NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
12. aprU 1990 • številka 15 • leto XU¥ • cena 8 dinarjev
Zapori in tujina
Poznate Emija? Tistega, ki je bil pred leti dolgih las, nato pa se je ostrigel na
čirokija? Tistega, za katerega nekateri pravijo, da je nasilen in ki je zaradi tega
prejšnji mesec prišel iz zapora? Če ne veste, za koga gre, prelistajte Novi tednik in
ga odprite na strani 17.
Politika naj se ne
spogleduje s stroito
Vprašanje potrebnosti celodnevne osnovne šole s prilagojenim programom
I Pohorski odred v Slovenskih Konjicah, ki ga je sprožil član Slovenske demokra-
P tične zveze in predsednik konjiškega Demosa Jože Baraga, je potegnilo za sabo
val odprtih vprašanj. Tudi, če je vprašanje umestno, ne sodi na predvolilni shod,
menimo tisti, ki se sprašujemo, ali se nova politika tudi meša v stroko. Stran 2.
Objavljamo rezultate volitev v občinah Celje, Žalec, Mozirje, Velenje. Laško,
Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah. V Mozirju, Žalcu in
Velenju je n^več glasov za družbenopolitični
zbor dobila Slovenska kmečka zveza. Stran 2.
Leseni žegen iz Polen in Zeč
Cvet mladeničev iz Polen in Žeč v konjiški občini je na cvetno nedeljo prinesel na
cerkveno dvorišče dve veliki butari za »lesen žegen«, kakor pravijo temu obič^u
v tistih kr^ih. Polenska butara je merila kar 65 metrov, žečka pa 38. Vsako so
delali 14 dni, narejeni pa sta po enakem receptu: znotrzg je smrekova sušica, okoli
nje leto dni stara leska, povita z zelenjem, na vrhu je zelenje, povito s pisanimi
trakovi. Dela so se lotih po starem izročilu. Fantje iz Polen so povedali, da
prihodnje leto ne bodo delah še večje butare, Sey so imeli že s to na križiščih in
ovinkih precej težav. Nosilo jo je sedemnajst fantov kar tri kilometre daleč,
medtem ko je bilo za žečko butaro dovolj dvanajst krepkih fantov.
Danes
volimo
v zbor
združenega
dela
Danes, v četrtek, 12.
aprila, vohmo v zbor
združenega dela republi-
ške skupščine, po obči-
nah pa tudi v občinski
zbor združenega dela.
Prosta mesta bodo v zbo-
rih zasedU tisti kandidati,
ki bodo dobili največ
glasov.
Zbor združenega dela
republiške skupščine bo
štel 80 članov, za prosta
mesta pa se potegi^ e več
kot 2 tisoč kandidatov.
Na Celjskem bomo voUli
v 20 volibiih enotah 26
predstavnikov.
Bolna
voisica
»Volil bom Kadueviča,«
mi je iskreno priznal prija-
telj, ki je deževni in mi^
predvolilni teden preživel
pod Improviziranim šoto-
rom iiekje ob št^erskem
moiju. Druge možnosti da
tako liima, s^ je zamudil
vse glavne predvolilne boje
naših strankarskih pr-
vakovi
JLA' si je razen predvolil-
nega iDbiska svojega ko-
mandJtnta v Sloveniji pri-
voščild še k^ več.iZadryi
teden pred volitvanii je ne-
kžo sto pripadnikov nekega
batalio|ia vadilo igrico
»vod v napadu«. Očividci
pravijo, da je šlo pr^vsem
za zapriBvljanje časa in de-
narja, za zadevo, Id je bila
brez repa in glave in katere
končni rezultat bo verjetno
predvs^ veliko; število
bolniški, ter nek^ novih
strelskiH in pivsjjih izku-
šenj. Koukšno bo nadome-
stilo nehcB oto-g^oslenim
za enotd(enske v^^ sicer ni
znano, ajk^ bi s tem. Če bo
denar za supersonlic, se bo
tudi za tf vepo našl|>. In kdo
vse sku^ piaea?
R.PANTELIČ
biseri so tudi v slabih poiljetji
»Ne bom si odrezal roke zato ker sem izvedel, da invalidom bonbone delijo,« je v intervjuju za Novi tednik povedal Niko Kač,
direktor Ljubljanske banke Sb Celje d. d., ko je odgovaijal na vprašanje, zakaj tudi slovenske banke, podobno kot nekatere na
jugu, niso odpisale dolgov gospodarstvu. Ob tem je razgovor tekel o novi vlogi bank ter o tem, koga bodo v Ljubljanski banki
v bodoče še podpirali. Stran 6.
BRANCE MIRAN
-	edini pooblaščeni servis na
našem območju za vozila WW,
Audi, TAS, Opel IDA.
-	servisna in remontna
popravila
-	kleparska dela
-	montaža in centriranje gum
-	zaščita vozil
NOVO
-	generalna popravila upli-
njačev
-	prodaja rabljenih in novih
vozil ter rezervnih delov
Servis in prodaja vozil
BRANCE, Laško. « 731-282.
2. STRAN - 12. APRIL 1990

Zmagali kmetje
v trinajsti volilni enoti za
volitve v družbenopolitični
zbor skupščine Slovenije, ki
zajema območje občin Vele-
nje, Mozirje in Žalec, so že zna-
ni neuradni izidi volitev v ta
zbor. Največ glasov je dobila
Slovenska kmečka zveza, sle-
dijo pa jim ZSMS-liberalna
stranka, ZKS-stranka demo-
kratične prenove in Sloven-
ski krščanski demokrati.
Nobena izmed strankarskih
list v 13. volilni enoti ni dobila
potrebnega odstotka glasov,
da bi lahko dobila katerega iz-
med štirih mandatov
v družbenopolitičnem zboru.
Zato bodo vsi glasovi, natanč-
no 60 tisoč 33 jih je, šli v skup-
ni žakelj posameznih strank na
republiškem nivoju. Kako so
v nedeljo glasovali volilci_ iz
občin Velenje, Moziije in Ža-
lec? Slovenska kmečka zveza
17,42 odstotka glasov, ZSMS-
liberalna stranka 16,44, ZKS-
stranka demokratične prenove
16,02, Slovenski krščanski de-
mokrati 15,66, Zeleni Slovenije
10,57, Slovenska demokratič-
na zveza 8,74, Socialdemokrat-
ska zveza Slovenije 6,90, Soci-
alistična zveza 4,75, Slovenska
obrtniška stranka 3,52, Zveza
za ohranitev enakopravnosti
občanov 2,61 ter Neodvisna li-
sta novih družbenih gibanj
1,39 odstotka glasov. Podatki
so neuradni, vendcir je pričako-
vati spremembe le še za kakš-
no stotinko odstotka.
Petina izidov
12. voiiine enote
v dvanajsti volilni enoti, ki
Zcgema območje občine Celje,
Laško, Slovenske Konjice,
Šentjur pri Celju in Šmaije pri
Jalšah, do srede dopoldan še
ni bilo izzidov volitev v repu-
bliški družbenopolitični zbor.
Volilna komisija pa nam je po-
sredovala delne in neuradne
podatke o izidu volitev za dele
volilne enote, ki obsega občino
Slovenske Konjice. Konjičani
so dali največ glasov listi Slo-
venskih krščanskih demokra-
tov in sicer 16,74 odstotka, sle-
dijo pa jim Slovenska kmečka
zveza 16,66, Socialdemokrat-
ska zveza Slovenije s 13,72 od-
stotka glasov, ZKS - Stranka
demokratične prenove 13,45,
ZSMS - Liberalna stranka
12,98, Slovenska demokratič-
na zveza 8,45, Zeleni Slovenije
6,61, Slovenska obrtniška
stranka 3,74, Socialistična zve-
za 3,55, Državljanska zelena li-
sta 2,05 odstotka glasov ter
Zveza za ohranitev enakoprav-
nosti občanov 2,04 odstotka.
BRANE PIANO
Glave v zabojih in
volitve na Celisicem
Kako smo ¥ noaeUo voNU na našem območiu?
Izidi volitev za predsednika
in člane predsedstva Republi-
ke Slovenije so danes že do-
končni, do uradnih podatkov
o sestavi družbenopolitične-
ga zbora skupščine Slovenije
bo treba počakati še kakšen
dan, po občinah na Celjskem
pa se že ve, kdo je izvoljen
v republiški zbor občin oziro-
ma katera kandidata za zbor
občin se bosta morala pome-
riti še v drugem krogu. Če-
prav je glasovanje občanov
celjske regije pomembno le za
republiški seštevek - razen za
zbor občin - je zanimivo, kdo
je v posameznih občinah do-
bil glasove volilcev.
Za razliko od zadnjih dveh me-
secev so bili v ponedeljek tele-
foni v naši redakciji večinoma
tiho, s^ so imeh predstavniki
strank druge skrbi, verjetno pa
tudi še niso vedeli, kako bi
skušali vplivati na ocenjevanje
prvega dela prvih slovenskih
sovobodnih volitev v Novem
tedniku. Nekatere občinske
volilne komisije so nam že
v ponedeljek navsezgodco lah-
ko posredovale prve izide, ki
so jih nato v torek potrdile. Ka-
ko so torej občani glasovali
v posameznih občinah?
Celje
v občini Celje se je volitev
udeležilo 81,8 odstotka volil-
nih upravičencev, na volišča
jih je torej prišlo 40 tisoč 888.
Med kandidati za predsedni-
ka predsedstva so namenili
Milanu Kučanu 42,3 odstot-
ka glasov, Jožetu Pučniku
24,8 odstotka, Ivanu Kram-
bergeiju 20,5 odstotka gla-
sov in Marku Demšaiju 12,3
odstotka.
Za člane predsedstva ob-
javljamo le tistih pet ali šest
kandidatov, ki so v posamez-
ni občini dobili največ gla-
sov. V Celju je Ciril Zlobec
zbral 53,6 odstotka, Matjaž
Kmecl 41,6 odstotka, Ivan
Oman 40,8 odstotka, Slavoj
Žižek 39,5, za njimi pa sta
skoraj enak odstotek zbrala
še Dušan Plut in Dimitrij
Rupel.
Za volitve v republiški
zbor občin je bilo Celje raz-
deljeno v dve volilni enoti,
sosednje občine pa so imele
le po eno. V eni od obeh sta
v Cel^ največ glasov zbrala
Ivan Cernej in sicer 32,9 od-
stotka ter Edvard Stepišnik,
23,8 odstotka glasov. V drugi
pa Anton Roječ 44,2 odstot-
ka glasov ter Konrad Plau-
štajner 19,2 odstotka. Ker to-
rej nihče od kandidatov, ki
naj bi Celjane zastopala
v zboru občin ni dobil abso-
lutne večine, se bosta oba
para pomerila spet 22. aprila.
Žalec
v žalski občini je na 71 voliš-
čih volilo 29 tisoč 379 občanov.
Med kandidati za predsednika
predsedstva je 42,3 odstotka
volilcev podprlo Milana Kuča-
na, 24,4 odstotka jih je bilo za
Jožeta Pučnika, 20,3 za Ivana
Krambergeija ter 13 odstotkov
za Marka Demšaija.
Za člane predsedstva so žal-
čani glasovali takole: Ciril Zlo-
bec 55,1, Ivan Oman 46,7,,Mat-
jaž Kmecl 44,5 ter Slavoj Žižek
37 odstotkov.
Tudi v Žalcu bodo morah vo-
litve v zbor občin ponoviti.
V drugem krogu se bosta po-
merila Franc Ogris, ki je prejel
40,5 odstotka glasov, in Gregor
Vovk, ki je dobil 35,6 odstotka
glasov.
Volitev se je udeležilo 85 od-
stotkov upravičencev, na posa-
meznih voliščih pa je bilo ob
volilnih odborih še 43 stran-
karskih opazovalcev. Bisatve-
nih pripomb občanov ni bilo,
večino je motilo le dolgotrajno
čakanje.
Laško
v Laškem je bila volilna
udeležba v nedeljo 84,6 odstot-
na. Za predsednika predsed-
stva je v Laškem največ gla-
sov, 38,5 odstotka, dobil Milan
Kučan, nato pa Ivan Kramber-
ger 25,3, Jože Pučnik 23,6 in
Marko Demšar 12,7.
Za člane predsedstva so Žal-
čani volih takole: Ciril Zlobec
53,9 odstotka, Ivan Oman 46,1,
Matjaž Kmecl 45,8 in Dušan
Plut 39,7 odstotka glasov.
V	drugem krogu volitev de-
legata v republiški zbor občin
se bosta v Laškem pomerila
Janko Deželak, ki je dobil 38,8
odstotka glasov, in Aleš Turk,
ki je prejel v nedeljo 16,7 od-
stotka glasov.
Velenje
v občini Velenje je dobil Mi-
lan Kučan 48,2 odstotka gla-
sov, Jože Pučnik 21,4, Ivan
Kramberger 17,6 in Marko
Demšar 12,8.
Kandidati za člane predsed-
stva pa: Ciril Zlobec 54, Matjaž
Kmecl 45,7, Ivan Oman 40,4 ter
Dimitrij Rupel 35,8. Kanček
manj od Rupia je v Velenju do-
bil glasov Slavoj Žižek.
V	drugem krogu volitev
v zbor občin pa se bosta v Ve-
lenju pomerila Ivan Atelšek in
Ivan Zlebnik. Dobila sta 45,3
oziroma 35,4 odstotka glasov.
IVIozirje
V	Mozirju je dobil Milan Ku-
čan 33,2 odstotka glasov, Jože
Pučnik 32,9, Ivan Kramberger
20, Marko Demšar pa 13,9 od-
stotka glasov.
Za člane predsedstva Ivan
Oman 52,9, Ciril Zlobec 46,3,
Dimitrij Rupel 42,4 in Dušan
Plut 41,9 odstotka glasov.
Moziijani že imcgo svojega
predstavnika v zboru občin,
saj so absolutno večino glasov,
kar 61,7 odstotka, dali Antonu
Žunteiju iz Luč.
Šmarje pri Jelšali
v tej občini so dali Milanu
Kučanu 31,6 odstotka glasov,
Ivanu Krambergerju 29,7 od-
stotka, Jožetu Pučniku 27,8 in
Marku Demšaiju 10,8 odstotka
glasov.
Med kandidati za člane pred-
sedstva je dobil Ivan Oman 57
odstotkov glasov, Ciril Zlobec
53,6, Matjaž Kmecl 38,7 ter Du-
šan Plut 34,6 odstotka glasov.
V	prvem krogu šmarčani ni-
so uspeli izvoliti predstavnika
v republiški zbor občin zato se
bosta 22. aprila pomerila Mar-
ko Štadler in Mitja Cimperšek.
Prejela sta 42,1 oziroma 35,8
odstotka glasov volilcev.
Šentjur pri Celju
v Šentjuiju je dobil Ivan
Kramberger 32 odstotkov gla-
sov, Jože Pučnik 30,8, Milan
Kučan 25,8 ter Marko Demšar
11.4	odstotka glasov.
Med kandidati za člane pred-
sedstva je dobil Ivan Oman
55.7	odstotka glasov, Dimitrij
Rupel 42,3, Dušan Plut 36,6 ter
Matjaž Kmecl 35,8 odstotka
glasov.
Med osmimi kandidati za
zbor občin republiške skupšči-
ne je potrebno absolutno veči-
no za las s 50,3 odstotka glasov
dobil Franc Kovač.
Siovensice Konjice
v konjiški občini je v nede-
ljo glasovalo 84,6 odstotka vo-
lilnih upravičencev. Za pred-
sednika je dobil Jože Pučnik
30,9 odstotka glasov, Milan
Kučan 29,9, Ivan Kramberger
25.8	in Marko Demšar 13,4 od-
stotka glasov.
Za člane predsedstva pa so
v občini Slovenske Konjice vo-
lili takole: Ivan Oman 53,1 Ciril
Zlobec 49,6, Dimitrij Rupel
41,3, Dušan Plut 38,8 odstotka
glasov.
Za republiški zbor občin se
bosta v drugem krogu pomeri-
la Anton Kuzman in Ivan Pisa-
nec, ki sta prejela v nedeljo
34.5	oziroma 18,3 odstotka
glasov.
Tajnost
čeprav je na nekaterih voliš-
čih prihajalo do precejšnje
gneče in zastojev, ponekod pa
tudi do manjših nepomemb-
nih zapletov, kršitev volilnih
pravil praktično ni bilo. Za taj-
nost glasovanja je bilo poskrb-
ljeno ponekod bolje, drugod
slabše, volišča pa so bila precej
različno opremljena. Ponekod
so volilci hodili glasovat za za-
vese, drugod za kartonske ali
lesene ščitnike, nekakšne za-
silne zaboje.
TRAČ
nlce
Šentjurčanom naslM
njih sto let ni treba dofc
zovati, da so nerazviti. ^
lilni izidi so dovolj ^
vorni.
Vse več je milih proše^
pa tudi besnih preter^j, J
Novi tednik piše o Ijude^
ki na volitvah de facto ^
gubljajo. Novi tednik se((
mu upira in še naprej pjj
o ljudeh, ki imajo k^j povj
dati bralcem brez laži in n,
okusne politične propagm^
de. Novi tednik namreč
če izgubljati, hoče se pr^
dajati. In tudi se.
Sicer pa vsi skupaj kf
maj čakamo na zaklju^
volitev in konstituirat^
slovenske in občiasl^
skupščin. Mastnih i
ostrih tem za pisarjenjeh
še več.
Tudi v Celju imamo zdi
Metro, v katerega seje p^
imenovala stara velebk
govnica Tkanina. Če ste s
naveličali gneče in nepn
jaznosti v graškem Metn
ju, lahko v celjskem ugotc
vite, da po omenjenem pn
kaša graškega, po ponudi
in cenah pa seveda ne. J
govci so torej prijazni, k
dar jim ne gre.
Ko pajek v celjski Zi
danškovi nalaga eneg.
grešnika, za pol ure blok
ra ulico in mimogrede ka
nuje še ducat nedolžni
voznikov. Temu se rei
preventivno kaznovanj
v prometu.
Nazaj k politiki. Srečanj
slovenskih lutkaijev v d
lju je bilo le uvod v mar
onetno slovensko vladi
v predsedstvu komunist
v skupščini božje klanje, i
vršni svet med sat
skregan.
Ni znano, aliježeljko C
gler v ponedeljek kaj pn
slavljal. Ko je napovedi
val žurko po zmagi, A
mreč ni povedal, kaj itijl
za zmago.
Nek^ predvolilnega ian
je vodja lokalnih demokn
tov Miro Gradič porabili
odprtje izvenzakonske^
družinskega projeh
v Atriju.
Seznam nezadovoljiv
nad vsebino Novega tedn
ka: socialdemokrati reg
je, demosovci iz Šentjurji
velenjski socialisti, cel
ski socialisti, CK ZKi
SDP, Ivan Kramberger.
Še kdo?
ideja postaja
tržni sejem
Zaupajte nam vašo idejo, je geslo sejma Ideja 1990, ki
vse bolj postaja sejem inovativnega podjetništva, in ki
vstopa tudi na območje skupnosti dežel Alpe-Jadran. Na
sejmu, ki so ga odprli v torek, sodeluje 124 razstavljal-
cev iz Jugoslavije in tujine.
Sejem je odprl namestnik republiškega ministra za zna-
nost, Emil Milan Pintar, ki je ob tej priložnosti dejal, da
bomo ostali revni, če ne bomo znali spodbuditi kreativ-
nosti.
Sejem je tudi tokrat izrazito strokoven in ciljno usmer-
jen na tri segmente: razstavo inovativnih dosežkov, raču-
nalniške programske opreme in propagandnih pripomoč-
kov. Sodeluje 124 razstavljalcev iz Jugoslavye (Slovenija,
Hrvaška, Srbija) ter Italije, ZDA in Avstrije, preko zastop-
nikov pa še firme drugih evropskih dežel.
N^več je tistih, ki predstavljajo inovacije, ponovno pa je
zelo veliko tistih, ki ponuj^o računalniško opremo in
programe. Poleg razstavljalcev kontaktnih in poslovnih
daril se predstavijo tudi učenci srednjih in osnovnih šol.
Med podjetniki je tudi tokrat največ svetovalcev. Pri teh
je predvsem mogoče zvedeti, kakšne so razmere za usta-
navljanje obratovalnic in podjetij.
Ocene letošnjega sejma bo mogoče d^ati po ryegovem
zaključku. Marsikaj je namreč odvisno od uspeha domače
in mednarodne borze inovacij, ki n^ bi prispevala k hitrej-
šemu pretoku kapitala in tudi tehnologije doma in v tujini.
Gre za prvo tovrstno borzo v Jugoslaviji, ki jo organizirata
Gospodarska zbornica Slovenije in Inštitut za trženje iz
Ljubljane. Skladno z željami iz pretekhh let sejem tako
postaja tržen.
Med pomembnimi novostmi je tudi razstava inovacij-
skih dosežkov, ki jih je s posojili podprla Ljubljanska
banka. Pri tem gre tudi za projekte, ki so bih deležni
razvojnega dinaija.
Program spremljajočih prireditev obsega dva strokovna
seminarja, z aktu^nimi temami razvoja inovativnosti in
podjetništva.	RP
Kanarčki se dobro počutijo v icieticali,
icer drugačnega življenja ne poznajo
Vprašanje o potrebnosti osnovne šole
s prilagojenim programom, kakršno
v Slovenskih Konjicah izvajajo na ce-
lodnevni osnovni šoli Pohorskega odre-
da, je v občini sprožilo burne reakcije.
Plaz je začel drseti na predvolilnem
shodu konjiškega Demosa, ko je njegov
predsednik Jože Baraga sprožil to vpra-
šanje, nadaljeval pa se je minuli petek,
ko je Baraga o tem govoril v oddaji
Radia Šmarje.
Izredno boleč primer bi radi osvetlili
v naslednjih vrsticah. Na eni strani os-
novna šola Pohorskega odreda s prilago-
jenim programom, na drugi strani pa po-
htično predvolilno dogajarye v občini
oziroma Jože Baraga, ki je kot član Slo-
venske demokratične zveze in predsed-
nik občinskega Demosa izpostavil vpra-
šanje o potrebnosti te šole. Vmes pa so
učenci te šole in njihovi starši, ki so zad-
nje dni v veliki negotovosti. Morda so vso
zadevo narobe razumeli, morda prehitro
in preveč poenostavljeno reagirali
- a dejstvo je, da starši sprašujejo, kdaj
bodo šolo ukinili in k j bo z njihovimi
otroki, učenci pa (zgodilo se je v torek
zjutr j) pred pedagogi jokajo in prosijo,
naj jih vendarle obdržijo v šoli in jih ne
pošiljko drugam.
Ravnateljica celodnevne osnovne šole
s prilagojenim programom Pohorski
odred Milena Šegel nam je povedala, da
šolo v letošnjem šolskem letu obiskuje 80
učencev od 1. do 8. razreda, približno
takšno pa je tudi letno povprečje učen-
cev v zadnjih 16 letih, kar je šola samo-
stojna. Vse do pred dveh let so se vsi
učenci, ki so zaključili osemletno šolanje
na njihovi šoli, zaposlili, nekateri takoj,
nekateri pa so šolanje nadaljevali v skraj-
šanih programih. Zadnji dve leti, ko so
zadrege z zaposlovanjem vse večje tudi
v konjiški občini, poskuš^o najti delov-
na mesta za svoje učence v celjskem Cen-
tru za rehabihtacijo invalidov. Ravnate-
ljica zatrjuje, da so njihovi učenci po do-
slej zbranih izkušnjah pridni in marljivi
delavci, na katere v delovnih organizaci-
jah ne letijo nobeni očitki. Meni, da je to
tudi zasluga individualnega pristopa do
učencev v času šolanja, na šoli pa imajo
vsi delavci z republiškimi predpisi in
normativi določeno ustrezno izobrazbo.
Drugo plat medalje osvetljuje Jože Ba-
raga, ki zatrjuje, da to pot resnično ne gre
za mešanje oziroma vtikanje politike
v stroko, ampak izključno za presojo, ali
je v konjiški občini potrebna osnovna
šola s prilagojenim programom. Meni, da
so učenci normalni otroci in bi lahko obi-
skovah pouk v ostalih osnovnih šolah.
Boji se, da v občini »umetno ustvaij^o«
potrebne učence za popolnitev učnih
mest v COŠ Pohorskega odreda. »Otroke
so vtaknih v geto, niso duševno prizadeti
in mislim, da jim je tako odvzeta možnost
za napredovanje in normalno vključeva-
rvje v življenje. Mishm, da bi te učence
vrstniki na ostalih šolah povsem enako-
pravno sprejeli, da ne bi bih odrinjeni, če
pa bi pouku malce počasneje sledili, bi
pač potrebovali več skrbi in pozornosti
učiteljev. Tudi poslušalci, ki so se odzvali
na oddajo Radia Šmarje, so moje stalii
v celoti podprli,* pojasnjuje Jože Bara
ki še dodaja, da ni zoper skrb za dušev
prizadete. »Zanje je potrebno poskrt
od rojstva do smrti, podpiram tudi zbi
nje denarja v te namene, nikakor pa se
strinjam, da v »posebne šole« vtiK
učence, ki vsak dan sami po pol ure P<
čijo do šole. Ti bi lahko obiskovali po
v drugih osnovnih šolah. O dobrem I
čutju učencev v šoli s prilagojenim P
gramom pa le tole, tudi kanarčki se'
bro počutijo v kletkah, ker drugega 
Ijenja ne poznajo,« pojasnjuje svoje j
hšče Jože Baraga.	'
Starši pa ostajajo v dvomih. Prav Ij
vo ni nihče navdušen, ko njegov oo
začenja obiskovati osnovno šolo s pj
gojenim programom, potem, ko se s 
dejstvom sprijazni, pa večina s pedag
dobro sodeluje. Prav zaradi tega tudi'
ko negotovosti in vprašanj, ki jih ^
zastavljajo.
IVANA STAMEJi
Drago dokupovanje
Predsedstvo skupščine SPIZ je obj
navalo tudi teze za dokup zavarov*
dobe presežnim delavcem. Dokup '
zavarovalne dobe (za žensko) za uveU
tev predčasne pokojnine in pri nd}\
pokojninski osnovi bo stal, kar 61 s
dinarjev, kar je nek^ manj kot
mark.	^

12. APRIL 1990 - STRAN 3
Kramberger
zrcalo
H
y deželici kot je naša, nas
' pii več ne more presenetiti,
fnda io, da je dobri človek iz
[Love dobil glas vsakega pe-
slovenskega volilca, pa
pe razumem.« Tovrstnih
'Znušli^ni sem v prvih dneh
tedna slišal ničkoliko. In
-jj /fo sem poslušal, bolj sem
spraševal: Je nemara Ijud-
res tako neumno?
pa ne zato, ker jih je toliko
0 za Kramhergerja. Veliko
^^H zategadelj, ker jih večina
g razume, v čem je štos, kje se
»fenomen« Kramber-
yse skupaj pa je jasno kot
0	dan. Kramberger je zrcalo
^ega majhnega naroda,
'^bergeijeva govorica je
liitno govorica petine Sloven-
javno toliko jih očitno tu-
1	misli, da lahko naš narod
fii le še bog v obliki svojega
^slanca na zemlji - Ivana
^mbergeija. Hočem reči, da
0 podcenih sloj ljudi, ki so
0 v zgodnjem kapitalizmu
Ifjaii lumpenproletariat. Toč-
15 v te sloj pa ob koncu 20.
poletja sodi vsak peti Slove-
lec, In ko postane beda gibalo
^sameznikovega življenja,
fitem mu res ne preostane nič
inigega, kot da odda glas reši-
t!ju, ki seje postavil na stran
(vežev.
Sicer pa jim v občinah, ki so
idali največ glasov za dobre-
1} človeka, ostane dobra tolaž-
ia, Lahko ga namreč izvolijo
ssvojega župana. Morda pa se
lodo s tem otresli revščine?
VOJKO ZUPANC
Poslovni center v Ceiju
še pred poletjem naj bi
Celje dobilo poslovni cen-
ter v zgradbi na Trgu V.
kongresa (prostore sedaj za-
seda Služba družbenega
knjigovodstva, ki pa se seli
v novo zgradbo ob Ljubljan-
ski cesti). Stavbo je odkupil
celjski Yu stip.
Yu stipovci želijo v projekt
pritegniti več ljudi; pred-
vsem tiste, ki im^o kapital
in ga želijo vložiti, nimajo pa
idej in ustreznih prostorov-
lokalov.
Vse skupaj je v stavbi na
Trgu V. kongresa 2.156 kva-
dratnih metrov uporabnih
površin v petih etažah. Prit-
ličje bo namenjeno gostinski
ponudbi z ekskluzivnim lo-
kalom in obratom za hitro
pripravljanje hrane. V pr-
vem nadstropju bo prostor
za trgovino; uredih n bi
najmanj deset manjših trgo-
vin, drugo nadstropje pa bo
dobilo tudi ločen vhod.
V kleti bodo skladiščni pro-
stori za trgovce in gostince.
Drugo nadstropje in del
mansarde bo zadržal Yu stip
za svoje potrebe. Yu stip se
namreč reorganizira v hol-
ding sistem s krovnim po-
djetjem, ki bo skrbelo za
skupno strategijo in kapital,
z Blagovnim prometom (iz-
vozno-uvozni posli), Yu buti-
que (maloprodaja), z Vele-
prodajo v tranzitu in finanč-
no organizacijo (v ustanav-
ljanju). Vsa ta podjetja so
družbe z omejeno odgovor-
nostjo.
Da bi poslovni center res
zaživel (predvsem v poslov-
nem smislu), bodo v delu
mansarde uredili poslovni
klub mesta Celje. Klub naj bi
bil zaprtega tipa (z izkaznica-
mi), kjer naj bi se srečevali
poslovni ljudje iz Celja in nji-
hovi partneiji ter, v povezavi
z gostinskim delom v pritUč-
ju, organizirali razna sreča-
nja, poslovne sestanke
s partneiji in podobno.
S.Š.
Štirideset odmevniii iet
Raaeška glasbena šola na koncertu
Kako bi lepše proslavili
praznik nenehno rastoče volje
in nadarjenosti ob vzponih in
zdrsih družbene skrbi zanjo,
kot na koncertu, na katerem so
vnovič dokazali, kako zelo se
je splačalo vztrajati. To smo
slišali iz jedrnatega prebiranja
dejstev, ki jih je nanizala rav-
nateljica Jadranka Štoviček ob
navzočnosti zvestega občin-
stva, nekdanjih in sedanjih
učitetjev in učencev ter vseh
tistih, ki so prihiteli s čestitka-
mi, darili in priznanji.
Koncert sedanjih in bivših
učencev te šole je povezal pre-
teklo bero s sedanjo setvijo za
jutrišnjo žetev - od tistih, ki so
se brez napake prebili čez ne-
kaj glasbenih fraz, do onih, ki
kot Hrupova (klavir) in Kmetič
(klarinet), že segajo po kon-
certnih zvezkih visoke glasbe-
ne scene.
Radeška glasbena šola je za-
radi čistosti ob dogodku v pro-
gram vključila le sedanje in
bivše učence matičnega ob-
močja, s^ laški oddelek še ni-
ma tako visokega jubileja.
Vendar pa je iz podatkov raz-
vidno, da ima šola neprecenlji-
ve zasluge za glasbeno življe-
nje v vsej občini Laško, v kate-
ri učenci polnijo vrste godbe-
nikov treh pihalnih orkestrov,
razne manjše raznovrstne se-
stave in mnoge, ki jim je in bo
glasba poklic bodisi v pou-
stvaijalnosti sami ah hkratni
glasbeni pedagogiki. Tak ali pa
soroden odnos in povezavo
z glasbo ima tudi večina dose-
danjih učencev glasbene šole,
ki, kar koh že delajo, s srcem in
dušo živijo z glasbo.
Če nič drugega, je prevladu-
joče pravilo, da glasba človeka
plemeniti, zadostni razlog za
obstoj takšne institucije, -ec.
SVET MED TEDNOM
Piše Dariian Košir
Volitve: komunisti gor,
komunisti dol
Po nedeljskih volitvah na Madžarskem, kjer so končno
(po drugem krogu) dobili nov parlament, in po prvem
krogu slovenskih volitev je v Vzhodni Evropi že marsik^
bolj jasnega: počasi se profilirajo izrazitejše usmeritve, ki
bodo v bodoče vodile vzhodnoevropske države, kar pa je
po drugi strani tudi zanimiv obet za junijske volitve v ČSR
in Bolgariji ter majske v Romuniji. Bistvo volilnega doga-
janja v Vzhodni Evropi bi lahko na kratko povzeli v na-
sledr\jem.
Prvič: prve svobodne parlamentarne večstrankarske
povojne volitve v vzhodnem delu stare celine pomenijo
popoln polom in padec nekdanjih vlad^očih slojev, torej
komunistov. Razlike med posameznimi komunisti so
seveda očitne, kot so bile očitne že v preteklih letih in
desetletjih, toda v bistvu to zadeve ne spremeni. VNDR so
komunisti, ki so se resda preimenovali v stranko demokra-
tičnega socializma, dobili 17 odstotkov glasov, na Madžar-
skem socialisti (torej bivši in sedaj preimenovani komuni-
sti) devet odstotkov, medtem ko tisti komunisti, ki so
ohranili celo to ime, niso dobili niti odstotka, v Litvi
(oziroma sploh v Pribaltiku) je partija, ki seje sicer odce-
pila od moskovske centrale, dobila 34 skupaj 140 sedežev
v novem parlamentu, v Sloveniji pa kaže komunistom
blizu 20 odstotkom. Te številke so seveda v primerjavi
z »volitvami« pred štirimi leti, ko je bila volilna udeležba
prek 99 odstotkov, izvoljeni pa so bili sami komunisti, res
porazne. Toda po drugi strani je treba upoštevati, da ima ta
poraz sam po sebi, kolikor je že hud, tudi svoje dobre plati.
Komunisti so bili namreč v NDR tretja najmočnejša
stranka (za krščanskimi demokrati in socialdemokrati), na
Madžarskem četrta (za krščanskimi demokrati, liberalci in
drobnimi posestniki), v Litvi druga in v Sloveniji celo prva
- če ne pride do revolucionarnega preobrata v štetju zad-
njih glasov - posamična stranka.
Zadeva je resda neprijetna z druge plati, ker so zavezniki
komunistov silno maloštevilni in to je druga bistvena
značilnost teh volitev, namreč popolna prevlada nekdanje
opozicije. N^jmard tragično je še v NDR, kjer bi komunisti
in socialdemokrati, ki so že v času Ulbrichta in Hone-
ckeija uspešno sodelovali (v tej državi so bile stranke
formalno dovoljene že od nastanka NDR dalje, čeprav so
jih komunisti uspešno potiskali na obrobje), dobili skupaj
približno 40 odstotkov glasov, toda drugje je prišlo do
absolutnega zmagoslavja opozicije.
Tako sta na Madžarskem doslej vodilni opozicijski
stranki (krščanski demokrati in liberali) zbrali skupaj 66
odstotkov glasov, če pa jim prištejemo še druge manjše
opozicijske stranke, ugotovimo, da nekdanje vladajoče
strukture (torej levica; socialisti, socialdemokrati in
komunisti) skup£(j niso zbrali niti 10 odstotkov glasov, kar
pomeni, da ima nekdanja opozicija v novem parlamentu
devet desetin sedežev. Podobno je v Litvi, kjer je opozicij-
sko narodno gibanje Studiš dobilo 90 od 140 sedežev
v parlamentu, v Sloveniji pa je združena opozicija Demos
zbrala več kot polovico vseh glasov, medtem ko je nekda-
nji vladajoči blok (komunisti, soci^isti in mladinci) zbral
»vzhodnonemških« 40 odstotkov glasov. Skratka, opozi-
cija je povsod dosegla zmage in tako bo najverjetneje tudi
na preostalih volitvah, najbrž že čez 10 dni na Hrvaškem.
Tretjič: Vzhodna Evropa doživlja svojevrsten povratek
krščanske demokracije na vodilne politične položne
v državah tega dela Evrope. Dejstvo je, da je krščanska
demokracija trenutno ena ne^bolj uspešnih političnih
usmeritev v Evropi sploh (Italija, ZRN...), kot kaže, pa se
uspešno prilagaja tudi vzhodnoevropskim razmeram.
Tako šo krščanski demokrati doživeli veliko in dokaj
nepričakovano zmagoslavje v NDR (in to ne le zaradi
pomoči njim sorodne Kohlove zahodnonemške stranke),
kjer so zbrali skoraj polovico vseh glasov, skoraj docela
podobno pa je bilo tudi na Madžarskem, čeprav po prvem
krogu niti ni kazalo na kaj takega. Kot lahko ugotavljamo
zadrge dni, so krščanski demokrati tudi v Sloveniji postali
tretja najmočnejša stranka, če pa bi bile volitve res
»prave« - na teh so imeli komunisti in mladi liberali zaradi
zadnjih demokratičnih prebojev v Sloveniji in Jugoslaviji
vendarle preveliko prednost - bi bilo nemara še bolje, kar
se utegne pokazati že na naslednjih volitvah. Stvar morda
preseneča, ker je bilo pričakovati večp prodor liberalizma,
ki bo Vzhodu v naslednjih letih resnično potreben v dolo-
čeni meri, toda z zmago krščanskih demokratov se je
pokazalo, da nekaterih tradicij tudi po 40 in več letih
represije ni mogoče potisniti v kot. Krščanska demokra-
cija je namreč tesno povezana z nacionalno zavestjo, kar je
naslednja, četrta značilnost teh volitev.
V Litvi so bile volitve namenjene odcepitvi te republike
od hegemona Sovjetske zveze; na Madžarskem je krščan-
ska demokracija tista, ki v zadnjem času množično širi
različne plakate Hungarie iz časov krone Sv. Štefana (to
ozemlje obsega celotno Transilvanijo, del Hrvaške in Voj-
vodine ter Slovaške) in obravnava Transilvanijo oziroma
tam živečo madžarsko manjšino kot notranjepolitični
madžarski in ne romunski problem; v NDR so volilci
z glasovanjem za krščansko demokracijo obenem glaso-
vali za čimprejšnjo združitev z ZRN; v Sloveniji pa skoraj
vse stranke kot papagaji ponavlj^o, da bo treba po voli-
tvah najprej rešiti status Slovenije v Jugoslaviji.
In petič: volitve prinašajo na površje ljudi, ki so bih
v zadnjih letih preganjani in ki izvirajo iz intelektualno-
umetniških krogov. Takšen je Litovec Landsbergis (glas-
benik), Vzhodni Nemec de Maiziere (intelektualec), Mad-
žar Antall (doktor zgodovine medicine) in tudi v Sloveniji
Jože Pučnik oziroma Ciril Zlobec ter Matjaž Kmecl kot
najbolj izraziti predstavniki intelektualne sfere. Zadeva je
resda jasna: tistih dveh polov (politiki in biznismeni), iz
katerih ponavadi na Zahodu prihajajo politični voditelji,
na Vzhodu ni - politiki (razen komunistov) so bili doslej
preganjani, poslovnežev pa komunizem tako ah tako ne
pozna.
Skratka, teh pet usmeritev je pričakovati tudi na nasled-
njih volitvah 20. m^a v Romuniji (pa tudi 22. aprila na
Hrvaškem), v Gruziji (ko jih bodo izvedli) in 10. junija
v ČSR in Bolgariji. Takšno novo razmerje sil ima seveda
svojo notranjo logiko, kar pa je stvar nove analize.
Enoten protest zdravstva
Pred tednom dni je sindikat zdravstva in social-
nega skrbstva v Sloveniji izpeljal enoumo splošno
opozorilno stavko, ki so se ji pridružili tudi v Celju.
Enourni protest so izkoristili za pogovor o proble-
mih dejavnosti, pripravih pa so tudi prireditev v poča-
stitev svetovnega dneva zdravja. Kljub prekinitvi so
poskrbeli za n^nujnejšo pomoč bolnikom.
S stavko so želeh opozoriti na probleme v zdravstvu
in socialnem skrbstvu in na svoje zahteve, na katere
vlada ni odgovorila. Zahtevajo predvsem ureditev
družbenoekonomskega položaja obeh dejavnosti in
določitev realne cene dela, zahtevajo pa tudi sistemske
spremembe in s tem pripravo sodobnejše zakonodaje
na tem področju. Vsega naštetega naj bi se lotila nova
vlada, sindikat v zdravstvu in socialnem skrbstvu pa
ob tem zahteva ugotavljanje odgovornosti vseh tistih,
ki v preteklih letih za reformo teh dejavnosti niso
storili ničesar.
naložbe v šentjurski razvoj
Za 180 milijonov dinarjev
aložb v šentjursko gospo-
arstvo, ki jih nameravjoo
ivestirati letos in v prihod-
J6m letu, bodo Šentjurčani
obili iz sredstev fonda za
sra^ite 90 milijonov.
V Sfentjuiju so sicer zamu-
^ najboljša leta možnosti
Uožb v manj razvita po-
fo^ja, vendar so se v občini
^dnjem času okrepili po
*wovski plati. Ta je bila po
"^enju mnogih n£yvečja te-
•va hitrejšega razvoja šent-
fskega gospodarstva. Mla-
strokovnjaki so izdelali
e proizvodne programe
brez občinskih komisij.
V Alposu so tako tehnološko
posodobili proizvodnjo ko-
vinskega pohištva, cevi in
profilov, nameravajo pa po-
sodobiti še orodjarno. Tudi
šentjurski Elegant je poso-
dobil proizvodrvjo zimske
konfekcije s pomočjo sred-
stev za nerazvite oziroma
razvojnega dinaija. V Ele-
gantu bodo v novi proizvod-
nji dvorani delali moške sraj-
ce, v mescirstvu Jurij bodo
zgradili hladilni sistem in si-
stem predčiščenja odplak,
Spik pa bo zgradil obrtno
cono.	BJ
Pomoč delavcem pri
sporili v podjetjili
Pri občinskem sindikal-
nem svetu v Celju deluje že
vrsto let služba pravne po-
moči, spore in pritožbe pa
uspeno rešujejo tudi s po-
sredovanjem sindikalnega
sveta.
Lani so posredovali v 137
ustnih in pismenih pritož-
bah in jih na ta način uspeš-
no razrešili več kot 100. Veči-
no pritožb so na sindikat na-
slovih delavci, zaposleni
v zasebni obrti in sicer več
kot 50, precej manj pa je bilo
pritožb iz drugih dejavnosti.
Delavci, ki so se pritoževali,
pa so bili v večini primerov
nekvalificirani. Ugotovih so,
da je bilo več kot 30 pritožb
neutemeljenih. Sicer pa se je
večina vseh vlog delavcev
nanašala na spore iz delov-
nih razmerij. Tako se niso
strinjali s prenehanjem de-
lovnega razmeija ali z grož-
njo za prenehanje, s preraz-
poreditvijo, s poskusnim ali
pripravniškim delom, z reše-
vanjem tehnoloških presež-
kov ah z urejanjem stano-
vanjskih problemov.
V precejšnjo pomoč delav-
cem je bila tudi pravna služ-
ba pri občinskem sindikal-
nem svetu, ki je lani obrav-
navala 146 vlog delavcev
v delovnih sporih v lastnih
organizacijah aU pred sodiš-
čem združenega dela. Prav-
na služba je delovcem dala
več kot 100 pravnih nasvetov
in sestavila več kot 40 pri-
tožb naslovljenih na disci,-
pUnske komisije, delavske
svete ali sodišča združenega
dela. NcOvečkrat so delavci
iskah pomoč, ko je šlo za
preneh^e delovnega raz-
merja, izplačila osebnih do-
hodkov ah nadomestil ter za
razporejanje na druga dela.
Pribhžno polovico zadev so
uspešno reših, dokončnih
podatkov pa še ni, SeO neka-
teri postopki še tečejo. Neka-
terih zadev pa niti ni mogoče
rešiti, s^j delavci prosijo za
pomoč tudi v primerih, ko so
sami krivi za nastale težave
ah pa iščejo pomoč prepozno
in zamudijo zakonsko dolo-
čene roke.
Doslej je delo v službi
pravne pomoči opravljal od-
vetnik Rado Čevnik, od 1.
aprila dalje pa ga je zamenja-
la odvetnica Marija Karlov-
šek, ki je delavcem na razpo-
lago vsako sredo od 14. do
16. ure. V nujnih primerih pa
jim bodo pomagali tudi iz-
ven tega časa.
TC
Imozirsifl občini več naložb od drugod
l^glffiira naložb se le bistveno spremenila
I |^'JUb številnim težavam,
*®terimi se srečuje tudi
j^Podarstvo mozirske ob-
JJJ'se lahko v Gornji Sa-
l^skj dolini pohvalijo
^stj-o investicijsko dejav-
namenili za nalož-
milijonov dinarjev,
ive r ^	prejšnja leta
^^stirali v glavnem le »v
pa je značilnost se-
J^n naložb ta, da so name-
^ predvsem pridobiva-
tvQ proizvodnih zmog-
in posodobitvi proiz-
vodnje. To med drugim velja
za Ghn, MG A in Elkroj. Te-
mu so namenili skor^ osem-
deset odstotkov vsega nalož-
benega denarja. Izboljšuje se
tudi struktura virov financi-
ranja, sgj znaša lastni delež
skoraj 55 odstotkov. To seve-
da vpliva na boljšo ekonom-
sko uspešnost, res pa je tudi,
da kreditni pogoji niso naj-
bolj ugodni. Negativna stran
investicijskih gibanj je ta, da
tako družbeni kot zasebni
sektor nista izkoristila vseh
možnosti, pri čemer mishmo
zlasti na repubhški razvojni
dinar. Ta sredstva so izkori-
stila le tri podjetja in pa ne-
kaj obrtnikov. To hkrati po-
meni, da so v mozirski obči-
ni še premalo elastični pri
pridobivanju kakovostnih
sredstev za financiranje na-
ložb. Poleg naložb v gospo-
darstvo velja omeniti tudi
nekatere negospodarske na-
ložbe. Tako trenutno širijo
zdravstveno posteljo v Mozir-
ju, komunalno urej^o stano-
vanjske cone Pod vrh 2 v Mo-
zirju, v Varpolju in Medici
v Solčavi. Potekajo tudi
glavna dela pri gradnji mo-
zirske obvoznice, omeniti pa
velja tudi redna vzdrževalna
dela na vodotokih.
Sicer pa se za vlaganja
v mozirski občini vse bolj za-
nimego tudi podjetja od dru-
god. Tako vlag^o v gospo-
darstvo mozirske občine Ko-
vinotehna. Inženiring Titovo
Velenje in Rudis Trbovlje.
Vzrok za to so predvsem
ugodnosti koriščenja sred-
stev za vlaganja v manj razvi-
ta in obmejna področja. J. V.
4. STRAN - 12. APRIL 1990
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPin
Markovič se smehlja,
gospodarstvo pa kleca
Premier Markovič, znan po svojem optimizmu in šarmerskem nasmehu, še vedno
neomajno zaupa (razumljivo) v ukrepe, ki jih je sprejela njegova vlada. Medtem, ko se
Markovič samozavestno smehlja, gospodarstvo vse bolj kleca, premieru pa uhaja
podpora predvsem iz bolj razvitega severovzhoda države. Konvertibilnost dinarja in
ukrotitev inflacije ter še nekateri drugi ukrepi so odpravili kaotično stanje, toda hkrati
so razgalili dejstvo, da imamo zelo drago državo, med najdražjimi v svetu. S takimi
(državnimi) stroški pa bodo naša podjetja težko odšla v konkurenčni boj na tuje.
Z novimi bančnimi predpisi so večino podjetij pahnili še v likvidnostne težave (čeprav
se je gospodarstvo tudi tokrat hitro znašlo in poiskalo nekaj lukenj v predpisih). Dvomi
o uspehu Markovičevih reform so zato vse pogostejši in bolj glasni.
V uredništvu smo se odločili, da bomo dali besedo podjetjem oziroma ^ihovim
direktorjem, da ocenijo, kako občutijo ukrepe »na lastni koži«. Tokrat objavljamo
razmišljanja štirih direktorjev z našega območja; vsi, ki smo jih povabili k razmišlja-
nju v našem časopisu, pa se žal niso odzvali, ker so bili zadržani.
Nedotakljivi proračun
MIRJAN BEVC, DIREKTOR Alposa
Šentjur
Popolnoma jasno je, da zvezna vlada to-
krat resno misli realizirati gospodarsko re-
formo, da so posledice ukrepov že tuk^ in
da moramo v vseh podjetjih čimprej poza-
biti na »inflacijski« način gospodarjenja in
se takoj »prešteti«.
Dejstvo je, da je reforma zatekla podjetja
različno pripravljena. Nekatera (podkapita-
lizirana) so odpadla že v prvi fazi izvajanja
reforme, so pa tudi še podjetja, ki težav
skor^ ne poznajo.
Če ocenjujem ukrepe, moram poudariti,
da se strinjam z načinom ustavitve inflacije
z ukrepi monetarne politike (razen z dina-
miko), da pa se ne strinjam s tečajno politi-
ko (»ALPOS« je aktivni izvoznik).
Prava katastrofa pa je dejstvo, da vzpo-
redno z omenjenimi ukrepi zvezna vlada ni
posegla v zvezni proračun (ga bistveno
sklestila), kot vzorec za način obnašanja
celotne dnižbene nadgradnje (republike.
občine...). Podatek, da je slovensko gospo-
darstvo obremenjeno skoraj za 50% bolj
kot npr. avstrijsko ali švicarsko, pove vse.
Bojim se, da bomo resnost položaja spozna-
li prepozno in da bodo posledice v gospo-
darstvu (predvsem v industriji) prehude.
Ravno tako se poraja dvom o uspehu re-
forme, če se ne bo izvzgala dosledno na
celotnem ozemlju Jugoslavije (gospodar-
ska blokada, način sanacije bančnega siste-
ma v nekaterih delih Jugoslavije...).
V »ALPOSU« vidimo izhod iz krize pred-
vsem v povečanju izvoza (letno načrtujemo
30% celotne proizvodnje izvoziti), kjer bo-
mo iskali oblike, ki se dohodkovno izplača-
jo ter v maksimalno racionalnem obnaša-
nju na vseh področjih.
Temeljito in hitro moramo poiskati vse
preostale notranje rezerve in se čimprej
usposobiti za poslovanje v drugačnih raz-
merah (trajno). Nenazadnje moramo izpe-
ljati do konca koncept tehnološke posodo-
bitve kot temeljni pogoj za proizvodnjo
kvdlitetnih izdelkov, namenjenih izvozu.
Zmanjšanje obremenitev
ALOJZ DOŠLER, direktor »Polzele« to-
varne nogavic
Poslovanje v letu 1989 je bilo izjemno
naporno, saj smo težko usklajevali, ob tako
visoki inflaciji, vse blagovne in finančne
tokove. Kljub temu smo dosegli dok^
ugodne rezultate poslovanja. Zaznavati je
bilo potrebno pravočasno vse pozitivne in
negativne spremembe v okolju, ob stalno
spremljajočem riziku pri odločitvah. Veli-
ko časa, znanja in kapitala smo vložili v po-
večanje izvoza, predvsem ko gre za zahtev-
nejši trg. Trenutno povečujemo izvoz na
60% vseh kapacitet.
Ukrepi vlade so bili nujno potrebni in so
prišli prepozno. Seveda se v tem času po-
stavlja vprašanje, če so bili dovolj celoviti,
da bi se na podlagi njih dosegla postopna
preobrazba podjetij. Ali ne bo prišlo do
gospodarskega zloma, ko zapravljamo dra-
gocene devize v tujini, domača trgovina in
proizvodnja pa stagnirata? Akuten je pro-
blem nelikvidnosti, ustavljajo se denarni
tokovi. Koeficienta obračanja nismo spo-
sobni izboljšati, saj trgovina zahteva daljše
roke plačanja. Vlada bi ob sprostitvi uvoza
morala vpeljati tudi ostale ukrepe, na pod-
lagi katerih bi se proizvodnja lahko enako-
pravno kosala z cenejšim, uvoženim
blagom.
Znižati moramo torej ceno končnega iz-
delka na tržno raven. Pri tem moramo ve-
deti, da bi morali znižati vsak svoje stroške.
Stroški podjetja znašajo v končni ceni iz-
delka samo 30%, vse ostalo pobirajo in si
delijo ostali, drugi, izven podjetja. To je
jasen dokaz, da sicer lahko v podjetju tudi
še zmanjšamo stroške, vendar bi bilo nor-
malno, da bi se tega resnično morala lotiti
družba, ki pobira več kot 2/3 cene končnega
izdelka.
V	primeru uvoza nogavic bo največ izgu-
bil tudi potrošnik, saj se nekontrolirano
uvaža najcenejša in nekvalitetna nogavica.
Vlada bi morala takoj uvesti izvencarin-
sko zaščito pri uvozu gotovih tekstilnih in
oblačilnih izdelkov, s tem bi se razčistili
interesi proizvodnje in potrošnika v kvanti-
tativnem in kvalitativnem pogledu.
Takoj bi morala popolnoma ukiniti carin-
ske in izvencarinske davke na uvoz tekstil-
nih surovin, repromaterialov in opremo. Mi
plačamo za uvoženo surovino 31% uvoznih
d^atev, zapadni proizvajalec tega stroška
nima.
V	kalkulaciji cene gotovega izdelka je ab-
solutno previsoka tudi postavka za splošno
in skupno potrošnjo. Delovno intenzivne
gospodarske panoge bi morali posebno tre-
tirati. Stopnje davkov in prispevkov iz
osebnih dohodkov in dobička, bi morali
diferencirano ugotoviti v odvisnosti od ni-
voja ustvarjenih osebnih dohodkov in do-
hodka po delavcu. Torej je nujno potrebno
radikalno zmanjšanje vseh obremenitev.
Negospodarstvo je formirano na predpo-
stavki, da bo družbeni proizvod na prebi-
valca večji kot je trenutno. Tudi razvojni
dinar ni dal učinkov in je bolj agonija kot
rešitev.
Poleg vsega tega bo seveda potrebno
imeti tudi možnost nagraditi dobrega de-
lavca, vse slabe pa odpustiti.
Le z tako očiščeno kalkulacijo proizvoda
boma lahko zadržali zdravo jedro podjetja,
ki bo konkurenčno z zapadnimi. Ukrepati
bo treba hitreje, da bodo dobra podjetja še
ostala.
Z nekaterimi real-socialistično samo-
upravnimi zablodami, ki še vedno motijo
učinkovito in odgovorno delo v podjetjih,
bi morali hitro pospraviti. Sicer nas bodo
z bolj učinkovito zakonodajo na področju
dela, nagrajevanja in odgovornosti, prehite-
le nekatere države iz vzhoda (Madžarska,
Češka) v povezovanju z zapadnimi podjetji.
Torej so nujne takojšne razbremenitve
gospodarstva na eni, ter vpeljava zapadne
zakonodaje v vodenje podjetij na drugi
strani, drugače bo prestruktuiranje trajalo
predolgo.
Še prej, preden smo zahtevah od trgovine
in proizvodnje evropske cene in evropsko
konkurenčnost, bi morali to zahtevati tudi
od države. Končnega potrošnika ne zani-
ma, koliko je v visoki ceni skrito slabo delo
proizvajalca, neposlovnost trgovca in koli-
ko požrešnega občinskega, repubhškega in
državnega aparata.
Pri vsej zmedi, ki že predolgo trenja, je
racionalizacija v podjetjih težka. Kljub te-
mu želimo ponuditi potrošniku kvalitetne
izdelke iz predvsem uvoženih visokokvali-
tetnih surovin. Ob tem pa moramo znižati
vse stroške poslovanja, kljub temu da je
močno prisotna hitra in racionalna menja-
va proizvodnih programov in skrajšanje se-
rij izdelkov, brez večjega upadanja donos-
nosti.
Za letošnje leto načrtujemo tudi dvig pro-
duktivnosti na zaposlenega ob krajšem de-
lovnem tedniku. Obstoječa sredstva želimo
bolje izkoristiti, predvidevamo pa tudi na-
kup modernejše opreme.
Operacija uspela,
pacient umrl
MARJAN KRAJNC, direktor Ljubečne
Konec leta 1989 je bila sprejeta ekonom-
ska politika, ki je bistveno spremenila po-
goje poslovanja. Predloženi program teme-
lji na restriktivni monetarni politiki, kon-
vertibilnosti, sanaciji bank in gospodar-
stva, omejitvi osebnih dohodkov in nekate-
rih cen ter realnem povečanju zvezne pro-
računske porabe. Monetarna kreditna poli-
tika, ki jo izvaja Zvezni izvršni svet je s svo-
jo radikalnostjo prispevala k bistveno dru-
gačni situaciji, kot je bilo to v primerih
ukrepov prejšnjih vlad. Zmanjšala seje pri-
marna emisija, številne oblike porabe pa se
prenašajo v zvezni proračun. Projekcija
monetarne politike temelji na padcu druž-
benega proizvoda za 2% in rasti inflacije
13%. Ker seveda domačih sredstev ni, ZIS
računa na izdatno ti^o pomoč.
Posledica izvajanja monetarne politike,
skupno z omejevanjem bančnih plasmsgev,
se kaže v zelo zaostreni likvidnostni situaci-
ji. Struktura poslovnih sredstev je v večini
bazirala na tujih virih in z zmanševanjem
le-teh vodi gospodarstvo v kolaps. Naše po-
djetje nima niti dolgoročnih obveznosti, ni-
ti kratkoročnih, vsa obratna sredstva krije-
mo z lastnimi sredstvi, pa smo vseeno zara-
di nelikvidnosti zašli v težave. Enostavno
ni več solventnih kupcev. Postavlja se
vprašanje ali še prodnati, čeprav tudi pro-
dsoa drastično upada, ali zmanjševati proiz-
vodnjo in število zaposlenih. Delni izhod je
tudi v povečanju izvoza, vendar je le ta
zaenkrat dohodkovno neinteresanten.
Vprašanje, ki si ga je treba postaviti - za-
kaj so te težave izrazitejše predvsem v go-
spodarstvu republike Slovenije, ko pa je
bilo prisotno mnenje, da je gospodarstvo
v Sloveniji relativno dobro? Vsekakor je
razlog v neelastični republiški gospodarski
politiki, posebno pa še v bančni. Sredstva
za sanacijo bank v Sloveniji veijetno ne
bomo dobili zaradi nespametne politike
bank v jugoslovanskem prostoru.
Eden glavnih razlogov težav pa je pretira-
na obremenitev gospodarstva v Sloveniji,
v primerjavi z drugimi v Jugoslaviji.
Zak^ se kopja težke situacije lomijo
predvsem na gospodarstvu? Negospodar-
ska sfera pa lagodno in realno bolje živi kot
je bilo to do sedaj. Baza prispevkov je viso-
ka inflacijska osnova, kar je seveda nespre-
jemljivo. Gospodarstvo ne prenese več ta-
ko visoke obremenitve za nadgradi
Zmanjševanje prispevnih stopenj je J
korak, vendar še nezadosten. Situacij^
taka, da si žagamo vejo na kateri sedd
Rezultati na področju inflacije kažejo
den trend. Kurs gospodarske reforme j
ramo nadaljevati, vendar je potrebno 3
skati določene rešitve za ohranitev zd^
gospodarske baze. Ker bomo sicer ugoto,
li, da smo, po uspešno izvršeni operam
klinično mrtvi.
Potrebna je prerazdelitev v korist gosj
darstva. Zmanjšati proračunsko pora?
porabo za JLA in vso negospodarsko po,
bo. Vse se mora izvajati v realnih okvitj
da ne bi ogrozili ekonomskega prograjj
Dodatne obremenitve, kot so 3% davek
JLA, posebni zvezni davek v posredniJt,
in podobno, bi se morali nameniti za
vitev gospodarstva in šele nato gospo(j,
stvu primerni razvitosti, razviti negos«
darsko sfero. Rešitve je potrebno pois^
tudi na področju negospodarstva in ne t
mo govoriti o tehnološlah viških v gosp
darstvu. Ukiniti je potrebno neracional
zaposlenost v negospodarstvu in ne saj
združiti sise v nove okvire ter s tem obdij
ti nespremenjen status. Šele s temi ukrj
bi si republiška vlada pridobila zaupaj
da misli resno in da moramo ceno izhoda
krize enakopravno plačati vsi.
Najbolj kritično situacijo v gospodarsti
to je likvidnost, pa bi morali rešiti v rep
bliki z zadolžitvijo republike v imenu in i
račun gospodarstva, zmanjšanjem repul
ških prispevkov za federacijo, vzpostavit
jo pravne države, kreativno vlogo bank t
z ustanavljanjem organizacij za odkup
prodajo terjatev.
Osebni dohodki so bistveni element j
spodarske reforme. Zagotoviti je potreb
dosledno izvajanje sprejetih limitov v v
Jugoslaviji, tudi z vračanjem preveč izp
čanih zneskov. Odmrznitev osebnih doh(
kov pa pride v poštev šele takrat, ko se
vsak subjekt resnično zavedal svoje o^
vornosti za lasten obstoj in potem n^ d
ustvarjeni dohodek po lastnih merilih.
Izhod iz težav je v oživitvi gospodarsti
tako v tehnološkem smislu kot v diverzi
kaciji izdelkov. Pogojev za to pa, ob skroi
ni akumulaciji,, pr^tično skorajda ni. Zj
je koristno formiranje republiških inves
cijskih ter razvojnih agencij, ki bi nadaj
vale delo razvojnega dinarja. To pa še
dovolj. Prva rešitev je priliv tujega kapit)
in nast^anje mešanih podjetij. Toda, ka
pridobiti tuj kapital ob tako nestanoviti
poUtičnih razmerah v Jugoslaviji?
dolgo dokler se ne bomo dogovorili irJt
nekaj časa po tem, kaj bo z JugoslavijiTi^
bo omembe vrednih sprememb. Del«
nepopravljivo škodo, kapital pa bo šel vi
žele vzhodne Evrope. To je preteča ne4
nost, ki nas lahko pusti na obrobju Evrol
namesto, da bi postali čimprej člani EGs
Prograrn Markovičeve vlade je potrebi
izvajati še vnaprej, samo ceno naj pla
v večji meri, kot dosedaj, negospodar^
sfera in proračunska poraba, kajti sicer I
uničeno gospodarstvo potegnilo v brezi
celotno družbo.
Razpoke grozijo dobrim
ANTON TURNŠEK, direktor Pivovarne
Laško
Ko ocenjujemo poslovanje in vse aktiv-
nosti v tem času, jih lahko ocenimo z dokaj
mešanimi občutki. Od nekega zadovoljstva
na eni strani - do kritičnih ocen in analiz na
drugi strani. Ob predstavitvi reformskega
in protiinflacijskega programa v mesecu
decembru 1989 smo ga tudi mi z dokaj veU-
kimi simpatijami sprejeli". Izkazali smo mu
svojo popolno podporo brez vsakršnih za-
držkov, saj smo v tem videli edini izhod iz
krize. Po devetdesetih dneh izvajanja tega
programa pa se že kažejo nekatere razpoke,
ki grozijo ne samo slabim, neproduktiv-
nim, ampak tudi dobrim podjetjem.
Z našega vidika bi lahko rekh, daje stabi-
lizacijski program še vedno sprejemljiv, da
pa ga bo potrebno nujno popraviti na neka-
terih segmentih.
Nekaj, za Pivovarno Laško, osnovnih
značilnosti tega obdobja:
Iz navedenih podatkov je razvidno, da se
nam akumulativna sposobnost rapidno po-
slabšuje.
Vpliv blokade srbskega trga - Kljub te-
mu, da Pivovarna Laško ni bila v svoji pro-
dajni politiki vezana na večje količine pro-
daje piva v Srbijo, se nam je le-ta skoraj
v celoti ustavila. Pred to blokado ni bilo
večjega hotela v Beogradu, ki ne bi imel
odstott
_dec. 1989_marec 1990_por^
-	slad	3,70 din/kg	5,50 din/kg	4j
-	etiketa	0,015 din/kos	0,030 din/kos	lOJ
-	koruza	2,10 din/kg	3,50 din/kg	66
-	hmelj	65,80 din/kg	77,18 din/kg	1»
-	lepilo	40,00 din/kg	44,00 din/kg	IJ
-	stekl. 0,5	1,32 din/kos	1,70 din/kos	2»
-	zaboj	40,70 din/kos	54,00din/kos	35
-	paleta	135,00 din/kos	180,00 din/kos __^
Likvidnostna problematika - Tako, 1
za večino drugih podjetij, velikih in mali
dobrih in slabih, je tudi pri nas likvidna
na situacija slaba. Res je tudi, da je to f
globoke nesezone in zato manjših prilive
Likvidnostna situacija nam otežuje d
stvo, da nam nekateri kupci enostavno:
plačujejo v, s pogodbo dogovorjenih rok
in s tem ta negativni vpliv reformskih ub
pov prenašajo na proizvodne subjekte, 1
kršni smo tudi mi.
Sivi denarni trg medpodjetniškega prt
vanja kratkoročnih denarnih viškov je sic
kompenziral vse bolj priprte možnosti M
manja kratkoročnih kreditov.
Cene surovin in repro materiala - Kij
navidezni stabilizaciji cen in trga pa si
v naši branži priča nenehnemu postopi
mu dvigovanju cen nekaterih osnovnih s
rovin in repro materiala. Ker pa le-ti n)
artikli široke potrošnje, je njihovo dvigom
nje cen dosti neopazno in skrito pred oiS
kritične javnosti. Navajam nekaj takih P
merov dvigovanja cen od decembra 1'
do marca 1990:
v svoji ponudbi Laškega piva, prav tako
bili našh izključni kupci JAT, KSR,'
Prodaja se nam je tu skoraj v celoti ust»
la. Zanimivo pa je, da na sektorju na^
surovin in repro materiala te blokade
čutiti. Tako od srbskih podjetij nemoj®
kupujemo slad, ječmen, repro mateiij
Tu bi bili v primeru blokade ogroženi
hovi vitalni interesi...

12. APRIL 1990 - STRAN 5
ta šolo, ki bo dala otroku znanje
ardUskI vozel učnih načrtov, učbenikov In razmer v osnovnih šolah ne boUo
tzpletll samo učitelji In učenci
y središču razmišljanj
orenovi osnovne šole n^
otrok, zdrav, srečen in
dovoljen otrok, ki bo ob
Ij^ljučku šolanja sposoben
%učevanja v nadaljnje iz-
f Jraževanje,« je bila ena iz-
'led uvodnih ugotovitev
'^jveta o Šoli danes za ju-
U ki jo je prejšnji teden
^.jpravila Zveza komuni-
Lv Slovenije-Stranka de-
mokratične prenove celjske
občine.
V živahni razpravi - posve-
ta se je glede na izbrano te-
nio udeležilo izredno vehko
Celjanov - je bilo slišati tudi
predlog, da bi pri ZKS-
Stranki demokratične pre-
pove v Celju ustanovih pose-
jan koordinacijski odbor, ki
t)i bdel nad vprašanji šol-
stva. Izvršna sekretarka ob-
(finskega komiteja Janja Ro-
mih je to pobudo odločno za-
vrnila, češ, da v Celju podo-
ben organ resnično potrebu-
' jemo, vendar mora biti nad-
strankarski. Iniciativni od-
' bor, ki ga sestavljajo Antoni-
ji ja Mešl, Janez Domitrovič
iiJudita Keržman, zdaj pri-
pravlja vse potrebno, da bi
kar najhitreje ustanovili in-
teresno skupino (prostor za
njeno delo so že ponudih
v pionirskem domu Cvetke
Jerinove) strokovnjakov in
staršev, ki bi šolstvo načrtno
spremljah in opozaijah na
nerešena vprašanja.
Skupna ugotovitev posve-
ta je bila tudi to, da se mora-
jo v spremembe šolske zako-
nodaje aktivneje vključiti
starši, učitelji pa bi s svojimi
pripombami lahko marsikaj
spremenili v zadregah z uč-
beniki in učnimi načrti. Res,
da so le-ti predpisani in na-
tančno določeni, vendar ima
učitelj še vedno možnost, da
jih prikroji na otroku čim-
bolj razumljiv način. Pri-
pombe, s katerimi se je stri-
njala večina udeležencev po-
sveta, pa so letele tudi na uč-
ne vsebine, ki jih danes uči-
telji posredujejo osnovnošol-
cem. Gre za to, da se morsko
veliko, morda celo preveč
učiti, ob koncu osnovne šole
pa šolaijem ne ostaja niti
najosnovnejši katalog znanj.
Posebno skrb bi v osnov-
nih šolah morali nameniti tu-
di nadpovprečno sposobnim
učencem, vendar v Celju ne
podpirajo ločevanja na do-
bre in slabe razrede, ampak
intenzivnejše delo z nadarje-
nimi šolaiji.	, ,
I. STAMEJČIČ
^^a posvetu Šola danes za
jutri so izpostavili tudi delo
oiiteljev v takoimenovanih
inovativnih skupinah. Me-
jili so, da bi morali učitelji-
ce (le-te so namreč v večini)
ia svoje delo tudi material-
no stimulirati in jim prizna-
ti zasluge za postopno preo-
blikovanje pouka.
Onesnaženo okolje in zdravje
Celjski posvet strokovnjakov
Svetovni dan zdravja so
v Celju proslavili s posve-
tom strokovnjakov, ki se
ukvarjajo z varstvom oko-
lja in s tem povezanimi
zdravstvenimi problemi.
Zdravje in okolje je bilo na-
mreč tema letoš^ega dne-
va, ki so mu v Celju posveti-
li tudi razstavo likovnih del
predšolskih otrok.
Na okrogh mizi strokov-
njakov v Narodnem domu,
ki jo je organiziral Zavod za
socialno medicino in higi-
eno, je v uvodu govoril pro-
fesor doktor Slaven Letica iz
Zagreba. Zdravje, ekologija
in pohtika je bil naslov nje-
gove razprave, v njej pa je
poudaril, da spremembe po-
htičnih razmer vplivajo tudi
na spremembo položaja
zdravstva. Enopartijske vla-
davine postavljajo to dejav-
nost v podrejen položaj,
medtem ko morajo stranke
v pohtični konkurenci raču-
nati tudi na moč zdravstve-
nega lobija. Po oceni profe-
sorja Letice imego zato tako
zdravstveni kot ekološki in-
teresi možnost, da pridejo
v ospredje zanimanja obla-
sti. V nadaljevanju je dipl.
biolog Peter Škobeme govo-
ril o naravovarstvenih vidi-
kih varstva okolja, prim. dr.
Anton Fazarinc pa je pred-
stavil evropsko hstino o živ-
Ijenskem okolju in zdravju.
Govorih so še o bio živiUh in
podrobneje predstavili eko-
loško problematiko v Celju.
Zdravniki pa so nato pred-
stavih svoje ugotovitve gle-
de vphva onesnaženega oko-
lja na zdravje ljudi. Onesna-
žen zrak zanesljivo pušča po-
sledice na zdravju Celjanov,
medtem ko natančnih podat-
kov, ki bi spremljali obolev-
nost v odvisnosti od okolja,
ni. Po besedah Mateje Ko-
žuh-Novakove imamo v Slo-
veniji bistveno več podatkov
o onesnaženosti okolja kot
pa o tem, kako to okolje vph-
va na pojav razhčnih obo-
lenj. Sicer pa je po njenem
bistveni zdravstveni pro-
blem še vedno obolevnost in
umrljivost zaradi slabih živ-
ljenjskih navad kot pa zaradi
vphva okolja.
Posebej zanimive za Celja-
ne pa so bile tudi ugotovitve
mag. Ivana Eržena, kije ugo-
tovil, da tudi analizirana ze-
lenjava iz naših trgovin ni
dosti boljša od tiste, ki jo pri-
delamo na celjskih vrtovih.
Zato bi bilo verjetno pamet-
neje sredstva vložiti v kon-
kretne ukrepe za reševanje
tega problema kot pa nada-
ljevati z raziskavami, ki ne
bodo dale bistveno novih
spoznanj.
TC
{lekateri poklici so bolj
uriljubijeni, drugi manj
, Glede na število razpisanih učnih
^mest v 1. letnikih srednjih šol na
3 Celjskem se je do 28. marca (ko je bila
^*^ljučena prva faza vpisa) za nadalj-
nje šolanje prijavilo 211 učencev pre-
malo, vendar pa je stanje po posa-
meznih šolah kaj različno. Ponekod
famreč že zdaj ugotavljajo, da bodo
Piija potrebni preizkusi znanj, saj
»e verjamejo, da se bo višek učencev
prepisal na druge šole.
Si Po prvih prijavah za vpis v 1. letnike
lahko osmošolci do msga še pre-
kašajo na druge šole) je n^večje neso-
fazmerje med razpisanimi učnimi me-
W in številom prijav na Srednji šoh
^Jorisa Kidriča (pokhci: tekstilni kon-
'lekcionar, tekstilno obrtni konfekci-
tekstilno-konfekcionarski teh-
, "jk ter frizer). Srednji šoh za trgovin-
dejavnost in Srednji šoh za eko-
'^lomsko usmeritev (prodajalec, eko-
Ifornsko-komercialni tehnik) ter delno
^ai na Gimnaziji, kjer je za 180 razpi-
'^ih učnih mest v gimnazijskem pro-
^amu kar 235 prijav. Na vseh teh šo-
bodo predvidoma preizkusi znanj
za osnovnošolce.
Seveda so tudi na našem območju
srednje šole, ki jim prijav učencev še
kako manjka (glede na razpisana učna
mesta). Omenimo rudarske usmeritve
na Centru srednjih šol v Titovem Vele-
nju, Steklarsko šolo v Rogaški Slatini,
ki je letos prvič razpisala oddelek ste-
klarskega tehnika (pa morda med os-
novnošolci ta usmeritev še ni dovolj
poznana) ter Srednjo kovinarsko stroj-
no in metalurško šolo v Štorah, kjer
prijav primanjkuje praktično na vseh
usmeritvah. Na 240 razoisanih mest se
je prijavilo le 91 osmošolcev. Precej
neuskl^eno je tudi razmerje med raz-
pisanim številom učnih mest in prija-
vami na Srednji tehniški šoh maršala
Tita v Celju, kjer se je sicer prijavilo
182 osmošolcev manj kot bi jih šola
lahko sprejela. Preveč prijavljenih
osmošolcev je za pokhca kemijski teh-
nik, elektrotehnik elektrikar ter v gim-
nazijski program, občutno manj - kot
je razpisanih učnih mest - pa je zani-
marvja za pokhc strojni tehnik, kemij-
ski procesničar in gradbeni tehnik.
»Seveda se bodo podatki do maja,
ko osnovnošolci še lahko prenašajo
prijave na druge šole, negbrž še precej
spremenih,« meni predstojnica celjske
enote Zavoda za šolstvo Majda Urank.
Vendar pa bodo učenci, ki se bodo še
premishli, izbirah sorodne" oziroma
čimbolj podobne usmeritve tistim, ki
so jih najprej izbrah. Pri izbiri šole pa
gre upoštevati tudi učni uspeh, pri-
mernost pokhca glede na spol in mož-
nosti zaposlitve.	, ,
IVANA STAMEJČIČ
Nekaj m^ kot je razpisanih učnih
mest je prišlo tudi prijav za šol^e
v programu kmetovalka-gospodinja
(IV. stopnja), ki so ga letos prvič raz-
pisali na Sredici kmetijsko-živilski
šoli, enota Šentjur.
Učenci, ki bodo (predvidoma okoli
20. junija) opravljali preizkuse znanj
kot pogoj za sprejem v izbrano sred-
njo šolo, bodo o načinu, obsegu in
pogojih preizkusa pravočasno obveš-
čeni. Zapišimo le to, da končno oceno
preizkusa znai^ oblikujeta uspešnost
v osnovni šoli (ocene od 5. razreda
naprej), drugo polovico ocene pa si
bodo učenci prislužili z rezultati na
samem preizkusu.
Na znanje podiožnikom ino občanom
 Celski, po ti poti na
i^anje vam dajemo, lubi podložniki
občani, de so se v zadnim cajtu
' j^^asi častivredni grofiji oglasili neka-
^^^^ tovarši, ktiri po nemarnim ome-
^i/io cenjene
^ai ^ospoštvane familje iskorišča-
• Y " ^^st politične namene. Sic!
je vesolni Slovenji zagvišno
i^e w celski gerb ma tri rmene
f^arL • ^ piavi podlagi. Zdej pa, lubi
 ^^merk^te: se znajdejo eni to-
^bt)  izmišlajo - menemo, de so
~ ^^  gerba je nastala
jSJce ^^^ koker ji pravjo, Evrop-
\n^f,^^spodarske skupnosti. Tamkej
Pi.jj^pcuskim de so sam devet zvezd
t »p tko pravjo, pa de Cele ma ena
; j^^^na evropska občina« biti.
^^ilih bi tudi nam dopadlo, ako bi
to res bilo, zagvišno je ena salamenska
laž ino norija.
Mi mislimo tako, de ti tovariši iz vas
ino nas se norce delajo. Sej Celski ni-
smo po župci priplaval, de bi takim
verjel! Naš gerb s tem obene veze ni-
ma! Koker obene veze nima z novo
partijsko bandero. Idejo so nam tisti
KOZERIJA
tovarši čist neevropsko ukradli - pla-
čali pa neč. Taka je njihova; vse je
naše, si mislečo. Ja, glih tako.
Zato se pa tud nam butasto zdi, de
nas še po smerti pri gmah ne pustejo
pa nam jemlejo gerbe pa kradejo naše
stare ideje: rmene zvezde na plavmu
fundamentu. Nam je to blo koker eno
nebo, ena nebesa, kamor majo Celski
koker svetniki priti.
Mi se na kraju prašamo: kogš bi pa
rad zdej ti tovariši dokazal? De so tudi
oni svetniki pa de majo k svetmo Pe-
tro priti? Merbit pa, de smo že Celski
grofi bh komunisti, al ka?
Bosa je ta. Bosa.
Zatorej, neč kaj ne verjemte jim, ob-
čani. Hodte redno na tlako pa k maš pa
zase se brigete: babe za sebe, dedci pa
tud.
Ako vas bo pa glih kedo spet nadle-
goval iz takimi norijami, pa kar ga javi-
te najbližimu biriču. Bo ga on s hale-
bardo ke noter v jezik štosno pa na
božje martre dal, de bomo že enkršt
Celski v miru spal. Sic!
Vaš Ulrik Celski
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Volilni golaž
Slovenija po teh volitvah (in po drugem krogu, ki bo 22.
aprila) ne bo nikoli več taka, kot je bila. To je ena od
ugotovitev že pred tem, preden ste oddali svoj glas in
preden ga boste še enkrat. Pa tudi Jugoslavija ne bo nikoli
več taka, čeravno je Slovenija le del te velike južnoslovan-
ske skupnosti.
Enako zagrizen predvolilni boj, kot je bil v Sloveniji,
vendar na nekoliko bolj kulturni ravni, bijejo tudi na
Hrvaškem, kjer bodo šli na vohšča 22. aprila. Vsaka poteza
dobi odmev nasprotne stranke, vse je pod drobnogledom.
To je uvod v povolilno obdobje, ko izvoljeni poslanci ne
bodo več samostojno gospodarili, ampak bo stranka, ki bo
na oblasti, pod strogim nadzorom strank, ki bodo v opozi-
ciji. Tega doslej v enopartijskem sistemu nismo bili vajeni.
Resda je jugoslovanska partija imela tako imenovane kon-
trolne komisije, ki so se jih člani (tudi visoki) bali kot
hudič križa, saj so bili rezultati obiska kontrolne komisije
po navadi izključitve, čistke, neredko tudi (kot končna
posledica izsledkov) zapori itd., vendar to je zadeva zgodo-
vine.
Tako so mnog6 stranke pohitele in takoj razglasile
ukrepe republiške vlade Hrvaške za »volilni golaž«. Gre za
to, da so na Hrvaškem sklenili povišati plače za petino,
pokojnine bodo višje za 7 odstotkov, Hrvati bodo začeli
manj plačevati v sklad za nerazvite, vključno s Kosovom
(gredo po isti poti kot Slovenija, ki se je naveličala polniti
jugoslovansko vrečo brez dna), odpoklicali so svoj odred
iz sestave združenega odreda milice na Kosovu.
Tisti, ki se na Hrvaškem bore za to, da bi prišli na oblast,
torej v parlament in vlado, zd^ pravijo, da so bili ti ukrepi
zadnji poskus vladajoče partije in njenih predstavnikov
v upravnem aparatu, da bi dobiU zaupanje volilcev. Zago-
vorniki sedanjega sistema - v njem seveda prav tako kot
drugje v Jugoslaviji ni bilo prav vse narobe in bi bilo zato
nesmiselno začeti vse znova, kot da Hrvaške (beri: Slove-
nije ali kakega drugega dela Jugoslavije) doslej sploh ne bi
bilo - pa trdijo, da bodo od teh ukrepov sedanje hrvaške
vlade vsi imeli korist: zaposleni, upokojenci, vsi državljani
Hrvaške, pa tudi mihčniki. Tudi to je res, da je ta hrvaški
»volilni golaž« posledica prehoda iz enopartijskega v več-
strankarski sistem, v katerem je vsak glas volilca zelo
pomemben. Tudi »kupljen«.
Partijski rop
v Beogradu pa se ukvarjajo z drugačnimi skrbmi. Jasno
je, da je ZKJ razpadla, čeravno to nekaterim ni všeč in si
prizadevajo na vse mogoče načine, da bi se še igrali 14.
izredni (ponesrečeni) kongres. Razpolovljeno partijsko
vodstvo (po odhodu Slovencev in Hrvatov so pred dnevi
izgnali še Makedonce in Bosance) je razpisalo anketo med
članstvom, aU naj kongres nadaljujejo ah ne. Ni dvoma, da
bodo ostanki ZKJ za nadaljevanje, s^sta v Močni Srbiji
(ožja Srbija, Vojvodina, Kosovo) in Črni gori partiji še
zmeraj eno z ljudstvom, močni partiji pa z vsemi silami
pomagajo tudi vodilni komunisti v JLA in njeni častniki,
med katerimi prevladujejo Srbi in Črnogorci.
Ob tem razpadu (ob 71. obletnici obstoja Komunistične
partije Jugoslavije, kasnejše ZKJ) pa se dogc^ja še nek^.
Momir Bulatovič, predsednik CK ZK Črne Gore (naši
bralci se ga bodo spomnih kot človeka, ki je Sloveniji
grozil z orožjem!), je dogodke opisal takole:
»Po razbitju ZKJ je nastal splošen rop stanovanj, avto-
mobilov in drugih privilegijev. Zahtevali bomo, da javnost
zve, kateri demokrati in komunisti so jemali avtomobile,
stanovanja, kateri ljudje so z letalom ZIS voziU mojstre in
pleskarje iz Ljubljane, da bi jim belili stanovanja v Beo-
gradu, kateri ljudje so imeli po tri stanovanja...«
Lastninski spori bodo še izredno ostri, saj je premoženje
Zveze komunistov Jugoslavije ocenjeno na najmanj 94
milijonov DEM! Sem poleg denarja (iz članarine) sodijo še
zemljišče in stavbe v Kumrovcu, nebotičnik v Beogradu
(kjer je sedež razpad^oče ZKJ), avtomobili, stanovanja
(podatki govore o okrog 250 stanovanjih, vendar lastnin-
ska razmerja pri tem niso docela jasna). Nadzorna komi-
sija ZKJ je pri stanovanjih privolila v vsoto v višini samo
1,8 milijona DEM, kar je smešno, saj ne pomeni niti dese-
tih povprečnih stanovanj v Beogradu).
In kaj zdaj? Možnosti so tri: prva, da ZK republike, kije
izstopila iz ZKJ (recimo ZKS - Stranka demokratične
prenove ali ZKH - Stranka demokratičnih sprememb) ne
dobi niti dinarja; druga, da - podobno kot je v podjetjih
- stranka, ki je izstopila, iztoži svoj delež v premoženju
ZKJ; tretja, da nove partije, ki bi nasledile »pobegle«,
ostajajo nasledniki premoženja. Vsekakor bo to še lep
cirkus...
Zasebnik v zraku
Sredi teh partijskih sporov, strahov in negotovosti je
Beogradu v soboto 7. aprila, poletel s ploščadi na Ušču
(naši bralci se bodo tega beograjskega sotočja spomnili
kot prizorišča protislovenskega in protialbanskega
mitinga, na katerem je nastopal seveda Slobodan Miloše-
vič) helikopter »Aeroputa« na panoramsko vožnjo nad
mestom. Gre za posebnost, saj je Aeroput prva zasebna
letalska družba v Jugoslaviji, z njo bo l.maja priletel na lov
v Osijek tudi španski kralj.
Tako je Aeroput v Beogradu po 62 letih ponovno zaživel.
Takrat je pod istim imenom delovala zasebna letalska
družba, ki je skrbela najprej za prevoze od Beograda do
Zagreba, potem pa je svojo dejavnost še razširila do
Dunaja, Soluna, Sušaka (ki je bil takrat italijanski).
Čedomir Mihajlovič, ustanovitelj Aeroputa, si je tokrat
pridobil tujega poslovnega partnerja, ki ima 40 odstotkov
deleža v podjetju, tri petine pa je Mihajlovičevega denarja.
Za zdaj ima Aeroput dve svoji letaU, helikopterje pa si
sposoja od Jata in srbske poUcije. Podjetni Čedomir ima
velike načrte, vpeljal bo linije, ki za velika prevoznika, kot
sta Jat in Adria Airways, niso rentabilne, letel bo z romarji
v Medugorje, s turisti po kanjonu Tare.. Odprl bo tudi
tako imenovani »pilot-shop«, ki bo opremljal poklicne in
amaterske pilote in prodajal letalske spominke. Skratka,
dobrih zamisli zasebnemu letalskemu prevozniku ne
manjka, konkurenca pa je zdrava zadeva - tudi v zraku.
6. STRAN - 12. APRIL 1990

Tudi slabo podjetje ima v sebi kak biser
»Ne bom si odrezal rok, ker sem slišal, da Invallilom delUo bonbone^, le slikovito ponazoril stanle ¥ poajeUlh NIko Kač
Inflacija se sicer manjša, vendar pa go-
spodarstvo ne triumflra, saj bo, kot kaže,
prvo plačalo ceho za vse pretekle zablode.
Neredko je slišati oceno, da so banke
v Sloveniji polne denarja, medtem ko je
gospodarstvo popolnoma »izpraznjeno«.
Drugje pa je trenutno ravno obratno. Ko
je namreč vlada rekla, da bo sanirala ban-
ke, so banke na jugu države začele odpiso-
vati dolgove gospodarstvu, ker so računa-
le na sanacijski denar. V Sloveniji pa so
banke hotele ostati trdne in gospodarstvu
niso ničesar odpisale.
Ker nas je zanimalo, ali so v Sloveniji res
ravno banke tiste, ki naj bi ob pomoči poli-
tičnih botrov spodnesle gospodarstvo, smo
zaprosili za pogovor Nika Katk, direktorja
Ljubljanske banke Splošne banke Celje
delniške družbe. Uvodoma smo ga vpraša-
li, ali drži ocena o močnih slovenskih ban-
kah in skrahiranih južnih in ali bo po zak-
ljučnih računih okoli tega vprašanja res kaj
drugače, saj naj bi po nekaterih informaci-
jah bankirji del svojih sredstev kapitalizi-
rali?
N. Kač: »Od začetka leta smo banke orga-
nizirane kot delniške družbe, kot podjetja,
katerih osnovni motiv je dobiček. Smo to-
rej pomemben del tržnega gospodarstva.
Problem je predvsem v tem, da okolje še ni
organizirano tako kot naj bi bilo in tu je vir
nesporazumov okrog pojmovanja vloge
bank. Še desetletje naz^ smo govorili, da
so poslovne banke servis gospodarstva,
servis v tem smislu, da so financirale po
potrebah, in ne tam, kjer bi bilo to nujno in
upravičeno. Pri preoblikovanju v delniške
družbe so postali največji delničarji tisti, ki
so bili v preteklosti največji poslovni part-
nerji banke in hkrati tudi n^večji kredito-
jemalci. Tu prihaja do razpotja med interesi
delničarjev. Njihov glavni motiv bi moral
biti, da jemljejo posojila tam, kjer so ta
najcenejša, na drugi strani pa bi imeh radi
kar največji dobiček na vloženi kapital.
A treba je reči, da banka, ki bi imela ceneno
poslovanje in cenene kredite, ne more nu-
diti velikega dobička.
Tu je prvi nesporazum, vendar je to le del
odgovora na vprašanje od kod nesporazu-
mi, ki so se pojavili že v začetku konstitu-
iranja bank v podjetja, katerih cilj je profit
in razvoj. Še vedno je prisotno pojmovanje,
da bi naj bile banke še kar naprej servis
združenega dela in da bi zadovoljevale po-
trebe vseh komitentov. Vendar, nikjer ni
rečeno, da mora tisti, ki je delničar, dobiti
kredit.
Kar zadeva razlike med nami in južnimi
bankami pa drži, da so nekatere banke na
jugu v začetku tega leta zavestno spraznile
blagajne in se postavile v vrsto za pomoč.
Res je tudi, da smo slovenske banke ravna-
le nasprotno. Na to temo je bilo že nekaj
sestankov z bankirji na najvišjem republi-
škem nivoju in mislim, da smo uspeli pre-
pričati vse, da pomeni revna banka tudi
blokado za gospodarstvo. Banka brez skla-
dov, banka ki je nesolventna in nelikvidna,
je mrtva za vse poslovne transakcije in za
inozemski kapital. Posebej poudarjam, da
kakšnega velikega kapitala danes ni ne
v bankah, ne v podjetjih, malce bolj likvid-
ni smo le zaradi kreditno monetarnih ukre-
pov, ki nam preprečujejo, da bi kreditirali.
Ce ne bomo uspeli privabiti tujega kapitala
in uredili lastninske odnose, ni nikakršne
rešitve. Tuj kapital pa bodo lahko dobile
banke samo, če bodo podobne bankam na
zahodu.
To, kar se dogaja na jugu, je še vedno
odprto. Pri reševanju vprašanj, katere ban-
ke reševati in katere ne, ne bo šlo tako
enostavno, kot so si mnogi mishli. V teh
agencijah bodo namreč sedeli tudi tujci.
Tisti, ki so ubrali takšno pot, bodo morali
zamenjati vodilne ekipe in kar je najpo-
membneje, banke, ki so v sanaciji, ne more-
jo obljubiti svojim delničarjem nikakršne-
ga dobička. Upravičeno je vprašanje, kdo
bo sploh še član teh bank. Kredit, ki bi ga
naj agencija odobrila za sanacijo teh bank,
bo treba v desetih, najkasneje pa petnajstih
letih vrniti. Res je, da se nekateri ravnajo
po lOgiki, to kar lahko »ugrabiš« danes,
naredi danes, kaj bo čez leto ah dve pa tako
ni važno, vendar pa menim, da se vsaj Slo-
venci ne bi smeli tako obnašati. In še ena
zadeva. Kakorkoli se v Sloveniji pretvarja-
mo, da bi bili kriteriji narejeni tudi po meri
slovenskih bank, lahko rečem, da bi bili ti
kriteriji vedno tako dopolnjevani, da se slo-
venskim bankam ne bi splačalo iti v takšno
sanacijo... V prispodobi, ne bom si odrezal
rok, ker sem slišal, da invalidom delijo bon-
bone ...
Slovenske banke se torej nismo odločile
za to pot, smo se pa skupaj z slovensko
vlado odločile za to, da bomo Slovenci sami
ustanovili takšno agencijo in da bomo ku-
pili obveznice slovenske vlade ter šli v tiste
programe in podjetja, kjer mora priti tudi
do spremembe lastništva. Računati, da bi
lahko bili ob bankrotirani Črni gori, Koso-
vem in Makedoniji deležni pomembnejše-
ga denarja in se spustili v to tvegano počet-
je, pa mislim, da ni pametno.«
Rekli ste, okolje še ni dovolj organizira-
no. Na kaj oz. na koga vse ste mislili? Pa
ostaniva kar v našem okolju?
N. Kač: »Večina večjih podjetij v našem
okolju, kot tudi drugod, so postala družbe-
na podjetja. Vsa imajo ambicije, da se kapi-
talsko povežejo v delniške družbe ali druž-
be z omejeno odgovornostjo, večje z hol-
dinškim sistemom ipd. Praksa kaže, da ta
preobrazba ni tako enostavna, da prihaja
pri reorganizacijah do stvari, ki ne pomeni-
jo nič dobrega, prih^a do zamer in do ne-
varnosti, da se celi sistemi razletijo itn. No-
vih pravih delniških družb na našem ob-
močju še nimamo. Imamo družbene firme,
sed^ pa je treba (najprep poiskati še titu-
larja lastnine. V poslovnih bankah imamo
to srečo, da ima vsak dinar svojega lastni-
ka, žal pa lastniki tega kapitala doma nima-
jo razčiščenega vprašanja lastnine. Tako je
v celi Sloveniji in naše območje zaenkrat še
nič nfe zaostaja. Na problemu lastnine pa bo
naša ekonomija vzdržala ali padla. Žal niti
strankarski voditelji nimajo razščiščeno,
kako bi n£o preoblikovali v družbeno last-
nino.«
Ob novih ukrepih naj bi bile banke pri-
siljene izterjati zapadle dolgove, slabim
podjetjem pa ne bi smele več dajati denar-
ja. To pa lahko ob stanju, kakršno je, pri-
pelje tudi do nekakšnega gospodarskega
upora. Ali nima pri tem gospodarstvo
marsikdaj tudi prav, ali ne gre v veliko
primerih tudi za špekulacije s stečaji, ki
predstavljajo sredstvo, da se na udoben
način rešiš presežka delavcev?
N. Kač: »Stečaj je zagotovo v vsakem
primeru poraz za podjetje in tudi poslovne
partnerje tega podjetja. Zato vedno vsi de-
lujejo preventivno in skušajo rešiti, kar se
rešiti da, stečaj pa je le priznanje, da nekaj
ni uspelo. Zadnji steč^i v slovenskem pro-
storu, mi jih z izjemo zadnjega v Obnovi vse
od Lika nismo imeli, so bili v glavnem na-
menjeni racionalizacijam pri številu zapo-
slenih. To ne bi bilo nič slabega, če bi imeli
v ozadju programe, kako viške na novo
zaposliti. Stečaji tako sploh ne bi bili pro-
blem, če bi se hkrati rojevala zdrava podjet-
ja. S tem ne mislim na evforijo ustanavlja-
nja zasebnih podjetij, ki ne odpirajo novih
delovnih mest.
Do stečajev prihaja tudi zaradi dediščine
tako imenovanih prisilnih uprav. Te so si-
cer imele na papirju dokaj velika pooblasti-
la, a si korenitejših sprememb niso mogle
privoščiti. Dostikrat se, potem ko se takšna
prisilna uprava izteče, nagibajo k stečaju
zgolj zato, ker vidijo v njem sredstvo za
izpeljavo takšnih korenitih sprememb. Pri
tem pa lahko prihaja tudi do velikih-napak.
Pravočano bi se lahko marsikaj speljalo
s tveganjem?
N. Kač: »Če greš v tveganje, moraš imeti
za to tudi neko priznanje. Materialno, mo-
ralno itn. Pri nas še vedno velja »če nič ne
narediš, tudi napak ne delaš« in tega se je
najlažje držati. In tudi če si tri stvari dobro
izpeljal, eno pa slabo, si zaradi tega »letel«.
Zahod tega ne pozna. Brez tveganja ni na-
predka, zato tudi vsak neuspeh tam ni
sankcioniran. Seveda pa mora biti vsota
uspehov in neuspehov pozitivna.«
S tem, ko se je vaša banka konstituirala
kot delniška družba, ste, kot ste takrat
poudarili, obrnili novo stran zgodovine.
Postali naj bi samostojni tržni subjekt in
ne zgolj servis in izvrševalec dogovorne
ekonomije. Kolikšna je pravzaprav ta sa-
mostojnost? Kako je omejena? Kakšno
vlogo ima na primer pri kreditni politiki
recimo izvršni svet, ki ima tudi določeno
ustavno odgovornost do gospodarstva?
N. Kač: »Ne delamo si utvar, da smo z za-
menjavo table že postali delniška družba.
Najpomembneje je, da v prehodnem ob-
dobju širimo prostor za nove posle in nove
ideje, da se poenotimo tako iz gospodarske
krize.
V novem letu je Ante Markovič z svojimi
ukrepi, z gospodarsko reformo, ki jo tudi
sam pozdravljam, v bistvu naredil nekaj,
kar bančniki še posebej občutimo. Na kre-
ditno monetarnem področju je namreč ho-
tel malo preveč. Zmanjšanje stanja naložb
za 20% do 30. marca, ob uradni inflaciji in
inflaciji, ki ni bila nikoli priznana in je bila
prenešena iz decembra, je nemogoče do-
seči.
Poleg tega seje pri nas razvilo vzporedno
finančno področje, ki se ukvarja z bančni-
štvom. To je povsem naravno, ker pa ni pod
kontrolo. Narodna banka sploh ne ve, koh-
ko je tega, s kakšnimi posledicami se vse to
lahko dogaja. Kdor ima čas, se ukvarja s fi-
nancami. Poslovno bančništvo, ki mu je to
primarna vloga, pa je zaradi kreditno mo-
netarnih omejitev neprestano kritizirano
zaradi svoje okornosti, da se ne znamo pri-
lagajati novim razmeram, itn. Dokler ne
bodo kreditno monetarne oblasti spoznale,
da morajo vse finančne tokove spraviti pod
svojo kontrolo, dotlej ne bo uspeha.«
Kljub vsemu pa ste podjetje, ki mu je
osnovni motiv čimvečji dobiček. Kam in
kako boste vlagali? Koga v Celju in regiji
ne boste več podpirali?
N. Kač: »Za poslovno bančništvo, ki ima
med svojo klientelo tudi sorodstvo (teti in
stricu, ki sta ti dana, se ne moreš odpoveda-
ti), je seveda najpomembnejše zdravje na-
ših dolžnikov. Nič ne pomaga blokada in
stečaj neke firme. Naša naloga je, da v še
tako zavoženi firmi najdemo program, ki se
ga splača obdržati. Zato moramo govoriti
predvsem o tem, katere programe bomo ali
ne bomo podpirali, ne pa katere firme...
Financirali bomo predvsem programe, kaj-
ti tudi najboljše firme imajo verjetno med
mnogimi dobrimi kakšne slabe programe,
ki ustvarjajo izgubo, pa se to na različne
načine polo-iva znotraj podjetij.«
Torej programe katerih flrm v celjski
regiji boste podpirali in katere ne?
N. Kač: »Izvoz je trenutno res hudo vpra-
šljiva zadeva, a kljub temu bodo izvozni
programi, s katerimi se dosegajo kolikor
toliko ugodne cene, še vedno deležni naše
podpore. S programi za domači trg ne mo-
remo narediti ničesar. Poleg te generalne
usmeritve ne bomo pozabili na inovacije
v družbenih ali zasebnih podjetjih. Na tem
področju se moramo pojaviti tudi z rizič-
nim kapitalom, ne le s kreditnimi odnosi...
Ta regija ima nekaj komparativnih predno-
sti. Med te uvrščam zdraviliški turizem,
hmelj, ki ima blagovno znamko. Gre tudi za
nekatere izredno zanimive programe in po-
dročja, recimo ponudba vrednostnih papir-
jev iz Radeč, celoten razvojni koncept Ko-
nusa, izvoz steklarne, tradicija pivovarstva.
itn.«
Kaj pa programi z druge plati? Posoda,
železarstvo, tekstilna industrija?
N. Kač: To so dejansko večji problemi. Go-
spodarska dejavnost v celotnem sklopu ko-
vinsko predelovalne in tekstilne industrije je
v veUkem upadanju. Metražerji in konfekci-
onaiji, kijih imamo na našem območju, so bili
navajeni na nekajodstotno letno rast, kajti
v preteklosti se je vse prodalo. Ob sproščenem
uvozu in padcu kupne moči se je povpraševa-
nje v zelo kratkem času drastično zmanjšalo.
Neboleče prekrmariti skozi to obdobje, ob
zmanjšanju povpraševanja za petino, je seve-
da nemogoče, sploh ker sta tekstilna in kovin-
skopredelovalna industrya potrebni tudi teh-
nološke prenove. Znotraj tega spet ugotavlja-
mo, da niso za odpis kar cele tovarne, s^ imajo
nekatere zanimive programe.«
Kaj pa železarstvo?
N. Kač: »Železarna Štore je naš delničar in
tudi eden nc^večjih kreditojemalcev. Zanjo je
pravo rešitev nakazal McKinsey s svojo študi-
jo sanacije železarstva, trdno pa tudi upamo,
da bo v drugi fazi sodelovala pri naložbah tudi
slovenska država, ki se je odločila, da bo s ka-
pitalom podprla posamezne infrastrukturne
dejavnosti. Z določenim deležom bi sodelovali
tudi mi.«
Kako pa je z Emom? Naložba v Emova
stanovanja, kot se ugotavlja sedaj, je bila
nezakonita. Na konstitutivni seji izvršilnega
odbora ste rekli, da ste z odpisom nekaterih
obveznosti Emo za nekaj časa spravili
z dnevnega reda. A ni tako. Po zaključnem
računu v Emu spet računajo na vašo pomoč?
N. Kač: »Tega, ali je bila prodaja stanovanj
zakonita ali ne, ne bom komentiral. Šlo je za
skupno poslovno odločitev, ki je prep^
da bi šel Emo decembra v stečaj. Za voA
Ema predstavlja ta podpora vseh Celjan^
liko obveznost, na osnovi katere bodo tno
pošteno zarezati tudi v vse tisto, kar je i
v Emu nedotakljivo. Emove izgube po,
ljučnem računu je možno knjigovodsko pj,
ti. Pomembno je predvsein to, da je Erno
odprodajo stanovanj pridobil dragocen |
Emova vodilna ekipa mora sedaj predsti
tiste reizvojne poti, v katere bomo vsi v«
Hkrati n^ bi šlo za verifikacijo progra^
ljudi. Emo mora v profitne centre, v lastjjj
preobrazbo, drugače ne bo prišlo do preo|
ta. Kar pa se stanovanj tiče je nemogoče, (i
šla neka firma v stečaj, ko ima izven g,
tako ogromno imetje. Zame osebno je |
največ vredna analiza izvršnega sveta o j
koliko bi moralo biti prisilnega združevj
sredstev v primeru stečaja, ker bi bilo
marv) zaposlenih, ker bi bila splošna in skin
precej bolj obremenjena. Razen tega pa p,
vico teh stanovanj zasedbo delavci, ki j
več Emovi.«
Vaša (ne)samostojnost je vezana tudi
centralo (banko mati) v I^ubljani. Vaš i
poizkus, biti med boljšimi hčerami, je s|
letel. Banka mati ni dovolila, da bi bilat
ska banka prva v Sloveniji, ki bi preizk«
zaupanje svojih komitentov z delnicami.!
mat je vzela Gospodarska banka?
N. Kač: »To je dezinformacija. Gospoda
banka namreč ponuja preko borze blaginj
zapise. Delnice so povsem drug problem, i
pri teh gre za trajno in rizično naložbo,
delnic dopolnilne izd^e bomo tako razpi
aprila, nov razpis delnic za privatnike pa j
projekt. Poslovne banke smo namreč pred
liko revizijo, ki bo trajala do sredine leta.
tega ekonomsko finančnega pregleda je nt
stiti banke v bonitetne razrede.«
In kje mislite da bo pristala vaša bank
N. Kač: »Ne upam si reči, da bomo prvi
zredna, borili se bomo in dokazovali, da i
mo vse stvari tako urejene, da smo lahko vr
čeni med solidne banke.«
Spoštovanja vredna pa je tudi sestava
šega izvršilnega odbora. Ban, Bevc, Di
lic, Osole, Pelko, Pokom, Prelec, Senii
Senčič, Tumšek, Zupane, to je nekaj pri
kov direktorjev znanih firm s Celjskega,
stavo odbora bi lahko označili kar za nd
regijski gospodarski lobi, ki ga dopolnj^
še vaši strokovnjaki, med njimi Vlado J|i
iz frankfurtske banke s svojimi bogji
mednarodnimi izkušnjami. Vsi bodo,
banka dobro poslovala, soudeleženi pti^
bičku. Tudi to je eden momentov, ki bow
jetno vplival na poslovanje banke?
N. Kač: »Težko bi govoril o lobiju,
beseda nosi negativni prizvok. Pri lobiju«
govorimo o ozkih, porezanih interesih, til
dje pa splojh nimajo enakih pogledov o dol«
nih stvareh. To so ljudje, ki so pač na i
naših največjih delničarjev. Samo to je bili
tiv, da so člani našega odbora. Zanesljivo
nam je zaradi njihovih gospodarskih izkui
veUko lažje. Takšnega izvršilnega odbora I
ka v zadnjih dvajsetih letih ni imela.«
V	Ljubljani so se bančniki odločili, da
vinarji ne bodo več imeli vstopa na seje i:
šilnega odbora. Kako boste ravnali vi?
N. Kač: »Ne nameravamo zapirati sej,
pred javnostjo nimamo česa skrivati. Če p
kdaj šlo za kakšne poslovne skrivnosti, p
vsem gre za boniteto podjetij, potem bo
samo določena točka dnevnega reda zap
Sami veste, kakšni so odzivi, ko pišete o po
vanju določene firme.«
V	zadnjem času je odprla največ novifc
lovnih mest celjska Žična, ki pa je vaš il
tut ni uvrstil med tiste, ki naj bi prt
razvojni dinar?
N. Kač: »Kar naložbe v Žični tiče, je Zi
dovolj dobro poskrbela za stike z javno«
Žal enostransko, ker banka na te seje ni'
vabljena. Vseskozi je občutek nekega nes«
lovanja med banko in ambicioznim di^
jem in vodstvom te firme, kije pripravilo!
program. Ta program je gotovo zanimiv
tudi tehnološko zahteven. Vprašanje je 1«
se ga je lotila finančno dovolj močna fi"
Kadrovsko je program zelo zahteven, Žičrt
še ni uspela dobiti vseh potrebnih kadrov*
razvoj. V obdobju liberalizacije uvoza kro|
nih lež^ev je ekonomski položaj vseh dd
čih proizvajalcev vprašljiv.
Malce pa je Žična, da je zamudila razv«
dinar, tudi sama kriva, ker je bil projekt P
ložen dokaj pozno, v obdobju, ko je bilo I
jektov trikrat več, kot je bilo možnosti f
pore.
Kako pa nasploh gledate na regijskoj
spodarstvo, na njegov položaj v republi"
N. Kač: Takšne ocene so vedno nehvaM
zadeva. Želim govoriti predvsem o rela^
sti. Da se ne pojavljamo v medijih tako q
sto kot gospodarstvo nekaterih drugih reš
gotovo plod tesnega sodelovanja banke ii^
zadetih firm, da ne povzročimo najhuw
Dokler nam bo to uspevalo, a ne za ceno W
bavanja mrtvecev, potem bo še nekakol
Menimo, da v naši regiji trenutno ni po^
za kakšen širši stečajni plaz, ker bi to po^'
čilo več škode kot koristi. Da pa se kakšni
dodatnemu stečaju ne bomo mogli izOF
lahko z gotovostjo trdimo. Trudili pa se bo"
da bi vse tisto, kar je zdravega, ostalo.« ,
RADO PANT

12. APRIL 1990 - STRAN 7
Mi plakate trgajo, mar ne?
Potrpljenje je božja mast.
Narod si bo pisal sodbo sam.
bom velik, bom volilec.
Vse. kar ste želeli vedeti o volitvah, pa niste upali vprašati.
^^ res prihaja prava generacija politikov na relaciji Celje-Ljubljana?
Človek se sprašuje, ko gleda blišč volišč republiškega
središča, če je predpotopnost naše opreme na naših tleh
volilnega obkroževanja znak, da so ljudje in njih glasovi
manj pomembni. Seveda mi vemo, da temu ni tako, a ven-
dar, če je bil denar za bleščeče napise na volilnih kabinah
in nove volilne skrinjice tam čez Trojane, kam je torej šel
denar za naše kabine, naše volilne skrinjice? Ali ni bilo
možno izenačiti vseh volišč po Sloveniji. Za te volitve
torej lahko rečemo: V DEMOKRACIJO - S STARIM APA-
RATOM IN OPREMO NAPREJ!	^^^ j^^sNEC
EDO EINSPIELER
UUBO KORBER
8. STRAN - 12. APRIL 1990

Svet pod križnim obokom
Do kiparske delavnice Aera s posluhom kolektiva
Kiparstvo je tihi svet Alojza Pon-
grašiča, člana društva likovnih ama-
terjev Celje in likovne skupine v Ce-
lju, katere kolo je. Po poklicu varilec,
vzdrževalec v Aeni, že vrsto let od-
kriva odlike bakra, železa, lesa, mar-
morja, v zadnjem času tudi barv. Vse
te materiale oblikuje v podobe ljudi,
dreves, predmetov.
Alojz Pongrašič je že imel nek^ sa-
mostojnih in skupinskih razstav, v pe-
tek popoldne pa se mu je uresničila
dolgoletna želja, da bi imel kiparsko
delavnico, kjer bi lahko ustvarjal tudi
skup£y z drugimi člani, in seveda raz-
stavljal.
Odprtje kiparske delavnice v kletnih
prostorih Aera na Trgu V. kongresa
pomeni v kiparjevem življenju in delu
nov preobrat. Na otvoritvi, kjer se je
zbralo precej sodelavcev in drugih čla-
nov društva likovnih umetnikov, je
Alojz Pongrašič za svoja razstavljena
kiparska dela in nekaj slik, dobil la-
skave pohvale. Dva dok^ velika pro-
stora z obokanimi zidovi in stropovi
bosta služila za razstavno galerijo in
delavnico. Lojze ju je v glavnem pre-
uredil sam. Ure in ure prostega časa pa
je potem namenil še svojim plastikam,
v katere zna vdihniti prvinski kiparski
občutek in dokazuje, daje bila njegova
pot pravilna, čeprav jo je morala, žal,
prej potrditi tujina, kjer je nsuprej raz-
stavljal. Določeno likovno dognanost
pa je umetniku mogoče pripisati tudi
za shkarska dela, ki so tudi osebno
izpovedna.
Lojze Pongrašič je prišel pred tride-
setimi leti v Celju s podeželja, rodil se
je v Krapini, in ta pečat os^a z njim in
daje smisel tudi vsem njegovim de-
lom. Zlasti pri plastikah je viden nje-
gov občutek za obdelavo materiala, ki
ga oživlja v portret očeta, ali strica,
kmetice, starke. Spet drugačen pri-
stop ima do kovine, katero navadno
sestavlja skupina figur s poudarjenim
osrednjim likom. »Veliko načrtov
imam, zdaj, ko imam kje delati, kje
ustvarjati, in ko vidim okoli sebe toli-
ko ljudi,« je očitno ganjen nad pozor-
nostjo pripovedoval v galeriji, ki se je
sicer še drži vonj po plesnobi, a je
v zraku že čutiti nov ustvarjalni polet
Lojzeta Pongrašiča in ostalih likovni-
kov v Aeru. Njegov trenutni izziv je
ustvarjarye mozaika iz kamenčkov, ki
jih razbije kar v delavnicij »naberem
pa v Savinji,« je bil navdušen kipar.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Večer poezije
Dane Zajc v šentlurski knjižnici
Šentjur ima v stvareh kul-
ture v glavnem zgolj prete-
klost, sodobnosti in morda
prihodnosti prav malo. Kul-
turno življenje bi bilo pravza-
prav bolj kot kaj drugega ne-
kulturna smrt, da ni knjižnice
in njenih večerov.
Toliko bolj žalostno je to
spričo dejstva, da so v dneh
Sv. Jurija mo^e od tod odhega-
U delat nacionalno pomembno
kultumost celo drugam. Sedaj,
po herostratskem in necivilizi-
ranem, vsiljenem spreobrrye-
nju imena kr^a, mor^o od
drugod prihžOati razbijat tu-
kcušnjo v nebo vpijočo vses-
plošno zaostalost, ksgpak tudi
omikanjsko, ki niti v razsegih
slovenskih meril - ne kdove
koliko zahtevnih - nima pri-
mere. Zatorej je toliko večji
dogodek obisk Daneta Z^ca
na dan 21. marca letošryega le-
ta v šentjurski knjižnici po lan-
skoletnem novemberskem
Matjaža Kmecla in še poprejš-
njem uglednega teologa, pre-
vajalca in hteramega ustvarjal-
ca Rafka Vodeba torej že tretji
v sorazmerno kratkem času, ki
presega pomen vpisa v kr^ev-
no kroniko.
O občinstvu ne gre izgubljati
besed: bilo ga je škandalozno
malo, čeprav je bila soorgani-
zator večera tudi lokalna izdaja
vseslovenske demokratične
opozicije in bi tako vs^ iz na-
slova pričakovEinj izveriliterar-
nih katarz bilo računati z neko-
hko več obiskovalci, ki pa bi
seveda bih razočararu, s^ toh-
kega pesnika pač ni mogoče
vpreči v voz te ali one politike.
Z^čeva poezija je za kjo take-
ga s svojo temnostjo in zago-
netnostjo pač pretežka. Ven-
dar ji zato ni mogoče očitati
hermetične zaprtosti, kar 4
kazuje tudi ryena široka 2
mevnost na ljubljanskem
grešnem trgu v vročem poU
1988, kjer je šlo predvsetnj
človeško očiščevarge in ^
ml£oevar\je in je bila poii^
nekcO precej drugotnega, a
prav ne tudi nepomembne«
Ta poezija ne potrebuje nit
kršne razlage, dovolj je nje«
brai\je; toliko prej, če prih^a
ust avtorja samega. Pri temi
neobremenjenost s takšnimi
drugačnim poklicnim govoru
štvom Zajcu samo v prid, 1
zagotavlja sproščujočo nekoi
vencionzilnost in vsakokratj
neponovljivost na najvišji ^
kovostni ravni.
Skratka: bih smo priče pj|
taljenemu poetiškemu avtc(
skemu popotovanju skozi j
preveč obsežen, a vseskozi ^
etično do skregnosti intenzive
opus poeta, ki razume svq
enkratno usodnost v tako di
sledni popolnosti, da je ^
kor ne bi želel ponavljati. 2
prihodnost bi si bilo želeti k
podobnega s težiščem na a'
torjevi poetični drami (zlasti:
zadrgega časa, ko se Z^čev
dramska pisava vse bolj os
mosvaja od poezijske (Kalev,
la, Medeja).
Kar pa zadeva morebitn
številnejše občinstvo, se b
vsekakor morcdo uravnava
po davnem Rabelaisovem n
svetu - in se ne kot tokratn
maloštevilno hvaliti z nev«
nostjo in nepoznavalstvoi
- »Treba je odpreti kr^igo i
skrbno pretehtati, kar je zap
sano v r\ji.« K^pak velja 1
predvsem za kryigo Zajčev
poezije, mary pa za tak ali dn
gačen kurz vladanja v tej a
oni barvi.	i.(
Šmihelčani v Braslovčah
Kulturno društvo iz Šmihela na avstrijskem Koroškem
minulo soboto gostovalo v Braslovčah s Finžgaijevo dran
Razvalina življenja. Pobratimstvo med tema dvema kulit
nima društvoma tr^a že 13 let, potrjujejo pa ga z medsaif
nim obiskovanjem in gostovanjem z različnimi gledahštei
uprizoritvami in drugimi predstavami, kot so pevske, iir
kovne itd. Predsednik šmihelskega društva Kari Grihji
o tem sodelovanju povedal: »Naše dolgoletno sodeloval?
dokazuje, da naša srečanja niso le muhe enodnevnice, s
naše stike poglabljamo že, 13 let, žeUmo pa si, da bi šlo tak
tudi v bodoče.«
Anica Brišnik, ki je napeljala prve stike med obema dr
štvoma, pa pravi: »Mene ta srečanja zelo osrečujejo in želi
si, da bi se nadaljevala, s^ nas povezujejo s Slovenci onkr
meje. Če rečem, da se radi družimo in se imamo radi, to po'
več kot dovolj.«	T. TAVČA
Uspelo
gostovanle
Celjsko gledališče je v so-
boto na povabilo Sloven-
ske prosvetne zveze iz Ce-
lovca z uspehom gostovalo
v Šentjakobu na avstrij-
skem Koroškem.
Pred polno dvorano, kije
srkala slovensko besedo,
so se tokrat predstavih kar
z dvema deloma, in sicer
z otroško igro Daleč od
dvorca Andersen-Verasa in
z Zweigovim Volponejem.
Obe deh sta doživeh že več
kot petdeset ponovitev.
MP
IViost v likovnem svetu
Trem dunajskim umetni-
kom so v četrtek zvečer
v Likovnem salonu v Celju
postavili na ogled njihova
dela. S to razstavo sta Za-
vod za kulturne prireditve
-Likovni salon ~in Kleine
Galerie z Dunaja prvikrat
uresničila zastavljene dogo-
vore o medsebojnem sode-
lovanju.
Gostje v celjskem razstav-
nem salonu so tokrat trije
mladi umetniki, soustanovi-
telji skupine slikapev Neun
Raume, ustvarjalci, ki gojijo
posebno tenkočutnost do fi-
gure-človeka, kot družbeno
angažiranega subjekta.
Takšno sodelovanje je
v svojem pozdravnem govo-
ru podprl tudi dr.Philipp
Maurer, razstavo pa je odprl
avstrijski generalni konzul
v Sloveniji, dr. Anton Kem.
Dela Csuvale, Spitzerja in
Vukoviča uvršča dr. Maurer
med tiste redke sUkarje, ki
so se na Dunaju uveljaviU
kot zastopniki novega realiz-
ma, ki je našel središče v du-
nžgski Kleine Galerie,. odraža
pa nove razvojne poti na Du-
naju, ki pa ne potekajo on-
stran mednarodne umet-
nostne scene. Vsem trem
umetnikom ^e za človeške
podobe, torej za podobe člo-
veka, ki tematizir^o splošno
in tudi posameznika v druž-
bi. Tako Vito Vukovič kaže
forme življenja in sožitja kot
intelektualno polje napeto-
sti. Walter Csuvala sebe in
svoje slikarstvo drži v ravno-
težju med upodabljanjem
človeka in sliko narave. N^-
jasnejše pa postane upodab-
ljanje povezanosti v slikah-
prašičih, slikarja Spitzerja.
Kot spremni dogodek k te-
mu, v Likovnem salonu
v Celju, pa smemo šteti še
eno zanimivo sodelovanje.
Tudi to pot dveh galerij - Li-
kovnega salona in galerije
Mozaik, ki sta, tudi prvič
v skupni navezi v Mozaiku
dan pozneje odprla razstavo
risb akademskega slikarja
Vita Vukoviča, o katerega
delih je govorila ravnateljica
Zavoda za kulturne priredi-
tve Alenka Domjna.
Obema dogodkoma gre
posebna pozornost tudi kar
zadeva skupnega nastopanja
dveh galerij: iz tujine in od
doma in družbene z zasebno.
Takšnih zglednih sodelovanj
bi si želeli še več, tudi na
drugih področjih.
MATEJA PODJED
Zares čuden par
v Volniku
Vojniško občinstvo je hva-
ležno članom domačega kul-
turnega društva France Preše-
ren za vsak nastop, ki ga pri-
pravijo v prenovljenem domu.
Kaže, da so ljudje že pogrešali
kulturnih prireditev, ki so za-
radi obnove doma nekoliko za-
mrle. Zdaj so jih spet obudili.
V petek, 7. aprila so odgrnili
zastor komediji Niela Simona,
Zares čuden par. Občinstvo,
željno smeha in zabave, je do-
mače igralce toplo sprejelo.
Zato so se odločili, da bodo de-
lo ponovih 21. aprila.
^edvsem pa se zdi po-
membno, da je s premiero
v Vojniku na novo zaživela gle-
dališka skupina, ki je privabila
v svoje vrste nove člane. Ti so
pod režijsko taktirko gostje
Marjane Hočevar pridno vadih
od sredine januarja. Uspeh je
bil rezultat tridesetih vaj in de-
lo scene in kustomov po last-
nih zamislih skupine. Razen
dveh članov so se vsi ostah pr-
vič pojavili na odru. Priložno-
sti za izpopolnitev bo zdaj Se
vehko, saj skupini ne manjka
vneme, pač pa društvu denar-
ja, da bi lahko obnovitev doma
pripeljali do konca. Vendar se
tudi tega ni bati, saj se v krjgu
zn^o lotiti akcij na pravem
koncu in domačega občinstva
nikakor ne žehjo pustiti na ce-
dilu, zd^, ko so ga ponovno
pripeljali v dvorano.
Bulvarka Zares čuden par, je
bila po uspelem koncertu mo-
škega pevskega zbora prejšnji
teden, dokaz za to. Občinstvo
so zabavali: Dušžin Bojanovič
in Branko Leban v vlogi tegob
dveh ločenih mož, ob ryiju pa
še: Andrej Jazbinšek, Ivan Ro-
bačer, Boštjan Leskovar, Silvo
Čakš, Majda DoUnar, Zdena
Grhca in Mira Rožanc.
MATEJA PODJED
Drama urbanega pekla
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo imelo jutri, na
petek, 13. aprila, predzadnjo premiero v tej sezoni.
Ansambel bo, prvič v Jugoslaviji, uprizoril delo sodob-
nega arneriškega dramatika Davida Mameta, Edmond. To je
drama iz »urbanega pekla«, govori pa o morah naveličano-
sti, nemoči v iskanju ljubezni, ki se izteče v umor ter končno
o optimističnem spoznanju življenja. Skratka, drama o sle-
herniku, ki bi se lahko dogodila kjerkoh na svetu. Režiser
Jovica Pavič, dramaturg in lektor Blaž Lukan, kostumo-
grafka Slavica Radovič, koreografka Gordana Stefanovič-
Erjavec in drugi sodelavci, sojo postavili na oder. Like pa so
oživiU dramski igralci: Peter Boštjančič v naslovni vlogi,
Stanislava Bonisegna k. g., Milada Kalezič, Mija Mencej,
Nada Božič, Irena Mihelič k. g., Borut Alujevič, Iztok VaUč,
Bogomir Veras, Stane Potisk, Igor Sancin, Zoran More k. g.,
in drugi.
Na fotografiji Jožeta Suhadolnika sta Peter Boštjančič in
Irena Mihehč.
iz starih fotografskih albumov
Trg cesarja Jožefa II. ok. 1900
Po kr^šem izletu v sfere poUtike in nogometa se zopet povrnimo v mesto. Že iz
spoštovanja do celjskih občinskih mož, ki so sicer na moč zaposleni s plovbo proti
novim pristanom, se bomo najprej zaustavili na Trgu svobode, pred sedanjim
poslopjem občine. Porumenela razglednica nekdanjega trga cesarja Jožefa II-
(Kaiser Josefsplatz) pa nas seveda v trenutku povrne v čas, ko je Celje veljalo za
najbolj zanikrno mesto v monarhiji, kar se nacionalnih odnosov tiče. Kot preprič-
ljivo dokazuje pričujoči posnetek, se je ideologija nacionalne enotnosti in social-
nega miru, ki je bila lastna tako nemškemu kot tudi slovenskemu meščanstvu,
odražala celo v urbanizmu in arhitekturi. Na sredi trga stoji kip cesarja Jožefa II., ki
so ga celjski Nemci častiU kot simbol pravega nemškega vladarja. Na levi strani pa
kljubov^o stoji celjski Narodni dom, kije bil vse do razpada monarhije politično,
kulturno in družabno središče celjskih Slovencev.	JANEZ CVIRN

12. APRIL 1990 - STRAN 9
srečanje na odrih
y glovenskih Konjicah in
irtt^ je bilo v ponedeljek
ifdobčinsko srečanje pio-
'rtkib in mladinskih gle-
JjjSkih skupin. Predstave
^je ogledoval tudi igralec
linrij Souček, ki bo, kot se-
1'JJtor, najboljše predlagal
' rrepubli^l^® srečanje. To
[^maja v Gornji Radgoni.
jja medobčinskem sreča-
la je nastopilo deset skupin
"celjskega območja, ki so
lih zlasti mlajše, pospremili
[ gledalci. Srečanje so za-
^li Zrečani s Plešočim osUč-
fgin. Mladi gledališčniki iz
Smartnega ob Paki so zai-
^ igrico Volk in sedem
kozličkov. Velenjčani so se
predstavili s komedijo Kralj
^ v časopisu, osnovnošolci iz
"[logaške Slatine pa z izbo-
lirike Maj je, pa so vse
jjme na moji blazini.
Na konjiškem odru pa so
dopoldne nastopili gledališč-
niki iz Galicije s Saprami-
ško, nato pa Rogatčani s Pe-
pelko. Srečanje so popoldne
nadaljevali Koryičani z gle-
dališko predstavo Iskanje iz-
gubljenega sonca. Nato so
nastopili gledališčniki iz
Gornjega Grada za njimi pa
še člani amaterskega gleda-
lišča Oder mladih iz Titove-
ga Velenja s predstavo Ev-
gen. Za konec so se predsta-
vili še dijaki gledališke de-
lavnice Srednje tehniške šo-
le v Celju z recitalom Kra-
ljevska igra dneva in noči.
Srečanje se je odvijalo
v organizaciji Zveze kultur-
nih organizacij Slovenske
Konjice in domačih gleda-
liščnikov.
V avU kulturnega doma
v Slovenskih Konjicah pa je
likovna skupina osnovne šo-
le Gustava Šiliha pripravila
tudi zanimivo likovno raz-
stavo.
MP
Rade ni budil zaman
Uspe! umetniški večer v Narodnem domu
Rade Šerbedžija, zagrebški igralec,
poet in pevec, je v soboto zvečer
v dvorani Narodnega doma v Celju
znova dokazal, da je zares velik, ču-
teč in globoko razmišljujoč umetnik.
Dvorana, polna do zadigega kotička,
kar že dolgo ni bila, je dobesedno
utripala in dihala z njim. Koncert
z gosti, na katerem je Rade promovi-
ral svojo novo ploščo Uzalud je bu-
dim, je organiziral Plesni Forum
Celje.
S poslušalci je Rade Šerbedžija na-
šel kontakt že s prvo naslovno pesmijo
z njegovega albuma, Uzalud je budim,
posvečeno prijateljevi Branki. Z vmes-
nimi pripovedmi o vsaki pesmi pose-
bej, z monologi, ki so bih pletivo, je
presegel pričakovanja in vdihnil v ve-
čer toliko sebe, da bo le-ta ostal že
dolgo v spominu. Tudi emu, kot je
dej, saj je naletel tudi na izvrstno
občinstvo, čeprav ga v Celju, smo ga
spomnili, ni bilo že dvanajst let. Tedzg
je bil namreč gost Tedna domačega
filma.
V polmraku, v neposrednem stiku
z občinstvom, tudi sredi dvorane, je
pel pesem sinu, ki je v vojski v Novem
mestu, naredniku, ki strelja v hrbet, in
druge pesmi z novega albuma. S tisto
skoržo obvezno, na katero pa so poslu-
šalci seveda čakali, Nedaj se Ines, za-
peto v nekoliko drugačni interpretaciji
z vmesnim monologom, je dosegel vrh
svojega bujenja. Pri tem pa ne gre pre-
zreti virtuoza na kitari, odličnega Da-
miija Dičiča, in ne nazadnje nastop
Celjanke Jane Ivankovič, katere talent
je naključno odkril prav Rade. Kot
pevka in kitaristka se je Jana prvič
predstavila na njegovem koncertu
v Zagrebu. V Celju je zapela tri pesmi,
kar pred domačim občinstvom nika-
kor ni bilo lahko, je bilo čutiti tudi iz
njenega izvc^anja.
Med pesmimi Radeta Šerbedžije in
Jane Ivankovič pa sta se prepletali
plesni točki v koreografiji Goge Stafa-
novič-Eijavec. Tu je bil posebej opa-
zen delež plesalke Save Malenšek. Na-
stopila pa je še Ksenija Steblovnik.
Sobotni večerje bil, v prvi vrsti zara-
di Šerbedžije in Dičiča, lepo kulturno
doživetje.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Najboljši na
zvezno
tekmovanje
v začetku prihodnjega
tedna se bo v Beogradu
pričelo letošnje zvezno
tekmovanje učencev in
študentov glasbe. Letos
bodo na tem tekmovanju
nastopili mladi glasbe-
niki, ki igrajo harfo ali
trobila, ter tisti, ki na-
stopajo v komornih sku-
pinah in orkestrih.
Na republiškem tekmo-
vanju, ki je bilo v Tito-
vem Velenju, si je pravico
udeležbe na zveznem pri-
borilo tudi več komornih
skupin iz glasbene šole
Fran Korun-Koželjski Ti-
Velenje ter dve sku-
I pini iz glasbene šole Ce-
lje. Tako bodo v Beogra-
du iz naše regije nastopi-
li: kitarski trio (Svetlana
-Pušnik, Gregor Poglajen
ffl Kristijan Halabec) iz
razreda Irene Pajtler, ko-
morni godalni ansambel,
y ga vodi Radovan Mar-
vin (oba GŠ Ce^e) ter ba-
ročni trio (Maja Repše,
Monika Redenšek in Bar-
bara Guzina) - mentor
Vlado Repše, klavirski
trio (Sanja Repše, Uršula
Soban in Primož Bratina)
- mentor Vildana Repše,
^avirska dueta Jerneja
Giebenšek in Tina Rado-
vanovič (mentor Manja
Gošnik-Vovk) ter Katja
Skornšek in Tea Vodušek
(mentor Jožica Gre-
benšek).
Iz velenjske glasbene
sole bosta nastopila še
Kvarteta tolkal in klari-
netov.
Celjana odlična
Tudi ¥elenjčanl niso od muh
Prireditelji regijskega tek-
movanja osnovnošolcev iz fizi-
ke so opazili, da je 82 tekmo-
valcev, ki so tekmovali v parih,
pokazalo več znarya kot lani.
Vsako leto se tekmovanja ude-
leži tudi več tekmovalcev in
mentorjev. Letos so se učenci
iz 7. in 8. razredov pomerili
v reševalcu računskih nalog iz
fizike v prostorih srednje teh-
nične šole v Celju.
Vsaka dvojica je lahko dose-
gla n^več dvajset točk. Med
sedmošolci so bih najboljši: 1.
Miha Meh in Marko PoUčnik iz
osnovne šole Miha Pintar-To-
ledo v Veleryu - 15 točk (men-
tor Emil Hartner), 2. Damjan
Krsnik in Janko Prislan iz os-
novne šole II. grupe odredov
v Mozirju - 14 točk (mentorica
Angelca Pungeršek) ter 3. De-
jan Jevšnik in Tina Pumat
z osnovne šole Gustava Šihha
v Veler\ju - 13 točk (mentor
Jani Čede).
Med osmošolci sta po znanju
izstopala prvouvrščena Iztok
Kavkler in Teja Tamše z os-
novne šole Frana Roša v Celju,
saj sta osvojila kar 19 točk
(njun mentor je Darja Polšak),
drugo in tretje mesto pa si deli-
ta para Jure Ferlež in Dejan
Krošelj z osnovne šole Veljko
Vlahovič v Celju (mentor Alek-
sander Špec) ter Ma^až Barbo-
rič in Boštjan Kuzman z os-
novne šole Gustava Šihha
v Velenju (mentorica Marija
Vsi našteti tekmovalci se bo-
do udeležili repubhškega tek-
movalca, ki bo 5. maja v Mari-
boru. Tam bodo morah reševa-
ti tudi praktične naloge.
B.J.
V Savinjskem gaju že cvetijo tulipani
Savinjski gaj so letos odpr-
li 1. aprila, torej prej kot obi-
č£uno, kar je razumljivo, saj
je zaradi toplega in lepega
vremena narava vseQ štiri-
nsgst dni prej oživela. Ze prvi
dan ga je obiskalo mnogo
ljudi iz širšega celjskega ob-
močja. V deževnih dneh
prejšnjega tedna ni bilo veli-
ko obiskovalcev, več jih pri-
čakujejo v naslednjih dneh,
ko bo zacvetelo na tisoče tu-
lipanov različnih barv. Kakš-
nih tri tisoč jih je cvetelo že
prejšnjo nedeljo, prav tako
kot številne narcise in okras-
no grmičevje. Odprta je tudi
kmečka hiša.
Savinjski g^ je odprt vsak
dan od 8. do 19. ure. Vstopni-
na za odrasle je 30 din, za
otroke 15 in za skupine nad
dv^set obiskovalcev 20 di-
narjev. Obiskovalci se lahko
odločijo tudi za nakup dnev-
nih ribolovnih dovolilnic ali
za hrano in pijačo v bližnjem
kegljišču, z domačimi dobro-
tami pa se lahko okrepčajo
tudi pri mnogih kmetih v bli-
žini, ki se ukvarj^o s kmeč-
kim turizmom.
Savinjski gaj je tudi letos
izredno lepo urejen in je za-
res lahko v ponos sloven-
skim vrtnarjem.
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
Velenjčani v vrhu
Letna poročila velenjskega Rdečega križa
pričajo, da je v tej občini zadnjih deset, let
med občani nad 10 odstotkov krvodajalcev.
Najbolj prizadevni so rudarji in zaposleni
v (jorenju in termoelektrarni.
Včasih se zgodi, predvsem v manjših po-
djetjih, da se zaposleni krvodajalci zaradi
narave proizvodnje ali tudi nerazumevanja
predpostavljenih ne morejo udeležiti akcije,
vendar tega ni toliko, da bi zbujalo skrb.
Krvodajalci v velenjski občini d^ejo kri za
potrebe slovenjegraške, celjske in ljubljan-
ske transfuzijske postaje. V marcu so imeli
krvodajalske akcije na Ravnah, Zavodnjah,
Šentilju, Plešivcu, v Šoštanju in v Šmart-
nem ob Paki. V tem mesecu bo tridnevna
krvodajalska akcija v Titovem Velenju. Kr-
vodajalci bodo darovali kri v prostorih hote-
la Paka, in to v torek 24. aprila od 6. do 15.
ure, v sredo 25.4. od 6. do 17. ure in v četrtek
26. aprila od 6. do 13. ure. V Topolšici je bila
akcija v sredo, 11. aprila.	B.J.
Razvoj in telefonske
ankete
Telefonske ankete bodo v prihodnje lahko še
natančnejše, pa tudi vse več jih bo. V kr^evni
skupnosti Dramlje v šentjurski občini se bo
v aprilu sedanjim 25 telefonskim naročnikom
pridružilo še 140 novih, ki so za priključke
odšteli 3 do 5 tisoč mark v dinarski protivred-
nosti.
Posodabljanje telefonskega omrežja v Dram-
Ijah bo s tem končano. Dela so začeli leta 1989.
Najprej so uredili telefonsko centralo, lani pa
so zgradih še primarni in sekundarni vod.
Postaja RK
v domu krajanov na Polzeli bodo 25. aprila
izročili namenu pos^o Rdečega križa, ki bo
delovala vsako zadnjo sredo v mesecu od 16.
do 17. urie. Zdravstveni delavec bo brezplačno
meril krvni pritisk in krajanom, ki bodo to
želeli pomagal z nasveti.
Da so lahko uresničili to zamisel krajevne
organizacije RK, se morajo Polzelani zahvaliti
zasebnikom, ki so prispevali potreben denar.
TT
Paški Kozjak devetič
Travnata planjava Ostrica pod Basališčem,
ki je s 1273 metri najvišji vrh celjske občine,
bo v nedeljo 20. maja ob 11. uri prizorišče 9.
planinskega srečka na Paškem Kozjaku.
Prireditelj, Planinsko društvo iz Vitanja, pri-
pravlja poleg kr^šega kulturnega programa
tudi družabne in ekipne športne igre in zabavo
s harmoniko. N^ bolj še ekipe bodo nagrajene
s priložnostnimi medaljami. Vsi, ki bodo na
pohodu prvič, bodo dobih evidenčni karton in
priložnostno značko, drugim pa bodo znova
potrdih udeležbo v kartončke, ki jih že imajo.
Udeleženci petih dosedanjih srečanj bodo do-
bili novo značko.
Avtobusne zveze iz Celja ali Velerxja, Dobrne
in Vitarya so ugodne, planinci pa se lahko odlo-
čijo tudi za prenočevanje v uro in pol oddalje-
nem planinskem domu na Paškem Kozjaku. Iz
Vitanja, Pake in Dobrne je do prizorišča 9.
planinskega srečarya 3 ure hoda po markiranih
poteh, iz Doliča pa po deloma markirani poti
3 ure in pol. Če bo na napovedano nedeljo
slabo vreme, bodo prireditelji prestavili sreča-
nje na nasledrxjo, 27. maja. Telefonske informa-
cije dcOejo Ivan Zorko (tel. 21-751), Oton Samec
(tel. v službi 28-611) in Tilka Jakop (775-032,
dopoldan).	gj
V vseh prodajalnah CENTRA Celje
nudimo po zelo ugodnih cenah:
-	prekajeno meso: šunke
vratovi no
krače in
klobase
-	pomaranče, sokove, kompote in vina
-	za popestritev velika izbira artiklov iz uvoza
10. STRAN - 12. APRIL 1990

Prisluhnimo
tišini
Pričenjamo akcUo Pomagajmo
slušno prizadetim
Problemi, ki se pojavljajo med slušno prizadetimi
ljudmi, so širšemu krogu normalo slišečih navadno
manj znani. Le-ti večkrat celo bežijo od prizadetih,
namesto da bi z njimi vzpostavili pristne človeške
odnose ter jim pomagali.
Prav zaradi pomanjkanja medsebojnih vezi se
slušno prizadeti veUkokrat znsOdejo v težavah, se zapi-
rajo vase, zatekajo v alkohol, bežijo od realnosti in
sami ne iščejo pomoči. Najbolje se počutijo med sebi
enakimi, zato je društvo tisti medij, ki slehernemu
članu nudi možnosti za samodokazovanje in uveljav-
ljanje.
Pripadnost organizaciji - skupini enakih - pa se
manifestira skozi vsa dejanja in na vseh področjih,
zaradi česar je treba ta pozitivna nagnjenja razvijati,
bogatiti in plemenititi.
Medobčinska organizacija slušno prizadetih Celje je
najbolj delavno društvo v celjski regiji, kar je že dobilo
številna priznanja. Priznanja imajo, nimajo pa denaija,
da bi obnovih dom, ki so ga dobili v dar in te^a znatna
obnovitvena dela. Svoje prispevke v materialu so že
ob^ubile številne gradbene organizacije v regiji, potre-
bujejo pa tudi velika denarna sredstva. V akcijo se
vključujejo slušno prizadeti iz celotne Slovenije, ki
bodo izgradnjo doma spremljali v oddsgi Iz sveta
tišine, pa socialistične zveze iz celjske regije ter Novi
tednik in Radio Celje, ki bosta akcijo operativno vodila
in jo spremljala do konca meseca maja.
Prostovoljne prispevke
za akcijo Prisluhnimo tišini
lahko nakažete na žiro račun
NT&RC: 50700-720/3-31198.
Ne slišimo, a vidimo stiski
Anton Špan iz Celja, ple-
skar po poklicu in zaposlen
pri Obnovi v Celju, že tretje
mandatno obdobje predse-
di^e medobčinski organiza-
ciji slušno prizadetih Celje,
v katero je vključenih šest
občin s celjskega območja.
Žena Marija, po poklicu ši-
vilja, je prav tako gluhone-
ma, od dveh sinov pa je na-
glušen starejši Simon, med-
tem ko mlajši Robi normal-
no sliši in je torej glavni
»organizator« v družini.
Anton Špan je bil dve leti
tudi predsednik republiške
zveze slušno prizadetih, zdeo
pa uspešno vodi celjsko dru-
štvo. O njegovi dejavnosti,
o uspehih in porazih je tekla
beseda v intervjuju. Prevaja-
lec je bil Adem Jehiefendič.
»Predsednik Špan, že dva-
najsto leto vodite medob-
činsko organizacijo slušno
prizadetih Celje (v nadalje-
vanju MDSP Celje). S kate-
rimi problemi se sreču-
jete?«
»Celjsko društvo združuje
člane iz šestih občin celjske
regije. Težave imamo že od
začetka, predvsem prostor-
ske in finančne narave. Mo-
rali smo se stiskati v majh-
nih prostorih brez oken, sisi
nam niso nikoli nakazovali
toliko sredstev, kolikor bi jih
potrebovali za izvajanje na-
ših programov.«
»Se vedno delate v nemo-
gočih prostorih v Gregorči-
čevi ulici v Celju. Koliko
članov šteje vaše društvo in
kako se sploh lahko sestaja-
te v tej prostorski stiski?«
»Naše društvo šteje okrog
700 članov, 630 je gluhih,
močno naglušnih in gluho-
nemih.
Prostorska stiska nas seve-
da močno ovira pri naših de-
javnostih. Naše društvo ne
prireja samo izletov, ampak
se udejstvujemo v kulturi in
športu, skrbimo za otroke
gluhih, za starejše in za zapo-
slovanje naših članov. V no-
vih prostorih nam bo vse to
omogočeno.«
»Omenili ste nove prosto-
re. Kako ste prišli do njih.
kdaj ste dobili staro hišo
v Lesničarjevi ulici
v CeUu?«
»Hišo smo dobili kot dari-
lo Zveze slušno prizadetih
Slovenije pred štirimi leti.
Ker je v zelo slabem stanju
in ni prilagojena delu našega
društva, bi jo morali adapti-
rati, kar pa zahteva veliko
denarnih sredstev. V hiši bi
imeli potem vse možnosti za
nemoteno delo in servis sluš-
nih aparatov, ki je za to ob-
močje nujno potreben. Seve-
da bi se lahko razvila klub-
ska dejavnost (likovni in foto
krožek itd.), naši člani pa bi
se lahko izobraževali, s^
imamo videotehnološke pri-
pomočke, ki jih v zdeOšnjih
prostorih ne moremo upo-
rabljati.
Hišo bomo prenoviU s po-
močjo sredstev, ki nam jih
bo naklonila družba,, in ti-
stih, ki jih bodo podarili hu-
mani posamezniki, vložili
bomo tudi veliko lastnega
truda. Pripravljalna dela so
se že začela, ocenjena pa so
na 200 tisoč dinariev.«
»Ali je že znano, koliko
udarniških ur ste naredili
doslej?«
»Delati smo začeli zadnji
dan v mesecu marcu. Vsak
dan je delalo po trinajst de-
lavcev, ob nedeljah mnogo
več. V tem kratkem času
smo opravili 400 udarniških
ur.«
»Imate kakšne težave
z materialom?«
»Za material prosimo de-
lovne organizacije. Od Gra-
disa smo že dobili zagotovi-
lo, da nam bodo dali beton in
železo za temelje, nekeo ma-
teriala bodo prispevale dru-
ge grabbene organizacije,
neksu finančnih sredstev bo-
mo morda dobili od tistih, ki
nim^o gradbenega materi-
ala, strokovna dela, ki jih bo
izvajalo podjetje Remont, pa
bo n^bržta organizacija
opravila z razumevanjem.«
»Obstajajo že prenovitve-
ni načrti?«
»Ja, so že narejeni, opravili
so jih na Razvojnem centru
v Celju, v sodelovanju s sta-
novanjsko skupnostjo
Celje.«
»Koliko bo stala obnova
vašega novega doma?«
»Obnova bo stala milijon
dinaijev. To niso ne meOhna
ne velika sredstva za šest ob-
čin celjske regije. Do zdeO se
glas gluhih v teh občinah ni
slišal, ker se glas gluhih ne
more slišati, če se noče. Tiši-
na pa bo odmevala, ko se bo
začelo kazati delo navzven.«
Franc Robida, veteran v dru-
štvu slušno prizadetih in eden
od prvih ustanoviteljev dru-
štva v Celju:
»Leta 1946 smo se začeU se-
st^ati v gostilnah, potenl pa
v stanovanju Hrastnikovih
v Celju, ki so nam nudih do-
mačnost in prijateljstvo. Na to
stanovanje v Levstikovi uhci
imam prelepe spomine. Sh^a-
li smo se enaki po interesih in
potrebah, a vse je bilo še v ok-
viru privatnih razgovorov. Za-
to so začeh nekateri odh^ati
v Ljubljano in Maribor, kjer so
bila društva slušno prizadetih
že ustanovljena.
Leta 1948 pa smo ustanovili
društvo tudi v Celju. Našh smo
prostore v Kocenovi ulici in
v začetku nas je bilo 15 članov.
Potem smo se še štirikrat seliU,
med drugim smo imeli arhiv
v prostoru brez oken, velikem
2x3 metre. V sedarge prostore
v Gregorčičevi ulici smo se
vsehh leta 1981, a smo morali
tudi te temeljito obnoviti. Rad
zah^am med sebi enake ljudi
in vsako leto smo večji prijate-
lji. Ni to največ?«
Adem Jahjefendič je tajnik
medobčinske organizacije
slušno prizadetih Celje že de-
set let, zato ima mnogo izku-
šenj s problematiko, s katero
se društvo ukvarja.
»Gluhonemi člani so odri-
njeni na rob naše družbe, ii
zaradi tega, ker je osnovna
munikacija med ljudmi, fc
sicer ne vidi, pretrgana. G1
ljudje sodijo na drugo m(
po invalidnosti, takoj za i
sko prizadete osebe. Izolii
so od vseh zvočnih informt
njihovo izobraževanje pa n:
nivoju današnjega časa.
kler se informacija ne sprg
se ne razvija miselnost. Re
naglušni končajo srednjo š
o višji ali visoki šoh lahko
mo sanjajo. V razvitem svet
vse to že zdavnzg urejeno. I
jo gluhe vzgojitelje in učiti
ki posredujejo znanje glii
otrokom, ks^jti le tisti, ki^
rico gluhih pozna, jo laHt^
sreduje naprej.
Delati in živeti s temi lili
pa je pravo zadovoljstvo,!
so konkretni in filozofije
pozn^o. Del^o iz srca in
duhovno bogati, med nji™
so stkane tako močne prijat
ske vezi, da jih z drugim
mogoče primerjati.«
Alenka Jerič, dij^
srednje tehniške šole v C
strojna smer:
»Rojena sem bila v norirt
družini, a sčasoma sem po^
naglušna. Že pri dvanajstit
tih sem pričela pisati pestn
moja doživetja so v glavni
sveta tišine. Redno se ude«
jemo četrtkovih popoldne^
ko se zbiramo gluhi in na|
ni, in rada sodelujem. Tu s*
čutim odrinjena. Včasih
v šoh«spreletavajo čudm
čutki, čeprav mi sošolci p^*
gajo, učitelji pa tudi.
vendar...	.
Rada bi postala vzgojite«
a najbrž se mi ta želja n«
izpolnila, čeprav »naši ptn
potrebujejo sebi prini,^
vzgojitelje. Študij stroj^
me ne veseli, a če ne bo
če, bom na ta način, tako
upam, dobila kruh, vsaK^
kruh za preživetje. Za^
moje mame je, da sem se ^
vključila v redno šolo ii^ ^
vsaj doh^am svojo genei^
Okrnjeno seveda, a ven<J*
dohjgam v normalnem s^
»Koliko je od predvidene-
ga milijona že zbranega?«
»Zbranih je samo 50 tisoč
dinaijev, s pogodbo nam jih
je zagotovila Zavarovalnica
Triglav. Na našo prošnjo se
je odzvala'tudi Ljubljanska
banka, ki nam še ni povedala
zneska. 7.500 dinaijev je na-
kazalo kulturno društvo Ce-
lje, ma^še zneske pa smo
dobili iz Rogaške Slatine,
Kozjega, Šmaija itd.«
»Koliko časa bo po vašem
trajala prenova stare hiše
na Skalni kleti v Celju?«
»Če bodo izv^alci del de-
lali tako, kot smo se zagnali
mi, slušno prizadeti, potem
bi morala biti stavba nared
do konca tega leta. Pa tudi
od sredstev je veliko odvis-
no. Želja naših članov, da bi
prišli do novih prostorov, ni
majhna. Pripravljeni so dela-
ti tudi ponoči, če bo potreb-
no. Če bo vse posreči, bomo
silvestrovali v novih pro-
storih.«
»Zagnanost vaših članov
je presenetljiva, spoiQk
na čase, ko so se gradile
go Brčko-Banoviči, ]
mac- Sarajevo. Lahko |
merjamo tisti čas s s^
njem?«
»Mishm, da je zagnai^
naših članov vehko vej
ker se zavedajo, da delajo
se in za vse gluhe, ki jim j
do sledih. Nekjg posebnt
je v teh ljudeh, kar jih jj
naprej. Ne ločijo društvet
prostorov od zasebnih, v;
mejo jih za svoje. Tudi
prostore, v katerih zd^ d,
mo, smo sami preurejali
nedeljah, praznikih, prosti
času.«
»Pričakujete večjo po«
od družbe ali od posam
nikov?«
»Več pričakujemo od [
di, ki pa bolj malo vedo
gluhe, nekateri še po 41 let
kolikor naše društvo obstj
ne vedo zanj.
Od družbe pa zahteva
tisto, kar nam pripada.«
ZDENKA STOP,
Foto: EDO EINSPIEL
Natrpana soba v Gregorčičevi ulici v Celju služi vsak četrtek popoldan za zbirališče
slušno prizadetih oseb iz celjske regije. Prostor je brez okna, lepo pa so vidna znamenja,
ki jih člani dobivajo na tekmovanjih.
Takšno pa je trenutno stanje hiše na Lesničarjevi 5 v Celju, ki jo slušno prizadeti
preurejajo v novi domek. Ko bo objekt adaptiran, bo v njem dovolj prostora za vse
dejavnosti slušno prizadetih, pa tudi za servis slušnih aparatov, ki ga na Celjskem ni.

12. APRIL 1990 - STRAN 11
celjska
ekologija
vzbuja
pozornost
y jugoslovanski akciji
^V službi zaščite - v službi
Iloveka* so v beograj-
cjiem centru Sava podelili
nagrade »Zlato sonce«.
prireditve se je udeležilo
{približno tisoč delegatov iz
vse Jugoslavije, med njimi
tudi Marjan Ašič iz Celja,
prireditelj je povabil pred-
5tavnika celjske občine,
jjer je menil, da v celjski
oijčini na področju varstva
oicolja predryačimo pred
^gimi v Jugoslav^i. Ude-
ležence so seznanili z refe-
ratom o problematiki reše-
valca problemov varstva
okolja v mestu Celje. Po-
sebno pozornost je vzbudil
podatek o izdelani temat-
ski karti onesnaženosti tal
prof. dr. Franca Lobnika,
nosilca raziskave. gj
Srčna pot zdravi in združuje
Pet uspešnih let koronarnega Muha ¥ CeUu
v Sloveniji so trije koro-
nami klubi in eden izmed
njih uspešno deluje v Celju.
Trenutno šteje 299 aktivnih
članov, ki so med seboj po-
stali pravi prijatelji. Ne
druži jih samo skupna uso-
da srčnih bolnikov, ampak
jih povezujejo številne de-
javnosti, ki jih razvijajo
v okviru kluba. Svoje mreže
imajo razpredene po vsej
državi in tudi izven meja.
Zelo tesno prijateljstvo so
sklenili z enim izmed kardi-
oloških centrov v Ameriki.
Največ zaslug za vse te vezi
ima dr. Janez Tasič, ki koro-
nami klub v Celju tudi
uspešno vodi.
Po ^egovih besedah so
bolniki z boleznimi srca in
ožilja n^pogostejši kandida-
ti za umrljivost. Tudi ce^sko
območje pri tem ni izvzeto,
nasprotno, bolnikov s takš-
nimi motnjami je vedno več.
Ce bolnik bolezen preživi,
se po pregledu v koronar-
nem centru lahko vključi
v klub ter prične v aerobnem
centru (telovadnici z vsemi
strokovnimi pripomočki) iz-
v^ati aerobne obremenitve.
L^ko se priključi tudi telo-
vadbi v vehki skupini, ki šte-
je od 30 do 40 ljudi.
V koronarnem klubu v Ce-
lju gojijo tudi pohodništvo.
Neg boli znana je srčna pot, ki
vodi iz celjskega mestnega
parka na Anski vrh, kar po-
meni pol ure intenzivne hoje
pod strokovnim nadzor-
stvom. Pripravlj^o jo redno
vsak torek in včasih se pride
na ta način rekreirat tudi do
osemdeset članov kluba.
Vehko se jih udeležuje
rednega organiziranega pla-
vanja v bazenu Golovec, na
dvorišču športnega centra
pa se ekipe koronarnega klu-
ba večkrat pomerijo v te-
nisu.
Člani kluba pa skrbe tudi
za svoje izobraževanje, zato
prirejeno predavanja, se ude-
ležujejo pregledov v kardi-
ološkem dispanzerju v Celju
ter izdeOedo tudi svoj zdrav-
stveni bilten. Pri tem so jim
v vehko pomoč celjske de-
lovne organizacije, katerim
gre vehka zahvala za gmotni
obstoj kluba.
ZDENKA STOPAR
Ziata Brečicova
Ko sta zakonca Marija in
Stanko Brečko iz Spodnje
Rečice pri Laškem pred pet-
desetimi leti v laški cerkvi
izrekla svoj prvi da, najbrž
nista razmišljala, da je pol
stoletja pravzaprav kratko
obdobje in da bo tako kma-
lu prišel čas zlate poroke.
Tudi tokrat sta se ponovno
poročila v cerkvenem bhšču
in v družbi n^ ožjih sorodni-
kov, a se jih je vseeno zbra-
lo kar štirideset. K veselemu
vzdušju so prispevah še la-
ška godba in pevci, pa trije
stasiti otroci z vnuki in pra
vnuki. Slovesno je bilo tudi
na gradu Tabor in poročna
dvorana ni mogla sprejeti
vseh, ki so prišh še danes či-
hma zakoncema Brečko če-
stitat k visokemu življenj-
skemu jubileju.
»Ko sva se pred petdeseti-
mi leti vzela, zelo mlada sva
bila za tiste čase, nisva imela
ničesar, le veliko ljubezni je
bilo v n^ju in z njo sva pre-
magovala prve življenjske
težave,« pravita Marija in
Stanko.
V hiši, kjer še danes stanu-
jeta, sta se ob skupnem delu
spoznala, bila je priča hudim
in srečnim trenutkom v nju-
nem življenju. Pred časom
sta jo obnovila in tudi njima
ni zd^j prav nič hudega, če
izvzamemo Stanetovo kro-
nično bolezen, ki jo je staknil
pri delu v rudniku. Težki ča-
si so bih takrat in Marija je
troje otrok preživljala
s skromno občinsko podpo-
ro, pa s pridnimi rokami, ko
je hodila v tavrh k sosedom.
Njeni otroci niso bih nikoh
lačni, vsi so se izučih in so
danes dobri gospod^i.
K poštenosti in varčnosti jih
je mati M^a vedno navaja-
la in s svojo krvjo cepila tudi
njihovo. Pomagal ji je mož
Stanko, vzg^ati namreč, SeO
kot delovni invahd ni mogel
vihteti krampa in lopate.
Zato pa je popravljal sose-
dom čevlje, s£0 je izučen čev-
ljar, in je s tem prislužil kak-
šen dinar za družinsko noga-
vico.
Tudi danes znata biti zlato-
poročenca Brečko skromna,
zato sta tudi zadovoljna. Huj-
ši časi, kot so bih, ne morejo
več priti, sta dejala na koncu
našega obiska, mati Marija
pa nam je veselo mahala
v pozdrav. Čez deset let na
svidenje, so se bleščale njene
modre oči, oče Stanko pa si
je brisal solze. Ne od hudega,
temveč iz želje, da bi do ta-
krat vzdržal.
ZDENKA STOPAR
Ifeienjsici spciaiisti za maiega čioveica
v Cerkovcih nad Vele-
ijem, živi družina Venta.
Mama Silva in oče Janez
imata kar pet naraščajni-
kov. Sami fantje so, naj-
mlajša pa sta dvojčka, stara
komaj štiri mesece. Do Ven-
tovih vodi strma pot, kam-
nita, in z avtom komajda
dostopna.
Čeprav sta si Ventova poleg
{tare domačije postavila no-
vo, in čeprav živijo urejeno
! družinsko življenje, pa jim
(preglavice povzroča voda.
Vodovoda namreč še nima-
jo. Ob praznovanju osmega
marca so jim z velenjske So-
cialistične zveze pripravili
ijtijetno presenečene. Odlo-
' ^so se, da družini Venta še
itos napeljejo vodovod,
Fentove pa so tudi obiskah
injim prinesh oblačila za do-
pika, nek^j sladkarij za
otroke, skratka, Silva bo le-
toSnji praznik žena še pose-
l«j pomnila.
Janez Venta je zaposlen
>'Eku, ker pa se je njegovo
podjetje znašlo v steč^u, so
pri Ventovih zaskrbljeni. To-
(iadoma imsoo nek^ obdelo-
valne zemlje in živine, pa se
bodo že nekako preživeh.
Pridni so, skromni, takšni pa
so tudi otroci, zato od staršev
niso zahtevah nemogočega.
In zak^ so se na velenjski
Sociahstični zvezi odločili za
pomoč Ventovim? Martin
Budna, sekretar, pojasnjuje:
»Akcijo smo organizirali
v dobre pol ure, k sodelova-
nju smo brez težav pridobili
trgovine, ki so dale darila za
družino. Ker pa so zaradi le-
ge hiše praktično odrezani
od sveta, smo se odločih, da
jim napeljemo vodovod.
Tehnično bo to izvedljivo,
s^ je rezervoar v kr^evni
skupnosti pripravljen, po-
trebno je narediti le dolg od-
cep, ki pa ga finančno druži-
na sama ne more narediti, za-
to bo sed^ potrebno izpeljati
akcijo zbiranja sredstev, pri
gradnji pa bomo tudi fizično
priskočih na pomoč. Sram
nas je namreč, da družina, ki
je zelo urejena, še vedno ni-
ma vode.«
To pa ni prva tovrstna ak-
cija velenjske Socialistične
zveze. Bojda so tudi v pro-
gram zapisah pomoč m^h-
nemu človeku. Napak bi mi-
shl tisti, ki bi trdil, da bo So-
ciahstična zveza neke vrste
zamenjava za socialno služ-
bo. Pomoč bodo skušali nu-
diti predvsem urejenim, pri-
zadevnim družinam, ki se
v življenju znajdejo nenado-
ma na slepem tiru, ki si sami
ne morejo več pomagati. Ta-
krat bodo na pomoč skušali
priskočiti pri Socialistični
zvezi.
N.G.
Foto: E. EINSPIELER
Martin Budna z velenjske
Socialistične zveze je za po-
moč malemu človeku.
Ventovi z n^mlajšima sinovoma živijo skromno, a ven-
darle lepo življenje.
lepljenje psov
Veterinarji na Celjskem so že pričeh s cepljenjem psov
jg^i steklini. Cepljenje stane 150 dinarjev, od tega zneska
del za vzdrževanje veterinarske službe in za zatiranje
'teki- bolezni. Veterinar Milan Lesjak, ki cepi pse proti
^iini v žalski občini nam je povedal, da bodo čepih okrog
" psov.
TONE TAVČAR
Zadovoljni upokojenci
člani društva upokojencev na Ljubečni so
z delom svojega društva zadovoljni. Vsaj ta-
ko je bilo opaziti na njihovem nedavnem obč-
nem zboru.
Vseh članov v društvu je skoraj 250. Neke«
čez polovico pa jih je z zanimanjem prisluhnilo
poročilom. V poročilih so izpostavih številne
prostovoljne delovne ure, ki so jih opravih pri
vzdrževanju prostorov, uspešne strelce in nji-
hovo skrb za strelišče, ki so si ga uredili ob
zgradbi, ki jo uporabljajo. Lani so organizirali
sedem izletov in novoletno srečanje. Obiskali
so starejše člane. S podobnim delom bodo na-
d^evali tudi letos pa čeprav vedo, da tudi za
ryihovo dejavnost ne bo preveč denarja.
MB
Nov km asfalta
Na Polzeli so bili v prvih treh mesecih letoš-
njega leta zelo uspešni. Posebno to velja za
komunalna dela. Med najpomembnejša ne-
dvomno sodi modernizacija ceste Breg-Ločica
skozi gmajno, v dolžini nekaj manj kot kilome-
ter. Delavci Cestnega podjetja so konec minu-
lega tedna z asfaltirar\jem končali.
Predsednik skupščine KS Polzela Stanko
Novak je o novi pridobitvi povedal takole: »Že-
lja po modernizaciji tega odseka ceste je bila
stiira že več let. Sredstva so prispevali krajani
iz samoprispevka ter sklad za urejarye stavb-
nih zemljišč, bivša občinska interesna skup-
nost za komunalo in ceste, Tovarna nogavic
Polzela, Pohištvena industrija Garant, ki je da-
la na razpolago kamionske prevoze, v ^cijo
zibrar\ja sredstev so se vključiU tudi krajani, ki
bodo uporabljali to cesto.«
T.TAVČAR
Od črev do zobatca
Pred prvomajskimi prazniki bo Celjska
mesna industrija v Žalcu odprla prenovljeno
mesnico z močno razširjeno ponudbo.
Številni Savir\jčani že vrsto let pozn^o mes-
nico na Šlandrovem trgu, ki je vedno dobro
založena in preseneča potrošnike z različnimi
akcijskimi prodžgami mesa, suhomesnatih iz-
delkov in konzerv. V novem prizidku bodo
prodajali tudi vse vrste rib in morskih dobrot,
stari del mesnice pa bodo temeljito obnovili in
ga sodobno opremili. Gradbena dela izvaja
celjski Remont in bodo veljala 900 milijonov
dinarjev, vrednost ostalih obnovitvenih del ter
opreme pa bo znašala okrog tri tisoč milijonov
dinarjev. Žalska mesnica bo tako ena izmed
neOsodobnejših ne le na celjskem območju, pač
pa v vsej Sloveniji.
JANEZ VEDENIK
Laško zmagovalec
v Slivnici v šentjurski občini je bilo regijsko
tekmov^e K^ veš o kmetijstvu. Mladi so od-
govarjali na štiri teme in sicer o hmeljzirstvu,
čebelarstvu, odstranjevanju gnoja iz hlevov in
o sladkorni pesi.
Zmagali so mladi zadružniki iz Laškega, ki
so zbrali 48 točk, sledi ekipa iz Žalca 40, Sošta-
r^ja 36, Celja 34, Slovery Gradca 27, Šentjurja in
Mozirja po 25 in Slover^jskih Koryic 24 točk.
T.T.
Nega je lepota.
Posvetujte se z nami:
v prodajalni Drogerija, Prešernova 4 v Celju
od 16. do 21. aprila od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure
drobna presenečenja
posebna ugodnost: količinski popust 30%
pri nakupu zavitka dveh
šamponov Dan na dan
12. STRAN - 12. APRIL 1990

Celje ostaja v SKL, Metka vanjo priliaja
Razblinili so se vsi upi Ce-
ljanov na 1. B ZKL. Celje je
namreč doma v tretji polfl-
nalni tekmi izgubilo s kranj-
skim Triglavom 106:108.
Pri domačih zaradi neznane-
ga razloga nista zaigrala Cerar
in Sušin. Gostje so igrali sproš-
čeno, vendar zagnano, pri do-
mačih pa prave borbenosti niti
ni bilo, saj je zanjopotrebno bi-
ti pripravljen, česar pa za Ce-
ljane ne moremo trditi. Po zao-
stanku 0:5 in 6:12 so sicer re-
zultat preobrnili v svojo korist
po dobri igri Golca, Aničiča in
Urbanije (40:34,16.), vendar tu-
di to ni bilo dovolj za vodstvo
ob odmoru (46:51) Takoj na za-
četku 2. polčasa je Gole dobil
udarec po nosu in zaradi krva-
vitve zapustil igrišče. Po petih
minutah, ko so gostje vodili
n^več (62:70), se je vrnil pod
koše in po delnem rezultatu
8:0 je sledilo izenačenje. Ta-
krat je Aničič dvakrat zapored
zadel izza črte 6,25, sicer sku-
paj petkrat. V 36. minuti je Ce-
lje vodilo 89:83, vendar se bor-
beni gostje niso predah. V zad-
njih minutah je izstopal pred-
vsem Vujadinovič, ki je zadel
dvakrat iz igre in še osem pro-
stih metov. Na 106:108 je
zmanjšal Pučko, zadnje pol
minute pa je Triglav uspel za-
držati žogo.
Celjski navijači so bili ogor-
čeni nad sojenjem Ljubljanča-
na Schulza, ki mu gre še pose-
bej zameriti nedosojeno očitno
osebno napako nad Medve-
dom v predzadnjem napadu.
Ob tem lahko dodamo še, daje
Celje v letošnji sezoni trikrat
premagalo Triglav in dvakrat
izgubilo, na žalost obakrat
v play-offu.
Celjani bi z ekipo, ki jo ima-
jo, morali »pomesti« vse pred
seboj, a so vadili toliko, kot ne-
ambiciozni rekreativci. O vzro-
kih neuspeha, kar dva zapo-
redna poraza nedvomno sta, bi
se dalo veliko pisati, toda za
sedaj zadošča le beseda: sra-
mota! Vse bolj očitno je, da bo
moralo priti do temeljitih spre-
memb. Če bodo te izvedene
dobro, je lahko trenutna »kata-
strofa« le navidezna. Strelci
v zadnji tekmi za Celjane
v SKL v letošnji sezoni so bili:
Gole 26, Buntič 19, Urbanija in
Pipan po 14, Medved 4, Pučko
2 in Aničič 27.
Trener Celja Boris Zrinski:
»Preveč medlo smo začeh
z igro v obrambi in s tem tudi
nadaljevali. Vseskozi smo s te-
žavo dohitevali goste. Čeprav
'smo si pred zaključkom tekme
priigrali prednost, smo z ne-
spametno igro, s forsiranim
metom z razdalje omogočili
gostom, da so se po dobrem
izvajanju prostih metov kljub
vemu zasluženo uvrstili v fina-
le play-offa.«
Očitno je bilo, da vam je
zmanjkalo moči že v 1. delu?
»Na to našo slabost sem opo-
zaijal ves čas prvenstva. Te-
densko smo sestavili dva nor-
malna treninga. Zaradi odsot-
nosti igralcev, večkrat neopra-
vičene, se tudi nismo mogli bo-
lje pripraviti, in ritem treh te-
kem v desetih dneh je bil za
nas prehud, kljub želji po zma-
gi. Izredno slabo delo je vzrok
za neuspeh v končnici.«
Celje ni nastopilo v popolni
postavi...
Ne vem, zakaj na tekmo ni
bilo Ceraija in Sušina. Na vsak
način je njuna odsotnost neo-
pravičljiva. Predvsem Cerar je
med ligo dobil veliko priložno-
sti v vlogi prvega branilca, ki
pa jih ni vedno izkoristil.
V Kranju prvič ni vstopil v igro
in neobjektivno razočaran je
po moje mnenju namerno izo-
stal. Njegova odsotnost se nam
je izredno poznala, saj so gost-
je s tremi hitrimi branilci vse-
skozi narekovali oster ritem.«
Kakšna je prihodnost celj-
ske košarke v vaših očeh?
»Trenutno je na pamet še ne-
smiselno govoriti, kako naprej.
Ostaja le dejstvo, da bi morali
začeti tam, kjer smo ostali že
pred nekaj leti, se pravi z vzgo-
jo mladih igralcev, s katerimi
si kakšne vidnejše uvrstitve
v SKL ne moremo obetati. Po
dveh letih pa bi tudi oni lahko
priključili boljšim ekipam.«
Košarkarice Metke so v zad-
njem kolu plav-outa SKL viso-
ko izgubile v Šentvidu s 70:42
nastopile pa so brez obolele
kapetanke Hajdinjakove.
Kljub porazu pa je bila sreča
na njihovi strani, saj so Jeseni-
ce doma porazile Cerknico, kar
je bila voda na mlin Celjank, ki
so se tako po letu odstotnosti
vrnila v prvo republiško ligo.
Pod vodstvom trenerja Gojka
Kusiča je to uspelo ekipi: Čret-
nik. Jug, Koren, Hrusti, An-
dreja Vodopivec, Hajdinjak,
Strašek, Brežnik, Čuješ, Pod-
goršek, Mijač, Jurak in Saša
Vodopivec.
Trener Metke Kusič: Težko
je bilo obdržati kontinuiteto
kakovosti igre, saj so bih med
ligo različno dolgi presledki
med tekmami. Na koncu smo
imeli veliko željo, »šepali« pa
smo glede fizične priprave in
uigranosti. V SKL je cilj obsta-
ti in ekipo obnoviti, s^ imamo
kopico mladih talentiranih
igralk, ki se hočejo izkazati.
Kasneje bi ob reorganizaciji lig
radi tudi napredovali iz SKL,
še posebej, če bi nas okrepile
kvalitetne celjske igralke, ki
nastopajo drugod. Med dekleti
je letos po prikazanem izstopa-
la Jolanda Jurak, ki ji sledijo
Čuješeva, A. Vodopivčeva in
Čretnikova.«
DEAN ŠUSTER
Iščejo športne
dokumente
Celjski športni delavci,
že na veliko pripravlj^o^
primerno počastitev lep^,
jubileja, 100-letnice celj^
telesne kulture. Čeprav K
do osrednje slovesnosti |
le novembra, hkrati s potj,
litvijo Bloudkovih nagrj
in priznaj, pa zbirajo ra
lično jubilejno gradivo, i
bi ga lahko uporabili za
stavo, pa tudi za obogatit,
lastnega dokumentacijsl^,
ga arhiva.
Zato prosijo vse Celjan
in druge, zlasti nekdart
športnike in športne dela-
ce, da jih opozorijo na zan
mive stare športne doki
mente in drugo gradivo,)
zadeva športno življei^
mesta ob Savinji. Hvaleži
vam bodo za vsak nami|
sporočilo ali izročitev p
membnega športnega d
kumenta, zapisa in podol
nega.
Vse informacije sporo{
te Tinetu Vebru na se^
Zveze za telesno kultia
Celje, Ulica 29. novembi
2, telefon 24-906.
Ul
Športniki so za športni oddelek Gimnazije
V petek se je na celjski Gim-
naziji zbralo veliko mladih
fantov in deklet, njihovih
staršev in športnih delavcev
iz celjske regije, ki se strinja-
jo, da bi jeseni uvedli eksperi-
mentalni heterogeni športni
oddelek splošne gimnazije.
Ker ima uvedba oddelka pod-
poro tudi na Gimnaziji, mora
dokočno privolitev sprejeti le
še ministrstvo za šolstvo, ki
bo to predvidoma storilo še ta
mesec.
Na celjski Gimnaziji so že
pred dvanajstimi leti dah po-
budo za ustanovitev športnega
oddelka, zaradi šolskim re-
form pa so morali na to pozabi-
ti. Zamisel je ponovno oživela
letos in dobiva otipljive rezul-
tate. Po besedah Tineta Ve-
bra, sekretarja ZTKO Celje, je
na našem območju okoli pet-
deset perspektivnih športni-
kov. Športni razred splošne
gimnazije bi jih vpisal okoli 25.
Čeprav je bilo na informativ-
nem sestanku potencialnih di-
jakov več, pa ravnatelj Gimna-
zije, prof Jože Zupančič meni,
da jih jeseni ne bo toliko.
Tisti, ki bi se za šolanje odlo-
čili, bodo morali imeti vsaj do-
ber osnovnošolski učni uspeh,
na Gimnaziji pa se njihov učni
program ne bo razlikoval od
tistega, ki velja za ostale dija-
ke. RazUka bo le v tem, da bo-
do dijaki športnega oddelka
imeli izpitni režim preverjanja
znanja, da bodo imeli le tri
predmete dnevno, pouk pa
med 10. in 15. uro. Tudi kadar
bodo morah na večdnevne pri-
prave ah tekmovanja, naj jim
v šoh ne bi delali težav.
V športnem oddelku bosta
predvidoma dva razrednika
- eden, ki bo opravljal klasično
funkcijo razrednika kot pove-
zave razreda z zbornico, drugi
pa bo imel nalogo povezati se
s trenerji dijakov. Prav tako
naj bi v športnem oddelku po-
učevali tisti profesorji, ki so sa-
mi navdušeni nad uvedbo
takšnega razreda, tisti pa, ki
s športom ravno ne prijatelju-
jejo, pa naj ne bi v razredu po-
učevali. Športni oddelek bi
v izjemnih primerih tudi omo-
gočal, da bi dijaki srednjo šolo
zaključili v petih letih, vendar
naj bi to bilo prej izjema kot
pravilo.
Ce se bo športni oddelek na
Gimnaziji obnesel, bodo pred-
vidoma v šolskem letu 1991/92
uvedh še enega, vendar naj bi
bil ta na kateri izmed poklio-
nih šol.
Starše in dijake je tudi zani-
malo kaj bo s tistimi, ki bi se
v razred vpisali, kasneje pa bi
se na primer izkazalo, da njiho-
va športna pot vendarle ne bo
blesteča oziroma kaj bi bilo, če
bi se kdo poškodoval tako hu-
do, da se s športom ne bi mo-
gel več ukvarjati aktivno?
V tem primeru, je dejal Jože
Zupančič, bi dijake skušali
premestiti v ostale oddelke
oziroma bi smeh šolanje n
malno nadaljevati v športni
oddelku. Tudi možnost pre
lanja iz npr. Tehniške š
v športni razred naj bi bilo
vedljivo, seveda veijetno z
ferencialnimi izpiti, če bi se
izkazalo za potrebno.
Glede predmetnika je rav
telj Zupančič dejal, da ne
bistveno drugačen od prog
ma ostalih razredov Gimnj
je, razlikoval naj bi se le v ti
ko, da bi določene predm
skušali združevati, in nekat
skoncentrirati na dve leti.
NATAŠA GERK
Kolesarji IVierxa
združeni z Idrijčani
v celjskem pa tudi sloven-
skem športu je prišlo do za-
nimive združitve dveh kole-
sarskih klubov - celjskega
Merxa in idrijske Sloge. V tej
sezoni bodo kolesarji obeh
klubov na dirkah vozili pod
skupnim imenom Merx.
O zanimivi združitvi pripo-
veduje tehnični vodja KK
Merx Celje Edo Krajnc:
»Imamo nekaj kvalitetnih
tekmovalcev v članski in
mladinski konkurenci, ven-
dar premalo za močno ekipo,
ki bi se lahko uveljavljala na
večjih dirkah. Podobno je
s Slogo iz Idrije in tako smo
se po pametnem dogovoru
združili. Ob odhčnih tekmo-
valcih in državnih reprezen-
tantih pa smo dobili tudi nji-
hovega treneija. Zdaj vadi-
mo izmenično v Celju in
Idriji, na tekmovanjih pa na-
stopamo skup^. V sezoni, ki
se začenja, bomo tako okrep-
ljeni strah in trepet za veUka-
ne v našem kolesarskem
športu, kot so Rog, Sava, Kr-
ka in še kdo. Marsikdo od
teh sploh ne more razumeti,
da je do tega prišlo, kajti zd^
bo konkurenca izredno hu-
da. Čaka nas veliko dela in
prepričan sem, da bomo
uspešni, če le ne bo po-
škodb.«	T.VRABL
Rokometašl zadržali mesti
Tudi po 20. kolu v Z. zvez-
ni ligi ni sprememb na le-
stvici, saj so rokometaši
Aera še vedno drugi, Šo-
štanj pa je četrti.
Aerovci so gostovali
v Pančevu, kjer so premagali
Dinamo 20:26, najboljša
strelca pa sta bila Ivandija
8 in Krka 6. Srečanje je bilo
večinoma izenačeno, čeprav
so Celjani vodili z golom ah
dvema prednosti. Do preo-
brata in večje razlike je pri-
šlo ob koncu tekme. Celjski
rokometaši so po izjavi teh-
ničnega vodje Pavla Petruja
dobro igrali.
Šoštanj je gostoval v Tuzli,
kjer je zgubil s Slobodo Šola-
no 27:24. Tokrat je bil naj-
boljši strelec Plaskan, ki
dal 9 golov. Poročila s teki
pravijo, da je Šoštanj kii
porazu zapustil zelo dol
vtis, še posebej pa se je id
zal vratar V^dl. 14. aprila
Šoštanj igral oma z Bor«
Aero pa že v petek, 13. api
z Mehaniko. Srečanje bo
16,45 v telovadnici tehnii
šole,/ker je hala Golovec
sedena zaradi sejma.
Rdkometašice Velenja
doživele hud poraz na R
z Zametom, saj so izgul
23:15. Tokrat je bila najb
ša strelka Hudejeva, ki je
la 5 golov. Velenjčanke so
lestvici šeste, v prihodnj
kolu pa igrajo doma s tre
uvrščeno Trešnjevko.
Pravilni odgovor Stanko Bloudek
Pravilni odgovor v 18. nagradni igri Partizan je bil Stan
Bloudek, nagrajenci pa dobijo nagrade Romana Leljaka. Izi
bala jih je predsednica Partizana Gaberje Stanka Tilinger: Mi
Voršič, Tmbarjeva 54, Celje, Jožica Vuk, Trubarjeva 53/a, Ce
in Franc Zumer, Vodnikova 14, Celje. Izmed predlogov za pi?
stavitev v oddaji »Iz življenja in dela društev Partizan« pa
tokrat dobila darilo Stanka Kasesnika Videoteka Panda, Ma
borska 42, Celje, Vera Grabner, Trubarjeva 6, Celje. Nagrai®
bodo dobili nagrade po pošti.
Prva spomladanska zmaga
Nogometaši Partizan Hmezad Žalec so v tretjem kolu spomladanskega dela prvenstva
v repubhški Ugi prijetno presenetiU sebe in ljubitelje njihove igre, saj so po dveh uvodnih
porazih uspeh zmagati v Rušah z 0:1. Z vestnim delom in pod dobrim strokovnim vodstvom
bodo vsekakor uspeli ostati med najboljšimi, kar si tudi zaslužijo.
TV - Foto: T. TAVČAR
Nastopilo
Je 61 ekip
Končano je tekmovanje
v zimski hgi v Celju v malem
nogometu, kjer je nastopilo 61
ekip. V 1. ligi so zmagali favori-
ti in ena najboljših ekip v Slo-
veniji Penal Zvezdaš, drugo
mesto so osvojili Klateži Auto
plus, tretje Marinero Miroteks,
sledijo pa Umetniki, Grafika
Gracer, Aero, Skavti Šport Bil-
ly, Sokoh Cibby, CC transport,
Trim Aškerčeva, Cinkarna,
Dramlje, Železarna, Cinkarna
DSSS in Merx BC. Najboljši
strelci so bili Pečnik (Penal
Zvezdaš) 30, Zukič (Klateži
Auto plus) 26 in Videnšek
(Aero) 21 golov.
Vrstni red 2. hge: Pehkani, 2.
Triglav, 3. Izletnik, 4. Prijatelji,
5. (Jrički, 6. Nočni klub Ramo-
na, 7. Gadje, 8. Vefion, 9. Aero
AC, 10. PTT, 11. Železničar, 12.
Nova vas, 13. Gaberje 62, 14.
Cakani Metalna, 15. TIO 2. Naj-
boljši strelci: Zenzianovsky
(Aero AC) 23 golov, dobil pa je
tudi zlato kopačko, 2. Zupane
(Izletnik) 17, 3. Kojič (Nočni
klub Ramona) 16 golov.
3.	hga: 1. DOK, 2. STC, 3.
Adsalute, 4. Blabovna, 5. Stra-
nice, 6. Zeleni gaj, 7. Občina, 8.
Torcida, 9. Zvezda, 10. Libela,
11. Alpos panterji, 12. Zlatarna,
13.	Aero Grafika, 14. Trim, 15.
Javne naprave. Najboljši strel-
ci: Selmanovič (STC) 26, Kotar
(Blagovna) 21 in Šebjan (Adsa-
lute) 18 golov.
4.	liga: 1. Zgornja Rečica, 2.
Orkan, 3. Zgornja Hudinja, 4.
Mlekarna, 5. Audio video, 6.
Juventus, 7. Center, 8. P. Lopa-
ta, 9. Conti, 10. Delfin, 11. Bri-
gadirji, 12. Lisce, 13. Remont,
14.	Piton, 15. Karioke, 16. Met-
ka. N^boljši strelci: Hudej
(Center) 24, Fideršek (Orkan)
22, Cene (Remont) 21 golov itd.
Začeli pa so tudi že s tekmo-
vanjem v občinski ligi mah no-
gomet za »poletno« sezono.
Iger imajo štiri članske hge in
hgo veteranov, nastopa pa sku-
paj 71 ekip. V 1. hgi so odigrali
že tri kola, v ostalih pa dve.
1.	liga: 1. Skavti Šport Billy,
2.	Marinero Mirotekst, 3. Grafi-
ka Gracer itd. Prepoved igra-
nja za 4. kolo so dobili Bojovič,
Rančan, G. Savič in Zupane.
2.	liga: 1. Triglav, 2. Železni-
čar, 3. Aero AC.
3.	hga: 1. Zagrad Ogis, 2.
STC, 3. Izletnik B.
4.	liga: 1. Orkan, 2. PM, 3.
Vefion.
5.	hga: 1. Občina, 2. Parkec,
3.	Zgornja Hudinja.
Veterani: 1. Trim Aškerčeva,
2. Kovinotehna, 3. Zeleni gaj.
TV
Vodijo košarkarji
Šmarja
v košarkarski ligi občine
Šmarje so odigrali 17. kolo. Do-
seženi so bili naslednji rezultati:
Podčetrtek - Poljčane 90:73,
Šmaije veterani - Rogaška 68:62,
Gorica - Dren 75:67, Planina
- Kozje 82:95 in Ponikva - Šmar-
ie 66:68. Vodi ekipa Šmarje pred
Ponikvo, Ppdčetrtkom itd.
Nagradna igra Partizan 19
Leta 1893 se je za slovensko sokolsko telo-
vadno gibanje začelo novo obdobje, ki ga je
začel vaditelj v ljubljanskem Sokolu. Ob tem
postavil temelje strokovnemu in izobraževan
nemu delu, pa tudi plesni telovadbi. Kdo je to
bil?
dr. Viktor Murnik
Matija Benčan
dr. Josip Tominšek
Odgovore sprejemamo na dopisnicah s kupon!
do petka, 20. aprila, nagrajuje pa Industrij^
pohištva Stol Kamnik.	|

12. APRIL 1990 - STRAN 13
na kratko
celjanke še vedno
vodijo
]<iadaljuje se prvenstvo v re-
n.ibliških odbojkarskih ligah,
f^T SO Odigrali že 20. kolo.
V moški ligi je Topolšica doma'
oremagala Fužinarja 3:0, Sempe-
L je v gosteh izgubil z Mežico
Braslovče pa so doživele nov
ooraz doma z Agroplodom iz
Ljutomera 0:3. Lestvica: 7. To-
^Išica, 9. Šempeter, 12. Braslov-
L prihodnje kolo: Tovil Olimpi-
.. Braslovče, Bled - Topolšica,
Lmpeter - Agroplod Ljutomer.
V ženski ligi so celjske odboj-
karice dosegle novo zmago, ko so
doma v derbiju premagale Ljub-
no Glin s 3:0, medtem ko so od-
bojkarice Topolšice Kajuh neko-
liko presenetljivo izgubile doma
sFužinaijem 2:3. Lestvica: 1. Ce-
lje, 6. Topolšica K^uh, 8. Ljubno
Glin itd. Prihodnje kolo: Pionir
- Celje, Paloma Branik II - To-
polšica Kajuh, Koper Cimos
.Ljubno Glin.
Visoka zmaga ^
Rudarja
v republiški nogometni ligi je
bil derbi v T. Velenju, kjer je
domači Rudar gladko odpravil
Steklarja iz Rogaške Slatine
5:0. Strelci so bili Cvikl, Macura,
R. Kotnik, B^anovič in Omič. El-
Icroj iz Moziija je gostoval v Med-
vodah in izgubil 1:0. Po dveh
spomladanskih porazih so prese-
netili nogometaši Partizana
Hmezad Žalec, ki so gostovali
v Rušah in premagali Pohorje:
0:1, gol pa je že v 15. minuti dal
Topolovec.
Lestvica: 4. Rudar (TV), 10.
Steklar, 11. Partizan Hmezad, 12.
Elkroj. Prihodnje kolo bo 15.
aprila: Elan - Rudar (TV), Ste-
klar - Medvode, Elkroj - Teol
Slovan in Partizan Hmezad
-Mura.
Lep uspeh
iempetrskih strelcev
v Osijeku je bilo državno pr-
venstvo v streljanju z zračno
puško, kjer je nastopilo več kot
30 ekip. To je eno najbolj kvali-
tetnih strelskih tekmovanj, zato
je uspeh strelcev iz Šempetra še
toliko večji, s^ je ekipa Slavko
Šlander osvojila odlično 3. me-
sto, kar je doslej njen največji
uspeh. Nastopili so Franc Kot-
nik, Štefan Ošep in Alojz Zagač-
nik, ki so skupaj nastreljali 1106
krogov. Na solidno 9. mesto so se
uvrstili strelci Juteksa iz Žalca
v postavi Mladen Melanšek, Ber-
nard Martinovič in Justin Smr-
kelj, nastreljali pa so 1002 kroga.
Razočarali so strelci Kovinarja
Štore v postavi Ivan Kočevar, Vi-
li Ravnikar in Branko Malec, ki
so bili šele petindvajseti.
Novo Strelišče
v Radečah
v Radečah so odprli novo 10
stezno strelišče za zračno in MK
puško. Sredstva je prispevala Pa-
pirnica Radeče, večino dela pa so
strelci opravili sami s prostovolj-
nim delom. Strelišče je pri lov-
skem domu nad Radečami. Na
prvem tekmovanju ob otvoritvi
lepega objekta je bila najboljša
domačinka Marina Pokleka, ki
ima tudi največ zaslug za novo
strelišče, medtem ko je med eki-
pami zmagala SD Celjske čete
z Male Breze v družinski postavi
Videč (mama in dve hčerki).
Šempeter drugi
V telovadnicah OŠ Šempeter
in Braslovče je bilo regijsko pr-
venstvo v odbojki za starejše pi-
onirke in pionirje. Pomerile so
se ekipe odbojkarskih klubov
vzhodne regije, v Šempetru so
nastopili starejši pionirji, ekipa
Šempetra pa je zasedla drugo
mesto. V telovadnici v Braslov-
čah pa so igrale starejše pionirke.
Braslovčanke so bile tretje. Na-
grade za najboljše je prispevala
Tovarna nogavic Polzela.
T.T.
Novi uspehi
Judoistov
Judoisti Ivo Reya iz Celja so
sodelovali na dveh tekmova-
njih.
Na Ptuju je bilo mednarodno
tekmovatye za pionirje, kjer so
sodelovali predstavniki iz Slove-
nije in Avstrije. Nastopilo je 110
pionirjev, Celjani pa so ekipno
osvojili 3. mesto. Med posamez-
niki so dosegli naslednje rezulta-
te: v kategoriji do 38 kg je zmagal
Jemej Petrak, drugi pa je bil De-
nis Mahkutovič, do 60 kg je bil 2.
Vojin Mlinarevič, do 34 kg 3. Kle-
men Feijan in do 67 kg 3. Matej
Kolenc.
V	Mariboru pa je bilo tradici-
onalno 31. tekmovanje za Baum-
gartneijev pas, kjer je nastopilo
52 judoistov, med njimi osem iz
Celja. V kategoriji do 65 kg je
zmagal Štefan Cuk, do 71 kg je
bU 4. Petan Bevc in 5. Dušan Ka-
čičnik ter do 78 kg 3. Mile Sadžak
in 5. Domen Turšek.
Zmagali pionirji
Juteksa
V	Trbovljah je bilo veliko tek-
movanje pionirjev v streljanju
z zračno puško za pokal prija-
teljstva in Matkov memorial.
Velik uspeh so dosegli mladi
strelci SD Juteks iz Žalca, ki so
ekipno osvojili 1. mesto v postavi
Simon Vošryak, Aleš Klovar in
Kristijan Pukmajster. Ekipno so
dosegli boljši rezultat od republi-
škega rekorda, ki pa ne bo priz-
nan, ker ni šlo za uradno tekmo-
vanje. Med posamezniki je bil
Pukmajster drugi, Klovar pa
tretji.
TJ
51 ekip v kegljanju
Na kegljiščih v Žalcu in Pre-
boldu je bilo minuli teden sindi-
kalno tekmovanje občine Žalec.
Nastopilo je 51 ekip iz 23 delov-
nih organizacij. Zmagovalci v po-
sameznih kategorijah so postni:
med mlajšimi članicami ekipa
obrtnikov in Grobelnikova
(Aero) med posameznicami, pri
starejših članicah ekipa občine
in Miklošičeva (Občina), ekipa
Ferralita pri starejših članih in
Ramšak med posamezniki, pri
mlajših članih pa ekipa obrtni-
kov in Jakopovič (Juteks). Po-
merili so se tudi veterani. Ekipno
so zmagali kegljači SIP Šempe-
ter, med posamezniki pa Volpe iz
iste ekipe.
17. aprila se bo pričelo sindi-
kalno tekmovarye v odbojki.
T.T.
REKLI SO
Jože Švent, 24 let, športnik
po duhu in telesu in velik pri-
vrženec društva slušno priza-
detih:
»Pred šestimi leti sem se
vključil v medobčinsko dru-
štvo slušno prizadetih iz Celja
in tu svojo dejavnost usmer-
jam v šport. Predvsem se nav-
dušujem za nogomet in namiz-
ni tenis in prav v tej disciplini
sem prejel medaljo na republi-
škem prvenstvu. Veliko mi po-
menijo družba in prijateljstvo
v društvu ter spoznavanje sve-
ta, ko s športnimi ekipami obi-
skujem različne kraje Evrope.
To mi prinaša prav posebno
zadovoljstvo, čeprav me obda-
jajo čudni občutki, kadar pri-
merjam ekipe iz Zahodne
Evrope in nas. Mi vse stroške
poravnavamo sami, prebiva-
mo pod šotori in se hranimo
vsak po svoje. V svetu so ljudje
z našimi motrijami drugače ce-
neni. Spoštujejo jih in jih ima-
jo v družbi za enakovredne. Pri
nas tega še ni in naša družba
bo humana takrat, ko bomo vsi
izenačeni. Mi, iz Celja, v svetu
dosegamo same dobre rezulta-
te, t^o da se nam kolegi od
drugod čudijo, še vedno pa ni-
smo enakovredni z drugimi
ljudmi.«
Najboljši v kegljanju
Končano je občinsko sindikal-
no tekmovanje v kegljanju. Med
moškimi je nastopilo 17 ekip,
zmagali pa so kegljači Cinkarne
pred RSD EMO, Kovinotehno
itd.
Med posamezniki pa so bili
najboljši trije Pijetlovič Žična,
5.	Brglez EMO in M. Brglez Kovi-
notehna. Med ženskami je nasto-
pilo 8 ekip, najboljše tri so bile
Blagovni center. Obnova in Cin-
karna, med posameznicami pa
Lesjak in Gobec obe Ingrad ter
Urh Aero. Med starejšimi člani je
nastopilo šest ekip, zmagali so
predstavniki RŠD EMO pred Iz-
lemikom in Obnovo, med posa-
mezniki pa so bili na vrhu Šrot
EMO, Fideršek Izletnik in Grač-
ner Železarna. V borbenih igrah
je sodelovalo šestnajst ekip, zma-
gali pa so predstavniki Cinkarne
pred Klimo in Izletnikom.
Tekmovanja za
Sindikalne športne
Igre
strokovni svet za športno re-
kreacijo pri ZTKO Celje je pri-
pravil razpis tekmov{^ sindi-
kalnih športnih iger in občin-
skih prvenstev za leto 1990. Ko-
šarko bodo igrali v hali Golo-
vec, tekmovanje pa se bo začelo
17. aprila.
Tekmovanje v krosu bo v sre-
do, 25. aprila na Gričku, sodi pa
tudi v okvir akcije »Celjski
kerlc«. Na tekmovanje je treba
priti 15 minut pred začetkom
(tekmovar^e se začne ob 16. uri).
Streljanje z zračno puško bo
v treh kategorijah na pokritem
strelišču v Storah, začelo pa se
bo maja.
S tekmovaryem v tenisu bodo
začeli 16. aprila, bo pa na teni-
ških igriščih Golovca.
Tekmovanje v balinanju bodo
organizirali kot tumir v Štorah,
datum pa še ni določen.
Tumir bo tudi v rokometu in
sicer maja na Skalni kleti. Vse
ekipe morajo do roka vplačati
prijavnino, ker drugače ne bodo
imele pravice nastopa.
V boju Nafta In
Ingrad Kladivar
Nadaljuje se spomladanski
»ples« v vzhodni območni nogo-
metni ligi. ERA Šmartno je zgu-
bila s Partizanom v Slovenj
Gradcu 4:2, Dravinja je iztržila
točko s Kovinarjem v Mariboru,
kjer je igrala 1:1, prijetno pa so
presenetili nogomtaši Ingrad-
Kladivaija, ki sp doma premagali
mariborskega Železničarja z 1:0.
Lestvica: 2. Ingrad Kladivar (za
vodečo Nafto zaostaja za 5 točk),
6.	Dravinja, 11. (predzadnja) ERA
Šmartno. Prihodnje kolo bo v ne-
deljo 15. aprUa: Kladivar bo do-
ma igral z Beltinko, Era Šmartno
s Pekrami in Dravinja z Nafto.
TV
Kladivarjevi zajčki
Vse kaže, da je z novim vod-
stvom v atletskem društvu Kla-
divar zavel tudi nov, optimisti-
čen veter. Tako so se poleg dru-
gih akcij odločili, da bodo pripra-
vili malo atletsko šolo z imenom
»Kladivarjevi zajčki«.
Gre za posebno akcijo za otro-
ke, stare od pet do deset let, in
ryihove starše, ki naj bi tudi vadi-
li skupaj z otroki. Program vadbe
je usmerjen v razvoj osnovnih
motoričnih sposobnosti, kot so
gibljivost, vzdržljivost, moč, hi-
trost in koordinacija, ob tem pa
se bodo uvajali tudi v lepote atle-
tike in drugih športov. Mala at-
letska šola bo popestrena še s te-
oretičnimi predavali o zdravi
prehrani, rekreaciji, športni
opremi in zdravju nasploh. Vad-
ba bo dvakrat tedensko od 16.30
do 18.00, in sicer ob ponedeljkih
in četrtkih za otroke stare do se-
dem let, ob torkih in petkih pa za
otroke do 10 let. Začeli bodo 3.
maja, vadba pa bo trajala do po-
čimic. Če bo zanimanje, bodo
vadbo organizirali tudi med po-
čitnicami. Prijavnina znaša 150
din. Prijave sprejemajo po telefo-
nu 32-151 od ponedeljka do pet-
ka od 10. do 11., ob torkih tudi od
15. do 16. Lahko pa se prijavite
tudi osebno v prostorih AD Kla-
divar.	TV
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
POSEBNA
PONUDBA
verižica z obeskom
od 550 din dalje
prstani
od 350 din dalje
otroške zapestnice
od 550 din dalje
DARILO
ZA POSEBNE
SLOVESNOSTI
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
Sveži veter iz Zasavja
že petnajst let člani skupi-
ne Veter razveseljujejo sta-
mlado v Zasavju. Pred
doMmi tremi leti so posta-
li znani tudi v slovenskem
prostoru, prodrli pa so tudi
že v tujino. Izdali so dve ka-
seti in jima pred nedavnim
pridali še tretjo. Po Beli
snežinki in Beli nevesti smo
sedaj dobili še Belo rožo.
Po belini hrepenijo člani
skupine Veter, tako kot vsi
Zasavci, ki so obsojeni na
ekološko zasvinjano Zasav-
je. Tudi otroci, ki živijo v tem
koncu, pogosto bolehajo za
boleznimi dihal, zato so izku-
piček kasete namenili ravno
njim.
Tudi novo kaseto je Veter
oblikoval tako, da je na njej
glasba z vseh vetrov in za
f^imveč okusov. Za otroke so
posneli Metuljčka, za vojake
Dekle iz Slovenije, za Slo-
vence, ki čutijo neizmerno
nacionalno pripadnost je Be-
u cvet, ki naj bi poosebljal
planiko, iz naftalina pa so
prevetrili ^nekdaj popularno
skladbico^Roca Granate Ma-
^uela. Seveda je na kaseti
Pesmi še več, in ker je že na-
prodaj, jim lahko prisluhne-
te sami.
Veter nam obeta, da bo
v bodoče pogosteje pripihal
na Celjsko, pogosto pa že
igrajo širom po Sloveniji. Že
dve leti imajo show nastope
v Avstriji, Švici in ZRN, kjer
pa veter pustijo na carini in
si na oni strani meje nadene-
jo ime Monte Carlo. Njihov
repertoar je širok, zato jim
tujci radi prisluhnejo.
Za novo kaseto, ki so jo
izdali, so k sodelovanju pri-
dobili Ota Pestnerja, ki je pri
Dixie medleyu priskočil na
pomoč tudi glasovno, sicer
pa sta kaseto sooblikovala še
Tomaž Kozlevčar in Janez
Hvale.
Za konec pa poglejmo še
osebno izkaznico skupine.
Že od nastanka je v skupini
Slobodan Filipovič, zasedba
pa seje v petnajstih letih ve-
likokrat spremenila, vsaj
dvajset sprememb je bilo,
pravi Slobodan. Pri njih so
pela tudi nekatera kasneje
uveljavljena imena sloven-
ske zabavne glasbe: Božidar
Wolfand, Helena Blagne,
Meta Malus, Oliver Antauer
in drugi. Danes pa v skupini
prepeva Vanja Tome, ki je
med drugim tudi profesor
glasbe, igra pa še klarinet in
saksofon. Črtomir Nanut je
po izobrazbi prav tako profe-
sor glasbe in obvlada pozav-
no in bas kitaro. Iztok Pepel-
njak kraljuje nad bobni in vi-
olino, Goran Jamšek nad ki-
taro in saksofonom ter Slo-
bodan Filipovič nad troben-
to, harmoniko in klaviatura-
mi. Fantje se z glasbo ukvar-
jajo v prostem času, sicer pa
delo združujejo v združenem
delu.
N.G.
Trgovsko in proizvodno podjetje
AVTOTEHNIKA p o
Bežigrajska 13, Celje
Program vozil: - IMV - RENAULT - CIMOS
-	CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI
-	WARTBURG - ŠKODA
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	TEARS ON MY PILLOVV - KYLIE MINOGUE	(7)
2.	I WISH IT VVOULD RAIN DOWN - PHIL COLLINS	(4)
3.	VINO, ŽENSKE, ROČK AND ROLL - AGROPOP	(3)
4.	THE ROAD TO HELL - CHRIS REA	(9)
5.	UZMI ME - RITAM SRCA	(3)
6.	ZAPLEŠIVA CHA CHA CHA - OBVEZNA SMER	(10)
7.	DANGEROUSE - ROXETTE	(5)
8.	ALL ARAUND THE VVORLD - LISA STANSFIELD	(6)
9.	GET UP - TEHNOTRONIC	(2)
10. SUZAMA SE VATRE NE GASE - PARNI VALJAK	(6)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	BELI KAMEN LJUBEZNI-VERDERBER	(6)
2.	SAVINJI-KLAVŽAR	(5)
3.	ČEŠNJA ŽE CVETE-GORENJCI	(5)
4.	LETA ŽIVUENJA-METALURGI .	(6)
5.	TEŽAVE V HRIBIH-KLINC	(8)
6.	OB KRKI ZELENI-PUGEU	(7)
7.	ZEMLJA, HVALA TI-RUPAR	(4)
8.	LJUBEZEN NI LE BESEDA-ZAJC	(2)
9.	NAŠE VOŠČILO-PTUJSKIH 5 IN SESTRI POTRČ	(2)
10. NAJ PESEM ZVENI-ŠTAJERSKIH 7	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsaic
ponedeljek ob 17.30.
V CLUBU CASABLANKA
bo V petek, 13. aprila
gostovala skupina
PLAVA TRAVA ZABORAVA
Predlogi za lestvico zabavnih melodij
HAJDE DA LUDUJEMO - TAJČI
BLACK VELVET-ALANNAH MYLES
COUNTING EVERV MINUTE - SONIA
Predlogi za lestvico domačih melodij:
JASMIN-SPOMIN
PRIŠLA SEM DOMOV - MARELA
VEČER OB SAVI - VESELI ZASAVCI
KUPON
lestvica zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih melodij.
izvajalec_
ime in priimek.
naslov.
Nagrajenca: Mateja Zveršen, Srednja vas 59a, Šenčur
Dragica Nič, Ul. II. bataljona 12, Šentjur
Pišite na naslov: Novi tednik-radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
14. STRAN - 12. APRIL 1990

ODMEVI
Odločanje
v občinski
skupščini
Ustavni zakon za izvedbo
ustavnih	amandmajev
k Ustavi RepubUke Sloveni-
je (Ur. Ust SRS, št. 32/89) je
v drugem odstavku 18. člena
določil, da vprašanja v zvezi
s pristojnostmi in sestavo
zborov ter z volitvami v zbo-
re skupščin občin v letu
1990, lahko skupščine občin
začasno do uskladitve statu-
tov uredijo z odloki.
Rok za dokončno uskladi-
tev občinskih statutov (iz-
vedbeno pa tudi poslovni-
kov skupščin) z ustavo,
amandmaji in drugimi zako-
ni, je določen do konca leta
1990.
Zaradi navedenih zakon-
skih določb in iz njih izhaja-
jočih obvez ter ne zaradi ne-
kakšnega »vsiljevanja« je tu-
di naša skupščina morala te
zadeve urediti z ustreznim
odlokom.
Skupščinska komisija za
pripravo sprememb in do-
polnitev statuta občine Celje
je pripravila osnutek odloka
in ga objavila v skladu z do-
ločbami poslovnika skupšči-
ne v Delegatovem poroče-
valcu štev. 1 z dne 7. 2. 1990.
Osnutek odloka so zbori ob-
činske skupšščine obravna-
vali na sejah dne 22. .2. 1990
in ga sprejeli. Vse pripombe
dane v razpravah na osnutek
odloka o sestavi in pristojno-
stih zborov skupščine obči-
ne Celje in izvolitvi funkci-
onarjev občinske skupščine
je komisija obravnavala in
z večino glasov svojih članov
oblikovala predlog odloka.
Pri tem je obširno obrazloži-
la pripombe, ki jih je uvrstila
v predlog odloka, kakor tudi
tiste, ki jih ni sprejela.
Predlog odloka je bil ob-
javljen v Delegatovem poro-
čevalcu št. 2 z dne 12. 3. 1990
in so ga delegati skupščine
obravnavali in sprejeli na se-
jah zborov dne 29. 3. 1990.
Pri tem ugotavljamo, da
k predlogu odloka ni bil vlo-
žen noben amandma za spre-
membe posameznih členov
odloka, niti v času pred seja-
mi zborov, niti na samih
sejah.
Iz navedenih dejstev je
razvidno, da je sprejemanje
odloka potekalo po rednem
skupščinskem postopku
v skladu z določbami poslov-
nika skupščine in sicer
v dveh fazah, prvo kot osnu-
tek in nato kot predlog in ne
po kakšnem »vrinjenem ali
vsiljenem« postopku kot
zmotno in netočno trdi avtor
članka v N.T.-R.C. Janez
Lampret.
Prav tako ni točna trditev
člankaija, da je citirani od-
lok protiustaven in protiza-
konit. Takšno svojo posplo-
šeno, dnevni politiki in po-
trebi prilagojeno trditev bi
v skladu z demokratičnimi
načeli, na katere se avtor
skhcuje, moral po našem
mnenju, vsaj podpreti s kon-
kretnimi navedbami posa-
meznih členov ustave ali za-
konov, ki po njegovem mne-
^u merijo na protiustavnost
in protizakonitost odloka.
Tega seveda avtor članka ni
storil, ker je mnogo lažje
posplošeno nek^ zmotno in
netočno trditi, kot navdati
člene predpisov, ki trditev
jasno dokazujejo.
O tem, ali je občinski od-
lok v nasprotju z ustavo in
ah je nezakonit, pa je po do-
slej veljavnih predpisih pri-
stojno ugotavljati Ustavno
sodišče Republike Slovenije
in gotovo ne avtor že ome-
njenega članka Janez Lam-
pret.
Pripominjam, da niti usta-
va, niti kakšen drug zakon-
ski predpis ne določa sesta-
vo zborov občinskih skupš-
čin, način glasovanja, tem-
več so te zadeve v originarni
pristojnosti občinskih
skupščin, ki te zadeve samo-
stojno urejajo v svojih statu-
tih, izvedbeno pa v poslovni-
kih skupščin.
Že v uvodu omenjeni dru-
gi odstavek 18. člena ustav-
nega zakona je decidirano
odločil začasnost ureditve
navedenih zadev v letu 1990
z občinskimi odloki in sicer
do dokončne uskladitve ob-
činskih statutov do konca le-
ta 1990.
Člankar Janez Lampret
zlasti navaja, da se s 6.čle-
nom zanj spornega odloka
hoče doseči preglasovanje
posameznega zbora na skup-
ni seji. Pri tej zmotni trditvi
lahko samo domnevamo, da
je Janez Lampret prezrl do-
ločbo četrtega odstavka zanj
toliko spornega 6. člena od-
loka.
Ta odstavek se glasi: »Če
posamezni zadevi posamez-
ni zbor z večino glasov vseh
delegatov zbora (večino
v posameznem zboru pred-
stavlja 13 glasov) zahteva, da
zbori enakopravno odločbo,
se o tej zadevi glasuje ločeno
po zborih. Odloča se z večino
glasov vseh delegatov
zbora.«
S to določbo četrtega od-
stavka 6. člena odloka je de-
jansko v skupščinskem delu
preprečeno vsako eventuel-
no preglasovanje, saj ta do-
ločba omogoča, da posamez-
ni zbor že v začetku vsake
skupne seje skupščine pri
prvi točki, to je določitev
dnevnega reda seje, postavi
zahtevo, da se o posamezni
točki dnevnega reda, o več
točkah, lahko pa tudi o vseh,
odloča v skladu s četrtim od-
stavkom 6. člena in se torej
o njih glasuje ločeno po po-
sameznih zborih. O takšni
zahtevi posameznega zbora
se ne glasuje več posebej,
temveč je takšna zahteva po-
sameznega zbora sprejeta že
na podlagi določenega od-
loka.
Komisija je obUkovala ce-
loten predlog odloka v pre-
pričanju, da je demokratič-
no, da so zbori občinske
skupščine v celoti enako-
pravni po številu delegatov
v posameznem zboru (v vsa-
kem zboru po 25 delegatov).
Pristojnosti so za vse zbore
izenačene, v skupščini ni več
prevladi^očega zbora, način
odločanja na skupni seji
upošteva večino vseh dele-
gatov zborov, kakor tudi vo-
5o in zahtevo vsakega posa-
meznega zbora o ločenem
odločanju (četrti odstavek 6.
člena odloka) o vseh zahte-
vah iz pristojnosti skupšči-
ne, v čemer je onemogočena
možnost preglasovanja posa-
meznega zbora na skupni se-
ji, kakor zmotno zatrjuje av-
tor članka Janez Lampret.
Komisija je oblikovala
svoj predlog tako, da ni širila
obsega zadev, temveč
v predlogu odloka uredila le
tiste nzOnujnejše, ki so po-
trebne za konstituiranje no-
voizvoljene pluralne delegat-
ske skupščine in njeno za-
četno delo v novem manda-
tu. Pri tem se je komisija za-
vedala pooblastilne določbe
18. člena ustavnega zakona
o začasnosti že navedenega
odloka in obvezne dokončne
ureditve vseh zadev v novem
občinskem statutu, ki ga bo
morala pripraviti v novem
mandatu, novoizvoljena ko-
misija do konca leta 1990.
Prav tako pa ni nobenih ovir,
da skupščina v novem man-
datu, še pred dokončno us-
kladitvijo oz. pripravo pred-
loga novega občinskega sta-
tuta, z aktom o spremembah
in dopolnitvah odloka o se-
stavi in pristojnostih zborov
skupščine po svoji meri in
potrebi istega tudi spremeni.
VLADO RAMOR,
sekretar občinske skupščine
Celje
Zaprtle
proizvodnje frit
VEMO
V	časopisih smo lahko pre-
brali, nsg bi SO Celje dala
soglasje, da repubUška sani-
tarna inšpekcya podaljša od-
ločbo o zaprtju proizvodnje
frit v EMO Celje, soglašalo
pa neU bi tlidi naše društvo.
Oboje je navadna laž. SO Ce-
lje o tem sploh ni sklepala.
Na dveh zborih je bila le po-
dana informacija o sestanku
vodstva EMO z zeleno pobu-
do ZKS-SDP Celje. Po tem
dogovoru n^ bi za šest me-
secev podaJjšali odločbo,
EMO pa bi moral pred tem
priskrbeti strokovno mnenje
o smiselnosti montaže čistil-
ne naprave na obstoječo pro-
izvodnjo frit in dokaz o tem,
da ima rešen problem od-
padkov iz čistilne naprave.
Gre za dokumenta, ki bi ju
EMO moral predložiti že
pred sprejetjem odloka o za-
zidalnem načrtu, ki dovolju-
je namestitev čistilne napra-
ve in trimesečno skladišče-
nje odpadkov. Zategadelj
zahtevamo od RKVOUP, da
sproži postopek o zakonito-
sti sprejetja odloka brez zgo-
raj omenjenih dokumentov.
Poudarjamo, da na seji zbora
KS SO Celje ni bilo niti in-
formacije o namerah EMO,
k£u šele, da bi ta zbor o če-
merkoU v tej zvezi kaj od-
ločil.
Kar zadeva društvo, zahte-
vamo takojšnje začasno za-
prtje proizvodnje frit v EMO.
Na ta način bo EMO prisi-
ljen, da hitro najde ustrezno
rešitev in da preneha izigra-
vati javnost in organe. To je
bila tudi zahteva javnega
protestnega shoda v Celju
dne 14. 3. 1990. Značihio, je,
da Predsedstvo SO Celje
zahtev tega zbora ni želelo
predstaviti delegatom, če-
prav so ti razpravljah o ures-
ničevanju in dopolnitvi
ukrepov za boljše okolje
v občini Celje.
Opozarjamo tudi, da EMO
še ni rešil problema odpad-
nih voda.
Kar zadeva sodelovanje
EMO z ZKS-SDP Celje, gre
za nadaljevanje stare prakse,
ko so se DO dogov^ale le
s to organizacijo. Pri tem so
pozabili, da v Celju delujejo
tudi zeleni, kot stranka, da
našega društva ne ome-
njamo.
V	primeru, da bi republi-
ška sanitarna inšpektorica
dejansko podaljšala odloč-
bo, zahtevamo (ponovno!)
njeno razrešitev.
Posebej pa opozaijamo, da
po več kot enem letu ni ures-
ničen sklep SO Celje o javni
razpravi o celoviti ekološki
in ekonomski sanaciji EMO.
Sklep take razprave na SO bi
zagotovo prinesel n^ustrez-
nejše rešitve. .Tako pa se ago-
nija EMO le nadaljuje in po-
magal ni niti nezakonit na-
kup EMO-vih stanovanj.
V	vsakem primeru pa se
zadeve z EMO Celje vse pre-
več vlečejo. Repubhški orga-
ni na naše zahteve in pobude
sploh ne odgovaij^o. Pro-
blem frit rešujejo inšpekcije
že od leta 1978, vsa zadnja
leta pa so bile rešitve zapisa-
ne v družbene dogovore in
občinske plane. EMO je ved-
no poskrbel - s podporo po-
litike in inšpekcij - za po-
daljšanje rešitev. To je pose-
bej nemoralno, s^ je proiz-
vodnja frit v EMO tista, ki
ustvaija okoh 80 odstotkov
celotnega dohodka EMO
-	na račun zdravja zaposle-
nih in Celjanov, seveda.
V	društvu smo se odločiU,
da bomo vsa naša neuspešna
prizadevanja in ukrepe orga-
nov, vključno z molkom, po-
drobno predstavih tudi no-
vemu slovenskemu parla-
mentu in vladi, prav tako
-	celovito - pa tudi slovenski
javnosti.
PETER KAVALAR
Je 5. april še
vedno 1. april?
Ker se članek na 4. strani
petoaprilske številke 13 NT
začne z besedami »S prvinri
aprilom bi moral...«, bi mo-
gh razumeti začetni stavek
drugega odstavka - »Dvo-
mesečno polovično obrato-
vanje so si v Emu pridobili
po dogovoru s celjskimi Ze-
lenimi.« - tudi kot prvoapril-
sko šalo. Člani izvršnega od-
bora Zelenih Celja o takem
dogovoru z Emom ničesar
ne vemo. Se je torej novinar
Rado Pantelič pošalil z bral-
ci, se je nekdo od Ema poša-
U1 z novinarjem, je novinar
hotel povedati, da smo Zele-
ni enako kot drugi Celjani
pač bolj veseU polovičnega
kot polnega obratovala pro-
izvodnje frit brez čistilne na-
prave ali pa je »bilo potreb-
no« nastajeooči stranki Zele-
nih Celja odmeriti nekso čr-
ne predvoUlne agitacije?
Karkoh od tega ah pa morda
k^j petega je bilo v ozadju
zapisa, je citirana formulaci-
ja za Zelene Celja nespre-
jemljiva in zato člani 10 ZC
odločno ugovarjamo. Glavni
točki ugovora sta (ne)zakoni-
tost in (ne)možnost takega
»dogovora«. Eno od načel
delovna Zelenih Slovence
je, n£g se ekološki predpisi
sprejemno po zakoniti
skupščinski poti, nato pa po
zakoniti izvršni, inšpektor-
ski poti dosledno, natančno,
togo, nepopustljivo izv^cgo.
Težava celjske in še katere
ekologije namreč ni v po-
manjkanju ustreznih predpi-
sov, je predvsem v pomi-
kanju uporabe le-teh. Ali je
to v vzročni zvezi z doseda-
ryim enostrankarskim poli-
tičnim sistemom ah ne,
o tem sedaj tu ne bom raz-
pravljal. Če je torej predpis
o emisiji fluorovodikov t^,
da dovoljuje polno obratova-
nje proizvodnje frit brez či-
stilne naprave še naprej, n^
inšpektor to obratovanje še
naprej dovoljuje, če pa de-
janska emisija presega pred-
pisano, ne za približno 150-
krat, pač pa za katerokoli
razločno izmerljivo koUčino,
potem pa naj inšpektor to
obratovanje prepove, skrat-
ka, ravna n^ po sprejetem
zakonu, predpisu, pravilu!
Ne Zeleni, ne kakšna druga
poUtična stranka nimajo pra-
vice dogovorno, neformalno,
»samoupravno« dovoljevati
ah ne dovoljevati obratova-
nje tovarne. Toliko o zakoni-
tosti. Kaj pa možnosti? Vze-
mimo drug, nekohko bolj
znan primer. Celjska Cinkar-
na se na mnenje desettisočev
Celjanov požvižga in še na-
prej ekspUcitno trdi, da ni bi-
la niti n^manj kriva pri stru-
peni beU megli 10. januarja
letos, da se je belo kadilo pač
iz celjskih dimnikov, da so
meritve HMZS neustrezne,
itd (glej Cinkamar št. 1/1990,
stran 4 in 5!), pa n^ bi se
Emo, po moči podoben Cin-
karni, oziral na mnenje sto-
krat maloštevilnejše »skupi-
ne občanov«, pa še noben iz-
med rgih ni ne direktor, ne
bančnik, še novinar ne? D^-
te no! Po vohtvah bomo n^-
brž, upajmo, »zaresna« poli-
tična stranka med drugimi
pohtičnimi strankami, od
katerih pa najbrž nobena ne
bo pristala na nadaljnje ne-
kontrohrano onesnaževanje
celjskega okolja.
Se to: Morda nas je Rado
Pantelič zamer^al z Držav-
ljansko zeleno listo ah z Dru-
štvom za varstvo okolja ali
z Zeleno pobudo ZKS ah pa
morda kar z občinskim in-
špektorjem? V tem primeru
je kritiziranje članka skoraj
neumestno, no, potrudili se
pač bomo, da nas bo čez čas
možno opaziti, če bo le mo-
goče, po dobrem in učinko-
vitem delu.
STANISLAV PIRNAT
Zelenim Celja se opraviču-
jem, ker so v članku o Emu
nastopih namesto Zelene po-
bude ZKS. Partnerstva v do-
govorih z Emom si nikakor
niso »zaslužiU« zaradi more-
bitne želje, da bi petega apri-
la še koga naaprilil, temveč
samo zaradi tega, ker jih je
kot partnerja v dogovoru
imenoval Jože Tumšek, član
Emove poslovodne ekipe, ki
bi ga seveda moral citirati.
Ne gre torej niti za zamenja-
vo s katero drugo sorodnih
strank ah z društvom, tem-
več predvsem za to, da sem
se sam pustil naapriliti. Vaši
očitki so torej opravičeni,
a zdso vs^ vemo, komu so
namenjeni.
RADO PANTEUČ
Koga žuli
Cinkarna?
čutim se dolžnega, da od-
govorim na pismo gospodu
Petru Kavalarju ter mu po-
jasnim, kar ga žuh o Cin-
karni.
Njoprej bi ga prosil, da moj
članek z dne 15.3.1990 teme-
ljito prečita, kajti nikjer ni-
sem omenil, da mi Ciiikarna
reže debel kos kruha, ampak
narobe. Prav tako me je za-
menjal z vodjo službe, če-
prav sem zapisal, da sem
čuvaj.
Povedati moram, da smo
čuvcgi na deponiji Bukov-
žlak zelo prizadeti, ker je go-
spod Kavalar zapisal, da so
čuvaji d^ah krajanom ne-
kakšna pojasnila o resnici (o
čem, pa ne pove). Zatrjuje
tudi, da teh čuvajev ni več.
Kje pa potem so?
Kohkor vem, smo isti ču-
v^i na tem odlagališču že
nekaj let in ne vemo o nobe-
nih pojasnilih, ki naj bi jih
dcuali ljudem. Le, če nas kak-
šen krajan vpraša, če je res,
kar se piše o Cinkarni, pove-
mo, da so zadevo napihniU
posamezniki s svojimi pri-
vidi.
Gospod Kavalar tudi nava-
ja, da so se grobišča ter ne-
k^šne kosti našle kom^ se-
daj. Vprašal bi ga, kje, tukaj
zagotovo ni sledov ali še več:
kako bi lahko kdorkoh kaj
videl sed^, ko je odlagahšče
zasuto.
Če je v tem kaj resnice, bi
slej ko prej bilo kaj vidnega
pred davnimi leti, ko se je
pričela gradnja. Toda žal
o tem nihče ne ve nič.
Smešno je tudi, ko pisec
sprašuje, kaj bo s Ti02 po
združitvi obeh Nemčij. Koh-
kor vem. Cinkarna ne izvaža
samo na to tržišče in še s po-
htiko se ne ukvarja.
Pisec mi očita, da sem za-
ostal ter da me je čas prehi-
tel, vendar mu tega ne zame-
rim, kajti čas nas je prehitel
vse, še posebej tiste, ki so se
glede tuk^šnjih grobišč pre-
budili še ne dolgo tega.
Gospod Kavalar me tudi
sprašuje, kako so se na moje
pismo odzvaU sodelavci. Mo-
ram reči, da brez kritike, kaO-
ti skup^ s sodelavci želim
krajanom pojasniti, da ni res,
kar so napihnili posamezni-
ki. Pisca tudi zanima, kje bo
stala zelenica, češ da so n
strokovnjaki izjavih, da od
gališče ostane takšno, kak
no je. Odlagahšča po obse
res ni mogoče spremen
vendar se shka spremir^a
k^ kmalu ga bo pol pose
nega s travo; seveda sp(
njo, medtem ko zgornja f
de v poštev čez čas.
Pogled na dela, ki potel
jo, kže, da bodo tisti, ki j
dejo za nami, nekoč na
ploščadi orah in sejah ali
si morda naredih igriš
park ali karkoh.
Kar se tiče nadzorova
iztekzooče se vode iz depc
je, je bila Cinkarna prisiljf
namestiti merilne napn
prav zato, ker so ji posam
niki očitali, da onesnaž
vode. Da pa bi bil volk sit
redno vpisuje PH, tako d)
slehernemu jasno, da ni C
karna to, kar se ji očita.
Gospod Kavalar tudi z
juje, da je letno 40 ton (
kamiškega prahu v zra
Ne vem, če to drži, kajti;
temtakem bi bilo Celje/
krito z behlom kot s sne/^
kar pa ni opaziti. Na®4i
nas vseh, ker bi jo dn^;fc
vsi že zdavn^ popihali t
tod.
Ko pozimi kašljamo zan
dima od kurjenja s preii
gom, nas prav nič ne m
ker pač moramo kuriti a
di mraza. Nadalje, iz pral
strojev se izteka voda v Si
njo, pa tega ne vidimo. P
tako ne vidimo v zraku i
onov. Tudi tega ne vidii
da skozi Celje vsak dani
na tisoče avtomobilov,
nam veter prinaša raznov
ni smrad od drugod, tega
di ne vidimo in vonjai
Čudno potem, da posan
niki vidijo samo Cinka
kot onesnaževalca. In F
Cinkarna namenja ogror
sredstva v ekologijo.
Ali pa je konec koncev:
bolje, da zapremo vse to'
ne in živimo od milosti I
je? Sicer pa, zakaj bi se
vek jezil; dokler bodo o
pisaU, vs^ vemo, da še
smo zamrli.
FRANC DROBI
Zasledil sem pismo z
slovom »Koga žuh Cinl
na?«, ki ga je napisal toV
Drobnič, katerega žal nef
nam. Moram reči, da
z njim popolnoma striitf
Zakcu?
Na račun Cinkarne se •
jo mnoge neresnične stv
še posebej o Bukovžla
kjer naj bi bila odkrita I
bišča, za katera vedo
dati laiki, uradnih dokui"
tov pa zaenkrat ni in jih'
brž ne bo.
Moj stari oče mi je p^
da seje med vojno potika
okoliških gozdovih, ker
hotel v nemško vojs
S partizani je sodelov^
obveščevalec. Pravi, da
bile tam, kjer je sedaj
nalno odlagahšče, res Pl
ke, v katerih je bilo skl^
če, za kakšno taborišče P
ve. Vse kar naj bi bilo ^
naj bi bilo strehšče, ka^
so hodili na vaje med ^^
__^
Javni poziv Cinkarni Celje!
Prosimo vas, da javno odgovorite, kaj se je dog^M
v predelu stare Cinkarne dne 5. 4. 1990 okoh 19. S
zvečer. Ob tej uri se je iz velike zgradbe v star^
predelu Cinkarne dvigoval dimni oblak nek^ stl
metrov visok, ki je prekril nek^j kilometrov dolg pf/
del naselij proti Storam.
Na khc občana so prihiteli pokhcni gasilci, ki pa
ugotovih, da ne gre za požar.
Stari del Cinkarne uradno že dolgo miruje (s^ tako
je bila javnost v Celju že nek^krat obveščena). Dimi
ki pa se pojavljego ob razhčnih praznikih, nedeljah
sobotah in ponoči, pa to uradno verzijo zanikzgo.
Člane Društva za varstvo okolja kot občane žali ij,
boh, stalno sprenevedanje cinkamiških vodilnih Ijujj;
in akademsko izobraženih strokovnjakov, kateri im^o
Celjane za popolne bedake in žrtve svoje proizvodnje
Z vso pravico nemočnih žrtev vaših »višjih intere!
sov« zahtevamo, da Celjane obravnavate kot ljudi, kj
že 20 let s svojim zdravjem doprinaš^o vašim, republi
škim in državnim koristim.
Za društvo za varstvo okolja
JANEZ ČRNEj
pisma bralcev
12. april 1990 > stran 15
^ini zato so tudi ropotale
Soinice. Kar se tiče ujetni-
tov - gradili so cesto pod
v Ano, ne vem pa, da bi ko-
garkoli ubili. To so povedali
fiidi drugi in ne samo moj
ctari oče. Zakaj se potem ši-
rijo neresnice, mar je to novi
demokratični način.
Kar se tiče cinkarniškega
odlagališča pa je v resnici ta-
ko kot je zapisal tov. Drob-
nič - na pogled ni bojazni, da
li prišlo do kakšne večje
okužbe ali zastrupitve. Koga
žuli Cinkarna nam postane
jasno, ko vidimo pod članki
vedno ista imena in vedno
iste čenče.
VIKTOR VOGRINEC
Celje
Kdo kuha smog
v Celju
Da ne bo pomote. Ta od-
mev ne leti samo na novinar-
ko, ki je pisala članek s takš-
nim naslovom. Meni se zdi ta
naslov samo zelo primeren.
Bralcem in tistim, ki jih to
zanima, bi rad samo poljud-
no prikazal vrste vzrokov za
nastanek smoga in svoje mi-
šljenje o nestrokovnem in
zlonamernem delovanju ne-
katerih članov in pristašev
Društva za varstvo okolja
v Celju (trezni in resno raz-
mišljujoči so jih že zapustili),
ki vidijo pred seboj samo
svoj egoistični »en meter«,
ne vidijo pa še tudi tisti dru-
gi »en meter«, ki je na drugi
strani tehtnice in predstavlja
dilemo ali živeti samo od »či-
stega« zraka in umreti od la-
kote in blizu kamene dobe
ali pa živeti kolikor toliko
tloveka vredno življenje in
stremeti za tem, da začnemo
pametno in trezno presojati
in izvajati ekologijo, da nam
bo vsem malo lepše in bolje,
v glavnem pa, da bo člove-
štvo lahko preživelo brez
enega ali drugega prevladu-
\^ega zla.
M pojavih megle ter smo-
^a moramo poznati in ločiti
med naravnimi pojavi na-
stanka megle in umetno po-
vzročenimi pojavi smoga za-
radi civilizacijsko industrija-
lizacijskega vpliva človeka
na svoje naravno življenjsko
in urbanizirano okolje. Po-
glejmo si najprej naravni po-
jav megle, nato pa še umetno
povzročen pojav nastanka
smoga.
Megla nastane kot naravni
pojav v naravi, zaradi zadosti
velike koncentracije vodnih
hlapov v zraku, zadosti nizke
temperature zraka, prevetre-
nosti kotlin in inverzij skih
pojavov v zračnih plasteh,
potrebna pa so tudi konden-
zacijska jedra za tvorbo kap-
ljic vode. Takšna naravna
i^egla se pri zvišanju tempe-
rature takoj razblini, ker so
absorbcijske sile (sile, ki ve-
dejo na površino) na narav-
|iih kondenzacijskih jedrih
(anorganski prah) zelo majh-
•^e. Tako na primer takšna
'^egla pri vstopu v tople sta-
i^ovanjske prostore takoj iz-
6ine in je ne vidimo več.
Smog je tipičen pojav ur-
»^aniziranih in industrijskih
Naselij (vehka koncentracija
prebivalstva, prometa in in-
dustrije). Nastane pod enaki-
pogoji kot megla, vendar
^^ tu razlika v kondenzacij-
^in jedrih, ki so za nastanek
"^egle potrebni. Kondenza-
cijska jedra so v bistveno
^^^ji koncentraciji, z drugač-
nimi fizikalno-kemijskimi
'^stnostmi kot naravna kon-
?®nzacijska jedra, za njihov
j^or pa je kriv človek. Ta
ondenzacijska jedra so se-
J^vni del dima. Dim sestav-
^ajo predvsem s^e, aromat-
Ogljikovodiki in anorgan-
prah (predvsem pepel),
. Nastajajo pri nepravilnem
.^.^^nju raznih kurišč, kjer
pohaja do suhe destUacije
g	zaradi premajhne-
s , ^^ nepravilnega dostopa
rev	zraka za izgo-
^^nje. Drugi velik vir pa je
avtomobilski promet: pri-
speva s^e, aromatske in ali-
fatske ogljikovodike, svinec,
ogljikov monoksid, idr., za
dušikove okside pa se tako
ali tako nihče ne zanima?!
Koncentracija dima je nor-
malno največja v času zim-
ske kurilne sezone in se veča
v slabo prevetrenih kotlinah,
kot je celjska, in ob inverzi-
jah. Ta kondenzacijska jedra
(seye) im^o dve posebni fizi-
kalni lastnosti:
a)	veliko aktivno površino
(1 g Seu ima nek^ kvadratnih
metrov aktivne površine)
b)	imgjo izredno veliko
moč absorbcije, kar pomeni,
da na svojo ogromno površi-
no absorbir^o velike količi-
ne vodnih hlapov, aromat-
skih ogljikovodikov, pa tudi
anorganski prah kot je pe-
pel, siUcijev dioksid, kalcijev
karbonat (izvirata npr. iz pra-
hu pri drobljenju peska za
posipavanje cest), prah suhe
zemlje, ki lebdi v zraku, pa
tudi Ti02, ki je prisoten
v okolju iz več vrst virov: pe-
pel kurišč, fasade hiš, bele
cestne markacijske barve in
seveda iz proizvodnje v Cin-
karni Celje, kjer emisijo red-
no spremljajo, usedline v šir-
ši okolici Celja pa so se meri-,
le že leta 1981 in so podatki
znani. Ti02 pa nima takšnih
absorbcijskih lastnosti kot
sgje in ne more tvoriti smo-
ga, lahko pa je prisoten
v smogu, ker je absorbiran
na saje. Takšen smog, ki pri-
de v zaprte toplejše bivalne
prostore, se ne razkadi zara-
di stabiliziranega stanja ab-
sorbiranih snovi na saje in
lebdi v zraku. Izgine samo
z razredčenjem, ko pride do
prevetritve kotline in umika
inverzije.
Časopisni članki kot »Kdo
kuha smog v Celju« priprav-
Ij^o, pišejo in podtikajo no-
vinarjem samo nekateri ka-
meleoni (člani in pristaši)
celjskega društva za varstvo
okolja, ki im^o pojma o stro-
ki, ki ne znajo brati in si raz-
lagati rezultatov analiz stro-
kovnih inštitucij (berejo in
razlag^o jih tako, kot ustre-
za ryihovim nizkim ciljem)
in niso sposobni razumeti ni-
ti teoretičnih razlag o narav-
nih pojavih in pojavih, ki jih
povzroči človek zaradi svoje-
ga civilizacijskega standarda
in socialnoekonomskega ob-
stoja. S takšnimi laičnimi in
zlonamernimi obtožbami
spodkopavajo svoj in tudi
svojih someščanov socialni
in ekonomski obstoj, brez
odgovornosti in posledic po
pregovoru »za mano potop«,
v svoj lonec pa ne pogledcdo.
Tem kameleonom ni me-
sto v društvu za varstvo oko-
lja, že zaradi nasilja, ki ga iz-
vajajo nad svojimi sodelavci
in someščani, s svojim aro-
gantnim obnašanjem, s^ ka-
dijo »kot Turki« in jih s tem
zastrupljajo z aromatskimi
ogUkovodiki, kadmijem, itd.
'itd.
Pravilneje, da seje družba
zavedla pomembnosti ekolo-
gije. Ekologijo je potrebno
zahtevati in izvajati. Pred-
vsem je takšno stališče po-
trebno zavzeti za vse enako,
ne samo za eno tovarno, am-
pak tudi do zadnjega indivi-
dualnega kurišča, do kultur-
nega obnašanja ljudi na-
sploh v naravi (odmetavanje
smeti, čiki, pljuvanje po tleh,
divja smetišča, neprimerno
kuijenje odpadkov,...)
Predvsem pa je potrebno
v prvi vrsti zahtevati in izva-
jati ureditev ekologije za vsa-
ko, kakršnokoli novo inve-
sticijo, vse ostale stare grehe
pa reševati čimprej po neyno-
vejših tehnoloških spozna-
njih in pomagati po možno-
stih vseh pri financiranju
ekoloških sanacij. Probleme
je potrebno trezno in strpno
reševati, ne odlagati, pa tudi
ne vsevprek zapirati proiz-
vodnih obratov in s tem še
bolj ogrožati socialno eko-
nomski položaj delovnega
človeka.
Pri reševanju strokovnih
problemov pustimo stroko
stroki, ne pa laikom, zanima-
ti se pa moramo in tudi za-
htevati reševanje.
JANEZ PLANINŠEK,
Celje
Monitorji resnice
v prejšnjih številki Nove-
ga tednika ste v rubriki Pi-
sma bralcev objavili tudi pri-
spevek Petra Rezmana »Mo-
nitorji resnice«. V uvodu
k temu prispevku je gospod
Rezman natresel nekaj
opomb, ki sicer niso vredne
polemike, ker pa so že zapi-
sane, naj dodam vsag objek-
tivno dopolnilo. Gospod
Rezman je tamk^ posumil
v politično neodvisnost ted-
nika Naš čas in to zgolj zato,
ker ni bil njegov prispevek,
ki je bil mimogrede precej
dolg in prinešen v ponede-
ljek, ko smo že odposlali v ti-
skarno več kot pol rubrik,
objavljen takoj, ko ga je pri-
nesel. Ker dobro ve, kako na-
st^a časopis, članek smo ob-
javili v naslednji številki,
istočasno kot vi, je takšna tr-
ditev vsaj tendenciozna, če
že ne nosi v sebi tudi kakšne
druge poante, saj gospod Pe-
ter Rezman ni kdor si bodi,
ampak nosilni kandidat liste
Zelenih v občini Velenje in
celo morebitni župan Vele-
nja. Že s tega stališča pa mu
malce predvolilne strpnosti
ne bi škodilo.
BORIS ZAKOŠEK
Odgovorni urednik
Našega časa
Fredlju v spomin
Marsikdo je debelo pogle-
dal, ko je med vrstami »V
spomin« zagledal nekrolog
pijancu in Idošaiju Frediju.
Morda pa nas ni bilo malo, ki
smo vam hvaležni, da ste se
spomnih tudi takih, ki jih je
tok življenja potegnil globo-
ko, tja, od koder ni rešitve.
Žal je bilo tudi s Fredijem
tako. Sicer je res, da sem ga
spoznal šele v zadryi fazi nje-
govega življenja ali propada,
a kal^šenkoli je že bil, moral
je biti dober človek, s£0 je, če
le ni bil popolnoma »odšte-
kan«, še dokaj solidno razmi-
šljal in govoril. Tudi to je res,
da je rad »žical«, ne za velike
denaije, ravno tohko, da je
v omami pozabil, kam ga je
življenje potegnilo. Ni ga več
in lahko rečem, žal mi je.
Vem, potem je škoda raz-
pravljati o tem, kako bi bilo
če bi bilo, toda tisti, ki smo
ga poznali, ki smo poizkušah
razumeti njegovo »razštela-
no« naravo in ki smo čutili,
da fant le ni slab, ga bomo še
lep čas pogrešali in gledali,
če se njegova pojava le kje
ne prikaže.
DAVORIN ZUPANC,
Celje
PREJELI
SMO
Nisem sivi
panter
Ker mnogi upokojenci, ki
me poznžgo, še vedno misli-
jo, da sem član vodstva in
stranke »sivih panterjev«,
ter tudi odgovoren, vsaj po-
sredno, za naslonitev na DE-
MOS oziroma dr. Pučnika,
izjavljam, da sem s stranko
prekinil sodelovanje po obč-
nem zboru na Rogli 14. mar-
ca 1990. Da do danes nisem
dal nikakršne izjave s tem
v zvezi je v dejstvu, da sem
bil prepričan, da se ne bo
predvoUlna kampanja spre-
vrgla v »obtoževalno histeri-
jo«, toda po zadnjih »demo-
kratičnih plakatih«, pa sem
prepričan, da »kavbojski«
način demokrcije ni za me-
ne, ki živim in delam že vsa
leta v Sloveniji in Jugoslaviji
in nisem od drugod prišel
»poučevati« predmet demo-
kracijo.
MARJAN BAČKO
(Ne)umirjena
narodna sprava
I. »UMIRITEV«
N^višje slovensko vodstvo
nas je pozvalo na »umiritev«
ter priznalo kot slovenska
oblast tudi svoj del odgovorno-
sti za medvojna in povojna
»dognanja«, ki zahtevzgo to
»umiritev«. O boljševiški ko-
munistični partiji, ki je bila te-
d^ globoko v vodstvu teh »do-
gajanj«, niti besedice! Verjetno
je svoj delež za narodno »umi-
ritev« doprinesla že s postavi-
tvijo pomnika na Žalah nepo-
kopanih dachavcev ter s pri-
znanjem njihovega partijskega
staža!
Sotovariš, oficir, knojevec je
v začetku leta 1946 šel neobo-
rožen z belo krpo proti kmečki
bajti v Oseku v Slovenskih go-
ricah, da bi prepričal oborože-
no križarsko skupino v hiši,
naj izpusti domače talce, druži-
no z otroci. Iz hiše je počil strel
in ga zadel v glavo. Eden iz-
med knojevcev gaje zvlekel za
svinjak, kjer smo čepeli v krit-
ju ostali. Revežu je še utripala
žila, samo grozno je trzal z vse-
mi udi. Naenkrat je trzanje
prenehalo. Utripa ni bilo več.
»Hvala bogu, umiril se je!« je
dejal eden izmed knojevcev.
Spomin na ta dogodek in te
izrečene besede knojevcu mi
sedanji poziv na »umiritev«
prikazuje v čudni luči. Ali ni
»umiritev« tisto, kar je dolete-
lo pokončane vojne nasprotni-
ke na Kočevskem Rogu, v Te-
haijih in Škofii Loki?
Slovenski ško^e pravijo, da
ncgprej sprava, potem pa po-
miritev. Sprava z mrtvimi in
živimi. Ugotoviti celostno zgo-
dovinsko resnico, kar je osno-
va za spravo. Ugotoviti na pod-
lagi dokumentov in pričevanj.
Preteklosti ni mogoče pozabiti
ali izbrisati.
Zanimivo je razmišljanje
Martina Ivaniča. V izjavi
o »umiritvi« se slovenska drža-
va ne izmika svoji odgovorno-
sti nasproti odgovornosti ljudi,
ki so služili okupatorju. Ven-
dar so bili tudi na naši strani
ljudje in prav vsem je treba
»osvetliti« obraze in imena.
Peter Vodopivec dobesedno
zapiše: »... Toda prepričan
sem, da mora vsak človek
sprejeti odgovornost za svoja
dejanja... Najmar^j kar lahko
želimo, je, da krivec za prikri-
vanje ne bo več varuh gradiva,
ki čuva resnico o kritičnih do-
godkih. Hkrati moramo storiti
vse, da zgodovina ne bo več
v ryegovem zakupu.«
Tomaž Gerden je mnenja, da
mora resnica priti na dan, tudi
z imeni vseh morilcev.
O teh arhivih in ukrepanju
r^ihovih varuhov na partij-
skem vodstvu in policijskem
ministrstvu, pa tudi na raznih
inštitutih in muzejih, je govoril
leta 1981 uradni partijski zgo-
dovinar Ivan Križnar. Opozoril
je, da so iz arhivov izginili deli
dokumentov o delovanju Vo-
sa, medvojne partijske polici-
je, pa dokumenti o ravnanju
z vojnimi ujetniki-domobranci
po osvoboditvi ter o zasliševa-
ryu dachavcev. Glavna pri par-
tijski zgodovinski komisiji je
bila tedaj Lidija Šentjurčeva,
za arhiv policijskega ministr-
stva pa je bil »strokovryak«
bivši vodilni udbovec, umrli
Ivo Svetina.
Tudi »sovražna« emigrant-
ska in »vojna zločinska« stran
Slovencev preko luže ima svo-
je mnenje o spravi, kot oni pra-
vijo »pomiritvi«. Peter Urbane
iz Kanade meni, da je pobuda
prepozna, ker prih^a šele
s propada^em revolucije. Tu-
di ne sprejema enakosti oboje-
stranske krivde; Navaja pobo-
je neoboroženih ideoloških na-
sprotnikov iz Ljubljane in
z Dolenjske v letu 1941 in za-
četku leta 1942, ko ideološki
nasprotniki protikomunisti še
niso imeli svoje vojaške orga-
nizacije in niso oboroženo so-
delovali z okupatorjem. Ome-
rya krivce in žrtve.
Berem nepodpisan letak, ki
sem ga danes dobil v svojem
poštnem predalu: SPRAVE
Z VOJNIMI ZLOČINCI NI!!!
V TV 15 se oglaša Bogo Gor-
jan, partizan, oznovec, nekda-
nji predsednik slovenske Zve-
ze borcev NOV, sedanji član
vodstva Stranke demokratske
prenove. Dvomim, da bodo
ryegove besede k pomiritvi
Slovencev k^ prispevale. Po-
končanje domobrancev po voj-
ni ni bilo v skladu s prakso
delovarxja partizanskih sodišč
od leta 1942 naprej. Tak posto-
pek je bil igemen in neznači-
len za medvojno slovensko
ljudsko oblast. Tudi n^ bi bili
domobranci pod SS komando.
Nič pa ne reče o »praksi delo-
vanja sodišč« leta 1943 na Po-
horju v Pohorski zadevi, ob ka-
pitulaciji Italije o »praksi« po-
končanih vaških straž in kra-
ljevih četnikov v Jelendolu in
Mozlju, o »praksi* po Vosu ob-
sojenih in ustreljenih »kriv-
cev« za izdajo v Cerknem, o če-
mer je celo šef OCIX. korpusa,
Bojan Štih, protestiral zaradi
samovoljne obsodbe in ustreli-
tve izven sodišča. Tudi Goli
otok je imel bolj čudno »prak-
so delovanja sodišč«.
Zaradi vsega tega v tisti vrst-
ni red, naveden v iqavi sloven-
skih škofov, ne verjamem pre-
več. Za spravo samo je potreb-
na prejšnja pomiritev (ne
»umiritev«, ker je le-teh že pre-
več na Rogu in, izgleda, kar po
vsej deželi) vsaj v nekem civili-
zacijskem krščanskem in kul-
turnem okviru. Brez imenova-
nja komintemovcev, boljševi-
kov, esesovcev, vojnih zločin-
cev, bratomorilcev (belih in
rdečih), narodnih izdajalcev,
sovražne emigracije in podob-
nega, pa tudi brez nepodpisa-
nih letakov proti spravi ter re-
zanja spominske Upe na Žalah
prav po igavi vodstva Sloveni-
je o spravi. Vse to, na žalost, ni
nobena pomiritev, kje je šele
sprava!
II. SPRAVA
Seveda bo potrebno poleg
tega civilizacijskega okvira,
v katerega spada tudi grob
umrlega z nagrobnim zname-
ryem, imenom in časom smrti,
tudi razčistiti in določiti, kdo,
s kom in zakaj se spravlja.
Spravlja o se namreč tisti, ki
so med seboj sprti zaradi raz-
nih nasprotovanj in različnih
mišljenj. Biti morajo seveda ži-
vi, ker morajo sami pristati na
spravo in vzroki nasprotovary
morajo biti poznani in jasni.
Brez živih nasprotnikov, pri-
pravljenih na to, in poznavanja
nasprotovanj ni sprave. Zelo
vprašljivo je, kdo je pozvan za
spravljarje mrtvega nasprotni-
ka. Kdo je lahko zastopnik mr-
tvega, njegovi svojci, njegova
politična stranka, rijegovi nek-
danji vojni tovariši ali kdo
drug?
Odreči se moramo najprej
našemu partizanskemu iz leta
1941: »Zob za zob! Talca za tal-
ca! Kri za kri!« pa tudi poznej-
šemu vaških straž: »V imenu
Kristusovih ran, naj pogine
pcirtizan!«
Da je sprava, zlasti ta naša
»umirjena«, zelo težavna zade-
va, dokazuje tudi pisale naših
rojakov v zamejstvu in preko
luže. Tudi pisanje tedaj neko-
munističnega člana vodstva
OF, še živečega Zorana Poliča
to dokazuje. Ta ponovno kUče
zgodovinarje za »objektivno
raziskavo preteklosti«, čeprav
teh naših zgodovinarjev zaradi
objektivnosti ne moremo pre-
več hvaliti. Verjetno je temu
kriva prav Ijubfianska zgodo-
vinarska metoda raziskovanja
zgodovine NOV, ki jo je vnesel
v prakso dr. Metod Mikuž. Vse
temelji samo na dokumentih,
pa še brez imen in z opušča-
ryem kakih nelepih dejanj v tej
zgodovini sodelujočih. Nič pri-
čevanj, nič preverjanj in nič
osebnih analiz zgodovinarjev.
Tako zgodovinskih dog^£inj,
o katerih ni dokumentov aJi pa
so jih samopoklicani čuvaji
moralnosti NOV in prizadeti
počistili, teh dognanj enostav-
no ni več. Ne bom ponovno
navajal, »k^ se sploh ni zgodi-
lo«, ker je že dovolj bilo o tem
povedano. Zaradi takega nači-
na zgodovinske šole in zgodo-
vinarskih »partizanskih po-
močnikov« je naša medvojna
in povojna zgodovina ena sa-
ma lepa povest. Samo tisti
v zamejstvu, zlasti tisti preko
luže,to lepo povest nekoliko
pokvarijo, na žalost preveč
maščevalno in preveč s sovra-
štvom, večinoma na podlagi
čustvenih izjav prizadetih.
Vendar je to zlasti v zadr\jem
času in zaradi praznin, ki so jih
pustili uradni zgodovinarji,
primer tudi pri nas. Le redki
naši zgodovinarji so skušali za-
polniti ta, za zgodovino NOV
neprimerna dejanja.
Dr. Tone Ferenc je prvi zapi-
sal o »vojvodskih časih«, zgod-
r\jem boljševizmu na Doler^j-
skem. Franc Sterle je v Veli-
kem finalu navedel od Angle-
žev predane transporte domo-
brancev. Dr. Dušan Biber je
navedel usmrtitve na kočev-
skem procesu nesojenih voj-
nih ujetnikov, četnikov in va-
ških straž iz Grčaric in Turja-
ka. Tudi Drago Vresnik je ob-
jektivno napisal v svojih dveh
knjigah o vojski državne var-
nosti - VDV. Škoda samo, da
ne opisuje tudi tistih enot
VDV, ki so bile zaščite pri od-
delkih Ozne, ali pa piše o njih
pomankljivo. Stanko Petelin
v Vojkovi brigadi objektivno
popisuje nemški napad na par-
tijsko šolo v Cerknem leta
1944. Nič o kakšnem mitralje-
zu Nemcev v cerkvenem stol-
pu z dovoljenjem duhovnikov.
Na žalost premalo obdeluje ob-
stoječe dokumente iz OC IX.
korpusa in javne i^ave o likvi-
daciji cerkljanskih duhovni-
kov in drugih »potencialnih«
izdajalcev. Tudi zgodovinar
Mirko Fajdiga v svojih Pohor-
skih partizanih 1943 brez olep-
ša vanj a poda dog^arxja v Po-
horski zadevi.
Z ljubiteljskimi partizanski-
mi zgodovinarji pa je bolj teža-
va. Za Belogardizem Franca
Sajeta smo brali, da je celo pi-
sma talcev po svoje spremi-
ryal. Jože Vidic v svojih zgod-
ryih delih Po sledeh črne roke
tudi bolj uporablja polprever-
jene čustvene izjave prizade-
tih, kot dokumente ali prever-
jena pričevalca. Milica Ostrov-
ška tudi ni izjema v verodo-
stojnosti. Mile Pavlin se r^e
zakriva za »romanopisjem«,
kakor tudi slavni gorenjski To-
ne Svetina. Da o Ivanu Janu
sploh ne govorim, saj ima do-
volj težav že z Andrejem Bo-
hincem. O gestapu na Štiger-
skem in Kranjskem je mnogo
napisal rajni udbovec Karlo
Forte-Marko Selin, tudi na
podlagi udbovske zvezne štu-
dije in udbovskih dokumen-
tov, ki jih pa na žalost ne doku-
mentira. Zapisal pa je dejstva
o t. im. »ljubljanski« izd^i in
izd^alcu partizanskega infor-
matorja Kanteta, resda s krati-
cami, iz katerih pa se da ugani-
ti prave storilce. Pokojni Ivo
Svetina mu je to zelo zameril.
Te zadeve z imeni vred bi mo-
rale po Svetinovem ostati za
vedno »vojna tajna« za izven-
policijske in izvenpartijske dr-
žavljane.
Na žalost pri vsem tem nič
o zgodovini o medvojnih in po-
vojnih dejanjih policije, slo-
venskega, po boljševiških vzo-
rih organiziranega Vosa,
o kratkem času slovenskega
Odseka za notranje zadeve pri
predsedstvu Snosa, pa o poz-
nejši militarizirani jugoboljše-
vistični Ozni in civilni Udbi.
Ta zgodovina, ki bi marsik^
pojasnila in marsikaj prihrani-
la, se žal piše po dokumentih
v lasti RSNZ-ja, po pričevarxjih
še živečih vosovcev, oznovcev
in udbovcev, seveda tistih
»družbeno politično aiktivnih«.
Drugi nismo za to sposobni,
čeprav so me, preden so ugoto-
vili mojo »politično ne^tiv-
nost«, celo zaprosih za tako so-
delovar^e. To je želela uradna
zgodovinarka Republiškega
sekretariata za notranje zadeve
Irena Mrvič, ki piše zgodovino
policije Vosa, ONZ in Ozne za
potrebe RSNZ in ob »strokov-
ni pomoči« »družbeno aktiv-
nih« skupnosti bivših polica-
jev. Verjetno bo pa vse napisa-
no ostalo »policijska vojna tiO-
na«. Pa še bolje je tako, ker ne
bodo lepe pravljice o dobrih
Cefizljih in slabih Matajih z do-
brim koncem za prve, nič pri-
pomogle k spravi med Sloven-
ci. Na žalost so preveč pripo-
mogle k »umiritvi«.
Tciko pridemo na koncu še
enkrat k že napisanim zahte-
vam raznih piscev o spravi:
Ugotoviti celostno zgodovin-
sko resnico na podlagi doku-
mentov in pričevarxj. Vsak člo-
vek mora sprejeti odgovornost
za svoja dejarya. Osvetliti obra-
ze in imena. Krivec nag ne bo
varuh gradiva o resnici kritič-
nih dogodkov. Tako torej! Kaj
nam še preost^lne?
Tisto, čemur sem rekej v še
verujoči mladosti: izpraševa-
nje vesti in spoved, pa tisto,
Nadaljevanje na 18. strani.
16. STRAN - 12. APRIL 1990

Lastovka, ki se ni
vrniia v svoje gnezilo
Na obisku pri Patricll Junamicbel-Leskovšek, ki ž CeUu komaj pei
let
Bilo bi nšpak, če bi deja-
la, da Patricia Jungmichel-
Leskovšek živi med Celjani
kot tigka. Čeprav so i^ene
korenine povsem drugje, je
v Celju postala prava do-
mačinka. S svojo družino ži-
vi na Teharski cesti.
Ko je pred petimi leti kot
Nemka prišla v Slovenijo, se
je srečala z novimi ljudmi in
novimi navadami, kulturo,
pohtiko in nenazadnje z jezi-
kom, ki ga ni razumela, kco
šele, da bi ga znala govoriti.
Vse to ji je takrat d^alo le
malo upanja, da bo v Slove-
niji kdaj resnično zaživela.
Pa je. Navadila se je našega
načina življenja, vzljubila je
ljudi, ki so ji bih takorekoč
še včeraj tujci. Pohvali se
lahko s čudovitim znanjem
slovenskega jezika in treba
je poudariti, da je v njenem
besednjaku zelo malo luk-
njic, ki ji včasih ponag^ajo,
da tu in tam stavek ostane
brez kakšne besede. Po nje-
nem spretnem naglaševanju
in govorjenju slovenščine je
kar težko ugotoviti, kateri je
v resnici njen materni jezik
in od kod Patricia pravza-
prav izh^a.
Mladost na
stopnicah brazilske
hiše
Patricia se je rodila v nem-
ški družini, ki se je kmalu po
njenem rojstvu preselila
v južnoameriško državo Bra-
zilijo. Tam so imeh hišo z ve-
likim vrtom, ki se ga Patricia
še vedno rada spominja. Pra-
vi, daje bil nek^ posebnega.
Odraščala je v družbi bra-
zilskih otrok, zato se je kma-
lu naučila njihovega jezika.
Zelo je zavidala tem ^udem
in si je na tihem želela, da bi
bila ena izmed njih. Še ved-
no jih globoko spoštuje, saj
meni, da so eni redkih, ki ta-
ko vdano zagovarjajo svoje
poreklo in se mu zlepa ne
odrečejo.
V, Braziliji je obiskovala
najprej otroški vrtec, nato
osnovno šolo, gimnžizijo pa
je končala v Nemčiji, kamor
seje kasneje vrnila s starši in
mlajšo sestro Sabrino. Oče je
želel, da bi se zaposhla kot
ekonomski tehnik, vendar
so bila njena hotenja narav-
nana drugam. Že v Braziliji
je razmišljala o tem, da bi
postala stevardesa. Všeč ji je
bilo razgibano življenje, rada
je potovala in tudi radoved-
nost jo je zapeljala v ta po-
khc. Sprva je imela težave
z angleškim jezikom, zato je
za nekaj mesecev odpotova-
la v AngUjo, kjer je živela pri
družini z majhnimi otroki in
z njihovo pomočjo se je od-
lično naučila jezika. Kasneje
se je zaposhla pri nemškem
letalskem prevozniku Luft-
hansi in v šestih letih je pre-
potovala skorau ves svet po-
dolgem in počez. Kjerkoh je
letalo pristalo, je imela mož-
nost ncueti n^boljši avto in
si ogledati, kar je pač dose-
glo njeno oko.
Pristanek v Sloveniji
»Veliko sem potovala in še
več videla, nikoli pa si nisem
mislila, da bom nazadnje pri-
stala v državici, ki jo človek
komžo najde na zemljevidu.
Toda danes sem kar vesela,
da je tako naneslo,« se z na-
smeškom spominja Patricia
in hiti nadaljevati, kako jo je
zaneslo v Slovenijo. »Nekoč
sem letela v afriško državo
Nigerijo in na letalu sem
spozn^a zdajšnjega moža.
Branko je Slovenec, ki je
svojo srečo ncoprej iskal
v Nemčiji, kjer je del^ v gra-
fični tovarni - takrat ga še
nisem poznala. Pozneje je šel
za kruhom v Nigerijo in tam
je poleg kruha dobil še me-
ne, hudomušno pripoveduje
Patricia. Pred petimi leti sta
oba pripotovala na Sloven-
sko, kjer sta se nž^prej vzela,
potem pa sta odprla obrtno
delavnico.
»V začetku je bilo zelo tež-
ko, ker nisem znala niti poz-
draviti po slovensko, Branko
pa mi nikoh ni prizanašal in
me je nenehno pošiljal med
ljudi, kjer sem se morala
znajti, kakor sem vedela in
znala. K sreči sem bila vztraj-
na in potrpežljiva in zato da-
nes govorim slovensko, lah-
ko bi rekla, skoraj tako do-
bro kot nemško; nemščina je
moj materni jezik. Tudi na-
čin življenja se mi je s priho-
dom v Slovenijo popolnoma
spremenil. Prej sem bila sko-
raj vedno brez obveznosti,
potem pa sem dobila najprej
gospodinjske naloge, tem so
se pridružile še zadol^tve, ki
jih imam kot mati. Starejša
hči ima tri leta, ravno te dni
pa se privajam skrbem, ki jih
je prinesla na svet 14 dni sta-
ra hči Ana. Ampak verjemi-
te, človek se vsemu privadi.«
Slovenija, moja
dežela
Odkar ima Patricia druži-
no, ne razmišlja več o tem,
da bi se kdaj vrnila v Nemči-
jo ah celo v Brazihjo. Pred
kakšnim letom je odpotova-
la na obisk k staršem v Sao
Paolo in pravi, da je bila to
zanjo prijetna osvežitev, a se
je zelo rada vrnila domov.
»Morda v Sloveniji najbolj
pogrešam starše in prijatelji-
co, ki jo imam v Nemčiji,
drugače pa moram priznati,
da je Slovenija postala moj
dom. Ob tem seveda ne bom
nikoh pozabila prvotne do-
movine Nemčije, še manj
Brazihje, kjer sem preživela
najlepše dni otroštva. Ravno
zaradi tega mi ne sme nihče
očitati, če svoje otroke učim
tudi nemškega jezika, ki je
navsezadnje jezik moje ma-
tere,« je zaključila pogovor
Patricia Jungmichel Le-
skovšek. In njena triletna hči
Sabrina očitno že uresničuje
mamine želje, s^ govori in
poje v dveh jezildh - nem-
škem in slovenskem.
SANDRA KOJNIK
Patriciino otroštvo je ostalo v daljni Braziliji. Na sliki (od leve proti desni) Patricia, njen oče Gottfried,
mama Annelore in mlajša sestra Sabrina.
Patricia s svojo triletno hčerko Sabrino.
izginotje teharskega
iagerja
Taborišče na Teharju je bi-
lo, taborišča na Teharju ni
več.
Kakor od domačinov ni-
sem mogel izvedeti, kako so
partizani barake porušili in
kohko jih je bilo, mi tudi ni-
so znah povedati, kdaj so iz-
ginile in kako. O nemških
barakah vedo marsikaj, par-
tizanski časi pa so zaviti
v molk in skrivnost. Grozlji-
vost teh mesecev je bila
močnejša od sicer običajne
človeške radovednosti. Vaš-
čani so se odvračah od doga-
janja, ki so mu morali biti
priče, zapirah so se v hiše,
prekrivah so okna z odejami,
da bi uduših pretresljive gla-
sove, krike, prošnje in otro-
ški jok, da bi bih manj shšni
streli, ki so sejah smrt.
Za september ali oktober
leta 1945 se domačini barak
ne spominjajo več, se pravi,
da že niso več stale. Nekateri
menijo, da jih je verjetno po-
drla vojska, ki je v bližini
gradila skladišče za svoje po-
trebe. Druge govorice so bolj
strašljive. Več ljudi mi je po-
vedalo, da so likvidatorji sa-
mi uničili taborišče s proti-
tankovskimi topovi, tako
imenovanimi flaki. Z njimi
naj bi zrušiU barake, streljali
naj bi vanje, ko so bih v njih
še vsi obsojenci, razporejeni
v skupino A. Grob naj bi na-
šh pod ruševinami, ki naj bi
jih kasneje prerasla trava.
Dokazov ni ne za eno, ne za
drugo trditev, za sedaj niti ne
preverjenih pričevanj. Da
o tem nima podatkov celjski
muzej revolucije, ne prese-
neča. Predstavniki muzeja
ne izključujejo nobene od
obeh možnosti, ker vedo, da
so ostali za Nemci protiletal-
ski topovi, ki jih je kot vojni
plen zaplenila partizanska
vojska.
Verjetno bo čas prinesel
tudi resnico o tem, saj nobe-
na stvar ne ostane skrita za
zmeraj. Morebiti bo sprego-
voril kateri od tistih, ki bi
morah vedeti, ki vedo. To so
predvsem politiki, ki so se-
deh v samem vrhu in so bili
poučeni, ki so pomor odo-
bravah, če niso kar odločali
o njem. Brez božje volje še
las ne odpade človeku z gla-
ve, pravijo verni kristjani,
mimo volje partije pa se nič
ne zgodi pod socialistično
oblastjo, prav gotovo pa ne
umirajo tisoči. Nekatere
zdrave sile, kakor jih je ozna-
čila Mladina, so bile ob kon-
cu vojne v samem partij-
skem vrhu in dovolj pouče-
ne, da morajo vedeti.
V naslednjih letih je pro-
stor, kjer je stalo taborišče,
veljal za dolino smrti. Starši
so govorih otrokom, da živi-
jo tam strahovi, ki ne priza-
našajo porednim. V želji, da
bi jih ostraših in odvrnili od
doline, so si izmišljali vse
mogoče. Ampak otroci na
Teharju so kakor drugod po
svetu: zvedavi so in stakljivi,
najbolj pa jih mika skriv-
nostno in prepovedano.
Igrah so se v dolini smrti,
kopah so se v Voglajni in no-
sili domov kosti, za katere
niso vedeli, kateremu bitju
so pripadale. Vsekakor so jih
imeh za živalske.
Ljudje so trpeli v prisil-
nem molku. Če bi lahko
spregovorili, bi jim bilo goto-
vo v olajšanje, bi tudi otro-
kom lahko povedah, da je
spodaj grobišče. Rahla hbe-
ralizacija se je obetala v Slo-
veniji v začetku sedemdese-
tih let. Le 1972 pa je spet
zmagala trda smer, partija je
obračunali
čičem in i
vsi upi pa i
dobro des(
Na Teh!
gradbeni s
dolini smr
ča so posti
jo, vaščanc
dostop in jI
lina smrti '
menila v d'
ni materia
karne.
Najprej!
tisoč ljudi,
bove žrtev
skrunjenja
mogh doif
ženi, vendj
je podpisal
lo treba f
tev. Delav
strojih in^
gotovo nis'
Odkar s<
spremenil'
harčane nf
se njihovi
grobovih'
želel olai^
Spoštoval
ske in n®
spremenij
če, je slai^
___^
Zapori
živijen
»Po rodu sem Celjan. Že od nek-
daj nisem imel rad šole, čeprav
sem bil v njej nekaj časa uspešen.
Namesto srednje šole sem se zani-
mal za druge stvari. Rad sem hodil
po svetu. Delo me tudi ni preveč
zanimalo, razen če ni bilo v mojih
sferah. Rad sem dalal tisto, kar mi
je ustrezalo, hm... dosti je, po
moje.«
Tako se je predstavil Emi. Tisti,
ki ga poznate, veste za koga gre,
tisti, ki vam njegovo ime ne pove
ničesar, pa boste i^jegovo zgodbo
morebiti z zanimanjem, ali pa zgra-
žajoče, prebrali. Okoh trideset let
šteje in tudi zapori mu v teh letih
niso neznanka. Pot vanje sije vedno
utrl z nasilništvom. »Nikoh nisem
bil na krivih potih, to da sem bil, so
trdih drugi. V restu sem bil zato, ker
smo se pretepah po gositlnah...«
Vetmjaška mladost
Osnovno šolo je zaključil, potem
pa seje pri šestnajstih odločil, da ga
mika nepoznani, širni svet. »Zalutal
sem v Istanbul, nato še v Indijo in
videl, da mi to ustreza, da sem tam
nek individuum. Ker me v tujini
niso poznah, sem se lažje dokazoval
kot v Celju, kjer vsi nakaj pričakuje-
jo od tebe. S tega obdobja se najraje
spominjam Goe. Tam sem živel pet
mesecev in sploh nisem vedej kate-
ri mesec je, kaj šele dan, ura. Žurira-
h smo dan in noč, spali smo, kadar
pač smo, vreme je bilo pa takšno, da
si lahko nag hodil naokoli. Tam sem
bil šminker, ni problema, vse se je
svetilo, ind^ska oblačila... Posku-
sil sem tudi drogo - vse vrste, kar
jih obstaja.«
Na celjskih uhcah je pred leti iz-
stopal že s svojim videzom-najprej
je bil dolgolasec, ko je prišel tudi
k nam punk, pa se je ostrigel na
čirokija. Iskal se je drugje, Celje ga
je, kot sam pravi, od nekdaj oviralo.
»Nisem se hotel identificirati z na-
vadnim narodom tukaj za noben
denar!«
Tudi delal je občasno. V Aeru, pa

12. APRIL 1990 - STRAN 17
ijina Ernijeva
filozofija
Tam mu je
hodil po
litvenimaje
uzazaposlo-
i^ravlja prilož-
je marsikdju
icesti sem na
1 , pa sem mu
1 meje pogle-
1,. »Fuck off!«
ilraditega kas-
j pa tudi ne bi
) jg od nekdaj
I so kar prijetni
i manj inte-
izživljal nad
tuiuintelektu-
ijlcuša s silo.«
L se je bojda
jpovem... res-
j^lcaj vem, po-
3 BI se, ko sem
i 1 stepel proti
ti pli so mi stol
ler je bil. Po-
li icaji in so se
i li štirimi. Str-
b me peljali iz
1| jotovil da so
!| m nekje bhzu
m I potem tepU,
e Od kolen do
a zadnjo stran
f rgli so me za
il imrl, pa niko-
i 1 priplezal pol
li [a ovinka, ta-
s (sem. Privle-
1 ;(k1 tam pa so
! (.jaz se nič ne
i (do kaj dela-
. lelajo-jebo jim
^ že drugič
f.
'<i'o7iv!ienjsko fi-
..etitiole: »Sem
IV, rojen sem
mesta. Ko
ti,icafič na le-
sem v tej
:tiraš s pet-
od njih se
I Pa če je to
vsak dan isto, se boš v enem mese-
cu gotovo stepel. Pustil se pa tudi
ne boš kar tako pretepati. To je to.
Gostilniške scene...«
Zapomišicl ročk
Erni pravi, da je bil prvič zaradi
nasilništva zaprt za leto dni v začet-
ku osemdesetih let, drugič pa pred
kratkim, lani. Iz zapora se je vrnil
minuli mesec. Nekateri njegovi
znanci pravijo, daje bil zaprt še več-
krat, pa saj navsezadnje število ni
pomembno.
»Prvič sem bil zaprt v Mju-iboru,
se še dobro spomnim, ko sem prišel
notri. Tam je bila samica, v njej sem
po turško sedel na tla in meditiral:
,Emi, zd^ pa eno leto nisi več ti!' Pa
sem eno leto pozabil nase. Tudi se-
daj, drugič, sem naredil isto. Če bi
dve leti sedel v zaporu, ne bi mogel
več reči, da si isti človek. Ne, v zapo-
ru niso z nami fizično obračunavah,
nikoli pa se niso vmešah, če smo se
med sabo obračunavali zaporniki.
O ja, smo se stepli, bolj za hec. Tudi
do hujših poškodb jejrišlo. Zadnjo
kazen pa sem bil jaz zelo priden in
sem se trudil, da bi se zavedal, kaj
sem narobe storil in poizkušal negti
neko smer za v bodoče. Ampak, še
sedsg mi je hudo; zakeg se ne bi smel
braniti če me kdo napade? Če bi me
kdo sed^ udaril in si pri tem zlomil
roko, bi moral v zapor jaz, češ, zlo-
mil si mu roko! Tako me obravnava-
jo na sodišču.«
Enkrat tedensko so imeli zaporni-
ki sestanke, na katerih so morali
sodelovati. »Silili so te, da bi sodelo-
val sproščeno, če si pa malo ksu na-
robe rekel, si zajebal vse. Vse sku-
pso je bila ena velika laž. Da obdržiš
lastno voljo, je potrebna velika me-
ra samokontrole in meditacija, da ti
ne sperejo možgan. Spirajo pa jih
tako, da te siUjo, da priznaš, da si
potreben prevzgoje. Jaz sem bil na
koncu pripravljen pogledati v svojo
preteklost in videti tisto kar je bilo
pri meni narobe ter se sprijazniti
s tem, da tako ne gre več dalje.«
V zaporu je kot predstavnik iz
vrst zapornikov sodeloval pri samo-
upravi, čeprav pravi, da je to farsa.
Vendarle pa si je čas Idhko krajšal
tako, da je sodeloval pri prirejanju
proslav, v kulturnih la-ožikih. Pisal
pa je tudi vroče zgodbe zase in za
druge zapornike.
Ne, nič nenavadnega ni bilo to.
Emi namreč piše tudi pesmi. »Pi-
šem lahko po naročilu, ravno kakor
mi je všeč. To je stvar domišljije.
Napišem lahko takšne pesmi kot jih
je pisal Prešeren ali pa takšne ^od-
be kot jih je pisal Bukowski. Če se
enkrat na stvar spoznaš, ni problem
delati šablonsko.«
Modri povej,
za koga rodi se otrok?
Za usodo, boga ali za ljudi?
Za dobro ali slabo naj se bori?
Naj prepeva,
naj joče,
ali pa naj dela kar hoče?
Modri povej,
zakaj ni svobode?
In na koncu povej, kaj naj reče;
kar bilo je-prešlo je, ali je to?
Za praznike, pravi, da so
bili prijazni, saj se azvedajo
svoje vloge v zaporu. »Nek^
pa je takšnih, ki hodijo
v službo, potem so pa slabe
volje, kot da si jim ti kriv, da
morajo biti tam. Tako je
eden hodil po hodniku in
nas jezno gledal, malo je
manjkalo, da nas ni narezal.
V celoti pa so bili kar v redu.
Prijazni
Na vprašanje, česa je poleg
svobode najbolj pogrešal
v zaporu, je bil odgovor jedr-
nat: »Mlade mačke.«
Portret nasilneža
Nekso grobih potez s čopi-
čem smo že zarisali kot okvir
Emijevi osebnosti. Se v člo-
veku, ki ima zaradi nasilni-
štva neprestano opraviti z ro-
ko pfavice skrivejo tudi ču-
stva?
»Človek sem, ki je vedno
zaljubljen. Nisem nav^en,
da im^o drugi mene radi, jaz
vem zase, da imam druge
rad. Tega pa že dolgo nisem
videl, da bi imel kdo mene
iskreno rad.«
Tudi o prijateljstvu razmi-
šlja previdno. »Nisem pri-
pravljen nositi breme prija-
teljstva. Imel sem jih včasih.
Če pa je že treba v javnosti
povedati, rsge rečem, da ni-
mam nobenega, kar pa res
čutirn, je moja stvar. Ne mo-
rem reči, da imam prijatelja,
če ga od desetih let pet let že
nisem videl. S^ imam prija-
telje, s katerimi se dobro raz-
umemo, vendar breme pra-
vega prijateljstva nisem pri-
pravljen nositi in dvomim da
ga je sploh kdo na svetu.«
Erni meni, da njegova bo-
doča usoda ni odvisna le od
njega samega, pravi, da mu
bodo, če bodo hoteli, drugi
že k^ našU. »Zase vem, da
sem se zmeditiral toliko, da
bom stopal v skladu z druž-
bo. Ne vidim razloga, da bi
hodil v zapor. Če pa me bodo
nekateri, ki sem se jim kdaj
zameril, hoteU spraviti proč,
me pač bodo. Saj to delcgo
z ljudmi že od pamtiveka.«
Zaupati sam vase, je Erni-
jev življenjski moto. »Čez
meglo človeške zablode je
nsgboljše iti po neki sledi,
slej ko prej pa boš prišel ven,
čeprav ne veš, k^ te tam
čaka.«
Da bi bil srečen in da ne bi
bil več v situaciji, ko bi se, po
njegovem, moral zaplesti
v pretep, bi moral živeti
v kakšnem templju v Tibetu.
»Tam se ljudje drug druge-
mu trikrat pi^lonijo, ko se
srečsoo in si izkažejo spošto-
vanje. Tu, pri nas, na cesti
pa... Če ti nekdo ni všeč, mu
boš že nekaj ušpilal. Preveč
hudobije je pri nas. Ljudje
v tujini pa znajo prisluhniti
drug drugemu, in znajo spo-
štovati svoje različnosti. Isto
je pri ženskah - takšnih ple-
haric kot so v Celju, ni nikjer
na svetu. Pa sem hodil tudi
po Holandiji, brez avta, in so
mačke skakale za menoj. Tu
'pa te neOprej vprašajo: ,Imaš
avto, kam me boš peljal?'«
SedeO Emi dela le prilož-
nostno, 2jutr£y pravi, dlje spi,
nato gre na obhod po mestu,
zvečer je večkrat gost Kljii-
ba, pravi pa tudi, da se je
v zaporu preveč zredil, zato
skuša z rekreacijo odpraviti
tudi to nevšečnost.
Z zapori se bo morebiti še
srečal. Že dalj časa se na-
mreč na sodišču vleče zade-
va, v kateri se mu obeta, da
bo zaradi pretepanja dobil
šest mesecev zapora. Pritožil
seje in upa, da bo uspel. Boj-
da ima priče, ki pričelo zanj,
češ da se je tepel le v samoo-
brambi, toda nihče mu nič
več ne verjame. »Če bi od
petn^stega leta nosil krava-
to in poljubljal damam roke,
bi bilo drugače,« meni. In
dod^a: »Če hočeš biti člo-
vek, moraš dati vse hudo
skozi, da lahko spoštuješ ti-
sto kar je dobro.«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Emi je svoj zunanji videz pogosto
spreminjal. V rosnih letih je bil
dolgolasec...
... malo kasneje pa ostrižen na čirokija. Danes ob tem
zamahne z roko in pravi: »To so bile mladostne neum-
nosti.*
so tudi primitivna plemena
poznala svoj kult mrtvih.
Stanko Kostanjevica, ki je
billeta 1972 vodja delovišča
jPregrada na Teharju, mi ni-
česar ni vedel povedati
o grobovih.
*Bil sem delovodja grad-
bišča Pregrada. Moram takoj
^povedati, da ni bilo nobenih
Informacij ali namigov, da
bomo gradili na prostoru,
^er je bil nekoč partizanski
'3ger. O tem sem shšal šele
oa vaščanov na Vrheh. Oni
so mi pripovedovali o grozo-
ti ki nsO bi se dogajale po
osvoboditvi na Tehaiju. Sli-
^ sem o potoku, ki je bil
f^eč od kr^, o nočnih stre-
yaiyih in podobno. Veliko so
™ govorili, nikoli pa nisem
Posebno razmišljal o tem.
.Poudarjam, da nikoli na
^adbišču nismo naleteli na
Jtoveške kosti. Morda je
J^Kšna le bila, toda jaz ni-
bil nanje pozoren. To je
"Mogoče. Na prostoru, kjer
/^.bi bila grobišča, kakor mi
na karti, zemlje nismo
.jjT^opavah. Prekopali smo
irah^r hribe v okolici in upo-
• Ri" zemljo za pregrado,
i	delovišča so naredili
IJJ^^kti. Morda so se na-
'ij^^^^o izgobnih grobovom
, J Načrtovali deponijo tako,
sedcO trupla ali njihovi
'poH	metrov globoko
Ise j^^Padki. Spomnim pa
i dož	od naših bul-
med obratovanjem
irie.i ^ greznico. Bila je na	zidano
kot^^^^o- Zid je lahko služil
Katrina ali umivalnica.
možno pa tudi za streljanje.
Nismo pa našU nobenih zida-
nih temeljev, za katere me
sprašujete. Vsa dela, ki smo
jih opravili na tem gradbiš-
ču, vam lahko zarišem na
karti.«
O pripovedi Stanka Kosta-
njevice nimam pravice dvo-
miti. Njegovi delavci so sa-
mo nasipah in utrjevali pre-
grado, zato je povsem mogo-
če dvoje: da so zemljo zanjo
resnično vozih z vzpetin, na
katerih ni bilo nemških strel-
skih jarkov in protitankov-
skih pasti, ki so jih partizani
napolnili s trupU; če so bile,
pa verjetno, da so jih prezrli,
s^ je znano, kako sodobni
stroji rijejo v kupih in kako
vozniki, ki so hote ali nehote
prezrli, keo se vah pred njimi,
uničili celo dragocena zgo-
dovinska najdišča.
Po drugi strani pa dopuš-
čam po izkušnjah zadnjih
dni tudi možnost, da je nek-
danji delovodja na kak način
zavezan k molku. N^ mi ne
zameri, osebno ga ne mislim
prizadeti, toda kogar je pičila
kača, ne zaupa niti zviti vrvi.
Kako je mogoče, da na tere-
nu, kjer so otroci med igro
nah^aU človeške kosti, ne bi
nobene opažih delavci, ki so
s težkimi stroji vozih tam
okrog? Zemlja je bila polna
trupel, ki so bila površno za-
kopana.
Mnogo dejstev nas navžga
na misel, da deponija za od-
padke iz Cinkarne ni bila iz-
brana po naključju, da so bih
grobovi namenoma prekriti
v upanju, da bodo potonih
v pozabo, ne samo pod plast-
jo sadre v umetnem jezeru.
Že pred letom 1972 je
oblast napravila vse, da bi
resnica o Tehaiju ne prišla
v javnost. Govoriti o tem je
bilo sovražno dejanje in je
bilo kaznivo, v knjigah, revi-
jah in časopisih pa so lahko
tiskah samo zgodbe in poro-
čila o junaštvu partizanov
v boju z okupatorji. V tujini
je slovenska emigrantska h-
teratura sicer poročala
o vsem, vendar jo je bilo kaz-
nivo prinašati v domovino.
Mladi slovenski pisatelj iz
Maribora, ki bi bil vendarle
rad spoznal tudi drugo stran
med^e, je bil zaradi svoje
vedoželjnosti obsojen pred
sodiščem.
V skrivnost je bila zavita
tudi gradrga vodne pregra-
de. Gradih je niso domači
delavci, ampak podjetje
s Pti^a. Domačini niso imeU
pravice stopiti na gradbišče,
občan G. Z. pa mi je zatrdil,
da so priheOale pohcijske pa-
trulje in se zanimale za avto-
mobile, ki so se ustavljali
v bhžini. Spominja se tudi
skupine visokih vojaških
častnikov, ki si je prišla ogle-
dat deponijo. Le zaksg naj bi
visoke oficirje zanimali od-
padki iz celjske Cinkarne?
Dokler ne bo odkrita in ob-
javljena vsa resnica o pokolu
na Tehaiju, bodo ljudje spra-
ševah, bodo ugibah in skle-
pali, jih bodo navdajali s su-
mom vsi gododki, ki so po-
vezani s kr^em, četudi uteg-
ne biti kateri med njimi po-
vsem naključen.
Zazrimo se v jutri
v tej številki zaključujemo z objav-
ljanjem feljtona Krvava drama Teha-
rij, ki ga je za Novi tednik pisal Roman
Leljak.
Le redko kateri feljton ali sploh pri-
spevek v Novem tedniku je povzročil
tohko burnih in žolčnih reakcij, užalje-
nosti, groženj s tožbami (in tožbe proti
avtoiju), prizadetosti in bolečin. Če nič
drugega, so te reakcije za in proti dokaz,
da je uredništvo ravnalo prav, ko se je
odločilo za objavo. Ko smo v zadnji lan-
ski decembrski številki pričeli objavljati
feljton, smo sicer pričakovali odmeve,
vendar drugačne in mnogo bolj odkrite.
Želeh smo predvsem podreti zid molka,
ki je 45 let obd^al dogodke v zvezi s te-
heu^skim taboriščem in povojne »čist-
ke«, ki so bile po eni strani krut in krvav
obračun z ostanki kvizhnške vojske na
slovenskih tleh, pa tudi obračun z bivšo
in mogočo bodočo opozicijo - s politič-
nimi nasprotniki torej.
Naš cilj je bil predvsem javno objav-
ljena beseda o dogodkih v teharskem
taborišču, ki naj bi prispevala k ugotav-
Ij^u objektivne resnice. V času, ko še
ni bilo izjave Predsedstva SRS o naci-
onalni pomiritvi, ko še ni bila ustanov-
ljena neodvisna skupščinska komisija,
ki bo zd^ vse dogodke v zvezi s Tehaiji,
Rogom in podobnimi taborišči v Slove-
niji postavila v pravo zgodovinsko oko-
lje in v prave, objektivne in resnične
okvirje, samo pričeh objavljati feljton
o teh dogodkih na celjskem območju.
Nikoli nismo trdih, da so vsa razmi-
šljanja Romana Leljaka, s katerimi se
mnogokrat tudi sami nismo strinjah
v celoti, resnična in prav takšna, kot jih
je zapisal. Želeh pa smo omogočiti n^-
širšemu krogu naših bralcev, da se sez-
nani tudi s to platjo resnice.
Zgodovinski viri, arhivi in dokumenti
(kolikor jih o teh dogodkih sploh je) so
javnosti še vedno nedostopni. Edina
•pot, ki jo je lahko ubral Leljak, je bila
torej - zbiranje pričevanj. In ta pričeva-
nja, predvsem pa njihova objava v feljto-
nu v Novem tedniku in drugod, ter
v kr\jigah Vetrinje - Teha^e Rog ter
Krvava rana Teharij, so prispevah k po-
membnim premikom v naši družbi.
Prispevala so k ustanovitvi komisije,
ki bo raziskala te dogodke, pripomogh
so k prvim resnim poskusom narodne
pomiritve, prispevala bodo, v to verja-
memo, k objektivizaciji zgodovine po-
vojnega obdobja.
Ko bo to delo opravljeno in ko bodo
mrtvi z obeh strani dokončno pokopani
v spodobnih grobovih, ko bo postala su-
verena pravica svojcev, da obiskujejo
grobove svojih, šele takrat bomo lahko
govorih o humani družbi na drugih te-
meljih, šele tedaj bo mogoče obrniti nov
hst v slovenski zgodovini.
Vsi očitki da je Novi tednik pozabil
strahotne okupatorjeve zločine in zloči-
ne domačih kvizhngov v njihovi službi,
da Novi tednik s tem spodbuja revanši-
zem, da se Novi tednik zavzema za naci-
onalno spravo za vsako ceno in brez
ugotovljenih zgodovinskih dejstev ter
da Novi tednik potvaija zgodovino, po-
stcujoo v tej prizmi komsgda k^ več kot
zlobna podtikanja.
Novi tednik je svoje poslanstvo z obja-
vo feljtona Krvava drama Teharij opra-
vil. ZdeO je na vrsti ustanovljena komisi-
ja. Predvsem pa je na vrsti slovenski
narod, ki mora pozabiti preteklost, po-
kopati mrtve in se zazreti v svoj jutri.
18. STRAN - 12. APRIL 1990

Nadaljevanje iz 15. strani.
kar so me naučili v skojev-
skem dozorevanju: samokriti-
ka in kritika. Bilo pa je izpraše-
vanja vesti kar zadosti, pa tudi
kritike. Zato ostanimo pri spo-
vedi in samokritiki! To je po-
trebno za spravo!
Želel bi pripomoči k spravi,
zato skušam po svoji zgodo-
vinski vednosti in svojega spo-
mina ter napisanega spomina
prizadetih, spomniti svoje so-
tovariše, meni podrejene, ena-
ke in nadrejene iz medvojne
NOV in povojne revolucije.
Skratka, pomoč pri samokriti-
ki pa tudi pri spovedovanju!
III. SPOVED IN SAMOKRI-
TIKA
Tako nastaja zaradi metod
ljubljanske zgodovinske šole
ali zaradi leporečnih zgodovi-
narjev in zaradi »vojne tajne«
uradnih pohcijskih zgodovi-
narjev, pa tudi zaradi zgodovi-
narskih zbiralcev izjav življerij-
sko prizadetih, velika luknja
v ncirodovem zgodovinskem
spominu. V to luknjo je na eni
strani vskočila čustveno priza-
deta generacija premagancev-
emigrantov v tujini, na drugi
strani pa generacijsko prizade-
ti, o vsem tem nevedni, potom-
ci zmagovalcev doma. Oboji
čustveno krivijo zgodovinsko
resnico, jo temeljijo na izjavah
ostarelih, čustveno prizadetih,
torej sodelujočih. Strašno pre-
tiravanje tako v dogodkih kot
v številu žrtev, čeprav je žal
vsa dežela eno samo vehko
grobišče revolucijskih žrtev
ene in druge strani. Ncomcinj je
še prizadet okupator. O bratih
Hrvatih in njihovem pohodu
smrti leta 1945 po Sloveniji
s postajami v Mariboru, Tez-
nem in Maclju pa bolje, da ne
govorimo.
Preidimo sedaj k pomoči za
samokritiko in spoved. Bojan
Polič iz vrhovnega vodstva OF
bi lahko povedal o vzroku, za-
k^j je bilo 31. januarja 1942
v Slovenskem poročev^cu ob-
javljeno tolmačenje 10 OF, ki
seje glasilo: »... da se sankcije
(smrtna kazen) omenjenega
zaščitnega odloka raztezajo na
vsakogar, ki dela na to, da na
ozemlju slovenskega naroda
nastane oborožena sila, ki ne
raste iz Slovenskih nairodno-
osvobodilnih partizanskih čet
in Narodne zaščite pod pohtič-
nim in vojaškim vodstvom
Osvobodilne fronte. Izvršni
odbor Of «
Poleg kočevskega pravosod-
no redno vodenega procesa
s strani centralne komisije Vo-
sa in pravosodne službe pri
Glavnem štabu NOV in POS
so bile tudi izvensodne umrti-
tve vaških straž in četnikov
v Jelendolu in Mozlju. Tudi
o tem bi lahko spregovoril Bo-
jan Pohč pa tudi Zdenka Ki-
dričeva. Slednja bi lahko tudi
pojasnila, zakaj vosovski nihi-
hzem v Ljubljani leta 1941/42,
ko je Vos pobijal neoborožene-
ga in vojaško neorganiziranega
ideološkega nasprotnika in
kdo je pravzaprav sodil, parti-
ja, OF ali Vos? Izmed takrat
sodelujočih bi lahko k^j rekla
tudi Milan Pogačnik in Franc
Stadler-Pepe.
Tistih »vojvod« iz leta 1942
na Dolenjskem, ko je bil »lovo-
pust na potencialne revolucij-
ske sovražnike«, je že precej
mrtvih. Je pa še živ, res pravi-
jo, da bolan, Žan More-Rome.
Tudi Jože Brejc, ki ni bil tohko
»vojvoda« kot podložnik, bi
lahko kaj več rekel.
Pohorska afera na Štajer-
skem. Kdo si je izmislil tiste
modre in belogardiste, ki mo-
rajo biti tudi na Štajerskem ter
o tem prepričal pozneje likvi-
diranega načelnika štajerskega
Vosa Rudija Kneza-Silasa?
Mitja Ribičič-Ciril, Ivan Tla-
ker-Luka in tudi, kot pravijo
takrat neHje »zabunkani« Ser-
gej Kraigher, o tem kar precej
vedo.
Na Gorenjskem so vsi pokra-
jinski forumi z narodnim hero-
jem Maksom Krmeljem na če-
lu vkljub opozorilom zagovar-
jali gestapovca Helmutha Ro-
sumeka in njegovo »iskreno«
sodelovanje s partizani, borci
in cefatji pa so zaradi tega
množično padaU. Kaj pravi
Maks Krmelj o tem?
Kaj pa tisti, od pokrajinske-
ga Vosa na brzino likvidirani
duhovniki in drugi zaradi
predvidene izdaje partijskega
teč£ya v Cerknem? Član pokra-
jinskega Vosa Franc Pokovec-
Poki bi se moral še kcO spom-
niti tega.
Potem pa osvoboditev. Naš
umik s Primorske in Koroške.
O Italijanih-fašistih, privede-
nih s Primorske, bi bilo po-
trebno spregovoriti. Tamkajš-
nji tedar\ji oznovec Vitko Hl^
bi moral o tem nek^j vedeti.
S Koroške je po lastnem pripo-
vedovar\ju pripeljal zajete
Nemce-naciste v Begunje
Behm Ludvik-Slavc. Kje so
končali eni in drugi, vključno
s predanimi nemškimi ujetniki
iz begunjskega gradu?
K^ pa nalog Ivana Mačka-
Matije načelniku ljubljanske
Ozne Dušanu Bravničarju, nju
organizira likvidacijo kakšnih
150 domobrancev, ki so na dan
osvoboditve ležali težko ranje-
ni ali bolni po ljubljanskih bol-
nicah? Znano je, da je Bravni-
čar to odklonil. Kdo je potem
ta necivihziran poboj izvedel?
Ali se bo kak preživel še o tem
oglasil, kot se je oglasil preži-
veU iz vlaka domobranskih ra-
rxjencev, zajetega v Škofii
Loki?
Potem so bila zapirar^ja in
streljanja sodelavcev okupa-
torja, več ah manj tudi nekakš-
nih potencialnih sovražnikov
revolucije, odvisno od okrožja
do okrožja. Na koncu pa še od
Angležev predanih vojnih ujet-
nikov, slovenskih domobran-
cev, delno tudi pomešanih s ci-
vilisti, največ na Kočevskem
Rogu, v Teharjah, Škofli Loki
in drugod. Vsekakor bi moral
o tem vse natančno vedeti slo-
venski načelnik Ozne Ivan Ma-
ček-Matija, saj je o tem že ne-
kaj spregovoril'ob svoji osem-
desetletnici. Tudi r^egov po-
močnik Milja Ribičič-Ciril, ki
je že precej o tem spregovoril,
ve vse o teh dogodkih. Pa tudi
drugi pomočniki, kot Marko
Peršič. Komandant slovenske
divizije Knoja Bojan Polak-
Stjenka verjetno tudi ve, kaj so
njegove enote počele na Rogu,
v Teharjah, Škofli Loki in dru-
god. O najbolj zloglasnih Te-
harjah bi lahko k^ rekel Tudi
Leon Cibic iz celjske okrožne
Ozne.
Sploh pa bi naslednik Udbe,
RSNZ lahko obelodanil sezna-
me vseh grobišč z imeni, saj
smo jih leta 1946 na Udbi te-
meljito sestavljali potem, ko je
bilo potrebno dodatno zaku-
mufhrati vsa ta grobišča. Do-
kaz, da seznami še danes ob-
sojajo, je še nedavno prega-
njarije občanov, ki so hoteh
svoje mrtve na teh grobiščih
častiti, s strani organov Narod-
ne milice.
Moj gostač leta 1945 v spal-
nem bunkerju pod Gradiščem
na Pohonu, Vasja Kogej, bo
moral kaj povedati o nehuma-
nem ravnanju s taboriščniki
v Šentvidu. Moj oznovsla soto-
variš, Savinjčan Tine Štorgl,
začasni poveljnik Šterntala, tu-
di kaj ve o tem. O taborišču
v Šterntalu pa ve tudi knojev-
ski zdravnik iz tistih najstraš-
nejših časov, ko so taboriščni-
ki kar cepali za tifusom, moj
mladinski šoštanjski prijatelj
dr. Vlado Weingerl-Bajnži.
Gestapovci in dachavci, ki
so jih takrat naredih za gesta-
povce. O bivanju že na smrt
obsojenih mariborskih gesta-
povcev v zaporih na Pogan-
skem nasipu in o njihovem
poznejšem bivar^ju in smrti na
Kočevskem Rogu, morajo ve-
deti tisti, ki so takrat delovali
v protigestapovski službi pri
Ozni za Slovenijo, kot Žan Mo-
re-Rome, Egon Conradi, tudi
Miloš Ogrizek-Samo, Franc
Stadler-Pepe in drugi. Tudi
dachavci so uradno že usmrče-
ni še bivali v zaporih na Po-
ljanskem nasipu, nato pa do
smrti na Kočevskem Rogu. Ne
samo Žan More-Rome, tudi
Mitja Ribičič-Ciril in drugi bi
morali kaj o tem vedeti. Kje so
njihovi grobovi?
Zakaj so leta 1951 preselili
vse politične zapornike, pred-
vsem bivše partizane, panično
in preko noči iz Maribora v No-
vo mesto? Ali zaradi predvide-
ne namembnosti za Kočevski
Rog? Franjo Turk-Gorazd je
vodil to premestitev pa verjet-
no nanjo še ni pozabil. Saj je
bil tako uslužen, da mi je celo
UNRA škatlo nesel od mari-
borske kaznilnice do živinske-
ga vagona na železniški progi!
Goh otok pa je vprašanje za-
se. Preveč je še živih tistih, ki
so odrejah jetnike za Goh otok
ter jih tam pomagali prevzg^ja-
ti. Naj se enkrat oglasijo še rab-
Iji, ne samo jetniki! Naj povedo
tudi, zakaj je moral Mirko Ko-
šir na Goh otok in tam umreti?
Mitja Ribičič-Ciril sam pravi,
da je vodil Nagodetov proces,
v katerem sta bila poleg drugih
obsojena tudi dr. Ljubo Sire in
minister Snoj. Kaj je z Nagode-
tovim dnevnikom, ki so ga
s prevaro dobih od Nagodeto-
ve matere, ki si je zaradi tega,
izgleda, sama končala življe-
rye! Kaj je s Snojevim dnevni-
kom, ki ga je Snojeva vdova
prostovoljno dala Mitji Ribiči-
ču? Zakaj se ne objavi teh
dnevnikov?
Znanstvenik in pisec dr.
Zdenko Roter bi lahko pove-
dal kaj o časih, ko je bil stro-
kovr^^ za verske zadeve na
Ozni in o vzrokih, zakaj smo
tiste za nič krive duhovnike ta-
ko strašno preganjah in jih dol-
žili vatikanskega špijonstva?
V njegovo delo je spadalo tudi
urejevanje modrogardističnih
in belogardističnih arhivov. Tu
sem sodeloval do svoje pobu-
ne, ker se nisem strinjal s to-
žarjenjem za Udbo in prevzga-
jaryem za OF sodelujočih pol-
kovnika Vizjaka in Milana
Finca.
Stane Kersnik-Jelovčan je
bil kar dober upravnik KPD
Ljubljana, moj nekdanji oz-
novski sotovariš Jože Koren-
Štef pa njegov dober udbovski
zaporski komisar. Zakaj sta ta-
ko nečloveško mučila s prebi-
vanjem v temni kletni luknji,
z uživanjem mrzle slane hrane
in z dopuščanjem pazniškega
preteparya s ključi obsojene
stare boljševike Janeza Ran-
zingerja, Andreja Bohinca in
druge?
Preživeli iz dachavskih pro-
cesov naj razložijo, zakaj so
morah prav (ako zaprte domo-
brance, ki so edini hoteli orga-
nizirati oboroženo borbo proti
Nemcem, prisilno privesti
v Slovenijo in jih pravzaprav
izročiti krvnikom?
Pa še ljubljanska zadeva iz
leta 1945. Če je res bila samo
delo gestapa, zakaj je potem
bilo tohko slepomišljenja in
prikrivanja priznavanja Leo-
poldine Mekine-Mimi pred so-
vražnikovo policijo, predvsem
pa slepomišljerya okoh r\jene
smrti in od Iva Svetine tajno
organiziranje n^nega pokopa
na ljubljanskih Žalah? Zakaj je
bil tako malo preverjen kader
postavljen na tako odgovorno
mesto? Ker je prispevek o razi-
skavi te zadeve v Borcu, napi-
san od Iva Svetine in Lidije
Šentjurc bil zaprtega tipa, naj
Lidija Šentjurčeva pove, zakaj
vse to!
Tedanji oznovski kadrovik
Peter Zlatnar naj pove, kaj je
bilo z oznovcem Bogdanom
Horvatom-Mihom? Ali se je
res sam ustrelil? Ali je bil res
gestapovec, ah je samo preveč
vedel o odgovornih za pobija-
nja v Pohorski zadevi?
Verjetno je spoved verujočih
še najbolj odrešilna zadeva.
Saj se je je poslužil tudi moj
skojevski in partizanski prija-
telj Bojan tik pred koncem.
Njegove spominske težave pa
so morale biti kar strašne, saj
je njegovo objavo zadržal v Ar-
hivu Slovenije kar za trideset
let! Pobijalcu ciganov z druži-
nami vred in zashševalcu
osumljenih partizanov »na ča-
rovniškem ognju«, Ahacu, se
žal takšna zadnja spoved kot
Bojanu ni posrečila. Sorodniki
so mu jo preprečili zaradi nje-
govega	boljševističnega
ugleda.
Tudi nasprotna, pri spravi
prizadeta emigrantska stran
nima čistih računov. Enemu
izmed ryenih voditeljev sem
napisal:
»Ne morem mimo paralel
med podobnim ravnanjem
partizanov in domobrancev.
Za vosovski nihilizem leta
1941/42 v Ljubljani ni paralele.
Najdemo jo pa lahko med
»rdečerokovskim« »vojvod-
skim« ravnanjem partizanov
na prvem osvobojenem ozem-
lju na Dolenjskem, na drugi
strani po »črnorokovskem«
delovanju domobrancev na
Ba^u in na Gorenjskem. Obo-
je je bilo pobijanje »potencial-
nih sovražnikov«. Najdem tudi
paralelo med pobojem in ma-
sakrom trupel v borbi ujetih
pripadnikov partizanskega
Cankarjevega bataljona na
Gorjancih, izvršenim s strani
domobremcev, in med pobo-
jem predvsem v Mozlju in
Jelendolu tudi v borbi zajetih
domobrancev in četnikov na
Turjaškem gradu in v Grčari-
cah, vojnih ujetnikov pravza-
prav, po kapitulaciji Itahje
s strani partizanskih enot. Par-
tizani so brez kakršnih koli
sodb izvrših morijo nad domo-
branci hitro po koncu v Kočev-
skem Rogu, Teharjjih in ŠkoQi
Loki, kar je grozljivo pred-
vsem zaradi številnosti žrtev,
zelo podobna pa je morija prav
tako brez sodbe nad funkci-
oneirji partizanske OF, izvrše-
na od domobranske policije
v okohci Turjaka tik pred kon-
cem vojne. Gro^ivo je pokon-
čavanje osumljenih sodelav-
cev okupatorja, več ah mary
izvedeno od političnih aktivi-
stov, partizanov v krajevnih
komandah mest ter okrajnih
Ozn takoj po osvoboditvi, ven-
dar ni nič manj grozljivo po-
končavanje osumljenih sode-
lavcev OF od domobranske
policijsko vojaške komande
pri Sv. Urhu. Povsod so parale-
le med ravnanjem na obeh
straneh: na eni - narodno
osvobodilni, resda komuni-
stični ali pa na drugi - resda
protikomunistični, vendar
v okrilju okupatorja.
Za nepotrebno, nerzizumlji-
vo, brez osnove v tistem že na-
vedenem določilu Haaške kon-
vencije, samo v Ljubljanski
pokr^ini izvršeno prisego na
Stadionu v Ljubljani, prisego
za boj proti komunizmu na
strani okupatorjev Nemcev, ki
so priključili del slovenske do-
movine in so z Gorenjske,
predvsem pa s Štajerske že iz-
selili slovensko inteligenco,
uvedh nemški jezik ter začeli
izseljevati osnovo narodnosti
- kmete, pa ne najdem na dru-
gi, partizanski, strani para-
lele.«
Če je za spravo osnova ugo-
tovitev celostne zgodovinske
resnice, za kar je seveda po-
trebna predhodna samokritika
ali spoved, je še dolga, dolga
pot do nje! Bojim se, da se od
rye oddaljujemo, ne pa pribh-
žujemo. Bih so časi, ko so zma-
govalci dolžih za vso narodno
nesrečo premagance, sedaj pa
premaganci počnejo to na isti
način z zmagovalci. Na prave-
ga okupatorja smo pa, izgleda,
sploh pozabih!
Bog nam pomagaj!
ZDENKO ZAVADLAV
Ali Številke
držijo?
Leta 1945 je bil v Sloveniji
popis žrtev druge svetovne
vojne. Dobro se spominjam,
da je številka dosegla dvesto
tisoč, skupaj s partizani in
drugače mislečimi.
Ob branju »nadaljevanke«
Krvava drama Teharij pa
sem začela dvomiti o številu
dvesto tisoč. Vi, »pisatelj«,
Leljak ste s truph pobitih ne-
srečnikov napolnili rudniške
jame, brezna, grobišče pod
blagovnico lesnine v Levcu,
Joštov mlin (kakšna je resni-
ca o mlinu, je odgovorila Da-
rinka Jošt) in še vse jarke
v okohci Čelja. Na podlagi
vaših trditev, bi bilo pomor-
jenih bliže številki milijon,
kakor pri popisu ugotovlje-
nih dvesto tisoč. Mogoče bi
pa kakšen zgodovinar ah
kronist, ki je to zadevo resno
proučeval, le navedel števil-
ke, ki bi bolj držale, se bolj
ujemale.
Gotovo bi to zanimalo tudi
bralce Trilogija Vetrinje, Te-
harje, Rog in bi začeli sami
premišljevati o resničnosti
priobčenega »bestselle^a«.
VERA POLICNIK
Sp. Rečica 34
Ali sem res kriv?
Oglašam se v zvezi s tehar-
sko dramo, zaradi katere je
bilo že veliko vroče krvi in
prelitega mnogo črnila. Moj
namen pa ni polemizirati ali
obsojati, se morda izgovarja-
ti, le vsem tistim, ki zadnje
čase v Žalcu širijo govorice
in mi hočejo naprtiti del gre-
ha za vehko morijo, bi rad
povedal, da nimajo prav.
Vendar so govorice vse po-
gostejše, čeprav ne vem, kdo
jih razširja in s kakšnim na-
menom in iz kakšnega
vzroka.
Takrat mi je bilo sedem-
najst let. Partizan nisem bil,
kruh pa sem si med vojno
služil kot mizarski vajenec.
Meseca maja 1945 so nas,
lahko bi rekel kratkohlačni-
ke (sam sem bil še zelo
skromne postave in videza),
mobilizirali in peljah v Celje.
Rekrute so nas nastanih
v prostorih sedanje OŠ I.
celjske čete. Imeli smo tudi
vojaške vaje in nekega dne
so nas določih za spremljane
transporta, ki je v Celje pri-
spel v živinskih vagonih:
množica ljudi, bodisi v uni-
formah in civilu, stari in mla-
di, najmlajši, ženske... je
krenila proti Teharju. Le kaj
si naj bi kot vojak pomagal?
Zbežal? Se uprl? Ukaz za
spremljanje teh mučenikov
je prišel od vojaške oblasti.
Živo se spominjam, da
sem mlademu dekletu, ki me
je prosila za vodo, tudi sku-
šal pomagati, vendar me je
nekdo od višjih grobo opozo-
ril, naj tega ne delam. Zelo
živo mi pozvanja v ušesih
vpitje in poniževanje teh ^u-
di, ki so morali poljubljati
zemljo vsakih nekaj kora-
kov. Še isti dan smo se vrnili
v kasarniške prostore. Kaj se
je na Tehaijih dogajalo prej
ah kasneje, ne vem, ker pač
nisem bil več tam. Vse regru-
te so nas prestavili v Mari-
boru.
Ob tem tudi poudarjam, da
kot neobremenjen mlad vo-
jak nisem imel nikakršnega
motiva izživljati se nad obso-
jenimi, niti nisem bil skoje-
vec, še manj partizan. Za na-
logo eksekucje pa so bih »iz-
brani« ravno tisti, dotlej na-
jaktivnejši v NOB.
Vse prevečkrat se dogaja,
da ljudje dogodke in osebe
v njih posplošujejo, obsojajo
vsevprek. Prav zaradi takih
govoric je pod teharsko rušo,
in še kje, menda na tisoče
nedolžnih. Obsodbe od ko-
garkoh in iz bogsigavedi
kakšnega vzroka ne morem
prenašati molče. Moja vest je
čista.
IVAN CENTRIH
Žalec
Kadrovske
zagate v Centru
za varstvo in
delo na Golovcu
Delavci Centra za varstvo
in delo Golovec, Celje z od-
prtim pismom javnosti od-
govarjamo na članke, ki so
bili v zadnjem času objavlje-
ni v sredstvih obveščanja
o naši ustanovi.
Prizadeti in ogorčeni smo
zaradi enostranskih in zaradi
tega neobjektivnih informa-
cij o stanju v naši ustanovi.
Vse težave in zapleti, ki so
v zadnjem času dosegli svoj
vrh, so povezani z nezaupa-
njem, kritiko in končno ne-
zaupnico ravnateljici Zavo-
da. Na njeno nestrokovnost,
nelojalen odnos do zaposle-
nih in avtokratsko vodenje
ustanove so delavci opozar-
jali že v času prvega mandat-
nega obdobja. Naša ustano-
va je širšega družbenega po-
mena, zato o sprejemanju in
potrjevanju direktorja odlo-
čajo tudi DPO, predstavniki
občinskih skrbstev celjske
regije, od koder imamo varo-
vance, predstavniki KS in
predstavniki staršev. Vsi ti
delegati so podprh tudi dru-
gi mandat direktorice Zavo-
da ob pogoju, da popravi na-
pake, na katere je bila opo-
zorjena.
Ravnateljica ni pri tem
svojem vodenju ničesar
spremenila, odnosi med ko-
lektivom in njo so se zaostro-
vah in konec 1987 so delavci
želeli opozoriti na problema-
tiko v občinski sindikalni or-
ganizaciji.
Ta pa je hotela zadev^
miriti in utišati, dala
poro ravnateljici in svJ
la, da rešimo situacijo v
govoru z ravnateljico »
kar pa že takrat ni bilo
goče.
Ko ji je potekel drugi (
dat, seje ravnateljica poj
vala ša ze tretjega. Ozkj
pisni pogoji, ki jih oru^
naš zastareli Statut, so
prečili, da bi se na razp,
vil še kdo drug. Kolektj
direktorici izrekel nezaii
co, občinska kadrovska
ordinacija jo je potrdila j,
varišica je bila imenovat
v.d. direktorja. V tem čaj
je začela široka akcija p
stavnikov staršev (sveta;
šev), ki je prikazovala d(
ce kot upornike, ki boji
r^o direktorja, se prepi
njihove otroke pa zen^
jajo.
Istočasno pa so nam s
otroke zaupali 24 ur na (
Objavih smo ponovni
pis, na katerega se je z
javila le ravnateljica. Ko
kolektiv zopet zavrnil
umaknila kandidaturo.
Ostala je le v.d. direl
ker so tako svetovale ot
ske strukture.
Občinska kadrovska s
ba in Komite za druži
dejavnosti sta obljubila
bodo skušali najti kandi
za direktorja, ter dah kok
vu nalogo, da se sam akti
vključi v kadrovanje za 1
Pri tretjem razpisu smi
posleni podprli enega iz
članov kolektiva, ki seji
krat javil na razpis in, ve
ali ne, tudi dosedanja ra
teljica.
Kolektiv je svojega ka
data soglasno podprl, sj
poznamo kot dobrega d(
ca in poštenega človek
mu tudi zaupamo. Z
smo zavrnili kandida
prejšnje ravnateljice, sj
kot človeku nismo mogli
zaupati.
Občinska kadrovska k
dinacija je zavrnila oba,
šega kandidata zaradi«
kajočih 3 mesecev za ^ujsiB
tev razpisnih pogojev IV
dela s prizadeto populaci;
bivšo ravnateljico pa U
izrečene trikratne nezauj
ce in predlaga kot možne
šitev ukrep družbenega
stva.
V.d. direktorica je ob i
pori družbeno-polit
skupnosti še naprej ostal
tej funkciji, čeprav je ka
vse manj interesa za
v Zavodu, skušala je ust'
ti nesoglasja v kolektivi
ga je navzven predstav
v negativni luči.
Pri tem smo delavci o
edini, ki smo skrbeh, d
imeli varovanci zagotovi;
varstvo, da smo pri delu;
rovanci dosegali dobre r«
tate; znano je, da naše de
niče pod posebnimi po
dosegajo v zaposlitveni t
piji v okviru delavnic v
veniji lepe rezultate.
Intervencije s strani P
stavnikov staršev (svet i
šev) na občinske struk'
so postajale vse pogost«
vključno s širjenjem ne
nic in osebnim napadoH
kandidata, ki ga je po<
kolektiv.
Družbeni pravobranile
dobil nalogo, da poišče
goje za izrek ukrepa druJ
nega varstva. Razmere s<
vse bolj zaostrovale, na
čun zaposlenih je letelo
več neutemeljenih obt'
delo pod takim psihi^'
pritiskom in na drugi sti
indiferentnim vodstvoi^
postalo nevzdržno in de^
smo na razširjenem
soglasno razrešil ravnaf
co s funkcije v.d. direkt"
jo premestih na delovno'
sto strokovnega dela
delavnega terap^
- vzgojitelja, na njeno nj'
pa potrdih našega kano|
ta, ki je bil pripravljen sf
jeti to delo, dokler preko'
pisa ne dobimo novega
rektorja.
Družbeni pravobranil^

12. APRIL 1990 - STRAN 19
Jogo, ki jo je dobil, tudi
nravil- Ker je bilo finančno
oslovanje vseskozi pozitiv-
K so bili razlogi naslednji:
neustrezna urejenost in
neusklajenost samouprav-
ih aktov. (O neustreznosti
fp teh se vsa ta leta ni spraše-
val P^®*^ nihče, razen zapo-
lenih in so jih pooblaščene
institucije pred leti potrdile
Jot odgovarjcOoče, po razre-
jjtvi v.d. direktorice pa po-
stanejo neustrezni.)
_ porušenost medseboj-
^ odnosov - od 23 zaposle-
nih je za razrešitev ravnate-
^ce glasovalo 22, kar izklju-
čuje to trditev - odhod stro-
kovnega kadra. Na drugo de-
lavno mesto sta odšla dva
(jelavca (soc. delavka in
zdravstveni delavec). Pri
jejn bi se veljalo zamishti
pad strokovnostjo enega,
fluktuacija strokovnega ka-
(jra je bila pred leti mnogo
večja prav zaradi slabih po-
gojev dela in nelojalnega od-
nosa ravnateljice do zapo-
slenih.
Delavcem se zdijo takšni
argumenti silno majavi in se
zrijimi nikakor ne moremo
strinjati.
Bivša v.d. direktorica se je
seveda pritožila na sodišču
združenega dela zaradi pre-
mestitve in kot nagrado za to
zdaj že dve leti tr^ajočo ago-
nijo je tožbo dobila in po od-
ločitvi sodišča bi se jo neg
vrnilo na funkcijo v.d. direk-
torice do trenutka ko nam bo
skupščina izglasovala ukrep
družbenega varstva.
Občinski organi prepriču-
jejo sedaj tako posameznike
iiot kolektiv, n<u sprejmemo
ula-ep družbenega varstva.
Predstavniki staršev, ne
pa tudi velika večina, sicer
grozijo, da bodo otroke vzeh
iz Zavoda, istočasno pa nam
j jih še vedno v enakem števi-
J ki zaupajo 24 ur na dan v var-
f stvo in oskrbo, ker jih ne mo-
I rejo imeti doma, naš Zavod
pa je edini te vrste v celjski
" s tem pa so zelo vzne-
Mirili ostale starše, ki se boji-
Ai,kam bi naj dali otroke, če
i)i se Dom zaprl, kot nam
, grozijo posamezniki.
Doslej so vsi naši argu-
menti, da ne potrebujemo in
si ne zaslužimo ukrepa druž-
benega varstva, da lahko do-
bimo direktorja po redni po-
ti, preko razpisa, naleteh na
gluha ušesa.
Delavci ne sprejemamo
ula-epa iz naslednjih razz
logov:
-	nismo proti človeku, ki
bi z njim prišel v Zavod, saj
smo tudi sami prepričani, da
bi lahko pozitivno vodil
ustanovo nekdo od zun^j.
Ukrep zavračamo zato, ker
se zavedamo, da bodo občin-
ske strukture usmerjale nje-
govo delovanje, vanje pa
smo izgubih vsako zaupanje,
I nam tudi doslej ni nihče
i pomagal. Bih niso niti tohko
objektivni, da bi nam pri-
sluhnili, ko smo opozarjali
problematiko, njihov od-
jjos do našega dela kot tudi
'^0 prizadete populacije pa
Pri vsem tem ostaja brez-
brižen.
-	ukrep družbenega var-
stva zavračamo tudi zato, ker
smo zaposleni edini, ki živi-
in delamo s prizadeto po-
pulacijo, se zanje razdajamo,
J^rn nudimo varnost in topli-
doma, nadomeščamo jim
^tarše, prijatelje, zaupnike.
vsem tem pa le varovanci
^'^ijo, upoštevajo in cenijo
pS. trud. Pooblaščene insti-
tucije pa nam ne nudijo niti
Potrebne podpore, kaj šele
p pi nam pomagale pri raz-
esitvi problematike in nas
j^^dbujale pri delu v tako
^ih delavnih pogojih.
Odnos širše družbe do pri-
^•fetih pa je tako ah tako že
^'J^ga leta brezbrižen.
, ^isUmo, da je skrajni čas,
J? funkcionarji v celjski ob-
nehajo ocenjevati raz-
^^re na Golovcu na osnovi
s|:°s.transkih interpretacijah
jen^k^ v ustanovi, neprever-
jen in neresničnih infor-
macij o nas ter delati zaključ-
ke in odrejati ukrepe. Vse to
je spolitiziran način reševa-
nja problematike, ki se skri-
va za paravanom skrbi za
človeka.
V času po odstavitvi prejš-
nje v.d. direktorice pa smo
delavci vseeno dokazali, da
želimo in smo sposobni dela-
ti, SeO je bil napravljen korak
naprej v organizaciji dela,
poskrbeli smo za večjo var-
nost otrok, na področju de-
lavne terapije - proizvodne-
ga dela, zdravstvenega in so-
cialnega varstva, med seboj
se lepo razumemo, SeU smo
iTilad in delaven kolektiv.
Želimo se tudi odpreti navz-
ven, našo ustanovo, naše de-
lo in varovance predstaviti
in pribhžati širšemu okolju,
napredek je bil storjen tudi
v poglabljanju stikov z dru-
gimi sorodnimi organizacija-
mi in pri popestritvi življenja
varovancev v Domu.
Zato si vsi zaposleni žeU-
mo, da nam družbeno-poh-
tične strukture ne deoo ukre-
pa družbenega varstva, am-
pak nam pomag^o dobiti di-
rektorja po redni poti, preko
razpisa, ki je v objavi.
Naša vrata so odprta, obiš-
čite nas, če žehte spoznati
kako živimo in delamo.
Delavci
Centra za varstvo
in delo Golovec, Celje
Ne bomo dovolili
onesnaženja
doline!
v Savinjskih novicah štev.
1 - januar 1990 je bil priob-
čen sestavek neznanega av-
torja z naslovom: Prodor av-
to krosa v dohno. Prispevek
je ilustriran s štirmi fotogra-
fijami, na katerih so avtomo-
bilom podobne prikazni na
blatni in razorani zemlji.
V zapisu je navedeno, da so
Ljubno in Radmiije že ne-
k^krat obiskah člani Avto-
kros kluba Kamnik, ki da na-
merav^o na glinokopu v Ho-
mu urediti pohgon za tekmo-
vanje s posebej prirejenimi
avtomobiU. Prva tekma naj
bi bila že ob koncu maja 1.1.
Predstavniki Avtokros klu-
ba iz Kamnika, nsg bi i^avih,
da boljše lokacije ne bi našli
daleč naokoh. To jim prav
radi verjamemo, saj nihče
drug ne bi bil tako neumen,
da bi pristal na to, da bi se
takšno onesnaževanje nase-
lilo v njegov prostor. Pozna-
no je namreč, da so tovrstni
»šport« na z^tevo Zelenih
pregnah iz Avstr^e, sed^ pa
ga hočejo Kamničani porini-
ti nam. Vse gre po tisti znani
formuli, da se naj pač ekolo-
ško nevarni odpadki in dru-
ge umazane in težaške teh-
nologije selijo k tistemu, ki
je nerazvit in reven, skratka,
ki je vsestransko zaostal!
Spraši^em, ali smo Ijuc^e
v Savirxjski doUni v resnici
takšni, ah smo .si res zasluži-
h, da bomo poštah odpad za
vse tisto, česar se hočejo dru-
gi iznebiti? In takšen odpad
pomeni tudi Avtokros v Ho-
mu, kajti tu se bo menjavalo
in razlivalo večje kohčine
olja, znano pa je, da je resno
ogrožena neoporečnost pit-
ne vode v podzemskih vod-
nih zbiralnikih na Dravskem
polju, če se na primer goz-
darju na Pohorju razlije olje
iz motorne žage...
Ah bomo res dopustili, da
bo za dolge čase zatonil ne-
deljski mir med Gornjim
Gradom in Radmiijem, da
bodo življenjsko ogrožene
družine ob cesti na poti
k maši, da bo Hom prometno
blokiran od tisočev parkira-
nih avtomobilov, zavit v me-
glo izpušnih phnov in nez-
nosnega rjovenja dirkalnih
strojev? Doslej neokrnjena,
po širnem svetu občudovana
gornjesavinjska narava pa
bo nastlana s cigaretnimi od-
padki, plastičnimi kozarci,
pivskimi steklenicami in
vsemogočimi drugimi od-
padki. Zato apehram na Ze-
lene, da tokrat na konkret-
nem primeru v smislu rekla
Hic Rhodus hic Slata, odloč-
no posežejo v nameravano
onesnaževanje Gornje Sa-
vinjske doline in ga z vsemi
razpoložljivimi sredstvi pre-
prečijo!
Nenavsezadnje pa bi mo-
rali izreči svoj odločni NE tu-
di kulturni in javni delavci,
ki po svoji človeški in stro-
kovni vesti ne moremo in ne
smemo dopustiti, da bi se
gornjesavinjska katedrala
z vso svojo baročno realiteto
in radmirska cerkev z nepre-
cenljivimi zgodovinskimi iz-
ročih, kot dva n^večja gor-
njesavinjska kultumo-zgo-
dovinska bisera, znašla v sre-
dišču odlagahšča odpadkov.
Glede na vse povedano ta-
ko usodna odločitev za vse
prebivalce naše dohne ni sa-
mo stvar lastnika zemljišča,
kot je navedeno v člančiču in
ki je menda na to neumnost
za ustrezen denar že pristal,
temveč je to stvar nas vseh,
ki tu živimo, še zlasti pa na-
ših otrok, ki bodo tu še dolgo
živeh.
Zato odločno zahtevam od
vseh, še prav posebej pa od
tistih, ki so po uradni dolž-
nosti za takšno sramoto
osebno odgovorni, da takoj,
dosledno in dokončno pre-
prečijo nameravano zasvi-
njanje naše doline ter tako
onemogočijo, da bi postala
cenena kolonija.
JOŽE HORVAT-JAKI
Zanesillva
znamenja
spreminjanja
Mishm, da ne bi bilo od-
več, če bi preko Novega ted-
nika opozorih na l^igo:
Paul Parin »Zanesljiva zna-
menja spremljanja« (Leta
v Sloveniji«), ki je lani poleti
izšla pri Mladinski kjigi. To
še tembolj, ker se je pisec,
znani švicarski psiholog, dr.
Parin, rodil v Savinjski doh-
ni, ki jo v knjigi tudi opisuje.
Rodil se je 1. 1916 v Novem
Kloštru pri Polzeh. Original
je pred leti izšel v Švici, pre-
vod je izšel ob 70-letnici pis-
ca. Pisec je že pred vojno od-
šel v Švico, vendar ni nikoh
pozabil na rodno deželo. Od
jeseni 1. 1944 je bil skupaj
z ženo, kot kirurg med jugo-
slovanskimi partizani.
V	prvem poglavju opisuje
obisk v rojstnem kraju po
osvoboditvi. Opisuje strah in
vprašanja ljudi, ki so se nase-
lih v Novem Kloštru: le k^j
hoče mladi gospod v parti-
zanski uniformi? Opisuje
obiske pri sosedih, tudi pri
okohških graščakih, ki niso
bih naklonjeni Hitlerju, mar-
sikateri je celo, kljub nem-
škemu rodu, pomagal parti-
zanom, zato se tudi pred par-
tizani niso umaknih. Težko
je opisati in povzeti vso vse-
bino l^ige. Mogoče velja
omeniti opis »Novmir-a« in
družine, ki je nekaj časa sta-
novala v njem. Čeprav je ime
»zabrisano«, vse kaže, da je
to Medlog in ustaška druži-
na, ki je pred vojno stanova-
la v njem. Sin Dido je bil že
pred vojno vehk pristaš
ustašev.
V	enem izmed drugih po-
glavij pisatelj ugotavlja, da
že več kot dvajset let bere
poročila o Jugoslaviji in med
drugim ugotavlja, da že dvzo-
set let skuša nerazviti jug
ujeti napredno, industrializi-
rano »federativno državo
Slovenijo«.
Marsikdo bo z zanim^em
prebral poglavje »Štirje go-
spode župniki«. Spoznal bo
življenje Luke Hodnika, žup-
nika iz Gotovelj, Janeza Z^-
ca, ki je župnoval v revirjih,
spoznal bo življerye župnika
iz Šempetra, ki je strastno
ljubil pravo in polzelskega
župnika, dr. Ribaija, ki je bil
po osvoboditvi računovodja
v zadrugi.
Poglavje sledi poglavju,
usoda sledi usodi. Žanimivo
je življenje »Črnogorca«. Oče
je delal v Novem Kloštru, sin
je delal v tovarni. Bil je med
prvimi partizani, po osvobo-
ditvi je pomagal voditi pose-
stvo v Novem Kloštru. Ko je
nova oblast ugotovila, da se
morajo polja obdelovati
s stroji, ne pa z volmi, je za-
klal vola, s katerim je obde-
loval polja v Novem Kloštru
(drugih strojev ni imel) in
pripravil v vaški gostilni ve-
sehco. Ob vsem tem nihče ni
pomishl, da so bih voh, ki jih
je pripeljal »Črnogorec« na
posestvo, rešitev za ljudi, saj
so se lahko polja obdelovala
in dala prvi pridelek. Ven-
dar, oblast je oblast in veseh-
ca je bila tudi nekaj.
Knjigo ne moremo odloži-
ti, dokler je ne preberemo.
Zato je prav, da predvsem
Savinjčane, opozorite na njo,
da knjige ne bodo samevšde
v izložbi knjigarne brez opo-
zorila, da opisujejo dolino,
da so v knjigi plastično opi-
sane Gotovlje, Polzela, Šem-
peter in drugi kraji, da
v knjigi lahko mlajši spozna-
jo, kakšno je bilo življenje
v dolini med obema voj-
nama.
FRANC JEŽOVNIK
Griže
pritožna
knjiga
Javno vprašanje
predsedniku
Zimšku
Po tem, ko sem vas dne 28.
2.1988 osebno seznanil z gro-
bimi kršitvami pri izvajanju
odloka o zazidalnem načrtu
Strmec (objavljenega v urad-
nem hstu SRS številka 15/80)
od strani Zavoda za planira-
nje in izgradnjo občine Celje
ter Občinskega komiteja za
urej^e prostora in varstvo
okolja in dobil zagotovilo, da
bodo napake popravljene,
ste na vašo obljubo - žal po-
zabih. Razumel sem, da bi
odgovornost za povzročeno
stanje zadela preveč »občin-
skih uradnikov«, med dru-
gim tudi vašega brata, direk-
torja ZPI pa vas na to vašo
obljubo nisem več poskušal
spomniti. Odločil sem se, da
kot občan, po redni poti tj.
po zakonu o upravnem po-
stopku, opozorim pristojni
organ - občinski inšepktorat
(prometno inšpekcijo), na
nezakonita dejala, zaradi
katerih je bila in je še vedno
ogrožena varnost življenj in
imetja prizadetih občanov.
V obširnem opisu posa-
meznih samovoljnih odsto-
panj od veljavnega lokacij-
skega in gradbeheg dovolje-
nja za izgradnjo cest v Strm-
cu, sem dne 15. 9. 1989 opo-
zoril zlasti na »črno točko«,
katero so investitor in izvaja-
lec cestogradnje ter občin-
ske službe, družno ustvarile
na ovinku ceste Strmec-No-
vake, med športnim oz. šol-
skim igriščem in hišo št. 87.
S samovoljno deformacijo
veljavne osi ceste, zožitvijo
vozišča, zazidavo nezazidlji-
vega zemljišča ob ovinku,
priključitvijo dodatne stano-
vanjske ceste (v nasprotju
z ZN!) in opustitvijo pločni-
ka za pristop šolskih otrok,
zebre ter vseh prometnih
znakov, je namr^ na tem
mestu, kjer se dnevno zadr-
žuje skoraj polovica šolskih
otrok šole v Strmcu, nastala
i2yemno nevarna prometna
ureditev, katere usodna po-
sledica v potencialnih člove-
ških žrtvah je le vprašanje
časa. Tu se namreč že ves čas
od izgradnje te prometnice
dogaj^o prometne nesreče
(zadnja je bila dne 25. 3. 1.1.
- osebni avtomobil, prevr-
njen na streho!), ki pa so na
srečo doslej terjale le materi-
alne škode in lažje telesne
poškodbe.
Ker že omenjeni naslov-
nik, mojega zahtevka iz meni
razumljivih razlogov (sood-
govornosti za povzročeno
stanje!) na pismo ni niti od-
govoril, sem mu dne 6. 11.
1989 vročil prvo, kasneje pa
še drugo urgenco, vendar žal
tudi te niso zmogle omajati
samovolje in oblastniškega
ravnarya naslovnika. Odgo-
vora ni!
Vpraš^e, katerega žehm
nasloviti vam, pa je zelo krat-
ko: ah se tudi vam predsed-
nik Zimšek ni zdelo vredno
zavarovati mladih življenj, ki
so vsakodnevno izpostavlje-
na zaradi vašega tolerantne-
ga odnosa do znanih krivcev
za povzročeno stanje in ah
boste tudi potem ko bo pre-
pozno še Isiiko mimo spah?
Saj imate menda tudi vi
otroke!
JOŽEF JAKOP,
Strmec
Tatvina ali
samovolja
žehm opisati primer skraj-
nega omaloževanja stranke
ah zavarovanca pri Zavaro-
valni skupnosti Triglav - p.
e. Celje.
Kot lastnik starega avto-
mobila sem le-tega odjavil,
saj ni več za na cesto. Pri tem
sem skušal uveljaviti bonifi-
kacije pri registraciji novega
avtomobila, kar mi je le del-
no uspelo. Na stari pohci pi-
še v slovenskem jeziku, da
imam 20% popusta, torej pri
novi registraciji (po logiki)
mi pripada 30% ali nič, ven-
dar to v Celju ne pride v po-
štev. Ne vem po kakšnem
ključu dehjo to zavarovanje,
vendar sem jaz očitno ogu-
Ijufan za 10% t. j. ca. 280,00
din. Naj opomnim, da sem
kaznovan sedaj in pri nasled-
nji registraciji, s^ mi na novi
pohci zopet pripada samo
20% bonifikacije. Po treh in-
tervencijah na Zavarovalnici
so mi našh salamonsko reši-
tev. Vmih so mi razhko od
21. 3. 90, ko so tabhce vrnje-
ne do 25. 3. 901, j. cehh 14,00
din. Naj še omenim, da sem
to mori opravljati v dopol-
danskem času.
Na koncu postavljam
vprašanje odgovornim v Za-
varovalnici Triglav, zakaj je
stranka pri jih le številka. Ali
je morda teh 10%, ki mi jih
niso priznah, za katere pa
sem prepričan, da mi pripa-
dajo, del nagrade, kijih zava-
rovalnica na vehko propagi-
ra v sredstvih obveščanja, ah
pa je to skrajno birokratsko
monopolni odnos do zavaro-
vancev.
Upam, da mi bčdo odgo-
vorni gospodje na to znah
odgovoriti, saj mi v Celju ni-
so znah.
MILAN OREHOV,
Vojkova 11, Celje
Kako ravnamo
z vojaki
Sem mati fanta, ki je dan
pred odhodom na služenje
vojaškega roka (17. januarja
letos) naredil prometni pre-
kršek - vozil je motor brez
ustreznega vozniškega dovo-
ljenja; ima namreč le izpit
»B« kategorije. Peljal se je
na železniško postajo, da bi
se poslovil od prijatelja, ki je
odhajal k vojakom tik pred
njim.
Kasneje smo od sodnice za
prekrške iz Laškega dobih
vabilo za zaslišanje, ki sem
ga vrnila s pojasnilom, da je
sin na odsluženju voj. roka.
Zadnje dni marca (29. 3.) je
v vojašnico (Srbija) dobil pi-
smo z odločbo in priloženi-
ma položnicama za plačilo
kazni.
Sin je zaradi pisma, ki se
mu seveda že na zunaj vidi,
odkod je, zelo prizadet! Ka-
ko se počuti vojak, za kate-
rim na stotine kilometrov
daleč priroma pismo sodni-
ka za prekrške; mishm, da
večini ljudi ni treba pojas-
njevati!
Če postavimo čustveno
plat primera malo v ozadje in
gledamo na vojaka le kot na
bitje v zelenem brez srca in
duše, še vedno ne moremo
mimo dejstva, ki ga prav ta-
ko poznamo skoraj vsi lju-
dje, da namreč vojaki nimajo
denarja.
Kje naj iščem odgovor za
takšno ravnanje?
Zares le v papirnatem pa-
ragrafarstvu, ki nam čedalje
bolj leze preko glave ah v ne-
sposobnosti logičnega raz-
mišljanja pri ljudeh, ki pri
svojem delu zakone in pravi-
la spreminjajo v prakso ah
pa gre v opisanem primeru
le za pomikanje osnovne
lastnosti, ki se ji reče človeč-
nost?
MARIJA SCHULLER
zahvale -
- pohvale
izlet
»100 kmečkih
žensk na morje«
Od celodnevnega garanja
trpeči obrazi kmečkih žensk
so se 30. in 31. marca letos
pomladih, ko se je 100 sreč-
nih izžrebank v jutranjih
urah odpeljalo proti modre-
mu morju, katerega je marsi-
katera spoštovar^a vredna
kmečka žena prvič videla.
Ko so nam prijazni pred-
stavniki NT in RC nakazah
dvodnevni program tega iz-
leta, sta nas vso pot do cilja
in nazaj, med ostalimi, zaba-
vala prijazna harmonik^a
Janko in Dani s prelepimi vi-
žami ter vici, od katerih smo
se nasmejale do solz. Da
o prisrčnem skupnem prepe-
vanju ne govorim.
Vse prehitro je za nas 100
srečnih izžrebank minil ta
nepozabni izlet. Vem, da
nam bo spomin na to enkrat-
no doživetje - vsaj za kmeč-
ke žene - ostal še dolgo, saj
smo lahko osebno spoznale
in poslušale priljubljenega
Borisa Kopitarja, poslušne
žveplomerko Olgo, oktet
Studenček, gledale čarovni-
ka Janija in še in še. Tudi pri
kozarčku dobrega vina smo
se izkazale, da nismo »kar ta-
ko« in da eks velja.
Ob povratku nas je malce
skrbelo, kaj se je zgodilo do-
ma med odsotnostjo tiste, ki
podpira tri vogale. Pa nas je
prijazni zastopnik Boris po-
tolažil, da je bilo do sedaj že
17 takšnih izletov in da med
odsotnostjo udeleženk še no-
beni ni poginila krava, pra-
šič, umrl mož, če pa je med
tem kateri skočil čez plot, je
pa vehki »?«
Ob zaključku še enkrat
hvala vsem, ki ste nam orga-
nizirah to nepozabno sreča-
nje. Vsem bodočim izžreban-
kam pa žehm prav tako lep
izlet.
Stare in mlade smo se poveselile,
mlade tudi komu srce razstrelile,
spoznale smo, da le nismo copate,
ampak včasih še preveč močne lopate.
Ko vrnile smo se domov vesele,
trezne, zaskrbljujoče, ljubeče...
smo pričakovale iskren pozdrav živali,
otrok, moža z besedami:
»Samo, da si spet med nami".
IVANKA VEHOVAR
20. STRAN - 12. APRIL 1990

Sestrine
dogodivščine
Nekega deževnega poletnega
dne sva s sestro sedeli v otroški
sobi. Pogovarjali sva se o najinih
predšolskih dogodivščinah. Po-
vedala mi je nekaj zelo hudomuš-
nega iz svojih otroških dni. Tako-
le mi je pripovedovala:
»Bilo je nekega jutra, ko je ati
prišel iz nočne službe. Mame ni
bilo doma, ker je šla v službo.
Ker je bil ati zelo utrujen, je šel
počivat. Ko je zaspal, sem hotela
očistiti stanovanje. Ker mi je bilo
samo dve leti, sem to počela po
svoje. Večkrat sem videla mami-
co čistiti stanovanje z neko belo
pasto in mislila sem, da je ta pa-
sta pač polna posoda svinjske
masti, kije stala za omaro. Odkri-
la sem posodo ter porinila roke
v mast. Ko sem začutila, da imam
polne roke masti, sem začela ma-
zati: omare, mize, stole, skratka
vse pohištvo in nazadnje še tla.
Ko sem opravila svoje mastno
delo, sem šla do atija ter ga začela
z mastnimi rokami božati po
obrazu, da bi se zbudil. Poskušal
je odpreti oči, a ker je imel na
debelo namazane z mastjo, jih ni
mogel takoj. Po velikih mukah
jih je le odprl. Začudeno je pogle-
dal po sobi. Vstal je in se kar
popeljcd po mastnih tleh. Ko je
prišel k sebi, se je zgrozil ob po-
gledu na moje delo. Ker sem bila
premajhna, me ni kaznoval, am-
pak je v svoji jezi počistil sadove
mojega dela.*
To je bila smešna dogodivščina
in bo očetu in sestri ostala še dol-
go v spominu.
DARINKA RESNIK, 6. d
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Dan odprtih vrat
Starši so prišli poslušat, kako
se učimo.
Pisali smo črko E.
Učih smo se nove račune.
Učili smo se o sadnih drevesih.
Zaplesali in zapeli smo Mah
zvonček.
V šoh je bilo zelo lepo.
Mame so bile čisto tiho.
Mame so ploskale.
Starši so bili veseU, ker smo
dobro računali.
Bilo je veselo, ker smo peli in
plesali.
Zelo mi je šlo na smeh, ko sem
pogledala mamico.
Učenci 1. r.
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Videli smo
velikonočnico
Po načrtu bi morali imeti zim-
ski športni dan, a nam narava ni
bila naklonjena. Ni in ni hotelo
snežiti. Odločili smo se, da bomo
izvedli športni dan s planinsko
vsebino. Učenci višje stopnje
smo imeli možnost, da se odloči-
mo za izlet na Boč. Rečeno je
bilo, da je velikonočnica cel me-
sec prej v najlepšem razcvetu.
Ker nas je zanim^o, kakšna je ta
strogo zaščitena planinska cveti-
ca, smo se kaj hitro odločili. Le
malo jih je odšlo na krajše izlete
blizu šole. Z vlakom smo se od-
peljali do Poljčan in se povzpeli
do velikonočnic v dobri uri in
pol. Ko smo prispeli v bližino ko-
če, smo zagledali opozorilno ta-
blo in ograjen prostor. Zaradi mi-
le zime jih letos ne raste toliko
kot prejšnja leta. Toda kljub te-
mu smo jih z zanimanjem obču-
dovah.
Imajo rumen cvet, okrog pa
kot žamet mehak puh. Tovariši,
ki so nas spremlja, so nas opo-
zorili, da jih je strogo prepoveda-
no trgati. Povedali so nam tudi,
da se kljub temu najdejo nevzgo-
jeni planinci, kijih na skrivaj od-
trgajo. V koči smo se okrepčali
s hrano iz nahrbtnika,
brezalkoholnimi pijačami, h
najbolj spočitih seje povzp^
do razglednega stolpa. To^
eden mojih najlepših šp*
dni, čeprav nisem vklj^,
v planinski krožek.
Upam, da bomo v letoj^
šolskem letu izvedli še kak
s planinsko vsebino.
JASNA SLAMNIK
OŠ Frana
cj
Zdravje - največje
bogastvo
Zdravje v današnjem tat)
več tisto, kar je bilo včasih, i
dje samo hitijo in za nič nin
časa, tudi da bi pojedli v n
ne. Na hitro samo nekaj zmej
v sebe in že hitijo drugam naj
in po raznih opravkih. Telo
spočito in nima energije.
Človek zboh in če prvij
spozna, da je zdravje človek
največja dobrina, potem ga
drugič, ko bo zbolel, gotovo
čilo (če ga pa še takrat ne bo
naslednjič že pod zemljo).
ROBERT KOTNIK,
OŠ Edvard Kal'
ROGA!
NAGRAJUJE
ATKINE
IZ2REBANCE
Atkina zanka
Ugotovili smo že, da moije prekriva skoraj tri četr-
tine Zemljinega površja. Vendar: tudi na kopnem
imamo potoke, reke, jezera. Tokrat v Atkini zanki
iščemo neogloblje jezero na svetu. Njegova globina je
na najglobljem mestu 1940 metrov. Katero jezero je to:
Bajkalsko, Kaspijsko, Ohridsko?
Odgovor pošlji na Novi tednik, trg V. kongresa 3 a,
63000 CELJE do torka, 17. aprila 1990. Nagrajence
Atkinih zank nagrajuje AERO.
Kam kaže kompasova igla? Kajpada, na sever. To je
bil tudi odgovor na vprašanje iz prejšnje številke.
Nagrado pa dobi: Gregor Petrovič, Miklošičeva 3,
Celje.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD Zdravstveni dom
Slovenske Konjice
Na podlagi 18., 124. b, 124. c. člena Statuta TOZD
delavski svet
razpisuje
dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za 4 leta in sicer:
1.	direktorja TOZD
2.	glavne sestre TOZD
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora
kandidat izpolnjevati še naslednje:
pod 1.: višješolska izobrazba pravne, ekonomske/
upravne smeri in 5 let delovnih izkušenj (v stroki)^^
vodenju
pod 2.: višješolska izobrazba medicinske smeri,
opravljen strokovni izpit ter dve leti delovnih izku-
šenj v stroki ali srednješolska izobrazba medicinske
smeri, opravljen strokovni izpit ter deset let delovnih
izkušenj v stroki. ,
Od kandidatov za vsa razpisana dela oz. naloge
poleg navedenih pogojev zahtevamo še:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da
imajo ustrezne organizacijske sposobnosti,
-	da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa v TOZD.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi doka;
žili in podatki v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi
razpisa na naslov; ZDRAVSTVENI CENTER CEUE,
Kadrovska služba, Greborčičeva 7, 63000 CEUE.
Na ovojnici pripišite »prijava na razpis v TOZD
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE«. O izbi-
ri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
^KCIJA novega tednika
12. april 1990 - stran 21
Na izlet
z Novim tednikom
Lestvica 3. kola
štev. zbranih
mesto razred-šola	naročnikov
L	6.C OŠ Vera Šlander, Polzela	152
2.	4.C OŠ Franjo Vrunč, Celje	121
3.	5.r. OŠ Marija Brez, Bistrica ob Sotli	43
4.	4.C OŠ Slavko Šlander, Celje	25
5.	7.a OŠ Blaža Kocena, Ponikva	18
Polzelani so tokrat zmagali z rekordnim številom
zbranih naročnikov. Pravijo, da so sedaj že skoraj
vsi v tem kraju naročeni na Novi tednik. Krajši
konec so v tem kolu potegnili cejevci s Hudinje
v Celju; s 121 naročniki bi bili brez konkurence prvi
v obeh prejšnjih kolih.
Ker je videorekorder - tokrat gre na Polzelo - vab-
ljiva nagrada, so mnogi razredi začeli kalkulirati.
Oglasili so se nam nekateri naročniki, ki so že pred
mesecem dni naročili Novi tednik, in ga še sedaj
niso dobili. Učence, ki tekmujejo, zato prosimo, da
nam naročilnice pošiljajo sproti, da novi naročniki
ne bodo (upravičeno) negodovali.
Skupna lestvica (po treh kolih)
štev. zbranih
mesto razred-šola	naročnikov
L	6.C OŠ Vera Šlander, Polzela	m
2.	4.C OŠ Franjo Vrunč, Hudinja	144
3.	4.C OŠ Slavko Šlander, Celje	118
4.	7.b OŠ Bratov Juhart, Šempeter	67
5.	8.b OŠ Franjo Malgaj, Šentjur	64
6.	4.r. OŠ Velika Pirešica	59
7.	7.a OŠ Miroslava Širce^ Petrovče	50
8.	7.C OŠ Franjo Malgaj, Šentjur	49
9.	5.r. OŠ Marije Broz, Bistrica ob Sotli	43
10.	7.a OŠ Blaža Kocena, Ponikva_43
Skupna lestvica se spreminja iz kola v kolo. Tokrat
so na prvo mesto »skočili« Polzelani, predvsem na
račun rekordnega dosežka v zadnjem, tretjem kolu.
Zelo so se povzpeli tudi učenci 4.c s Hidinje, vodilni
v prejšnjem kolu, 4.c s šole Slavko Šlander v Celju,
pa so zdrsnili na tretje mesto.
Nekaterim malo pojenja sapa, ker pa smo šele pri-
bližno na sredini akcije, je še dovolj časa za skok na
vrh ali vsaj v vrh lestvice.
Provizije
štev. zbranih
razred-šola naročnikov	provizija
4.C OŠ Slavko Šlander, Celje	114	3.420,00 din
8.a OŠ Slavko Šlander, Celje	13	390,00 din
6.a OŠ Slavko Šlander, Celje	23	690.00 din
4.C	OŠ Franjo Vrunč, Celje	23	690,00 din
6.a	I. OŠ Celje	19	570,00 din
7.a	OŠ Miroslava Širce, Petrovče	50	1.500,00 din
7.a OŠ Bratov Juhart, Šempeter	14	420,00 din
7.b	OŠ Bratov Juhart, Šempeter	62	1.860,00 din
5.b	OŠ Slavko Šlander, Prebold	24	720,00 din
4.r	OŠ Velika Pirešica	59	1.770,00 din
5.a	OŠ Veljko Vlahovič, Velenje	1	30,00 din
8.b	OŠ Veljko Vlahovič, Velenje	14	420,00 din
8.C OŠ Veljko Vlahovič, Velenje -	2	60,00 din
7.b OŠ Veljko Vlahovič, Velenje	1	30,00 din
7.C OŠ Veljko Vlahovič, Velenje	2	60,00 din
7.Č	OŠ Veljko Vlahovič, Velenje	7	210,00
8.r.	OŠ Miloš Zidanšek, Dramlje	39	1.170,00 diri
8.a OŠ Primož Trubar, Laško	10	300,00 din
8.b OŠ Franjo Malgaj, Šentjur	64	1.920,00 din
7.C OŠ Franjo Malgaj, Šentjur	49	1.470,00 din
7.a	OŠ Blaža Kocena, Ponikva	32	960,00 din
8.b	OŠ IL grupe odredov, Mozirje	8	240,00 din
6.C	OŠ Ivan Farčnik-Buč, Vransko	38	1.140,00 din
7.a	COŠ Fran Roš, Celje	16	480,00 din
5.r.	OŠ Marija Broz, Bistrica ob Sotli	32	960,00 din
6.C	OŠ Vera Šlander, Polzela	79	2.370,00 din
Tokrat objavljamo seznam provizij za
naročnike, zbrane v prvem mesecu
akcije (marca). Provizijo smo nakazali
na račune šol oziroma šolskih hranil-
nic ta teden, seznam pa objavljamo
predvsem zato, ker smo za šole, na
katerih tekmuje več razredov, nakazali
skupen znesek, šole pa naj potem pro-
vizijo same porazdele po razredih
- glede na število zbranih naročnikov,
seveda. Poleg tega seznam objavljamo
tudi zato, da bodo razredi (večina ima
svojo evidenco zbranih naročnikov)
lahko preverili točnost naše statistike
in nam sporočili morebitne reklama-
cije.
22. STRAN - 12. APRIL 1990

Vulkanizerstvo
Rosando Prevolnik, Teharje 4
V	želji po udobni in varni vožnji ponuja
kakovostne nove in obnovljene avtoplašče
20 odstotkov ceneje.
V	kratkem odpiramo tudi prodajalno
avtomobilskih delov in avtopralnico.
Tudi avtb potrebuje nego
NOVO
NOVO
NOVO
 sočelovBnIu s CHEMO Uubljana,
ob glavni cesti PETRO¥ČE'ZALEC, url
Zlatem križu,
vabi k nakupu po konkurenčnih cenah.
Barve - laki - razreilčlla - lepila
- fasaile - čistila - pribor.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
ŽALEC o.sub.o.
Varčevalce obveščamo, da bomo v mesecu
aprilu obrestovali hranilne vloge na vpogled
po
30% letni obrestni meri.
Obiščite nas na poslovnih enotah
v Celju, Laškem, Vojniku, Žalcu, Nami
Leveč, Šempetru, Preboldu, Brasiov-
. čah, Polzeli, Petrovčah, Vranskem,
Taboru, Trnavi in v Gotovljah.
Za varnost hranilniti viog pri naši Hranilno
kreditni službi jamči (za razliko od drugih
hranilnic) republika Slovenija.
NI VAM TREBA ČAKATI NA POCENITVE
v zasebni trgovini
interier na šlandrovem trgu v žalcu
so že danes cene nižje tudi do 60 %
SEDEŽNE GARNITURE OD 8.800,00 din DALJE
VZMETNICE OD 1.144,00 din DALJE
JEDILNIŠKE GARNITURE OD 3.840,00 din DAUE
KUHINJE (3 m) OD 15.600,00 din DALJE
REGAL (270 - 56 - 235 cm) 8.614,00 din DAUE
SPALNICA OD 17.020,00 din DALJE
ODEJE OD 280,00 DO 480,00 din
POSTELJNE GARNITURE OD 300,00 DO 550,00 din
JOGI RJUHE OD 250,00 DO 420,00 din
BRISAČE OD 60,00 DO 170,00 din
KUHINJSKE KRPE OD 16,00 DO 19,00 din
POVRHU PA ŠE KREDITI, NAKUP S ČEKI IN ODMIK PLAČILA
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
AGRINA ŽALEC
Potrjuje vaše zaupanje
Z ugodnimi obrestnimi merami:
-	vloge na vpogled 30% letna obrestna
mera, z mesečnim pripisom
-	vezave nad 3 mesece 33% letna obrestna
mera, z mesečnim pripisom
-	vezave nad 6 mesecev 35% letna obrestna
mera, z mesečnim pripisom
VARČEVALCI, DOBRI GOSPODARJI,
VABLJENI V BLAGOVNICO AGRINE V ŽALCU!
KLUB LJUBITELJEV
LAŠKEGA PIVA LAŠKO
organizira v petek,
20. 4. ob 20. uri
v Zdravilišču Lašl^o
KLOBASIJADO
Vabljeni vsi, ki se
ljubiteljsl<o ukvarjate
z izdelavo klobas
in salam.
Pokrovitelj
Pivovarna Laško!
Hmezad
HMEZAD TAJFUN
PLANINA PRI SEVNICI
Na podlagi 99. člena pravilnika o delovnih
razmerjih komisija za delovna razmerja Hmezad
TAJFUN Planina pri Sevnici
objavlja
prosta dela in naloge
Vodje računovodstva
z naslednjimi razpisnimi pogoji:
-	končana VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe
ekonomske smeri;
-	3 leta delovnih izkušenj.
Kandidat mora poleg navedenih in zakonskih pogo-
jev izpolnjevati še naslednje:
-	sposobnost za vodenje in delo z ljudmi.
Osebni dohodek po pravilniku o ugotavljanju in raz-
porejanju dohodka in čistega dohodka, delitvi sred-
stev za OD in SP.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s po-
skusnim delom 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi, o izbiri bodo
kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklepa komisije
za delovna razmerja.
Trgovsko podjetje
»TEKO« Celje
Na podlagi sklepa delavskega sveta
oddamo v najem
gostmska obrata v Veleblagovnici T, v centru Celja
in sicer:
-	okrepčevalnico v IV. etaži in
-	kava-bar v I. etaži.
Informacije o pogojih dobite na upravi podjetja,
Gubčeva ulica 2, Celje. Pisne ponudbe sprejemamo
8 dni od dneva objave.
Zavod SRC Golovec
Vabimo vas v svoje rekreativne objekte: ^
-	SAVNA - odprta vsak dan od 12. do 20.
ure, ob torkih samo za ženske
-	BAZEN - odprt od 8. do 20. ure, sobota in
nedelja od 12. do 20. ure
-	KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 8. do 20.
ure
-	TENIŠKA IGRIŠČA - v dvoranah so odprta
vsak dan od 7. do 23. ure
-	BILJARD KLUB - odprt vsak dan od 8. do
22. ure
-	FITTNES STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
-	PLESNI STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
Dopoldne je na vseh objektih do 12. ure
50% popusta.
Informacije in prijave po tel.: 33-233, Int. 25.
KOMUNALNO OBRTNO
PODJETJE
»KOP«
ŠENTJUR PRI CELJU
Na podlagi 41. člena statuta »KOP« komisija za
delovna razmerja
razpisuje
dela oziroma naloge delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi, za 4 leta, in sicer:
Direktor DO
Kandidati za direktorja morajo poleg pogojev, dolo-
čenih z zakonom, izpolnjevati še:
-	da imajo najmanj višjo izobrazbo tehnične, eko-
nomske ali pravne smeri
-	da imajo 3 leta delovnih izkušenj na enakih delifi
in nalogah ali kot delavec s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi.
Od kandidatov za razpisano delo, oz. nalog zahteva-
mo poleg navedenih pogojev še naslednje:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da
imajo ustrezne organizacijske sposobnosti
-	da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizacij'
razvojnega programa »KOP«.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi doka-
zili in podatki v 8. dneh po objavi razpisa na naslov
»KOP« Šentjur, Leona Dobrotinška 18, Šentjur pf
Celju.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po izbiri^"

12. APRIL 1990 - STRAN 23
ŠE VEDNO SMO:...
POPOTNIK, potovalni servis za
mlade po srcu:
-	mladinske in študentske izkaznice (FSJ, FIYTO, ISIC), s katerimi
uveljavljate popuste pri prenočevanju v mladinskih hotelih, prevozih
in vstopninah v domovini in tujini
-	poceni prenočevanje v tujini za seniorje - starejše od 27 let
-	informacije in literatura o tem kje in kako poceni prenočevati,
možnosti počitniškega dela v tujini, tečaji tujih jezikov
-	popusti na prevoznih sredstvih (vlak, avtobus, ladja) za mladinske
skupine
-	maturantski izleti in potovanja za zaključene skupine osnovnošol-
cev in srednješolcev
-	LETOVANJE V LETOVIŠČU SAVINJA V MAKARSKI (še nekaj pro-
stih mest v zasebnih sobah od 1. do 15. 7. in po 6. 8.) ter v zasebnih
apartmajih od 3 do 6 oseb posebej ugodno v septembru
-	OBISKI KULTURNIH PRIREDITEV V ZAGREBU:
4. 5. Naša trenutno najuspešnejša predstava: ŠOVINISTIČNA FARSA
v satiričnem gledališču Jazavac
18. 5. Popularni musical: FRANC JOŽEF V ZAGREBU v gledališču
Komedija (sodelujejo: Sanda Langerholz, Boris Pavlenič)
MOŽNOST OBISKA ODMEVNE RAZSTAVE »ZLATO IN SREBRO
ZADRA«
v Muzejskem prostoru
OD LETOS DALJE PA TUDI...
POPOTNIK, turistično podjetje, d.o.o.
Za vas smo spremenili tudi odpiralni čas. Od 16. 4. dalje bo naša
poslovalnica odprta od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. in 12. ure.
Nudimo vam popoln turistični servis:
-	posredovanje pri rezervaciji letalskih vozovnic
lastna rent-a-car vozila
-	oddih med prvomajskimi prazniki:
DUBROVNIK - HOTEL LIBERTAS
ROVINJ - VILLAS RUBIN
-	posredovanje programov potovanja renomiranih agencij kot sta
ATLAS in VUGOTOURS
-	LETOVANJE V SELCAH - HOTEL JADRANKA
10 polnih penzionov v juniju že za 1750,00 din
ZA UPOKOJENCE ŠE DODATEN 10% POPUST
-	ZELO UGODNO - AŽURNA OBALA - ŠPANIJA
Komb. potovanje odhod 27. 8. letalo-avtobus
ODHOD 29. 8. avtobus-letalo
6 dni - 2600,00
POSEBNE UGODNOSTI ZA SKUPINE (MATURANTE).
PRIPRAVLJAMO: NIZOZEMSKA-BELGIJA 7 dni
konec junija z avtobusom
g {063} 24-015, 24-019, 29-251
POPOTNIK • KOCENOVA 2 • CELJE Telex: 33884 popot yu
mladinska knjiga
VELETRGOVINA
DNEVI OIGITRONA IN UNISA
V
MLADINSKI KNJIGI -
VELETRGOVINA CELJE
od 9. do 27. aprila 1990
Vabimo vas na prodajno razstavo in
demonstracijo vseh proizvodov DIGITRONA
Buje in TBM Bugojno:
-	pisalni stroji Olivetti, Olympia in Futura
-	elektronski kalkulatorji Scalar in Vektor
-	fotokopirni aparati Olivetti
-	register blagajne Digitron in TBM
-	elektronske tehnice DB
-	teleprinterji in telefaks Digitron
POSEBNA UGODNOST
15% POPUSTA
Pričakujemo vas v našem prodajnem
salonu MLADINSKA KNJIGA
- VELETRGOVINA, Gregorčičeva 2 - CELJE,
telefon: 25-135 in 29-253.
KOMISIJSKA,
ŠPORTNA PRODAJA NA DROBNO
MILAN KOS
SAVINOVA 3
CELJE 63000
063/ 26-061
741-719
VAM NUDI PO ZELO
UGODNIH CENAH!
Več vrst:
-	videorekorderjev
-	videoplejerjev
-	televizorjev
-	avtoradijev
-	audio-video kaset
-	računalnikov
-	športne opreme...
V prodajalno sprejemamo rabljene in
nove predmete v brezhibnem stanju.
PRIČAKUJEMO VAS
V PRODAJALNI MI KO
»
Z NAMI SE DA USPEŠNO SODELOVATI!
24. STRAN - 12. APRIL 1990
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPin
Nagradni razpis
1.	nagrada 100 din	I
2.	nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali letji
rešitve, ki bodo v naše uredništvo^
spele najkasneje do torka, 17. aprilg,
9. ure dopoldne. Rešene križanke 1»
ko prinesete tudi osebno, na vho(^
vratih je poštni nabiralnik. Na kuvc
napišite: NAGRADNA KRIŽAl^
in svoj točen naslov.
Rešitev lirižanlce
Vodoravno: OKVIRČEK, Uj
ŠMARJE PRI, ARN, JELŠAH, IT
LIK, MOKKA, TACOMA, ANKAr'
NATALIJA, MIVKA, MOI, JODLa
OVAL, GORČAKOV, ARO, SEREn
DA, GANK, MOŽ, STRADAČ, ALG
ANA.
Izid žrebanja
1.	nagrado 100 din prejme: Jo«
Kotnik, Čopova 25, 63000 Celje
2.	nagrado 50 din prejme Mlad
Mirkovič, Kajuhova 9, 63000 Celje.
3 nagrade po 30 din pa prejme
Peter Vrečko, Grobelno 6, 63231 Gi
belno, Lojzka Šmajdek, Ljubljansl
25, 63000 Celje in Anica Poredoš n
61, 63000 Celje.	'
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
Velikonočna
Ta čas smo priča veli-
kih velikonočnih razpro-
daj. Pa ne le šunk in dru-
gih velikonočnih jedil,
ampak celo opeke ip
drugih izdelkov.
Nekaterim pač vsak
praznik prav pride.
Letošnje volitve ni-
so bile le prve demo-
kratične in sploh po
vojni, ampak prvič tu-
di le pravica, ne pa
dolžnost.
Sodeč po dolgih vr-
stah, so si ljudje to
pravico na veliko
vzeli.
Zato pa ni čudno, da smo tu, kjer smo!
Prevetrenje
Sedanje volitve naj bi
na nek način prevzele
vlogo ventilatorjev.
Malo naj bi prevetrile
naše ozračje.
Ni vedno najpomembnejše, kdo zmaga
včasih je zelo pomembno, kdo izgubi.
Na dan zdravja je bil
pri nas volilni molk.
Še sreča, sicer bi se
tudi ta dan nadaljevali
nezdravi predvolilni
boji.
Sreča
še sreča, da je glavni
predvolilni boj potekal
v tednu pred cvetno ne-
deljo. Tako so v čast te-
mu prazniku le zacveteli
mnogi volilni lepaki.
Huje bi bilo, če bi bil
glavni volilni boj v veli-
kem tednu. Tedaj na-
mreč tudi poka.
Že čutno spoznanje
»Vse bolj se zavedamo povezave med
zdravjem in ekologijo«, so rekli na posvetu
o zdravstvu v Celju.
To je seveda jasno - saj to tudi vse bolj
čutimo.
Vroče, vroče
Gorenje dolguje velenjskemu Vekosu
velike denarce za njegove komunalne sto-
ritve - največ za dovajanje toplotne ener-
gije.
Dolg je zaradi tega, ker je Gorenju zadnji
čas tudi brez dovajanja energije vroče.
Za vsak primer
Nekateri se čudijo podatku, vendar je
menda resničen: Celjani so vse bolj varčni,
kar se kaže tudi po tem, da je v banki vse
več njihoveg denarja.
To je gotovo še en dokaz, da se bojijo še
težjih časov.
Velika noč
Po veliki volilni nedelji
so imeli člani volilnih ko-
misij že tudi veliko noč.
Veliko in dolgo noč
preštevanja glasovnic.
Bodice
Tisti, ki jim je vs
ravno, največ ovinki
rijo.
Ekološki dinar ne Ik
prinesel čistejšega po-
litičnega ozračja. (
Ni ravno naključje, da
imata enako začetm
črko besedi - politiki
in pekel.
Požari v posameznih
podjetjih so še en do
kaz več, da smo »po
goreli« ekonomsko ii
politično.
Prišli bomo tako da
leč, da bodo nekater
celo razvezo zakom
imenovali - separa
tizem.
Konfederacija nasta
ja predvsem zarad
takih, ki imajo že dol
ga leta komfort na ra
čun federacije.
MARJAN BRADAt
HOROSKOP
•	OVEN
Ona: Ne smeš biti zadovoljna z rmuhnim uspe-
hom, ampak moraš poskusiti še s čim večjim. Od
dogovorjenega srečanja lahko sicer pričakuješ do-
sti, vendar pa se tvoji načrti vendarle ne bodo
uresničili v popolnosti.
On: Navada, ki ti jo prijateljica sicer ne očita, je
stvar, ob kateri bi se moral vsuj malo zamisliti.
Nekdo ti sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da
bi zaradi iijej podiral stara prijateljstva.
•	BIK
Ona: Od neke obljube nikar ne pričakiv preveč,
k^ti na koncu boš lahko bila prav hudo razočara-
na. Vendar pa se bodo neprijetnosti kar nekako
izgubile ob poplavi pozitivnih dogodkov v lju-
bezni.
On: Postavljen boš pred veliko odločitvijo, ven-
dar boš ostal trezen in razsoden. Prijatelica te bo
nenavadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš
mogel odlepiti od svoje družbe. Pozneje ti bo še
žal..._
•	DVOJČEK
Ona: Nuj te nikar ne motijo očitki iz okolice,
temveč ravn^ tako, kot ti veleva srce. Neki^, kar je
bilo večerni le še iskra, se počasi, vendar vztrajno
razrašča v pravi ljubezenski ogi\jemet. Bodi pri-
pravljena!
On: Preveč se boš ukvarjal s samim seboj, ostalih
pa enostavno ne boš hotel videti. Prav hitro se ti
lahko zgodi, da boš zamudil enkratno priložnost, ki
se zlepa ne bo več ponovila. Poslovno uspešen
teden!	-
•	RAK
Ona: Pogovor s prijateljem te bo tako pomiril, kot
tudi prinesel sicer že zdavnaj izgubljeno samoza-
vest. Ne trudi se, da bi ubogala .dobronamerne'
nasvete, ampak r^e delaj po svoji glavi. Presene-
čenje!
On: Nekdo, ki si ga sicer izbrisal iz svojega spo-
mina, se bo ponovno oglasil in ti predlagal konkre-
ten posel. Raje dobro premisli in se nikar ne spuš-
ča v tvegane avanture, s^j se ti lahko še zelo maš-
čuje.
•	LEV
Ona: Trenutek je zelo resen, zato ti nikakor ne bo
škodilo, če bi se poskusila zbrati in se vk^učiti
v igro. V nasprotnem primeru se ti lahko k^j hitro
zgodi, da te bodo dogodki okoli tebe enostavno
prehiteli.
On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova
realizacija pa bo prec^ medla. Spusti se rnje
v kombinacijo s prijateljem, s^j lahko s skupnimi
močmi naredita neprimerno več - in predvsem
vehko bolje.
•	DEVICA
Ona; Naletela si na enakovredno tekmico, ki ti
lahko dodobra zagreni življenje. Partner ti je sicer
zvest, vendar pa se je začel zanimati za dok^ ,ne-
vame' zadeve. Poskrbi za red v hiši, če ne bo
prepozno.
On: V ljubezni boš postavljen pred veliko odloči-
tvijo, odločitev pa lahko v veliki meri vpliva tudi
na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo sicer ponudil
pomoč, vendar te bo tvoj ponos ponovno pokopal.
•	TEHTNICA
Ona: Mogoče je prav tvoja premajhna obvešče-
nost tisto, kar ti vztrajno kvari tvoje odnose s part-
nerjem. Poglej malo okoli sebe in k^ hitro ti bo vse
popolnoma jasno. Predvsem pa te čaka zelo zani-
miv teden.
On: Ko boš opazil prijateljičino naklonjenost, bo
vse skup^ že prepozno. Ali pa tudi ne, vendar se
boš moral tokrat potruditi predvsem ti sam. Ni^bo-
Ije bo, da se prenehaš slepiti in končno pogledaš
resnici v oči
•	ŠKORPIJON
Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave
boš sprva ogorčena, nato pa ti bo vs6 skupuj začelo
ugnati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar pa si
bodo kar hitro uspeli razjasniti novonastalo situ-
acijo.
On: Nnjprej ugotovi, ali si sposoben resnega in
odgovornega življenja v dvoje, šele potem pa se
spusti na takšno pot. Zgodilo se bo tisto, kar si si že
dolgo želel, vendar boš na koncu skor^ nekoliko
razočaran.
•	STRELEC
Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti je nekoč že
pomagal. Vendar pa so se časi od takrat temeljito
spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija.
Potrebno se bo odločiti, ali pa odnehati za vedno.
On: Opazil boš, da vendrle nisi tako zapostavljen,
kot pa si si to domišljal. Ozri se malo naokoli in si
poišči poti, ki bodo obetavnejše od dosedanjih.
Poslovni konec tedna ti bo prinesel vesele novice!
•	KOZOROG
Ona: Prijeten konec tedna se bo prevesil v
prijetnejši vikend. Z osebo, do katere gojite nett
ko več kot pa samo prijateljstvo, se boste 0
prijetno ujeli. Kdo ve, mogoče pa je prav to tisto
pravo.
On: Tista, ki te je že popolnoma omrežil^
enostavno ne da miru. Sicer ti bo malo nag^
vendar pa soji tvoji nameni še kako všeč. Nikal'
ne obotavlja, s£(j lahko zamudiš še veliko več,'
pa si misliš.
•	VODNAR
Ona: Nekdo te bo poskusil izkoristiti, na tebH
ostane, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba,
boš dobila, bo vse preveč mamljiva, da bi ^
uspela upreti. Konec koncev: samo enkrat se
On: Prepir, ki si ga sicer pričel ti, se bo pot"^
ostal pa bo grenak priokus po nezaupanju.
čakovano se ti bo oglasil star poslovni sodel^
z povsem novimi idejami Še najbolje bo, da sp''
meš izziv; takšen ali pa drugačen!	
•	RIBI
Ona: Nikar ne objokuj tistega, ki te je
cedilu, temveč se raje posveti tistemu, ki si te^
Tiha voda bregove dere... Sicer pa je že zadnji C
da vs^j malo poskrbiš tudi za svoje denarni*
deve.
On: Še vedno se ne boš uspel pomiriti z naSf*
situacijo, toda vsa tvoja naprezanja bodo bila J
z mUni na veter. Še najbolje bo, da si vzameš
dni odmora in si poskušaš urediti svoje misli-

12. APRIL 1990 - STRAN 25
pravna posvetovalnica
raitanje
prvega zakona imam
staro 19 let, za katero
^ plačeval preživnino do
ega leta, ko je končala
gnjo šolo.
,2 Centra za socialno delo
^ namreč dobil dopis, da
[Ločala šolanje in da ča-
' na zaposlitev in s tem so
'je obveznosti glede pre-
sne prenehale.
po enem letu pa sem dobil
ilog za ponovno plačeva-
u preživnine, ker je hči na
^ter za socialno delo do-
ivila potrdilo o vpisu na
ob delu.
2anima me, ali sem dol-
0 plačevati preživnino?
ugovor
polžnost staršev, da pre-
0 ifjjajo mladoletne otroke
s nastopom polnoletnosti
[ uok preneha.
Starši pa so dolžni preživ-
^ svoje polnoletne otroke
primeru, če se ti redno šo-
[0, pri tem pa je stvar pre-
jie sodišča v konkretnem
jiiru, kdaj se otroci redno
il^o. Ker pa s polnoletnost-
otrok pravica oz. obvez-
st preživljanja nepreklic-
preneha, mora polnoletni
fok. ki se šola, zahtevati
ifilo preživnine s tožbo
smislu čl. 123 Zakona o za-
jnski zvezi in družinskih
uneijih ali pa z zavezan-
im skleniti dogovor o pre-
vijanju pri Centru za soci-
Do delo. Ni pa mogoče na-
liti preživninske obvezno-
iz nobenim »nalogom«.
Ker gre v konkretnem pri-
leru za šolanje ob delu, je
povzeti, da je vaša hčerka za-
poslena in pridobiva doho-
dek. V primeru, da bo vaša
hčerka zahtevala od vas pla-
čevanje preživnine, bo ob
okoliščini, da gre za študij ob
delu, treba upoštevati tudi
vaše materialne možnosti, da
jo preživljate, k^ti, če starši
nimajo zadostnih sredstev,
polnoletni otroci ne morejo
zahtevati preživljanja.
Pri preživljanju polnolet-
nih otrok (razen seveda ti-
stih, ki so tako ali drugače
duševno ali telesno prizadeti
in nesposobni za samostojno
življenje) pa so dolžni starši
preživljati otroke, ki se red-
no šolego po sodni praksi do
27 leta starosti, sicer pa za-
kon o tem vprašanju molči.
Zakona pa uporablja in po-
vdarja termin »redno šola-
nje«, ki že sam omejuje pre-
življanje polnoletnih otrok,
s^ »redno šolanje« ne more
trajati v nedogled.
Bralce vabimo, da pošlje-
jo vprašaja za pravno po-
svetovalnico na naslov: Trg
V. kongresa 3a, Celje in
vprašanju priložijo kupon
za posvetovalnico.
PRAVNA
POSVETOVALNICA
zdravilne rastline
Volčla češnja
Med pomembnimi zdravilnimi rastlinami je tudi
nekaj takšnih, ki so zelo strupene in zato tudi smrtno
nevarne. Med njimi je tudi volčja češnja (Atropa
bella-donna L.). Spada v družino razhudnikovk, ki jo
sestavja več kot 80 rodov s približno 2500 vrstami in
te so večine zelišča, pogosto pa tudi grmi in včasih
liane. Enostavni ali deljeni listi so spiralasto razmeš-
čeni. Cvetovi so dvospolni, večinoma zvezdasti in
peteroštevni. Plod je jagoda ali pa mnogosemenska
glavica. Družina je razširjena po vsem svetu, vendar
raste večina vrst v tropski Ameriki.
Volčja češnja je več kot meter visoka rastlina, zelena
trajnica, z velikimi motno zelenimi listi, med katerimi
se skrivno motno vijoličasti cvetovi z umazano rume-
nimi lisami v notranjosti. Če jo natačno opazujemo,
vzbuja v nas po pravici neprijetne občutke, s so vsi
njeni deli nevarno strupeni. Iz cvetov se pozneje razvi-
jejo črne bleščeče jagode, ki so podobne češnjam in so
polne vijoličastega soka. Veliki botanik Linne jo je
krstil Atropos po imenu ene izmed treh Park in sicer
tiste, ki je človeku prerezala nit življenja in ni prizane-
sla nikomur.
Volčja češnja zelo rada raste na posekah v listnatih
gozdovih in je razšiijena od zahodne Evrope do Pred-
nje Azije, osebno po sredogorjih in zmerno visokih
gorah. Cveti od junija do avgusta.
Vsa rastlina je zelo strupena in vsebuje več razhčnih
alkaloidov. Največ je 1-hiosciamina, mnogo manj pa je
atropina, 1-skopolamina, apoatropina in beladonina.
Od drugih snovi, ki jih najdemo v rasthni so še holin,
piridin, skopoletin, čreslovine, ajntarna kislina itd.
Najvažnejša sta alkaloida hiosciamin in atropin.
V telesu se zelo hitro absorbirata, deloma pa razgradita
in sta neškodljiva, deloma pa se fiksirata na koloide in
postaneta še bolj učinkovita. Hiosciamin in atropin
delujeta na centralno živčevje, ki ga vzdražita in na
vegetativno živčevje (parasimpatik), ki ga hromita,
tako da prevlada delovanje simpatika. Skopolamin
povzroča pomiritev in zaspanost. Izvlečki in tinkture
z volčje češnje pa so v mnogih zdravilih, ki koristijo pri
zdravljenju želodčnih in črevesnih bolezni, pri katerih
nastopajo boleči krči. Ker atropin v primerni dozi raz-
širja očesno pupilo, zaradi vpliva na mišice šarenice, se
zato uporablja v obUki kapljic v očesnem zdravstvu.
Pripravke iz volčje češnje pripisujejo zdravniki tudi
pri bronhialni astmi in različnih nevralgijah. Izvlečke
iz korenike volčje češnje ponekod še uporabljajo za
zdravljenje nekaterih oblik parkinsonove bolezni,
seveda pod zdravniško kontrolo.
Lepi plodovi volčje češnje so že mnoge zamikali, da
bi jih poskusil. Jagode nim^o slabega okusa, zato pa
so smrtno nevarne. Zastrupitve se predvsem izražajo
na možganih in pride najprej do povečane bistrosti in
smejanja, nato do stanja razburjenja, zmede in privi-
dov, do besnosti. Pri večjih količinah pride do ohrome-
losti, zaspanosti, nezavesti in ohromitve dihalnih mišic
in smrti. Posebno so nevarne lepe modre jagode otro-
kom, ki jih zamenjajo z drugimi užitnimi plodovi. Zelo
vidno znamenje zastrupitve so močno razširjene
zenice, ki se že zelo zgodeu pokažejo. Pri zastrupljencu
je potrebna takojšnja prva pomoč, tako da najprej
izpraznimo želodec. Bruhanje povzročimo tako, da
s prstom dražimo gornji del žrela. Takoj po bruhanju je
potrebno spiti z vodo pomešano živalsko oglje ah 10 do
20 ogljevih tablet. Oglje vpija strupene snovi in prepre-
čuje ali vs£U ovira njihovo prehajanje v kri. Če pa je
zastrupljenec nezavesten, ga moramo po najkr^ši poti
spraviti k zdravniku. Redka, toda možna je tudi
posredna zastrupitev z mesom živali, ki so se hranile
z volčjo češr\jo.
BORIS JAGODIČ
za ljubitelje malih živali
Bolezenske spremembe na koži
Koža je izredno občutljiv
'lan, ki ima zelo vehko živ-
enjskih nalog. Zato se do-
^ianja v samem telesu in
,okolici telesa, zelo hitro
^ažajo na njej kot različne
"Ine bolezenske spremem-
® Pri tem je vedno prizade-
'^udi dlaka.
^otranji vzroki so lahko:
l^esni zžgedalci, vnetja že-
' *|fne in črevesne sluznice,
"szljive bolezni, presnov-
^ iiotnje, motnje v delova-
^ hormonskega sistema,
^^ni notranji tumorji,
^tni procesi same mater-
I pomanjkanje vitami-
^ in rudninskih snovi
vani, enostranska prehra-
>itd.
Zunanji vzroki so prav ta-
jsko različni: zunanji za-
Ja^ci (bolhe, klopi itd.), za-
same kože (garjevci
J' fizikalni vzroki (vlaga,
^Peratura, poškodbe itd.)
[^ernijski vzroki (razhčni
v okolju, pripomočki
^•jopanje, razhčna plastika
J osledice teh dognanj se
(i07 v pojavlj^o v obhki
f oljev, krast, rdečila, ma-
izsušena koža (prh-
Q ^jesvetleča dlaka, lom-
aiaka itd. Dostikrat pa
dn^ ^Subi samo naravno
^i^ost na določenih me-
se zelo rade raz-
^ter ° razhčne ghvice. Ne-
® nied njimi se lahko
f	tudi na ljudi.
spremembe in
""^embe na tistih mestih
telesa, kjer jih pes s svojim
jezikom ne doseže, se zelo ra-
de zagnojijo in ker dlaka na
takih mestih ne odpade se
gnojne spremembe širijo
v okolje. Tako iz male po-
škodbe lahko nastane velika
zaplata izredno hudih spre-
memb na koži.
Srbeče spremembe (pred-
vsem tako zvane alergije)
pes grize, hže in praska. Ta-
ko običegno izgledajo kot ve-
like sveže rane predvsem za-
to, ker dlaka izpade, in ker so
taka mesta naknadno meha-
nično poškodovana od sa-
mega psa. Take veUke »ra-
ne« lahko nastanejo preko
noči.
Na mestih, kjer se pa raz-
množijo glivice, nastanejo
brezdlačne, nesrbeče, tem-
nejše in rahlo hrapave povr-
šine.
Sam način zdravljenja kož-
nih sprememb je zato zelo
zelo razUčen. Najbolj važno
je ugotoviti vzrok - izvor
kožnih sprememb, pred-
vsem zato, da tak vzrok naj-
prej odstranimo oz. ozdravi-
mo. (Odpravimo zajedalce,
spremenimo pripomočke za
kopanje, pozdravimo notra-
nja vnetja, dajemo vitamine
itd.) N^la^e je ozdraviti fi-
zične poškodbe. VeUko spre-
memb lahko odpravimo
z posvetovanjem z lastnikom
živali. Seveda pa so tudi
zdravniški pripomočki
(injekcije, mazila, praški,
razkužila itd.), za katera se
odloči veterinar, zelo važni.
JANEZ ČERNEJ
MAMICA, KUPI Ml PSA
Piše FRANC CESTNiK
Jazbečar
Jazbečar je prijazen, m^hen kuža, ki pa ga ne priporočam
tistim, ki stanujejo v višjih nadstropjih. Zaradi svojega raz-
potegnjenega života se jazbečarji težko gibljejo po stopni-
cah, pri pogostem tekanju gor in dol pa si lahko poškoduje
hrbtenico. Jazbečar kmalu vidi, če ga ima lastnik resnično
rad. Če niso zadovoljni, postanejo muhasti in težavni. Jazbe-
čarji so lahko dolgodlaki, ah pa kratkodlaki, oboji pa ne
potrebujejo posebne nege.
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA ARČAN'CAH
Naša modna svetovalka
Vlasta Arčan-Cah v današa-
nji številki že odgovarja na
dve konkretni vpršanji, osta-
la pa se bodo zvrstila v pri-
hodnjih številkah.
V uredništvo smo ta mesec
že dobih 17 vprašanj, 11 do-
pisnic z nagradnimi kuponi
brez vprašanj oziroma pro-
šenj za nasvete pa smo v po-
nedeljek neusmiljeno vrgli
v koš. Že nekjokrat smo vas
opozorih, da se za našo na-
grado - moden, unikaten.
ročno pleten pulover - ki jo
izžrebamo konec meseca,
potegujejo le tisti, ki nagrad-
nim kuponom priložijo tudi
vprašanja.
Veseh pa smo, da v našem
Modnem klepetu sodelujejo
mladi in stari (kar nekzg
vprašai\j so nam poslah sta-
rejši od 60 let), da je vse več
fantov in moških, ki bi se ra-
di modno in lepo oblačih, in
da smo k sodelovanju priteg-
nili tudi bralce izven našega
območja.	Uredništvo
Vprašanje
Veronika iz Šentjurja in
Dragica iz Celja imata, kot
pravita, polno omaro bluz,
v glavnem demodiranih. Če
so rokavi v redu, pa je
ovratnik obupen, nekatere
so preozke, druge dolgo-
časne ...
ah staro bluzo popestrite
z novim ovratnikom, moder-
no aphkacijo, kontrastnimi
všitki.
1.	Če imete svileno bluzo
z lepim vzorcem, ki pa vam
je preozka, jo kar brez milo-
sti razrežite in ukrojite iz nje
velik, moden ovratnik, ki ga
prišijete na staro enobarvno
bluzo. Tudi dva velika gum-
ba preoblecite v svilo.
2.	Kos lepe čipke lahko
uporabite tako, da stari,
mehko pad^oči bluzi ovalno
odrežete zgornji del in v izrez
vstavite čipko. Ovratnik
sploh ni potreben, morda
l^ko ob rob pritrdite umet-
ni cvet iz istega materiala.
3.	Če vam reverji pri bluzi
na preklop niso všeč, jih pre-
prosto odrežite. Dokupite
nekaj blaga v odgovarj^oči
barvi in materialu ter ga kot
10 cm široke robove v obhki
črke y prišijte na staro bluzo.
Odgovor
Dejstvo je, da ima vsaka
ženska v svoji garderobi res
največ bluz, po navadi pa je
med njimi le nek^ takšnih,
ki jih z veseljem nosi. Vzrok
bi lahko iskah ne samo v hi-
trem spreminjanju mode,
temveč predvsem v nepre-
mišljenih nakupih v stilu »se
splača, je poceni«. Sicer pa
kaj več o tem kdeO drugič,
danes sem vama narisala ne-
k^ predlogov, kako si lahko
napravite iz dveh bluz eno,
Kupon
za modni nasvet
Ime in priimek:
Točen naslov: .
Starost:.............................Višina:......
Teža:.......................Konfekcijska št.:
Barva las:.........................Barva oči: .
Najljubše barve: ..................................
26. STRAN - 12. APRIL 1990
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPin
RADIJSKE KUMARICE
Piše:
Nada Kumer
Hudičev naraščal
v izrednih razmeraii
Ti ljubi bog, kaj nas še ča-
ka! Človek bi tako ali tako
rajši pozabil na vse skupaj.
Ampak če bo naša pisana
pluralistična, demokratična
prihodnost takšna, kot je bi-
la naša večstrankarska pred-
volilna preteklost, ne vem,
če se nam piše kaj posebno
žlahtnega.
Komajda smo mediji mal-
ce prešerneje zadihali v svo-
bodi govora in tiska, že nas
je doletelo novo uzdanje. Le
da je tokrat tistih, ki bi nas
radi obrzdali, več kot v prejš-
njih časih, ko je nad nami
bdel en sam veliki brat.
Seveda smo se trudili, da
bi vsem jurišnikom predvo-
lilnega spopada ponudili kar
se da enake možnosti. Pa
smo delili urice, minute in
sekunde: vsem enako.
V skrajnih časovnih stiskah
smo jih odmerjali dobesed-
no s štoparico v roki. A vča-
sih še to ni zaleglo. In: kaj
hujšega, kot če je eden smel
govoriti dlje kot ostali! Na-
sprotniki nastopajočih so
zagnano odkrivali prekorači-
tve časov, se spotikali nad
programskimi termini tega
ali onega... Krambergeije-
vim oristašem ni bil všeč niti
način izpraševanja njihove-
ga kandidata, pa so naši Na-
taši zagrozili kar z obraču-
nom ... skratka: tako nadzo-
rovani kot tokrat nismo bili
še nikoli.
Nič ne vem če so tisti, ki so
tako skrbno preštevah minu-
te, tako vzorno bdeh tudi
nad tem, kaj so njihovi pred-
stavniki govori. Bili so pač
tudi takšni, ki* svoj odmer-
jen čas odžebrali v prazno.
Da so le dovolj dolgo govori-
li! Kaj je že rekel Marx
o kvantiteti in kvaliteti?
Ker pa nobena nesreča ne
pride sama, smo zadnje por-
cije predvolilnega golaža ku-
hali v res izrednih razmerah.
Prav zadnji teden so nam
prišli rekonstruirat naš glav-
ni studio. Seveda si radijske-
ga molka nismo mogli pri-
voščiti. Spremenili smo v za-
silni studio našo sprejemni-
co za goste, program pa od-
dajali iz studia dva, ki ga
z napovedovalnico skupaj ni
za deset kvadratov. Tako
smo Krambergerja, Pučnika
in Kučana (Demšar je nasto-
pil še v normalnih razmerah)
ter druge kandidate in pred-
stavnike sprejemali z izdat-
nimi opravičili med kupi
orodja, žic in lestev. No, pa
tudi to smo preživeli (s kan-
didati vred).
S tem pa zgod in nezgod še
ni konec. Glavno šele pride.
Se vam zdi čudno, če se
v vsej tej zmedi, napetosti in
lovljenju Časa izgubi ena sa-
ma, samcata kaseta? Ne re-
čem, da je to opravičljivo, je
pa razumljivo. Smola je toli-
ko večja, če je to kaseta z re-
klamnim posnetkom ene od
strank. V četrtek, ko je bilo
treba v dvajsetih minutah
opraviti selitev iz začasnega
studia, je prav takšna kaseta
izginila, izpuhtela, skratka:
nihče je ni nikoli več videl.
Kraja? Manipulacija? One-
mogočanje stranke?
Vse to je mogoče pripisati
temu neverjetnemu dogod-
ku. Pa je šlo le za površnost,
nepazljivost, skupek nesreč-
nih naključij. Stranka z vso
pravico ne verjame v nesreč-
na naključja...
Krona vsega je, da je na
enaki kaseti, kakršna je bila
izgubljena, posnet reklamni
spot. v dobri veri, da vrtimo
reklamo za stranko, nam je
v eter ušlo: Vabimo k naku-
pu za osmi marec.
Tako je, če ima hudič mla-
de. In to še v izrednih raz-
merah.
Morda pa bomo izgubljeno
kaseto našli do prihodnjih
volitev.
NADA KUMER
radio celje
Četrtek, 12. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila.
8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop,
9.00 Volilni vrtiljak, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldan-
ska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU).
13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poroči-
la, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Odprto
z violinskim ključem, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 13. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Ho/oskop, 9.00
Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.15 Žveplometer,
11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RU), 13.30 Za najmlajše. 14.30 Prireditve,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RU). 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.30 Studio CE. 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 14. 4.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila. 8.15
Obvestila. 8.30 Pogled v Delo. 8.45 Horoskop, 9.00
Dopoldne z vami, 10.00 Poročila. 10.30 Filmski
sprehodi. 11.00 Opoldanska mavrica. 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RU). 13.30 Za najmlajše, 14.30
Prireditve, 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki iTi odme-
vi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.00
Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Le-
stvica zabavnih melodij - LZM. 19.00 Zaključek
sporeda.
Nedelja, 15. 4.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila.
8.15 Obvestila. 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva.
10.00 Poročila. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.30_ Iz
domačih logov. 13.00 Povzetek novic. 13.05 Če-
stitke in pozdravi.
Ponedeljek, 16.4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo. 8.45 Horoskop,
9.00 Športno dopoldne. 10.00 Poročila, 11.00
Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (pre-
nos RU), 13.30 Za najmlajše. 14.30 Prireditve.
15.00 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RU). 16.00 Volilni vrtiljak. 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem - lestvica domačih
melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 17. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila. 8.15
Obvestila. 8.30 Pogled v Delo. 8.45 Horoskop. 9.00
Dopoldne z vami, 10.00 Poročila. 10.15 Glasbene
novosti. 11.00 Opoldanska mavrica. 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Prireditve. 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki in odme-
vi (prenos RU). 16.00 Volilni vrtiljak, 17.00 Kroni-
ka, 17.30 Odprto z violinskim ključem, 19.00 Zak-
ljuček sporeda.
Sreda, 18. 4.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila. 8.15
Obvestila. 8.30 Pogled v Delo. 8.45 Horoskop. 9.00
Pokličite in vprašajte. 10.00 Poročila. 11.00 Opol-
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
RU). 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve. 15.00
Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU).
16.00 Vodilni vrtiljak, 17.00 Kronika, 17.30 Odprto
z violinskim ključem - ročk gverila. 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00,
ob nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW
frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo in na SV
frekvenci 963 kHz.
radio šmarje
Četrtek, 12. 4.: 13.00 Napoved, EPP, obvestila,
14.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RU), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo. 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica šopka do-
mačih. 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Petek, 13. 4.: 13.00 Napoved, obvestila. 14.00
Novice, EPP. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RU). 17.00 Poročila, obvestila, Kontaktna oddaja
s pisanim glasbenim izborom. 18.00 Novice, obve-
stila, 19.00 Zaključek.
Sobota, 14. 4.: 13.00 Napoved. 14.00 Novice,
kontaktna oddaja ali gost v studiu. 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RU). 16.00 Naši poslušalci če-
stitajo in pozdravljajo. Nasveti za delo na vrtu in
v sadovnjaku ter pri rožah. 17.00 Poročila, obvesti-
la, 17.30 Marjanca. 18.30 Novice, obvestila, 19.00
Zaključek.
Nedelja, 15. 4.: 8.00 Napoved, vreme, obvestila.
9.00 Minute za najmlajše. EPP, 10.00 Poročila,
obvestila. 11.00 Kmetijska oddaja. 11.30 Rubrika
iz zdravstva. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo.
Ponedeljek, 16. 4.: 13.00 Napoved. EPP, 14.00
Novice, obvestila, šport. 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ). 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. Šport, 17.00 Poročila, obvestila,
šport. 18.00 Danes se vam predstavlja.... 18.30
Novice, obvestila. 19.00 Zaključek.
Torek, 17.4.: 13.00 Napoved. EPP. 14.00 Novice,
obvestila, kultura. 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RU). 16.00 Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo. Turizem. 17.00 Poročila, obvestila, turi-
zem. 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18.30
Novice, obvestila. 19.00 Zaključek.
Sreda, 18. 4.: 13.00 Napoved, EPP. 14.00 Novi-
ce. obvestila, EPP. 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo, 17.00 Poročila, obvestila 18.00 Danes se
vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila. 19.00
Zaključek.
radio velenje
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem
območju na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz.
Petek, 13. 4.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20
Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi;
17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja Šale-
ški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 15. 4.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od
Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj. kje. kaj; 11.30
Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldan-
skega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 16. 4.: 15.00 Začetek sporeda;
15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in
odmevi; 16.10 Kdaj, kje. kaj; 16.15 Minute z doma-
čimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu
Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia
Velenje.
Sreda, 18. 4.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (govorili bomo
o vrtičkarstvu in odgovarjali na vprašanja v zvezi
s tem. Naša gosta bosta Stane Vanovšek iz velenj-
skega vrtnarstva in Franc Satler iz Agrotehnike
Celje. Pogovor z njima bo vodil Bogdan Mugerle.
Vprašanja boste lahko postavljali po telefonu 855-
963); 18.00 Novosti na področju disko glasbe (naš
gost bo disko S).
LJUBLJANA I
8.05-13.15 in 14.15-1.05 TELETEKST
RTV LJUBLJANA; 8.20 VIDEO STRA-
NI; 8.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 5.
LEKCIJA; 9.00 RADOVEDNI TAČEK:
PEČENJAK IZ ŽEMELJ; 9.25 ZBIS: M.
Carem: STEKLENIČKA ČRNILA; 9.50;
MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH UUD-
STEV: ZGODBA O BRONASTEM ME-
STU; oddaja TV Beograd, 11/13; 10.05
F. Puntar: KU-KU: TIHO PO PRSTIH,
GLASNO s PETAMI, lutkovna igrica,
7/13; 10.25 OVČAR HOBO, ameriška
nanizanka, 4/13; 10.50 PERISKOP: ZA
LEP NASMEH. 2. del; 11.40 VEČERNI
GOST: POGOVOR Z DR. BORISOM
GRABNERJEM; 12.25 OČI KRITIKE;
13.05 VIDEO STRANI; 14.30 VIDEO
STRANI; 14.40 KAOMA, ponovitev za-
bavnoglasbene oddaje TV Beograd;
15.25 I '90, ponovitev oddaje pred SP
v nogometu; 15.55 ŽARIŠČE, ponovi-
tev; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.45 RI-
SANKA; 16.55 CIKLUS FILMOV Walta
Disneya: RAZTRESENI PROFESOR,
ameriški film (ČB); 18.30 VAŠ ZELE-
NJAVNI VRT, izobraževalna serija, 1/
8; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.30 TV DNEVNIK 2, 19.55 VREME;
19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3;
20.30 KOLO SREČE; 22.05 TV DNEV-
NIK 3, VREME; 22.25 L. Greer: LEPI
UPI, 13. - zadnji del francoske nada-
ljevanke; 23.20 DOBRA ŽENA, avstral-
ski film; 0.55 VIDEO STRANI
Sobota,
74, april
LJUBLJANA II
14.55 VIDEONOČ. ponovitev; 19.00
KAKO BITI SKUPAJ, oddaja TV Sara-
jevo; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILM-
SKE USPEŠNICE ROP, angleški film;
22.15 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (do 1.30)
ZAGREB I
8.50 TV KOLEDAR; 9.00 NAREDI
SAM; 9.15 TV LEKSIKON: ROMAN;
9.30 IZ VAŠEGA ČTIVA: N. Pavič: ME-
DJIMURSKA DEŽELA; 10.00 NEMŠČI-
NA, 20. LEKCIJA; 10.35 ČEBELICA
MAJA, risana serija; 11.00 SA 1, infor-
mativno zabavna oddaja SAGA
O FORSVTHIH, angleška nadaljevan-
ka; 13.00 TELEVIZIJSKI DRUŽINSKI
MAGAZIN; 14.30 RISANKA; 14.55 CI-
KLUS BAJKE: CESARJEVA NOVA
OBLAČILA; 15.50 KRITIČNA TOČKA;
16.35 TV DNEVNIK 1; 16.50 SEDMI
ČUT, oddaja o prometu; 17.00 DOMA-
ČI ANSAMBLI: ANSAMBEL NIKA ZAJ-
CA; 17.30 MAČEK POD ČELADO, po-
novitev TV nadaljevanke, 3/6; 18.30
ŽIVETI Z NARAVO, dokumentarna od-
daja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 20.15 ALF, ameriška nanizanka;
20.50 VOJNA V LAS VEGASU, ameri-
ški film; 22.30 TV DNEVNIK 3; 22.45
ŠPORTNA SOBOTA; 23.05 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 23.10 NOČ Z VA-
MI; DINASTIJA, ameriška nadaljevan-
ka, MURPHVJEV ZAKON, ameriška
nanizanka; 1.10 POROČILA
ZAGREB II
13.45 TEST; 13.50 TV KOLEDAR;
14.00; EKRAN BREZ OKVIRA, ponovi-
tev; 15.30 NOČ Z VAMI, ponovitev;
17.30 DANES SKUPAJ; 17.30 KAKO
BITI SKUPAJ, zabavno-informativna
oddaja; 18.00 PROGLASITEV NEOD-
VISNOSTI NAMIBIJE; 18.45 PRED-
STAVA ZA OTROKE; 19.30 TV DNEV-
NIK; 20.15 GLASBENI VEČER: SVEM
90: Maurice Ravel; 21.30 POROČILA;
21.35 POEZIJA 80-TIH V JUGOSLAVI-
JI, TV Feljton; 22.20 TV RAZSTAVA;
22.30 ELIZABETHIN DVOR
KOPER
9.45 RAZISKOVALNA BAZA (posebna
oddaja); 11.15 ZLATI JUKE BOX;
12.30 SOTTOCANESTRO - Oddaja
o košarki; 13.15 TENIS - BARCELO-
NA: ATP TOUR (neposredni prenos);
17.45 SUPERCROSS; 18.45 TV NOVI-
CE; 19.00 RAZISKOVALNA BAZA;
19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE
BOX; 20.30 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA;
22.00 TV NOVICE; 22.10 NOGOMET
-	ANGLEŠKO PRVENSTVO (posne-
tek); 23.45 MOTORJI: TEKMOVANJE
PROTOTIPOV; 0.45 CALCIOMANIA
-	vse o italijanskem nogometu
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
- SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 107. dela; 9.30 DRUŽINA ČLOVEK,
Matere in otroci; 10.00 SPOMINI, po-
novitev pogovora z Gertrude Frohlich-
Sandner; 11.00 DEDIŠČINA GULDEN-
BURGOVIH, Prazna zibka, Nesoglasja
med Nane (Katharina Bohm) in Tobi-
asom (Aleksander Wussow) se zao-
strijo; 11.45 FRANČIŠEK ASIŠKI, iz
življenja nenavadnega moža; 12.30
NOČNI STUDIO, Pred startom vesolj-
skega teleskopa, ponovitev; 13.30 PO-
ROČILA; 13.40 GRADOVI IN DVORCI
OB THAVJI - DVOREC FRAIN; 14.05
MEDIJ, radijske in televizijske zgod-
be; 14.20 NARODNOZABAVNA GLAS-
BA; 14.25 ZLATA KOČUA; 16.00
OTROŠKI VVURLITZER; 16.55 MINI
ČAS V SLIKI; 17.05 ČUDEŽNA DEŽE-
LA GLASBA; 17.30 DEGRASSI JUNI-
OR HIGH; 18.00 SESTANEK; 18.24
VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgovarja
župnik Josef Moosbrugger; 18.30 NO-
GOMET; 19.00 DVAKDRAT SEDEM,
pregled programa za prihodnji teden;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME;
20.00 ŠPORT; 20.15 KDOR REČE A,
oddajo vodi Peter Rapp; 22.15 V VRO-
ČINI NOČI; 0.05 ZUCKERBABV; 1.35
EX LIBRIS
AVSTRIJA II
14.25 LEKSIKON UMETNIKOV; 14.30
DUNAJSKE PESMI S HEINZEM ZED-
NIKOM IN FILHARMONIJO SCHRAM-
MELN, dobrodelni koncert: 15.30
ISKANJE POPOLNOSTI, 18. zadnji
del; 16.00 OZRI SE PO DEŽELI, potret
domnevno »divjih hribovcev za Sem-
meringom«; 16.45 KOLEDAR AV-
STRIJSKIH OBIČAJEV; 17.00 LJUBA.
DRUŽINA; 17.45 KDO ME HOČE?
- ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00 SINHA
MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI,
108. del; 18.30 SLIKA AVSTRIJE;
19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KUL-
TURA; 20.15 JESUS CHRIST SUPER-
STAR; 21.55 POROČILA; 22.00
ŠPORT; 22.30 TONI STRICKER, ob
60-letnici; 23.30 BENNY HILL, oddaja
priljubljenega angleškega komika;
23.55 CONCERTO DI VIVALDI E CO-
RELLI, 1. del; 1.00 EX LIBRIS
NedeUa,
15. april_
LJUBLJANA I
7.40-23.45 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 7.55 VIDEO STRANI; 8.05 ZIV
ŽAV; 9.00 POLTRONA EXPRESS, po-
novitev španske nanizanke, 4/13; 9.05
NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA, pono-
vitev norveške igrane serije, 4/13; 9.25
L. Greer: LEPI URI, ponovitev franco-
ske nadaljevanke, 11/13; 10.25 VELI-
KONOČNA MAŠA, prenos iz Bazilike
Sv. Petra v Rimu; 11.55/12.00 URBI ET
ORBI, prenos iz Rima; 12.40 VIDE-
OMEH; 13.10 KMETIJSKA ODDAJA TV
NOVI SAD; 14.10 S. Saada-R. Geoffri-
one: FORMULA 1, francoska nadalje-
vanka, 1/13; 14.55 KRIŽKRAŽ, ponovi-
tev; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30
TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE IN-
FORMACIJA; 16.45 IZGUBLJENE IN
NAJDENE SANJE, angleški TV film;
18.25 ALO, ALO, ponovitev angleške
humoristine serije; 18.50 RISANKA;
19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
20.05 G. Mihič: BALKAN EKSPRES,
nadaljevanka; TV Beograd in TV Novi
Sad, 4/10; 20.55 ZDRAVO; 22.25 TV
DNEVNIK 3; 22.50 SOVA, HUNTER,
ameriška nanizanka, 6/10; 23.35 VI-
DEO STRANI
LJUBLJANA II
10.00 DANES ZA JUTRI IN KO SE KO-
RENIN ZAVEMO, dokumentarna od-
daja (Za JRT 2); 13.00 NEDEUSKO
ŠPORTNO POPOLDNE; 17.55 ZA-
GREB: FINALE JUGOSLOVANSKEGA
POKALA V ROKOMETU, prenos;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 BIBLIJA:
angleška dokumentarna serija, 5/7;
20.50 IZ ČRNEGA DOSJEJA: ZAPOR,
dokumentarna oddaja; 21.35 GLAS-
BENA PARADA RADENCI '90, PLESNI
ORKESTER RTV ZAGREB; 21.50
ŠPORTNI PREGLED; 22.35 PREMOR;
22.40 DP V NOGOMETU - BUDUČ-
NOST : CRVENA ZVEZDA, reportaža;
23.10 KRONIKA MES-A (do 23.40)
ZAGREB I
8.50 VELIKA NOČ V STUDENICI, re-
portaža, VELIKONOČNA LITURGIJA,
iz cerkve Sv, Save; 10.00 NEDEUSKO
DOPOLDNE ZA OTROKE; 11.20 MA-
ŠA V ZAGREBŠKI KATEDRALI; 11.30
VATIKAN: VELIKONOČNA MAŠA,
vključitev; 11.55 VATIKAN: URBI ET
ORBI, prenos; 13.00 MAMA LUCIA, 5.
zadnji del ameriške nadaljevanke;
13.45 POROČILA; 13.50 NEDEUSKO
POPOLDNE; 16.05 PO LETU 2000, av-
stralska poljudnoznanstvena serija;
16.50 ŽANDAR IN ŽANDARKE, franco-
ski film; 18.45 ASTERIX, risana serija
3/4; 19.10 TV5REČA; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 20.00 TV DRAMA; 21.00 ROČK
TEATRON, zabavna glasba; 21.30 TV
DNEVNIK 3; 21.50 ŠPORTNI PRE-
GLED; 22.35 POROČILA V ANGLEŠ-
ČINI; 22.40 NOČ Z VAMI DINASTIJA,
ameriška nadaljevanka, AGENCIJA,
francoski TV film; 0.40 POROČILA
ZAGREB II
KOPER
10.00 MOTORJI: TEKMOVANJE PRO-
TOTIPOV (ponovitev); 11.00 CALCI-
OMANIA - vse o italijanskem nogo-
metu (ponovitev); 12.00 TENIS - ATP
TURNIR, Barcelona (nep. prenos);
15.30 BASKET NBA: NEW YORK
KNICKS - CHICAGO BULLS (ponovi-
tev); 17.00 AVTOMOBILIZEM-FOR-
MULA INDY (posnetek); 18.45 TV NO-
VICE; 19.00 EUROGOLF; 20.30 TENIS
-ATP TURNIR, BARCELONA (ponovi-
tev). TV NOVICE, OD IGRK.
IGRIŠČA (ponovitev)	^
AVSTRIJA j
9.00 ORIENTACIJA; 9.30 EVAb
ČANSKA MAŠA, prenos iz t^
10.30 VELIKONOČNA MAŠA ^
iz Rima; 11.35 VELIKONO^itj;
SLANICA PAPEŽA JANEZA P^
IN BLAGOSLOV URBI ET GrbiJ
TEDNIK, z vremensko napovjij
prihodnji teden; 13.00 HEl^
STRIA, HELLO VIENNA, tedenj
daja o Avstriji v angleškem t
13.30 SINHA MOČA - SUŽNjP?
NIKOVA HČI, ponovitev log^'
13.55 NARODNOZABAVNA Gii
14.00 NIEBELUNGI (1. del nem
filma, 1966); 15.25 HIŠA V JERin
MU, 1/50 del: Učencev strah In^
nočni praznik; 15.30 GALOŠE k
NAŠAJO SREČO, pravljični fj
zgodbi Hansa Christiana Andei
17.00 X-LARGE, oddaja za mlaA
stvico »X-Charts«; 18.30 ORDimi
BULOVVBOGEN, Slaba vest
ČAS V SLIKI 1; 19.50 ŠPORT
15. MEDNARODNI CIRKUŠKI p
VAL V MONTE CARLU, Slav„
cirkuška predstava pod pokr«
stvom monaškega kneza Rain«t
21.45 VIZIJE; 21.50 MOJSTRI p
NURNBERŠKI, 1. in 2. dejanje i
Richarda Wagnerja; 0.25 EX LIB
AVSTRIJA II
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI
NIK; 9.30 JESSVE NORMAN j
CARMEN; 10.25 USODNA PUj
NOČ, komedija Johanna Nes
-	posnetek predstave iz Gledj
v Jožefovem mestu, 1962; 12.45
MOJSTROVIN Arnold BockIin:
mladansko prebujanje; 13.00 DC
DAN, KOROŠKA, oddaja za koi
Slovence; 13.30 SLIKE IZ AVSTl
14.30 DVAKRAT SEDEM, ponc
pregleda programa za prihodnjij
in NOVO V KINU, filmi in njihove
de; 15.00 ŠPORTNO POPOL
16.30 SVETOČI DUNAJ - Pod
naslovom je Salomon Kleiner
stoletju upodobil dunajske sak
in profane zgradbe.; 17.15 KLU
SENIORJE, sestanek z vsemi, kli
srcu ostali mladi; 18.00 SINHA h
-	SUŽNJELASTNIKOVA HČI, 10S
18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55 Ifl
JAN V ČASU, 19.00 AVSTRU*
NES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
VSTAJENJE, Esej o mnogih oli
drugega življenja; 20.15 BRAT
CE, SESTRA LUNA (Brother Su
ster Moon - britansko-italijanski
1972); 22.20 VSAKA NOČ STEJi
Night Long - ameriška kom
1980); 23.40 SKRIVNOSTNI OBI
VALEČ (The Night Visitor - arm
film, 1970); 1.20 EX LIBRIS
Ponedeliek,
16, april
LJUBLJANA
8.35-10.35 in 15.15-0.40 TELETI
RTV UUBLJANA; 8.50 VIDEO S
NI; 9.00 SPORED ZA OTROK
MLADE, G. Babič: BAŠ ČELIK,
KOVNA IGRICA TV ZAGREB, 3/6
SLOVENSKA UUDSKA GLASBIl
GODCI: OPREKELJ; 9.40 UTRIP
ZRCALO TEDNA; 10.10 TV MEI
10.25 VIDEO STRANI; 15.30 V
STRANI; 15.40 SOVA, HUNTER,
riška nanizanka, 6/10, pono
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POS
NE INFORMACIJE, 16.45 TV MO
18.15 ZDRAVO, ponovitev; 18.2
DOVEDNI TAČEK: VOZEL;
SNEŽNA VILA, STARA JAPO'
PRAVUlCA; 18.45 MITI IN LEGI
ISLAMSKIH LJUDSTEV: ODISi
SINBAD, oddaja TV Beograd,^
19.00 RISANKA; 19.15 TV O
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 Vfl
20.05 M. Djurdjevič: NERESNI BI
SLAV NUSIČ, drama TV Beo
21.10 PREDVOLILNA TRIBUNA.
OSMI DAN; 22.25 TV DNEVN
22.50 OPERNE ZGODBE: G. P"
MANON LESCAUT, angleška sei
10; 23.40 SIVA, HUNTER, airt
nanizanka, 7/10; 0.30 VIDEO ST
LJUBLJANA
16.30 SATELITSKI PROGRAMI;
skusni prenosi; 18.55 PUSTOI-'
NA SLIKARSTVO, ŠVICARSKA
BRAŽEVALNA SERIJA, 12/13:
LEPO JE BITI MUZIKANT, prir»
ob 60-letnici SLAVKA AVSENII^
nos z Bleda; 21.00 SEDMA S
oddaja o športu; 21.15 PO SU
NAPREDKA; 21.40 ROČK VIDfct
oddaja TV Sarajevo; 22.25 SAi
SKI PROGRAMI - poskusni p"
(do 0.00)
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 RED ^
BITI, lutkovna igrica, 4/10; 8.45J
JEVCI, oddaja za otroke; 9.00
PROGRAM, LIKOVNA UMETN^
Čavajda; BESEDA IN SLIKA: Z '
njič-B. Baretič: DIVJI BOG; G^
NA DELAVNICA; GLAGOLlCA j
POROČILA; 10.35 ŠOLSK .
GRAM, TEDNIK; MLADI RAZI^J
LEC; risanka: LATINŠČINA,
risanka; angleščina; 12.30
LA; 13.05 ZANDAR IN
14.50 POROČILA; 15.00 NOC^
ponovitev nočnega prograr"^
TV DNEVNIK 1; 17.20 NEKAJ ^
braževalna oddaja; 17.50 Btu 
BITL lutkovna igrica, 4/10; lo-"
7.25 TEST; 7.45 TV KOLEDAR; 7.50
POROČILA; 8.00 NOČ Z VAMI, pono-
vitev; 10.00 DANES ZA JUTRI; 13.00
ŠPORTNO POPOLDNE; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 PORTRETI SVETOV-
NIH VODITELJEV: JUAN CARLOS;
20.55 TV RAZSTAVA; 21.10 OD NAŠE-
GA DOPISNIKA: LOS ANGELES, 2.
del; 22.40 NOGOMET: Budučnost
- CZ; 23.10 ARGUMENTI II

12. APRIL 1990 - STRAN 27
,r\ oddaja za otroke; 18.20 ŠTE-
J^Vc:' IN CRKE; 18.40 RISANKA;
Vlt-^j TELEDISH; 19.15 RISANKA;
TV DNEVNIK 2; 20.00 M. Jeslh-
'jiC; ZRCALO, drama TV Ljub-
A 21 00 SVET DANES, zunanja
lia"fu 21.30 TV DNEVNIK 3; 21.50
CrT DANES; 21.55 NOČ Z VAMI,
SP^iFNA POUA, avstralska nadalj.,
''"o nRUŽINSKE VEZI, ameriška na-
Jlanka; 23.55 POROČILA
ZAGREB
.95 ICC I, —45 POROČILA; 16.50
I/KOLEDAR; 17.00 BOUŠE ŽIVUE-
ponovitev; 17.45 SVET ŠPORTA;
«15 ALF, humoristična nanizanka;
1 M KONCERT ZA MANDELO. pre-
Ins 23.00 DOKUMENTARNI VEČER
[kOPER
„15 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA (po-
Invitev); 15.30 TENIS-ATP TURNIR,
Barcelona (ponovitev); 18.00 ATLETI-
a Boston: MARATON (nep. prenos);
6. KROG-ŠPORT V ZAMEJ-
STVU 18.45 TV NOVICE; 19.00 OD-
pdta'MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
L 00 PRISOTNOST ITALIJANSKE NA-
rodnosti V VOLITVAH NA HRVA-
Lem; 20.30 ZLATI JUKE BOX; 22.00
N NOVICE; 22.10 BOKS; 22.55 BA-
NKET NBA: UTAH JAZZ-DETROIT Pl-
^ONS (posnetek); 0.25 NOGOMET,
argentinsko prv. (posnetek)
AVSTRIJA
1100 o OSEBI, pogovor z Egonom
Krenzem; 12.20 SESTANEK, ponovi-
tev: 12.45 SCHUBERT V LICHTENTA-
I m zapis o Schul^ertovem društvu
Dunaj - Lichtental; 13.40 SINHA MO-
H - SUŽNJELASTNIKOVA HČI, po-
Mvitev 109. dela; 14.05 NIBELUNGI
J, KRIEMHILDINO MAŠČEVANJE (2.
del nemškega filma, 1966); 15.30 HEL-
u| - OTROŠKI PROMETNI KLUB;
15,35 NEZHEVA BORBA Z ZMAJEVIM
kraljem, kitajska risanka; 16.35
joKIN ŠER, film iz sovjetske republi-
tt Kazakstan; 17.40 X-LARGE, U2
-When Love Comes to Town, repor-
r taža o svetovni turneji irske ročk sku-
pme U2; 18.30 ORDINACIJA BULOVV-
30GEN, Pravi prijatelji; 19.30 BENE-
jKi TRGOVEC, drama Williama Sha-
I kitara; 21.40 MOJSTRI PEVCI
NURNBERŠKI, 3. dejanje opere Ri-
charda Wagnerja - posnetek predsta-
ve Bayreutskega festivala 1984; 23.50
POROČILA
AVSTRIJA II
9,00 POROČILA; 9.05 VSTAJA STVA-
. RUilm o pisatelju Erhartu Kastnerju;
-^Sft ZGODOVINA AVSTRIJSKEGA
, m 10.30 POGOVOR S PETROM
(j raOM; 11.00 POMLAD NA DUNA-
Slavnostni koncert Dunajskih sim-
faliov - dirigent: Georges Pretre;
li« O TEMNICAH IN ČAROBNIH
SVETILKAH, dokumentarni film
1 zgodnjjh dneh kinematografije;
«00 SUŽENJSKI KRAU (Avstrijski
jmifilm, 1924); 15.30 ŠPORTNO PO-
f^DNE; 17.00 LIPOVA ULICA, Pi-
ikoti^in sol; 18.30 SINHA MOČA
-SUŽNJELASTNIKOVA HČI. 110. del;
"25 DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE;
'••30 SLIKA AVSTRIJE
^'900 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS
I 'JSLIKII; 19.50 ŠPORT; 20.15 KRAU
S ^OCINA, Hovvaldov padec; 21.50 KU-'
! WRSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECI-
^LITETE; 22.00 ANDROMEDA
; SMRTNI PRAH IZ VESOUA, (The
*ndromeda Strain - ameriški film,
I 0.05 MIAMI VICE, Rojena za
'"Ico: 0.55 POROČILA
Torek,
17. april
LJUBLJANA
in 14.40-23.20 TELE-
'EKST RTV UUBLJANA; 8.50 VIDEO
^^RANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE
^MUDE: ZGODBE IZ ŠKOUKE, 16.
^-^aja; 9.30 ŠOLSKI TV: KO SE KO-
RENIN ZAVEMO: BOJ IZZA ŽICE IN
IL^: 10.30 NEMŠČINA - ALLES GU-
LEKCIJA; 11.00 SEDMA STEZA,
»novitev; 12.00 VIDEO STRANI;
,55 VIDEO STRANI; 15.05 NEMŠČI-
ALLES GUTE, ponovitev 7. LEK-
15.35 SOVA - HUNTER, ameri-
nanizanka, 8/10, ponovitev; 16.30
^pNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE IN-
^RMACIJE; 16.45 TV MOZAIK: ŠOL-
TV, ponovitev; KO SE KORENIN
^VEMO: BOJ IZZA ŽICE IN MEJ;
PfS. LONČEK KUHAJ; JABOLČNA
17.55 PAVLIHA IN MICKA.
i^^NETEK GLEDALIŠKE PREDSTA-
19 J9 00 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
' JO TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
P.Hamilton: ZAPEUlVEC, 6.
Ji ftil' angleške nadaljevanke;
00 UEV^ yORK skozi OKNO, za-
j2n°9'asbena oddaja TV Zagreb;
DNEVNIK 3; 22.25 SOVA
ameriška nanizanka, 8/10;
"O VIDEO STRANI
i-JUBLJANA II
PROGRAMI - PO-
Ta^^I PRENOSI; 18.10 SVET ŠPOR-
''ESpi. "TV Zagreb; 19.00 NAŠA
I^Ovc^; JUGOSLOVANSKE ZBO-
»Oflat^ SLOVESNOSTI NIŠ '88, 4.
'^IŠtp TV DNEVNIK; 20.00 ŽA-
20.30 ZARAGOZA: PEP V KO-
ŠARKI - JUGOPLASTIKA : LIMOGES,
prenos; 22.00 ŽREBANJE LOTA; 22.05
SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 OTROCI
O ROJSTNEM KRAJU, ODDAJA ZA
OTROKE; 9.00 ŠOLSKI PROGRAM:
NIŽINSKI KRAJI; TRENUTKI ZA VAŠ
ODMOR; ARHEOLOŠKI MUZEJ
V SPLITU; UUBEZEN NA POTOVA-
NJU, 4. ODDAJA: DALMACIJA; 10.30
POROČILA; 10.35 ŠOLSKI PRO-
GRAM: FRANCOSKO SLKARSTVO
: DEGAS; RISANKA; O JEZIKU; PRI-.
RODA JUGOSLAVIJE; LETOPIS;
12.30 POROČILA; 12.40 PREZRLI
STE. POGLEJTE; 13.45 ŠOLSKI PRO-
GRAM: TV LEKSIKON: ALEGORIJA;
KOPENSKI ČLENONOŽCI; TV GLE-
DALIŠČE: PANTOMIMA; 14.50 PORO-
ČILA; 15.00 NOČ Z VAMI, ponovitev
nočnega programa; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 SODOBNA MEDICINA,
IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 17.50
OTROCI O ROJSTNEM KRAJU, OD-
DAJA ZA OTROKE; 18.20 ŠTEVILKE
IN ČRKE; 18.40 RISANKAr 18.45 ZNA-
NOST; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA;
20.05 VOJNE USODE, angleška nada-
ljevanka, 6/7; 21.10 V VELIKEM PLA-
NU, KONTAKTNI MAGAZIN; 23.10 TV
DNEVNIK 3; 23.30 ŠPORT DANES;
23.35 NOČ Z VAMI: OGNJENA POLJA,
avstralska nadalj., 2/12, DRUŽINSKE
VEZI, ameriška nanizanka; 1.35 PO-
ROČILA
ZAGREB
16.25 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
TV KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PA-
NORAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
SNEMAMO, SNEMAMO, dokumentar-
na oddaja; 20.25 Zaragoza: KOŠAR-
KA: Juooplastika - Limoges; 22.00
POROČILA; 22.10 FESTOVE PREMI-
ERE: PLAVALEC; 23.40 5 DO 12, noč-
ni program kulture
KOPER
13.45 NOGOMET, Argentinsko prv.
(ponovitev); 15.30 BOKS (ponovitev);
16.15 JUKE BOX; 16.45 BASKET NBA:
UTAH JAZZ-DETROIT PISTONS (po-
novitev); 18.15 VVRESTLING SPOT-
LIGHT; 18.45 TV NOVICE; 19.00 OD-
PRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 EVROPA ZAKAJ?; 20.30 BOKS;
21.30 SUPERVOLLEV - oddaja o od-
bojki; 22.15 TV NOVICE; 22.25 MO-
TORJI - posebna oddaja o rallyju
v Tunisu za motorje in avtomobile;
22.55 FISH EVE; 23.25 EUROGOLF;
0.25 NOGOMET, Špansko prv. (pono-
vitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
- SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 110. dela; 9.30 ANGLEŠČINA ZA
ZAČETNIKE; 10.30 JESUS CHRIST
SUPERSTAR, ponovitev, (Ameriški
musical, 1972); 12.10 FLORINA FAV-
NA, portret tirolskega risarja in karika-
turista Paula Flore; 13.00 POROČILA;
13.10 DUNAJSKA RAZSTAVNICA,
Zadnja trdnjava; 13.55 LONČAR-
STVO, iz serije Diversions; 14.05 NE-
BEŠKI OBISK, risanka po stari kitajski
pravljici; 15.30 Otroški program; 15.35
ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, Užaljena
zelenjava - risana serija po knjigi Le-
wisa Carrolla; 16.00 AM, DAM, DES;
16.20 KOTIČEK ZA ŽIVALI; 16.30 OD-
DAJA Z MIŠKO, zabavne in poučne
zgodbe; 16.55 MINI ČAS V SLIKI;
17.10 SKRIVNOST SEDME POTI,
skrivnostna pustolovska zgodba;
17.35 MINI SREČANJE; 17.55 RDEČE
IN PLAVO; 18.00 Ml; 18.30 ORDINACI-
JA BULOVVBOGEN, Ugrabitev; 19.22
ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
Univerzum: SKANDINAVIJA - V DE-
ŽELI POLNOČNEGA SONCA; 21.00
TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 GlULIA,
1. del: Dozorevajoče sanje; 22.00 PO-
GLEDI S STRANI; 22.10 CVRANO IN
D ARTAGNAN; 0.10 MIAMI VICE, Na
tleh; 0.55 POROČILA
AVSTRIJA II
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
Valentin Oman; 17.00 ŠOLSKA TV;
17.30 ORIENTACUA; 18.00 SINHA
MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI,
111. del; 18.30 VVURLITZER; 19.00
LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS
V	SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KUL-
TURA; 20.15 MADE IN AUSTRIA, kviz;
21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07
REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zuna-
njepolitične redakcije; 22.00 ČAS
V	SLIKI 2; 22.35 KLUB 2, POROČILA
Sreda,
18. april
LJUBLJANA I
8.35-11.10 in 14.05-0.15 TELETEKST
RTV UUBLJANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE: KRISTINA BRENKOVA: DE-
KLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREP-
KA: SOBOTINA CESTA, 6/7; 9.10
M. Djurdjevič: NERESNI BRANISLAV
NUŠIČ, drama TV Beograd, ponovi-
tev; 10.10 P.Hamilton: ZAPEUlVEC,
6. zadnji del angleške nadaljevanke;
11.00 VIDEO STRANI; 15.00 VIDEO
STRANI; 15.10 ŽARIŠČE, ponovitev;
15.40 SOVA - HUNTER, ameriška na-
nizanka, 8/10, ponovitev; 16.30 TV
DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INFOR-
MACIJE; 16.50 IZ ČRNEGA DOSJEJA:
ZAPOR, dokumentarna oddaja; 17.35
PO SLEDEH NAPREDKA; 18.05 ZBIS:
MIMO TRAV ČEZ KAMNE TRI, 18.20
RISANKA; 18.25 M. Košuta: ŠTIRJE
FANTJE MUZIKANTJE, posnetek
gledliške predstave; 19.00 RISANKA;
19.12 TV OKNO; 19.18 DOBRO JE VE-
DETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 20.05 FILM TEDNA: SESTRE
BRONTE, francoski film; 22.05 TV
DNEVNIK 3, VREME; 22.30 VIDE-
OGODBA; 23.15 SOVA - HUNTER,
ameriška nanizanka, 9/10; 0.05 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.30 MOSTOVI;
19.00 VAŠ ZELENJAVNI VRT. IZO-
BRAŽEVALNA SERUA, 3/8. 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
ŠPORTNA SREDA; 23.15 SVET PO-
ROČA, (do 0.15)
ZAGREB I
ZAGREB II
8.25 TV KOLEDAR; 8.35 NAJLEPŠA
LETA, SERUA ZA OTROKE, 8/15; 9.00
ŠOLSKI PROGRAM, POŠTNI NABI-
RALNIK; LUTKA JE LUTKA; NEMŠČI-
NA, 21. LEKCIJA; INFORMATIKA;
10.30 POROČILA; 10.35 ŠOLSKI PRO-
GRAM, KOCKA, KOCKA, KOCKICA;
RISANKA; GLAVNI ODMOR; FIZIKA;
RISANKA; BOJ ZA OBSTANEK; 12.30
POROČILA; 12.45 VOJNE USODE, an-
gleška nadaljevanka. 6/7; 14.50 PO-
ROČILA; 15.00 NOČ Z VAMI. ponovi-
tev nočnega programa: 17.00 TV
DNEVNIK 1! 17.20 NEKOČ IN DANES,
izobraževalna oddaja; 17.50 NAJLEP-
ŠA LETA. serija za otroke, 8/15; 18.15
RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE;
18.40 RISANKA; 18.45 ŽIVUENJE JE
ŽiVUENJE, reportaža; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 RE-
BECCA, ameriški film; 22.10 TV
DNEVNIK 3; 22.30 ŠPORT DANES;
23.35 NOČ Z VAMI, OGNJENA POUA,
avstralska nadalj., 3/12, DRUŽINSKE
VEZI, ameriška nanizanka; 0.35 PO-
ROČILA
16.25 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
TV KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PA-
NORAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
ŠPORTNA SREDA; 23.30 EUROSONG
KOPER
13.45 ZADETKI TEDNA; 14.45 BOKS
(ponovitev); 15.45 RAZISKOVALNA
BAZA - posebna oddaja (ponovitev);
18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT 18.45
TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE
BOX; 20.30 BASKET NBA: DETROIT
PISTONS-NEW YORK KNICKS (pos-
netek); 22.00 TV NOVICE; 22.10
SNOVVBOARD SHOW; 23.30 NOGO-
MET-POSEBNA ODDAJA O EVROP-
SKIH POKALIH; 0.10 ZLATI JUKE BOX
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
-	SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 111. dela; 9.30 FRANCOŠČINA;
10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 BRAT SON-
CE, SESTRA LUNA, ponovitev, (Brot-
her Sun. Sister Moon - angleško-ita-
lijanski film, 1972); 12.25 REPORTA-
ŽE IZ TUJINE, ponovitev; 13.15 PO-
ROČILA; 13.25 Ml. ponovitev; 13.55
NA JUGU ZDA, Georgia; 14.20 BAT-
MAN, Batmanova najboljša vloga, 1.
del; 14.45 HIŠA NA EATON PLACEU,
Strah pred sovražnikom; 15.30 OTRO-
ŠKI PROGRAM; 15.35 HEATHCLIFF
IN RIFFRAFF, risanki; 16.00 KUUKEC
KOT SLIKAR, z lutkovnim cirkusom
klovna Habakuka; 16.35 MINI ATEUE;
16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 GRUEV
-	JUNAK, KI VEDNO PADE, Interga-
laktične igre - angleška otroška seri-
ja; 17.35 MINI KLUB; 17.55 RDEČE IN
PLAVO; 18.00 Ml; 18.30 ORDINACIJA
BULOWBOGEN, Umazana zvijača;
19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 DEDIŠČINA GULDEN-
BURGOVIH, Rdeči rubin; 21.00 PO-
GLEDI S STRANI; 21.10 DVE GOSPE
GRENVILLE; 22.45 PREPOVEDANO,
(Forbidden - ameriški film, 1984) Po
knjigi Zadnji Židi v Berlinu Leonarda
Grossa; 0.35 POROČILA
AVSTRIJA II
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV; 17.00
OD INFLACIJE DO STABILNOSTI. 2.
del; 17.30 ZEMUA IN UUDJE; 18.00
SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKO-
VA HČI, 112. del; 18.30 VVURLITZER;
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
KULTURA; 20.15 SLEPO HREPENJE-
NJE; 22.00 ČAS V SLIKI 1; 22.25
ŠPORT - NOGOMET - EVROPSKI
POKAL, četrtfinalne povratne tekme,
POROČILA
Četrtek,
19, april
LJUBLJANA I
8.35-11.05 in 14.40-24.00 TELE-
TEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO
STRANI; 9.25 ZDRAVJE JE VREDNO-
TA; 9.45 ESTETSKA VZGOJA, 5/9
(ČB); 10.05 ZGODBA O STARI LIVAR-
NI: DVOR PRI ŽUŽEMBERKU; 10.25
MOSTOVI, ponovitev; 10.55 VIDEO
STRANI; 14.55 VIDEO STRANI; 15.05
ŽARIŠČE, ponovitev; 15.35 SOVA
- HUNTER, ameriška nadaljevanka, 9/
10; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.45 MO-
STOVI, ponovitev; 17.15 ZDRAVJE JE
VREDNOTA; 17.35 ESTETSKA VZGO-
JA, 5/9 (ČB); 17.55 ZGODBA O STARI
LIVARNI; 18.20 CICIBAN, DOBER
DAN: KAJ VE CICIBAN O PROMETU;
18.35 OVČAR HOBO, ameriška nani-
zanka, 5/13; 19.00 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 20.05 P.V\/heeler: BLU-
EBELL, angleška nadaljevanka, 7/8;
21.00 TEDNIK; 22.05 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.25 RETROSPEKTIVA SO-
DOBNEGA SLOVENSKEGA FILMA:
KORMORAN; 23.50 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 17.00 REGIONALNI
PROGRAMI TV UUBUANA - studio
Ljubljana; 19.00 ALO, 'ALO, angleška
humoristična serija; 19.30 TV DNEV-
NIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ZARAGO-
ZA: FINALE PEP V KOŠARKI, prenos;
22.00 OLIMPIJSKA KRONIKA, oddaja
TV Beograd; 22.25 SVET NA ZASLO-
NU; 22.55 SATELITSKI PROGRAMI
- poskusni prenosi (do 0.00)
ZAGREB II
16.25 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
TV KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PA-
NORAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TV
RAZSTAVA; 20.10 VELESEJEMSKI
TV-BIRO; 20.25 Zaragoza: KOŠARKA;
22.00 POROČILA; 22.05 SAMO UU-
DJE, film; 23.45 NA SAMEM Z VAMI:
Ivan Lovrenčič
KOPER
13.45 NOGOMET, UEFA Pokal: Koln
-Juventus (posnetek); 15.30 NOGO-
MET, Pokal prvakov; Bayern-Milan
(posnetek); 17.15 SNOVVBOARD
SHOW; 17.30 SUPERVOLLEV - od-
daja o odbojki (ponovitev); 18.15
VVRESTLING, SPOTLIGHT; 18.45 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA,
V ZNAMENJU KONJSKIH MOČI; 19.30
TVD STIČIŠČE MANJŠINE, BOGA-
STVO EVROPE - prva oddaja; 20.30
RAZISKOVALNA BAZA - posebna od-
daja (ponovitev); 22.00 TV NOVICE;
22.10 »MON-GOL-FIERA« - oddaja
o nogometu; 23.10 TENIS - ATP TO-
UR; 0.10 EUROGOLF
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
- SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 112. dela; 9.30 ZEMUA IN UU-
DJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV;
10.15 CVRANO IN D ARTAGNAN, po-
novitev, (Italijansko-francosko-špan-
ski film, 1963); 12.25 KLUB ZA SENI-
ORJE, ponovitev; 13.20 Ml, ponovitev;
13.50 ŽIVALI V BOJU ZA PREŽIVETJE;
14.20 BATMAN, Batmanova najboljša
vloga, 2. del; 14.45 HIŠA NA EATON
PLACEU, Končno miri; 15.30 Otroški
program; 15.35 PERRINE, Materina
pogumna odločitev - risana serija po
knjigi Brezdomci Hectorja Malota;
16.00 AM, DAM, DES; 16.20 MINI TRA-
ILER. filmi za otroke; 16.35 GLASBE-
NA DELAVNICA; 16.55 MINI ČAS
V SLIKI; 17.10 RESNIČNA ZGODBA
SPITA MACPHEEJA. 3. del avstralske
otroške nadaljevanke; 17.35 MINI
LEKSIKON; 17.55 RDEČE IN PLAVO;
18.00 Ml; 18.30 ORDINACIJA BULOVV-
BOGEN, Video in resničnost; 19.22
ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
TELE AS, veliki kviz, ki ga vodita Ca-
rolin Reiber in Peter Rapp; 21.15 KU-
HARSKI RECEPTI; 21.20 NEKOČ, od-
dajo vodi Teddy Podgorski; 22.05 PO^
GLEDI S STRANI; 22.15 Videoteka:
DOGODIVŠČINE POGUMNEGA VO-
JAKA ŠVEJKA, 1. del, 23.15 POROČI-
LA; 23.20 MOJ NEPOŠTENI BRAT, (Ali
Fali Down - ameriški film, 1961); 1.05
POROČILA
AVSTRIJA II
15.10 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
Erich Smodics; 16.15 ŠPORT; 17.15
BOBRI. PONIRKI IN ŠTORKUE; 18.00
SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKO-
VA HČI. 113. del; 18.30 VVURLITZER;
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
KULTURA; 20.15 DOMAČE REPOR-
TAŽE; 21.20 Spektrum: EROTIKA;
22.00 ČAS V SLIKI 1; 22.25 KLUB 2,
POROČILA
Petek,
20, april
23.05 ŠPORT DANES; 23.10 NOČ
Z VAMI DINASTIJA, ameriška nadalje-
vanka MURPHVJEV ZAKON, ameriška
nanizanka; 1.10 POROČILA
ZAGREB II
16.25 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
TV KOLEDAR ROKOMET (Ž): Loko-
motiva - Radnički; 18.00 ZAGREB-
ŠKA PANORAMA; 18.20 PANORAMA
15, poročila v italijanskem jeziku;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 Rovinj:
ACV-REPORTAŽA; 20.45 POROČILA
ZA GLUHE; 21.00 SKUPŠČINSKA
KRONIKA; 21.30 DOKUMENTARNI
FILM; 22.05 VELESEJEMSKI TV-BI-
RO; 22.20 CIKLUS BRITANSKEGA
FILMA: UPANJE IN SLAVA
ZAGREB I
8.25 TV KOLEDAR; 8.35 INDIJANSKE
LEGENDE, Kanadska nanizanka; 9.00
ŠOLSKI PROGRAM LUTKE IZ VSEGA
SVETA: japonsko gledališče BUNRA-
KU; OD JEZERA DO BARJA; FRANCI-
JA DANES; 10.30 POROČILA; 10.35
ŠOLSKI PROGRAM REPORTAŽA; RI-
SANKA; EKOLOGIJA; IZ SVETA NA-
RAVE: RAKI; RISANKA; PETA DIMEN-
ZIJA; 12.30 POROČILA; 12.40 PREZR-
LI STE, POGLEJTE; 13.45 ŠOLSKI
PROGRAM PORTRET ZNANSTVENI-
KA: BLAISE PASCAL NEMŠČINA, 21.
LEKCIJA; 14.50 POROČILA; 15.00
NOČ Z VAMI, ponovitev nočnega pro-
grama; 17.00 TV DNEVNIK 1
17.20 DRUŽINSKI MAGAZIN, izobra-
ževalna oddaja; 17.50 INDIJANSKE
LEGENDE, kanadska nanizanka;
18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RI-
SANKA; 18.45 EKO PATROLA, doku-
mentarna oddaja; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 SPEKTER,
POLITIČNI MAGAZIN; 21.10 KVIZKO-
TEKA; 22.30 TV DNEVNIK 3; 22.50
ŠPORT DANES; 22.55 NOČ Z VAMI;
OGNJENA POUA, avstralska nadalj.,
4/12 DRUŽINSKE VEZI, ameriška na-
nizanka; 0.55 POROČILA
LJUBLJANA I
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE NARODNI PARKI:
MUET; 9.25 ENO IME, DVE MESTI
ALI ENO MESTO, DVE IMENI, doku-
meniarna oddaja; 10.20 P. VVHEELER:
BLUEBELL, angleška nadaljevanka,
4/8; 11.10 VIDEO STRANI; 15.15 VI-
DEO STRANI; 15.25 SVET NA ZASLO-
NU. PONOVITEV; 15.55 ŽARIŠČE. PO-
NOVITEV 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45
TEDNIK. PONOVITEV; 17.50 POPO-
TOVANJE KUKAVIČKE KUKAVČKE,
slovaška risanka; 18.20 F. PUNTAR;
KU-KU: DVA DNI HOJE DO TROBEN-
TE, lutkovna igrica, 8/13: 18.35 POL-
TRONA EXPRESS, španska nanizan-
ka 5/13: 18.45 NORO, NOREJŠE, NO-
RIŠNICA, norveška igrana serija. 5/13;
19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO:
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 ZRCALO TEDNA; 20.20 VOLI-
TVE '90' SOOČENJE PREDSEDNI-
ŠKIH KANDIDATOV; 21.10 J. LE CAR-
RE: SMILEVJEVI UUDJE, angleška
nadaljevanka, 3/6; 22.05 TV DNEVNIK
3; 22.30 POGLEDI: DEŽNIKI IN SONČ-
NIKI SKOZI ČAS; 23.20 CIKLUS FIL-
MOV SAMA PECKINPAHA: ZELEZNI
KRIŽEC, angleški film; 1.25 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 17.50 REGIONAL-
NI POROGRAMI TV UUBUANA - stu-
dio Maribor: tele M; 19.00 VIDEO-
MEH, PONOVITEV; 19.30 TV DNEV-
NIK; 20.00 ZABAVNOGLASBENA OD-
DAJA; 20.30 I '90. ODDAJA PRED SP
V NOGOMETU; 21.00 SKUPŠČINSKA
KRONIKA; 21.30 ČLOVEK IN GLASBA,
ONOVITEV 8. ODDAJE; 22.20 SATE-
LITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE-
NOSI (do 0.00)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 POVEJTE Ml,
KAJ NAJ DELAM, dokumentarna od-
daja za otroke; 9.00 ŠOLSKI PRO-
GRAM 22. APRIL - DAN ZAPLANET
ZEMUO, kontaktna oddaja; 10.30
POROČILA, 10.35 ŠOLSKI PROGRAM
ITALUANŠCINA, 8. LEKCIJA; RISAN-
KA; MALI PROGRAM; POTOPISCI:
ARTHUR EVANS; RISANKA; BISERNA
REKA; 12.30 POROČILA; 12.40 PRE-
ZRLI STE, POGLEJTE; 13.30 KVIZKO-
TEKA, PONOVITEV; 14.50 POROČI-
LA; 15.00 NOČ Z VAMI, ponovitev
nočnega programa; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 ZNANOST; 17.50 POVEJ-
TE Ml. KAJ NAJ DELAM, dokumentar-
na oddaja za otroke. 8/8; 18.20 ŠTE-
VILKE iN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 MUPPET SHOW; 19.10 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 SEN-
CA NA SONCU, ameriška nadaljevan-
ka. 1/4; 21.00 ZVEZDNI PRAH. zabav-
na oddaja; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.05
SLIKE ČASA, ODDAJA O KULTURI:
KOPER
13.45 »MON-GOL-FIERA« - oddaja
o nogometu (ponovitev); 15.00 BOKS
(ponovitev); 15.45 TENIS - ATP TOUR
(ponovitev); 16.45 BASKET NBA: DE-
TROIT PISTONS-NEW VORK KNICKS
(ponovitev); 18.15 VVRESTLING
SPOTLIGHT; 18.45 TV NOVICE, 19.00
ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 NOGOMET. Nemško prv.: KA-
ISERLAUTERN - BAVER LEVERKU-
SEN (nep. prenos); 21.45 TV NOVICE;
21.55 SOTTOCANESTRO - ODDAJA
O KOŠARKI; 22.40 TENIS; 0.25 »HOC-
KEV NHL«: EDMONTON - CALGARV
(posnetek)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
-	SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 113. dela; 9.30 RUŠČINA; 10.00
ŠOLSKA TV; 10.30 DVE GOSPE
GRENVILLE, ponovitev - (The Two of
Mrs. Grenvilles - 1. del ameriškega tv
filmma, 1987); 12.15 DOMAČE RE-
PORTAŽE, ponovitev; 13.10 POROČI-
LA; 13.15 TIŠINA MOČI, zapis ob 25-
letnici smrti Adolfa Schšrfa; 14.00 KA-
DAR CVETI SLEČ, (Nemški film,
1955); 15.30 Otroški program, JANO-
ŠEVA URA, risanke; 16.00 AM, DAM,
DES; 16.20 5 X JAZ IN TI, pregled
programa; 16.35 USPEŠNICE IN NA-
POTKI; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10
CURIOSITV SHOVV, zadnji del zabav-
ne in poučne znanstvene oddaje za
otroke; 17.35 MINI KVIZ; 17.50 RDEČE
IN PLAVO
18.00 Ml; 18.30 ORDINACUA BULOVV-
BOGEN, Ena duša in srce - igrajo:
Giinter Pfitzmann, Anita Kupsch;
19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 DERRICK, Tosanerjev
konec; 21.20 UEBLING KREUZBERG,
Odvetniki med sabo; 22.05 POGLEDI
S STRANI; 22.45 TRAILER, oddaja za
ljubitelje filma; 22.45 VETER PIHA
PROTI ZAHODU (Paint Vour VVagon
-	ameriški glasbeni film, 1969); 1.10
POROČILA
AVSTRIJA II
15.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
Fritz SteinkelIner; 16.00 ŠPORT; 16.45
DREAM VVEST - VELIKI SEN, 2. del:
Velika odprava - igrajo; 17.30 POD-
VIG NOETOVA BARKA, Po sledovih
ptičev na Grenlandiji; 18.00 SINGHA
MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI,
114, del; 18.30 VVURLITZER; 19.00
LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KUL-
TURA; 20.15'DEŽELA GORA, Portret
raziskovalca Fridtjofa Nansena; 21.20
BLIŽNJI POSNETEK; 22.00 ČAS V SLI-
KI 2; 22.25 ŠPORT; 23.50 Mojstrovine:
TEMA, SVETLOBA, TEMA, nagrajeni
animirani film, (ČSSR, 1989) Jana
Svankmerja; 23.00 Filmski forum: NA
VZHODU VELIKO NOVEGA; 23.55
ŠKRJANCI NA NITKI, (Skrivancina ni-
tich - češkoslovaški film, 1969); 1.40
POROČILA
Keramična Industrija
Liboje
Delavski svet Keramične industrije Liboje
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1.	Vodenje komercialne službe
2.	Vodenje razvojne službe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z zakonom in družbenim dogovorom o uresničeva-
nju kadrovske politike v občini Žalec, izpolnjevati še
naslednje:
Pod 1.: - da ima visoko ali višjo šolo ekonomske ali
komercialne smeri
-	4 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah zahte-
vanega poklica
-	aktivno znanje tujega jezika
-	da ima organizacijske sposobnosti za opravljanje
teh nalog
Pod 2.: - da ima visoko ali višjo šolo kemijske teh-
nologije ali kemije
-	da ima 4 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah
zahtevanega poklica
-	da ima organizacijske sposobnosti za opravljanje
nalog iz tega področja.
Kandidati bodo izbrani za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev na naslov:
Keramična industrija Liboje, Kasaze 34, Petrovče
v 10 dneh po objavi. O izbiri bomo udeležence raz-
_pisa obvestili v 8. dneh po sprejemu sklepa. _
28. STRAN - 12. APRIL 1990

Komisija za delovna razmerja
Doma Nine Pokom Grmovje
oglaša
prosto delovno mesto
vodje domskega varstva
Pogoji: - strokovna usposobljenost ustrezna progra-
mu izobraževanja za VI. stopnjo strokovne izobrazbe
za poklic višja medicinska sestra
-	3 leta delovnih izkušenj pri Izvajanju podobnih
nalog
-	strokovni izpit
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema kadrovska služba DOMA NINE POKORN
GRMOVJE, Pernovo 4/a, p. Žalec, v 15 dneh od
dneva objave.
SCALA Zarja
Modna konfekcija p. o. Petrovče
DELAVSKI SVET
Razpisna komisija
razpisuje
prosta dela in naloge
1.	direktor
mandat traja 4 leta
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo teh-
nične, ekonomske ali pravne smeri,
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnič-
ne, ekonomske ali pravne smeri,
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah
s posebnimi pravicami in dolžnostmi v gospodar-
stvu,
-	da nima zadržkov iz 59. člena Zakona o podjetjih.
2.	vodja ^ospodarsko-
računovodskega sektorja
mandat traja 4 leta
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da imajo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo
ekonomske ali organizacijske smeri,
-	3 oz. 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter
z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: Raz-
pisna komisija DS SCALA Zarja - Modna konfekcija
p. o. Petrovče, 63301 Petrovče v 15 dneh po objavi
razpisa._
gremo v kino
KINO UNION
do 12. 4.: RDEČA VROČICA
-	ameriški film
od 13. do 16. 4.: NAJBOLJŠA
UČITELJICA - ameriški
film
od 13. do 16. 4.: ROSELINA
IN LEVI - francoski film
od 17. 4. dalje: IZGANJALCI
DUHOV - II. del - ameriški
film
MALI UNION
do 14. 4.: POT V VESOLJE
-	ameriški film
od 16. 4. dalje: POLJA SMR-
TI - ameriški film
KINO METROPOL
do 18. 4.: VROČA MARVLIN
-	ameriški film
od 13. do 16.4.: BERLINSKA
AFERA - ameriški film
od 17. 4.: BOGOVI SO PAD-
LI NA GLAVO - bocvanski
film
Matineja
14.	4.: TOP GUN - ameriški
film
KINO DOM
od 13. do 16. 4.: LOV NA
DRAGULJE - italijanski
film
od 13. do 16. 4.: ŠOGUNOVA
SENCA - japonski film
od 17. 4.: OBRAČUN V VE-
LIKEM MESTU - ameriški
film
KINO VOJNIK
15.	4.: SKAVT - nemški film
KINO TITOVO VELENJE
12.	4.: ŽENSKE KOMANDO-
SI - ameriški film
12., 13. in 15. 4.: ZGODBA
O JOANNI - nemški film
13.	4.: IZGANJALCI DU-
HOV - II. del - ameriški film
14.	in 15. 4.: BREZNO - ame-
riški film
14. in 16. 4.: POHOTNA
MLADA DEKLICA - ameri-
ški film
16.	in 17. 4.: ŠEFOVA ŽENA
-	ameriški film
18. 4.: SKAVT - nemški film
KINO DOM KULTURE
14.	in 16. 4.: BREZNO - ame-
riški film
15.	4.: POLETJE V ŠKOLJ-
KI - II. del - slovenski film
KINO ŠOŠTANJ
14. 4.: POLETJE V ŠKOLJ-
KI - II. del - slovenski film
14.	4.: ZGODBA O JOANNI
-	nemški film
15.	4.: ŽENSKE KOMANDO-
SI - ameriški film
16. 4.: BREZNO - ameriški
film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
13.	4.: BREZNO - ameriški
film
15. 4.: POLETJE V ŠKOLJ-
KI - II. del - slovenski film
15. 4.: ZGODBA O JOANNI
- nemški film
KINO »DOM« MOZIRJE
12. 4.: NOČNI SKOK - ameri-
ški film
14.	in 15. 4.: KAKRŠEN OČE,
TAKŠEN SIN - ameriški
film
KINO »JELKA« NAZARJE
14. in 15. 4.: SUROVA SLA-
VA - ameriški film
KINO UUBNO
14. in 15. 4.: HOLLYWOOD-
SKE NORČIJE - IV. del
- ameriški film
KINO ŠENTJUR
14. in 15. 4.: DIVJI OTOK
-	ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠau
12. in 13. 4.: OSUMljJl
-	ameriški film	'
14. in 15. 4.: DRUŽlN^i
STRAST - ameriški fii^^
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CEUU
Prostovoljni prispevki za modernizacijo bolnišnic^
v Celju za mesec marec 1990
Skup^ vplačano do 28. 2.1990	9.090,20 din
Vera Amenitsch, Kahalstr. 25 - 9020
Klagenfurt. V spomin na umrla Maro in
Ivana Plas iz Celja	200^0fl
Skupaj vplačano do 31.3.1990
ZA OKNI
SE ZAČNE MOJ DOM
Ta okna se dotikajo modrega
neba;
koketirajo s svetom;
kljubujejo vetrovom in
viharjem;
skoznje prodirajo žarki sonca;
za njimi se začne moj svet
- lep in prijazen
Za stavbno pohištvo in montažne
stene
•	konkurenčne cene
•	gotovinski popust
•	obročno odplačevanje (1 -1-4, 6% obresti)
•	brezplačen prevoz za večje nakupe
Za montažne hiše
•	10% gotovinski popust ali
•	plačio v treh obrokih brez obresti
Lesna industrija
64220 ŠKOFJA LOKA
Kidričeva 58
tel. (064) 631-241
telex: 34579 yu lijel
telefax: (064) 632-261
OI(na mojega doma
Predstavništvo CEUE, Božičeva 3,
tel. 1063) 25-881
ŽELITE DOBRO
NALOŽITI DENAR,
KUPITI LOKAL,
POSLOVNE PROSTORE?
YU STI P
INŽENIRING
YU - STIP m IDEJE IN
PROSTORE
NA ATRAKTIVNI LOKACIJI V SREDIŠČU CELJA (stara
SDK) JE ŠE PROSTIH NEKAJ POVRŠIN V PRITLIČJU
IN I. NADSTROPJU NAMENJENIH ZA SPECIALIZI-
RANE PRODAJALNE IN GOSTINSKE LOKALE.
Informacije vsak delavnik med 8. in 11. uro po tele-
fonu (063) 37-125 ali 37-245
YU - STIP INŽENIRING, d.o.o. CELJE, Dečkova la
OBISK NAJA VITE!
Največja nagradna akcija
NT&RC do sedaj
Nagrajujeta:	
Boutique IRENA, Zidanškova 7 (najcenejši jeans v Celju)
Trgovina MiROTEX, Zidanškova 27 (najcenejše perilo
v Celju)
Super žrebanje: 25. aprila 1990
1.	nagrada: Izlet na Tajsko (Bangkog in
Pataja-11dni)
2.	nagrada: Prvomajski paket za 2 ose-
bi z letalom v Dubrovnik
3.	nagrada: Prvomajski paket za 2 ose-
bi v Poreču
V Žrebanju bodo sodelovali ti-
sti, ki bodo z izrezanim kupo-
nom nakupili v Ireni ali Miro-
texu blago v vrednosti nad
300 dinarjev z 10 odstotnim
popustom.
Nagradni kupon
Irena, Mirotex in NT&Rt
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:

12. APRIL 1990 - STRAN 29
prireditve
y stekleni avli REK v Titovem Velenju si lahko ogle-
Aote razstavo akvarelov Milice Zupan, vsak delovni dan
Jied 6. in 15.30 uro.
V	dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo danes,
fetrtek ob 19.30 uri koncert ene n^boljših opernih sopra-
pjgtk našega časa Gertrude Munitič, prvakinje sarajevske
opere.
V	Domu kultur,! v Titovem Vele^u bo jutri, v petek
13. aprila ob 19. uri pogovor s kandidati za predsednika
skupščine občine Velerue. Na razgovor so povabljeni Ivan
y^telšek, Matjaž Natek, Peter Rezman in Pane Semečnik.
V	Mayerjevi vili v Šoštanju si lahko do 24. aprila ogle-
date razstavo akvarelov Ane Ojsteršek, članice Društva
jaleških likovnikov.
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik je odprta
razstava grafik Lojzeta Logaija.
V	izložbenem prostoru veleblagovnice NAMA v Vele-
nju pa je na ogled razstava z naslovom EN'GA GODCA
bom vzela...
V	razstavnih prostorih Mozaik v Celju na Zidanškovi 3/1
si lahko ogledate razstavo risb akademskega slikaija Vita
Vukoviča z Duncja.
V	Likovnem salonu Celju razstavlj^o slikarska dela
trije dunajski umetniki. Razstavo je pripravila Kleine
Galerie z Dun^a v sodelovanju z Likovnim salonom Celje.
Zveza kulturnih organizacij in Muzejska zbirka Laško
vas vabita v Laški dvorec v Laškem, kjer je ob svoji
50. letnici znani arheolog Tone Knez pripravil razstavo
z naslovom LOŠČANI V SVETU.
V	razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini
razstavlja svoja likovna dela Andrej Kosič.
V	Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju si lahko do
sobote, 14. aprila še ogledate dve razstavi in sicer: Svet
fizike in slikarstva profesorja Miroslava Adlešiča in Litera-
tura s področja bibliotekarstva.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek, 12. aprila ob 12. uri predpremiera za IIL mladin-
ski abonma Davida Mameta EDMOND, v režiji Jovice
Pavič. Zvečer ob 19.30 uri pa bo predpremiera EDMOND
še za abonma četrtek.
Jutri, v petek 13. aprila ob 19.30 uri bodo predstavo
EDMOND uprizorili za abonma premiera. Zvečer ob isti
uri pa bodo delom Joeja Ortona PLEN člani SLG gosto-
vali v Hrastniku. V soboto, 14. aprila ob 19.30 uri bodo delo
Davida Mameta EDMOND v režiji Jovice Pavič uprizorili
tudi za abonma sobota večerni in izven.
V	razstavnih prostorih knjižnice na Muzejskem trgu 1 a
bo v sredo, 18. aprila ob 10.45 uri otvoritev dveh novih
razstav: Slovenska Ustava včer^, danes, jutri in Baročno
slikarstvo na Št^erskem. Ogled obeh razstav bo mogoč do
21. maja.
Il^lerinarska dežurstva
' ] VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veteri-
\j siT^na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure,
"Edna dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do
in ure, sicer pa imajo redno dežurno službo organizirano
vpopoldanskem in nočnem času. Telefon 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska
služba v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do
15. ure organizirana na veterinarskih poštah v Laškem in
T Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure gutraj naslednjega
line pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško,
Wefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času
dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne,
telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE:
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni
delovni čas veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
Outraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Tele-
lon na veterinarski postili 751-166.	,
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski
»•ostaji v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14.
'^e, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6.
^ zjutraj naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi
koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na
jsterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak
'an razen ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska
5"^bulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 15. aprila bo
fžural dipl. vet. Marjan Lešnik, tel. 831-219, od 16. aprila
pa dipl. vet. Ciril Kralj, tel. 840-112.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski
'^terinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do
J. ure vsak dan, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa
^organizirano dežurstvo. Od jutri 13. aprila dalje bo dežural
"Pl- vet. Franci Zapušek, Ul. Valentina Orožna 8, tel.: 741-935.
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 24 dečkov in
30 deklic.
POROKE
Celje
Poročila sta se dva para, od
teh Štefan KOPRIVC iz Ce^ja
in Danica MERZDOVNIK iz
Galicije.
SMRTI
Celje
Umrli so: Jakob ROMIH, 76
let iz Babnih brd, Marija MIR-
NIK, 84 let iz Lipoglava, Stani-
slav SKALE, 74 let iz Tratne,
Barbara BRGLEZ, 76 let iz
Ijubečne, Mihael DOLER, 77
let iz Višnje vasi, Viktor SIN-
KOVIČ, 82 let iz Celja, Marija
TOFANT, 55 let iz Kompol,
Darko JELEN, 26 let iz Lok,
Silvestra KOSMATIN, 62 let iz
Celja, Marija KUNC, 84 let iz
Vranskega, Jožeta BAŠTEVC,
56 let iz Hajnskega, Stjepan
STOJANOVIČ, 61 let iz Celja,
Kari ŽUMER, 74 let iz Ško^e
vasi, Ivan ZALOŽNIK, 76 let iz
Strmca, Stanislav MIRNIK, 55
let iz Celja, Marija IMENŠEK,
58 let iz Tekačevega, Anica
PLEVNIK, 50 let iz Šmarja pri
Jelšah, Antonija GREGORIC,
79 let iz Celovca, Marija DI-
MEC, 75 let iz Medloga in
Franc BREČKO, 45 let iz Tevč.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Neža PETEK, 93
let iz Dramelj, Jožef SMOLE,
79 let iz Vrha, Branko Franc
REGVAT, 74 let iz Pilštarxia,
Frančiška LOVRENČAK, 88
let iz Lemberga pri Šmarju,
Julijana HRUP, 81 let iz Jerpv-
ske vasi in Daniel BRATUŠA,
92 let iz Mestinja.
Umrli so: Franc ZUPAN-
ČIČ, 29 let iz Prebolda, Alojzija
BUČAR, 88 let iz Žalca, Vero-
nika TURNŠEK, 70 let iz Veli-
ke Pirešice in Justina VI-
DRIH, 83 let iz Migojnic.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta,
tasta in starega očeta
MIHAELA
VRHOVŠKA
Iz Vrha pri Grobelnem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji
poti, darovali cvetje, vence in maše. Hvala govornikom,
pevcem iz Šentjurja in duhovniku za opravljen obred. Hvala
tudi dr. Coloviču za vso pomoč.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči žena in sinova z družinama
Umrla je naša draga mama in stara mama
ANGELA ČMER
rojena TANŠEK
iz $koQe vasi
Žalujoči:
hčerka Milica z možem in vnuka Daša in Vladimir
z družinama
Šmaijeta, Dobrna, 6. aprila 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
ZOFKE
VIDMAR
rojene Pusnik
iz Laškega
se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sorodnikom, znan-
cem in sosedom, ki ste mi pomagali v težkih trenutkih,
darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebna hvala moškemu
pevskemu zboru TIM za zapete žalostinke, godbi na pihala
iz Laškega, Pivovarni Laško in govorniku Marjanu Zabu-
kovšku. Zahvaljujemo se tudi Saši Kovač za vso pomoč.
Žalujoči mož Toni
PIONIRSKI DOM
»Cvetke Jerinove« Celje
VABI K SODELOVANJU
večje Število udeležencev za opravljanje sezonskih
del in nalog v počitniškem domu v Baški, za čas
od 11. junija do 24. septembra 1990 in sicer:
upravnik
ekonom - hišnik
kuhinjski delavci
čistilke - perice
pedagoški vodje in vzgojitelji
zdravstveni delavci
Prijave sprejemamo do 25. aprila vsak dan med 11 .OC
in 14.00 uro v pionirskem domu.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame in babice
TEREZIJE
FERLIČ
izBraslovč
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovano
cvetje, prispevke namesto cvetja in številno spremstvo na
njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Cukjatiju in osebju
Zdravstvenega doma Polzela, g. župniku, pevcem in govor-
niku g. Pungartniku, ter vsem, ki ste nam stali ob strani
v teh težkih trenutkih.
Sin Stanko in hči Jožica z družinama.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti ljube mame
MARIJE
TOFANT
iz Kompol
se iskreno zahvaljujeno vsem sorodnikom, sosedom in znan-
cem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in
drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo
se duhovnikoma za opravljen obred, pevcem in govornikom
za besede in zapete i^ostinke ob odprtem grobu.
Žalujoči VSI NJENI
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi
dragega moža, očeta, dedka in
pradedka
JOŽETA
ČATORIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje.
Hvala duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga
pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Angelca, sin Gusti, hči Pepca, zet Pepi in vsi
njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega
sina, brata in očija
FRANCIJA
ZUPANČIČA ml.
iz Prebokia
1961-1990
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prija-
teljem, ki ste tiam pomagali v najtežjih trenutkih.
Iskrena hvala DO Sigma Zabukovica, Tovarni nogavic Pol-
zela in tovarišu Štormanu za nesebično pomoč, darovano
cvetje in izrečeno sožalje.
Zahvaljujemo se tudi govorniku Rudiju, pevskemu zboru,
mladinski organizaciji Prebold, g. duhovniku za opravljen
obred in tolažilne besede ob odprtem grobu.
Posebna hvala stanovalcem hiše št. 2 v Topovljah, ki so
našemu dragemu prvi nudili pomoč ob težki prometni ne-
sreči. Sopotnikoma Damjanu Golavšku in Nataši Svet iz
Prebolda pa želimo čimprejšnje okrevanje.
Žalujoči: ati, mami, brat Dušan z družino, sestra Bernarda
z družino in hčerkica Melitka
30. STRAN - 12. APRIL 1990
MALI
PRODAM
motorna vozila
MOTORNO kolo BMW R 60/6 letnik
87, prodam. Roman Perger, Pre-
serje 12, Braslovče.
Z 101, letnik 75, in električni nov
boljer 80 I, ugodno prodam.
IMartin Kraiek, Sp. Rečica 187,
Laško.
LADO RIVO 1300, letnik 88, ugod-
no prodam. Informacije na tele-
fon 731-122.
BT 50, letnik 87, in ZASTAVO 750,
letnik 79 po delih ali komplet,
poceni prodam. Vladimir Dornik,
Udmat 4a, Laiko.
IMV KOMBi, letnik 79, prodam ali
menjam za 8500 din. Frece, Tr-
novlje 124, Celje.
GOLF JGL, letnik 82, metalno
črn, reg. do januarja 1991, pro-
dam. Telefon 884-144.
Z 101, letnik 79, in Kadet, C tip, po
delih prodam. Trebovc, Goričica
12, Šentjur, telefon 742-392.
Z 128, avgust 1988, ugodno pro-
dam. Telefon 811-459, po-
poldan.
GOLF letnik 78, bencin, prodam.
Telefon 721-410.
NOV FIAT Uno 60 diesel, pet vrat,
pet prestav, ugodno prodam.
Telefon (063) 701-559.
YUGO KORAL 55, letnik december
- ugodno prodam. Telefon 779-
177.
126 PGL prodam ali zamenjam za
drugo Zastavino vozilo. Telefon
31-308, popoldan.
Z 750, letnik 82, reg. do marca 91,
prodam. Marija Račnik, Topov-
Ije 25, Braslovče.
MERCEDES 220 D prodam. Vse in-
formacije 701-339.
Z 101 skala 55, oktober 1988,
12.500 km, ugodno prodam. Te-
lefon 36-869, po 15. uri.
VW hro&č, letnik 1974, karamboii-,
ran, prodam. Telefon 27-876.
Z 101, letnik 82, prodam. Špiljak,
Zagata 4.
R 4, letnik 81, reg. september 90,
prodam. Cena 15.000,00 din.
Slomšek, telefon 744-246.
GOLF DIESEL, letnik 83, z okvaro
na motorju, prodam. Možna me-
njava. stane Plahuta, Dobje
18a, Planina.
Z 128, letnik 87, prevoženih 32.000
km, prodam. Telefon 748-230.
TOVORNI AVTO TAM 80, letnik de-
cember 86, prva registracija 87,
prevoženih 48.000 km, zelo do-
bro ohranjen, ugodno prodam.
Telefon 732-759.
RENAULT 4 TL, letnik 80, klepar-
sko in ličarsko obnovljen, nere-
gistriran cena 6500,00 din, pro-
dam. Silvo škerget, Razbor 18,
Dramlje.
MOTOR KOLO BMW R 60-7, letnik
1977, prodam. Rafael Koiman,
Vrhe 7, Teharje.
YUGO SKALA 55. star 20 mese-
cev, prevoženih 26.000 km, ce-
na 60.000 din, prodam. Telefon
(063) 34-281.
GOLF JX, junij 87, za 15.500 DEM
din. protivrednosti, prodam. Ko-
smač, Telefon 36-952 popoldan.
KADET 1.6 D, letnik 1984, prodam.
Krašovc Stopče 4, Laško.
TAM 2001, v dobrem stanju,
z B kategorijo, prodam. Telefon
(063) 812-209.
Z101 GTL, letnik 84, prodam. Tele-
fon (063) 26-017.
GOLF DIESEL, letnik 85, S paket,
prodam aH menjam za cenejše
vozilo. Telefon (063) 25-736.
FIAT 850 prodam. Informacije tele-
fon 779-148.
BMW 316, letnik 80, prodam. Klica-
ti popoldan 751-235.
FIAT 750, letnik 81, prodam. Tele-
fon 741-764, po 18. uri.
KARAM BOLI RAN J 45, star tri leta,
prodam. Centrih, 33-521, do-
poldan.
JUGO KORAL 55, letnik julij 1988,
cca 24.000 km, nujno ugodno
prodam, informacije dopoldan
telefon 27-904,29-456, popoldan
telefon 34-044.
GOLF JX D, nov, ugodno prodam.
Telefon (063) 26-268, popoldan.
JETTO, kot novo, mars rdečo, 87,
z dodatno opremo, prodam. Te-
lefon (063) 25-841, int. 232, do-
poldan.
GOLF JX, moder, oktober 86, odli-
čen in KLR 650 kavasaki 88, pro-
dam. Vinko Železnik, Strmca 86,
Laško.
TOMOS AVTOMATIK prodam. Ju-
re Brežnik, Lopata 21.
MOTORNO KOLO BMW R 60/6, let-
nik 67, prodam. Roman Perger,
Preserje 12, Braslovče.
BMW 2500 S, letnik 1974, celo leto
registriran, motor 24000 km, pla-
tišča, gume nove fulda 205/60/
15 prodam ali zamenjam za ko-
pača - kombinirko. Cene Ed-
vard, Zbelovska gora 44, Loče
pri Poijčanah.
ŠKODA letnik 8. 8. 88, prevoženih
14.000 km, poceni prodam. Tele-
fon 34-740.
AUDI 80,1.6. bencin, letnik 88, rde-
če barve, prevoženih 45000 km,
prodam za 37.000 DEM din, pro-
tivrednosti. Telefon (063) 28-555
ali 27-277.
SUZUKI 450 S, letnik 85, 8000 km,
prodam ali menjam za avto. Te-
lefon 35-859.
FLORIDO 1,4, rdeče barve, staro
šest mesecev, zamenjam za
manjši avto, z doplačilom. Tele-
fon 714-456.
SAMARO, avgust 87, prodam. Te-
lefon 731-245.
GOLF DIESEL, letnik 85, prodam.
Telefon 34-602, popoldan.
ZASTAVA 750, letnik 1984, prevo-
ženih 54.000 km, prodam. Ster-
gar, telefon 723-398.
R 4, letnik 79, potreben manjšega
popravila pločevine In Tomos
avtomatik, prodam. Telefon 701-
441.
126 P, letnik 88, prodam. Telefon
37-592.
TOMOS BT 50, letnik 87, poceni
prodam. Telefon 746-277.
Z101 GTL 55, letnik 86, prevoženih
28.000 prodam. Informacije tele-
fon 27-959, od 16. do 18. ur.
VW, letnik 74, cena 5.000,00 din,
prodam. Telefon 701-873.
ŠKODO 120 L, staro 2 leti, cena
49.000,00 din in škodo 105 L,
staro 3,5 let, cena 42.000,00
din, prodam. Branko Šket, Mo-
čle 4, Šmarje/Jelšah.
GOLF JGL, letnik 81, prodam. Te-
lefon 39-762, po 18.30.
DIANO, letnik 78, reg. do maja, po-
ceni prodam. Telefon 21-246, od
14. do 16. ure.
TOVOTA XL liftbek, letnik 1988, kot
nov, prodam. Telefon (063) 776-
942.
SAAB 96, letnik 1971, z dodat, re-
zerv. deli, prodam. Grešak, Zg.
Rečica 89, Laško, telefon (063)
731-083.
Z 750, letnik 77, prodam. Telefon
24-955/50.
CTX 80, letnik 89, prodam za
3.250,00 din. Telefon 21-936, po
19. uri.
WARTBURG karavan, prevoženih
14 000 km, prodam. Telefon
(063) 36-694.
ZASTAVO 128, letnik 1986, pro-
dam. Informacije popoldan na
telefon 35-940.
FIAT 126, letnik 80, prodam. Slav-
ko Kozmus, Jurklošter, telefon
783-282.
LADO nivo, staro dve leti, ugodno
prodam. Jožica Kresnik, Gorica
47, telefon 36-686.
WARTBURG limuzino, letnik 81,
reg. do 15. 8. 90, ugodno pro-
dam. Konrad Zemljič, Lahom-
šek 24, Laško, telefon 21-709,
do 15.
MOTOR 4 prodam. Mastnak, Za-
grad 95 a.
R 4, star 2 leti, prodam. Pokličite
(063) 714-471.
ZASTAVO 750, neregistrirano,
wartburg turist, letnik 1982, reg.
do feb, 1991 In VW 1600 TL, let-
nik 1970, prodam. Slavko Pre-
voinik, Oria vas 30, Braslovče.
Z. 101, letnik 87, karamboliran, pro-
dam. Telefon 36-428, zvečer.
VISO super E, letnik 83,56 000 km,
reg. do 2/91, garažirano, odlično
ohranjeno, prodam za 50.000,00
din. Telefon 35-523.
MOPED avtomatik Tomos A3MS,
nov, prodam 10% ceneje, infor-
macije (063) 721-322.
Stroji
TRAKTOR fiat 404, prodam. Alojz
Klinar, Debro 33, Laško.
ZETOR 50-11, s kabino in nove plo-
he, rdeči bor, prodam. Telefon
779-288.
KOSILNICO flgaro z vozičkom,
bencin, generalno obnovljeno,
ugodno prodam. Arčan, Bužo-
viak 36, Teharje.
TRAKTOR IMT 577, pogon na vsa
štiri kolesa, letnik 83 in gradbe-
no barako, 3x3, prodam. Tele-
fon (063) 741-736, zvečer.
PLETILNI stroj PASSAP duomatik
kolor, ugodno prodam. Telefon
(063) 812-557.
STRUŽNICO, delovna dolžina 1200
mm, ugodno prodam. Telefon
749-105, Miran.
TRAKTOR, nov torpedo 55 AX in
Tomo Vinkovič 8118, prodam.
Telefon (0601) 84-267.
SEJALNICO za koruzo IMP Pano-
nija, malo rabljeno, prodam. Jo-
že Vodeb, Gorica Pri Slivnici 19.
TRAKTOR Tomo Vinkovič T 821,
nov, zelo ugodno prodam. Tele-
fon (063) 823-289.
TRAKTOR ursus 360,1989, s kabi-
no, prodam. Krajnica 12, Šent-
jur. Telefon 741-833.
STROJ za obdelavo kovinskih
predmetov (freza) prodam, in-
formacije pri Štefanu Kočevar-
ju, Vrhe 45, Teharje.
IMT 539 kompresor Kabina, star
6 mesecev, prodam. Telefon
741-807.
KOSILNICO BCS 127 po ugodni
ceni prodam. Naslov: Jože Zav-
šek, Selo 3b, Laško.
ZETOR 25-11 prodam. Silvo Peč-
nik, Jazbine 4, 63222 Dramlje.
MALO RABUEN TRAKTOR IMT
539 prodam po zelo ugodni ceni.
Alojz Gunzek, Krajnčica 46,
Šentjur.
NOVO OLTAVO sejalnico 10% ce-
neje prodam, ter SiPOV obra-
čalnik za seno. Stanko Veric, Pri-
stava 2 pri Mestlnju.
MOTORNO ŽAGO Homelite ugod-
no prodam. Telefon 742-398.
GORENJE KOSER z Acme motor-
jem, rotacijski plug in frezo, vse
novo, 15% ceneje, prodam. Je-
zemik, Podkraj 22, Šentilj pri Ve-
lenju, telefon 853-693.
SITOREZNICO prodam in 10 C
plug. Franc Lorger, Babna brda
4, Vinski vrh pri Slivnici.
MOTOKULTIVATOR GOLDONI
9 KS star 6 mesecev z novo fre-
zo, prodam. Telefon 711-319
KOS.
OBRAČALNIK FAVORIT 140, poni
kolo, garderobno omaro, pro-
dam. Telefon 713-145.
TRAKTORSKO KOSILNICO (dvojni
nož) ugodno prodam. Slavko
Vreže, Vodenovo 3, Šmarje pri
Jelšah.
TRAKTOR Štore 404 S, letnik 82,
200 delovnih ur, v odličnem sta-
nju, ugodno prodam. Zupane,
Kameno 10, telefon 742-312,
Šentjur.
TRAKTOR UNIVERZAL 45 DT, 300
delovnih ur, prodam. Telefon
783-264.
TV 18 KS, 30.000,00 din in mizar-
sko tračno žago za 14.000,00
din, prodam Telefon 763-226, po
15. uri.
BT 50 S 1987, odlično ohranjen,
nujno prodam za 10.000 din.
Branko Poklič, Ljubnica n.h.,
63205 Vitanje.
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 22
KS, ugodno prodam. Telefon
748-093.
KARDANSKI POGON za puhalnik
ugodno prodam. Telefon 748-
116.
TRAKTOR PASOUALLI s kardan-
sko kiper prikolico, prodam. Te-
lefon 25-841, int. 232, dopoldan.
posest
HIŠO, starejšo, vseljivo, ter novo
v gradnji, primerno za obrt, pro-
dam ali zamenjam. Telefon 701-
680.
HIŠO, 10 km iz Celja, prodam. In-
formacije 34-355, dopoldan.
HIŠO prodam. Zgrajena 4. faza.
Podgorje, Vrhovšek, telefon
713-086.
OBRTNIKI POZOR! Manjšo hišo
ob Ljubljanski cesti v Celju, po-
trebno obnove, prodam. Primer-
no za mirno obrt. Informacije na
telefon 21-697.
VRSTNO Hišo v IV. fazi, 500 m^
v Hruševcu pri Šentjurju, pro-
dam. Telefon 776-034.
LOKAL v Šentjurju ugodno pro-
dam. Telefon (063) 26-268, po-
poldan.
HIŠO na Lavi, parcelo na Ložnici,
prodam. Telefon 32-631.
VIKEND v Savinjski dolini, popol-
noma opremljen, na parceli
1200 m^ prodam. Cena
290.000,00 din. Informacije (061)
51-818, po 16. uri.
STANOVANJSKO hišo z vinsko
kletjo in sadovnjakom-vikend
17 km iz Celja prodam. Telefon
27-804.
DVOSTANOVANJSKO hišo z loka-
lom, v Celju, prodam. Telefon
33-390.
BLIZU CENTRA prodam hišo
z dvemi stanovanji, s telefonom,
pritlična zelo primerna za obrt
ali poslovni prostor, ali menjam
za hišico z malo vrta ali za
3 sobno stanovanje v centru.
Telefon 25-683.
NA sončni legi v Kalah, ob vikend
naselju, prodam 36 a zemljišča.
Informacije 776-461.
HIŠO v Črešnjicah ugodno pro-
dam. Informacije na telefon
(063) 751-216 ali 21-697.
VSEUlVO hišo z vrtom v Doropo-
Iju, Planina pri Sevnici, 17 km iz
Šentjurja, prodam. Telefon (063)
783-254.
OBNOVUENO lepo veliko kmeč-
ko hišo prodam. Pol ha zemlje,
manjša delavnica, telefon, tro-
fazni tok, na lepi, še ne okrnjeni
lokaciji, 5 km Iz Šentjurja, pri-
merno za kmečki turizem ali
drugo dejavnost. Ponudbe pod:
LEPA NARAVA.
VEČJI zidani vikend z vinogradom,
na sončni legi, v bližini Polzele,
prodam. Telefon 713-401.
LESENI vikend v Šentjurju, 16m^
na sončnem hribu in 3200 m'
travnika in gozda, prodam. Tele-
fon (063) 31-136.
HIŠO s poslovnim prostoroi
stanovanjem ob glavni c
prodam. Telefon 776-952.
V BLIŽINI Dramelj prodam IM
zemljišče z objektom, zgr^
do prve plošče. Telefon 772
ali 776-952.
GOZDNO parcelo, 23 arov, prt
no za vikend, na Blagovii
ribnikih, prodam. Telefon I
770-168.
ZDOMCI Kozjanskega! V Viri«
ugodno prodam stanovanj
vinsko klet, 65 a zemlje. Zale
Babno 21, Celje.
HIŠO prodam, menjam. ^
CEUE.
PARCELO z urejenim iokac. di
ment. dovoljenjem, prodam-
lefon 714-374, po 20. uri.
POSESTVO 5 ha z gospoda«
poslopjem v okolici Žalca, I
dam za 700.000,00 din. »
OKOLICA ŽALCA
HIŠO v V. fazi gradnje na
sončni legi v ZabukovicI, <<1
no prodam. Ogled ob soboti
nedeljah popoldan. Miran
dar, Zabukovica Griže.
ZEMUiŠČE primerno tudi ^
kende, prodam. Telefon '
123.
NOVO TAKOJ vseljivo hišo)
merno za vikend na lepi
legi v Dramijah, prodam. Ofl«
Šopar, Preložnikova 10 Vof
STAREJŠO hišo z gospod^
poslopjem in 1,5 ha
ugodno prodam v okolici
Šifra: LEPA LEGA.
VSE NOVO! Hiša, gospod«
poslopje, 60 arov obdelo^
zemlje, asfaltna cesta do
10 min. oddaljeno od avt<^
in železniške postaje, P^
Alojz. Zvonar, Grobelno,
4.
Ne čakajte poletja brez
denarja!
Lotite se uspešnega
akviziterstva.
Pri delu uporabljamo
banko podatkov naših
kupcev. Nudimo 1 M in
več za dan dela,
izplačujemo tedensko.
K sodelovanju vabimo
sodelavce z lastnim
prevozom. Kličite
v ponedeljek 16. 4. 90 od
8. do 10. ure in od 16. do
18. ure, 737-538.
Delavnico cca 60-85 m^
oddam pri Šentjurju, ob
cesti.
Ponudbe pod NETO 400
DEM (din. protivrednost)
Morate vse teševa
sami?
NIČ VEČ!
Pomaga vam AGIL. Ko n
boste več vedeli, kako bi
postorili domača opravib
Postanite AGIL-ni j
Pokličite AGENCIJA
AGIL
Telefon 063 26-056 od (h
ure.
NAMA z novim
obrazom in novo
vsebino
- bogata velikonočna ponudba
pestra izbira moških in ženskih
čevljev - uvoz iz Italije
bela tehnika 20-30% ceneje
15% popust pri nakupu kuhinj
ugoden nakup jutranjih halj,
ženskega spodnjega perila in
brisač
pri nekaterih vrstah tekstila še
posebej ugodni posojilni pogoji
Prava trgovina za vaš
-	gumi preproge
GLEDRING
-	odbijači: Yugo, 126-P.
Z 101
-	disk ploščice za vsa
vozila
-	popravilo amortizerjev
-	obnavljanje sklopk in
zavornih oblog
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
Cenjeni potrošniki!
Trgovsko podjetje Savinjski magazin Žalec znižuje
cene bele tehnike - domače proizvodnje,
videorekorderjev in TV sprejennnikov za
Izkoristite priložnost
za ugoden nakup!
Informacije: Blagovnica Savlnjka Žalec, Blagovnica
Polzela, Blagovnica Šempeter, Blagovnica Prebold,
DOM Vransko, Tehnika Prebold, Kovinooprema
Polzela in Tehnična trgovina Žalec.
. ^ OGLASI - INFORIHIACIJE
12. APRIL 1990 - STRAN 31
-	ELEKTROINSTALACIJE
-	POPRAVILA
-	PRIKLOPI EL. NAPRAV
igob prašnikar
SMBEKARJEVA 2, 63000 CELJE, teL (063) 35-243
Kvalitetno, hitro, konkurenčne cene!
posredujemo:
stanovanja v Celju In
Preboldu
, nedokončane
](gnovanjske hiše
^okolici Celja In Žalca
, Stanovanjske hiše
y fiogaški Slatini,
Qrobelnem, Lembergu,
Podčetrtku in Celju
, Vikende in parcele za
vikende na širšem
območju Savinjske doline
, Večje poslovne objekte,
kmetije itd._
POSREDNIŠTVO
NEPREMIČNIN
Zidanškova 18, Celje
Odprto od 9.-12. in od
15.-18.
v prodaji stanovanja,
stanovanjska hiša, kmetije,
vikendi, parcele.
iOv Kompolah na lepi legi, pro-
dam. Informacije 24-240 ali 714-
218.
Stanovanja
ISOBNO stanovanje, central-
telefon, v Žalcu, prodam. Te-
1H» 701-392.
flSSOBNO stanovanje v Celju,
ndam. Šifra: ADUT. Informaci-
<15. 4. od 7. do 9. ure.
čUIVO dvosobno stanovanje
Km^ telefon, ogrevano, pro-
Ham Celje-Otok, cena
160.000,00 din. Informacije 063
«1-322.
lOSOBNO stanovanje 75 m^
2alcu, klasična gradnja, na-
frodaj. Informacije 063 713-097
po 19. url.
^gradbeni material
f-ONITKE poceni prodam. Tele-
l«on 29.586.
frONiTKE - Nove rjave barve
[100 X125 prodam po ugodni ce-
Prekorje 87, telefon 39-161.
^ SMREKOV Opaž, širine 7,5
prodam. Peter Rom, Ogo-
4, Štore.
oprema
^*I.NIC0, lepo ohranjeno, pro-
ll"«"' samo za 2500,00 din. Infor-
r«cije na telefon 732-624, po
uri.
piLNlK-dva plin, dva elektrl-
'n hladilnik Gorenje z zamr-
">^«lnlkom in manjši hladilnik
i 9nis ugodno prodam. Janševa
0	ogled 13.4. od 13. do 15. ure.
^SOBNO omaro, trodelno, ob-
C?'*"® »edežno garnituro (tro-
fa«egljiv v dvojno posteljo
(" "va fotelja), okroglo mizo,
f niH 'n stoli, hladll-
1	J '201, brezhiben, prodam. Te-
^^'on 26^)63, dopoldan.
•JO SEDEŽNO garnituro z le-
» ^m, fotelj in tabure, prodam.
721-182.
. neuporabljeni pralni stroj
p,'"»ie, samo za 6500,00 din,
"^»m. Petz, Strmec 6, Strmec
"iLNn
Ofnaro zelo ugodno pro-
Telefon 24-949.
kuhinjo prodam. Tele-
036, po 18. url zvečer.
'NIRANO mikrovalovno pe-
^ korenje v garanciji, ugod-
"'o^lam. Telefon 737-538.
Športni rekviziti
GLISER KLIČEK z motorjem
Vamaho 28 in priicolico, prodam.
Telefon 063 857-606.
ŠPORTNO fantovsko kolo ROG Ju-
nior, prodam. Telefon 721-501.
DVE LETI staro športno dirkalno
kolo ROG, prodam. Pavčnik, Sp.
Rečica 120 Laško.
akustični aparati
- glasbila
BARVNI TV Gorenje prodam. Tele-
fon 714-342.
BARVNI TV Iskra na daljinsko
upravljanje in elektronske or-
gle, prodam. Telefon 742-160.
BARVNI TV ekran 68cm, prodam.
Telefon 857-320.
KLASIČNO KITARO, prodam. Te-
lefon 712-242.
BARVNI TV starejši, odlično ohra-
njen zelo ugodno prodam. Infor-
macije Celje Tkalska 5, stano-
vanje 5, telefon 31-328 zvečer.
SKORAJ nov sintisajzer znamke
CASIO cena po dogovoru, pro-
dam. Vodeb, šlandrov trg
2 Celje.
BARVNI TV SELEČO ekran 52, da-
ljinsko upravljanje nov, z garan-
cijo prodam za 8400 din. Infor-
macije na telefon 831-931-230
od 7. do 16. ure.
Živali
TELICO brejo 7 mesecev, kravo
3 telltve, prodam. Jože Ocvirk,
Arja vas 13.
BIKA za zakol, težkega 650 kg,
prodam. Martin Jezemik, Žalec,
Ponikva 33.
PUJSKE stare 7 tednov, prodam.
Jože Maruša, Črnollca 32 Šent-
jur, telefon 745-232.
REJCI PERUTNINE! Bele piščan-
ce za zakol ali nadaljno rejo pro-
dajamo vsak dan po 15 aprilu.
Prodaja na Kokošji farmi Pilih
Košnica 9 Celje, telefon 27-175.
SVINJSKO POLOVICO, prodam.
Informacije po telefonu 721-799.
ostalo
MOTOKULTIVATOR Muta s frezo
ter moped APN 6, malo rabljen,
ugodno prodam. Telefon 28-847.
GARAŽO na Hudinji prodam. Tele-
fon (063) 31-136.
PRIKOLICO za osebni avto ugod-
no prodam. Cena po dogovoru.
Anton Potočnik, Lopata 27.
APE 6, 2 leti star, krožno žago z vi-
dijo žago, obseg 50, vse malo
rabljeno, zelo ugodno prodam.
Rozman, Črnova 46 b, Titovo Ve-
lenje.
ITALIJANSKI voziček, športni,
prodam. Telefon 26-009.
POROČNO žensko obleko, števil-
ka 38, ugodno prodam. Inf. na
telefon 37-791 ali 781-113.
CIRKULAR, vrata brušena, in pri-
bor za krušno peč, prodam. Te-
lefon 714-301.
MZ ETZ 250, skoraj nov in likalni
stroj El 750, prodam. Telefon
732-028.
PEČ za centralno kurjavo (drva ali
premog in olje), prodam za
2.600,00 din. Jože Marzidovšek,
Goričica 1, Šentjur.
CISTERNO za gnoj in Sipov mlin,
prodam. Kresnik, Vrbje 33,
Žalec.
HRASTOVA krila vrat in šivalni
stroj Bagat Maja, prodam. Tele-
fon 25-426.
VODNO črpalko za hidrofor, novo
In enofazni 2,2 KW elektromo-
tor, zelo ugodno prodam. Tele-
fon 701-920.
MULTIPRAKTIK, nov, nerabljen,
prodam. Telefon 882-781,
zvečer.
AVTOPRIKROLICO, novo, 800 kg
In nov elektromotor, 8,2 In
5,5 KW, prodam. Telefon 39-566.
BARVNI TV Gorenje, starejši let-
nik, prodam ugodno za 1500,00
din in enostopenjsko črpalko
s 3 faznim motorjem 1,1 KW. Te-
lefon 35-509.
BRAKO PRIKOLICO, enkrat upo-
rabljeno, kot novo, prodam za
50% cene nove. Možna tudi me-
njava za osebni avtomobil, lah-
ko tudi doplačilo. Telefon 775-
121.
PROTIPOŽARNA VRATA, emajli-
rani 200 I bojier, Spačka letnik
75, z rezervnimi deli, 100 kg
elektrod 3.25 In 4 mm, ugodno
prodam. Telefon 741-249.
OTROŠKI VOZIČEK ROKY, kombi-
niran, in sedež hojca, prodam
50% ceneje. Telefon 34-126, od
16. ure dalje.
VRSTNO GARAŽO v Celju-Dolgo
polje, prodam. Informacije tele-
fon 31-821. Cena 91.000,00 din.
OPEL KADET, C tip 1900, dobro
ohranjen, reg. do aprila 1991,
prodam. Prodam tudi nagačene
trofeje. Martin Lakner, Bodrež
16, 63231 Šentvid pri Gro-
belnem.
TV PHILIPS 55, ravni ekran In nov
pralni stroj Gorenje, ugodno
prodam. Telefon (063) 24-455.
DOMAČE VINO, rdeče, ugodno
prodam. Telefon 24-955, Int. 13,
dopoldan.
ELEKTRIČNI bojier 80 I, star 6 me-
secev, ugodno prodam. Janko
Vasle, Ponikva 33, Žalec.
AVTOMATIK A MS In motorno ža-
go Tomos, prodam. Jože Pe-
ganc, Brstnik 16, Laško.
UVOŽENA plastična okna 95X98
cm, barvni televizor Gorenje in
harmonij, prodam. Telefon 36-
400, po 18. uri.
TRSNE SADIKE, laški rizling z de-
klaracijo in Izabelo, prodam. Te-
lefon 884-193.
GARAŽO v Podjavorškovi ulici
prodam. Telefon 35-582, popol-
dan ali zvečer.
ZASTEKUENI novi okni prodam
ugodno (80X140). Edi Kristan,
Za vrh nad Dobrno 41. Ogled po
16. uri.
KROMPIR IGOR, semenski, jedilni
in korenje, prodam. Majda Ko-
lenc, ZakI 4, Gomllsko.
GARAŽNA VRATA 2.40 X 2.50 m In
obračalnik za kosilnico Buther,
prodam. Hrastnik, Lahomno 60,
Laško.
120 i bojier kombiniran-centraina,
sonce, elektrika, prodam. Infor-
macije na telefon 38-585 v ve-
černih urah.
OUNI GORILEC tuje znamke,
5 stopenjsko vodno črpalko,
prodam. Rudi Leljak, Proseni-
ško 3, pri blagovni.
Z 750 in zamrzovalno skrinjo 2101,
prodam. Vrdelja, Šmarje 168, te-
lefon 821-557.
NOVOTERM 12 poceni prodam.
Telefon 701-770.
KUPIM
SLAMO za streho kupim. Alojz
Bračič, Kukovičeva 5, Celje, te-
lefon 28-343.
BRUNARICO, vikend ali staro le-
seno hišo z zemljo do 15 arov
v širši okolici Šmarja, kupim. Te-
lefon 821-395 zvečer.
CISTERNO za olje od 2000 I do
3000 i, lahko rabljeno, kupim.
Telefon 27-273.
12 šperovcev 6 m kupim. Telefon
701-770.
ELEKTROMOTORJE 2,7 In 10 KW
2800 In 1450 obr. na min., kupim.
Telefon 732-028.
ZAPOSLITEV
FRIZERSTVO Danica Veri»ovšek,
Šmarje pri Jelšah, zaposli frizer-
ko za nedoločen čas. Intere-
sentke se lahko oglasijo od 7.
do 18. ure.
ZA ČIŠČENJE stanovanja zapo-
slim enkrat tedensko vestno In
pošteno žensko srednjih let. Kli-
cati po telefonu 772-114.
AKVIZITERJEM nudimo honorar-
no zaposlitev. Telefon 853-789,
od 18. do 20. ure.
PRILOŽNOST za dodatni zaslužek.
Iščemo resne, odgovorne In
sposobne ženske in moške, ki
imajo kakršnokoli znanje ali
spretnost za občasna ali stalna
dela pri domačih opravilih. Pis-
ne vloge pošljite na naslov
AGENCIJA AGIL, Plečnikova 26,
Celje. V prošnji navedite tudi
naslov In znanje.
SLAŠČIČARKO zaposlim za nedo-
ločen čas. Telefon 741-349.
AKVIZITERJI, AKVIZiTERKE! Nu-
dim možnost prodaje skozi vse
leto, unikatnih izdelkov, se od-
lično prodajajo. Vabljeni vodje
skupin in vsi ostali. Telefon 714-
871.
FRIZERKO s prakso sprejmem ta-
koj. Salon Vrečar, telefon 811-
393.
ZAPOSLIMO pošteno in vestno
prodajalko v butiku. Šifra: STA-
ROST NAD 25 LET.
MOŽNOST DOBREGA zaslužka.
Turistična agencija VOFRA
v Žalcu, šlandrov trg 9, takoj
zaposli uslužbenca za samo-
stojno delo v agenciji. Oglasite
se osebno na naslov agencije.
Telefon 714-218.
ZAPOSLIM prodajalko za prodajo
v trgovini. Informacije 713-205.
RESTAVRACIJA TOMI PORTO-
ROŽ išče žensko za pomoč-ku-
harico. Možno stanovanje in
hrana v hiši. Ostalo po dogovo-
ru. Telefon (066) 76-367.
NATAKARJA ali kuharja, lahko tu-
di začetnika z gostinsko šolo,
možnost stanovanja in hrane,
zaposlimo. Ostalo po dogovoru.
Restavracija Penzion KANU,
Valburga 7, Smlednik, telefon
(061)627-011.
STANOVANJA
UPOKOJENEC - Zakoncema nu-
dim stanovanje v kmečki hiši za
pomoč pri kmečkih opravilih.
Jože Voga, Gorica pri Slivnici.
TROSOBNO novejše stanovanje
na Hudinji v II. nadstropju,
mestni plin, telefon, centralna,
vseljivo z 1.7.90. prodam. Infor-
macije na telefon 36-958.
ENOSOBNO stanovanje v centru
mesta menjamo za enako ali
večje. Šifra: PRENOVUENO.
GARSONIERO (center) z balko-
nom, brez centralne, menjam za
podobno vendar s centralno
v Celju ali bližnji okolici. Infor-
macije 28-958.
LASTNIŠKO stanovanje menjam.
Šifra CEUE.
STANOVANJE v Celju išče sam-
sko dekle. Šifra ZAPOSLENA.
SOBO v Celju ali Žalcu išče mlad
par brez otrok. Telefon 884-172.
GARSONJERO v Preboldu, 32 m',
zamenjam za eno ali dvosobno
stanovanje v Žalcu. Šifra GAR-
SONJERA.
GARSONJERO ali sobo s poseb-
nim vhodom, najame uslužben-
ka. Šifra 325.
STANOVANJE v Celju zamenjam
za stanovanje v Ljubljani, šifra
ZAMENJAM.
RAZNO
NOVO, opremljeno trgovino, od-
dam v najem. Inf. na telefon
721-508.
PROSTOR za trgovino z živili, 20
do 25 m^ v Celju ali Žalcu, iš-
čem. Ponudbe pod IŠČEM.
PROSTORE v hiši, v centru Ljub-
nega ob Savinji, izvrstna lokaci-
ja, za trgovino ali mirno obrt,
oddam v najem. Telefon 712-
800, Žalec.
OPRAVUAM vsa zidarska, fasa-
derska in tesarska dela, prevza-
mem adaptacijo podstrešij, sta-
rejših hiš ali novogradenj, pre-
krivanje streh. Informacije vsak
dan po 15. uri ali pisno na na-
slov Ivan švarc. Trnovo 5 b,
Laško.
VARSTVO za 11 mesečno deklico
iščem. Telefon 35-300, po-
poldan.
ROLETE in žaluzlje Izdelujemo,
montiramo In popravljamo. Te-
lefon 24-296.
IVANKA Jesenek, Škofja vas 55 a,
prepovedujem Alojzu Premšku,
Škofja vas 45, da bi karkoli pro-
dal ali dal v najem od domačije
Premšak, Škofja vas 21, brez
mojega soglasja, ker sem so-
lastnica 3/4 posesti.
NAJHITREJE, najceneje. Servis
pralnih strojev in štedilnikov
Gorenje. Toni KKek, Kasaze 107
g, Petrovče, telefon 776-854,
non-stop.
HITRO, poceni, kvalitetno vam oči-
stimo Itison, tapison, tepih. In-
formacije 24-382.
ZIDARSKA in fasaderska dela
sprejmem za sezono 90. Znan
delavec. Opis dela in naslov po
telefonu 723-341, razen sobote
In nedelje.
NAJAMEM (ne)opremljen prostor
za bivanje v Celju aH okolici. Za
nižjo najemnino nudim občasno
fizično pomoč, Šifra: POŠTEN
FANT.
NUJNO potrebujem inštrukcije iz
osnove elektromehanike. Kliči-
te 737-538.
NABAVUAMO za podjetja, privat:
razne stroje, rabljeno orodje In
material. Postavljam gospodar-
ske stike. Telefon 9949-9704-
1006.
AVTOODPAD CENC, prodaja rab-
ljenih avtomobilov in delov,
sporoča cenjenim strankam let-
ni delovni čas od 9. do 17. ure
vsak dan razen nedelje In pone-
deljka. Kupim vse tipe avtomo-
bilov. Edvard CENC, Zbelovska
gora 44, Loče pri Poljčanah.
AKCIJSKA PRODAJA
klinker keramičnih ploščic
-	cene znižane za 20%
-	v maloprodaji popust 10%
-	prodaja na obroke
s 30% pologom
neglazirane ploščice
24xl15xl3mm
ki. A 131,00/m2
zadružniki 115,00/m^,
ki. C 98,00/m2
zadružniki 86,00/m^
glazirane ploščice
240x115xl3mm
^ ki. A 153,00/m2
^^ ^ zadružniki 134,00/m2 -
ki. C 115,00/m2
zadružniki 101,00/m^
Ljubečna Celje
telefon (063) 33-421
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Moziije, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmaije pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Maijela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
T^nica redakcye: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinaijev. Mesečna naročnina je
30 dinaijev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3 a, Ce^e. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. STRAN - 12. APRIL 1990
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPin
nočne
cvetke
• Zemeljska gravitacija
je bila kriva, da je v pone-
deljek, 2. aprila, neznanec
omagal in si postlal kar ob
Vrunčevi ulici v Celju. To
je, seveda, ganilo mimoho-
deče, ki niso vajeni takšne-
ga popoldanskega počitka.
Pa so prišli miličniki in
ugotovili, da gre za Silva S.
s Polzele doma, ki je dajal
vtis »obteženosti«. Zaradi
prask po telesu, se je Silvo
nenadoma znašel v Zdrav-
stvenem domu, kjer pa se
do zdravstvenega osebja ni
prav nič prijazno obnašal.
S tem je pokazal, da le ni
v tako slabi formi, zato seje
iz ambulante kmalu prese-
lil v znani celjski iztrezni-
tveni center. Pa še k sodni-
ku za prekrške bo moral.
• Vroče ljubezni je en-
krat konec, s tem pa se
marsikaj obrne na glavo.
S koncem se Zlatko O. iz
Rimskih Toplic očitno ni
mogel sprijazniti. Minuli
torek ponoči je spet »poča-
stil« z obiskom svojo bivšo
prijateljico Jožico iz Puco-
ve 2 v Celju. Namesto, da bi
izbral primernejše metode
prijateljskega prepričeva-
nja, je Zlatko vpil in roban-
til. Ker to Jožici ni bilo
všeč, se je obrnila na milič-
nike. Ti so menili, da je za
nočnega obiskovalca naj-
primernejša pot k sodniku
za prekrške.
• Če se mu že ni roka po-
sušila, pa bo moral prav go-
tovo na pogovor k sodniku.
Vpiti in roko dvigniti nad
lastno mateijo, je zelo grdo.
Zato se je mama Ivanka
z Goriške 1 v četrtek po-
poldne oglasila po pomoč
na Postajo milice v Celju.
Sin pa ni imel niti toliko
korajže, da bi miličnike po-
čakal, čaka pa ga gotovo
ustrezna kazen, ko bo svoje
početje zagovarjal pred
sodnikom.
• V nedelo sta dva part-
nerja razgrajala in se znaša-
la nad družicama. Prva ne-
srečnica je bila Slavica
z Goriške 2, ki je sporočila,
da se njen izvenzakonski
stalni spremljevalec do rye
grobo vede, druga pa je bila
Jelisaveta L. iz Robove 1,
ki je svojega zakonskega
tovariša prijavila, ker je
v pijanosti razgrajal. Ko so
na oba konca prišli milični-
ki, so ugotovili, da javni red
in mir ni bil kršen. Oba mo-
ška partnerja so pomirili in
vse je bilo lepo in prav. Do
naslednje vojne?
M. A.
V zapor zaradi tatvine v banici
Celjsko Višje sodišče je po-
trdilo kazen - leto dni zapo-
ra - 28-letnemu Aganu El-
kasoviču iz Slovenj Gradca,
vozniku brez zaposlitve. El-
kasovič je 16. avgusta lani
vdrl v prostore Ljubljanske
banke v Vitanju.
Elkasovič se je na tatvino
pripravil tako, da je usluž-
benki te banke iz torbice
vzel ključe. Tako je 16. avgu-
sta ob dveh zjutraj s ključem
odprl vhodna vrata, nato pa
še trezor. Odnesel je za nekaj
manj kot 8 tisoč (takratnih)
dinaijev, 4500 avstrijskih ši-
lingov in 300 zahodnonem-
ških mark.
Kriminalisti so tatvino ne-
k^ časa raziskovali, sled pa
jih je pripeljala do Agana El-
kasoviča, ki so ga 27. decem-
bra lani priprli.
Na zaslišanju je Elkasovič
dejanje priznal in tudi opisal,
kako je zasledoval in opazo-'
val uslužbenko banke in ka-
ko ji je vzel ključe in potem
odklenil prostore banke. Pr-
vostopenjsko sodišče je upo-
števalo njegovo priznanje in
dejstvo, da pred tem še ni bil
kaznovan, kot olajševalno
okoliščino. Obsodilo gaje po
166/III. členu Kazenskega
zakonika SRS (zagrožena ka-
zen 3 do 15 let zapora) na leto
dni zapora za veliko tatvino.
Na sodbo se je pritožil za-
govornik obtoženca, senat
Višjega sodišča pa je menil,
da je pritožba upravičena le
glede pravne opredelitve
kaznivega dejanja. V tem ča-
su se je namreč spremenil
Kazenski zakonik Republike
Slovenije, ki je milejši za ob-
dolženca. Tako so Elkasovi-
ča obsodili po 166/1. členu
KZ Republike Slovenije,
v katerem je za veliko tatvi-
no zagrožena kazen od enega
do osem let zapora. Kljub tej
milejši pravni opredelitvi, pa
Višje sodišče ni našlo nobe-
nih tehtnih razlogov, da bi
Elkasoviču znižali kazen, do-
sojeno na prvostopenjskem
sodišču.	^ ,
S. Š.
prometne nesreče
Nikjer nismo več
varni
v torek, 3. aprila popold-
ne se je pripetila prometna
nesreča na Muzejskem trgu
v Celju.
Po mestnem parku je iz
smeri splavarskega mostu
proti Muzejskemu trgu vozil
kolo z motorjem mladoletni
J. M. iz Celja. V trenutku, ko
je zapeljal čez tamkajšnje
stopnišče, je iz hiše na Mu-
zejskem trgu številka 6 sto-
pila peška Zofija Derfani iz
Celja, stara 82 let, v katero je
trčil mopedist in jo zbil po
stopnicah. Peška je bila hu-
do telesno poškodovana in
odpeljana v celjsko bolniš-
nico.
Omalovaževanje
prometnih znalcov
V ponedeljek, 9. aprila ob
15.50 uri je prišlo do hude
prometne nesreče na regi-
onali cesti v Vrhovem.
Po magistralni cesti iz
smeri Celja proti Sevnici je
vozil tovorni avtomobil Mar-
jan Berle iz Trebnjega. Ko je
v Vrhovem dohitel tovor-
njak s priklopnikom, ki ga je
vozil Bernard Poznič iz Mo-
zirja, ga je Berle pričel prehi-
tevati, takrat pa je s stranske
ceste, z njegove leve strani,
pripeljal voznik osebnega
avtomobila Mirko Vinčič iz
Ljubljane, ki je zavijal desno
proti Celju. Voznik tovornja-
ka Berle ni upošteval pro-
metnega znaka (prepoveda-
no prehitevanje), voznik to-
vornjaka s priklopnikom
Vinčič pa se ni ustavil pred
znakom »stop«. Prišlo je do
čelnega trčenja med Vinčiče-
vim osebnim vozilom in Ber-
letovim tovornjakom. Voz-
nik v osebnem vozilu je bil
težko telesno poškodovan.
Smrt v Topovljah
Prometana	nesreča
s smrtnim izidom se je pri-
petila 5. aprila ob 22.20 uri
v kraju Topovlje.
Iz smeri Sentruperta proti
Letušu je vozil osebni avto-
mobil 29-letni Franc Zupan-
čič iz Prebolda. V blagem
desnem ovinku ga je zaradi
neprimerne hitrosti in neiz-
kušenosti zaneslo na levo
stran, izven vozišča, kjer je
trčil v drevo, od tam pa ga je
odbilo v stanovanjsko hišo.
Voznik ni uporabil varnost-
nega pasu, vozil pa je tudi
brez ustreznega vozniškega
izpita. Pri silovitem trčenju
je ostal vkleščen v avtomobi-
lu in na kraju nesreče podle-
gel poškodbam. Sopotnica
Nataša Šket iz Prebolda je
bila hudo telesno poškodo-
vana, sopotnik Damjan Go-
lavšek iz Prebolda pa lažje.
Z avtom v peško
Do prometne nesreče, ka-
tere žrtev je bila peška, je
prišlo minulo soboto zvečer
na regionalni cesti v Dram-
ijah.
Iz smeri Trnovca proti
Dramljam je tega dne vozil
osebni avtomobil 33-letni
Branko Goričan iz Šentjurja.
Ko je pripeljal v desni, pre-
gledni ovinek, ga je zaradi
neprilagojene hitrosti začelo
zanašati, pri tem pa je zape-
ljal na desno bankino in trčil
v 20-letno pešakinjo Martino
Debeljak iz Trnovca. S hudi-
mi telesnimi pokodbami so
jo pripeljali v bolnišnico
M. A.
Lotil se Je kar
avtobusa
Ko je avtobus, last Marinka
Suvajca iz Prnjavorja, od mi-
nulega ponedeljka na torek
počival na parkirišču pred
Tkanino na Teharski cesti
v Celju, mu ni bil dan miren
spokoj. Zmotil ga je neznanec,
ki je nad njim uporabil silo in
skozi vrata prišel v notranjost.
Neznanca je n^bolj zamikal
sprednji del vozila, iz katerega
je odnesel avtoradio z ojačeval-
cem. Potnikom je zdaj vožnja
nekoliko dolgočasna, neznani
storilec pa se je s krajo okori-
stil za 1500 dinarjev.
Zmikavti usnjenih
Jaken
Samo kratka nepazljivost
trgovskega osebja na oddelku
moške konfekcije Teka v Ce-
lju je bila dovolj, da sta nez-
nano kam odjadrali dve us-
njeni jakni. To se je zgodilo
v torek, 3. aprila. Zaenkrat se
ve, da so bili zmikavti jaken
trije in da so še vedno neznani.
Glede na ustaljeno inflacijo pa
sta jakni še vedno vredni blizu
10 tisočakov.
Vlom v delavnico
Ključavničarska delavi
last Jožeta Šaleja iz Žalcai
sobote »lažja« za dve j
brusilki, za vrtalni stroj i
bus ključe, vse skupi l
vredno okoli 12.500 din|
Za vlomilcem in tatom poj
dujejo.
Tanke črte, vredn
delavske plače
Yugo koral, last Miri
krajška iz Lačje vasi, i _
minule srede zvečer le^
napako. Neznanec si je
večera privoščil svoje^
zabavo, in vozilo, kije s^
kulturnem domu v Titt
Velenju, na dolgo požg3
z ostrim predmetom. Avte
bilska kozmetika bo
stala okoli 5 tisoč dinarje^
Le koga so mikali
zdravniški recepti!
i
Bržčas je neznanec di
vedel, v katero od parki^
vozil pred Terapijo ZdnS
šča v Rogaški Slatin/ft
vlomiti. Za pravo vozi\o8<
odločil potem, ko je v no
njosti zagledal zdravniško
bo, značilne oblike. Torb(
odnesel, nad njeno vsebini
bil verjetno razočaran. 2
nad recepti, ki so imeli en(
mo napako: bili so brez I
Vrednost zdravniške
z opremo znaša 10 tis
neirjev.
Zgodi se tudi
v dobrih gostilnah
V petek dopoldne je iztt
nil požar v kurilniškib;
štorih znanega celjskegi
stišča Belejna Polulah.V:
ogtya je bila okvara na veB
torju gorilca za izpihovani«
nov iz gorilnega prostora
žar se je hitro razširil po c(
nem prostoru kotlovnice, J
di visoke temperature pa j
vneli različni materiali, ins
cija in vodniki električnega
ka. Požar je zakrivil Si'
v vrednosti 40 tisoč din^
pogasili pa so ga celjski P""
ni gasilci.
Košarkarske tekme še neznane lige 
Malo za šalo, malo zares, so
se minuli petek košarkaško
spopadle tri ekipe: moštvo
Postaje milice Celje, moštvo
Uprave za notranje zadeve in
izbrana ekipa celjskega
Kljuba.
Tri tekme so se pod priza-
nesljivo tektirko sodnika
Gregorja Šaleja odvijale v te-
lovadnici osnovne šole Ivan-
ke Uranjek v Celju.
Tekma med Postajo milice
in Kljubom se je končala
z neodločenim izidom
(24:24), rezultat spopada
med ekipo UNZ in Kluba je
bil 29:21, srečanje med ekipo
Postaje milice in UNZ pa je
bilo tudi brez poraženca ozi-
roma zmagovalca (25:25).Na
lestvici vodi ekipa Kljuba,
drugo mesto si je priborilo
moštvo Postaje milice Celje,
ekipa UNZ Celje pa se je za-
dovoljila s prav tako čast-
nim, tretjim mestom. Pod
geslom »zdrav duh v zdra-
vem telesu« je za ta športni
užitek organizacijsko poskr-
bel Košarkarski klub Celje.
M. A.
Do eksplozije bojlerja v 9.
nadstropju stanovanjske
stolpnice, v stanovanju Dob-
nikovih na Ljubljanski 31
v Celju, je prišlo v petek po-
poldne. Da gre za nevsakdaryi
dogodek, je opozoril zvok, ki
se je razlegal po vsej soseski.
Eksplozija kopalniškega boj-
lerja je povzročila pravo razde-
janje v stanovanju: zrušila je
steno, na katero je bil pritrjen
aparat, ter vmesne stene v ku-
hirxji in otroški sobi. V dveh
prostorih je eksplozija izruvala
vrata, uničila vodovodno ter
električno napeljavo ter po-
škodovala pohištvo. Rušilna
moč je iztrgala tudi okna, ki so
v kosih padala na nekatera, na
parkirišču stoječa vozila. Na
vso srečo v stanovanju v času
eksplozije ni bilo nikogar, ma-
terialna škoda pa je velika, saj
po prvih ocenah znaša okoli
300 tisoč dinarjev. N^verjetne-
je je bila vzrok eksplozije ok-
vara termostata ali varnostne-
ga ventila na bojlerju.
Nič ni tako dolgočasno
in odvratno kot izo-
bilje
(Montaigne 1535-1592)
Bolje je biti človek
brez denarja, kot pa
imeti denar in ne biti
človek
(A. v. Nassan)
POROČA
Kjer je malo dima, je malo
ognja. Za to imamo dokaz iz
celjske Cinkarne, Kjer so mi-
nuli četrtek prijavili požar. Pa
je v peči le malce močneje
buhnilo in zadimilo prostor.
Ognja skoraj ni bilo opaziti, za-
to so, na srečo, gasilci odšli
praznih rok. Z bolj konkret-
nim ognjem pa so se celjski
poklicni gasilci soočili v celj-
skem gostišču Belej in ob eks-
ploziji v kopalnici na Ljubljan-
ski 31 v Celju. Tekova alarmna
naprava se je spet oglasila ta-
krat, ko to sploh ni bilo potreb-
no, v ključavnice pa je bilo tre-
ba vrtati v stanovanju na Puco-
vi 2 in na Ljubljanski 60 v Ce-
lju. Tudi črpali so v tem tednu:
vodo v hiši na Kersnikovi in
Ulici frankolovskih žrtev. Bera
opravil tega tedna je bila zak-
ljučena s štirikratnim prevaža-
njem pitne vode in s sedmimi
reševanji na naših cestah.
V Zavodu za požarno, reševal-
no in tehnično službo v Celju
res ni nikoli dolgčas.	^

Visokosterilni pajek
Celjski pajek se lahko ponaša z visoko storilnostjo na račun nekulturnih voznikov.
Zadnjič smo ga ujeli pri delu, Mariborčan, ki gotovo ni bil seznanjen s to novo celjsko
pridobitvijo, pa je bil tega dne nemara hudo slabe volje.
Živahna
IMercedesova moč
V noči od petka na soboto je
neznano kam izginil osebni
avtomobil znamke Mercedes.
Nazadnje je bil viden na Debe-
lakovem dvorišču v Črešnjev-
cu pri Bistrici ob Sotli. Lastnik
je nenadno izginotje vozila pri-
javil najbližji ostaji milice, kije
svojo nalogo hitro opravila. Še-
isto noč po prijavi je vozilo či-
slane znamke izsledila na so-
sednji, hrvaški strani, v kraju
Risovica. Kaže, da se avtomo-
bilu to noč ni dobro godilo, saj
so ga miličniki našli vsega po-
škodovanega in obnemoglega.
Presenečenega pa so odkrili
tudi storilca kaznivega deja-
nja, ki se mu ne piše najbolje.
SP. REČICA 163270 LASK
tel.: {o63) 731-o4'
VELIKONOČNA
PONUDBA
-	jedilno olje Zvezda
13,90di
-	namizna margarin^
250 g - 5,20 d'
-	svinjske krače .
44,90 din 1"
-	prekajen kare
69,90 din 1J
-	prekajena vratovih'
97, 90 din 1 ]
_ —
Miloi^uJ
Narodni tednik, 25. april 1927
LISTAMO
PORUMENELE
STSIANI
Roparska romantika. Glasoviti roparski poglavar i
živi enkrat tu enkrat tam, po rodu je Madžar, je p J
vel preteklo zimo na Štajerskem. S svojimi tovari^.
je ugnezdil v podzemnem skrivališču neke hiše J
Pohorjem. Ropaiji so imeh v svojem brlogu rs^
bogate zaloge živil tudi potrebno hišno opravo]
orožje, da celo dva gramofona ter so prebili vso zjj^
popolnoma nemoteni. Te dni je izvedela za skriv^
romantičnih roparjev žandarmerija. Hišo je ob]^
trideset orožnikov, ki so hoteh roparje aretirati. Njih^
trud je bil zaman. Lajanje psov je vzbudilo pozorno,
roparjev, ki so razsvetlili s svetilnimi raketami tere
predrli orožniški kordon in pobegnili.