številnimi pogrebci je bilo nenavadno veliko nekdanjih izseljencev (katerih število se redči iz leta v leto), ki so prišli od blizu in daleč, da se poslovijo od sotrpinke. Častni predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer se je ob odprtem grobu zahvalil za njeno zvestobo svojemu narodu, da je vzgojila otroke v zavedne člane naše narodne skupnosti.
Po smrti moža leta 1952 je kmetijo prevzel sin Hanzej. Kljub letom in
kljub temu, da je zadnja leta pokojna bolehala na srcu, je še rada pomagala snahi, saj ni mogla biti brez dela. Zadnjega nenavadno slabega vremena, ki je mučilo tudi mlajše ljudi, pa Fugerjeva mama ni mogla več preboleti. Z njo smo zgubili srčno dobro ženo, pravo slovensko mater trpinko, ki je kljub vsem tegobam — izseljenstvo, zgodnja smrt moža — ostala zvesta svojemu rodu, ki se je kalil v kmečkih uporih, se upiral Turkom in v zadnji preteklosti nacističnemu grozodejstvu.
Pogrebni obred je opravil domači župnik Niko Marktl. Od pokojne so se poslovili tudi domači pevci pod vodstvom dirigenta Schusterja.
Pokojno Alojzijo Lepuschitz bomo ohranili v častnenm spominu, težko prizadetim sinovom in hčerki z družinami izrekamo naše globoko šožalje.
Vabiio na
SPOMiNSKO SVEČANOST v počastitev prvih partizanskih žrtev
v nedetjo 9. avgusta 1981 ob 10. uri pri spomeniku pod Storžičem nad Tržičem $ ob 10.30 uri srečanje borcev Kokrškega odreda združeno s postavitvijo statne zgodovinske razstave v domu pod Storžičem
# ob 16. uri nogometna tekma med NK Tržič in ktubom jugosiovanskih deiavcev Tri-giav iz Ceiovca.
0
it"
St"
aj"
ati*
ef
de-
Č"
'j<'
ld
b'f'
^ "^eil Hitler, gospod doktor! Čakali smo na vas, da ^spremimo domov!"
§3ljj"^aj pa je to?" se je zadrl zdravnik, ki je mislil, da se ° Partizani.
o stopili policisti na plan. Zdravnik je zbijal .šale in se glasno krohotat:
^ "^a zdravnika ni treba oborožene zaščite! Prosim, da %:^stite iti mojo pot, kakor sem priše!. To velja tudi za spremljevalko."
" a zakaj ne bi smeli hoditi skupaj z vami proti Kapli?" I^U^sr ste oboroženi in z vami hodi smrt, midva pa sva 3r Pomagala novemu življenju na ta svet. Mlada mati bodila;-
^ oče je ..."
^ °bnež je cikal na bandita, a si ni upal izreči besede.
življe-, vsak
"k je postal resen:
pravnikova dolžnost je reševati in ohranjati vam jo. da nas na to veže zaprisega! Torej
^ opcijska patrulja je morala odjenjati in je zavila čez i ^ino proti Kapli. Sredi grape pa se je nahajala Dru-3 v zasedi. Zdravnik in babica sta srečno pripeša-^io Meddolja in kočijaž ju je zadrka! proti trgu. ^istrovini pa je vrelo in pokalo.
Kapelčanka Zofka je bita na obisku pri znanki v okor lici trga. Partizanov se ni bala, je vsetej rada dejata. Tokrat pa ji ni bilo vseeno, ko se je srečala z večjo enoto. Ko je ugledala Matevža, se je opogumila. Govorila sta in mu je pripovedovala, kje služi v Celovcu, da je sama, ker sta oče in mama narazen. Najlaže pa je govorila o skrivnostnem Hubertu:
„Z Hubertom sva prišla na tramvajsko postajališče ob glavnem kolodvoru. Začujeva visoko v majniškem večeru jekleno pesem posameznega letala. Oba sva pogledala kvišku in najbrž tudi isto mislila: Zdaj je eden, vsak čas jih bo stotine!
Sirena pa ni zatulita, se je čudil Hubert.
Za eno sovražnikovo letalo se ne splača tutiti, sem si mislila.
Obredla sva nekaj takih oseb, ki so smrdele po gestapovcih. ,Kako sranje bo le za konec?' se je na pol posmi-hal Hubert. Skoraj bi hotela v njegovem posmehu najti veliko škodoželjnost.
Spet policijska straža mimo naju ...
.Misliš, da bo vojne kar tako konec?' Moj lastni glas se mi je zdel odtujen. Begala sem se, kaj mi pade v glavo, da tako govorim s človekom, ki ga le bežno poznam, bežno glede tega, kako misli o firerjevi zmagi itd., s človekom, ki je vendar nemški vojak.
Od nekod so silili vame razni glasovi, vsekrižem se je kričalo in vzklikalo, se debelo krohotalo in ozko hihitalo, se proseče zašepetalo in mehkobno zatemnjevalo v prošnje ... in vmes je stal Hubertov Igas, jasen in pomladanski
Hubert me je medtem tesneje prijel. Res je bilo, da je on poleg mene. Res je bilo, da je zače! nekaj govoriti. Predramil me je scela, ko me je klical in potresa!:
.Zofka, gospodična Zofka! Saj te smem tikati? Zofka! Zofka!'
Prižeta sem se k njemu in bi se hotela z njim kar na pločniku poljubovati. Pa so naju stalno obkrožali taki ljudje, ki po nečem zoprnem smrdijo... Mene pa so zalivali zublji nepoznane sladkosti.
Ati nisva delala dosti prepričljivega vtisa, da sva zatub-tjena, kajti smrdeče postave niso zginite iz najine bližine ...
Peljal me je proti Kolodvorskemu hotelu. Ali me je mislil vzeti s sabo na sobo? Ne vem. Samo delal se je tako ... Pripognil se je in mi šepetal vroče na uho:
.Zofka, poslušaj! Ne bodi smešna, poslušaj, jaz nisem nemški vojak... jaz sem partizan!'
V tistem hipu pa so zatulite sirene in grozovito se je odbijalo ob Gurskih gozdovih, ki se širijo v gozdne prepade dol proti Podkrnosu, tja proti Vetrinju in Križni gori. Zatulilo je na tako moč, da bi prevpilo rjovenje in brnenje v zraku. Vmes so vsekavali protiletalski topovi, brrrr, kakšen polom ... A jeklena pesem široka, skoraj doneča kot na tisoče in tisoče ubranih basistov, takih, kot ste jih kdaj imeli Korijevi pevci, da, prav taki, kot ga je ime! Vojdov Tonej. Tako je bučalo in pelo, brnelo in doneto v zraku naprej... Nemške sirene so se izkazale, da so prešibke in protiletalski topovi so se izkazali, da jih je premalo...
,Zdaj pa v tek. Takoj v zaklonišče! Kar naravnost, pa se vriniva v kolodvorski hotel!'
In že sva notri. Na pol me je Hubert kar nesel.
Tako sva z Hubertom dolgo sedela v zakloniščni kleti kolodvorskega hotela. V meni je bilo vse divje in težko sem molčala. Rada bi ga nakričala, ali me hoče potegavati. Potem sem si dejala, sem pač napak razumela. Potem sem mislila nešteto različnih reči. Vendar pa sem prišta do tega nazaj: Nisem se zmotila! Ne, res bo! Saj sem čula vse sorte zgodbe, da se vozijo partizani z vlaki v nemških uniformah, pa še v esesovskih in oficirskih! Med prav na-



Andrej in Patčic^
Punčka je bila Metka. Stanovala je v zelo lepi hiši sredi prelepega vrta. Metka je imela vse, kar si je poželela — in takih otrok je na svetu zelo malo.
Njen dom je bil lep. V sobah je stalo dragoceno pohištvo, tla so bila pogrnjena z debelimi preprogami in na stenah so visele najlepše slike. Toliko dragocenosti in toliko lepote! Metka je bila v tej hiši edini otrok. Vsi so skrbeli zanjo, vsi so jo čuvali in ji stregli. Imela je veliko igrač — in lutk. Če je le videla katero v izložbi, ki ji je ugajala, jo je smela takoj kupiti. Metka pa je imela
Pametne misti
Ječa je stanovanje in hrana za najsiab-še čiane družbe, toda na njene stroške. Navada je iahka, odvada je težka. Ljubezen je zmagosiavje domišijije nad pametjo.
Bedaki se radi skrivajo pod krinko važnosti.
Mnogi so dobri, ker ne znajo biti pravični.
Živaiski vrt je zavetišče, kjer so divje ži-vaii zavarovane pred čiovekom.
Podarjena čaša vina je včasih grenkejša od petina.
Svoboda je kot voda: če je ne osvežujemo, izhiapi.
Če si žejen, je dober vrček brez ročke. Optimizem je prepričanje, da je vsak greh siadek.
Zmernost pospešuje užitke in povečuje slast.
Vsi smo dovoij močni, da prenašamo nesreče drugih ijudi.
Ni čioveškega bitja, ki bi mogio brez težav ustvariti okrog sebe ideaino okoije.
eno samo željo: „Kupite mi bratca in sestrico," je zmeraj prosila. „Tako rada bi se igrala z živimi otroki. Igrala bi se trgovino ali bolnišnico ..."
In zmeraj so ji enako odgovorili: „Ali ni lepše, če si sama? Vsi skrbimo samo zate in radi imamo samo tebe. To je vendarle najlepše. Zdaj pojdi na vrt in glej rože — sonce sije, ptički pojejo in lepo ti bo." Toda Metka ni verjela. Res je šla na vrt, a sedla je k ograji in skozi luknjo gledala otroke, kako so se igrali. Ko so jo opazili, so pri-
tekli k njej in jo vprašali: „A!i smemo k tebi?" „Ne, ne smete — babica ne pusti. Polomili bi rože in pomazali hišo," jim je žalostno rekla Metka. „Poglej, če je kakšno jabolko na tleh!" je prosil Lipe, tisti, ki je stanoval z mamo in bratcem spodaj v kleti, kamor se sonce ni nikoli niti za trenutek oglasilo, pa čeprav je še tako lepo sijalo. Metka je prinesla otrokom poln predpasnik sadja in jim ga razdelila. Otroci so ga pojedli in so se šli spet igrat. Metko pa so pustili samo. Zopet ni bilo nikogar. Metka pa ni opazila ne sonca ne poslušala ptic, ki so pele v krošnjah starih dreves; niti veverice ni pogledala, ki je sedela v travi in grizljala lešnik. Vstala je in se s sklonjeno glavico po beli peščeni stezi vrnila v hišo.
Pokukala je k babici, a babice ni bilo nikjer. Odšla je bila po opravkih. V očkovi sobi je ležala na pisalni mizi le debela knjiga, očka ni bilo. „Mama, mama," je nato poklicala. Če pokličeš mamo, se zmeraj oglasi, vsekakor pa ni treba dolgo čakati, da pride. In mama je tudi prišla. Nosila je v naročju šopke rož in se veselila, da jih bo postavila v vaze, ki jih je bilo polno v hiši, kajti bil je dan za rože. In Metkina mama je imela tako lepe in nežne roke in cvetje je ljubila tako, da Metke niti dobro pogledala ni. Če bi jo bila dobro pogledala, bi opazila, da bi jo Metka rada nekaj prosila. To ji je bilo prav dobro videti v očeh. Toda mama
je hotela biti sama z rožami in zato je rekla Metki: „Metka, pokličem te, ko opravim svcje delo, zdaj pa pojdi in se igraj." „Kaj naj se igram sama?" „Saj vendar veš, kaj se najraje igraš."
Metka je odšla. Mislila je in mislila, kaj bi se igrala. Kako naj se igra sama? Vsi drugi otroci se igrajo skupaj, skupaj kričijo in skačejo — le ona mora biti zmeraj sama. Kako pusto je življenje v veliki lepi hiši!
Stekla je nazaj v babičino sobo, vzela njeno ruto in očala ter šla v svojo sobo. Posadila je svoje lutke okoli mizice, nato pa si je nadela ruto in očala. Postala je babica, lutke pa otroci.
„Veste," jim je začela pripovedovati, „ko sem bila še majhna, sem poznala punčko. Klicati so jo Metka. Stanovala je v zelo lepi hiši — toda bila je zmeraj žalostna. Žalostna pa je bila zato, ker se ni imela s kom igrati. Imela ni ne bratca ne sestrice. Drugih otrok pa niso pustili k njej. Babica se je bala, da ne bi bilo miru, očka, da bi mu raztrgali knjige, mama pa se je bala, da bi pomazali tla in pohištvo in polomili rože na vrtu. Metka je bila vedno žalostna. Nekoč si je zaželela, da bi bila zvezda, pa se ji je želja izpolnila. Preselila se je med zvezde in pustila doma na mizici le sporočilo: Ne bo me več - Zvezda! Zgoraj med zvezdami ji je bilo zelo lepo. Vso noč je gledala najlepše in najbolj zanimive reči, ki so se godile spodaj na zemlji. Videla je ves svet in to je bilo tako zabavno, da je lahko potem čez dan mirno spala. Tudi na svoj dom je mnogokrat gledala, toda še misliti si ne
Večerna pravtjica o zvezdi
Živet je deček rdečeličen in poskočen. Ves dan se je podit po vrtu, reztjat mtinčke, jih postavijat ob potoku ati pa nabiral v koš trave za zajca sivca.
Zvečer je bit utrujen. Ko se je zmračilo, je zaprt zajca v htev in šel k mami v kuhinjo. Umita mu je ušesa in roke ter skuhala za večerjo mtečne kaše.
„Mama, zakaj pade tema vsak večer?"
„Zato, da vidimo svetle zvezde."
„Rad bi imel svetlo zvezdo vt košku."
„Dragi sinko, zvezde z neba ti nihče ne more dati."
Legel je deček v posteljo in gledal skozi okno. Naenkrat je zagledal: zvezda je zletela pre-
ko neba, kot da se je utrgala in posvetila v temo z dolgo zlato nitjo.
„Zlata lepa zvezda, pridi k meni!"
Mogoče je zvezda slišala njegov vzdih? Padla je na vrt in se ujela v veje košate jablane. Deček je brž vstal in v sami srajčki skočil skozi okno. Ej, pozabil je košek. Vrnil se je, vzel košek in stekel po rosni travi do jablane. Nato je splezal po hrapavem deblu navzgor in izmotal žarečo zvezdo iz gostih vej, v katere se je zapletla.
,,K.ako si lepa, zvezda zlata, le pečeš me malo, prav majčkeno me pečeš v prste."
Naglo je spustil zvezdo v pleteni košek, zdrsnil z jablane na tla in spet skozi okno

Ne vew,
se /Mo; jediM list M/^OTMMr we 6?op%^e.
0<%%
si ga ^rž MfTMjeTM z ^racie. zli: M: to jtMO.* vzaweš sira rezino,
Jodaš ^oio^ar saiante, priložiš zalogaj warwela^e, olivo zeleno, tnajonezo r^/neno in vrl/ vsega še s/netano stepeno?
To je zante najboljši jeJilni^, ^i ga siriva naš j/iadiini^.
/n res, ne raza/ne/n nta/ne, za^aj je v s^r^ej/ za/ne.
nazaj. Zvezdo v košku pa je postavil k posteljici. Svetila je zvezda na vso moč in vso noč, da se je lesketal strop kot iz zlata in je svetloba lila skozi okno v temo, kot bi tekla zlata reka.
„Jutri bom mojo zvezdo pokazal mami, očku in zajcu sivcu," je pomislil deček, se srečno nasmehnil, potegnil odejo do vratu in zaspal.
Žarela je zvezda, dokler ni posijalo zlato sonce. Potem je zvezda ugasnila in ni je bilo več.
Ko se je deček prebudil, je bil košek prazen. Žalosten je bil, toda jokal ni, saj si je mislil: „Mogoče bo nocoj spet padla zvezda in se ujela v našo jablano."
Kristino Brenk
morete, kako ie bilo tam vse majhno-ni bil večji od žepnega robca, hiša pa^R ša od škatlice za vžigalice. Pred hišo ^ stali: oče, mama in babica, gledati so^ nebo in jo klicali — in veste, kaj jim ja govorila. Ne bo me nazaj — dokler m' kupite bratca in sestrice. Tam doli m' dolgčas. In šele ko so ji kupili bratca sestrico, se je vrnila. Pravljice je koc
Vam je ugajala, otroci?"	_ p
Otroci-lutke so obsedeli na stolčki . molčali. Le Andrej in Palčica sta j' mala, toda Metka tega ni opazila, sai že skoraj pozabila nanju.
„Metka, Metka, kje si, punčka?"
Metka je spoznala glas starega zdra^ Grča.	p,;.
„Si že zdrava — te ne boli več vrat-šel sem pogledat, kako se imaš?"	^
Metka pa se je zagledala v njegovo ^ brado in namesto da bi mu odgovorila-je vprašala:
„Ali se ti res nikoli ne briješ?"
„Hm, doma imam polno hišo otrok 'C dar me vidijo, me cukajo za brado, in mi raste kot konoplja!"	. .j,
„Kako si srečen, ker imaš toliko %
otrok — se lahko vsaj s kom igraš. JR^N
ideT
5!
nimam nikogar. Ko bom velika, poj službo in kupim dvajset živih otrok."
Stari zdravnik se je zamislil. Spomm' ^ je ptičke, ki jo je ujel, ko je bil še de^ in jo zaprl v kletko. Ne on ne Metka R „ opazila Andreja in Palčice, ki sta nes' skočila v zdravnikovo torbo.	^
Ko je zdravnik odhajal iz hiše, jo ^ še dolgo stala ob ograji in mu mahala.
................................
darjenimi fantasti in pretiralci je kar mrgolelo pogumnih banditov in borcev za svobodo in plemenitih tolovajev! Dobro, z Hubertom sva se poznata kot otroka Kapelčana. Domačina sva. Medtem sva oba dorasla. On je čeden dečko. Jaz pa tudi nisem kar tako. Marsikoga bi lahko že dobila..."
Matevž jo je zvesto poslušat, zdaj pa se ji je muzal in smejal.
..Poslušaj naprej!" ga hoče spet privezati s prejšnjo pozornostjo:
Hubert vojak partizan je dejal namerno bolj glasno v temno okolje: ,Zdaj so bombniki že davno mimo, pa nič ni zapokalo. Torej danes niso imeli Celovca na muhi?'
Nekdo je zamomljal nekaj o svojem revmatizmu in o tabletah, ki jih je pozabil pri znancih zunaj na podeželju.
Drug glas je nekaj pozneje čveknil:
,Zdaj spomladi bo topleje In spet bo šlo laže.'
Midva z Hubertom sva se stisnila v najin kot in se objemala. Kako je bil on krepak in topel! Skoraj me je premočno pritiskal s svojimi medvedjimi šapami.
Potem je bil nov glas prisoten:
.Prideš po dolgem času na dopust in moraš šele iskati svojce. Erike, izgloda, sploh ne bom našel. Kam evakuirajo ta k o i m e n ovan e , z b o m b a rd i ra n c e' ?'
Glas je postajal trši in vedno bolj izzivalen.
Hubert poleg mene pa tudi ni da) miru. Začel je precej glasno požvižgavati tisto filmsko melodijo: Es geht alles voruber / es geht alles vorbei, / nach jedem Dezem-ber / kommt wieder ein Mai ...
Potem je nekdo v zakloniščni kleti začel krehati kot srnjak v poletnem večeru zunaj kje ob gozdičih krog Celovca. Mene je bilo vedno malo strah, kadar sem čula tako srnjakovo- krehanje. Ne vem, od kod imam tole. Zato sem se tudi v kleti refleksno stresla, da me je Hubert še
topleje segreval. Kako je dobro, če te je strah in je temno in si v negotovosti, kdaj bo treščila bomba prav na mesto, kjer ti spodaj tičiš v kleti kot drobna miš, kako je dobro, da imaš poleg sebe nekoga, ki te privija k sebi in tako življenjsko toplo greje!
Zdajci se je Hubert začel rušiti na svojem trdnem sedežu v zakloniščni kleti kolodvorskega hotela, da sem se bala, da bo vse krog sebe podrl. Potem se je potres počasi vnesel in moje najbližje okolje je postajalo spet toplo gnezdo in skrivališče, kjer si lahko tako po svoje nemoteno sanjal in dremucka), pa če te zasujejo bombe živega ali spečega. Vroče se je prelivalo po mojem telesu.
,Kaj ti ne rečeš ničesar? Povej kaj nevsakdanjega, pa bomo vsi veseli!'
In tako se je v terni začelo:
,Kdo pa je kriv vsega tega, da moraš posedati v zaklonišču?'
(Velikanski debeli molk, ki vsakega muči.)
,Kdo pa je kriv vsega tega, da je tako?'
(Spet moreče molčanje.)
Morda si nekdo že dela skrbi: Jejžeš, tukaj se oglaša neki ubožec, ki je ponorel! Živci so ga zapustili. Preveč je bilo zanj, vsak dan letati pred angloameriškimi bombniki v zaklonišča sredi poti dnevnih opravkov, na poti na delo ali nazaj, ali po drugih opravkih. To je res tako, da moraš prej ali slej ponoreti. Je tako, kakor da nas sovražna letala vsak dan in vsako noč po nekaj ur redno naganjajo v kleti. Torej nas zapirajo. Torej imajo že Angloameričani oblast nad našim dnevom, nad našo nočjo? Nič več...? Kaj? Kdo nič več? Vidiš, tako se ti začne blesti! Blesti, ker te vsak dan in vsako noč angloameriška letala za nekaj ur zaprejo v temno klet. Potem si lahko še vesel, da živ
prideš iz luknje! Koliko jih zasuje! Vsakič privtečejo trdnjave s sabo na tisoče in tisoče ton bomb, rta in tisoče ton smrti... Vidiš, saj ni čuda, da morda re ^ norimo, ker vsak dan prinesejo toliko smrti, toliko tiso^g% smrti v našo deželo, v naša mesta, v naše ulice, ^ hiše ... Vidiš, tako se vsem že blede...	ti'
,Kdo je kriv, da je vse na karte, da se tudi vseg stega ne dobi, kar na kartah stoji?'
,Kdo je kriv, da nimamo dosti jesti?'
,Kdo je kriv?'
.................'	^lO'
(Napetost je taka, da bo vsak čas nekaj živčni^^o mov. Kaj če je kak gestapovec med ljudmi v temi? ^ nas je sploh v tej kleti? Kdo ve?)
,Kdo je kriv vsega?'
.Stalin!'
,ln na koga ste vi mislili?'	-
(Še v temi niso mogli vsi zakriti preočitne zadrege-' Zdaj, trenutek navrh, pa z druge strani:	j/s'
,0 ti prekleta vojna in te bombe! Vsi že norice smo nori'..."
Preden sta se Zofka in Matevž razšla, mu je da bo preko njenega zdravnika, pri katerem dela, prišla do potrebnega sanitetnega materiala.
Potem je še vskočila:	^fi<
„Ti bi moral slišati mojega šefa. Bil je tudi v tist' popade! v gestapovsko
ob!i"5
,otf'
ko je Dolinkar pade! v gestapovsko mrežo z a rad' ^1 grafij za partizane ali nekaj takega. Slišala sem, kaj ^ f' doktor pripovedoval svojemu prijatelju advokatu. 5%
zmeraj reče: Ku8 die Hand, gnadiges Fraulein! zdi, da ponavlja nekdo- tumpacivagabundovsko v!og°-Matevž je široko razpotegnil usta:
fDdfjf pr^"-


R A D ! O - TELEV!Z!JA


A V S T R ) J A 1
PETEK, 7. 8,: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšoiske otroke — 10^	9.30!nstrukcijav!atinščini —
i2 ..*"strukcijavar,g!e§čini — 10.30 24 ur neke žene — 11.55 Jame — Hoo	— 12.20 Klub seniorjev —
3„' Redakcija — 15.00 Borneo — 15.45 Du-p 1* ^10 3acques Offenbach — 17.00 Za To ^*ske otroke — 17.30 Pustotovščine Otr	in Huck!eberry Finna — 17.55
1R	<ahko noč — 18.00 Panoptikum
Sij); ^ ^'egled sporeda — 18.30 Mi — 19.00
^"'ZAvstrije —19.30 čas v sliki —20.15
^ Snetizer — 21.10 Tuje perje — 22.00 šport !et{	in šport — 22.10 Priča sto-
0- Nobeiov nagrajenec Max Deibruck Poročila.
^	8. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 tn-
^ iatinščini — 9.35 Francoščina — t°!ijanščina — 10.20 ttatiano in rosso
O B ! Š Č ! T E
^erner Bergovo 33!erijo
V PLIBERKU
P blu
l(Qj *" 11H5 Zgubljeni manuskript — 11.30 dogaja s soncem? — 12.30 Poj z } i S,p' " Tirolska — 13.00 Redakcija — 15.25 ' *TSQ ^ ^došnic — 17.00 športna abeceda — ko *dri hlapon — 17.55 Otrokom za lah-M	— 18.00 Dva krat sedem — 18.25
Mednarodni variete — 19.00 Siike iz Av. strije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki in šport — 20.15 Heinz Conrads in njegovi prijatelji v dunajskem Pratru — 22.00 šport
___ 22.20 Koncert za mir — 23.20 Poročita.
ME0EL7A, 9. 8.: 11.00 Ura tiska — 15.10 Paper Moon — 16.50 Lutkarska predstava — 17.20 Pinocchio — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije —19.30 časvstiki in šport.
—	20.15 Nepomembni — 22.20 Poročiia. PONEDEDEK. 10. 8.: 9.00 Poročila — 9.06
Za predšolske otroke — 9.30 TV kuhinja —
10.00	Instrukcija v angleščini — 10.30 Sedem zaušnic — 12.05 Gusarska ladja — 12.15 Bahia — 13.00 Redakcija — 15.00 Borneo — 15.45 Velika želja — 16.10 Jacques Offenbach — 17.00 Za predšolske otroke — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Zgodbe o konjih — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Ponedeljski šport — 21.05 Prizorišče New York — 21.50 šporf — 22.20 Poročila.
TOREK, 11. 8.: 9.00 Poročila — 9.05 Zo predšolske otroke — 9.30 Instrukcija v latinščini — 10.00 Instrukcija v angleščini — 10.30Cepelin — 12.05 Risanka — 12.15 Vse življenje je kemija — 13.00 Redakcija —
15.00	šarmantni gizdalin — 16.45 Možje brez živcev — 17.00 Za predšolske otroke
—	17.25 Tudi pošaliti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pustolovske zgodbe na malajskih otokih — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Teleobjektiv — 21.00 Gospa Suitner — 22.45 Poročila.
SREDA, 12. 8.: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi pošaliti se je treba — 9.35 instrukcija v latinščini — 10.05 Instrukcija v angleščini
—	10.35 Franky in 3ohnny — 12.00 Tropica
—	12.15 Teleobjektiv — 13.00 Redakcija —
15.00	Uganka okoli gore Cerro Torre — 15.35
*OORD)NAC)JSKi ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU
V'ktrirtger Ring 26 (Vinko Kušej) teiefon (0 42 22) 72 5 65
Gasometergasse 10 (Miika Kokot) teiefon (0 42 22) 32 5 50
Spoštovani starši!
Vijudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJU V SAVUDRiJi možno samo še v 2. izmeni, od 20. avgusta do 3- septembra.
Koordinacijski odbor nudi:
Prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset °trok enega vzgojiteija, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe Pfevoz boinega otroka v boinišnico; prevoz v Savudrijo in nazaj, ^ena za 14-dnevno bivanje znaša 1400 šiiingov; prevozni stroški 400 šiiingov.
**1javnice dobite pri zgoraj omenjenih nasiovih. interesenti naj ^ čimprej javijo, ker je na razpoiago samo še nekaj prostih
Test.
koordinacijski odbor nudi vse potrebne informacije za koriščenje Podpore za ietovanje s strani zavarovainic.
Lutkarska predstava — 15.40 Ore! in nje-gov p)en — 16.10 Jacques Offenbach — možje — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00
17.00	Zatostna kameta — 17.30 Viki in močni Popi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Siike iz Avstrije ;n Južne Tiroiske —
19.30	čas v siiki — 20.15 Maigret — 21.50 Poročiia.
ČETRTEK, 15. 8.: 9.00 Poročiia — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.30 Dežeia in ijudje
—	10.00 instrukcija v angieščini — 10.30 Rožnate sanje — 11.50 Corvo — 12.15 Wa!-toni — 13.00 Redakcija — 15.00 Z ijubeznijo se ni za igrati — 16.45 Nebeška zabava
—	17.00 Za predšoiske otroke — 17.30 Mar-co — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregied sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Zadnji avtoportret — 21.25DamaizNazca — 20.15 šport — 23.00 Poročiia.
RADtA CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 7. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Domača imena: „Kapeiica pri Podgorjah" (dr. AntonFeinig) — Engiažek vinca.
SOBOTA, 8. 8.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 9. 8.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 10. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Zbori pojo.
TOREK, 11. 8.: 9.30 Domača zabavna gtas-ba — 14.10 Koroški obzornik — „Ansambei „Arti musices" — Zanimaio vas bo.
SREDA, 12. 8.: 14.10 Koroški obzornik —
ČETRTEK, 15. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Od popevke do popevke.
H		AVSTRIJA 2
§		PETEK, 7. S.: 17.55 Pregled sporeda — 18.00 Galerija —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 čas v siiki — 20.15 Zdravniški svetovaiec
—	21.10 Poiitika v petek — Deset pred deseto — 22.20 Nezgoda v vsemirju — 23.55 Poročiia.
SOBOTA, 8. 8.: 17.00 Komorna giasba Lockenhaus 1981 — 18.00 Dva krat sedem
—	18.25 Znane osebnosti med seboj — 19.00 Traiier — 19.30 čas v siiki in šport — 20.15 Coiombe — 21.55 Gangsterski fiim — 23.45 Poročiia.
NEDELJA, 9. 8.: 16.55 Pregied sporeda —
17.00	Fiesh and fantasy — 18.30 Okay —
19.30	čas v siiki — 19.50 Tedenski pregied
—	20.15 Grand prix — 23.00 Šport — 23.15 Soap — 23.40 Poročiia.
PONEDELJEK, 10. 8.: 17.55 Pregied sporeda — 18.00 Znanje danes — 18.30 Luč pravičnih — 19.30 čas v stiki — 20.15 Daiias
—	21.05 šiiing — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Loving — 23.50 Poročiia.
TOREK, 11. 8.: 17.55 Pregied sporeda —
18.00	Orientacija — 18.30 Luč pravičnih —
19.30	čas v siiki — 20.15 Poznate meiodijo?
—	21.03 Dunajski bonboni — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 in poročiia.
SREDA, 12. 8.: 17.55 Pregied sporeda —
18.00	Dežeia in ijudje — 18.30 Luč pravičnih
—	19.30 čas v stiki — 20.16 Kuitura v sredo
—	21.05 Vere sveta — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Brazgotina — 0.00 Poročiia.
Novo v knjigami
& NOTE ANSAMBLA BRATOV AVSEHtK. S3 raitiinih ivezkov. tihim je bogata. Za v:akega tjubitetja stovenske pesmi.
Vsak zvezek po ši!. 37.—
Zvezek 70-ih najtepših :k)adb za ktavir in harmoniko ši! 79.—
#	PROF. DR. FRANC LUKtČ: RAK N) SMRT. Trst. Zatožništvo tržaškega tiska 1980, 206 str. — Namen knjige je prepričati vsakega braka, da bi posvetit čim več pozornosti opazovanju samega sebe in tastnega teiesa. Ob poznavanju znakov oboienja in samoopazovanju bomo bo!ezen spoznati in uspešno zdraviti — pravi avtor v predgovoru, šit 2S6 —
a STOLETJE SVETOVNtH VOJN. Skupina avtorjev. Ljubtjana. Cankarjeva zatožba 1981, format 21X28, 448 str., bogato itustrirana izdaja. Ta knjiga ni prevedena, kakor je bita dostej navada, iz angteščine ati nemščine, temveč so jo napisati domači poznavaki. Napisana je iz nepristranskega nazornega kota in ni obremenjena z imperiatnimi obračuni med zgodovinarji vetikih evropejskih narodov. Najbotj raz-svettjivo in napredku zapisano stotetje čtoveške zgodovine je ebenem tudi njeno najbotj krvavo. — V tej knjigi ni bito moč popisati vseh petsto in več vojn našega stotetja. Prikazanih je morebiti petdeset, nekatere vetike, podrobno, nekatere manjše so kratko omenjene. — Knjiga se začenja ob svitanju tega stotetja, z bursko vojno, in končuje 1980 s kitajsko-vietnamsko. — šit. 727.—
#	NOV) VELtKt KNEtPPOV PRtROČNtK. Dr. med. Josef H. Kaiser. Trst. Zatožništvo tržaškega tiska, 1980, S28 str. — Osnova Kneippovega nauka je nesporno naravno zdravtjenje. Kneipp je po Hipokratu, Paracetsu, Priessnitzu in mnogih drugih nedvomno pomenit stotetni vrhunec v vrsti oznanjevakev zdravitne moči narave.
šit. 385.—, za čtane knjižnega ktuba SVET KNJt&E samo 321.—
ČETRTEK, H. 8.: 17.55 Pregied sporeda —
18.00	Po Avstriji — 18.30 Luč pravičnih —
19.30	čas v siiki — 20.15 2. avstrijski koncert pihainih godb na Dunaju— 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 in poročiia.
J U GO S LAV!J A
PETEK. 7. 9.: 17.60 Poročila — 17.35 Srečanje oktetov (Lesarji)— 18.05 Obzornik —
18.15	Marx in Engeis — postaje njunega živijenja, dokumentarna serija — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Vitez v modrem, 1. dei ameriške nadaijevanke — 21.15 Šti-ridesetietniki, 1. dei poijske humoristične serije — 22.00 V znamenju — 22.15 Nočni kino: Vojna otrok, ameriški fiim.
SOBOTA, 8. 8.: 17.50 Poročiia — 17.55 Neustrašeni DArtagnan, francoski miadinski fiim — 18.55 Naš kraj — 19.10 Ziata ptica
—	19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik —
19.55	Vreme — 20.00 Apač, ameriški fiim — 21.35 Dubrovniški nokturno, zabavnogtasbe-na oddaja — 22.30 TV Kažipot — 22.50 Poročiia.
NEDELJA, 9. 8.: 9.10 Poročiia — 9.15 Sezamova utica, ameriška otroška serija —
10.15	šoferja, nadaijevanka — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna giasba — 12.00 Ljudje in zemija — 13.00 Jugosiavija, dober dan — 15.50 Poročiia — 15.55 Batada. o temi, ponovitev TV drame — 17.30 športna poročiia — 17.40 Moja sestrična Raheia, ameriški fiim — 19.15 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 M. Vučetič: Biio je, pa je miniio — Naše zgodbe —
21.05 Zanima me — 21.35 V znamenju —
21.55	športni pregied.
PONEDELJEK, 10. 8-: 16.25 Kmetijska oddaja — 17.25 Poročiia — 17.30 V gosteh pri zboru „Suncokriii", otroška oddaja — 18.00 Mozaik kratkega fiima: čiovek iz gozda, angieški fiim — 18.35 Obzornik — 18.45 Zdravo, miadi — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Jenny ne napreduje, angieška drama — 20.50 Kuitur-ne diagonaie — 21.30 V znamenju.
TOREK, 11. 8.: 17.40 Poročiia — 17.45 Beii deifin, francoska risana serija — 18.00 Gorska foikiora: Turčija — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita
—	19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik —
19.55	Vreme — 20.00 Skupno, oddaja TV Priština in drugih jugosiovanskih studiev —
20.55	Coiette:Ciaudine, francoska nadaijevanka — 22.25 V znamenju — 22.40 Za iahko
SREDA, H. 8.: 17.55 Poročiia — 18.00 Rdeča zora, nadaijevanka TV Beograd — 18.30 Obzornik — 18.45 Za pesmijo: Korčuia —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik —
19.55	Vreme — 20.00 Reportaža o mstuMaj-danpek — 20.05 Annecy: igre brez meja, prenos — 21.30 Maniature: Pivsko posodje od barjanca do danes — 21.50 V znamenju.
ČETRTEK, H. 8.: 18.05 Poročiia — 18.10 Divja ieta, miadinska nadaijevanka — 18.30 Obzornik — 18.40 Miadi za miade — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
—	20.00 Fiim tedna: Ljubezen neke piavo-iaske, češki fiim — 21.30 iz koncertnih dvoran: Nedokončana simfonija E. Griega — 22.20 V znamenju.

^^<K>GOO<>000000<><>0<><>C<><0<000<><><>-0<><><><><><><><><rO<><0<><><>C-C'0<0<>00<>C XX>000<0^000<>0<0< GOGGOOOOOO^GOO^^OOGOOOOOO^OGOOG^OGO^O^OGOOOOOGGOOOOOGOO
Kje so Napoleonovi zakladi?
Na begu iz Moskve je poveijnikveiike ^adeskrii vse,karjevMoskvi nagrabit
staj Napoleonovem P°hodu na Moskvo ob-% ^ Prava pravcata knjižnica zgodovin-
^ ..materialov", ki opisujejo posamezne iti je 9a ponesrečenega vojaškega podviga, ^ nad pol milijona Napoleonovih vo-^ ' da ne govorimo o ruskih človeških čeprav govorimo o celi knjižnici Siilag^rtskih materialov, obstajajo še štetij jRjnosti, ki jih zgodovinarji še niso od-^ ^^d temi je tudi tajnost, kam je Napoti^ da svojem umiku ali begu iz Rusije ^o^sHke zaklade, ki si jih je nagrabil v
^ ^ ^ ie ruska vojska umaknila iz Moskve ^ ^Pustila mesto Napoleonovi soldateski, ^lj "^i Napoleonovi generali mesto izro-^3to je „Moskva začela goreti". Zgo-^ji še danes ne vedo, ali so to storili \ ^°dovi vojaki ali so to storili Rusi sa-^ije^ ^ Napoleonovi vojski onemogočili ^ Moskvi čez zimo. Naj je požar % ..J *3 ali oni, dejstvo je, da je Napoleon
^	iz Moskve proti jugozahodu nosil
^ °i velikanske zaklade, ki so jih Rusi 'č- ' v časih carske Rusije, pa tudi sedaj ^§itj sovjetske oblasti skušali odkriti in doslej pa so bili vsi ti poskusi zaman.
3r sovjetski raziskovalci ne odjenjajo.
Že nekaj let mladi sovjetski raziskovalci, v smislu znanstvenih beležk in po sledovih Napoleonovega umikanja raziskujejo razne kraje, med drugim tudi Semljevsko jezero blizu Smolenska. Tega jezera niso izbrali kar tako, kajti bilo je več razlogov, da bi prav tod iskali Napoleonove zaklade. Zna se na primer, da se je Napoleonova Velika armada umikala prav tod, mimo Smolenska. Pcieg tega so v vodi jezera odkrili močno koncentracijo srebra, bakra in drugih kovin, iz česar so sklepali, da je v 170 letih jezerska voda izlužila veliko teh kovin in zakladov, ki jih je Napoleonova vojska hotela skriti v jezeru.
Francozi, kot smo rekli, so se lotili pravega ropanja po raznih muzejih in po dvorcih tedanje ruske aristokracije. Hoteli so odnesti vse, kar je imelo kakšno venialno ali tudi zgodovinsko vrednost. Tako so na primer odvlekli s sabo tudi pozlačene kočije ruske carice Katarine II., odnesli so razno zlato ali pozlačeno posodo in razne ornamente, ki so jih uporabljali pri kronanju ruskih carjev. Odnesli so tudi križ z zvonika Ivana Velikega, odnesli so celo goro cerkvenih dragocenosti in starinskega orožja. Mnoge dvorce plemiških družin v Moskvi
so dobesedno izropali in znano je, da je bilo v teh bogatih dvorcih veliko dragocenosti.
Kaže pa, da so Napoleonovi vojaki imeli prevelik „apetit", da so preveč nagrabili, da pa vsega tega niso mogli odnesti iz Rusije, kajti znano je tudi, da jih je ruski vojskovodja Kutuzov ves čas ..spremljal" in jih sproti napadal, jim postavljal zasede, saj je tudi znano, da se iz Rusije ni vrnila niti desetina vojske, kolikor je je Napoleon vodil v napad, na pohod.
Ruski zgodovinarji, celo ruska ustna izročila govore, da je Napoleon kaj kmalu ugotovil, da je Rusija njegovo Veliko vojsko obsodila na smrt, na uničenje. Do tega spoznanja je prišel še tem bolj, ko je v bližini Smolenska na obali Bobrovskega jezera s svojimi najožjimi sodelavci v nekem samostanu načrtoval kako se prebiti iz obroča, ki mu ga je postavil Kutuzov. Ugotovil je, da vojske ne bo rešil in zato se je odločil, da se bo prebil le z delom svoje telesne straže, torej s tistim delom svoje vojske, ki je bila pripravljena na vse. In uspelo mu je, hkrati pa je žrtvoval stotisoče svojih vojakov.
Kaj pa zakladi, ki jih je pobral v Moskvi in drugod? Predpostavlja se, da jih je bilo veliko lažje potopiti v vode jezera, kot sežgati ali kako drugače uničevati ati celo zakopavati.
In ko so sedaj na vse mogoče načine sondirali Semljevsko jezero, so se raziskovalci preselili na Bobrovsko jezero. V Semljev-skem jezeru namreč niso našli niti sledu o izginulih zakladih. In vendar raziskovalci trdijo, da s tem še ni dokončno rečeno, da
ni to bogastvo kje na dnu jezera, morda prekrito z debelimi plastmi nanaškov. Zato menijo, da bi se zakladi mogli odkriti tako, da bi jezero izpraznili, kar pravzaprav niti ne bi bilo tako nemogoče in bi se celo izplačalo, ker je na dnu jezera veliko blata, ki je pravzaprav odličen organski gnoj, ki bi lahko služil bližnjemu sovhozu, katerega vodstvo je že izrazilo željo, da bi to jezersko blato odkupilo. Z druge strani pa so razjasnili vsaj eno značilnost jezera: ugotovili so namreč, da je v jezerski vodi veliko kovin, kot da bi voda izlužila razne kovinske predmete, ki so že dolgo v njej. In to drži, le da ne gre za dragocene predmete iz Napoleonove dobe pač pa za ostanke orožja in streliva iz druge svetovne vojne, kajti tod so se bite hude bitke med Rdečo armado in nacistično vojsko. Geokemiki zagotavljajo, da je tu kar 50 odstotkov več zlata kot v Semljevskem jezeru. In čeprav so se raziskovanja tu šele začela, so že nekaj odkrili in sicer temelje nekega starega obrednega poslopja in tudi v preperelih kosih platna oziroma blaga našli dva starinska gumba. Za enega trdijo, da bi mogel biti z Napoleonove uniforme, drugi pa z neke plemiške obleke. Čeprav smo prej rekli, da je Napoleon baje v nekem samostanu v Belorusiji ..ugotovit", da je njegova Velika vojska obsojena na uničenje, nekateri trdijo, da je Napoleon to ..ugotovi)" prav tu, ob Bobrovskem jezeru. In zato je verjetno, da se tajnost Napoleonovih zakladov krije prav v tem jezeru.
Primorski dnevnik

CELOVSK! SEJEM
z veiikim btagovnim sejmom in zabaviščem, petek, 14., do nedeije 23. avgusta 1981
s skrajšanim strokovnim tesnim sejmom
Razstavišče Celovec	1500 razstavljalcev iz 30 držav
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
Parkirišča in ugodnosti zainvaiide, ki ne morejo hoditi
NOGOMET
SAK : D0BRLA VAS
V	soboto popoldne sta se na Koschatovem igrišču v Celovcu pomerila SAK in Dobrla vas. Obe moštvi sta favorita za uspešen izid jesenskega prvenstva. Rezultat igre je bit neodločen 2:2.
V	prvem polčasu je našim šlo precej za nohte, saj so Dobroljča-ni vodili že z dvema goloma prednosti. V drugem polčasu pa se je kolo sreče zasukalo SAK-u v prid. Odločilno' k temu je pripomogel Martin Hobel, ki so ga v drugem polčasu vključili v igro. Tudi zanj veljajo znane Cezarjeve besede:
[HHatSBEnanB!
Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem vabi staro in miado
MA KOLESARSK! iZLET v nedeijo 33. avgusta 1981 Skupni Start ob 11. uri pri Kovaču. Ma izbiro sta dve progi.
KRATKA PROGA: Obirsko—Železna Kapla in nazaj (14 km)
DALJŠA PROGA: Obirsko—Železna Kapla—Jezerski vrh (1316 m) in nazaj [44 km)
Vsak kolesar dobi na Startu bon za osvežilno pijačo v hotelu Obir ali pa v gostiSču na Jezerskem vrhu.
Kolesarski izlet nima tekmovalnega namena, temveč naj razgiba naSe miši-ce in kosti. Tisti, ki se nameravajo pridružiti v Železni Kapli, naj bodo ob 11.30 uri pripravljeni pred hotelom Obir za skupni odhod.
LE VSI MA KOLESA!
TEDEM SLOVEMSKE PESMI IM FOLKLORE V LOČAH
#	v torek 11. S. 1981 ob 30.30 uri FOL-KLORMI VEČER. Mastopajo: tamburaSi in pevci SPD „Jepa-BaSko jezero" iz Loč
#	v sredo H. 8. 1981 ob 30.30 uri nastop TRIA .KOROTAM" SPD ..Danita" iz Šentvida v Podjuni
#	v četrtek 13. 8. 1981 ob 30.30 uri nastop MLADIMSKE FOLKLORME SKUPIME SPD „Zarja" iz Železne Kaple. Vse tri prireditve bodo pri PuSniku v Ločah.
#	v petek 14. 8. 1981 ob 30.30 uri FOL-KLORMI VEČER SPD „Jepa-BaJko jezero" v kulturnem domu v Ločah. Mastopajo: folklorna skupina KPD .Planina" iz Sel ter tamburaSi in pevci SPD „Jepa-BaSko jezero" iz Loč.
VABILO
na srečanje interesentov oz. prijavljenih planincev za vzpon na Mont Blanc v torek 18. avgusta 1981 ob 30.30 uri v gostilni Podgrad v Šentjakobu v Rožu.
Vodja alpinističnega odseka Slovenskega planinskega društva Celovec
Marjan Čertov
Slovensko planinsko druStvo Celovec vabi člane in prijatelje druStva na
#	DELOVMO AKCIJO za izgradnjo koče pri Krnskih jezerih, v soboto in nedeljo H. in 16. avgusta. Odhod v soboto H. avgusta ob S. uri iz Šentjakoba v Rožu (trg)
#	IZLET MA PECO v nedeljo 33. avgusta 1981. Zbirališče in odhod od Majberža (Petzenkonig) ob 6. uri, iz Šentjakoba v R. ob S. uri zjutraj.
____________________Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno druStvo . Herman Velik" Sele Zg. Kot vabi na
SPOMIMSKO PROSLAVO S. obletnice smrti svojega ustanovnega člana Hermana Velika v nedeljo 9. avgusta 1981, ob 14. uri v ljudski šoli v Selah-Zgornjem Kotu.
Mastopajo: Obirski ženski oktet SPD „Obir z Obirske in kvintet .Gorenjci" iz Makla pri Kranju.
KOMCERT MA ORGLAH v farni cerkvi v Dobrli vasi, v soboto 8. avgusta 1981 ob 30.30 uri. Izvaja Angela Tomanič. Prireditelj: Katoliška prosveta v Celovcu.
prišel, videl, zmagal. Ne samo, da je žogo drugega gola sam poslal v nasprotnikovo mrežo, je tudi pri prvem bil soudeležen, saj je odlično podal žogo Ferri, ki jo je potem srečno spravil v nasprotnikova vrata. Igra se je končala neodločeno, kar je vsekakor lep uspeh. Obe eki-sta bili zadovoljni in želeti je, da bi SAK v tem smislu nadaljeval.
Da je bilo v prvem polčasu tako kočljivo, je menda krivo to, da je
skakalci z Benedikom, Tepežem in Bajcem na čelu. Najdaljši skok je dosegel Benedik, ki je skočil 53,5 metra, prav gotovo bi lahko skočil še dalje, če bi bilo malo hladneje (vročina neugodno vpliva na drsenje smuči) tako pa je bila neznosna vročina. Najboljši inozemski skakalec je bil Geller iz Madžarske na 6. mestu.
Pri miadincih je bil najboljši Gašpirc (Triglav) 226,2 (51,5, 50,5)
SLOVENSKi ATLETSK) K L U B vabi na prvenstveno tekmo
V NEDELJO 9. AVGUSTA 1981
ASV-SAK
ob 10.15 uri
ASV „pod 23" - SAK „pod 23" igrišče: Annabichi
ob 8.30 uri Prisrčno vabijeni
SAK igral samo z enim napadalcem (kar je včasih zelo umestno). Tokrat se ta način ni obnesel, tako da so spremenili taktiko in v drugem polčasu napadali s tremi napadalci, med katerimi je bil tudi Hobel, kar je seveda zadostovalo, da je prišlo do tega zasluženega remija.
KRANJ - SMUČARSKi SKOKi NA PLASTiČNi SKAKALNtCi
V Kranju so prenovili skakalnico pokrito s plastiko, tako da je sedaj največja v Jugoslaviji. V soboto se je končal šesti mednarodni teden smučarskih skokov v počastitev kranjskega občinskega praznika. Na prenovljeni skakalnici je bila mednarodna skakalna prireditev, kjer so dominirali domači
kateremu sta sledila Čeha Sušny (51, 49,5) in Mišany (49,5, 45,5).
Na 35-metrski skakalnici so spet dominirali domačini. Dobro so odrezali tudi Zahomčani — Mortel je dosegel 6. mesto.
Med naj mlaj širni skakalci, ki so skakali na najmanjši skakalnici pa so prav tako spet zmagovali domačini. Pri najmlajših mladincih je bil Zahomčan Schwitzer peti, pri mlajših mladincih pa Zvvitter četrti.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 7020 Celovec/Kla-genturt. St. RuprechterstraRe 1P/IV (Sindok), telefon 84 7 24, teieks 42084; uprava: 7021 Celovec/Kiagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 42 5 50 - Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
V Celovcu in Beljaku je cela vrsta parkirišč za avtomobile in druga žila, ki se jih lahko poslužujejo samo invalidi, ki ne morejo hoditi in so žara tega navezani na razna vozila.
Ker po večini tudi prizadeti invalidi ne vedo za ta parkirišča, naši Deželni invalidni urad za Koroško naprosil, da obvestimo prizadeto javnoS' kje so ta parkirišča in za koliko vozil je tam prostora.
V	Cetovcu:
1.	Sfadtlheafer (Purfscherstrafje) — 2 mesti
2.	Pfarrplatz — 2 mesti
3.	Kumptgasse (Deželni invalidni urad) — 4 mesta
4.	Lidmanskygasse — 2 mesti
5.	Fischlsiedlung — 11 mest
6.	Viktringer Ring — 5 mest
7.	Fromillerstrafje (Kmečka bolniška blagajna) — 2 mesti
8.	Strandbad (južni vhod) — 10 mest
9.	Hallenbad (Lastenstrafje) — 2 mesti
V	Beljaku:
1.	Bahnhotplatz — 3 mesta
2.	Burgplatz — 3 mesta
3.	Kaiser-Josef-Platz — 3 mesta
Na teh območjih so prometni znaki, ki prepovedujejo ustavljanje ozirom parkiranje vozil. Ti prometni znaki ne veljajo za invalide, ki ne morejo ho ^ in so zato v posesti legitimacije cestnopolicijskega reda iz leta 1960. Za osebe veljajo po § 29 b cestnopolicijskega reda še nadaljnje ugodnosti:	^
1.	Parkiranje z namestitvijo omenjene legitimacije na vidnem mestu v fomobilu je med drugim dovoljeno
a)	na območjih, kjer je drugače prepovedano parkiranje
b)	na parkiriščih z omejenim časom (Kurzparkzonen) — neomejeno parkiranje
2.	Ustavljanje avtomobila je med drugim dovoljeno
a)	na območjih ,ustavljanje in parkiranje prepovedano"	^
b)	na območjih za pešce (Fufjgangerzone) med na- in razkladanjem
To ustavljanje vozila pa je dovoljeno samo za naprave oziroma P . prave, ki so za hojo prizadetemu invalidu nujno potrebne, kot na P mer stol na kolesih (Rollstuhl) itd.
Imetnikom legitimacije po § 29 b cestnopolicijskega reda v mestu Csl° na parkiriščih z omejenim časom (Kurzparkzone) ni treba plačevati pristal ^ za parkiranje (uvedene 15. 6. 1981 v Celovcu). Legitimacijo je treba vidno n mestiti v avtomobilu.
Stovensko prosvetno društvo Borovtje vabi na
iZLET V SLOVENiJO v nedeijo 33. avgusta 1981, z odhodom ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Borovijah.
Peijaii se bomo z omnibusom iz Boroveij preko Ljubeija, Tržiča, Jeseni^ Kranjske gore. Vršiča (1611 m) v Soško doiino, kjer bo kratek odd;" s kosiiom. tz Soške dotine nas bo vodiia pot v Cerkno in preko Skoir Loke in Kranja nazaj na Koroško.
tz!et bo vodi) odiični poznavaiec Siovenije in star prijateij koroških Stovencev .tovariš Siivo Ovsenk.
Cena izieta znaša ISO šiiingov.
Prijave sprejema Andrej Wieser, Hauptpiatz 9, 9170 Borovije.
Prisrčno vabijeni!
Sporočamo, da je v ponedeljek, dne 3. avgusta 1981, po dolgi bolezni umrl gospod
ekonomski svetnik
Mirko Kumer-Črčej
Gospod ekonomski svetnik Mirko Kumer-Črčej je bil v letih 1961 in 1966 glavni kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov in kot tak v letih od 1961 do 1971 zbornični svetnik v Kmetijski zbornici za Koroško. Vztrajno je zastopal interese kmetov na južnem Koroškem in po vsej moči izkazoval pomoč.
Klanjamo se velikemu rojaku in narodnemu delavcu.
Skupnost južnokoroških kmetov
OKRAJNA PiSARNA PUBE^ posiuje
vsak torek od 9. do 12-V pisarni bo:
11.8.1981 Marjan Pečnik
03'
Siovensko prosvetno društvo " niča" iz Šentvida vabi na
KULTURNO PRtREDiTEV
v petek 7. avgusta 1981 P'' v Šentprimožu ob 20.30 uri. pa Nastopajo: mešani zbor SPD 'junica", duo Poicer (citre i" %% nika) in Aipski sekstet, ki !9 pies.
Menjava denarja,,
Stanje v četrtek 6. avgusta ^
Za 100 dinarjev dobite Za 100 dinarjev plačate	$jl.
Za 100 iir dobite	j '
Za 100 iir plačate	''
Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
'60^'