Leto LXXVL, St. 48
Poicfiitu plaćana * gotortoj po5tpgbtibr b*t beahlt
Ljubljana, p3oe*£elKfc 4* decembra 1S44
mk^^na mahočmina d.— ljr   prels — Cena Z«— L
2l
W
TOEDNISTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK;
_ LJUBLJANA PUCCINIJEVA UL. 5
TEI^EPON   ŠT.   31-22,  31-23.   31-24,   31-26  ln 31-26.
PONEDC1JSKA I1DAM NJVfRAM
IZHAJA VSAK PONSDEUEK KOT funed£u^ISKA IZDAJA >JUTBJU —*.
Steigende Verluste der Nordatnerikaner an Menscfaen und Material
Schwere Abuehrkarnpfe bei Geilerdurchen — Erbitterter Hauserkampf in Schiettstadt — Neue Schlacht in IViittelitalien — Bolschewi»ten im Matra-Ge-birge zuruckgeworfen und Einbruchsstelle be^eitifct— Harte Kampfe bei Miskolc
Aus  dem Fuhrerhauptquartier, 3. d?z.
d>.B. Dus Oberkoramando der \Vehrmacht
gibi bćikannt:
r>ie erbitterten Kampfe im VVesten kosten den Feind, vor allem die Nordameri-kaner, sleigcnde Verjusie an Merschen und aiateriai, Nach den jetz vorlieg.nden >Iel-
dungen machten unsere Trup pen im November iiber 5200 Gefangene. Die Zahl der Toten und Verwundeten des Feim es be-Uagi ein Vie.faches. 1514 Panzer und P»n-zerspuh\vagen wurdcn von un^ vernich-tet oder erbeutet, 82 fcindliche Tiefiliegrer
durch Verbiinde des Heeres argfschos en. Nordostlch  Gei.enk rchen steh.n Pa,.-
zerLruppen und Cirenad ere in sch\ve en Abv. eh; kiimpfen mit fcindji, hcn Krlif ea, die in sthmalen Abschnittcn ;n d as Haupt-kamufleld einbrechen konnten, ln der Scblacnt 2wiscben Esehwe jer und Dueren \vurcien durch kraftvollc cigene Ang iffe \vichtige Hohen vvieder genommtn und uii-seie Steilungen vorverlegt. Die Reg me.tr der 8. amei kanischeo Division, die gtstern
erneut in dem seit fiinf VVochen umkiimpf-ten Gebiet der'Dorfer Huert-en und Vos-senack bis zu zehnmahl angrifžen. wurden durch Gegcnangriffe wicder ge\vorfen oder blkbcn im Trchtergclande |ieg« n.
Bei Saarlautem scvvie zwisctaen Saa-aj-ben und den oberen Voge^en vere telten unsere Divisionen al|e Durch b > uchsv* su-chc, die der Fcind den ga;:zen Tag uber fortsetzte. In cinzrlnen AbSvhnitten wur-den unsere Steilungen nach scbvv ren Kampfen geringiiig g zuriickgedrii kt. (3 t-iich Inervveijer und siid|ich Hagenau bra-chen Angr fic nordamerikanis her Ke i-menter nach iiinfmal gen vergebjich.m Ansatz blutig zubamm-en.
Im mittleren und oberen Elsas behavp-te'rn unsere Tuuppen das Kamffejd g gen den in der Rheinebene von Norden her an-greifenden Feind. In Schletistadt tobt ein
erbitterter Hauserkampf mit dem in die Stadt eingedrungenen Gegner.
Der Grossraura von London und AntWtr-pen liegt ueiter unter dem Bes ehu--- un-serer Ferrifeuervvaifen.
In Mittelitalien ist nordlich Forli die Sehlaclit von neuem entbrannt. Ole nach starkstem Vorbereitungsfeuer angreifenden
feindliehen Divisionen konnten nor unter sclivveren > erlusten ivenige Kilometer voran-kommen. Grenadiere und J ager fingen die feindliehen Angriffsspitzen durch Gegenan-griffe ab. Im librigen adriatisehen Kiisten-absehnitt fuhlten die Briten erfolglos ge-
gen unsere Sštellungen vor.
In Siidungarii halt der Feind seinen star-ken Druok vvestlieh Fiinfkirehen und im Gebiet des Kapos Flusses aufreeht.
Unsere Grenadiere warfen in Mittelun-
garn die Boisehe\visten aus dem Sudvvest-teD des Matra-Gehirg-es zuriick und nesei-tigten damit in mehrtagi.^en harten \\ahl-k&mpfen eine feindliche Einbnichsstelle.
Die harten Kampfe bei Miskolc danem an. Auch z\\isehen den Fliissen Sajo und Hernad u*ird erbittert g*ekampft. Trotz sei-nes starken Kriifteeinsatzes konnte der Feind nur in einzelnen Abschnitten Boden geuinnen.
An der gesamten ubrigen Ostfront blieb die Kampftatigkeit gering.
Nordamerikanische Botnber vvarfen geste rn Bomben in Obers<hh*sien, Siidost-deutsehland und im mittelrheinischen Gebiet. Anglo-amerikanisehe Jagdflieger un-ternahmen Tiefangriffe auf die Zivilbevol-kerung ln West- und SuduestdPiitsehland. Durch Angriffe britiseher Verbande, die gegen Abend nach \Vestdeutschland ein-flogen, entstanden in einigen Stadten, vor allem in Hagen, Gebaudeschaden. 40 feindliche Flugzeuge, damnter 31 viormotorige Bomber, wurden durch Luftverteidigungs-kriifte abgeschossen.
K2raŠ£a|2ee iz«u.ke Američanov v ljudeh
in gradivu
Težki obrambni bo.fi pri Geilenkirchnu — Nova bika v srednji Italiji — Na pogo stranjen vdor — Trdi
Fiihrerjev glavni stan, 3. dec. DNB. Vrhovno poveJjništvo oboroženih sil objavlja:
V ogorčenih bojih na zapadu ima sovražnik, predvsem Američani, naraščajoče iz-Ziu>f v ljudeh in gradivu. Po dosedanjih poročilih so zajele na£^ čete v novembru nad 5200 ujetnikov, število padlih in ra-njtruh sovražnikov pa je še mnogokrat večje. Uničili aH zaplenili smo 1514 oklop-nikov in izvidniških oUlopniških voz. Oddelki vojske so sestrelili 82 nizko letečih letat
Severnovzhodno od Gellenkirehna so oklopniške čete in grenadlrji v težkih obrambnih bojih s sovražnikovuni silami, ki so v ozkih odsekih vdrle v glavno bojišče.
V bitki med Esch\veilerjem in Durenom smo z močnimi lastnimi napadi zopet zavzeli važne višine in pomaknili naše postojanke naprej. Polke 8. ameriške divizija, ki so včeraj ponovno do desetkrat napadli na področju vasi Hiirtgen in Vos-senack, za katerega divjajo hoji že pet tednov, smo s protinapadi zopet odvrnili ali pa so obtičaU v našem ognju na ozemlju  posejanem  z  granatnimi lijaki.
Pri Saarlauternu ter med Saaralbenom in gornjimi Vogezi so preprečile naše divizije vse probojne poizkuse, ki jih je nadaljeval sovražnik ves dan. V posameznih odsekih so bile naše postojanke po težkih bojih malo potisnjene nazaj. Vzhodno od Ingveilerja in južno od Hagenaua so se napadi ameriških polkov po petkratni brez-nspešni  ponovitvi  krvavo zrušili.
V srednji in gornji Alzaciji so obdržale nase čete bojišče proti sovražniku, ki je napadel na ravnini ob Renu s severa. V Sehlettstadtu divjajo ogrorčeni hišni boji z nasprotnikom, ki je vdrl v mesto.
Ogorčeni hišni boji v Sehlettstadrn — rjn Matra bolj še viki vrženi nazaj in odboji pri Miškolcu
Velepodročji Londona In Anversa nadalje  obstreljujemo z  našim daljnostrelnim
orožjem.
V srednji Italiji se je severno od For-lija znova razplamtela bitka. Sovražnikove divizije, ki so napadle po najmočnejši topniški pripravi , so s težkimi izgnbami napredovale le nekaj kilometrov. Grena-dirji in lovci so s protinapadi prestregli sovražnikove napadalne osti. V ostalem jadranskem obalnem odseku so Britanci brepuspešno tipali proti našim postojankam.
V južni Madžarski sovražnik nadalje močno pritiska zapadno od Pečuja in na področju reke Kapos.
V srednji Madžarski so vrgli naši gre-nadirji boljševike iz južnozapadnega dela pogorja Matra ter odstranili s tem v večdnevnih trdnih gozdnih bojih neki sovražnikov vdor.
Pri Miškolcu se nadaljujejo trdi boji. Ogorčeno se borimo tudi med rekama Sajo in Hernad, Kljub močni uporabi sil je sovražnik napredoval le v posameznih ed-sekih.
Na vsem ostalem vzhodnem bojišču je bilo bojno delovanje le majhno.
Ameriški bombniki so metali včeraj bombe v gornji šleziji, južno\Tzhodni Nemčiji in v srednjem Porenju. Angloameriški lovski letalci so v nizkem letu napadali civilno prebivalstvo v zapadni in južno-zapadni Nemčiji. Vsled napadov britanskih oddelkov, ki so proti večeru prileteli nad zapadno Nemčijo, je nastala v nekaterih mestih, predvsem v Hagenu, škoda na poslopjih. Protiletalske obrambne sile so sestrelile 40 sovražnikovih letal, med njimi 31 štirimotornih bomnikov.
„Samo začasna rešitev44
Razočaranje v Angliji spričo nove poljske begusaslee vlade ,.Neaktualni" Arciszewslti — Ostavka Grabskega
Stockholm, 2. dec. V L/ond onu so hudo razočai'ani nad novo poljsko begunsko vlado. Agencija Reuter javlja, da vidi britansko časopisje v novi po.js.ki vladi samo otezevanje sporazuma s Sovjetsko zvezo. »Times« na pr pravi; »Edino, kar lahko rečemo o novi pojski vlad:. je. da Iah'<o smatramo ta korak, ki je znači'en sp ičo nerfoznanja sedanjega položaju in bodočih zahtev, le kot začasno rešitev. Jasno je. da lahko ustvarja Poljska svojo usodo samo v tesnem sodelovanju in zvezo z boljševikL Na nesrečo ie večina poljskih politikov v Londonu slepo vdana usodni tra.:i-i-i. kd je dovezla do tega. da je mora* odstopiti edin; d bri poijski politik. MikoJajczvic je ima smivei za realnost, kar bi ga usposobilo, da bi lahko ustvaril za Poljsko tudi za bodoeni>-t sprejemljivo nolit ko Sedanje samouničevanje bo pre:e aLi kasneje dovodio samo do tega. da bo obnova Poljske sojoh onemogočena.
Berlin, 2. dec. Novi ministrski predsednik poljske begunske vlade Arciszewski je podal prvo izjavo o svoji poli-iki in ie rekel, kakor poroča agencija Reuier. da je cilj njegove vlade doseči trajen sp-razum s Sovjetsko zvezo in sicer v sk'adu z na<e i določen mi v atlantski listini. Ar i=z€w ki svoii izjavi pač ni da' -k+ualne fomiu-aci-je, kajti kdo dane= še govori o Ai^ants.-a listini! 2e zdavnaj je utonila v pozabi, ka-
ni angleški ]-st v nekem komentarju, pokor pravi tudi »Dailv ExpresB«. Kakor nie-kriva to -listino tako debela plast prahu, dc originalne listine ni več mogoče na,t.. Na vsak način agenciji Reuter sklicevanje r.e Atlantsko listino nt prijetno Drugo načelo te listine namreč pravi, naj se ne izveoejo nikake teritorialne spremembe, če niso v skladu s svobodno izraženo voljo preb val-stva. Iz tega sklepa agencija Reuter, da p->meni to z ozL^m na poljski primer odklonitev Curzonove črte brez ljudsikega glasovanja.
Amsterdam, 2. dec.    Agencija >Uniteđ
Press« je razširi .a vest, da je odstopi predsednik poljskega naiodnega sveta Stanislav Grabski. Grabski je bU Miko!ajczykov prijatelj. _
Angleška bela knjiga v f2ma
Amsterdam, 2- dec Kakor poroča »Daily Telegraph«, da nameravajo angleško Belo knjigo o britanskih vojnih naporih pora-btd kot snov za poseben film. Fiftn bo kne| naslov »Bela knjigac ter bo trajal 50 minut Poročilo pravi, da bodo igrali film po vsem svetu ter da bo razkril tajnosti, kater h do^ej to. varnostnih razlogov niso objaviji
Zatemnitev od 17*1* do 7«*5
Težavni boji na otoku Leyte
Ženeva, 2.dec. Boji na f:Upmčikem otoku Leyte so izredno težki, javlja »Vv ashing-ton Poste. Mraz in vročina zahtevata izredno številne žrtve, v bolnišnicah leže vojaki, katerih noge so v pogorju zmrznite, poleg njih pa -o vojeiki, ki jih je džu ;^elsia \Točma priikovata na posteljo. Razen tega je sedaj nastopilo deževno vreme, ki izredno otežava nadaljnje prodiranje.
Tokio, 3. dec. Japonsk glavni stan je objavi: v soboto, da je neka po^bna padalska edinica pristala 26. novembra s Štirimi prevoznimi letali na delu otoka Ley-te, zasedenem po sooražn kih Izvidn ška letala so ugotovi"a, da so te čete zasedle večji del sovražnikovih letališč in dosegla doslej veiike uspehe
Boncmi spet sestavlja vlado
Bera, 2. dec. »Exchange« javlja iz Rima, da ^e je Bonomi po daljšem premišljevanju
končno vendar odločbi, da sprejme mandat za sestavo nove v ade. Bonom; je izjavil, da bo poskusil sestaviti viado iz zastopnikov on:h strank »narodnega osvobodilnega odbora*, ki b >do pripravljeni sods-.ovati ž njim »Exchange« je mnenja, da bodu v novi vladi tudi ljudje, ki niso vezam na nobeno stranko. Prav tako bodo v vladi rudi strokovnjaki. Uspeh a1 i neuspeh Bonomiia ie odvisen predv-em od zadržanja tako zvanega centruma. predvsem krščanskih demokratov.
Eden pred sp&dnjo zbornico
Amsterdam, 3. dec. Zunanji m n s er Eden je izjavil v peteik v a-ncleski -pod ji zbornici, da so se odnos Ang i;e s H. Lini vel k mi zaveznkl« — Zed njenimi državami. Sovjetsko Rusijo in Francijo v le o-šnjem letu stalno boljšali. Veliki Britaniji je bio omogočeno v poveč nem • bsegu v duhu i)dk:itosrčno>ti n meuVe^ojiega razumevanja obravnavati »raz e nepr j ne prob eme«, ki jih Evropa nudi in ih bi še nadalje nudila. Ako bodo vse štiri velesile sodelovale, »dokler ne bo vojna dob-Jena in še pot:m naprej«, ne bo ri'a ega problema, kateremu bi ne b le d rasl^, če pa bi se razšle, potem bi po Edenovem mnenju mednarodna organ iza ija pa naj bi bila še trko dob: o in nata. čno napr-v Ijena, ne mogla ptrs •ovati,
O Grčljd je deja.-1. Eden, da je prosila Velika Britanija sedanjo koatlic jsl<o \ la lo, naj dela složno še naprej za obnovo desete. Eden je mnenja, da je Ang: ija » prčo v Grčijo poslan h dobav in svojih doprine-Šenih žrte\T uprav:čcna«, da vlado k temu pozove. »Pri tem niir.amo namena, mffiati se v pravice grike^a narod;", da si prosto voli vladno obliko, ki mu najbolj ugaj?..«
O vpr-oš?niu ameriškega peto'e a in o odstran'tvi strojn'h naprav je de al Eden, da uveljavlja An?'ija s'ično kalkor Z d nj -ne države napram sovjetskemu za vezni u svoje zahteve.
Eden prst! SScrzI
Amsterdam, 2. dec. Eden je izjavil v petek v angleški spodnji zbornici v debati o imenovanju grofa Sforza za italijanskega zunanjega ministra, kakor pravi neka Reuterjeva vest, da je bil grof Sforza v opoziciji proti Bonomijevi vladi. Bonomi je bil napram zaveznikom izredno lojalen, britanska vlada pa ne more trpeti v premagani deželi zunanjega ministra. Jti ne zastopa iste lojalnosti. Poslanec laburistične stranke Bevan je očital Edenu, da je angleški prestiž na kontinentu zaradi sličnih ukrepov v padanju. V Italiji, je izjavil, je castal tak položaj, ker hoče britanska vlada kljub tako zvani osvoboditvi siliti italijanski narod, da osnuje vlado, ki je Angliji všeč.
Clark n&vi zavezniški poveljnik v Italiji
Ženeva, 2. dec. Novo menovani poveljnik zavezniških armad v Ita&ji ameriški general Marc Clark je izjavil, da obstojajo pri Nemcih znaki, da se bodo na italijanskem bojišču še nadalje žilavo borili.
Ameriški poslanik v Riniti
Amsterdam, 2. dec. Po Reu*erjevi vesti je imenoval RooseveH v četrtek A exandra O. Kircka za ameršk ga ve lepo lani a v Italiji. Kirck je bij doslej zastopnik Ze-d in jenih držav v zavezniškem italijanskem posvetovalnem odboru.
De Gauile v Moskvi
Stockholm, 2. dec Kakor javljajo iz Moskve, je 1. decembra prispel tjakaj De Gauile.
Reorganizacija ameriškega državnega tajništva
Stockholm, 2. der. Reuter javlja, da je pripravil Roosevelt zakon, ki bo pomenil popolno reorganizacijo ameriškega državnega tajništva za zunanje za Je ve. Funkcije držaiVTLčga tajnštva nameravajo razširiti s prevzemom va/nin na]og koordinacijskega urada za medameri.^ke zadeve ter gospodarskega oddelka trgovinskega rvni-s-trstva Imenovana naj bi bila dva nova državna podtajnika, ki naj bi se bavila s političnimi in gospodarskimi odnošaji z inozemstvom. Tako bi prevzelo državno tajništvo vodstvo gospodarsko-inperia'i-stične ekspanzije, ki je najvažnejši voini cilj Roosevelta in njegovih židovskih wo$-streetskih gospodarjev.
Nov finski volni minister
Stoc*-.olm, 2. oec Maršal Mannerheim, kot finski državni predsednik je razrešil od kapi nenadoma ohromelega vojnega mi-nsitra generala Walden& in imenoval generalnega poročnika vina v&lveja za njegovega naslednika. U 1895 rojeni general Valve je bil ▼ prvi svttovnl vojni v prvem finskem lovskem bataljonu, od 1. 1938 pa je bil član finskega generalnega štaba-
Vojaška presoja položaja na evropskih bojiščih
Berlin, 2. dec. Vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallensleben meni, da je glavni cilj sedanje splošne ofenzive zaveznikov zasedba porurskega premogovnega revirja, in piše:
Tudi skromni angioameriski uspehi na
bojnem področju Lorene ln Alzacije ne morejo nikogar premotiti, da so angioame-riška prizadevanja usmerjena na zasedbo nen.skega Porurja m s tem v zvezi na izključitev enega izmed najvažnejših središč nemške oborožitvene industrije iz vojnega potenciala Nemčije. Za dosego tega cilja so se osredotočila vsa vojaška prizadevanja zaveznikov. Za dosego tega cilja je an-
g-loameriško vrhovno poveljništvo poslalo v borbo glavnino v Angliji in v zadnjih mesecih v Franciji zbranega vojnega gradiva. Bitka gTadiva na področju vzhodno od Aachna zasleduje sama ta cilj. Ker ni mogla doslej napram nemškemu odporu prodreti, temveč se razvija za zavezniške sile v drugemu Verdunu. ki zahteva tisočere žrtve, ne prinaša pa nobenih omemb vrednih delnih uspehov, se je Eisenho\ver odločil, da bo začel misliti na na.stop na Nizozemskem razvrščenih britansko-kanad-skih bojnih skupin Že nekaj dni postaja živahneje delovanje na nizozemskem področju. Računati je, da bo moral pač kmalu Montgomery znova nastopiti, podpreti s severnega boka nameravano prodiranje proti Porurju živahno obojestransko og*sd-niško in naskakovalno delovanje je treba ocenjevati v tem smislu. Ker je bil nemški pohod proti temu že v pričatku bitke pričakovanemu razvoju dne 18. novembra sklenjen, se lahko domneva, da bo ra7šir-jenje napadalnega bojišča prineslo razširjenje in povečanje potrošnje angloameri-ških divizij. Kakor je dosedanji potek bitke za Aachen dokazal, so Nemci pod-vzeli tako osredotočenje čet in gradiva, da je možno govorit* po pravici o spopadu najmočnejših bojnih sredstev v tej vojni. Na nemški strani prevladuje topništvo, preko vsega bojišča pa se raztegnjejo šah-matsko razporejene, v globino zgrajene, podzemske betonirane nemške tonniske postojanke. Le za trenutek se prikažejo cevi topov iz zemlje po oddanem strelu. 30.000 padlih angloameriških vojake / v obdobju 10 dni dovolj jasno govori o uspešnem delovanju nemške obrambe.
Tu in tam se pričenja ohromljenje zagona velikega zavezniškega napadalnega podjetja. Kljub stalnemu izpopolnjevanju močno prizadetih in deloma zđesetkovrmih ameriških divizij pa se ne gane z mesta. Dve ameriški armadi sta na tem. da iz-
krvavita. Spričo ostrosti bitke postajajo dogodki v južnem delu zapadnega bojišča manj važni. Na jugu je možno jasno videti, da se pričenja bojišče premikati do zapadne obale Rena. seveda v popolnoma drugih okoliščinah  kakor želi zavezniško
vrhovno pove!jništvo..Nemške bočne postojanke severno od Mulhousa in južno od Strasbourga so trdne. Bržkone je zato pričel nasprotnik čelni napad proti nemškemu bojišču na Vogezih, ker mu ni uspelo, da bi ga odrezal ali obkolil Nemške divizije so doslej kljubovale vsakemu poizkusu vplivanja na njihove odmtknlne premike. Vdora v nemške postojanke vzhodno od Markircha ni možno smatrati za nevarnega, ker gTe le za napr»-j potisnjene zaščitne postojanke in ker pe glavnina nemških odd?laov že prcrrjkn vi ko vzhodnega roba Vogezov v dolino relvc K ena. Naj-holi daleč proti vzhodu so prodrli angloameriški oddelki pri Sehlettstadtu.
Z vzhodnega bojišča je omembe vredno, da je sledil sovjetski sunek s področja pri Mohaču le z delnimi silami proti Peruju in da se je glavnina napadalnih oddelkov obrnila proti severu Nemški protiukrepi streme za tem. da bodo sovjetski nnpadi Izvedeni ob Dunavu proti Budimpešti in da bo od tukaj izveden nov sunek neposredno južnovzhodno od madžarske prestolnice, razvoji na tem področju pa dovoljujejo še marsikako možnost p? Čenje.
na zapadu
Stockholm, 3. dec. Kakor javlja agencija »United Prcs»« iz Wa>hinglona, je izjavi] severnoameriški vojni m nster Sum-son, da je moral genera; Ei-o. ho\ver zaradi pomanjkanja streliva preložiti svojo generalno ofenzivo. Stimson je r<m a- i , da je treba računali z naraščajočim pema j-kanjem streliva.
Nemški vofaK premagal
materijalni! premcS
Madrid, 2. nov. »Nemški vojak Je p e-maga] zavezn š>ko ma+e:iialno premoč«, piše dnevnik »Informacknes« v ne' em ko« menrtaa-ju o položaju na evrop k h bojiš i h. Nemčija ie do?e?Ia. kar ;e želela: Pri <>-biti čas več mesecev, ne da bi zaveznik« m uspel operativni rspeh. Taik je bil položaj 1. decembra kot ni nihče več govori] o za-veznšk: zmagoslavni paradi sk zn Br n-denburška vrata
«5
n lakota
Obupen prehranjevalni palcžaj v vseh pokrajinah, ki so
j h zasedli zavezniki
Ženeva, 2. dec, Lisi »John B uj.tl« poroča, da je netka biitansi^a prehran e. a na komisija končala krožno potovanje po cvrup-e»ivih deželah, ki so jih zssed.i z^vcznirLi,
in sestavit« poročilo, ki podčrtava ;r.s— nično strjen« prehranjevalm položaj na teh področjih.
Kako ^txašno je v teh dežcJah, je raz\id-no iz ie^-. da je označen položaj na Francoskem icot najooljši, čep.av imujhj delavci v industrijskih mestih severne Fra.cije komaj toliko hrane, da se obdržijo pri življenju, v južni Franciji siradujo, v Parizu pa ni skoraj nobenega mesa. Be gijci in Nizozenucj pa trpe še mnogo bolj. Položaj na Balkanu se mora označiti kot na bolj resen. Poročilo o Grčija n, pr. je »strelno«. V Atenah paaajo ljudje na ulicah mrtvi po tjeh. Slike, lei so dospele sedaj iz Grči e v London so tako strašne, da jih cenzu;a ne dovoli objaviti.
To je ooupen položaj, meni list »John Buti«, manj za Angli.o, ki ne igra n^k. ke vloge pri proizvodnji živil, kaikor za Ameriko m Sovjetsko zvezo, katerih žitnice bi morale reši tj »osvobojene« evrop-ke dežele pred laikovo.
Stockholm, 3. dec. Politična kriza v deželah, ki so jih zasedli Angloame ičani, je predmat čianika an^oameriskega tednika »Economisi«, ki izjavila, da bi nikakor ne bil umesten optimzem o polit.čn h razmerah teh dežel. Nemška zasedba je da'.a miroljubnim in politično se neudejst-. u očim državljanom stabilnost in normalnost, ki pa je sedaj odstranjena.
Madžarski tisk o poloma demokracij
Bud'm pes ta, 2. dec. Budimpeštanski »Uj Magvarsag« piše, da je strahotno pogledati, kako vladajo v vseh deželah, v katere so prišle boljševiške čete ali vojske demokracij, ogromna zmešnjava in nezadržne strasti. Demokracije nimajo niti sile niti so sposobne, da bi priborile narodom, ki so pod njihovo oblastjo, mir in jih osvobodile trpljenja vojne Demokracije so postale le politične pustolovce, katerih delovanje le izpopolnjujejo sliko opustošenja.
sOsszetartas« piše v istem smislu v vprašanju poljske krize in pravi, da je primer Poljske nadaljnje svarilo lahkovernih narodom in vsem, ki so le količkaj zaupali angioameriškim besedam.
Pariz ie nadalje
Madrid, 2. dec. Zaradi deževja je Seina prestopila bregove, s čemer je onemogoče-
no prevažanje premoga v Pariz s parni ki, poroča list »Madrid« s francoske meje. Dopisnik lista poroča nadalje, da ni mogoče računati na urejeno obdelovanje polja v Franciji. Poleg drugih težkoč jje treba najprej odstraniti minska polja, ki jih cenijo na skupno 9.500 ha. Vlada je za odstranitev min poklicala prostovoljce, obenem pa izjavila, da bo izvedla prisilne vpoklice, če ne bo zadostovalo število prostovoljcev.
Angleške skrbi zaradi
belgijske krize
Ženeva, 2. dec. Belgija je primer poizkusa z Evropo, poroča izredni dopisnik lista »Daily MaiU iz Bruslja. Trenje spominja direktno na razmere na Balkanu. V splošnem se čuti. da bo kmalu prišlo do velike krize. Najvažnejša problema sta pomanjkanje živil in prepir za vlado. Pierlotova vlada izvaja Eisenhowrova navodila, da potrebuje v Belgiji mir in red, toda komunisti menijo, da so bili Angloameričani napačno podučeni, ter vprizarjajo stavke in demonstracije.
Nadaljnje pomisleke, poroča izredni dopisnik dnevnika »News Chronicle« iz belgijske prestolnice, pa zbuja med belgijskim prebivalstvom prevladajoče mnenje, da se je Belgijcem med nemško zasedbo mnogo boljše godilo. Ves položaj je zelo slab in izredno žalosten.
Zmeda v Grčiji
Amsterdam. 3. dec. Kakor javlja agencija Reuter iz Atsn, so v petek km ,,}u po polnoči podali min. predsedniku Papan-dreu ostavko vseh 6 min štrov, ki so zastopali levo krilo gibanja EAM. Komunistični kmetij-ki m:ni«ier Zevgoz je protestira? proti odločbam generalnega majorja R. M. Scobieja, britanskeea vhovr.ega poveljnika v Grčiji, ki je zahteval d.-mcbri-zacijo grških gverilskih čet. Mini ter je iz-iavil, da so te odločitve povsem enostranske.
Demonstracije tudi v Montrealu
Ženeva, 2. dec. Po vesteh iz Montreala se nadaljujejo v francoskem delu Kanade demonstracije proti razširjenju prispe vojaške dolžnosti V četrtek je p-iredj na-cioanali*tični »Bloc Populaire« obhode pO montrealskih cestah, pri katerih so metaji kamenje na vladna poslop-a ter razbili okna na poslopju liberalnega jutranjika »Ka-nada«.
SLOVENSKI   NAROD«, poaederj* 4. decembra 1944.
Stev. 48
do nedelje
Krs&l&a najvažnejših krajeviiiiii dogodkov preteklega
tedna
Ljubljana, 3. decembra Kljub težavam, k: jih prinašajo prilike vojne dobe, vztraja ljubljansko šolstvo pri svoji dragoceni vzgoji naše mladine. Marsikje se je sicer muraio v pouku prilagoditi razmeram, in pouk delno skrčiti ali ga. prenesti v druge prostore, kljub temu pa vztrajno opravlja svojo dolžnost.
V Ljubljani delujejo sedaj 13 osnovnih šol (5 dešk-h, 3 dekliške in 6 mešanih), državna klasična gimnazija, škofijska klasična gimnazija, 4 moške realne gimnazij3, 2 državni realni gimnaziji, državno in zasebno uršulinsko učitelj sce in Krekova gospodinjska šola Nadalje deluje 7 državnih meščanskih iol (2 mošKi, 2 ženski in 3 mešane) in 2 zasebni meščanski šoli (L:ch-tenturn in pri uršulinltahj. Od strokovnih srednjih šol poučujejo državna trgovsKa akademija, abiturjentski tečaj, državna dvorazredna trgovska šola in Christofcv enoletni učni zavod. Državna tehnična srednja šola letos nima pouka
Iz tega kratkega pregleda vidimo, da je ljubljansko šolstvo na delu skoraj v polnem obsegu. Težave, ki jih preživlja, se kažejo šele pri podrobnem opazovanju. Ljudsko šolstvo se je moralo utesniti in si ponekod poiskati zavetja v drugih poslopjih. Tako se posamezni šolski oddelki menjavajo v enem prostoru in imajo nekateri pouk trikrat ali pa večkrat na teden, kakor je pač možno, šolskim potrebam služijo v Ljubljani sedaj tudi 4 gostilniške sobe. Ena osnovna šola se je zatekla k uršulinkam, ljudska šola na Grabnu poučuje delno v trnovskem župnišču, podobno pa so si tudi druge iole poiskale zavetja pri drugih gostoljubnih zavodih.
Ljudske sole obiskuje sedaj v Ljubljani 5S10 šoloobveznih otrok. Med njimi je 3025 dečkov in 2782 deklic. Poučuje jih 85 učiteljev in 177 učiteljic. V srednjih šolah je vpisane 5944 srednješolske mladine. Dijakov je 3221, dijakinj pa 2723. Vse srednje šole štejejo skupno 175 oddelkov.
Tudi srednje šole so nekoliko utesnjene pri pouku. Večinoma imajo šolo trikrat tedensko. Vse so našle zavetišče v drugih poslopjih: moške gimnazije so se nastanile v uršulinskem poslopju, razen 2. realne gimnazije, ki ima pouk v sam ostanu na Rakovniku. Prva ženska realne gimnazija se je zatekla v Lchtenturnov zavod in deloma v prostore šolske poliklinike, druga ženska realna gimnazija pa na učiteljišče.
Meščanske šole obiskuje 2135 učencev: 865 dečkov in 1272 deklet Na meščanskih šolah poučuje 136 učnih moči, na srednjih J šolah pa 362. Vse ljubljanske šole imajo danes vpisanih okoli 15.000 učencev, učenk, dijakov in dijakinj.
Proračun mestne občine za prihodnje leto
Mestno županstvo je razgrnilo na splošni vpogled osnutek proračuna ljubljanske občine za prihodnje leto. Osnutek izkazuje skupnih izdatkov 169,702.561 lir in je tako novi proračun za 40 odstotkov višji kikor lanski. Proračun mestne uprave pa je n žji, ker izkazuje le 72,543.613 lir izdatkov Uani 85,387.875 lir). Povišanje izdatkov je v zvezi s splošno podražitvijo cen materialu, s povišanjem prispevkov za bolnice, za vzdrževanje policije, z zvišanjem rednih in izrednih podpor mestnim ubožcem in, delno z uvedbo požajme policije in prostovoljnega gasilstva.
Razgrnjeni proračun izkazuje istočasno 135.905.792 lir dohodkov. Primanjkljaj znaša torej 33,796.769 lir. Jedro tega primanjkljaja tvori deficit proračuna mestne uprave v zneuku 19,619.219 lir. Primanjkljaje izkazujejo še proračuni tramvajskega podjetja elektrarne, plinarne, vodovoda in klavnice.
Kolikor bo nadzorstveno oblastvo odločilo, da se zaradi uravnovešenja proračuna dovolijo zvišanja nekaterih davčnih virov občine, se bo to zgodilo kasneje. Vsekakor je verjetno zvišanje trošarine na vino in zaokrožitev doklade na pridobnino in družbeni davek.
»Eacionirano« veselje na Miklavževem
sejmu
Včerajšuja sobota je bJa izredno živahna. Po vseh mestnih ulicah je bil velik vrvež ljudi, ki so ikteli po opravkih in kupovali to in ono. Večina njihovih skrbi se je vrtela okoli skromnih Miklavževih darilc, ki jih starš: kljub vsem stiskam in težavam pripravljajo za svojo ljubljeno deco.
Najživahiiejše je bilo na Kongresnem trgu, kjer se je že v petek začel tradicionalni Miklavžev sejem. Letošnja izdaja sejma je tako po številu sejmarjev kakor po predmetih, ki jih prodajajo za darua, zelo *racionirana« in z njimi .;e zelo s-racio-nir.'.nc< tudi veselje obiskovalcev. Stojnic ni niti toliko, da bi bila polna vsaj ena vi sta od spolnjega do gornjega konca Kongrec-nega trg u Kiji t temu ima mladina z Miklavževim sejmom veliko veselja, čeprav razstavljeni Miklavži in par kl j i ne nosijo v svojih koših in drugih posodah vabljivih sladkarij, pomaranč, lešnikov, orehov, jabolk in drugih takih dobrot, ki vedno ma-mijo mlada srca se vendarle nabira okrog stojnic vse polno mladine, ki radovedno ogleduje razstavljene predmete. Zanimajo jih maček v žaklju, lepa knjiga, okusna priprosta igrača, enako tudi vse drugo razstavljeno blago, med katerim je precej razne svetle drobnjave.
Največ krika in vika povzročajo kakor običajno prodajalci šib, ki vneto ponujajo obilne zaloge svojega blaga. Nekateri kažejo pri tem trgovanju prav lepe trgovske sposobnosti in zaslužijo s prodajo nekaj skromnih lir, ki jih kasneje obrnejo kakorkoli sebi v prid. Malo je letos na prodaj korobačev. Pr: prodaji šib se mladina vneto podi po Kongresnem trgu navzdol in navzgor Fantje švrkajo po nogah dekleta, ki cvili jo in se skrivajo za stojnicami. Tu pa tam jo kak mladi, prevneti »častilec* dekliških nog izkupi takq, da ga za nekaj časa mine veselje in vsa podjetnost. Nekatera dekleta s? že znajo postaviti in se ne ustrašijo fantovske porednosti. V vsem tem vrišču in kriku se nemoteno razvija Kupčija, kolikor je ne prekinjajo — sirene.
Izplačilo božičnih doklad kmetskim delavcem
Pokrajinska delavska zveza, oddelek poljedelskih delojemalcev opozarja delod'ijal-ce-kmetovalce. da morajo kot božičrueo za leto 1944 izplačati svojim delavcem 1C2 Urnih mezd. Od teh je izplačati 114 takoj, r-vikasneje do 31. 10., ostalih 48 ur pa pred I o^.ćem. Ta uredba ki jo je izdal po po- j
c^iastilu vrhovnega Emisar j a aernsiu sve- 1
j tovaJec za Ljubljansko pokrajino za vse delavstvo velja tudi za kmetske delavce in njihove delodajalce.
Pospešujmo rejo prašičev V najnovejši številki »Kmetijskih novice,
ki je izšla 1. decembra, je med drugim objavljen članek inž. Ivana Oblaka v katerem se pisec zavzema za povečanje roje prašičev. Ker je to vprašanje nedvomno zelo važno za vso našo prehrano, povzemamo nekaj njegovih misli po uvodnih odstavkih članka:
Prašičereja, ki je bila v našem' kmetijskem gospodarstvu zelo važna že v rednih razmerah pred vojno, je dobila mnogo večjo vrednost v sedanjem vojnem času in v tako izrednih razmerah, ki jih sedaj preživljamo. Pri tem je potrebno poudariti, da ' je prašičereja tista panoga živinoreje, s katero se lahko bavi tudi mali človek, kakršen je naš kmetic, da ne zahteva veliko obratnega kapitala, da se v prašičerejo naloženi denar hitro obrne in da prašič glede prehrane ni preveč izbirčen, ker žre vse. Po vsem tem točno spoznamo, kako važna je prašičereja za kmetijsko gospodarstvo in n~io lastno prehrano, zlasti danes, ko je vprašanje preskrbe z maščobami in z mesom tako pereče. V primeru z govedorejo je prašičereja vsaj z zasebno gospodarskega stališča za malega človeka večje važnosti, ker od nje lahko dobi ne samo prej, temveč tudi več dohodkov. Razen tega ima od prašičereje še večjo proizvodnjo mesa, kaker ga v istem času mora dati goveja živina Danes je to še posebno važno, ker nam primanjkuje goveda za klanje.
Vodnikova družba
obvešča vse gg. poverjenike in Člane, da so letošnje knjige izšle. Poverjenike, ki še r«iso ocicali svojih nabiralnih pol, prosimo, da jih takoj blagovolijo prinesti v društveno pisarno, da jim izročimo letošnje knjige za njihove čiaiie. Nadalje prosimo član2. ki še n *o obnovili za letos svojega članstva, da raj se takoj prijavijo pri svojem poverjeniku odnosno v pisarni družbe (NJ.r^dna tisKaira), ali v knj garni Tiskovne z^diu-ge, še:encurgova 3, ali Učite Jaki knjigarni Frančiškanska 5.
Smola dimnikarskega vajenca
Policija je pretekli teden aretirala nekega 18-letnega dimnikarskega vajenca, ki 90 ga zalotili pri kraji kolesa. Čeprav je imel pri svojem mojstru brezplačno hrano in stanovanje in je pri svojem delu dobil dnevno najmanj 20 do 30 lir napitnine, ni bil zadovoljen s svojimi dohodki. Skušal si je pomagati iz zadrege s tatvino. Nekega dne je gostilničarka, ki ima klet zraven njegovega stanovanja, pretakala vino. Vajenec je izkoristil priložnost in si neopaženo natočil več steklenic vina. še prej pa je gostilničarki ukradel v točilnici gum jasto cev za vino.
Ko je bil založen s pijačo, si je hotel prišlo-bet i nekaj denarja, da bi si lahko privoščil bolj veselo zabavo. Na misel mu je prišlo, da bo denar najlažje dobil, če ukrade kolo in ga proda Sklenjeno, storjeno. Ukradel je krasno kolo, vredno danes med brati najmanj 10.000 lir. Priložnost ga je zavedla da je kasneje z nekega drugega kolesa ukradel še dinamo s svetilko in tako zopet napravil 1500 lir škode. Podjetni vajenec pa v svojem novem poslu ni bil prav izurjen. Razen tega ga je zasledovala smela. Ukradeno kolo je bilo namreč last nekega mladega policijskega agentu., dinamo s svetilko pa last nekega ljubljanskega sodnika Oškodovani polic:j^k agent je takoj alarmiral vse svoje tovariše in že v 24 uran so izsledili tatu in mu zaplenili kolo ter svetilko. Vajenca so po zasliševanju na poli- J ciji izročili v zapore okrožnega sodišča, kjer bo prejel primerno kazen.
Ultra lena kolesa
V preteklem tednu je policija prejela na- j slednje prijave ukradenih koles:
V petek, 3. novembra je bilo ukradeno na Rimski cesti Albinu Neredu meško kelo znamke »Puch«, vredno 5000 lir. Istega j dne je neznan tac izmaknil na Cesti na Kcž- | nik Savi Kormšku moško kolo znamke »vVolkurnc, vredno 4000 lir. V četrto':, J6. novembra je bilo . ukradeno na DunajsKi cesti Oskarju Tu tU moško kolo znamke »Diirkop«, vedno 7000 Ur. V četrtek, 23. novembra je bil oškodovan Ivan Gorenc, ki mu je bilo na Gxxsposvet3ki cesti ukradeno moško kolo znamke »Viktorija«, vredno 8000 Ur. Naslednjega dae je bilo ukradeno na Kongresnem trgu Vojtehu Kržetu mošito kolo znamke »Pariš«, vredno 4000 lir, na Gosposvetski cesti pa Baziliju Berdanu moško kolo znamke *AB-KOi, vredno CuOO ur. V soboto, 25. novembra so tatovi odpeljali tri kolesa; Zraki Velikonjevi je bilo ukia-deno žensko kolo znamke »Phenoaiacnc, vredno 6000 Ur. Stanislavu Ceglarju je bilo ukradeno v Rudniku moško kolo znamke »Elektra«, vredno 8000 lir, Ladislavu Mraku pa na Tržaški cesti moško kolo znamke »Tajfun«, vredno 6000 Ur. V nedeljo, 26. novembra je neznan tat odpeljal izpred gorenjskega kolodvora Josipu Kcmicu žensko kolo, vredno 5000 lir. V ponedeljek, 27. novembra sla bdi ukradem dve kolesi: V šelenburgovi uiici Francu Briclju moško kolo znamke »Puch«, vredno 6000 lir, m izpred gostilne Oubrovnik Jakobu štriiclju moško kolo, vredno 9000 Ur. V torek, 28. novembra je bilo ukradeno v Knafljevi ulici Ivanu Mar kunu moško kolo znamke »Maister«, vredno 12.000 lir. V sredo, 29. novembra pa je bilo ukradeno Stanku Jarcu na VUharjevi cesli moško kolo, vredno 6000 Ur.
Uprava policije hrani nekaj delov kolesa, ki so sumljivega izvora Med njimi je tudi dinamo s svetnko znamke :>Ba!aco«. Kdor misli, da so ti deli morda njegovi, naj si jih ogleda na upravi policije v sobi št. 14, III. nadstropje.
Sk soljo sta se zastrupili
Na internem oddelku splošne bolnice sta se te dni zdravili 33-letna Marija Cerne-tova in 55-1 etna upokojenka Tobačne tovarne Ivana Zorčeva. šlo je za nenavaden primer zastrupitve s soljo. Obe zastrupljen-ki sta 26. novembra v Vodmatu pri kosilu zaužili krompir, ki je bil soljen s soljo, kakršno rab'jo pri soljenju mesa namesto solitra, ki ga sedaj skoraj ni dobiti. Kemiki Imenujejo to sol natrium nitrosum. Pri mizi je bilo v času obeda več ljudi, ki pa zaradi čudnega duha soli niso hoteU jesti krompirja. Jedli sta ga samo omenjeni ženski, ki jima je kmalu postalo slabo in so ju morali prepeljati v splošno bolnico. Z^avniKom je uspelo ohraniti ju pri živ-
ljenju. Ta prlni— bodi v svarilo rjudem, da naj ne uporabljajo in naj ne uživajo hrane in začimb, katerih učinek ne poznajo. Čeprav je neka začimba v določenem primeru koristna in uporabna, je lahko v drugem primeru škodljiva in strupena, -kakor kaže navedeni primer.
Popravljanje cest in hodnikov
Tudi v preteklem tednu so bila po me-' atu v teku nekatera cestna dela. Najpomembnejše je še zmeraj delo na zgornjem delu Tržaške  ceste. Tam  popravljajo na
levi strani v zvezi z ureditvijo hodnika za pešce, ki je že v vsej dolžini obrobljen z gramtnimi robniki, cestišče med hodnikom in   tramvajsko  progo.   V zvezi z novim
hodnikom xa peftce so morali ta del cestišča temeljito obnoviti. Sedaj utrjujejo temeljno plast iz debelega kamenja, požiralniki in kanalizacija pa so veču del že urejeni. Hodnik za pešce so morali marsikje znižati ln poravnati, tako da bodo .morali pred nekaterimi vhodnimi vrati položiti kamnito stopnico, ker so postali pragi previsoki.
Drugo pomembnejše delo je bila obnovite«" asfaltnega tlaka na tromostju. Dosedanji je bil že zelo obrabljen. Dela so Sla hitro od rok. Pomembna je katranizacija
zgornjega dela Tržaške ceste in katranizacija Puherjeve ulice. Za katraniziranje je že vse pripravljeno, čakajo le še na lepo vreme.
Milijonska fronta prati boljševizmu
Berlin, 1. dec. »Volkischer Beobachter« piše v uvodniku pod naslovom »Milijonska fronta proti boljševizmu«, ko razpravlja o komiteju Vlasova, med drugim:
»Medtem, *o je Nemčija pripravljena za vsako žrtev, da bi zavarovala pred boljše-viškim navalom vse, kar ji je sveto, se hočejo ruski in drugi narodi, ki živijo v Sovjetski zvezi, osvoboditi tlačanstva, Id jih tare že 27 let, ter odstraniti one, ki so jim zagrenili življenje in jim samovoljno vladajo. »Za nemške zaveznike z vzhoda pomeni boj proti Stalinu in njegovim pajdašem bratomorno vojno. Nemčijo veže s temi ruskimi soborci skupen vojaški cilj, namreč odstranitev StaUna in njegovih židovskih pomagačev.« če poziva general Vlasov«, ugotavlja »Volkischer Beobachter«, »ruske narode v vojno proti boljše-viški prevari, proti Stalinovemu izsiljeva-valnemu sistemu in proti izdaji ruske domovine vsled sedaj očividno imperijalistič-nega razširjenja vojne, pomeni to predvsem aktivno včlenitev njegovih svobodoljubnih ijudi v odločilni boj. Individualni odpor, ki je dosegel doslej v Sovjetski zvezi vsled nepopisnega terorja samo obseg krajevnih uporov, se je s tem ponovno ojačil. V Sovjetski zvezi skoro ni rodbine, ki ne bi v 27 letih izgubila po krivdi bolj-ševiških biričev vsaj enega člana. V zaporih, taboriščih in prisilnih delavnicah je bilo po mnenju strokovnjakov Izročenih boljševiški samovolji približno 17 milijonov ljudi. Zato ni čudno, čc so se kljub brezobzirnim »čistkam« zopet in zopet pojavljale nove celice odpora. Z one strani bojišča prodirajo vedno češče poročila, da vladajo v Sovjetski zvezi notranje napetosti, da se dogajajo krvavi spopadi, sabotažna dejanja, protižidovske demonstracije in da se opaža protivojno razpoloženje. To so po večini načelni nasprotniki Stalina in boljševizma. Ti nastopajo posamezno ali v skupinah po tri osebe ali pa v več ali manj razčlenjenih organizacijah. Prvi odmev Vlasovega nagovora in manifesta komiteja za osvoboditev ruskih narodov kay.', <ia se tudi narodi na področju Sovjetske zveze zanimajo za te podane cilje. To pomenja enotno fronto milijonov tostran in onstran bojišča. Zveza vzhodnih narodov v enotni
v Fesa.4! HarlMUttefn
Stockbolm. 3. dec. Kakor je v petek objavilo severnoameriško mornariško ministrstvo, ne daje v preiskavi e*o±šča zbrano dokazno gradivo o dagucHub p: i Faarl H3c-bourju nooer.ega povoda za po^t'»p.:k proti ose-o J u sevenooameariš&e mo:a rke.
Mornariški nvn s'er Forestai ;e z>vi', da so, kakor je možno razvideti iz p*~e-i&.iav, »gotovi cestniki tako v Paarl Har-bourj.u kakor tudi v Waskxngtonu napačno presojali pobožaj«. Prei kovani akti re bodo objavljeni, dokler traja vojna, pre-' iskovaini ukrepi vojnega in morna iiie^a ministrstva pa se bodo nadaljevali.
Glede na ukrepe gmer |-esa ma orja VValterja C. Shortsa, v^hov.iega poveljnika Č3t v Pearj Harbo-urju. je izjavil vojni minister Stimson: »Mnenja sem, da je b io potrebno odpoklicati generala ShoiiSi z mesta vrhovnega povejnika sprčo njegovega nap.enega ocenjevanja j^o'ožaja. Po mojem mnenju zadošča rx> doslej zbranem dokazr.cm gradivu ta ukrep.«
Referrae v GmatamO
Madrid, 2. dec. Revolucionarni odbor, ki že več tednov vlada v Gur.tsmar je izda] tri zafcone, ki popo.noma spremi-jo politični, socialni in vojaški ustioj drlave. Stara utava je ukinjena in za jut i je sklicana zakonodajna skupščina. Na .al e J3 določeno, da se bo revolucionarni odbor 15. marca 1945 razšei pod pogo:em, da bo dotlej izgotovljena nova ustava Nadalje je odpravljena možnost ponovne izvolitve p~-d-ednika, vojaka pa bo reorganizirana. Oseoum v vojaŠld službi odrekajo pravico, da bi se vmešavali v po]';ičn'i vprašanja. Nasprotno pa ima vojika pravico, da so upre, če bi poizkušal predsednik protizakonito doječi svojo ponovno izvolitev. Nadalje nameravajo izdcilati določila o čol/.-nosti in pravicah pol ti čn i h s:r. n:< . V vsej deželi bodo splošne vol i ve čfc žn st ter se jih bodo lahko udeleže.ale tudi ž.--ne. ki znajo brati in pi>ati.
Madrid, 5". dec. Ameriški tednik »Foreign Affairec pravi v nekem članku, da sta Islandija in Grdnlandija izrednega strateškega in prometnega pomena za Zedinjene države Ameriški razvoj gre nedvomno v tej smeri.
Ko sc M 7. tult'a 1941 izlercale ameriške čete na Isiar.diji. j- Roojsevett zagotovil, da jih bodo kasneje umaknili. Islandija se je nato 24. maja 1944 formalno ločila od danske krone, toda ni nobenega dvoma, da hoče ohraniti svojo neodvisnost Temu pa nasprotuje izjava, da pomeni Islandija za ameriško letalstvo važno ključno postojanko. Nadalje se ne sme pozabiti, tako meni ameriški tečnik, da Islandije ni mogoče strateško ločiti od Gronlandije.
Kar se tiče Grrmlandije. Roosevelt nI šel tako daieč kot pri Islandiji. Izjavil je, da se bodo kasneje še dogovorili o podaljšanju ali izpremembl pogodbe glede te dežele. Lahko se reče, da pripada Gronlandi-ja zapadni hemisferi ter da ni Islandija nič drugega kot pred Grdnlandijo postavljena trdnjava. Vsled tega Je »povsem upravičeno«, da vključijo ta dva velika otoka pod vpliv Združenih držav.
Islandija je življenjsko važen člen med geverno Ameriko in Evropo.
Varčufte z elektriko!
i vođo!
fronti okrog generala Vlasova pomeni težak udarec za Stalina, ki brezvestno izkorišča vsako neenotnost svojih nasprotnikov. Manifest izjavlja, da je posebnega pomena, da bodo nadalje ostali poleg ruske osvobodilne vojske še narodni oddelki Ukrajincev, Kavkazijcev, Turkestancev in Kozakov. Premaganje centralizma ih imperializma po Vlasovu ln njegovih sodelavcih pomenja torej poroštvo za miren razvoj vzhoda. Dejstvo, da stotisoči Ukrajincev že sedaj s svojim aktivnim in pasivnim odporom močno škodujejo boljševizmu v zaledju, osvobodilni boj turkestanskega naroda ln nespiavljivi ^rd Kozakov pr<>ti skrunilcem njihovega občestva ob Donu, Kubanu in drugod so že sama po sebi pomembna, združitev teh sil pa ojačuje enotno fronto ruskih narodov in njihovih neposrednih sosedov.
KINO SLOGA Tel. 27-30
Svojevrsten  pustolovski in napiti krimlnaini film
SEDfctK PISEM Elfriede Datzig — O. W. Pischer Predstave ob 16. in 18. uri.
Ouvestila
Za dirl,vno in ^»-avilno prehrano je go-
spodinjt.n acobhodno potrebna knj:ga »Sodobno kuhanje«, ki sta jo spisala predstojnik imunega oddelka vseučiliške klinike univ. v>««>f. dr. K. Lušiekv in univ. asistentka gospa dr. B. Merljakova in ki je izšla v okusni opremi v založbi Knjigarne Tiskovna radruge,  šclenburgova ul. 3.
starši, ako hočete svojemu otroku pripraviti veselje, mu podarite slikanice za mladino, ki so z okusno zunanjostjo in pestro vsebino izišle v založbi Knjigarne Tis!:o\i,e zadruge, Selenburgova ul. 3 v zbirki Polica za mpiei Ta zbirka obsega doslej sledeče mladinske knjige: Princesko Zvezdano, Kralj.i Debeluha in sinka Debelinka, Prigode porednega Bcbija, Bi-bo M. Tavčarjeve. Razposajence, Gorinško-vo Zlato tičko. Bratca r>ranka in sestrico Mico, Sončece sij Vide Rudolf ove in Samba in Joka. Kdor si želi s Polico za male« izpopolniti z vsemi naštetimi deli. naj si nabavi manjkajoče knjige kot Miklavževo darilo.
Knjigarna  Tiskovne   zadruge namerava
izdajati zbirko praktičnih, koristnih knjig za vsakdanjo rabo. V zbirki »Koristna knjiera« sta doslej že lrSli Lužickv-Merljak Sodobna kuhinja in Ličan Shranjevanje živil. V kratkom izidota še Zupane Kon-serviranje sadja in štrokelj Vrtnarstvo. Naročniki na zbirko »Koristna knjiga« imajo znaten peputt. Izvod navedene knjige bodo prejeM po 60 lir. NaroČila <ustno ali pismeno) sprejema Knj?'ram«i Tiskovne  zodmge,  bc' :;Vi:rgova ul.  št. 3.
lelcsBBlSklBSi npttzi&p&zvs*
Podaljšanje rumenih legitimacij upokojenih železniških ur,?»:7h< ncev, rentnikov in njihovih družinskih članov se vrši na postaji Ljubljana gl. kol.: dne 4. XII. 1944 od črke A do vkij. G. me 5. XII. 1944 od črke H do vkij. M, dne 6! XII. 1914 od črke N do vklj. Š. dne 7. XLT. 1944 od črke T do vklj. ž. dne 9. XII. 1944 za zamudnike. Na postaji Ljubljana - Slika: dne 13. XII. 1944 od Črke A do vklj. G. dne 14. XII. 1944 od črke H do vklj. M, dne 15. XII. 1944 od črke N do vklj. Š, dne 16. XII. 1944 od črke T do vklj. 2, dne 18. XII. 1944 za zamudnike, dne 19. XII 1944 za zamudnike. Na postaji Ljub-ljana-Rokovnik: dne 11. XII. 1944. Na postaji Zalog: dne 20. XII. 19 44. Opozarjano železniške upokojence, da se nemudoma zglase pri šefih pristojnih postaj, kjer dobe ostala splošna navodil;' Direkcija železnic Ljubljana.
G?sb za gccboEJ se vrsii
V Ljubljenj umrli od 24. novembra do 30. novembru 1944: Ceč Drago 36 let, zasebnik, Grubarjevo nabrežje 6; Ccrv Helena rojena Kasteiic, soproga pošt. pod-uradnika v pok., Vodnikova c. 74; Jevni-kar Jožefa, sestra Hiooiita. 27 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pavel, Vidovdanska c. 9; Zdrer Antonij?. 83 let. vdova vodje zemljiške knjige. Stari trg 30; Vendramin Franc, 67 let, šolski upravitelj v pokoju, Rožna dolina. Cesta VIII-2; Sever Ludvik, 46 let. delavec. Zelarska ulica; Marine Franc. 80 let, policijski poduradnik v pokoju, šmartinska c. 14.
V ljubljanski bolnišnici umrli- škerja-nec Leopold. 41 let, delavec. Galjeviea 13; Gorišek Leopold. 44 let posestnik. Mulke 20, Primskovo; Otnn Ana, 521et, zasebni-ca. Ustje 11; Drobne neža, roj. Seničar, 78 let, zasebnlca Cesta na Rožnik 41: Pogačar Elizabeta, roj Por. 63 let, žena strojevodja drž. žel. v pok.. Lcvčeva ul. 29; Regally Vladimir Franc Milan, 36 let, vpokojeni novinar, Javornikova ul.; Vozelj Terezija, 65 let. služkinja, Vidovdanska c. 2; Jerše Josip, 85 let, jetniški nadpaznik v pokoju, Poljanska c. 11; Strekelj Staša, 3 leta, hči uradnika. Zvonarska ul. 11; Slapničar Franc. 29 let. Predosle; Masno-glav Marija. 39 let žena stražnika. Smar-$e-Sap 25; Kunstelj Janez, 46 let, posestnik, Martinja vas 32; Kianjšček Tekla, rojena Auguštin, 57 let, žena železničarja. Bolgarska 17; Mavric Lovrenc. 63 let, gradbeni delovodja, Andraževa .6; Poga-čar Anton. 34 let. krojaški pomočnik, Blei-weisova c. 42; Kramar Angela, 35 tet, hči posestnika. Paradtsce 10. Šmarje; KoSir Vinko. 17 let, dijak, škofja Loka; Pehanl Hedvika, roj. Gogola, 74 let, žena ravnatelja.
Zateramtvesti čas
za teden, ki se zaCne one 4. XII. 1944 in teče do vštetega 10. XXL 1944, je
od 17,1c do 7.05
Varcujte z vedo!
Ljubljana se lahko pohvali z zare« ocCT-č— no p:ti-o vodo, ki Jo razsezno viKioVodno omrežje dovaja v zadnjo htto na robu mesta in tudi v večino okoliških občin. Ni
nam treba izgubljati besed, kak>en pomen ima to dejstvo za splošne zdravit re razmere na vsem ozemlju mesta in okol.ee.
Toda ta odlična voda *e nahaja 25 m globoko pod zemljo ter jo je ireba z imunimi črpalkami dvigati do rezervoarjev na Tivolskem hribu, od koder zarad: lastne teže šele pripeka h knn-timentom. Za pogon črpalk je pa potreben premog, ki je danes tudi za življensko važne' obrate na razpolago samo v omejenih mn"žinah. Zaradi tega rudi uprava mestnega vodovoda ne more probivaMvu za amč ti dobave vode v takem izobilju kot dos.ej. V'i prebivalci, hišni p<letniki ter vod.;e obrtniških in tovarniških obratov p.a -k '. rv< upoštevajo večkrat objavljene uradne odloke in navodila o varčevanju z vodo, o VzdrŽevanju instalacij v dobrem stanju ter o odstranjevanju vseh pomanjkljiv«»ti o pravem ča<u.
Varčujte z vodo. izmenjVijtr pomanjkljiva tesnila pri pipah in pri straniščih rezervoarji, obenem pa pustite pregledati vse svoje vodovodne in>talocije od p k.ic nih instalaterjev!
DliŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek, 4. decembra ob 16.30: Matiček se ženi. Zaključena predstava za delavce.
Torek, 5. decembra ob 14.30: Trip'avska roža. Mladinsku predstava. Obisk sv. Miklavža. Izven. — Ob 17: Trisluvskn roža. Mladinca predstava — Ob sk sv. Miklavža. Izven.
OPERA
Ponedeljek. 4. decembra zaprto. Torek, 5. decembra 00 t G.30; Mignon. Izven. Cene od 60 Ur navzdol.
Mladinske predstave z Miklavževim obiskom. V Dram bodo uprizorili v tor k 5. t. m. ob 14.S0 uri in od 17. uri mladinsko predstavo Mirka Kunč ca »Tri Slav! . 1 ioj ža«. Obe predstavi bo obiskal sv. Mi I vi s svoj m spremstvom in bo navxo6 otrok« pozdravil in nagovoril. Obdarovanja otrok v g^a'-šću re bo. Prav tako bo nov1 mladinska prav j ca »Rdeča kapica« v Ope i v sredo 6. t, m dvakrat uprizorjena v 1 z Miklavževim obiskom. Tudi pri teh dveh predstavah Miklavž otrok ne bo obdaroval
Vstennice za vse 4 m'ađ'nske predstave z Miklavžem, /a dramske in oprrne.-bo.io od danes, v nedeljo, od 10. ure dalje v prodaji v Operi. _-
Kaj credvalajf Mncmatoorafi
Tednik: Posušen krompir je važno hranilo za vojaštvo; 45 kg posušenega krompirja odgovarja devetim stotom navadnega surovega krompirja. Razna izboljšanj 1 in poenostavljenja v vojni industriji. Dekleta, ki so bila zaposlena v poljedelstvu, so pritegnili v pomožno vojno službo, n. pr. k Žarometom in podobnim opravilom, člani Volkssturma prejemajo orožje. Eoji na vzhodu in ob izlivu čelde. Narodni jrrena-dirji se vežbajo z oklepniško pestjo, z oklepniškim strahom in z novo avtomatsko napadalno puško.
Kino Malica: ^Lažnjivi kljukec«. Barvni film. pravljica za odrasle. Nastopajo Hans Albers, Erigita Horney, Use Werner.
Kino Sloga: »Sedem pisem.« V glavnih vlogah Magda Schneider in Johanies Rie-mann.
Kino Mosto: Tvoje je to srce«. Sodelujejo Benjamin Gigli, Theo Lingcn. Paul Kemp.
Mdainišh. skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK, 4. DECEMBRA 7 00—7.10: Poročila v nemščini 7.10—0.: Ju trenj-: koncert. Vmes: 7 30—7.40: Poročila v slovenrčkii. 9.—9.10: Porcčila v nemščini 12.—12 30: Napoved sporeda — nato: Opol-danfiki koncert. 12.30—12.45: Poročila v nem-šcins. poročilo o položaju in poročila v s!o-venščino. 12.45—14.: Salonski orkester vod* A DermeU. 14.—14.10: Poročila v ijemžčmi 14 10—15.: Vsakemu nekaj. 15.—17.: Prenos osrednjega nem^kcu'a sporeda. 17.—17.15: Ponrčila v nonv:čini in slovenje ni 17.15 00 17.45: Glasbena mediara. 17.45—IS : Šepavo besede. Pran Lipah: Veede ljubljanske slike.
Ig_20.: Prenos »z vel'«ke Unionske dvorane:
IV. SinforTčni koncert ojačenega Radijskega orkestra, vodi D iM Stjanec. sc!r*t Miran Viher — violina. 1. Richard Waaner: Predira in Izold na smrt iz epere' »Tnstan :n Izol-4a«; 2. Johannes Brahm*: Koncert za \ k) m orkester op 77 v D-duru; 3. Anton Dvo-rok: »Goicbčck« — simfonična pesnitev; 4) Fran^ Liszt: »Tasso. lamento e trinnfo« — simfončna pesnitev'. Vmes: V odmoru okoli 19. poročla v sJoven^čmi. 20.—20.15: Poročila v nenrčm 20.15—22.: Prenbs iz osrednjega ne:nskeaa sporeda (gasba) Za vsakega nekai-22.—22.15: P^.n e^a \ nem?čini in napoved sporeda. 22 15—23.: Ljubavna pesem. 23. do 24.: Prenos osrednjega nem:keg3 sporeda.
MALI OGLAS?
ŠIVILJSKE ODPADKE
steklenice vseh vrst, pletenke, pločevinaste sode in vreče, stalno kupuje >Me-talia«, Gosposvetska 16 — nasproti Delavskega doma — tel. 32-88.
N-140'7
TRI/KO DAMSKE HLAČKE
in majčke, nove svilene kombineže in hlačke, garniture ali posamezno, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. Naroda«.
N-141/6
»Slovenski Narod« je edini Ust, ki izhaja ob ponedeljkih
ter prinaš-i 00I05 zadnjih    poročil b
bojišč rodi obilo irujrejra zanimivega jrracliva. Zato «c naročite nanj čimprej.
Štev. 48
•SCOVENSKI   NAROD«, poneđerje* 4, decembra »44.
5trau 5
Zmagovit vdor domobrancev v Belo Krajino
Novi ksammisticni porazi na Dclenj skem, Notranjskem in Primorskem
Dol^i vrsti komunističnih porazov, o katerih smo v našem listu že poročali, se pridružujejo zmerom novi. Skoraj ne m ne dan, da ne b; ta ali ona domobranca borj-naekupatia nupadla komunist čne postojanke na Do.enjskem. na Nbtranj kem m ns Primorskem. Zlasti K >eev e je komunistom že delj ča?a trn v peti, med dru.im tudi zato, ker je njegova posadka za nii-hove operacije velika ovira, ki otežk ča tolovaj-ke zveze s Primorsko. V zvezi s tem *o komunisti izposjovali an?]oameriške teror stične letalske napade na Kočevje Angloamerički letaj ci so s Svojimi znanimi metodami porušili mnogo hiš. še več hiš pa je bi! poškodovanih. Obubožano Kočevje ie zaradi teh napedov z zraka mnogo trpelo. K sreči človeških žrtev !e ni bilo. Pri poslednjem bombardiranju, ki je bilo izvršeno v nedeljo. 19 novembra, je ena etalska borr.ba pnd'a celo v b iž m cerkve, na kateri so «e zaradi zrsenega pritiska zdrobi'a vsa stek'a v okn h K:k~r znano. so b In letala, ki so napidla Kočevje, manjše vrste. V bližini Pi'mice pa je treščil na tla ameriški štirimo'orni bombnik ki se ie vračal s strahovalnega
poleta nad Madžarsko, Na pot; povratka so ga zade]i izstrelki nemške protiletalske obrambe, n to tako hudo. da ni moc;e! več vzdržati do Italije. Od poa're tega velikega letala, ki je šte'a 24 mož, se jih le s
padali rešilo ]e osem. Med njimi je bil poveljnik po-adke, ameriški poročnik. Vsi so bili zajet L
Komunisti, ki so vedeli, da jhn bodo An-
gloameričuni rade vojje storili »usugo« in bombardiral Kočevje, so tukoj po naradu napadli mesto, prepričani, da bo lealsu naoad posejaj paniko tudi med kočevsko posadko. Računali sot da bodo zbegano posadko zlahka obvladali, zato so zbrali v okolišikih gozdovih kar šest svojih »brigad« s topovi in celo z dvema tankoma. Po nekaterih vesteh so zbrali celo osem brirad. Kočevje so obstreljevali najprej v topovi,
pofem pa so pognali prisilne mobi'zirance v brezupen napnd proti domobranskim in nernšk m postojankam. S'r< jn;ce so jih množično pokosile. Bogato že*ev pa so imeli tudi topovi in metalci min. Ko je bil napad odbit in so se morale komunistične brigade spet umakniti v gozdove, je ostalo na bojišču nad sto mrtvih tolovajev. Domobranci so pad i samo trije, nekaj pa jih je bilo ranjen:h. Tako ee je zak'Juči a »>ip j na zmaga« komunistov, ki so hoteli zavzeti Kočevje.
V prvi  polovici novembra  so izvedi
nemški in domobranski oddelki v novomeškem okrožju na področju Toplice-Pod-tum-Podhosta-Stara žaga velik očiščevalni
poseg. To je bil najučinkovitejši sunek v »osvobojeno ozemlje« tega predela, D^lo je uspešno opravljala zlasti domobranska četa pod vodstvom poročnika-domač na Viktorja Henigmo.na, ki je vse ozemlje zeo dobro poznal. Očiščevalni poseg je trajal tri dni. Komuni-1 i so se v splošnem povsod hitro umakni ;, še preden so se domobranci prmožali. v Toplicah pa so se postavi i p> robu. Opirafi so se na celo vrsto močnih bunkerjev, ki pa jim niso mnogo pomagali. Domobranci so bunkerje po vrsti razbili in tolovaje pveoodi i. Med drugim so v Toplicah zaplenili tolovajsko zdravniško ambulanto z inventarjem. V teh treh dneh so komun i-ti izgubili okrog sto mrtvih in in ranjenih, dočim so bi e domobranske izgube le neznatne. Izgubili so tudi radijsko oddajno postajo, katero je v samo'ni zidanici na Velikem Riglju naša domobranska četa. Vodila jo je neka k munistika iz Trsta. Domobranci so prišli do zidanice tako nepričakovano, da n ti ona niti njena dva pomočnika ni^o mogli pobegniti, kaj šele postajo uničiti. Postavili so se sicer v bran, a so v boju vsi trije pa-* 'i ra IrjBkp 'postajo pa so domobranci zaplenili in vzeli s seboj.
3N"ič manj podjetni niso bili domobranci iz Borovnice, ki so se nedavno odprava na pohod prako Sv. Vida na Bloke. V Zavrnu 50 naleteli na manjšo komunistično patrolo, ki so jo seveda takoj razbili. Pri tem je en komunist padel, drugi je bi! ujet,
dva sta pa ušla. Pomembno je bilo pri tem. da je domobranska izvidnica n: šla
dobro skrito komunistično sk r.di^če o: ožja in municije. V bli/Jni Planine na Notranjskem pa se je bila utaborla komunistična brigada, sestavljena po večini iz italijanskih   komun:rt"V   in Bado^Jijevcev.
Čim so domobranci v Loga'cu zvedeli o •em, so se z veseljem odpravili na po*, da
bi priljubljene »goste« primerno pozdravili. Toda zgodio se je, kakor se je Se
zmerom doslei zgodilo. Badog i evci in drugi nj:'m podobni pajdaši niso ho'eji počakan" ' domobranskega pozdrava, marveč so nemudoma' pobrali svoje stvari in se že nekaj ur pred prihodom domobrancev umakni^ daleč v gozdove. Domobranska četa pri Uncu je zajela tri komunist'4, ki so ušli tolovajem in so bili ravno na poti domov. Povedali so, da je postalo fcivPenJe pri tolovajih neznosno. Stalno so se morao seliti iz krrja v kraj. Bili so tudi na Gorenjskem, kjer prebivalci že nič več nočejo ellšati o »gobarjih«.
12. november je bi) pomemben dnn za domobrance. Takrat so domobranci iz Rup-nikove. Meničaninove. Cofove in Pavlov-čičeve vejžkolaSke bojne skup:ne sku; no z oddelki nemrke voiske odrini'i na drl'Ši pohod v Belo Krajino, da končno unič jo skrivališča streliva in orožja. Bilo je to orožje, ki so ga komunis*i skrili v belo-kra iinsk h gozdovih že lan-ko loto po razpadu Badoglijeveev. Na tem prhodu domobrane; in Nemci skoraj n;so imeli ovir.
je pel nadov man:še.:a ob-era,
v katerih je padlo 81 komunistov Med njimi je b1'] tudi znani be'okrn;n«=ki komu- | nirtični krvnik »major« Malic O-kar Ko-muniMične »brigade« so se skušate p*"oti domobrTnr^m prvič upreti v okolic Ko- I privnika  «eveda brez uspeha   Pred pre- ! močnimi domobran -kimi oddelki so morali | r.e-resiano bež?ti. S~ed: kočevskega Ro^a so *e domobranske skuome razvrstile v tri i oddelke, ki so začeli prodirati v. tri sme i. S tem so ro^o^njna razbi1] v-a komu**.i?t:-čna zatočišča   Dom^bra'-skhi pohod je bi' , zr>~adi ozemlja   zelo težnk. Slovenski vo-i *o morali mnogo nres+at;, preden so nasedn^e^a dne v ranih jurmjh ur?h 7a- i gledali pred seboj široko morie megTe. p°d kartere plaščem se ^e ^krlvaTa Bela Kra- j iina.   Tedaj je zadrhte7o *=l~herno d^mo- ; bransko srce. Kakor zmerom doslej so se
tudi to pot tolovaji izogibali odikrHemu boju. Prav v dneh boja za Belo Krajino so tolovaji z dejanji pokazal; ubogemu be-lokra j nekemu ljudstvu, kako zjočir.sko strahopetne so njihove tolpe. Prva več a bilka je bila 14. novembra pri vasi Ma-verle, kjer so se hoteli tolovaji zopersta-vi ti domobrancem. Toda d^m^branci *o jih kaj kmalu pognal v beg, komunist čna skladišča pa uniči i. Potem se komunisti niso upali več upiati. Domcbrmci so naglo napredovali. Okrog 1. popoldne »o že prišli v okolico Črnomlja. Ena domobranska edrup na je obko'ila mesto iti onemogočila akcijo tistih komunistov, ki so iz gozda nameravali ovirati domobrance. Kmalu nato pa -o tolovaji tud**, to pos*o-janko zapustili. Druaa domobranska skupina pa je nemoteno prodrla v mesto Ljudje so se stiskali po kleteh in d'U-^'h varnih zavetjih, ker so poč mislil da se bo po mestu razvil hud bo:. Niihovo začudenje na je bilo zelo ve'i':o, ko so izve el:. kako so komunistične tolpe strahopetno zb^ža'e v bližnje ur?drve. T3om<>b~anei so vsa skladšea orožja takoi zažgali. Nato so noi-kali v?e druge komunističrie naorave in priprave. S!ed-.;-'č so t'ud^e spoznali, di je bojna nevarnost mini'a. Odpirali <=o hišna vrata in začudeno ^o opazOVaB slovenske vojake. Videli so jih prvč. Obenem
so spoznaji resnico o domobrancih^ ki so jih doslej samo blatili.
Kakor poročajo, so v Crnoml ni brvafli
skoro v>i g'a\-ni kormintsti. Tu so bili glavni poveljniiki komunističnih od edov in tudi glavni komunisti iz plenuma OF. Na beg so 5e znčeli priprav.'ja«ti že 13. novembra zvečer. Komi arji so n^sl dn ega dne dorx»ldne priganjali ljudi, na< se skupno z njimi umaknejo iz mesta. Tik pred p i-hodom domobransk h boinih sVupin f*"a oddrdrala iz mesta tudi dva tanka. Komunisti so s seboj odpeljali vse svo;e papirje. Cez dve url po domobranci po isti po4 i zapustili Črnomelj. Druge sktipine so rre-g'oda'e vse ozemlje obrobnih bel o kra ;sA-ih. gričev in vinogradov ter -e po em skupno vrnile proti Kočevju. Med potjo je ?ač lo deževati in nastopi' e h;d mr z. Napadeni so bili ,e pri Koprlvn'ku. kjer so "o-]ov-aji iz komunistične podčastniške šole napadli domobran siki sanitetni avtomobil s 14 ranjenci, ki je za trenutek ost?.] brc-z vojaSkega spremstva. Vse ranjence so pomorili.
Po izvršitvi naoge, ki ji je bila zar'ana, so se domobranske borne skup;ne vrn le proti Novemu me*tu. Na povratku iih komun sn"čni oddelki niso skoraj nč nadlegoval. Le tu pa tam Jim je bila dana pri-
tika, da 90 razbil ie dve. tri manjAe komunistične sikupine.
V treh dneh borbe so clornohranci dosegli velik uspeh- Izvršili so svoj najdaljši pohod in so dokazali veliko mero junaštva in vzdržljivosti. Prodirali so v ta&o močnih in strnjenih prednjih črtah, da se jim komunistični odredi niso niker upali postavi resnično po robu. U nič 'i so izredno veliko količino orožja, st e.i.a in sanitetnega materiala. Poleg tega pa *o našlei na bojiščih 47 padi h komunistov. Na najmanj toliko cenijo tudi šievilo komun s tov, ki so mrt\i ob'ežali v grmo\ u in grapah. Domobranske izgube so b le, kakor zmerom doslej, neznatne. Padlo je namreč samo 5 domobrancev, 7 pa jih je bilo ranjenih. Med padimi ie bil :ud: mladi in pri moštvu splošno priljubljeni poročnik Viktor Henigman, ki se je bil nekaj dni prej tako od ično obnes •] p:i očiščevalni akciji na področju Toplic.
S tem smo podali kratek pregkd najnovejših domobranskih vsp?hov v Ljubljanski poikrajini. Poročila, k; prihajajo z Gorenjskega, pa vedo povedati, da je domobranska misel tudi tam v močnem razmahu in da prav tako zadaja »^šar-em« neprestane udarca. V enaki mer: pa s i v borbi proti komimizmu nepopuatljrvi vrli narodni stražarji na Pr moijakem Tudi oni, kakor domobranci v Ljub janski pokra;i-i in na Gorenjskem, neprestano skrbe, d i postajajo fla za komu^ir«te tudi na ni novem področju zme.om bo'j vrči.
i$mmvm£ sin ti:
ailnskenir
2®zmm&fmi srn
Na seji Pol<rajin4:ec}a pcmcžncea odbora za socialno pomoč Pokraj nske uprave v Ljubljani, k^ jc bih pred kratkim, je nem:ki svetovalec g. dr. Doujjk podal nekaj osnovnih smernic, k^ se j'h rr.ora držati sleherna nomožna akcija, če hoče. da bo n:eno delo ne samo usme-no. ampak tudi vzgojno ter v skladu z zahtevami, ki jih stavi sedanji čas rudi na'ernu narodu. Sodobna socia'nn akc'ja ni samo dobrodelna ustanova, marveč rudi ena zmed najbolj uč nko\ ir'h ranog v borbi prota liberalizmu in boljševizmu.
G. dr. Doujak se je med dmrinn dotaknil rudi ustanovitve ?hvn:h pomožnih odborov pri predscdn'štviri Pokrajinske uprave k:ikor tudi pri posamc/rih pokra ;in^kih občinah. Glede na, to. da je Ljubljanska rrk:a.iina razde'jena tudi na okraje, je blln z dovoljenjem Vrhovnega komisarja tudi za ekraina področja odrejena ustanovitev glavnega nomožtie«.! odbora. G. dr Doujak je poudari5, da je o orjjanzacji teh glavnih nomr;žn:h odbnrf)\ 7C
g. prezKlcnt podal potrebna pojasnita Ta or-C^nizacij&ka načela so se v bistvu določib na »menervani seji G'a^i p<5možni odbori imajo nalogo vse soca'ne pr»možne ukrepe k' se izvajajo dodatno 'm nreko okvira zakon:teca ubo/netja skrbfrr\-a. zbrati in enotno voditi. Iz tega razloga se uvrste tudi zasebna dobrodelna dru'tva »n organizacije vsa i \ tobko v ta okvir, v kol kor se nihovo skrbstvo mora spraviti v sk'ad s skrbstvom ^lavneaa pomež-nega odbora. Tu naj velia načelo za v*?e primere bede in stiske, nas?aTe pc si'i sedanjosti, ublaž'ti ter prizadetra nudit' možnost, da se Iz sti-ke, v katero so zašli večinoma brez Lastne krivde, redijo ter zopet postavijo na lastne no«?. Glavni pomožni odhor na i n kakor ne predstavlja orcan'zfcre z b;rokratskim ura-dovaniem m brez stika z ljudstvom, temveč z voljo naroda k socialnemu de'u. Pri delu glavnega pomožnega rc'bora mora torej sodelovat' vse prebivalstvo brez razlike stanu in pol tične^a prenričan:a »Danes«, je poudaril gospod svetovalec, gre za več kakor za J?trankar5ko polarne po'ožaje. ?re zn obstoj narodov Evrooe in torej za f*olo življenje. U^oda pr«ameznl:a ie torej te*no zverana z usodo naroda Ce /i i narod, bo živel tudi posameznic  Ce se Evropa s mojimi kultur-
n mi vrednotami ;n s\-oin t-i !"-_kr> silo nve-liavi, bodo rudi narorli Evropa dalie živc'i« Potem je 0 dr. Doirak napasti da ne zado-stuje o skupnosti "n ^nr"^! volji samo govoriti, marveč ie treba z dei?ni pokazati da ie socialno   hoten ie   pridno    Genpra^ni pomožni
odbor ie rnrH zahteva vsek. ki nočeio svofe-mu nflnyiti ali;n za n"erto\ obstoj delat*. Ta odbor torej ne sm« (skuti svoje opor*, le
neka ter h   p^ameznfeih.   ki  f^c  na podlagi
mravi •<
kake naredbe iasjttvrjajo pn ura vi jene sra s<ocie-lovanje. man-ec rrv^ra njeftov temeli obstojati v vel'ki mnr'r' ljudi vBeh dojev, ki so iz poštene^T^ soc nlneca ho'cn'a v bTartor ljudstva nosebčno nr:n^^!jcTi: za SfFde'ovnnie pri  ustanovi   za   omiljenje s'i'.kc sedanjosti.
G'a\~ni r>om«^žni odKor naj t ore i ne rr^'uje samo uradno kot razrlel je valeč iavn'h sredstev uhožnemu nr?b'valst\u. mrtrvp? nai vzdr-žu:e po teh svojih pomočnikli '""'•'bne s^'ke in tako živo zvezo z o^krbo\nrci. To p^ se more j izvršiti le na rodročiu r^brine zato bo tež:rče j ^rbstveriev'a dela v bodoče ori ohčVah N*a-dalje naj t* pomočniki vzbi-i^io pri t stih. ki od strice n:so pr>aicri. razumevanje za po- j
trebo nomo'i  in Srtvovan?a   za siromašne   S ' tem bodo n-i inevali k grad'tvi sneatne skup- j neti vseh. brez katere narod te/kc^a i»sor3-ne^a boja sedaniosfi ne bi morjel BMtfOVtU
»Vse to na seveda zahteva *° nrednoooi duhovmo oreosmeritev * ie n^r'alieva" goro. dr. Doi!:-ik. »n-'-o 'kTipnostno m«5l'enje, ki je "i'^cral'znnT bn'e Ljudje c« moraio bit; na iasnem. d?» mon k tema •snr.m^nni orifi hidi deianie Oolo^ev     rVnea 7n T\top»>
f»l* rnoti nji. Evropa predstavita nn?e'o reda. ku^hjre m cK-i! zsrie. 5rr-r"žni.Vi F\-rope na hoče'o te VnedhotC rri"'^. c,ta torei d^-a tabora. Tabor narodov ki «*o 7« red po brz-iih nravi'ih za skunoošt. za narod in za prav" ^cializem — in tabor narodov, k- so se združili k uničenju vseh vrednot; k uničenju evropskih narod-rv H uničenju evropske ^kuo-ncsr\ to      boljSevfzem ;n nfecvvt-e r^Tin?irc
_ plaiokratslre demokracije   .Srednjega nr
L4bera!i7ern i^kluičue nrvo m ie to-ei r>ri-pmvfjftlec Silednioga Zato s>e mora vsakdo od-loč1^^ če h-f-čc biti pozitivno ocenien :n če hoče 6lužrt* s^oiernu narodu se zan'sah skun-nosri m sncia'ncmu redu. to pa z vsem; no c'ed:cami brez slehernega norranieM pridržka Vflako polovičarstvo vodi v prepad.«
Gospod svetovalec je petem poudaril, da se ie nem'ki narod do tega poimo^^an i« priboril On kljubuie un čeva'n'm sflam za b'a?nr evropske ku'hrre in civilizacije. »Mo:a ne-omnina vera je.« tako je doia! g. dr. Doujak, »da bo nemški narod ta boj zmagovito za-
ključil in da Bog ta boj nemškega naroda in z njim vseh bojujočih se narodov blagoslavlja. VI pa boste, če bo zmaea dosežena n če z va;-im bojem n vašim delom v b'agor vaše dornov'ne prispevate v blagor evropske skun-nosti. ponosni in srečni in boste imeli zavertf. da v najtežjem čac*j nste omahova"1.« Gosp.
dr. Doujak ie svoj govor zaključ'1 z vabilom, na i v:>» v glavnem pomožnem odboru gredo s takim mišljenjem na delo. NTa ta načm naj
s socialnimi dejanji ljudi nase domovine tcMieje poveže in s tem pror; za^trupljciiu boljšcv:?kih bacilov zavaruje, ker edino tako bo nagemu delu uspeh zagotovljen. »Vi pa ho<vte doprinesli znaten delež k evrn'.>*ki zmagi in po ozdravljenji! svoje domovine vmSega naroda in Evrope. Moja želja jc, da v tem mlš'jenju dc'0 začnete.« To so osnovne smer-n ce. k", fh jc C Svetovale« dr. r^aujak dal pokrajinskemu socialnemu skrb-st\-u.
7^
03
hAl: ■ ^/T-l
Nafvtse Chvj?zirlt3ve basale o Mfftagjfl med zavex2i;Jd
Balkan je tiito jsboko, za katero se je
Fikregajo že več dižav n ki je povzročilo že več vojska. Vsi bi Balkan radi ime'i a i vsnj soodločali o njein. Zato je razurnijivo, da *e na Balkanu tudi v tej vo ni tanžajo
interesi ne srmo sovražnih, ompik tudi »z:avermiikih« držav. Trenutno se skuša na njem najbolj uveljaviti Sovjetska Rudija. Zakaj? In zakaj Anglija napram Sovje&iki Rusiji popušča?
Rusija se sku?a prebit: iz k »ritmentaine zapore na odprto morje. 2e car j .o se zapletli v hude boje, ca bi <i p i:^ooi!i dohod na morje najprej na Dal'nem vzhodu, pozneje so pa obrnili vsn pozcrro t na S c-dozem'je. Severno in Vzhodno morje ter na skandinavski sever. To mo:\:o po it-ko carske Ru-ije nadaljujejo danes boljše i ki.
Na žalost je danes Amerika t.; ki to sovjetsko prodiranje v območju evrop k h morij zagovr.rra. Razumiji o j - da Amerika ne bi raJa vldola. da bi se sovjetski impe-ria'izem širi] v vzhodno Azi o in ra Da jni vzhod, kjer bi se sovjetski inter:si križali z amerškimi. Za*o skužn A me ika s vjets1 i pohlep po morjih zadovoljiti - tem, da usmerja Sovjeti jo na evrop k a morja. Pod tem vidikom moramo m:t ::i prjpuŠčaiije
Amerike v v=eh zadevah, ki se tiče o Balkana, vzhodne in srednje Evrope kakor tudi Skandinavskega polotoka.
Angliia pa moči in pazljivo zas'eduje
• vse dog<Klke. V primeru zmage bi pi \-pr-'> g!a v svojo službo vsa evrope&e; n r de čei da jih bo rešila sov:etske'.a pritis a Stalin se dobro zaveda, da bi po moiebiini zmag: nad Nemčijo nastale polftiene kom-p'i;knc:ie in da bi se s'sli^čo Aro r'ke in An-pi'je speme-ilo, kakor hit; o ne bi sovjetov več potrebovali za poraz Neme je. Pi tudi to Sta'in dobro ve. da bi Anglija ^r.ma h<rez
Amerike Sovjeti-a Lahko cb'-iadala ttidi v primeru, če bi ta prodrla do odrr cg.« morja, saj je sovie^sks Rusija b.'ez pomeT.bn^ momsriee in brez pomorsuiri 'zkušen^.
Prav tako 5e Si-'in zaveda, da rru B^l-kai)   in   Durdaneie  še   ne  odprejo   vr,:t v
svet Tudi če bi dobil ves Balkan, ni bi že vedno jetnk Sredozemlja in porra J s'.a Anglije bi ga zadrževala na n*egov p-jti. Moral b: si osvojiti vsrj še Italijo, Francijo, Spar.ijo in ^evemo Air i ko, da bi dobi[ potrebna oporišča. Le tako ri mogel začeti u>pe£en boj z Angl jo, če bi in ol za to na razpf>Ia^o potrebno mornar co. Sam zase pa Balkan za sovjetsko Rusijo ne pomeni ftič. Zato ni pričakovati, du bi se Sovjet:ja za1 adi kak? slovanske sentimenta nos ti spuščala v avanture.
Za Sovj^tiio je pomembne ši sever. Zato je sovjet. Rusija hotela po ovin' ih dos:ci dohod do svetovnega morja. Dne 16. maja 1.1. je z begunsko non e'ko v ado s posredovanjem Amerilce skleni a pog d -o. ki d. j-1 Sovjrtiji pravico,da vo'aško a3 de-ever o Norveško. Isti namen ima pogodba z Ara -riko, ra podlagi katere naj bi ce vistvo-'o svobodno mes'o Kiel, ki bi zago ov Ia So "-jetiji s pomočjo Danska in p^i po:> tnem izloeenju Nemčije prost pr.-hoi skoz V hodno mor:'e.
Sovjctlj1 je nemreč Jasno, bi p ' p-od'-ran.ju preko Balkana v Sredozemlje nu no prišlo do nasprotij ne le z Anrl'jo. m rv > prestopoma tudi z Ameriko, ki ne bo r koli d T.uftila, da bi Afr ka. po \-ateri ima s ima
pohjep, priš a pod ruski vpliv.
Kako nai\mo ?e ob takih ra"nTotr"vaniih zde Churchi'Inve be*cd?. da vl*"da med z -
voznik- intimno soglasje. P litik: pač marsikaj govorijo samo zato, ker ni res,
V *em smislu mo"amo pdedati na vnše besede poli'ikov, lei nam hočejo iz Lon "ona p^met so'iti. Največkrat je prav narobđ res kar nam Čvekajo.
Te be^ed-? DOfiheinanM iz lista »Za bftrg r očetnjave«, ki izba a za d;wbrance v Novem mestu. Poskušajmo svo-jo zd*avo p j-met. poglejmo zg<>do\ino. pa bomo razumeli marsikaj, kar ni b?'o do«^dai ias^o. Fa7umr:]i pa tud; č e'<<mje B risi Furlsna,
ki veže otrobe, rn^ječ. da tako vodi »visoko po i:iko«.
Saj ste jih že 'ares slišali, ako ne sno-či? Kaj neki? Kaj nevesto? Vcr.la- vsalc človek ve. kai je r^o^očal radio. Kaj. k^e, ka/eri radio? VHdiAi, .ia niste na, tekceem. Kaj res ne vcr.t? de namreC slavna NOV vedi piu1 čne boje v Kočevju ln da je nova ofenziva v Beli Krajini bi!a razbila ? Gotovo bo rea  saj je London tc javil.
Stara pes.r.i. k-j n*3! Ko ši' ne bi že to. likrp-t rado I^-nrlon javil najnovejših ve-9'i, ki 9"- zraslo na domačem zelniku. Nek-'.o. ki prpcoj pazno zasnuje ta poročila, je rekel, c'a bi tedaj ia zdavnaj mojrmU biti »tovariai« nekja se E*arvsom, toMko ozemlja so *e osvojili, r > bi smelo b*tl nobenega deroob anra vefi, toHkO jih ž? pobili ne da hi fttcM v?e tisto ki ?o s? v »vefikanakfh mnoSScab« predali komunistom pred 15. septembrom letos itd.
Čudovito je to! Saj danes na Slovenskem
nihče več takim preČurlnLm vestem ne verjame. Sirijo se pa zelo hitro, najbrž v za_
havo in kratek čas. Tuli v inozemstvu, ki .ie vsaj deloma do zalnjega časa morda podleglo tem cčarujcčlm zračnim poročilom, se je danes zjasnilo ?n prav dobro vedo. k^.ko ie minula vsa »slava« te »bojevite in zmagovite« p.rmade. Ali naj na tiho p vemo. da v Brkinih, kjer so Imeli do sa.Integra tovariši nekak svoj eldo.ado, v zadnnh akcijah čete niso vedele niti peta knkšnili viur.aJkih narodnih herojev.«
Za ns,.- stražarje pa ni najnovejša vest. da vso parUganJRŽfno zarad' njenih zaslug za slovcrisirl nared vrag jemlje in jo bo v najkrajšem času kljub s najnovejšem vestem« vzel.
• Vi
2 ; *-*rj
O grsr'ov h ^ ^epoaeatvft družine Ročke-;c;,2rjev ie le rr.a'c čuti in citati ker dosledno p okušajo vzbudit v ameri'ki ievnofti vtis, da ž-iye zelo tkrumno S»dcž Rocktfellerjev je 4500 oralov prostrano vc'eno^cstvo Pocan-tico Hil s pri N'cw Yorku Tam stoji net gradov Rockefellerievih s;no\\ k? sezidajo poleg evoj h uradov takoj oh njštvai v^ikesa svo-jc<?a obroka r^^bno vflo za vsđkcua izmed niih Posestvo Pocanticn H'lls so si pridob li Rcfckefellerji proti vol'i ovojih sosedo* m bivših   posestnikov   te[?a   zemj^ča   m sflcer
deloma s si'o de'oma z zvijačo Prvotn; «*dež RockefriTerieve družne ie bil v Clevelandu •n pa v Forest Hillu Obe posestvi na so proda!! z mi"''jon<JcTmi dOOtčkS in se namerili v devetde^eth letih v Pocant-'cn HiHsu Snrvt ie obsojalo vneeKUo sr»mo 1.^00 oračev. Takrat je zašei star Rockefeiier v ostre spore 2 »
(okaknmi semourjra'-nimi činitelji, ker je gradi prob nj'hovi vo!ji na 9vo:o roko cesito med svojim in avojeoa brata gradom Cesto jc 2ra-dil preko občinskega zemljišča in tujih posestev, ne da bi vprašal lastn k^ za dovoljenje, kai ^ele izplača; kako od:kodnno Bi! ie celo tako drzen, da je da! pri ffradnii ceste podreM županovo hišo Ko »e mu je župan postavil § svonmi sinovi po robu, ga je dal pretepstt po svojih delavcih, da so ga morali oduefjari v bolutfoico.
VVednost Pocantico Hillsa cenijo na 20 milijonov dolariev Slovi oo svojih kraenih vTtov^h razkošnih parkih po katerih so nasadili drevie in iepotično ffrmov'e. ki so ga navozili z vseh delov sveta Rockefdlerji imajo na Pocantico H;U«i svojo zasebno že'crrii'ko postajo s posebnim tirom ne progo Ne\k7/orske železnice. Vse posestvo je
prenreženo z avtomofei-^cimi cestami, jezxfai-mi in vrtnimi potmi, po katern kro/ jo noč m dan desetorice agentov RockefellcTjcvo telesne straže, ki .šteje 130 do zob oboroženih mož. Potvcben r<»nos Rockefc-ilerjov so rud» trinadstropni hlevi za kenje dirkače, za katere :ma o v h'evu r>os«ebria električna dvigala, da j»h dvignejo do njtiovih oddelkov.
Stnvki z.diinj.i eradu etaveea K 9o preBegHli 5 milijonov dolarjev. Grad ima 50 velikii *c;b Vzdrževanje tjradu s pripadajoč mi parki m \*rtovi ^rane letno p*>l mujona dolariev. Grad je težka, mr.sivna sta\lva v geon?i anskem so*iu Lci% na gnoku. k:ikc 2 mlji da'cč od rekL- HodtOII Okoli gradu jo pozidana vi-soka ocraia. vrb ketere 10 Dapete bedeče žice z električnim ti.kom Z>1 obdaja 350 oralov zemljišča Pn vsojVih vr.it;h stoji oborožena straža Rockefeller^eve telesne p'ta-že, ki dovo'l vstop «amn pismeno povablje>-nim poetom, NTa voga ih z du so postavljeni visflcT (rt< loi t močnimi reflektorji m tedBdni strojnicami.
Stari Rrc-krffUcT ie imel v ^oiem gradu 355 uslužbencev ki so prejemali mesečno 18 tisoč dolarjev p'ače Vsi prostori v ifaJu 60 imeli leto n dan steno enak d temne-nhiro. Mekftj sob v gradu ie b:1«« snren-■enienih v veliko lekarno, zrloženr/ z vsemi mogoč nu zdmvi'i in :niekci:a:ui Poleti lekarne jc imel stari Rockefelcr v gradu še malo z.-ischno kli-n ko opremljeno z vsemi mogočimi kirurškimi  pripravami   Na k!:niki   |e bilo zmeraj
napuni no troje ali Četvero nejboljiih ameriških kirurgov, da bi bili takoj pri nki, če H se staremu plutnkmtu kai pripetilo. N« v-<*h potovanjih m konferencah je vo ni ■(Ml Rnckefel er s seboj tudi bombo s klafkoiB, od katere se ni ločil n:ti bJcn^t, ko je [0 d golf na svv.jem igrišču s pnintc'ii. S: .ri inoi je n^prt^tano ^trepetal ob misli, da bi lahko nrrkmalu umrl in da ne bo i7"-ab»" evo^efla živlenja p-av do posJecmif* sckiTnde Z I I je imel sra'no nameščenih okoli sebe 20 najbolj ih amen'kih 7dra\nkrw. ki so mora'i bdeti noC in dan nad njegovim zdravstven;m Btan iem
Za oS?».-lj<m. ki iibdnia grad starega RockefeSerje, leže rum štirje manjši grad*n . nfegovfli sinov. Največ H gnid si je poeti vi
med njimi sm John. S'^vi po frvojem planincu- em vrtu. ki je največ:i v Zodinicn:h dr-ža-vah   \Tekf»'ikr> ftran od p.tih gradov starejših
Rockefeflerjev siroji »otm'ki grad« za mulce in prainuke starega Rockefel eria. Grad o pi -r.ivil stan RockofeJfcr 1 1°26. Je veren posnetek stiirega nonmnd k-g-a gradu. V pritličju je ve^ik plavalni ba/en. zgra'en v grškem s'ogu Poleg bizen?i e.tn dve pokriti tc-nt?? i :grir^i s tribunami in ob'ačilnic4imi. Pred gradom je vcHko go!fo\-o igrišče, kier je icr.l s^.ari Rockefel er ^"oto običa;no dnevno pa--ti'r- r^olfa vse do svoie *rnrti. Vr prvem eed-6tropju je vcl;ko kegli'če Da'ie rellCi dvorana za igranje kriketa ogromna jo'ilr.;i\\ družabni prostori ri \eIlVa tcah'n;a V enii-skem   «-toipu  pa sta dve dvor.ini  za igranje
bOtandt.
Poleg oetih gndov rtof^tl 'e dve vc'iki po^lop i za dolžine un-avr1<ov -n nrmc.^cn-cev m Pt-c-aiitico H:!fsu Izven obzilji stoji velika pa'ača z uradi, treuvinami. po'to in Qa ri7aiUii.
Po smrti pfareg.i Rr.c!:^'rc]l»rja je prevzel upravo Pocantico Hillsa najfitarejšn sin John, ki je zgnicfT nad 50 mili novih cest. jeedhA POti, mostov, predorov in vo<lnih prekopov. Sez:dal je hidi po«."bno IrjnetKO termo na kateri *^?de 35 naiboj »zbranih sa-'caTvkih knrf ni'ekar'c. ki za'a^io *z m'ekom vee dm/'mko i.'anc R«>ckcfeIleT;cv. kolikor jih je na vele-po«f«st\-u.
Do?c!er je žive! stari Rockefc»T!er. je pre/.iv-!ial po'e^no serema oa N*W Ve'viu, kj-.T jo rocl en^ izmod največjih go!f-k:h igrišč v Zr ,:n?cmh drv.ivah Zimo pa je prcVl na svojem   razko-Viem   velepesestTa   na F'ordi.
5k"Tmo vrednost nemrenvčivin Ročk e fePer-j'-*\e dniJ:ne cerii'o na sto m; ionov d. lariev.
Phltolonttzkl družim Prartov je ztrrn ' 'a posebno n'1fle!ie za evoje Sline v Glcn Govu ra ptoVi W*rKfti, Nare'Mna stc;c 130 ifi in pa'aC Tnd' Prarri imaj"> svnjo p^s^bno za-ceboo rv^'ic'io. Ict čuva p<^chnn njmnvo deco P!*d fp^arji ctrok. S''Jimo d-te Praffo\-e (!-:/:nc čuvata noč in d:n vri j dva roTicijski agenta.
Morr/anovci   ;ma:o  svoja   veler>n^*^t% a na
Kast in West Ts'anrlu. k; sta oba njihova 9»fma lastnina   Oba otoka ftn zvezina m t seboj z zasebnim mostom Sedež mor?anov-oev pa je rr^rorrma pa'ača v  Nrw Torku,
?-rl-:?cr»a z M^r^anovo iavno kni;znico Zamrl5 vzdr/e-eanja te kni'žmce ni tr^Ka plačevati morgnnovcem nobenega zemIj;rVega in ncprc^ičTi?nske!»a da\ka čern\-no cenijo vred-palače nad 20 ro^IrOnov doisrjev, Knj ž-n;cn p« je ena na'bol j bocarih v Zed'niem'h državah in noseduje na tisoče starih roknrrU eov. prvofskov. ji^rskih rn b^bi'on^ih kli-ron:«r,v, egirjčanekih in Prhkih papinisov. kontskifi tekstov, st: :n rokopisov vseh mo-eoeih velmož.
To fift stvari, ki ?e čujejo kakor pernv-'4!-ca. Toda dozdeva se. ko da je *e večia pravljica resnično deistvo. da se ti lju "je, ki tako izzva'no rfiz.'<o^no živijo, v pojit ki druži io s komunisti in posredno tud: z »^ozdovn:ki«. Znrimivo bi b'!o s!\š..ti. knj rr;i>Tiio slovenski komun«ti o ame--l. miliiarderjih ter knk.^no je pravo rn^e^nio, ki pa imaio ti bogataši o svoh'h »^av^T-ni-kih« boH5f>vikih ter njihovih socjaJ zaci:-dk£h nakanah.
N^v mož — $tas»a pctltlUa
2enev**, 29. nov. Imenovanj« EIdvvarda Stetfin*U9» za naslednika že več tednov bclnerra 73 letneg-a ameriškr^a Rmeajega m:n'-.stra Cordella Hulla ne bo izzvalo ni-kake izpremembe was<hingtonske zaman 1e pr.Tltlke. Stefinlu.*?, ki je bil stalni Hullov sodelavec, bo holil po isti poti kot njegov prednik. Prav zato pra je priporočil sicer zelo svojeglavi Hull za namestnika. Zavedal se je. da mu 9*ettlnJua ne bo delal preglavic. SIcer pa je zunania politika ennko, ket je bilo to že v Hullovih Ceatlt. it p k v Rooseveltovih in Morgenthauovih rokah.
Stet*1nius prdaja lz gospodarskih krofov ter je imel prej važno mesto pri General Motorsu in United States S^eelu Ker je pokazal zanimanje za New Deal. ga je poklical Roosevelt v razne vojaške urade. V zunanje ministrstvo so ga poslali z namenom   da bi  pritegnili  strokovnjaka za
vprašanja zunanje trgovinske politike, ki naj bi tako vzperedil čisto poetična vprašanja z goflpodarslclrni Ke- uživa Stetti-nius. kot vsi Rooseveltovi solelavcl. na-klonienost Židov, je razumljivo, čemu je Židom tak^i obljubil ?»voio pomoć pri njihovih pai ost irskih načrtih.
K.
Stran 4
-SLOVENSKI    NAROD*, ponedeljek 4. decembra 1914.
:3
T
č si n II k &
V 22
i
1 š k v
3
č ć c j
Huttu\nt xct%gtedt
(Dpeine in cham&f&e umetne&tne vrednote
Nedeljska predstava v Operi.   M gnon«!
Sloveča Thomasova opera je kakor simbol romantike in sentimentalnosti, čustvene razneženosti in melanhoLije, daljne zasa-njanosti in eksotične bar< »čnosti. So glasbene vrednote, ki se ohranjajo sredi valujočega morja glasbenih strorj in oblik. Tudi »Mignon« se lahko ponaša z njimi kljub navidezni odmaknjenosti našemu času. Ta glasba, ki se pretaplja v klasicizmu in romantiki, šepeče srcu, se pogovarja z dušo. Galski operni duh se v njej srečuje z Goethejevo, dasi okrnjeno Httsi-čno snovnostjo. Mar nas bo v značilnih, obrisih preteklosti spočeta operna zamisel ogrela?
Odgovor na to vprašanje ni bil od vsega početka povsem gotov, jasen. Povezal se je z dirigentovo osebo, ki mu je bila zaupana naloga glasbene priprave ter izvedba Samo H u b a d se izvrstno razume na takšne umetni je. kakor je n, pr. ta, da ti orkester zaigra iz polnega občutja, iz preikušenega znanja. Ze uveitura te potegne v ta Mgnonin jokavi, sanj-ki svet. Prevzame te. Dirigentu se je posrečilo primakniti Thomasovo opero našemu času. Uboga Mignon nas je ogrela, četudi po glave, zmerom dvomov polne, odikimavale ter odsvetovale.
Neglasbeni dej priprav je slonel na režiserju P. G o 1 o v i n u, Ze ob »Aidi« je dokazal svoje operne režiserske odl.ke, zdrav čut za izrabo prostora, okusno, verodostojno opremnost in druge upri zorne pri-
rjomocke. Tudi »Mignon« je dojel iz temeljev no enega bistva, njene romantične podčrtanosti ter nam jo predstavil v obliki,
ki nam olajšuje poglobitev vanja
V naslovni vlogi je nastopila M. Koge-
jeva. Kakor je naša odlična ajtist'ka umela na svoji Amneris poudariti ponos faraonove hčerke, kakor je bi]a njena Car-mfin umerjena, dostojno zadrževana, tako ee je znala vživeti tudi v bridko usodo male Mignon. Njeni mezzosopranski spevi so prijetno, čisto, razločno doneli na nase uho, zlasti Ob osrednjem samospevu »Kdo pozna daljni kraj, kjer oranže cveto.« Le/ odlična pevka z njenim znanjem in njeno pevsko kulturo premore nelkihko nalogo, ki je postavljena nositeljici naslovne vloge. Slišal sem med predstavo in njenimi odmori kritične opazke: Lepo poje. Le Mignon ni! Vloga se ji ne prilega. Cenene trditve. Kritična opazka vzbuja vprašanje: Koliko imamo mezzosoprani-stk v Ljubljani, ki bi se jim Mignon morebiti bolje prilegala, pa bi s Kogejinim uspehom odpele njene speve? Imamo jih, ki bi jim vloga bolje ležala; imamo jih, ki bi tutfi pevsko prodrle. Toda katera izmed niih združuje obojni prednosti? Ta vprašanja pa nimajo namena izpodbijati umestnosti takšnih in podobnih opazk.
ga. Ivančičeva
Filina ge. Ivančice ve igralsko ter pojavno ustreza. Lahkoživa koketnost se živahno razodeva v igri. Njen pevski delež je najtrdneje zasidran na koloraturnih me<tih. Kritika ji je doslej zmeraj priznala, da je dobra koloraturka.
Kot Viljem Mester je uspešno prestal svoj krst na poklicnem opernem odru te-
norist R. Franci. Njegov glas je marljivo šolan in teži v nežno liričnast. S svojimi spevi je ogrel občinstvo, zlasti ob poslovilni ariji v drugi sMki. Višine so zanesljive.
■:<im
Rudolf Franci
Glasovna izraznost učinkovita, odmevnort prod ima in prijetna. Igralsko še ni pieiz-kušen, očituje pa od predstave do predstave prožnejšo uglajenost.
L u p š a kaže v svojih stvaritvah zanesljivo uspešnost. Ob njegovem Lothariu je bilo razbrati, da sta njegova gkis vna ter po ustvarjalna izraznost od prvega speva (Brez pokoja) pa do sklepnega prizora v posrečenem ravnovesju. Njegove basovske rdžine odlikujeta polnost in sigurnost.
Dolničarjev Laertes je zelo živahen v spevih in vedri šegavosti, ki poživlja sentimentalno opero zlasti v prvi sliki. Sodelova i so še F. L a n g u s (Jamo), K o -bal (Friderik) in Gregorin (Antonio). Ne smemo pozabiti inž. Franzovega sceno graf skega uspeha, spretnosti D. K a -č e r j e v e , baletnega vložka s solistoma J a p 1 j e v o ter Pogačarjem in dobro vpetih zborov (barkarola!).
*
V Drami so upnTorili v torek, 23. m. m, Schillerjevo »Marilo Stuart«. O delu ter
izvedbi je b^o govora že ob lanski pre-m eri konec sezene.. Letošnja predstava j-vzbujala pozomosi pnedvstm zarad; sp.e-membe v zasedbi obeh osrednjih vlog M i-rije Stuart in kraljice E?'za bete. V neka-ter.h >iik«.h je bilo letošnje podajanje pre-pričljiveje nego ob jansk: pr?mie i. Vse-kako je zanimiva vzp-»r;dba lanske in letošnje interpretacije obeh navedenih vi g. Medlem ko je bil kreaciji Mari e Stuart po Šari cevi vtisnjen pečat poduho nosti igre ter doživljajsko stopiijeva-ne dikcije, je vnašala U k mar - Boltarjeva v svoje poustvarjal ne oblike povđ->rke dramatičnosti in be-eclne zanos:tosti.
Tudi Elizabetin lik proži ob- novi zasedbi priliko poučnega opažanja. Elizabeta Marije Vere je ras;a pred nami v dostojanstvu mogočne kraljice, v izstopanju potez, ki nam jo prkazuiejo kot državnicu, vladarico. V Elizabeti Danilove pa do-zorava predvsem kraljičina obču.ljiva ženskost z vsemi odtenki h'adne rej listke, užaljenega samoljubja, usodne neodločnosti. ETizateta Danilove ne bi delala namete nobenemu odru.
Obe umetnici sta bili skupno z ostaMmi sodelujočimi deležni iskrene pohvale občinstva. — c.
F. Lupša
V©ssla glasila pt
Kaj pripoveduje o njej avtor D-gledališka uprava sta se
Te dni bo v operi premiera izvirne mladinske g-laabene novosti, vesele glasbene pravljice »Rdeča, kapica«.    Napisal    jo je
Danilo GorlnSek, član ljubljanske Drame,
vl]ica »Rdssa kapica«
Gorinsek — Skladatelj Hubad in lotila dela z vso pozornostjo
strina  Mina),   dalje   Dobro   vilo  in živali:
leva, žabo in medveda. Prvi dve dejanji sem moral napisali popolnoma svooodno, ker mi sam pravljični motiv za prvo dejanje ni mopel nuditi več leo ma.teria.lru> naročilo Kapici, naj obišče babico, za drugo dejanje pa samo Kapičino srečanje z volkom v gozdu. Vsa znana pravljična snov se prav za prav odigrava izključno v tretjem dejanju pred babičino koio in v njej.«
»Vesel sem,« nadaljuje pesnik, »da sta se komponist Hubad in gledališka uprava lotila tega dela z vso pozornostjo. Hubad ji je dal vso svojo invencioznot/c in melodioznost in prav je, da je dal na mnogih mestih zazveneti folkloro, gledališka uprava pa je dala na razpoiago najboljšo zasedbo, ki je trenutno v Operi za to delo možna: Barbičeva. Pcličeva. Zaiiiej^eva. Ka?ičeva^ Groiinškova, Golieva, Zupan, M. Sancin, Pianeckv, Humer, Gregorin in Marenk — in ki je z rež""serkc Mašo Slnvčevo in dirigentom Hubadom z vse resuooo in ljubeznijo pri delu.
Č>c bom med predstavo videl malčkom sijati iz oči zlat lesk in slišal iz njihovih grl srebrn smehek, bo to zame edino merilo za uspeh ali neupoeh ^R<]eče kanice«.
Opa$ka to&u
V tramvaja se marsikaj vidi hi sliši.
Oni dan smo se vesefo peljali skozi mesto. Voz je bil seveda poln vsakovrstnih potnikov. Sedeži so bili za>ede^ki, stojUca tudi. Kljub temu pa so vstopali nadaljoji novi potniki in za vse je bil prostor na razpolago. Meti njimi je vstop« i a tudi mati z otrokom v naročju. Rada bi biLi std a a kaj ko je prišla prepozno. Zaman se je ozirala po sedežih. Vsi so bili zasedeni in tisti, ki so na njih sedeli, so gledali skozi okna ali pa so dremali a! i se pogovarja1-i o pomembnih zadevah, skratka bili so v polni meri »zaposleni«.
Zaposlena pa je bila tudi sprevodnica. ki je vneto delila listke hi preštevala drobiž. Ko je prišla do matere z otrokom, ki je bila vidno utrujena, jo je začudeno pogledala.
»Zakaj vendar ne sedete?« je vprašala.
»Saj nimam kam,« je odvrnila n.ati.
Sprevodnica se je ozrla po vozu. Res, vsi sedeži so bili »oddani«. Pa ni se dala ugnati. Pristopila je k mlademu gospodu, ki je nemoteno sedel.
»Prosim, gospod, vstanite!« je rekla odločno.
A on ni kazal veselja, da bi vstal. »Zakaj?«* je oporekel, »saj sem plačal vozovnico.«
Toda sprevodnica se ni več zmenila zani. Obrnila se je k materi z otrokom in jo povabila, naj sede na imVdeničev sedež. Tedaj Šele je vstal in osramočen izginil...
*
Pred nedavnim so dobili javni uslužbenci izplačano tako imenovano povišico na prejemke — sicer pa je to gotovo že znano v javnosti, saj se odziv na takšue redke dogodke takoj pozna — cene »črne« se namreč brž dvignejo, češ »državni ima. i o že spet zvišane plače«. No, pri tem zvišanju pa se je pokazaja sledeča anomalija: izmed dveh  uslužbencev v isti položajni
skupini in z enakim številom službenih let, obeh poročenih, je dobil večji znesek tisti, ki je brez otrok... To pa zato, ker je pri povišici plačal več uslužben-skega davka listi, ki šteje več »glav« družine. Tako torej: doklade za otroke iiiso bile upe. vane pri zvišanji' a davek je bilo treba *|ača'i za otroke? Ce že uslužbenec z otroki ne dobi večje povišice kakor oni brez otrok (to bi bi!o socialno!), bi pa bilo vsaj edino pravično — o tem menda ne bo nihče dvomil — da dobita oba — enako. Ker sicer bi vzbuV-lo vti>k. d« bi bil pri zvišanju prikra^an ali ce|o kaznovan 73 o. ker ivna5 — otroke... OPAZOVALEC
Bajke otroške so bajke pravljične.
Bajke pa naše so vedno resnične.
Povej mi ti pesmica modra in mila.
Katera razlika med njimi bi bila?
— Prve začnejo;... »Je bilo enkrat«.
Srečno končajo, veselo vsikrat.
To so pač bajke otroške, pravljične.
Naše pa bajke so vedno resni vne: Z vriski začno v veselju čarobnem. Končajo pa vsakrat v vzdihu turobnem: ... »Je bilo enkrat!...
Poslovenil Anton S pen de
ŠOLSKA NALOGA
Profesor da učenkam d .. letnika trgovske šole nalogo: Opi<ati p ižar. N*. ka učenka je opisala požar takole:
— Požar povzročajo pogosto o'roci. Ti nastanejo iz neprevidnosti in lahkomiselnosti.
ZAKAJ   2IVI fLOVFTK
Učitelj: >Povej mi, Mihec, ali je človek ustvarjen samo za to. da pije in je?« Mihec: »Ne.« Učitelj: -Zakaj pa še?« Mihec:  >Da tudi spi.«
f
Ali stapravljo t® res sassil
Filmski igralci v težavnih položajih
9
Danilo Gorinsek
ki je slovenski javnosti znan kot mladinski pesnik (njegove pesmi se nahajajo po vseh mladinskih listah, čitankah in v petih samostojnih pesniških zbirkah: »Maj«, "*Pisan svet«, »Naokrog-«, »Majdine pesmi« in »Zlata tička«, doeim mu šesta >Kčlo raja* izide v kratkem) in kot humoristični pisatelj, kl je b'l dolgo časa glavni sotrudnik naših hurnorisrtičnih listov.
Glasbene točke sRdeče kapice*" je skom-poniral mladi kapelnik ljubljanske Opere Samo Hubad, ki je našemu občinstvu že dodobra znan kot resen in nadarjen glasbenik, ki pa je doslej pred javnostjo skrival svojo skladateljsko žilico.
O pravljici sami nam pripoveduje Danilo Gorinsek: »Popolnoma se zavedam pomanjkljivosti in skromnosti te svoje >Rdeče kapice«, a zamikalo me je, otrokom tako priljubljeni pravljični motv obdelati za oder in s tem pripraviti mladini veselje in dobršno mero zabave. Zato sem pravljici poleg etičnega momenta — zmage dobrega nad zlim — dal namenoma veselo šegavo barvo. Ker pa je sam motiv >Rdeče kapice« vsebinsko preboren in bi na odru učinkoval preskromno in gotovo tudi prerazbur-ljivo, sem pravljico znatno razširil, uvedel vrsto novih oseb (boter Bodež, stric Matije,
DOBRA KNJIGA
je pravkar in prinaša izvirni roman
Davorina   Ka vijena
^^ ipNi
Davorin Ravlien. znan tudi po svojem novinarskem delovanju, je spisal doslej povest izza svetovne vojne »črna vojna«, dalje povest o izseljenem 'Tulipan«, novel istično zbirko »Zjodbe brez gjeze« in več drugih knjig-.
Z »Mrtvim ognjenikom« nudi >Dob**a knjgac svojim bralcem mikavno kmeČko-meščansko povest iz nedavnega Saša, saj se njeno ^.eianje končuje z začetkom sedanje vojne.
*
Naročniki naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, oni pa. ki se jim kni:ge dostavij^jr! na dom, dobe novo knjigo v prihodnjih dneh
Doslrjkrat slišimo \TJT<1^mje iz občinstva: Ali gre filmski igralec nas sam v levjo kletko? A"lj skoči res z mostu v deročo reko? Ali zna igralka hoditi po vrvi? Takih vprašanj bi našteli lahko dolgo vrsto.
Skoraj v vsak.em filmu so težavneiši prizori, pa čeprav gre le za malo nezgodo, katero mora vzeti junak ali junaikinja v račun. Vzemimo običajen pretep v gostilni. Da učinkuje naravno, mora biti tako tudi prikazan. Praskam in modrim lisam se je pri taki priliki seveda težko izogniti.
Toda ne glede na take več ali manj vsakdanje prizore zahteva rrJcopis dostikrat od igra ca pravcate afcrobatške umetni je. A^o gre na primer za trikratni saj to cd trapeca
do trapev^EL, napravi to seveda dvojn:k. Slavni artisti stavijo v takem primeru svoje znanje filmu na razpolago, seveda pro i primernemu honorarju. Kljub temu pa izvedba pravih artističnih točk od t1, nekih igralcev samih ni nobena redkost. Mbrsi-Icatera fiirr«*ka plesalka je tudi akrobatflea.
Marika Rokk je v trm pog'edu zelo vsestranska. Poleg umetne jahafke je tudi vr-vohocLka prav tako je doma na trapecn kakor v odrski akrobatiki. Poleg te^a pa še obvlada vse vnste plesa in petj':. Mari k a rlođck dela brez dvojnice ali do'bla, kakor se glasi stroko\mi izraz, in je +cdaj na.jboT,j vsestranska fi'maka igra'ka.
Nen-imemo več priložnosti za težke i.a-loge v ti:mu imajo seveda moški igr.ilci. Hans Alber> na primer ]e značilen pojav za te vrste igralcev. Za dkok z m^>siu v vodej ali za p'ezćinje z bajkona na streh-o *ore6e hiše ne potrebrTJe dvojnifira. Se ve" 1 AJbers vam zaijaha kar topovsko kroglo in se da z njo vred izstreliti v sovražni tabor. Pa tud: Heinz Riihmann, ta siced p'ah: komik, je izboren akxc>b-it in še celo letalec povrhu. Kdo bi si mislil! Pa z levi je imel fcudi že opravka in to v takih polo/aj h, na >i nihče od gledalcev ne bi žeKfl b'ti na njeguveni mejru.
Vprašanje torej, da-li filmski igralec res obv'ada športno storitev ali pa je vse skupaj ]e trik, je s temi nakaj primeri dovolj pojasnjeno. Toda s tem v zvezi se poraja novo vprašanje: Kaiko pa je s sikoraj neverjetnimi padci s strmih pečin in diugima podobnima senzacionalnimi pt zori, kakor je na primer zgoraj omer'ena Albersova ježa topov ke krogle? To pa že ni nobero vprašanje več. to je čisto navadna — indiskretno^!
Filmska anekdota:
Ta pa n: igral „ -.
Honnelcre Schrcth je sla kot mala deklica '.>€ćktdi 2 materjo v gledališče. Posebno pravljične igre so jo navduševale in zmerom je pišljivo sledu a dejanju na odru, Pn nek/ krstn: predsi3\'i je občinstvo zahte\'alo avtor-jf. ki se je prišel, oblečen v frak. v spremstvu igralcev zahvaliti pred rampo. Ko je ploskanje pojenjalo je tišino prekinil z\>cnki tfasek mate iianntioie:
»Mam ca, ta natakar pa vendar ni igral v Tej igri!?«
Hans Albers
junak in pol, se je rodil v Hamburgu 22. septembra 1892. Prvotno bi moral postati trgovec, pa si je premislil in jo pobrisal k j teatru. Začel je pri čisto navadni podeželski »šmiri«, od koder se je s krepko voljo I priigral do bonvivana in senzacijskega ju-j naka nemškega filma, že nemih filmov je dolga vrsta, kaj šele zvočnih, v katerih je ! sodeloval. Da omenimo vsaj nekaj najuspešnejših: »Greifer«, »Zmagovalec«, >F. P. 1 j ne odgovarja«. »Qutck<?:, »zlato« in ^Baron ; Miinchhauscn«, ki se predvaja  pi avkar v i Ljubljani pod naslovo»-n ^Lažnjivl kljtikec«.
Hannelore Schrolh
Zopet vam predstavljamo nov obrazek s platna,    tokrat ljubkega škrata,    src r malopridnico — Hannelore Schroth. Ni mati je znana gledališka in filmska it, ka Kathe Haack, oče pa kipar in igr Heinrich Schroth. Igralsko nadarjenost je tedaj  kar  podedovala od obeh roditeljev. Hannelore Schroth je Berlinčanka. Rodila se je nekega 10. januarja. Komaj je odru sla šolskim klopem, že je skočila na deske, ki pomenijo svet. Pri filmu je debutirala v romantični veseloigri »Igra v poletnem vetru«. Temu je sledil »Guverner«, kjer se je morala uveljaviti poleg Br!gite Home v. V Ljubljani smo jo videl doslej šele dvakrat, in sicer pred mesec: v filmu Ljubica za tri dni« in pa ravnokar v filmu »Majhna dekleta, velike skrbi«.
Dr. Fran Vatovec:
Ob zori slovenskega
32
novinstva
Ob stoletnici Blei\vei>ovib »Novic«
Tudi planinska stroka je našla svoje zatočišče v Novicah. -Planinske paberke je iz njih smotrno zbral in priobčil J. Wes ter.118
Ob ustanovitvi ljubljanskega, porotnega sodišča 1851. pa so oživela sodna poročila. Novice so tedaj poročale, da se bodo odprla tudi v Ljubljani vrata »visoko imenitnega porotniša« in da bo zasedalo »porotniše« v reduti. Poudarek prvih Novičnih poročil o zasedanju porote ie predvsem v objavi govorov predsednika, državnega pravdnika in zagovornika. V okviru nad dvokolonskega poročila navajajo Novice, da je bil »pri vsih porotah gosp. dr. Kaiser deržavni pravdnik, kteri poslušavcam, ki le slovenski jezik razumejo, za vol j njego viga lahko razmnljiviga in gladkotekočiga govora kaj dopadec. »Kdo je nek ta mož, ki tako lepo govori, kakor nar boljši pridigar« — se sliši od ves strani.119 V naslednji številki pa prinaša Novičar iz Ljubljane govor zagovornika dr. Kavčiča s skoraj trikolon-~kim porodnom o sodbah. To je bil pričetek Novičnih
sodnih poročil, ki so bila po navadi kratka, dostoj- 1 na, V njih ni mogoče odkriti namenov senzacijske nabreklosti ali narejenosti
Toda Beiweis ni miroval. Zamikal ga je primer vedrega nazornega čtiva s k-nkršnim se je lahko ponašal li3t sFliegende Blatter . Novice kažejo namreč v tem svojem drugem razclobju že takšno stop njo časniške izgrajenosti, da se je ob njej v Blei-weisu lahko rK>raiila misel kako poživiti Novično notranjo in vnanjo podobo z uvedbo posebne, vedre slikane priloge. To je prvi poskus te vrste v slovenskem časništvu, ki se lahko ponaša v svojem razvoju do današnjih dni z lepimi uspehi v posredovanju znanja, dogodkov zanimivosti, raznih pridobitev, pa tudi vedre zabavnosti s priredbo slik, posnetkov ter ponazorujočih pripomočkov. V povabilu na naročbo Novic za drugo polovico 1852 je priobčena namreč napoved uredništva da »nas je število naročnikov v stan djalo, prihodnji mesec doklado s kratkočasnimi obrazki ali podobami Novicam prid jati zastran kterih se nad jamo, da bojo — kot prva poskušnja — našim Slovencom ravno tako všeč, kakor so Nemcom ,Fliegende Blatter'.«120
Zal ni bila ta za tedanje prilike uprav velikopotezna zamisel dosledno izvedena. Nova naloga je bila
za Novične možnosti pretežka. Novicam št. 55 so bile zares priložene obljubljene »kratkočasne podobice^. Hirati je izraženo upauje uredništva, da bo sledila še kakšna dcklada v slikah, če bodo podobe naročnikom všeč in če »bomo po številu naročnikov v stanu«. Ob izitju št. 103 so bili Novični naročniki zopet prijetno presenečeni. Toda za tem se je pobuda skrhala če tudi sta bili dokladi v. tehničnem pogledu za tedanje možnosti še zadovoljivo, dobro izdelam.
Tako se je oplodilo drugo Novično razdobje s pomembnimi pridobitvami na področju časniške stroke, ustvarjanja slovenske časniške tradicije. Z Bleiweisovo smrtjo je bila zasekana v Novično podobo precej globoka zareza. Novice 90 polagoma tonile v svoji pojemajoči veljavnosti, dokler niso popolnoma izbirale.
ZATON
Razčlemba celotnega Novičnega razvoja z o r g a -ničnega vidika nam olajšuje ocenjevanje časniške kakovosti v tretji razvojni dobi (1881 do 1902). V obeh prvih razdobjih (1843 do 1881) se kažejo namreč v Novičnem urejevalnem sestavu Bleiweisove svojske metode novinarskega dela, saj je bil Blehveis do svoje smrti Novicam dejanski,
neutrudni in le poredkoma odsotni urednik, usmerjevalec ter inspirator. Neka pobudna točnost, patrijarhalna in nemalokrat celo idilična domačnost ter značilen vonj po rodni zemlji, odlikujeta teh 38 letnikov Novic. Bleiweisovi nasledniki niso bili dorasli časniškim nalogam, ki so bile postavljene v zvezi z novinskim tokom tedanjega časa. Po žilah njegovih epigonov se ni pretakala Bleiweisova novinarska kri. Tako se ja po stolpcih teh 21 Novičnih letnikov stopnjema, toda nezadržno razlezla neka toga odrevenelost. Nastopili so neogibni nasledki neke časniške »arterioskleroze«. Opaža se obupno miselno pešanje. nazorsko kolebanje, taktična brezsmernost, dokler niso Novice v navalu starostnih nadlog in stisk konec 1902. za zmerom ugasnile.
Bleiweisova hirajoča dediščina pa ni skopnela kar Čez noč. Ob Novični zgradnji so se pokazali prvi znaki rahlega hiranja prav za prav že nekaj let pred Bleiweisovo smrtjo.
___ (Dalje)
118 Wester Jos., Planinski paberki iz Bleiweisovih Novic Planinski vestnik št. 11—12, str. 115—121.
119 Novice 1851. &
120 Novice 1852, 46.
Stev. 48
NAROD«,
Stran 5
Esvž p^egleistje tudi male oglase
v dnevniku
Pratdka ne vpraša, ali so časi oVbri ali slabi. Kakor v stari mirni dobi si slede dnevi in se menjavajo delavniki in prazniki. Tako bomo tudi letos praznovali Miklavžev god. ne sicer tako velikopotezno, kakor smo ga praznovali včasih, toda praznovali ga bomo vendarle. Otroška p e^m-ca so že napisana in oddana in zdaj so drobna otroška srca vsa nemirna od nestrpnega prča kovanja. Naši malčki so naenkrat postali tako pridni, mirni in ubogljivi in takšni bodo ostali vsaj še do Miki a vževega godu, kajti zdaj Ivi klavžže pošilja na zemljo svoje angelčki, da skrivaj prisluškujejo pri vratih in kukajo skozi okenca ter opazujejo otroke.
Otroške želje m letaš
Otroške želie so letos skromnejše, ker so matere svojim nadebudnim razJnži*e, da v vojni tudi sveti Miklavž, ne more kupiti ti
dobiti vsega, kar bi hote. Zato so letos otroška pisemca krajša. Največ otrok piše, da bodo zadovoljni z vsem. kar jim b^ p:č prinesel. Nuki.teri pa izražajo tudi posebne želje,, ki pa so skromne in času prilagodljive. Tako ie napisala sosedova Metka;
o glej te to pisano blago. Kaj vse je spe-erna roka našega domačega umetnika izobl kovala iz lesa. In s kolikšno ljubeznijo in iznajdljivostjo. Maje zibe ke in stkrinji.e, okrašene z narodnimi motivi. i?:de ane čisto po vzorcu naš h starih zibelk in skrinj, pa okvirčki za slike, poslikani srčki in nešteti najrazličnejši ljubki in praktični spe— minčki. ki bodo razveselit vel ke in male. Potem pa seveda Še cea kopica najrazličnejših igrač, vozičkov, lokomotiv, avtomo-bi'ov, konjičkov, vse lično in skrbno izdelano.
Lutk ne n?anfka
Tudi lutk ne manika v izložbah. Niso s;cer iz porcelare in ne zapirajo oči, so pa kljub temu ljubke in deci huio všeč. Da, morda še celo bolj, k. kf r so :im bile svojci'«: porcelanaste lutke, ki se ;ih otroci skoraj niso upali dotakniti v večnem strahu, da j:m padejo na tla in se mzbiiejo. Te lutke so pa narejene iz b'a^a ha so ze'o trpežne, po|eg tega pa n:č manj lepe od j porce"ana«t;h. V izložbah .vidite tudi naj-
različnejša bitja iz živalskega sveta, tako lepo in lično izdelana, da se mah občudovalci, ki se od jutra do večera v gručah zbirajo pred izložbami, kar ne mo:e;o posloviti od njih. Vse to so izde'ale pridne roke naših ljudi, da razveselijo naše male in obenem sami skromno zaslužijo.
Rabljene igrače bodo tudi dobrodošle
Končno bo Miiclavž, našemu času primerno, pregleda] tudi male oglase v dnevnikih. In če neka ter h igrač r.ovih ne bo mogel dobiti, bo kupi.] rabljene od otrok, ki so jim že odrasli aH se jih naveličali ter jih bo nato p<>pra\Tl:ene in p "en* vi lene, prinesel na dr.n svojega godu drugim otrokom, k: se iih bodo prav tako razveselili, kakor če bi bile nove.
Vidite, tako bo tudi letos, kakor v prejšnjih mirnih dneh po Miklavževem gociu ostal v srcih naš'h malih svete], radc-s'en spomin nanj, kljub vojni in terkim časom, ki jih preživljamo. — I. S.
»Ljubi gospod
lavž!    Z-?lo   rada bi
imela nov> punčko, ker ima moja Mr.rtica razbito glavo. Ce ne moreš dobiti nove punčke, pa kupi na starini ma o rabljeno, samo da bo imela celo glavo. A'i pa p *i-fiesi kar moji Martici novo glavo, bom tudi zadovoljna.
Te srčno pozdravlja Tvoja Metka.« Tako   menda   radodarnemu svetniku, kjjub vojni, ne bo težko izpolniti M tk ne kmmne želje.
Miklavž bo ki?pava2 ssesva dcKiašc iasdcIKe
Izložbe trgovin prikupno vab jo. Klub
vojnim prilikam bo Miklavž lahko izbral marsikaj 'epe^a, praktičnega in ko: ;sine-ga. Najvažnejše pa je, da so vse to irde'lci naših pridnih rok in naše zam sji. Da, včasih nam ne bi bilo niti na kraj pameti padlo, da mi sami toliko znemo in zmoremo. Takrat se nam je zdelo cobro in le o samo tisto, kar je bilo naročeno iz tujine. Za domače izdelke se ra nismo zmeni i.
čvredna ropotija. Z i" j, moremo dobiti smo šele doma lahko izd"'amo a j torfle o \T:edno, če ne a tuje tečL
Ina Slokan:
a v
Zdeli so se nam n ko tujega blaga ne spoznali,   da tudi marš kaj, kar je v. še več, kakor drac
pripravile
Najprej bo seveda Miklavž obi -kn] naš? knjigarne, kajti knjiga je in bo v vseh časih in prilikah najlepše in najkoristnejše darilo. Knjigorne e*o se 7a Miklavžev obisk skrbno pripravile. Na poicah čakajo izbrane knjgc. Za mlade in najmlajše so pripravljeni celi kupi domačih pestro barvnih slikanic in mladinsk'h knjig do:r.ačih avtorjev. Pa tudi za odrasle bo Mik evž iSliko knpj. mnoga res lepa in praktična darila.
Lesene igrače, ckrašes*e
To je pa nekan* čisto posebnega, lepega in taiko prisrčno nagega, da si bo moral svetnik napolniti svoj koš s tem blagom. Le malo posto j1 te pred izložbami  in si
Opcz
Organi policijskega zbora so prejeli strog ukaz, da javijo sleherno prekrši-tev zatemnitve ter vse kršitelje zatemnitvenih predpisov takoj prijavijo. — V interesu občinstva je, da se pokorava predpisom protiletalske zaščite, ker bo sicer v nasprotnem primeru zadela krivce občutna kazen. Isto velja za neopo števanje predpisov ob priliki letalskega alarma.
On je bi z:dar in ona shižkrrja. On je zr'dal visoke Icpc h-\? za premožne ljudi, ena je pa takšnim ljudem no'.podinjila m opravljala vse grobe posle zanje. Njune reke so b'le velike, lopataste grobe n ožu'jene vse od dela za druge. Nikoli nis&a utc^ni'a pom:«l'ti nase, česa postoriti <<ima ze.se
Spoznala sra se nekega nedeljskesa popoldneva v Tivoliju nri vrni aku. Orkestron je hreščal, na ksen'h konj'čih na vrtiljaku co se ai'?;'.! vese!i vojaki ki poldorasli fantiči, na Oguljeni hhi7inastih klopicah rm so Se cvtfeče 9tnejale služkinje. Lasje ;n kr'la so jim v vetru veselo frfota'a.
Onadva tAn StaTa nedaleč vstran in to opazovala Nenadoma s<ta s? njuna pogleda srečala Nasmehnila sta se drug dnirjemu in on je rekei:
»To je veselo, kaj?«
Ona je prfkrnala ;n se spet rn^rnehn la.
In potem ie pač beseda dala besedo, kajti oba sta čutHa, da se nekako pri e<!ata druo k drugemu. Ona je biTa majhna dfbcTu:na m čedna, stara prblžno ?<ede;n:ntridasct let. On pa je bil vi?rsk. tršat in zagorel in ka/alo je. da ima že nekaj čez   t trideset let
Kasneje sta sedla ni kop v drevoredu in se že pomenkovala ket stara znanca Oni ie povedala, da se imenu ie Ne/ika in da služi pri dnržini nekega drjktoria. Služba je dcer boli tako. kniti ao^pa ie sitna in natančna, za vsak razbit krožnik ji odmčuna od p'ačc, ki fe že itak majhna, da m.i n i ^ b»t' ne more. toda potrpeti je pač treba. Saj je mahkomu na tem svctM postano s sanvmi rož cami.
On pa fe Te imenoval Jožek Dona je bil i* Slovenskih Cori\ kjer v rodni bajti zdaj gospodari njeam brat s kop;co *ma hr-ph otrok. Rev'čina je doma, velika rev^e:na. On s; \-sak teden pritrna od zesl u/ka, da pc'ilia bratu. Se nekaj let bo moral teko pošiljat bratu denar, vse dotlej, da otroc" nek. i:o odra*ftcjo in 9e sami izkopljejo iz najhuj:ef»a.
Tako sta sc pomenkovala >e o mno^očem. Včasih pa sta premolknila. se molče zajedala drug v drtKjccfa ;n -*e v zadregi nasmehnila. Obema jc bilo. kakor da bi si rada poveuVa še nekaj drucje^a, lepšega in prijetnejšega, tod?, beseda kar ni hotela z jez'ka. Proti vesti pa se je Nezika dvignila in si poravnala krilo.
»Zdaj moram pa »ti.a je povedala. »pript&-\iti moram večerjo. Ko moja gospoda \nic z izleta, mora b"ti rmza pogrnjena.«
Jožek jo jc spremil kos poti, potem r>a ji je krepko segel v reko in tiho vpraral: i>Se 5e kdaj vidva?«
Nežika je zardela Bilo ji je tako nerodno.
»Morda prihodnjo nedeljo, je tiho rdela in gledala v tla.
»Kje ?«
Le trenutek je razmik jala. Potem nn je rekla: »Pa kar v TivoKju pri vrtiljaku, kakor danes  če vam je prav?«
»Drži. Ampak pri:: morate zares« >»Zares.« se jo zasnovala  n odbczeia Prihodnjo nedc'o s>ta fie dc-i>4a v Tivoliju pri   vrtiljaku   Jožek  je že dopolerne kupil vstopnici za kino in je po vab'1 Ncžlko s se-
boj. Potem sta sede'a v temni kinod\"oran; in Gledala na platno, kjer se jc odigrala ganlj'va Zgodba dveh revnih zaljubljencev, ki sta kar nreko noči postala premožna in slavna. Tekine zgodbe se na filmskem platnu dogajajo kaj pogosto, zeio poredko pa v resnč-nem zfvl'enju N'ežiki ki Jožku pa je film sc-gcl globoko v srce. Nehote sta se nagn la bliže drug k dnigemu ki Než k*na obla rama se je nežno nagonila nanj. Jožek je v temi poiskal njeno rr;ko in jo pokril s s^ojo <s'roko raskavo dlanjo in toplo šepn?: »Nežika!«
Odt'ej sta se sestajala v^ako nedeljo To so bi^c ntrne najlepše ure vsakega tedna :n tc/ko sta čakala nanje. Nekoč m je rekel Jožek:
»Než ka. kaj bi ne bilo lepo, če bi se midva vzc'a ?«
»Da« je vdano prkimaJo dekle, »bilo bi zelo lepo. Oh. tako si želim majhen svetel dom. kt hi b:l čv=to moj. kier bi gospodmjila sama sebi. Vse. kar bi storila, .bi storila za*e, nič več za drage  ch. to bi bilo res lepo «
Toda morala s>ta čakati Se dblgi dve leti. da so Jos&ovi nečaki, za fcateire jc fkrbe!. to'iko odrasla da niso več potrebovali stričeve podpore Ne končno d :iri sta bili ti dve let", končno pa ^ta vendarie nrniii. .Tožek "n Ne-ž;ka sta rk'r>no meaeč za mesecem preštevala skromne prihranke ki jih ie hrani! Jožek v svojem krr-čegu. s^a rbrali poh^Srvo pri m«zar u, pajcflPejSe sicer, toc*a 'ično. nrav iik'no. kakr-neca \e že'e-la MsŽ&a svetlo. * temnimi vlo3ci. Konen) i? Než'ka gospodinji za prihodnji mesec odpovedala Q-lu/bo, ker se ho porcči'a Da. iajoolnjtsv njunega hrepenenja \ b:1a taktat že tako blisu da bi jo Lahko dosrg'a z reko. — r>>te:r> Pi ao je netir.d^ma spet odmr.knlla daleč, -da!cc\ 'a *i življenje z nima ni bilo tako prijazjcoi kakor je z zaljubljenci iz finisk:h zgodb Neko jutro je namreč nas;l Ježek kovčeg. l-:er jc branfl vse njune prihranke, nasilno odr*rt in izropan. Neki tovaril, s katerim s*ta akunaj stanovaa, mu je odnesel ves denar.
Morala sta začeti znova, Nežika je c/*tala pr: svej" gospodinji, JoTck ;c zidarll. ča> pa je bite! in obema so zač^Ti P'veti lacije
Končno na se vendarle v7cla nekoč na spomlad. Nežiki je b;'o tedaj dvamStnidojef Jet, Jož-fc pa je bi1 /e br7u petdesetih. Debla sta službo hišnika, v ^e,:'"i stanc\anjskj hiši, kjer sta 2Kičel2 novo življenje.
To življene je bilo si:er ma;hno m preprosto, toda njemu in njej se jc zdelo naravnost čudovito Saj je bto prelepo biti končno ven-tVr neodvisen in sum Ssoj gospodar. Čeprav oba žc priletna, fita sc imela rada. kakor da j-ma je dvajset let. Da. niuna sreča ;e bila skoraj pop^^lna. — le nekaj je manjkalo — otroškega k";ka. joka h smeha Tn tega ni b'lo in ga najbrž n« bo. — njuna ljubezen je bi!a prepozna Nežika jc zaradi te^a skrivaj hudo trpela. Vedela je. da *.ry>\ rudi Ježek, le da te. i n; hotel pekazatj
Ona so e zatekla k molitvi. Kupovala je debele sveče *n dulge ure prck'ečala pred oi-tarjom svete Ane.
In zgodilo oe je čodo: dobra averjiica ji je
moirtev uslišala. Dvaintridesetletna Nežika je ranoftla. Zdaj je bila njuna sreča tako popolna in toltuha, da sta oba trepetala in se bala. da bi se nenadoma sesula in se razblinila, kakor živopisan milni riKrhurček.
Odkar je b>la Nežika blag osdo vi jena. se jo Ježek z vso skrbjo zavzel zanio. Vse količkaj naporne j se posle je opravil namestu nje. Prinašal ji je drva ti vodo ter pomival stopnišča in hodnike namesto nje. Ženske v hiši so bile kar nevošeljive nad to^ksno pozornostjo, ki jo je izkazoval svoji ženi. »Le poglejte tega hišnika,« so govorile, »kako streže svo;i ženi in ji v vsem oomaga. Niti pnpogniti se ji nri treba, vse ji prinese, vse postori zanjo. Ko smo bile me na tem. pa na>Vm možem niti na kraj pameti ni padlo, da bi nam enkrat prinesli naročaj drv.«
Na Miklavžev večer, ki je bil poln nesM.šno riaJetevajočega snega in skrivnostne tištie, otro-lcega hrepenenja, molitev in etrihu. — sc je Nežikin čas dopo'ml. Rorfla je sina. S tem trenutkom se je Než;kino in Jožkovo živ-ljen'e pretilo v en sam nedopoved'jiv čudež, v naj čudo -itejSo pravljico, v katero ne bi bila mogla mkoli verjeti.
Ncžik'n preprcKsti obraz jc bil ves poveJi-čan in zal od materinskega r*onc«sa in sreče, ko je vsakemu pripovedovala ki jo ie rbi-ka! fiste dn»: »Sveri M:k1avž nama je prineee! Miklav/ka. Da, Mi:l?vžck bo«
Miklavžck je rasel fcn se raz\-ijal. da jc b'lo vesel e. Bil je ljubek n bistroumen otrok, najljubkejši :n naibis-rrtiumnei^-i Vmed vteh rrrrok, ki jih ni bilo malo v veliki hi:i. Dostikrat se je iv?ral na cesti pred hi.;o m \-^akdo. ki je iel mimo. se je ustavil in za hipec po-kramljal z ni*m \7sn u icn je poznala maleOl hi.*nikovec!a Mrfc'a\žica iz hiše ."-tevilkđ. petnajst in vsi so ga 1 ubili.
Miklavžek pa je ljubil troje: svojega očeta, mamico in svetn'ka, katerega ime jc nos:l. Man mu je kupila njegovo pcdcbxo in mu rrrlpon'edovaa:
»Vidiš.« je pravila, »ta dobri leni svetrrk te je nrmesel k nam. Vni te je rz naročja angelčkom in te iz nebes prnesel naravnost k nam.«
M klavzku je bi lepi č^^itl i;vi svetnik ne-pon:sno všeč. Hotel ie več zvedeti o njem. Neutrudno je »zpraševa' mater. In mati mu ie med dVt:£im povedala da pride ra dobri svetnik vsako leto na večer »voiccM godu na zemljo in obišče pridne otroke. Da. tudi k njemu bo priid in obdaroval ga bo če bo preden. O. kako se je te^a deček veselil.
Toda M'klavz ni prircl MMavžek je ^icer 9ll%! na M'k'avžev večer cin^Menje njegovega zvončka. Miklavž te hodi1 no h'.^. toda k h-lš. nikovrn ni orWef. Sicer j* ponoči Vrivaj na-trefel v Mi''Tavžkove Fevel čke B7a<lcorčkov, rožičkov in frg toda Miklavžek s tem ni bil zadc»vr.7ien. On bi ga b»l ta1--- rad viefd
»Miklavl ima dosti opravkov, povrh ts je pa že star eo^bod n težko hodi. Zato ne mor?  vseca  nostoriti  sam   in  ob:sk;t*. vseh otrok, na po^Ve angcl'lce. d.i nrinc^ejo nie?o-\-a darila.« tako je Milclav&n razlagala mati in opravičevala svetnika. Toda Mirlavžei « tem ni bil zadevo-jen »Pri Borutu v pr\*e:n nadstropju je pa bil in pri Milenei m Janezku rudi   Samo k nam na n; in vendar imam jaz njegovo ime,« mu je bVo hudo.
Naslednje leto prav za ^voi god. pa je bil Mik'avžek hudo bolan. Trrtd je p'fučnico in rboga star "a sta kar umirala od skrb«, in bojazni zanj. V vročičnih blednjah ie rn^hi bolnik nenre^ta^o govoril samo o Miklavžu, na katerega je zadnje dni dosti mislil Saj je. sk'eniL da ga letos počaka zun-ij na stopnišču m ca pre-treže. kc bo šel k Borutu v prvo nadstropje, kamor pride vaako leto. Ta naklep pa mu ;e bolezen preprečila.
Posebno hudo je bilo malemu bolniku prav na večer njegovega :">Ju. ki \q Vi pmv tako poln neslišno naeravajc-čeca '"-nega. skriv-novrne ti^-ine. otroškega hrepenenia. molitev in strahu, kakor om pred sestkni !cti, k> se ie mali Miklavžek rodr. vTo noć.« je rekel zdravnik obupanim staršem. »s>3 bo odlučilo, nli mal'ostane Dri živ!ieniu a!i ne«
Mali M-k!av/ek je težko hroneJ i«i blenci v vre^ri. Drobeene shujšane meice je sicferal kakor d* moli. Nežika je vsa s!<m.:epi Šfidebi ob postel ici. Jokati ni mog'a več, saj fe ria že izjokala vse solze Jožef je legel, ker n» mr^ee! več ^led»ati otrokovega in ž:r. r- m trrr-Ijenja. Nežika ie moira. Priti^uio. jceljaje so se rrija'c bere Je i' nie.
Te laj' je zunaj zazvončtdjalo Na stcpni:ču ;e odmel etre £c• krik in veseli sneh. M:klavž je prirel. Pogledlla je sinka. Ne. ničesar ni čul Sai ie b<-fje. ker si;er bi V i- :pet žaOfe-ten. Kajti Mikla\/ bo kakor renko leto ohifiknl samo otroke premožnih ljudi.
Spet clngljanje z zvončkom. Snet krk in
Miklavževo 1944
V nebesih je letos zapri kolodvor,
na Zemljo ne vozijo vlaki,
a sveti Miklavž bi prav rad k nam priScL
ko beda je svat pod oblaku
Otroci že piSejo pisma v nebo. zaupno odkrivajo ielje, so mirni, ubogljivi, da nikdar tak6 in mamicam svojim v veselje.
Kje tista je pošta, ki pisma odda. da prejme jih roka svetnika? Če bila v Ljubljani bi. to bi bil drenj in sita komolcev velika.
Ekspresno bi vsak svoje pismo poslal, da prvo bi prišlo do km a. kjer sveti dobrotnik pisarno hna med angelci božjega raja.
Vse prošnje bi Oftttal, na Zemljo takoj poslal bi krilatec z darili in s trinajsto plačo nameščence vse za Božič bi razveselili.
Otrokom prinesli bi mnotjo igTač> maslene In sladke roetjiče. košarico lešnikov, ficre in lect, bonbone, orehe, rožice.
Le eno da pismo bi n:;S!o pot  v raj, ki piše tja svet pa vesoljni. S kriiatci mir božji naj po lic med nas. tO prošnjo svetnik nnj izpolni.
Mara TAVČARJEVA
smeh. Loputanjc vrat. Koraki. M Ida vi jc odhajal. Man se je sklonita n;;d sanka,
»Miklavžek!« ga je poklicala, -M'klavžek. sinko, poglej me vendar!« Toda otrokove oči šo zin edeno nekaj tkale po stropu. V ibkii pr^ih mu jc cvileče grgralo. Njegova nežna du »ca se je trgala od vsega zemikeg-a. Potoka je  že nekje daleč s :n-i   >amcjita, proti
svetli aveodi, kjer čakajo an »elci, da jo prestrežejo v &\oje mehko pcmato naročje.
Krik v hiši >c jc polegel zamrl Ceste zunaj sn bile t»he >n prazne, nc-*li-rjo je na:\ie nalegal sneg. V mali hišnikovi sobici je slabotno utn-
pal plamenček privite petrolejka Oče Jožek jc spel obrnjen v steno. V ipanjn je zdaj pa zdaj pritajeno zastokal, kakor da sanja nekai hudega. M'ki..v;kovo hropenie je pojenjavalo. Njegov d;hiinje je posrajalo vse <i.labornejse. Nežikkie roke so BO krčevito f.'v'rpalc. Ustnice jc stisnila. Njeno srce pa je kr»?a!o v obupni molitvi:
»M-kav/, preljubi sve*"'k. bodi usmi'jcn. Sam ^i mi ga dal. ne vzemi mi ga. ne vzemi mi ga! Podi uomljen!«
In tcd^ij, naenkrat, kivj  je Nežika to samo
sanjala?
Vrata so pe odVrla in v revno hTmkovo sobico je stopil svetnik Mik'avž. spremljan cxl lepega smehljajoč-ga sc angota Ves je sijal od čast it-jive^B donojanstv-a, ko je ne*
s .-no stopil k postelj«.
Nežika se je vsa zavzeta zas-trmela vani. Nc to ni bil Miklavž z nalepljeno brado m papirnatim plaščem. V«e na njem je bfo pri-itr^o in obdaja'a ga je trvetla spokojna luč. Iztetmil je ozko belo roko in jo po! )žil malemu bolniku na čelo.
Miklavžek se je prebudi* Ko je zagledal svetnika ob svoji poste ji, se ie veselo »-smejal in mu prožil ročico.
»Torej si vcnrLir prišel « je veselo reke!,« tako doTg«^ in težko sem te čakaL«
»Da, pri;e! sem.* 9Q ie nasmehni! svetnik, »in prinesel sem ti zdravja Miklavžek, ozdravljen s'l«
»O, hvala, hvala ti I« je r'anila Nc/ika m hotela poklekniti pred svemika. V t'«tcm trenutku na je perrole ka do'»orc'a Angel in Miklavž sta izgini'a. In Miklavžek je mirno sp it
Mfdavžek ie res ozdravel m presrečna Nežika je vsfirfccoKtr pripovedovala o svojem ncčnom dr./iv-tju. Nekateri fco verjeli, da je vse to resnično cfcživela, večina pa jih je bi a mnenja, da se ji je-to stimo sanja.To. Pre-cei let jc žc min;lo od tedaj in mali M klav-žek mora biti zdaj že velik g^wpod, njegova mati na če sjpleh še živi. mora biti /c hudo v le' ib. Prepričana pa sem. da fce vedno živo porhni kako ji je pred leti svetnik Miklavž ozdravil njenega sinka.
PI1AVNIK IN ZAKONSKI STAN
V družbi so debcitiraJi o zukori-kem ?ta-nu. Ko je prišel na vrsto pravnik, je dejal kraUko:
»V zakonskem življenju poznamo trojno pravo: vojno pravo med možem in ženo, za^e;bno pravo mod že-no in domačim prijateljem in mednare-dno pravo med mo.!em in drugimi ženami.c
France Loč nar:
V sena planin
>Magda, prisegam ti, da bo tudi njega dosegla pravica,« Je na moč naglasi in zapustil sobo. V Koširju je vse kipelo. Zelja ga je obšla, da bi vladal zakon džungle, »že tretji Rutar ne da materi miru,« si je mislil.
»Mati, če je pa tako, da bi na Rutarjevo željo stopili pred oltar, pa tudi jaz tega ne dovolim! Takoj poj dem k župniku — ali vam je prav?«
»Kakor ti je rekel oče, tako pravim tudi jaz. Kakor boš sklenil, tako pa bo,« je odvrnila vsa razburjena.
Da bi bila to samo župnikova želja, bi Košir radevolje privolil, ker si je že sam mislil, da bi se združila na stara leta, ker jima je bilo v mladosti zabranjeno. Toda, da bi jim ukazoval, kako naj živijo, pet in dvajsetletni fante, in to ravno Rutar, to ga je na moč razjezilo. Vsedel se je poleg matere in dejal:
»Temu Rutarju bom pa že jaz zavezal jezik! Najprej moram govorit'' z-organistom — dejal mu bom, da njega nihče ne bo sumil, da bi nam bil on povedal. Ker je Rutar velik blebetač, se je najbrže že bahal po vasi, da vaju bo primoral k poroki — in to je ravno prav. Da, mati, tako bom naredil. Najprvo bom šel k župniku, potem pa k Rutarju! «
iiPusti Rutarja v miru in ne hodi tja! Tt bi ga udaril, ker dobro vem, da bo kričal nad teboj,« je ugovarjala mati.
»Ničesar se ne bo zgodilo! Le to mu bom povedal, da naj drži jezik za zobmi. . .!«
Vstopila sta Jernej in krčmar, Košir je pa nadaljeval: sDa bi vam Se sedaj ne dal miru, na stara leta, to je pa že vse pretirano!«
»Da, pretirano,« je potrdil Jernej. »In da bi bil ti slišal, kako je pravkar udrihal čez nas pred krčmar jem. ti bi ga bil zadavil!«
je dejal Jernej in se vsedel Krčmar sc je nasmehnil:
»Gospod Koš t, ga bo že vaš oče ukrotil; mislim, da ne bc već odprl ust po nepotrebnem!«
»Kaj pa se je zgodilo?« je vprašala Ana. Krčmar je čakal, da bi bil Jernej povedal, a ker je molčal, je pričel on:
»Vam bom pi jaz povedal, kako sva. pravkar postavila Rutarja na cesto: Jernej je prišel k meni in si naročil vrček piva. Ravno usedla sva se, ko je nenadoma v veži zakričal Rutar: ^Kje pa tičiš. ali te bom dve uri čakal?« Pustil sem očeta samega, in šel v vežo.
»Zakaj pa kričiš, saj si šele prišel sem mu odvrnil.
j Samo tej Koširjevi drhali greš prav na roko, in podpiraš te priležnike,« mi je dejal prav porogljivo. Seveda, on pač ni vedel, da je oče v sobi in je kar nadaljeval: To je bilo vse namenoma tako urejeno, da bi jim dali v vasi miri S tisto staro Ano je pa živel v tujini ta tujec kar tako — njen pri-ležnik je b'l! Zdaj ju je občina pregnala, in mislita da bosta tu kvarila ugled občini? Povem ti, da bom jaz naredil red in . . .!« Dokončati ni imel časa, kajti v tistem trenutku je planil oče iz sobe, in stopil predenj: »Samo ime Rutar dela zgago v vsej župniji, in ti si poslednji od njih.« je zakričal vanj in ga z vso pilo udaril po ustih, tako da se je sesedel. Toda takoj je vstal in pežugal: iCakaj, ti prokleta starina to te bo še veljalo!« Pljuval je zob za zobom na tla in jih nato pobiral — sodiva, da je kar brez petih zob. »£e boš cepil drva in pasel krave,« je kričal ves v krvi. Ker le ni prenehal izzivati, ga je oče še enkrat udaril. Padel je, jaz sem ga pa prijel za ovratnik in zavlekel na cesto rekoč, da nima več vstopa v mojo hišo.
»»Izvrstno ste sodili! Sreča, da ste razsoden človek in da ne verujete mam jam ničvrednega človeka,« se je nadušil Košir.
»Ah,« je odvrnil krčmar. »Te Rutarje poznam že od rane mladosti.«
»Sitnosti že bodo,« je dejala Magdalena.
»Ne bo sile, Čeprav toži.t je odvrnil krčmar. »Očrnil ga bom, kakor vse Rutarje, da bo pomnil.«
»Ježeš, kaj bodo rekli gospod župmk?t je vzdihnila Ana.
»Kap naj g-a zadene, če bo poslušal tega J vraga!v; se je razjezil Jernej.
>Jernej. ne govori taku! Ako jim pride j na ono!« ga je opozorila Magdalena.
-No. ne bo tako hudo,« je odvrnil Košir. »Takoj bom šel k župniku, da se bova pametno pomenila.c
j Tako siiii. j . le pojdi, in mu povej. da iz te moke ne bo kruha,* se je nasmehnil Jernej in šel v hlev.
»Vaš oče je pa odločen,^ je povzel krčmar.
»Za pravico pa kaj h;tro stsna pesL Rutar je že dobil svoje — on misli, da bo vladal vsej župniji, a oče mu je danes najbrže te misli razpršil. To ga bo grizlo, da ga je namlatil stari ded. Povem vam, da je to jako domišljav človek.«
Kakor se vidi, bo oče res kar sam kos njegovi domišij ji in obrekovanju,« se je nasmehnil Košir in bil ponosen na "četa, ker izrablja svojo moč le za pravico.
Krčmar se je poslovil in zagotovil, da se nanj zmeraj lahko zanesejo kot na dobrega prijatelja. »Tudi jaz sem ti za to hvaležna,-: je dejala Magdalena.
Ko je krčmar izpustil Rutarja na cesti, je le ta dokaj hitro pobral irvoje grešn^ ko- i stl in jo urnih krač pooral domov, kajti predobro je spoznal vaškega pastirja. V svoji pokvarjenosti in jezi, ker jo je iztak-nil, je preklinjal ves svet in vse 3vetnike. Grozil je na vse načine, to<£ . stalno se je oziral nazaj, ako ne gre Jernej za njim. Ko ja prišel domov, Je uekia ravno pomivala na dvorišču velik sod kalega zelja. Brcnil jo je z nogo. da se je postavila na glavo v vodo in zakričal: »Ali si prirastla k temu sodu? Ali nimaš drugega dela?« Ko oe je dekla postavila vsa prestrašena in mokra zopet na noge, Rutarja že ni bilo več videti. Čudila se je temu, kajti dotlej je še ni bil udaril in tudi ni imel vzroka. Pekle
je bilo pridno, kljub njeni mladosti. Njegova mati je videla ta prizor skozi okno in tudi to, da je bil potolčen. Ko je vstopil, ga je vprašala, zakaj je krvav. Sin je molčal in si izpiral usta. Takoj nato je vato-pila dekla :n dajala: 5Jutri grem domov! Pri takem gospodarju ne bom služila, da bi me med aelom brcal.* Rutar se je okre-nil in zakričal: »Molel, ali pa ti še eno pri-solim! ~ Zdaj je šele dekla videla, ko se je okrenil gospodar, kako je krvav. Naglo je šla iz sobe. Mati je silila v s'na. naj ji vendar pove, kje se je tako pobil. Naposled jo je le iztuhtal in dejai: Ta prokleti brezverec Koširjev je nahujsk&l Jerneja, da me je udaril z nekim železovi po ustih.«
»Bog nebeški, zakaj pa ?« se je zavzela in ostro pogledala sina.
vZata, ker ne dovolim, da bi ta drhal tako divjaško živela!« je odvrnil in šel z veliko ruto pred ustmi v župnišče. Ko je vstopil v župnišče in šel po hodniku, mu je kuharica pomignila z roko, da naj gre k njej. Toda on je mislil, da ga bo izpraše-vala. kako je prišlo do tega. Zato je zamahnil z roko in šel naravnost k pisarni. »Ne bo župn'k držal z njim,« si je mislil, potrkaj in vstopil. A glej spaka! Obstal je, kakor da bi bil zagledil pred seboj deset tisoč voltov visoko napetost. In ta napetost je bila Košir. Hitro je zaprl vrata in domala stekel iz župnišča. župnik je stopil za njim na cesto in zaklical: -Rutar, pojdi nazaj!«
»Pr dem. gospod župnik, nekaj sem pozabil,« je odvrnil in šel hitro domov, župnik se je vrnil In povedal Koširju, da se bo Rutar vrnil, da je nekaj pozabil.
»Ne bo ga,« je dejal Košir, preveč obteženo vest ima. žal ml je, ker sem prišel pred njim — prav zanima me, kaj bi vam bil natvezll.«
»No, nekaj bi že dodal,« se je nasmehnil župnik. ^>Kaj sem vam že prej hotel reči, ko je vstopil Rutar ? Aha: da vam rad pri-poznam, da je mati močno trpela pred temi ljudmi, toda kaj hočemo — zlo je živelo in bo, c
>Nekako ga bomo že ugnali,« je dejal Košir in se pripravil za odhod.
Torej, gospod Košir, kako bomo naredili Tt je še enkrat vpraSal župnik, ker mu dotlej še ni odločno povedal.
xGospod župnik, da bova na jasnem, vam povem, da sem že sam na to mis!il. In da bi ta želja Izvirala od vas, bi se takoj poročila — toda na ukaz Rutarja .. .«
»Kaj, kdo ukazuje? s je nevedno vprašaj župnik.
»No, saj vendar že vsa vas govori, da bo on naredil red pri nas.«
»Ali je to mogoče?« se je začudil.
sSeveda je. Nad krč m ar jem je na vse grlo kričal, da podpira priležnike in da bo napravil red pri meni — še to se je drznil reči, da sem bil v inozemstvu tete Ane pri-ležnik Ali n! to višek drznosti? Da bi bil v študentovskih letih, bi šel za njim, četudi bi ml ušel vrh zvonika — toda___«
»Vem, razumem vašo jezo,« je kimal župnik.
»Samo to mu sporočite, da nas mora pustiti popolnoma v miru in tudi našega imena naj nikoli več ne izusti, ako noče imeti z menoj opravka,« je zagrozil Košir in se poslovil. Prijateljsko sta si stisnila roke in župnik mu je zagotovil, da bodo imeli mir pred njim ...
Ker Koširju ni bilo všeč, da bi oče hodil na sodišče, je po župniku ponudil precejšnjo vsoto za zobe, a Rutar je vse ponudbe gladko odklonil, kljub temu, da mu je župnik prigovarjal, da naj popusti. Obtožil je Jerneja in krčmarja.
»Vaški pastir mora biti še enkrat za zamreženimi okni, preden pogine,« je govoril Rutar vaščanom. Ko je to prišlo Koširju na uho, se je zaklel. d& oče ne bo zaprt, niti ure. Oče pa Je dejal: »Ako bom zaprt samo eno uro zaradi tega vraga, jih bom zaprt tudi sto! Brez zob bo prišel lz Radovljice. Kar mu jih je še ostalo, mu jih bom s kleščam! izruval — klešče bom kar s seboj vzel,« je resno govoril.
Stran 6
»SLOVENSKI   N A R OIX ponedetjek 4. decembra 1944.
Stev. 48
Nič ni si^vesa
»mi
S021C€li1
Tuđi nsođense zdravilne metode ne — Ljudstvo je Se v davnini tzmSfo nekatere učinkovite nzžlne zdravljenja, kl se jkn maderai zdravniki vež ne fr^stst^hnje^
Tudi modeme ziravile metode ne — Ljudstvo je že v davriini iznašlo nekatere učinkovite načine zdravljenja, ki se jim moderni zdravniki več ne posmehujejo.
Ljudsko zdravilstvo so nekateri zdravniki in učenjaki dolgo istovetili z maza-štvom; tudi dandanes radi mečemo -r.aza-štvo in ljudsko zdiavilstvo v en koš. Na srečo je nekaj zdravnikov, ki so sprevideli, da. za ljudskimi običaji ter verovanji ne tiči le prazna vera. Ljudje res ne vedo po-jasn ti, zakaj pomaga neko zelišče aii prav 4ak5^n način zdravljenja, tocia trdno ve-r"u}ejo, da res pcmaga. V nekaterih prime-r t rc.:lap:amo, da b:lniku pomaga rna-Tmš -> zdravljenje le, ker je ti dno veroval.
. ru bo pomagalo — torej sugestija. To. da fažkazalo se je, cla ne gre vselej le za praznoverje. Mnojra ljudska zdravila se zdela dolgo nesmiselna ali celo škodljiva, dokler nI znanost o Ikrila njihovega pomena, številna Ijudslia zdravila so v rabi že od njega, dni; načini zdravljenja so podedovani. Ljudje so našli zdravilo nagonsko, kakor n. pr. najde pes zdravimo travo. Sprevi leli so. da j^m je izbrano zdravilo pomagalo in poslej je prišlo v splošno rabo.
Razen številnih zdravil z notranjim učinkom pozna ljudsko zdravilstva mnoga »zu-nanjat zdravila: mazila, zeršča. obkladke, obliže. Ljudje seveda ne vedo. da je koža pomemben činitelj pri zdravljenju mnonih bolezrri ter da člražen;'e kože vpliva posre -no blaTOclejno na bolezen. Včasih, smo se posm eho vali preprostim moškim, ki so nosili — navadno v levem ušesu — »miirn-rke<r. Nekoč sem poizvedoval, zakaj starejši delavec nosi ta čudni uhan. Oderove-rii je, da je to dobro za od. Tedaj sem mislil, da je to samo p'aznoverje in sem se posmehoval. Pozneje sem pa sprevilel, da je za tem nekaj več; to pomeni draženje kože ter iTpcdbujanje telesa, da se brani proti tujemu organizmu s povečanim številom belih krvnih te]psc. To se pravi, da ima telo pripravljeno ali mobilizirano večje 9te*đio krvnih telesc, ki lahko nastopijo takoj. k:> človek oboli, odr^sno s-2 rani. Pomnožitev belih krvnih telesc pomeni pogosto gnojenje; telo skuša z gnojc-vjem iztočiti tuje telo ali uničili sirupe.
Zakai je bil torej >murnčck« dober za oči? P~sred.no je p^ecranjal očesni katar. Ta način preganjanja očesnesra kataria ie že zelo star in je b9 v nekaterih deželah sr*Tošnr> razširjen. Tedaj še rri bilo a«-e^-tične kirurgije ter niso poznali razkuže-vanja zdravniškega. orodja. Vdevanje smurnčkov« ali samo prebadanle ušes pa n5 sgtafialo v zdravniško, .temveč v zlatarsko streko. Zlatar je prehodel uho z ne-razkn?.eno iglo In povzročil gnojenje.
V začetku tega stoletja je ljudstvo pri nas zelo cenilo stavljenje rož'čev — puščanje krvi v (toplicah. Izobraženci so se temu radr posmehevali. Tudi mnogi zdravnik so bili nasprotniki puščanja krvi, češ, kri je preveč dragocena, da bi jo tako nespametno zapravljali. Pozneje se je izkazalo, da tudi puščanje krvi izpcctbudi telesne sile ter povzroči prerajanje organizma
Ljudsko ziravilstvo sploh, ne le na-še, pozna nešteto zdravilnih načinov, ki z draženjem kože izpdbudijo telo. da se bolj učinkovito brani bolezni. Med te načine iz-podbujanja organizma spadajo tudi vroči ohkladbJ. Kot posebno učinkovit je znan obkladek iz kaše zlravilnih rastlin. Navidez nesmiselno se nam zdi zdravljenje, ki je še. vedno razširjeno v Aziji, s punkta-cjjo pri ciironfiRvah. Ta način je zelo preprost; ni treba drugega kakor zabosti tenko igio v oboleli del telesa.
Dandanes je že pozabljena metoda zdravljen >a, ki je bila znana tudi pri nas v 18. stoletju, namreč vlaganje tujih teles v telo, tako imenemvane fontanele^ Fontanele so uporabljali tako, da so zarezali v telo zarezo, v njo vložili zrno graha, nakar so rano zašili. Telo se je seveUa začelo upirati tuji snovi. Bolnik je moral prestati hude bolečine in rana se mu je večkrat zelo gnojila. Fontanele so pa pogosto po. magare pri zdravljenju nekaterih hujših bolezni.   Uporabljati   so jih  pri vnetjih,
ishiasu itd. Tedaj niso niti še znali ime. nnovati obleznj, ednosno jih niso zna M. prepoznati, zato so jih imenovali po njihovem torišču, n. pr. prsna bolezen, trebušna, vratna itd. v
Nekatere stare metode zdravljenja so uvedene dandanes v moderno, znanstveno z ".ravilstvo. čeprav ne neposredno iz liud-skega zdravilstva. Tako so Turki razš/rili iz Azije v Evropo poseben način zdravljenja, »rack«*a«. Beseda nam pove, da gre pri zdravljenju za draženje kože z vaganjem. Besedo mofesa bi morr.li prevesti kot
ž gladni stožec a* cilinder. Pri zdravljenju
nastavijo cilinder na kože«, v njem pa neposredno na koži vžgejo košček vate. V Aziji, od koler Izvira ta način zdravljenja, ne upe* flfttjajo steklenega cilmdra, temveč napravijo iz samih lahko gorljivih snovi vzbuhlino na koži in gorivo žvižge jo. To zdravljenje seveda ni posebno prijetno; bolnik mora biti potrpežljiv. Moderni zdravnik pa uporab'ja termekavter namesti; moksDV, čeprav v resnici ni nobene bistvene razi'ke med starim in novim načinom zdravljenja in namen je isti.   F. S.
1 n
StrašeH fe o&čuteit, Uz zzvlT&aš soškega sebe pred sefcsj
y>Kc   sem  norel   ob:skari.«   je prpo\edoval
nek. nizozemsk zdravnik, »krnic od koder so se moji pradedi izselil1 že pred d vnimi leti, sem doživel zelo čuden dogodek D. n je b 1 vroč Ko sem prisrsel v kraj kjer eo nekoč živei moj: nradedi si nisem zaželel ćruaeDa kakor hladno gos t:! ni ^ko sobo. \ č čudnega sc mi ni zdelo, da m? jc nataka-r ca. ko m ie postregla s hladnim pivom, čisto zavnno nagovor !a: »Gcsnod doktor!«. Boli pa £cm se zaeud 1. ko me e pozdravu mlad mo^ki z besedami: »Kaj ste že spet tu, gospod doktor"3 Komaj pred pol ure sre bi!i pa oneraciii«' Začudeno sem mu odgovoril: »Met te se.« »Amr k eo^nod doktor,« m' je reke!. »n-> dela'te se vendar takšnega « Kako me nek: pozna ta mož, ki ga nir*em še n kdar videl, sem- mislS sam nri sebi. »Odkod se m dva poTna v*?« ?era <~a vprašal. Tedaj se je \eselo zasmejal n m odgovoril: »Kai vam je morda to'e pivo stopilo v glavo?«
Vsta' sem. d-, b- sedel k njegovi mizi Mimogrede sem pogleda! proti vr tom. k so se prav tedaj odprla -n sem med vrat' zagledal samega «?ebe Mrki. k \ e vstoo;!. ie imel natančno tako ob'-vko. kakr:no sem nosni jaz Imel jc mojo c?l vo. mojo na kratko ostriženo glavo in moje z zlatom obrob jene naočnike na nosu. Obstal sem kakor vkopan. Tudi moj dvojn.k je b"! enako začuden
V t^tem trenutku «cm bil nreoričan. da sem zblaznel V gru me je nekaj zsgrabio, da nisem mogel d:hati. in naslonfl sem se na klop. »Kaj vam ,-e. gcc->od doktor?« me je zaee1 spraševati gost'ln Car. Obm'1 se je v smeri moiega pog'eda k vratom in ves presenečen zakričal: »Kdo pa ic zdaj prav doktor?« Vsi trije smo stali kakor ekame-neli na mestu in buljil  drug v drugega.
Vc6 dogodek smo pcjasn;!i znanstveno: V kraju mojih pradedov jc o-^tala ena veja na-šega rodu in z te^a rodu "e Izviral moj dvojnik   Bil  je  torej  moj  daljnj sorodnik.
Kljub temu pa je bila ta čudovita podobnost vendar e svojevrstna igra narave
Zgodbica n m kaže. \ kakšen čuden položaj lahko pride človek, če ima svojega dvojnika. V tem nr meni sc podobnost lahko kolikor toliko obrazlož . k?r pač izvira iz serod-rtva. Težavne;e c ra/umeti igro narave, kadar sta si dva človeka čisto enaka, a med r;        ni  krvne vez
Mnogo je znanih zgodb, kako je kakšen č;Srto tuj elovck zaradi &voie sličnost z mo-"■ '.m prevaral ženo kake je kak dvojnik dvignil v b^nk-' demr n preslepil btagajn&a, k je bi tr(Ti>o rjrer.r'ćrn. d- ie »mel pred se-za dviganje opravičeno osebo
Praznovernež m sli. dn se je njegova osebnost razdelila na dvofe če nenadno zagleda rred seboj dvojnika Tako ie celo veliki nem-*k' ps^te'j m rccn*k Goe+ni? tržil, da je sreča' 1. 1771. samega «ebe. irhajočega na konju. Goethe je bil prepričan, da ie na konju sede1 sam v drug 'zdaji Smatral je to po takratni \ eri zi nesrečo.
Tudi bivši nem'k cesar Viljem II je ime! svojega dvojnika, ki je nekoč razburil \r > Pariz. Kamor ie ta mož rrrfel. so poverili: »Cesar je tu« Ta dvojnik je b 1 v'sck francoski politični uradmk Ang'ctki kral '■■ Ed-tard VII ie imel dvo.mka v nekem uged-nem eng^ei^kem f'nančniku. k: je bil zelo ponosen na to. da so ga zamenjavali s kraljem
Dvojnici znamenitih trudi majo navado, da 9VCTO podobnost še povečajo z obleko ali drug "'če. Prav lahko si! te to nr. voščil neki OrsacheT. ki je bi č%to podoben crearju Francu Jožefu. Če *e ob'ske?. - lovf=ko cbleko in prlkmjH snroi kfobnk ob'lki klobuka ki ga je nosil Franc Jožef, so ga- redno za menjav aL s cesarjem _
Španski razkralj Alfnnz XTTT se je nekoč sreč d v Parizu z nek'm franc^'om lahko-živcem. ki mu je bil, kakor pravijo, do zad-n'e poteze podoben.
S g??otepaisfem fzgasfalo zle £i:*%zvq Iz nevest
Med malo raziskanimi kraji so še raz-sržni amaconski pragozdova, ki so še ne. rom polni nevarnosti za razne znanstvene odprave. Znano je, da so amaconski gozd: vi polni škorpijonov, strupenih kač in raznega mrčesa. Tujcem so pa razen tega nevarna tudi še nekatera divja plemena. Neki italijanski znanstveni olpravi *e je posrečilo priti do gornjega toka Amazon-skega veletoka. Odprava je izsledila neko divje pleme, katerega življenjski način m nekatere njegove navade so za omikanega človeka nara\most strašne. IMvjaki zr^e zelo preprosto. Možje se skrivajo po duplinah dreves, žene pa hodijo na lov. Moški se prikažejo samo v primeru nevarnosti. Vsakdo si lahko že v naprej misli, da se človeku, ki ga ujamejo, ne more najbolje goditi.
Strahotni so tudi rjoročni obredi pri teh divjakih, ki so znani pod imenom Hurtotl,
Huitoti namreč z bičanjem preganjalo iz deklet zle duhove. Ker njihova vera uci,
Naročite se na remane »SOBBE KNJIGE«!
da se po bičanju hudobni duh preseli iz dekleta v drevo, na katerem ie bila privezana nevesta, mora ženin zažgati tudi drevo. V prvi poročni netči obrije jo mladi ženi obrvi ha glavo. Ko je tako očiščena vseh hudobnih duhov, jo vzame mož na svoja kolena, poljubi v lice in ji zapoje pesem o življenjski sreCL
ODKLONTTEV
»Ne razumem, zakaj me neprestano zasledujete s svojimi bedastimi predlogi o ženitvi. Saj sem vam že povedala, da bi vas niti za starega očeta ne hotela.«
PRI ZDRAVNIKU
— Pomislite, gospod doktor, danes je lruhala moja tašča, pa sem pojedel njen las. Ali se mi ne bo nič zgodilo?
— Kaj še! Jaz imam že več let vso taščo v želodcu, pa sem še popolnoma zdrav.
PREVEO
Pol ure sta se že molče sprehajala. Nazadnje se on ojunači in reče: >E>ragica, bi hotela postati moja žena?«
>Oh, pa kako rada!« reče ona.
Spet pol ure molka. Tedaj se ojunači ona: »Ti, zakaj pa spet nič ne govoriš?«
»Sem že itak preveč rekel!« se odreže on.
Magdalena je sicer ugovarjala tej grožnji, a Košir jo je potolažil, da ne bo tako hudo.
Ko je Rutar izvedel, kako mu je zagrozil stari Jernej, je pobledel. Kljub temu, da je že vložil tožbo, jo je ustavil in sprejel po župniku odškodnino, ki mu jo je ponudil Košir. Kakor petelin na ograji je stal Jernej pred Magdaleno in ji dejal: >Vidiš, Magda, drugega Rutarja sem že ukrotil — za take gobezdače je treba samo trde pesti___*
Košir je bil dobrotnik Srednje vasi In tudi okolice, V šestih tednih je bil štirim otročičem krstni boter. Ko je bila birma, je imel kar tri birmance. Seveda je vse bogato obdaril. Starčkom je kupoval tobak in slehernemu je pomagal, ako je bil res pomoči potreben. Vse* ga je pozdravljalo, on pa je bil zadovoljen, ker mu je usoda naklonila srečo, da je lahko tudi drugim pomagal. Ves ožgan od sonca je hodil po hribih, če ga ni zadrževalo slabo vreme. Stari Jernej je pa tožil, da ne ve, če bo r *^stal zimo. Neke ko čudno je postal bolan- Kar posedal > . Ana je dejala, da je z. 9 boian, ker je domala opustil delo.
No, ko bo ocHezel sneg, bova pa šla malo po hribih — ko se boste malo opo-m-:^K, bova pa drva cepila, ali ne?« je vprašal Košir.
Jernej je zmignil z rameni.
3>Ne vem. če bom dočakal pomlad L c
»Kar lipovega cvetja v lonec, pa bo kmalu dobro — malo ste se prehladili,« je dejal Košir.
Košir je pogodil. Po dobrem tednu je bil zdrav in že cepil drva. Ko je odlezel sneg" b Kredarice, je vprašal očeta. Če bosta Šla na Kredarico.
»Seveda bo Sel, malo napora mu bo koristilo,« se je vmešala Ana.
Oče si ni dal dvakrat reči, saj je bil vajen hiibov in.se je celo dolgočasil, kar je sin sam lazil po hribih.
Zarana Sta vstala in si kar sama zavrela mleko, oprtala nahrbtnike in šla. Prvič Je vzel sin očeta s seboj, a še sedaj
ni bilo to Magdaleni všeč. »Do pozne' noči bova samevali,« je vzdihnila.
»Ju že bova dočakan,« je odvrnila Ana, »Kljub temu, da je še T^odnja ura, pa mi ni več do spanja,« je pripomnila.
»Da se ne bova premetavali po postelji, pa mi povej, kako sta živela, z Jernejem,« je dejala Magdalena.
»No, ker sva naspani, pa poslušaj: Do petega leta veš, kako je bilo z Jemen jem. ker sem ti vedno pisala. To tudi veš, da sem pobegnila na Dunaj. Tu me ne bodo našli, sem si mislila; in res me niste dobili. Na Dunaju sem živela nekaj mesecev v brezdelju, toda zavedala sem se, da bom morala prijeti za delo, če hočem, da bo moj varovanec dobro vzgojen.
Zopet sem si postavila stojnico na trgu. Toda med Dunajem in Beljakom je ogromna razlika, lepe denarce sem si služila z branjarijo.
A pričelo me je skrbeti, da bi Jernejček ne pozabil slovenščine, ker je bil vedno le med nemško mladino.
V Beljaku je bilo še dokaj slovenskih 6!ružin in slišiš na trgu slovensko, seveda koroško narečje, dočim na Dunaju tega ni. PričVala sem z njim govoriti samo slovensko. Nekaj knjig sem pr nesla iz Eeljaka, med njimi tudi slovenski abecednik. Ko sem ga vpisala v prvi razred nemške šo'e, je že domala gladko bral slovensko. Pouk mu je bil v veselje. V večernih urah, ko je dovršil nalogo, sva pa sleherni večer pela slovenske pesmi.
Ker sem imela denar, sem sklenila, da ga bom naprej šolala. Vprašala sem ga, če bi šel rad v višje šole, pa mi je z veseljem zatrdil. Zagotovila sem mu, da bo izdelal tudi gimnazije, če bo znal prav dobro pisati slovensko, preden bo dokončal ljudsko šolo. Pisal je namreč jak    slaLio, seveda
ker sem ga jaz učila. Da bi ga ti videla, s kakšnim navdušenjem se Je oprijel slovenščine, po enem letu je Se lepše pisal kakor jaz.
V tretjem razredu je dobil posebno pohvalo. Se otnfc je bU, pa mi je znal it
to?ilio povedati, kakor petdesetletni učitelj. Saj je pa tudi vedno tičal med knjigami. Ni mu bilo do igrač.
Otroke svojih let je poslušal in se jim smehljal, kakor da bi bii dvajset let starejši od njih. še ni bil dopolni! devetnajsto leto, pa je imel že cele skladovnice knjig prebranih.
Vem, da si že opazila, da malce naglasa jT4 nekako po koroško, ne vem, ksko je do tega prišlo.«
»To je vse lahko, ker je bil stalno med Nemci,« je odvrnila Magdals-ia.
»To je že res,c je potrdila Ana in nadaljevala: »V branjariji je šio dc-bro. Prihranila sem si bila že precej denarja in seni kupila v predmestju hišico z dok^j velikim travnikom.. Ko so bile počitnice, ja Jernej privede! tri prijatelje šLuleate. Kar z lopatami ter krampi so mi spremenili tiav-nik v velik- vrt.
Kako sera bila tega vesela, ti ne morem povedati! Potem sem šele dobro zaslužila, ker sem zelenjavo do:na pridelala. Pepraviti sva si dalć hišico, da sem imela veliko shrambo za sao.ež. Kmalu sva imela vse v najlepšem redu. Jernej mi je veliko pomagal, in je res hvale vreden. Nikoli mi ni težil, da se mora preveč učiti, ali da bi mi bil odklenil kako delo. Po dovršeni šoli mi jo je prvič zagodel. Jaz sem si mislila, da bo ostal pri meni in si bo dob!l kako uradniško mesto, toda varala sem se.
Neki Gasser, ki je Študiral na Dunaju, a je til Berlinčan, ga je spravil s seboj v Berlin, da bi tam nadaljeval študije. Ker je tudi Jerneja mikala višja trgovska Šola, in sta oba imela Isti smoter, ie šel z njim, in to je bila njegova sreča.
Pri Gasserjevih starš Lh je imel hrano in stanovanje brezplačno. Po nekaj letih ml je
pisal, da je dokončal šolo in so mu Gaaser-jevl dobili dobro meato pri neki veliki lesni industriji. Se Isto leto mi je Ze poslal denar. Sleherno leto mi ga je pošiljal in pisal, kako da ga ima podjetnik rad. Naposled je bil že kar v njegovi pisarni in ga r "ido-mcstoval, ako njega ni bilo doma. Kadar je
Križanka štev. 47
Vodoravno: l. večja glasbena skladba, 8. razlagati, tolmačiti b ez i p asevamja, 15. metrska enota, 16. zločinec, 13. shramba za vozove (pri na*- za tramvaje), 2). iat'-sten, melanholičen, 23. nasl v abeiirskega plemenskega poglavarja, 15. velikii posoda, 26. gladilo »Leonove drtižbe«, 27. italijansko me.-- o. 29. p:edm:t na verižici, 32. e -ropsko giavr.o mesto. 34. me- o v Iiaii^i. 3 '. Vzgojni zavod ?a najmlajše. 39. r-' a, drob-tina, 40. simpatija, usa.'a;-j\ 42. vezr.ik, 43. pieme. rasa, 44. ni vsa& obtoženec, 47. javna naprava, ki je pr»eti z.' > o: s o.: n , po~imi pa je niliče ne poglt ia, 51. mest > v sevemozapidni Cesi-.i (nemško ime), 54. otok v Egejskem morju, 56. grška muza, 58. predmet, ki nas brani p ed n srečami, boleznijo, uroki, 62. pri-.ioj. nfi&rava^ 64. tatarski poglavar, 65. n?-\'r\l od /. em. 6i. nasp:ot:e dobrega,, 6(J. me.-to v dolini Ad -že, 70. mesto v Runkmiji, 72. nastop Jo o) p j-manjkanju. 75. imi ćfarež j ivo roko, 76. objeti, položiti okoli fcatLega predmeta, 73. dotekati, stai^o curljati, 79. s^oio nov, ■ dc-bro ohranjen.
Navpično: L oblica pom-inera glagola 2. dva ena2ca soglasnika, 3. viteški, tova-rišlvi. L;p (fcm.). 4. zabuhel, napihnjen, 5. tih, brez besede, 6. Zev .sov sel, <• m *io v Ru-muniji, 8. prislov načina, 9. grč.ki bog lju-bezru, 10. nekoč v ?e.e pJ Itaiji \pi ven mož, 11. tek, razpoloženje za jed, 12. fiam-siki predlog, 13. enota ploskovne mere. 14. vas pri Ljubljani, 17. otok na Jadra u, 19. naravni jedilni »pribor«, 21. krajevni prislov, 22. krat;ca za enoto evropske valute, 23. skupine žuže k, 24. na aljev lec življenja, 27. domaea žival, 28. je vsakomur najljubša oSiba, 30. miečn: izdelek. 31. v lika posoda, 32. italijsdsko število, 33. oce a, 35. medmet, 36. utežna enota za draiio kamenje, 37. prevzemnik pokojnikovega premoženja, 38. v Dovju, 41. n žlna, dol na, 44, dobra noga, 45. metece »b francosko-španski meji. 46. domača živai, 47. geometrijski pojem, 48. del kolesa, 49. ped e.ini veznik, 50. razdobje, čas, 51. grška č.ka, 52. ni no:a, nor je, kdor gre gor, 53. del ženstke obleke, 55. stare ni-o na najboljšem glasu, 57. mesto v Vojvod ni, 59. šahovska smrt, 60. zabela, tolšča, 61. požsJjnje, strast, 63. veznik,   65. poškodba, okvara,
66. dvojice, 67. me-ifco na Ces-kem, 63. obrambna napiava. 70. del te.iš'e igre, 71. nedoločni zaimek, 73. shr. kazalni zaim-k, 74. na, glej (shr.), 75. osebni zaimek, 77. v hiši.
Rešitev križanke štev. 46 Vodoravno: 1. so, 3. praded. 8. karo, 12. prod, 15. osir, 17. Domen, 19. kurir, 21. do, 22. legar, 24. mičen. 26. namen, 28. lovec, 30. repek, 32. napoj, 35. reden, 37. kamen, 39. Marat, 41. uš, 43. cenik, 45. lepak, 47. dete, 48. gos, 50. Kekec, 52. capin, 54. cel, 55. elan, 56. Oman, 57. Apis, 58. nad, 59. sitar, 61. lačen, 63. kup, 65. on, G6. metil,
67. venec, 68. moja, 69. metan, 70. koran, 71. balet,' 72. imetek, 74. Solon, 75. senot, 76. oder, 77. komis, 78. rožič. 80. smer, 81. karat 82. Dover, 83. tu, 84. San, 85. homa-tija. 86. anatom.
Navpično: 1. sol, 2. osel, 3. pravee, 4. ad, 5. dom, 6. emir, 7. deček, 9. ak, 10.
bil gospodar dobre volje, ga je redno nazi-val ,sinko/. Včasih je tudi zdivjal kakor tiger, ko se je spomnil, da mu je strela ubila ženo in sinčića.«
>Kaj, strela?« se je zavzela Magdalena.
Za Jerneja se je pa hotel prepričati, ali bo res postal divjak, če ne bo poslušal cerkve. Dajal mu je denar in konja na razpolago. Vzpodbujal ga je, naj si dobi zabave v vinu, ženskah in zabaviščih.
Celo to mu je dejal, da naj nikar ne čepi od jutra do večera v pisarni. Po več letih mu je nekoč deiol: xAli te še ni ubila strela, ker ne hodiš v cerkev? Ali mi ne boš pričel krasti denarja ?« Toda Jernej je ostal Jernej, priden in pošten. Ko je umrl, je res zapustil Jerneju vse, tudi polovico gotovina, drugo pa je zapustil nekemu zavodu. Nekaj dni, preden je umrl, mu je dejal: »Upam, da sem si izbral dobrega naslednika; zaco te imenujem moj sin! In glej, da boš tega imc-aa vreden! Nikar ne dovoli, da bi drugi vladali tvojemu svobodnemu duhu, kajti tvoj duh plava visoko nad njimi.«
Pod srečno zvezdo je bil rojen — s pet-intrdesetimi leti je bil že samostojen, lastnik velikega podjetja šestnajst let je vodji svoje podjetje in ga še povečal. Po tistem pismu, ki sem mu raz odela svojo skrivnost, pa itak veš, kaj se je zgodilo.
Tako, Magdalena, zdaj veš vse. Samo to naj še pripomnim, da si boljšega sina ne moreš želeti.«
Magdalena je vsa gin j ena poslušala m je b*!a srečna, ker ji je vzgojila tako dobrega sina.
*
Oče in sin sta se vrnila žele ob mraku v vas. Spotoma, ^tta stopila h krčmarju, da sta si ubražila žejo. Ker je bil krčmar tudi navdušen hribolazec v mladih ietm, je pn-
Sedel k nj'ma in JU izpraSeval. kje in kako sta hodila.
Košir mu je povedal, da sta bila na Kre-
mn. 11. Oran. 12. prepad, 13. od, 14. Dob, 16. Igor, Ift Nepal, 20. imam, 23. redek, 25. Nemec, 27. norec, 29. Cene. 31. kepa, 33. jate, 34. Hugenoti, 36. nikotin. 38. napačen, 40. telepat, 42. šolan, 44. Kemal, 46. kipec. 49. sad. 51. car. 53. Nin. 59. seter, G0. itak, 61. Leeros, 62. Anam, 63. kolač, f4. ujet, 66. meter, 67. voliti, 68. manira, 69. meden. 70. komat. 71. bežen, 73. moma, 74. Sera. 75. sova, 77. kam, 78. ro. 79. Kum, C0  ss, 81. ko, 82. da, 83. to.
Z!c£rovsi:ca štev. 46
a — be — ber — ca — ca — ci — da —
do — di — dvi — ev — cv — ev — ga — <Je — g.n — sraj — i — ja — jan  — ka
— ka — !e — !e — lu — nan — ni — nij
— nje — no — o — ok — prav — pru — ra — r  — ros — ru> — pka — sta — š\i
— to — tre — tur — v i j — zor.
Iz teh zloeov sestav  15 besed s pomenom:
I) niz A:kerčcvih pesmi. 2) priimek slovenske penice, 3) mesec. 4) telesni rrcan (žlez«), 5) Putcnov roman v verzh 6) z.ik'adnica, jeklena omara (tui ). 7") mo'ka o eha v Ro-kovniač h. S) baiesiovni letalec. 9) s-ki'.Vi-ki n"Tod. 10) razvojna doba zemeljske novr'-'ne,
II) del LjulVi-mc. 12) prvi s'o\eolski piot, ponesrečil v Beogradu. 13) Orfcjeva žena, 14) evrnr>ka država. leT) velik crrrki otok.
Prve in nato četrte črke cboje brane navzdol, povedo letošnjo obletnico Prc emnve pesmi
Z?trsovi3"ca 2tev. 47
a — bo — bra — bra — ca — ca — ce
— de — di — di — dor — d ran — e — e — fen — g! — ham — i — ja — ja — aj — je — kan — ki —"la — la — lem —
lo — na — na — o — ot — pa — par — ri — rja — ru — sek — si — te — te — te — u — ve — ve — vi — za.
Iz teh zlo<*ov 6estavi 15 besed 6 pomenom: 1) polotok v Severni Ameriki, 2) mesto v Prednj Aziji. 3) dol na v Bohinju. 4) slovenski pisatelj (u. 1926). 5) mesto v Bosni, 6) turški naslov. 7) clodavec, 8) mes^o na Hrvatskem, 9) roman D(*?tojevske<7a, 10) Napoleonov priimek. 11) vrh v Trgavskcm pogorju, 12) svetopisemski očak. 13) bogos'ovje, 14) del Sredozemskega morja, 15) tsporrno moštvo (tuj.).
Prve in nato tretje črke oboje brane navzdol, povedo verz iz Pre:ernove Zdravljice.
Rešitev zloirovnice štev. 45
1. Ženeva, 2. Himalaja, 3. Tirana, 4. dum-dum, 5. Granada, 6. Grajski pisar, 7. Ma-cedonija, 8. Lavtižar, 9. studenec, 10. pn-četek, 11. Kredarica, 12. Staroslav, 13. Slovani, 14. Aleppo, 15. Murillo, 16. Kanada, 17. Dušan, 18. major.
»Ne maram Danajcev, tudi če darove prinašajo.«
PREDOLGO JE BIL ZAPRT
Kaznilniški ravnatelj odhajajočemu jetniku: >Oprostite, ker smo vas pomotoma imeli dva tedna predolgo zaprtega.<
Kaznjenec: >NiČ za to, mi boste pa prihodnjič odtegnili. <
darici, in da sta že mislila še na Triglav, a zaradi močnega vetra sta ga pustila zaenkrat v miru.
>Triglav pa moram doseči,« je dejal Košir.
Krčmar se jima je ponudil za vodnika. Nagovarjal je Jerneja, da b: šel še on.
>Tako je,« je odvrnil stari Jernej. >Jaz nisem več za Triglavske stene, prestar sem že in mi ni, da bi se na stara leta ubil med pečinami-«
»Sodim, da ni to nevarno,« je oporekal Košir.
»Pač, pač,« je rx>kimal krčmar. »Samo enkrat sem bil na Triglavu, toda ko sem se vračal, sem imel težave.«
»No, če je pa tako, pa ga prepustimo naši mladini,« se je nasmehnil Košir.
»Kaj mladini,« je zamahnil oče z roko. »Zlatorog naj mu kraljuje.«
Pri tem je zaenkrat obstalo. Le krčmar se je sem in tja rad pobahal, da je eden med tistimi, ki so dosegli starega očaka.
Sicer je Košir gojil v srcu tiho željo, da bi stal sivemu očaku na glavi in je tudi sklenil, da ga bo ob priliki skušal sam doseči. Med veselimi dovtipi ju je krčmar povabil na lov. Košir je bil ves navdušen nad tem vabilom, kajti nikdar še ni streljal na divjad.
Jernej pa je zamahnil z roko in dejal: »Kar sama pojdita, mojim starim kostem ni več do lova.«
Krčmar se je nasmehnil in požugal Jerneju: »Kaj pa je bilo tedaj, ko si še meni prinesel srnja.a. z rogovi si pa dražil lovskega čuvaja.' Ali ti tedaj tudi ni bilo do lova?«
>Ah,< zopet zamahnil z roko. »Meni ni bilo do lova. še manj pa za m*so. Vedno sem ti trdil, da je teliček ce» vse koze — le Tonetu sem rad ponagfajal.«
Srhriftleiter - Trejnje- Rudolf Ozlm. — rnr tNarodna Us*w«w \ q   ^ nrnck^teiie
Za »Narodno tiska"10 d- d« kot tlstcarnarja: Fran Je ran. —  F lir rt m Inseratenteil verantwortUch - Za lnseratml oddelek odgovarja: Ljubo mir Volčič.