Papeški relikviji bosta pripotovali v Trst V gibanju za STO »obsedeni z bombami« V Tržiču je zabodel ljubezenskega tekmeca Primorski Zgrešeni računi zahodnih strategov Martin Brecelj Marsikdo je že ugotovil, da je Zahod skušal izkoristiti ukrajinsko krizo, da bi kolikor mogoče pristrigel peruti Rusiji Vladimira Putina. V nekaterih ozirih mu je to uspelo. Tako danes popolnoma obvladuje politiko Kijeva ter je politično in vojaško močneje prisoten v vzhodni Evropi. Toda Kijev je ob tem izgubil nadzor nad delom Ukrajine, Rusija pa je vse prej kot na kolenih. Z nekritično podporo sebi bližjim silam je Zahod le pospešil rušilne procese v Ukrajini, ki zgodovinsko ima tudi izrazito prorusko dušo. Tako se je Krim že odcepil in se najbrž dokončno priključil Rusiji, medtem ko je prihodnost nekaterih vzhodnih pokrajin, kot sta zlasti Doneck in Lugansk, pod vprašajem. Po vsej verjetnosti je utvara misliti, da bo mogoče to vprašanje rešiti mimo Rusije ali celo proti njej, saj so Rusi pač na vzhodu Ukrajine doma. Kot vse kaže, v Donecku in Lugansku ne bodo niti izvedli nedeljskih predsedniških volitev, ki naj bi dale demokratičen pečat novi kijevski oblasti ... Politične in gospodarske sankcije, ki so jih medtem sprejele ZDA in EU, da bi »omehčale« Moskvo, pa bodo Zahodu v daljši perspektivi po vsej verjetnosti prinesle več škode kot dobička. Sankcije gotovo niso politično in gospodarsko osamile Rusije, kakor so zahodni strategi računali. Dosegle so le to, da se je Rusija močno približala Kitajski. Putin je včeraj končal svoj najbrž prelomen obisk v Šanghaju, kjer se je »ob robu« Konference za koordinacijo in krepitev zaupanja v Aziji (CICA) sešel s svojim kitajskim kolegom Xi Jimpingom. V resnici je rusko-kitajski vrh povsem zasenčil ostalo dogajanje na azijskem in sploh na mednarodnem prizorišču. Državi sta podpisali kakih 40 sporazumov, s katerimi bosta okrepili medsebojno sodelovanje na malodane vseh področjih. Med njimi izstopa zgodovinski sporazum o 30-letni dobavi ruskega plina v vrednosti 290 milijard evrov. Zahod ravna, kakor da ne bi opazil, kako svet postaja multipolaren, in s tem še dodatno slabi svoje položaje. Namesto da bi Evropa razvijala svoje sodelovanje z Rusijo, ga bo Kitajska. Namesto da bi ZDA krepile vrste svojih zaveznikov v ključnem soočenju s Kitajsko, jih šibi. dnevnik št. 117 (21.050) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 22. MAJA 2014 sledi nam na _ »LL^^!. U @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , ITALIJA - Vodja Gibanja petih zvezd pred nedeljskimi volitvami Grillo sanja o zmagi in ljudskih procesih RUSIJA-KITAJSKA - Ruski predsednik Putin v Šanghaju Podpisan zgodovinski sporazum o 30-letni dobavi ruskega plina ŠANGHAJ - Kitajska in Rusija sta včeraj podpisali sporazum o dobavi plina v vrednosti 290 milijard evrov. Sporazum se nanaša na obdobje 30 let, ruski Gazprom in kitajski CNPC pa sta ga sklenila v navzočnosti ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovega kitajskega kolega Xi Jinpinga na rusko-ki-tajskem vrhu v Šanghaju. Na 4. strani TRST - Forum Tomizza točno petnajst let po pisateljevi smrti Milan Rakovac: Njegova misel pomembna opora za vse nas 21. maja 1999 je utihnil ustvarjalni duh Fulvia Tomizze, markantnega istrskega pisatelja. Včeraj, natanko petnajst let kasneje, se je v palači Economo v Trstu začel Forum Tomizza, mednarodno srečanje ljudi z meje, ki se je tokrat odvijalo pod naslovom Hoja po rampi. »Njegova misel predstavlja v današnjih prekarnih časih pomembno oporo za vse nas. Ponosen sem torej, da s tem srečanjem posredujemo njegovo misel,« je uvodoma dejal pisatelj in glavni pobudnik foruma, Milan Rakovac. Na 13. strani RIM - Vodja Gibanja petih zvezd Beppe Grillo je prepričan, da bo na nedeljskih evropskih volitvah slavil, ob tem pa napoveduje, da bo takoj po volitvah sprožil ljudske oz. medijske procese proti politikom, industrialcem in novinarjem. Procesi naj bi trajali leto dni, seznami obtožencev pa naj bi bili objavljeni v kratkem. Za prvaka stranke Naprej Italija Silvia Berlusconija navedene Grillove besede potrjujejo, da Gibanje petih zvezd pomeni nevarnost za italijansko demokracijo. Prvi mož Demokratske stranke in premier Matteo Renzi pa je volivce pozval, naj na volitvah pomislijo predvsem na to, kako bi Italija lahko znova pridobila vodilno vlogo v Evropski uniji. Izrazil je prepričanje, da se bo njegova stranka močno uveljavila. Na 4. strani Pirjevec: Sloveniji po tej poti slaba prede Na 2. strani Katja Turk, Slovenka v "brlogu" Severne lige Na 2. strani Gneča kandidatov za tri županska mesta Na 6. strani Podzemski Kras na ogled na Opčinah Na 10. strani Festival eStoria stopa v živo s posvetom Na 15. strani ROMJAN - Dobra novica Dežela sprostila ves denar za slovenski šolski center Ul.ki^H d » -i I_LM ItliEI A 14 _,_' -_,_:_• - 9771124666007 2 4 Sobota, 2. maja 2014 ALPE-JADRAN, DEŽELA / eu - Okoli 400 milijonov volivcev v 28 državah, članicah Unije Od danes do nedelje volitve poslancev v evropski parlament V Italiji in Sloveniji bodo volitve samo v nedeljo, 25. maja, od 7. do 23. ure LJUBLJANA - Danes se bodo v EU začele volitve poslancev v Evropski parlament. Prvi bodo volili Britanci in Nizozemci, jutri bodo volili na Irskem in Češkem, v soboto v Latviji, Malti in na Slovaškem, v ostalih članicah unije, tudi v Sloveniji in Italiji, pa bodo volitve v nedeljo. Kljub različnim dnevom volitev pa bodo uradni rezultati glasovanja znani šele v nedeljo po 23. uri, ko se bodo v uniji zaprla še zadnja volišča. Okoli 400 milijonov volivcev v 28 članicah EU bo izbiralo 751 poslancev Evropskega parlamenta, ki imajo petletni mandat. Največ poslancev v novi sestavi Evropskega parlamenta bo imela Nemčija, 96, najmanj, po šest poslancev, pa bodo izvolili v Estoniji, Luk-semburgu, na Cipru in Malti. Slovenija bo imela tudi prihodnjih pet let v Evropskem parlamentu osem poslancev. Evropski poslanci se sicer pri delu v parlamentu ne povezujejo glede na nacionalno pripadnost, temveč glede na politično prepričanje. Delujejo v okviru političnih skupin, lahko pa tudi kot nepovezani poslanci. Glede na zadnje javnomnenjske raziskave sta doslej največji skupini v parlamentu, konservativci in socialisti, pred tokratnimi volitvami dokaj izenačeni, prvi so sicer v rahli prednosti, a razlika je zanemarljiva. Po napovedih pa naj bi imeli največji skupini skupaj po volitvah za desetino manj sedežev kot v zdajšnji sestavi parlamenta. Ključno vprašanje pred tokratnimi volitvami je, koliko sedežev bodo dobile skrajno desne, populistične in evroskeptične stranke. Te so se v zadnjem času v številnih članicah močno okrepile in ponekod, na primer v Franciji in Veliki Britaniji, se jim na nacionalni ravni obeta celo zmaga. Drugo pomembno vprašanje pa je, kolikšna bo volilna udeležba. Čeprav se pristojnosti Evropskega parlamenta iz mandata v mandat povečujejo, se namreč zanimanje volivcev vseskozi zmanjšuje. Na zadnjih evropskih volitvah leta 2009 je bila udeležba na ravni EU le 43-odstotna, pri čemer je treba omeniti, da so v nekaterih državah volitve obvezne. V Sloveniji je pred petimi leti na volišča prišlo dobrih 28 odstotkov volivcev. V Evropskem parlamentu sicer računajo, da bodo letošnje volitve pritegnile nekaj več volivcev, saj so evropske politične stranke prvič imenovale vodilne kandidate. Ti so se udeleževali predvolilnih dogodkov v članicah in se pomerili tudi na več soočenjih, ki pa niso zbudila večjega zanimanja širše evropske javnosti. V članicah so bili v ospredju tako še naprej domači politiki. Ali bo kateri od vodilnih kandidatov - praktično sta v igri samo kon- servativec Jean-Claude Juncker in socialist Martin Schulz - postal novi šef Evropske komisije, pa še ni gotovo. Evropski voditelji, ki predlagajo kandidata - tega mora nato z večino glasov izvoliti parlament - so namreč zavezani k upoštevanju volilnega izida, ne pa tudi k temu, da imenujejo katerega od vodilnih kandidatov. Med temami letošnje predvolilne kampanje je bila na prvem mestu gospodarska in finančna kriza, iz katere se številne članice kljub postopnemu okrevanju evropskega gospodarstva še vedno niso izkopale. Predvsem v južnem delu unije ljudi najbolj skrbi visoka brezposelnost, posebej med mla- dimi. Ponekod, na primer v Nemčiji in Britaniji, se je kampanja osredotočila na problem priseljevanja, v državah na vzhodu pa je bila pozornost namenjena tudi dogajanju v Ukrajini oziroma ruski grožnji. V več članicah unije bodo v prihodnjih dneh ob evropskih potekale še nekatere druge volitve. Tako bodo v Veliki Britaniji v četrtek tudi lokalne volitve, v Grčiji bo v nedeljo drugi krog lokalnih volitev, v Litvi pa drugi krog predsedniških volitev, v Italiji bodo v mnogih občinah tudi lokalne volitve v Belgiji pa bodo ob evropskih v nedeljo potekale tudi parlamentarne volitve. ponzano veneto - Slovenka Katja Turk kandidira za občinski svet Slovenka v »brlogu» Lige V občini ima sedež tekstilni koncern Benetton - Ocena referenduma za odcepitev Veneta TREVISO - Ponzano Veneto je znan širom po svetu kot kraj, kjer do-muje glavni sedež tekstilnega koncer-na družine Benetton. Občina pri Tre-visu se nahaja na območju t.i. globokega Veneta, kjer se je svoj čas rodila Liga Veneta in kjer do pred kratkim Severna liga praktično ni imela pravih političnih in volilnih tekmecev. Tam živeča tržaška Slovenka Katja Turk kandidira na levosredinski občanski listi, ki bo v nedeljo skušala »osvojiti« krajevno ligaško trdnjavo. Zahtevna, a ne nemogoča naloga, tudi zato, ker se je desna sredina razklala in na volitvah nastopa z dvema županskima kandidatoma. Katja Turk živi v Ponzanu Venetu skoraj trinajst let, prej je bila nekaj časa v Parmi in nato v Milanu. Poklicno se ukvarja s svetovanjem za podjetja (pred leti je to funkcijo opravljala za deželno ustanovo Informest). Na občanski listi kandidira kot predstavnica Demokratske stranke (njena članica je Katja Turk, kandidatka v Venetu vse od ustanovitve). Prav strankarska angažiranost je bila glavni vzgib za njeno kandidaturo, z občansko listo pa je aktivno sodelovala že na volitvah pred petimi leti, čeprav ni kandidirala. Lanska izvolitev v Trevisu župana iz vrst Demokratske stranke je bil za tamkajšnje konservativno okolje pravi šok, meni Turkova. V mestu in pokrajini je ves povojni čas »kraljevala« Krščanska demokracija, ki jo je pred dvajsetimi leti nadomestila Severna liga, sedaj je očitno napočil čas sprememb. Na eni strani vzpon Demokratske stranke, na drugi Gibanja 5 zvezd, ki je v nekaterih občinah v pokrajini Treviso na zadnjih parlamentarnih volitvah preseglo 30 odstotkov glasov. Kaj pa nedavni referendum za odcepitev Veneta? Naša sogovornica ocenjuje, da je šlo za folkloro in za posledice hude krize, ki jo doživlja Severna liga. Ne gre sicer podcenjevati vzrokov, ki so privedli do tega referenduma, če ga tako sploh lahko imenujemo. »Ljudje so tukaj zelo podjetni in veliko delajo, zato gotovo niso zadovoljni, da gre polovica njihovih dohodkov za davke, svoj delež pa igra tudi vse bolj dušeča birokracija. Odcepitev Veneta od Italije pa gotovo ni pravi odgovor na probleme,« nam je povedala Katja Turk. S.T. VOLITVE 2014 Gabrovec: Glasujte SVP in za Herberta Dorfmanna TRST - V nedeljo 25. maja smo znova poklicani, da se poslužimo pravice za izbiro bodočih evropskih poslancev in, v nekaterih občinah, novi občinskih upraviteljev, meni deželni svetnik SSk Igor Gabro-vec. Kot že vrsto let SSk Herbert Dorfmann nastopa na volitvah za evropski parlament v navezi z Južnotirolsko ljudsko stranko-SVP, ki lahko izkoristi določilo volilnega zakona za olajšano izvolitev predstavnika manjšinske skupnosti. Pogoja, ki jih določa zakon, sta dva: volilna povezava z vse-državno stranko in doseganje vsaj petdeset tisoč preferenc za kandidata, da je ta izvoljen. Drugi pogoj je danes v Italiji uresničljiv le za nemško manjšino, piše še v izjavi Gabrovec. »Nosilec kandidatne liste SVP je dosedanji evropski poslanec Herbert Dorfmann, ki je v minulem petletju opravil odlično delo in je bil stalno na razpolago tudi naši stranki in sploh Slovencem v Italiji. Za SSk je na kandidatni listi na tretje mesto uvrščena mlada univerzitetna raziskovalka Tanja Peric iz Štivana in s tem s SVP potrjujemo vzajemno zavezo o sodelovanju in pomoči. Tanja je v minulih letih že kandidirala za občinske volitve v devinsko-nabre-žinski občini ter na deželnih volitvah, dejavna pa je tudi v strankini mladinski sekciji. Nedvomno spada Tanja v skupino mladih sposobnih, izobraženih in izkušenih fantov in deklet, ki bodo v prihodnjih letih poklicani, da prevzamejo vse večje odgovornosti.« Dorfmann je v vseh 32 dvojezičnih občinah (od Milj do Trbiža) polepil volilne plakate izključno v slovenščini in s tem izkazal polno priznanje slovenski narodni skupnosti, saj nas v morju izključno italijanskih pozivov edini nagovarja v slovenskem jeziku prav povsod, kjer smo zgodovinsko prisotni: tudi v središču Trsta, Gorice, tudi v Trbižu tako kot v Čedadu. Brez sramu ali sprenevedanja. »Od tu moj še dodatno prepričan poziv, da v nedeljo na sivih glasovnicah prekrižamo znak SVP in oddamo preferenco Herbertu Dorfmannu, da bo še naprej ugledno in suvereno glas vseh nas v evropskem parlamentu,« je v pozivu izpostavil Gabrovec. slovenija - Jože Pirjevec kandidat Solidarnosti na evropskih volitvah »Slovencem in Sloveniji slaba prede« Zgodovinar sicer ni pesimist, ker sodeč po vstajniškem gibanju verjame v življenjske sile naroda - V nedeljo bo glasoval le v Sloveniji TRST - V Sloveniji za evropske volitve, poleg Damijana Terpina, na listi nove stranke Solidarnost kandidira tudi tržaški zgodovinar Jože Pirjevec. Za uvod smo ga vprašali, zakaj se je sploh odločil za kandidaturo. »Konec leta 2012, v času Janševe vlade, ko je Sloveniji grozilo, da pade na raven neo-fašistične Madžarske, se mi je zdelo, da moram nekaj storiti. S prijatelji sem začel razpravljati o tem in se nato pridružil vstajni-škemu gibanju.« Kaj pa potem? »Vedel sem, da ni dovolj protestirati, temveč da je treba tudi izdelati alternativni program, ki naj Slovenijo reši iz moralnega, gospodarskega in političnega propada, v katerem se je znašla. Na podlagi diskusij, ki smo jih razvili v naslednjih mesecih, je nato nastala nova stranka Solidarnost, pri snovanju katere sem intenzivno sodeloval. V ta kontekst je treba umestiti tudi mojo kandidaturo.« Solidarnost sodi v levi politični pol, ki se volivcem predstavlja razdrobljen. Kako ocenjujete stanje duha na slovenski levici? »Skrbi me, kajti v slovenskem parlamentu levice v bistvu ni več, izvanparla-mentarne stranke pa ne znajo najti skupnega jezika. Solidarnost hoče biti leva stranka, vendar brez utopičnih primesi. Ne obljubljamo komunizma, temveč se zavzemamo za družbo, ki naj bo pravična do vseh svojih članov. Predvsem hočemo družbeno ureditev, ki se bo uprla nebrzdanemu neo-liberalizmu, v katerem je človek človeku volk.« Kakšna je po vašem splošna politična slika v Sloveniji? »Žalostna.« Zakaj pa? »Oba voditelja največjih strank sta obtožena korupcije, Janez Janša je tudi že obsojen. Alenka Bratušek se bo po porazu, ki ga je pred kratkim doživela na kongresu Pozitivne Slovenije, težko uveljavila kot voditeljica nove stranke, ker je samo Jankoviče-va kreatura. Igor Lukšič, ki je ob izvolitvi na čelu SD napovedal "radikalno" politiko, se v tem smislu ni izkazal. Bivši leader njegove stranke Borut Pahor je bil izvoljen na mesto predsednika Republike z odločilnimi glasovi desnice.« Kandidat Solidarnosti Jože Pirjevec Ostra kritika na račun levice, kaj pa slovenska desnica? »Slednja trobenta v rog zgodovinskega revizionizma in postavlja spomenike pomožnim četam SS, ker hoče s tem prikriti svojo programsko praznino.« Sodeč po vaših ocenah je Slovenija res v zelo slabem stanju... »Če Slovenci ne bodo našli v sebi mo- či, da se postavijo po robu tem poraznim razmeram, nam slaba prede. Moram pa reči, da nisem pesimist, ker mi je vstajniško gibanje dokazalo, da so v našem narodu še tiste življenjske sile, ki so pred sedemdesetimi leti dajale zagon borbi proti okupatorjem.« Zgodovinske sprave ni videti za vogalom... »Spraviti se je mogoče samo, če najdemo skupno resnico o travmatični preteklosti.« In kakšna naj bi bila ta resnica? »Po mojem je ta naslednja: upor slovenskega naroda proti okupatorju je bilo epsko dejanje, ki nas je umestilo kot osebek v zgodovino Evrope. Voditelji komunistične partije so ga omadeževali s povojnimi poboji, ki jih kljub težkim mednarodnim razmeram in maščevalni ihti ni mogoče opravičiti. To pa ni odpustek za sodelovanje naše Cerkve in od nje zapeljanih množic s fašisti in nacisti, ki ga smatram za izdajstvo. Naši kolaboracionisti bi bili v vsakem režimu kaznovani.« Mnogi pa so v resnici to plačali z življenjem... »Žal mi je, da so bili obsojeni brez možnosti primerne obrambe, kar pa njihove krivde ne zmanjša. Če ne dosežemo tega kolektivnega spoznanja, sprava ni možna. Jaz se ne nameravam pobotati z ljudmi, ki postavljajo spomenike sodelavcem najhujšega sovražnika našega naroda Adolfa Hitlerja.« Kakšne so glavne točke vašega programa? »Kar zadeva Evropo, več demokracije v njenih vodilnih in upravnih strukturah ter več solidarnosti med bogatimi in revnimi državami. Menim tudi, da bi morala Evropa razviti samostojnejšo zunanjo politiko in se rešiti tutorstva ZDA. Brez tega ne bo mogla nikoli ustvarjalno nastopiti na kriznih področjih, kot so Palestina, Ukrajina, Afrika.« Vi imate dvojno državljanstvo. Kje boste volili v nedeljo? »Imam dvojno državljanstvo predvsem zaradi zdravstvenega zavarovanja in zaradi zvestobe naši zamejski skupnosti. Že dolgo pa volim samo v Sloveniji, ker se čutim v sozvočju le z njenim političnim dogajanjem.« S.T. ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 22 . maja 2014 3 BEOGRAD / SARAJEVO / LJUBLJANA - Medtem ko solidarnostna pomoč prihaja z vseh strani Vode se umirjajo, a nevarnost ostaja Tveganje epidemij, strah pred minami Razdejanje v Donji Trešnjici (Srbija) BEOGRAD / SARAJEVO / LJUBLJANA - Čeprav so se narasle vode v Srbiji, BiH in na Hrvaškem umirile, nevarnost ostaja, saj v prihodnjih dneh pričakujejo nov poplavni val. Poleg tega se delo na obnovi opusto-šenih območjih šele začenja, grozi nevarnost epidemij, v BiH težavo predstavljajo mine. Pomoč in obljube pomoči še naprej prihajajo od povsod, tudi iz Slovenije.V Srbiji v pričakovanju novega poplavnega vala danes utrjujejo nasipe ob Savi, še posebej so intenzivna dela v občinah Šid in Sremska Mitrovica. V Beogradu oblasti zatrjujejo, da so na poplavni val pripravljeni. Gladina Save trenutno sicer ne narašča, ponekod celo nekoliko upada, a to se lahko spremeni. V prihodnjih dneh poleg tega grozi poplavni val na Donavi, ponekod, med drugim v Čačku ob Zahodni Moravi v osrednjem delu Srbije, pa je za ta konec tedna tudi znova napovedano obilno deževje. Razmere so bile na vseh poplavljenih območjih danes stabilne. Medtem se je nadaljevala preventivna popolna evakuacija Obrenovca, mesta ob sotočju Save in Kolubare, ki so ga poplave najhuje prizadele. Obre-novac je v torek zvečer obiskala tudi ansa pristojna evropska komisarka Kristalina Georgieva, ki danes iz Srbije potuje v BiH. V Srbiji se je sicer včeraj začelo tridnevno žalovanje ob poplavah. Po zadnjih podatkih so te v državi terjale že 27 življenj. Doslej so uničili tudi že 200 ton trupel živali, poginulih v poplavah. V BiH je dan žalovanja potekal že v torek. Tam so doslej potrdili smrt najmanj 20 ljudi, sedaj pa se bojijo predvsem epidemij. V tako katastrofalnih poplavah, kot so tokratne na Balkanu, je namreč povečana nevarnost za izbruh nalezljivih, še posebej črevesnih bolezni, saj je poplavna voda polna mikrobov, je za STA pojasnila epidemiologinja Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V primeru bivanja veliko ljudi v začasnih bivališčih obstaja tudi nevarnost drugih nalezljivih bolezni. V BiH veliko nevarnost predstavljajo tudi mine iz časa vojne, saj so poplave in zemeljski plazovi odnesli označena in zaščitena minska polja, mnoge mine so na novo prišle na površje. Med drugim je voda premaknila minsko polje na območju okrožja Brčko, pri čemer je eksplodirala mina. Incident na srečo ni zah- BUBNICEVA NAGRADA Samo še 8 dni Natečaj ima letos naslov Skozi vihar prve svetovne vojne Samo še nekaj dni je čas za prijavo na 7. natečaj za nagrado Albina Bub-niča, ki jo ob 35. obletnici smrti nepozabnega novinarja Primorskega dnevnika razpisujeta Sklad Bubnič-Magajna in naš časopis. Tema letošnjega natečaja je prva svetovna vojna, saj je bil Albin Bub-nič (1915-1978) predvsem neutruden raziskovalec polpretekle zgodovine. Nagrada je zato od nekdaj namenjena vsem, ki radi odkrivajo male in velike zgodbe, vezane na naše kraje. Obdelava teme je svobodna. Zajema lahko zapise po pripovedovanju starejših ljudi, ki so ohranili ustno ali pisno izročilo o življenju in dogajanju med prvo svetovno vojno, o bojih, dogodivščinah v zaledju ali življenju v ujetništvu. Zapise ali študije lahko opremimo z izvirnimi dokumenti, pisnim gradivom in s fotografskimi posnetki ljudi, dogodkov in krajev, ki prikazujejo drobce iz vojnih časov. Natečaja se lahko udeležijo skupinsko ali posamezno osnovnošolci, dijaki slovenskih nižjih in višjih srednjih šol v Italiji, zamejski univerzitetni študentje in vsi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z zgodovinskim raziskovanjem. Udeležijo pa se ga lahko tudi učenci, dijaki, študenti in ljubiteljski raziskovalci iz Slovenije. Prispevke je treba do 30. maja poslati v dveh izvodih v uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu (Ul. Mon-tecchi 6) ali Gorici (Ul. Garibaldi 9). Opremljeni naj bodo z oznako Natečaj za nagrado Albina Bubniča ter geslom. Podpis, geslo in osebni naslov je treba priložiti v zaprti kuverti. Rokopisov organizatorji ne bodo vračali. Najboljši spisi in študije, ki jih bo ocenjevala posebna komisija, bodo nagrajeni in objavljeni, predvidene pa so tudi razne denarne nagrade v višini od 300 do 800 evrov. SOLIDARNOST - Uspešna akcija tabornikov RMV Material bodo danes izročili zbirnim centrom v Trstu in Sežani TRST/GORICA - Tabornice in taborniki Rodu Modrega vala so sinoči zaključili prvo fazo nabiralne akcije v pomoč žrtvam strahotnih poplav, ki so prizadele predvsem Bosno in Hercegovino in Srbijo, v manjši meri pa tudi Hrvaško. Kot smo že poročali, so v prejšnjih dneh dali na razpolago svoje prostore in prosti čas ter sprožili solidarnostno akcijo, pri kateri se jim je pridružila tudi ZSKD (na Fotodamj@n zbiranje pomoči na tržaškem sedežu). Zbrani material bodo danes izročili sežanskemu Rdečemu križu in nekaterim tržaškim zbirnim centrom. Za končni obračun bo še čas, že danes pa je očitno, da je nabirka naletela na dober odziv javnosti. Med najbolj radodarnimi se je izkazalo podjetje Franco, ki je podarilo 240 plastenk (ali 360 litrov) vode. Ravno pomanjkanje pitne vode je eden večjih problemov, s katerim se soočajo po-plavljenci. teval žrtev. O nevarnosti min svarijo tudi na Hrvaškem. Hrvaška vlada je na območju Vukovarsko-sremske županije na vzhodu države medtem po hudih poplavah razglasila stanje katastrofe, na ogroženem območju ob reki Savi v Slavoniji pa utrjujejo nasipe, saj nevarnost poplav tudi tam še ni minila. Pomoč in obljube pomoči zaradi poplav medtem še naprej prihajajo iz različnih koncev. Evropska komisija je v BiH in Srbijo na prizadeta območja med drugim poslala 12 strokovnjakov za civilno zaščito, ki koordinirajo evropsko pomoč in pomagajo lokalnim oblastem. Na poplavljenih območjih sicer deluje skoraj 400 predstavnikov EU iz držav članic. Pomoč so med drugim obljubili FOTOGALERIJA Združeni narodi, Svetovna banka in Evropska banka za obnovo in razvoj. Srbska vlada je sporočila, da bo v četrtek potekal usklajevalni sestanek pred mednarodno donatorsko konferenco, na katerem pričakujejo predstavnike številnih držav in mednarodnih organizacij. Na obisku v BiH je bil medtem generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen, ki je ob tem prav tako napovedal pomoč Nata po poplavah. Kot je spomnil, je več članic in partnerskih držav Nata že priskočilo na pomoč, tudi s helikopterji in ekipami za hitro odzivanje, pri Na-tu pa razmišljajo še o drugih oblikah pomoči. V Slovenijo se je medtem vrnila posadka letalske policijske enote s helikopterjem, ki je od sobote v BiH reševala ljudi in pomagala pri dostavi pomoči. Z obrambnega ministrstva so medtem sporočili, da z včerajšnjim dnem zamenjujejo večino moštva v enotah civilne zaščite v Srbiji in BiH, pa tudi posadko helikopterja Slovenske vojske. Na poplavljenem področju v Srbiji ter BiH bo po zamenjavi moštev 46 pripadnikov slovenske civilne zaščite ter 11 pripadnikov Slovenske vojske, članov posadk dveh helikopterjev, enega v BiH in enega v Srbiji, so pojasnili na Morsu. Z Rdečega križa Slovenije so medtem sporočili, da imajo pripravljene nove štiri tovornjake humanitarne pomoči za Rdeči križ Srbije in Rdeči križ BiH. Naloženi so s hrano, ustekleničeno vodo in higienskimi pripomočki, ki so jih donirala slovenska podjetja. (STA) Moj NA NASI SPLETNI STRANI EKSKLUZIVEN FILM ZDENKA /Cf VOGRICA O TRAVNIKU 1984 Travnik'84 Drage bralke in bralci! Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji množično zbrali na Travniku. Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno goriško dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.pri-morski.eu, najzanimivejše pa tudi na straneh našega dnevnika. Skupaj bomo tako ustvarili digitalni album Moj Travnik '84! Uredništvo Primorskega dnevnika se je ob 30-letnici zborovanja na Travniku odločilo, da izbere pot množičnejše distribucije dokumentarca z objavo filma na svoji spletni strani 4 Četrtek, 22. maja 2014 ITALIJA, SVET italija - Voditelja Gibanja petih zvezd napovedujeta volilno zmago Casaleggio misli na vlado, Grillo na ljudske procese Berlusconi svari pred nevarnostjo diktature, Renzi za vodilno vlogo Italije v EU RIM - Vodja Gibanja petih zvezd Beppe Grillo in njegov "duhovni vodja" Gianroberto Casaleggio bi v kratkem lahko postala ministra. Tako je povedal sam Casaleggio v intervjuju za dnevnik Il fat-to quotidiano. Njegove besede so močno odjeknile, saj je doslej Grillo vedno zagotavljal, da osebno ne namerava stopiti v vlado ali ji celo načelovati, ampak da hoče le omogočiti radikalno zamenjavo izvršne oblasti. Sicer pa je Grillo včeraj priklical pozornost italijanske javnosti tudi z napovedjo, da namerava takoj po zmagi na nedeljskih evropskih volitvah sprožiti ljudske oz. medijske procese proti politikom, in-dustrialcem in novinarjem. Procesi naj bi trajali leto dni, seznami obtožencev pa naj bi bili objavljeni v kratkem. Po oceni vodje stranke Naprej Italia Silvia Berlusconija Grillove besede potrjujejo, da bivši komik pomeni hudo grožnjo za italijansko demokracijo. »V njem se Gianroberto Casaleggio ansa skriva diktator najhujše vrste, kakršna sta bila Hitler ali Stalin,« je tudi včeraj vztrajal bivši premier, ki je izrazil pripravljenost, da za rešitev italijanske demokracije sestavili veliko vladno koalicijo z Demokratsko stranko. Da prvak stranke Naprej Italija v svojih izjavah pretirava, je včeraj zatrdil njegov bivši sodelavec Angelino Alfano, sicer vodja Nove desne sredine. Po njegovem gre za predvolilno mlatenje prazne slame. Neresen naj bi bil tudi Ber-lusconijev predlog, da bi stopil v vladno koalicijo. »Takšne napovedi je že večkrat sam preklical in tokrat najbrž ne bo drugače,« je dejal. Prvi mož Demokratske stranke in premier Matteo Renzi pa je izrazil prepričanje, da ne Italija in še manj Evropa ne potrebujeta glumačev, kakršen je Grillo. »V Evropskem parlamentu bi vzbujali le smeh, medtem ko bi se Italija morala zavzemati za to, da bi v Evropi prevzela vodilno mesto,« je dejal. To možnost italijanskim volivcem po njegovih besedah ponuja edinole Demokratska stranka. Izrazil je prepričanje, da bo njegova stranka v nedeljo slavila, saj ji to napovedujejo jav-nomnenjske raziskave, pozval pa je vse aktiviste k maksimalnemu angažmaju, saj je v igri prihodnost Evrope in Italije. / italija - Bivši minister Scajola v težavah Sum umora Marca Biagija zaradi opustitve dejanja BOLOGNA - Javno tožilstvo iz Bologne je uvedlo preiskavo proti neznancem, češ da so zagrešili umor Marca Biagija zaradi kaznivega dejanja opustitve. To na osnovi dokumenta, ki so ga našli v zasebnem arhivu nekdanjega notranjega ministra Claudia Scajola, ki je bil nedavno aretiran zaradi nudenja pomoči nekdanjemu parlamentarcu Ljudstva svobode Amedeu Mataceni na begu v tujini. Biagi je bil strokovnjak za delovno pravo in je med drugim sodeloval z vlado Silvia Berlusconija. Rdeče brigade so ga ubile 19. marca 2002, ko se je vračal na svoj dom v Bologni. Že tedaj je nastala polemika, saj je bilo Biagiju malo časa pred atentatom odvzeto policijsko spremstvo. Tedanji notranji minister Scajola je zagotovil, da ministrstva ni nihče opozo- Claudio Scajola ansa ril na to, da bi bil Biagi na muhi teroristov. Dokument, ki so ga v teh dneh našli med Scajolovimi papirji, pa dokazuje ravno obratno. To pomeni, da ministrstvo ni ukrepalo, čeprav je vedelo, da je Biagi v nevarnosti. Od tod sum umora zaradi opustitve dejanja. azija - Med obiskom ruskega predsednika Putina v Šanghaju Rusija in Kitajska včeraj podpisali zgodovinski sporazum o dobavi plina ŠANGHAJ - Kitajska in Rusija sta včeraj podpisali sporazum o dobavi plina v vrednosti 290 milijard evrov. Sporazum se nanaša na obdobje 30 let, ruski Gazprom in kitajski CNPC pa sta ga sklenila v navzočnosti ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovega kitajskega kolega Xi Jinpinga. Po navedbah ruskih medijev, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, bo v skladu z dogovorom Rusija Kitajski letno dobavila do 38 milijard kubičnih metrov plina. Prvi mož Gazproma Aleksej Miller točne cene plina sicer ni želel razkriti, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost. Mediji pa navajajo njegovo izjavo, da je posel v celoti vreden 400 milijard dolarjev (290 milijard evrov). "To je še en večji mejnik v kitajsko-ruskem strateškem energetskem sodelovanju," so sklenitev dogovora komentirali v kitajski državni družbi China National Petroleum Corporation (CNPC). Kot so še zapisali, dogovor osebno podpirajo voditelji obeh držav. Miller pa je dodal, da gre za največjo pogodbo v zgodovini Gazproma. "Tovrstne pogodbe nismo podpisali z nobeno drugo družbo," je dejal po podpisu pogodbe v Šanghaju. Putin in Xi sta v skupni izjavi napovedala še dodatno krepitev rusko-ki-tajskega energetskega partnerstva, širitev sodelovanja v naftni industriji in čim prejšnji začetek dobav ruskega plina na Kitajsko. Putin je ob tem napovedal še, da bosta strani v projekt vložili več kot 70 milijard dolarjev. Ruska in kitajska stran sta se o poslu pogajali več let, navaja ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Prvi okvirni sporazum z osnovnimi pogoji je bil podpisan oktobra 2009, Miller pa je podpis končnega sporazuma napovedal 17. maja. Gre za dobavo plina iz vzhodne Sibirije na Kitajsko, po tako imenovani vzhodni trasi. Dobava bi lahko stekla leta 2018. "38 milijard kubičnih metrov je le začetek. S kitajskimi partnerji smo dogovorjeni, da takoj po sklenitvi dogovora o vzhodni trasi začnemo pogovore o zahodni," je takrat napovedal prvi mož Gazproma. Kot je dodal, bo plin po obeh poteh sicer potoval iz iste baze, to pa je tudi baza, iz katere prihaja plin za Evropo. Po navedbah AFP sta bili tako Rusija kot Kitajska že dolgo zainteresirani za sodelovanje, vendar pa se nista mogli dogovoriti o ceni. Neuradno naj bi želeli Kitajci fiksno ceno plina, medtem ko naj bi Rusi navijali za prilagajanje cene tisti na globalnih trgih. Rusija je trenutno pod močnim pritiskom zahodnih držav zaradi spora v zvezi z Ukrajino. V Šanghaju podpisani dogovor bo Putinu prišel zelo prav, saj krepi njegov položaj v pogajanjih z evropskimi partnerji. Gazprom grozi, da zaradi neplačanih računov od 3. junija naprej ne bo več dobavljal plina Ukrajini, ki je pomembna tranzitna država za ruski plin na njegovi poti v Evropo. Kitajska je po lastnih navedbah tretja največja porabnica zemeljskega plina na svetu. Lani je uvozila 53 milijard kubičnih metrov tega energenta. (STA) Aleksej Miller in Zhou Jiping ob podpisu sporazuma, v ozadju Vladimir Putin ukrajina - Kriza Putin po volitvah • v I • ne pričakuje izboljšave odnosov MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je ob včerajšnjem obisku v Šanghaju nakazal, da po nedeljskih predsedniških volitvah v Ukrajini ne pričakuje skorajšnje izboljšave dvostranskih odnosov. "Dober odnos do ljudi, ki za kulisami vojaške akcije proti prebivalstvu na vzhodu Ukrajine pridejo na oblast, bo vprašljiv," je dejal Putin glede volitev v Ukrajini. Obenem je ovrgel obtožbe, da se ruske vojaške enote še niso umaknile z ukrajinske meje. "Enote so se vrnile v vojašnice, da bi se izognile špekulacijam, ki bi ovirale predsedniške volitve," je poudaril. Neposredni pogovori med Moskvo in Kijevom pa so po mnenju ukrajinskega premierja Arsenija Jacenjuka trenutno nemogoči. Za ponovno vzpostavitev odnosov med sosedama Jacenjuk predlaga pogovore v prisotnosti ZDA in EU, tako kot aprila v Ženevi. 'Vendar moramo pred srečanjem vedeti, o čem se želimo dogovoriti," je še dejal. (STA) egipt - Bivši predsednik Mubarak obsojen na tri leta zapora zaradi korupcije KAIRO - Bivši egiptovski predsednik Hosni Mubarak je bil včeraj na sodišču v Kairu obsojen na tri leta zapora zaradi korupcije. Njegova dva sinova Gamal in Ala sta bila obsojena na štiri leta zapora. Obsojeni so zaradi poneverbe okoli 13,5 milijona evrov proračunskih sredstev, namenjenih za vzdrževanje predsedniške palače. Štiri obtožene so oprostili. Mubarak je bil navzoč v sodni dvorani ob izreku kazni. Na invalidskem vozičku je bil v kletki za obtožence. Ob njem sta stala njegova sinova, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Mubarak je na svobodi, potem ko je sodišče lani odredilo njegovo izpustitev po izteku najdaljšega dovoljenega obdobju v priporu, a ostaja izven pogledov javnosti v vojaški bolnišnici. Sedaj se bo verjetno vrnil v zapor. To je eno od dveh sojenj 86-letne-mu Mubaraku, ki je bil pred tremi leti Hosni Mubarak ansa in pol v ljudski vstaji prisiljen k odstopu po 30 letih na oblasti. Mubaraku sodijo tudi zaradi smrti protestnikov med vstajo v začetku leta 2011. Tu mu za glavno obtožbo - sokrivdo v umoru 850 protestnikov februarja 2011 - grozi dosmrtni zapor. Na to kazen ga je sodišče na prvi stopnji že obsodilo junija 2012, nato pa je kasacij-sko sodišče odredilo ponovitev sojenja zaradi procesnih napak. (STA) Zuma vnovič izvoljen za predsednika Južne Afrike CAPE TOWN - Jacob Zuma je bil včeraj v parlamentu ponovno izvoljen na položaj južnoafriškega predsednika. Za drugi petletni mandat bo predvidoma prisegel v soboto. Južnoafriški parlament je Zumo na položaj predsednika države izvolil brez glasu proti. Vendar brez zapletov ni šlo - opozicijski poslanci so namreč predlagali, da se Zumo razglasi za nezmožnega opravljati predsedniško funkcijo, ker se otepa obtožb o korupciji. Toda na koncu je bil ta predlog zavrnjen, saj ima Zumov Afriški nacionalni kongres (ANC) jasno večino v parlamentu, ki si jo je ANC ponovno zagotovil na volitvah 7. maja. Ugled Zume je sicer močno načel korupcijski škandal, ker je zapravil za približno 20 milijonov ameriških dolarjev davkoplačevalskega denarja za posodobitev svoje podeželske rezidence. Obama za preiskavo v veteranskih bolnišnicah WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama se je včeraj v Beli hiši sestal z ministrom za veterane Ericom Shinsekijem in na novinarski konferenci po sestanku zagotovil, da so domnevne zlorabe in težave v veteranskih bolnišnicah nesprejemljive, zato bodo izvedli temeljito preiskavo. Sistem veteranskih bolnišnic se v ZDA že dolgo sooča s pomanjkanjem denarja, Shinseki pa je bolnišnicam vseeno naložil, naj skrajšajo čakalne dobe. Birokrati so se na ta odlok odzvali na svojevrsten način. Ker ni bilo dovolj zdravnikov, so po nekaterih bolnišnicah pripravili dva različna seznama zdravniških pregledov, posegov in čakalnih dob. Dejanskega in drugega za "šefe" v Washingtonu. Na prvem so bile čakalne dobe zelo dolge, na drugem pa občutno krajše. Pod preiskavo je zaradi tega sedaj 26 veteranskih bolnišnic po ZDA, najbolj razvpit pa je primer bolnišnice v Phoenixu, kjer naj bi med predolgim čakanjem na poseg umrlo 40 veteranov. (STA) SVET, AVTOMOBILI Četrtek, 22 . maja 2014 5 evropska unija - Sporazum so včeraj podpisale vse članice, razen Švedske in Velike Britanije Enoten sklad za reševanje bank BRUSELJ - Članice EU so včeraj v Bruslju podpisale medvladni sporazum o enotnem skladu za reševanje bank, ki je del enotnega mehanizma za reševanje bank, drugega stebra bančne unije. Cilj je, da začne sklad delovati januarja 2016 in da se v osmih letih napolni z enim odstotkom vseh kritih vlog v bankah sodelujočih držav, kar naj bi zneslo 55 milijard evrov. S sporazumom se podpisnice zavezujejo, da bodo prispevke bank, zbrane na nacionalnih ravni v skladu z evropskimi pravili, prenesle v enotni sklad za reševanje. Sprva bo sklad razdeljen na nacionalne razdelke, ki naj bi se postopno polnili in združevali. Sklad naj bi se napolnil v osmih letih, tudi nacionalni razdelki naj bi se popolnoma združili v osmih letih, po načelu nelinearnega združevanja. V prvem letu naj bi se združilo 40 odstotkov nacionalnih prispevkov, v drugem 20 odstotkov. Cilj je, da je v skladu en odstotek vseh kritih v bankah sodelujočih držav, kar naj bi zneslo 55 milijard evrov. Dajatve bank bodo izračunane na podlagi njihove velikosti in tveganj. Pod določenimi pogoji bo mogoč prenos sredstev med nacionalnimi razdelki. Medvladni sporazum je včeraj podpisalo 26 članic EU - izjema sta Švedska in Velika Britanija. Podpisali so ga stalni predstavniki članic EU. Enotni mehanizem za reševanje bank naj bi začel veljati 1. januarja 2015, a naloge, povezane z mehanizmom bail-in in reševanjem, naj bi se začele izvajati 1. januarja 2016. K sporazumu sta priloženi dve izjavi. S prvo se podpisnice zavezujejo, da si bodo prizadevale ratifikacij ski postopek končati pravočasno, tako da bo lahko enotni mehanizem za reševanje bank s polno paro deloval s 1. januarjem 2016. Sporazum začne veljati, ko ga ratificira dovolj držav, da te skupaj predstavljajo 90 odstotkov ponderiranih glasov vseh sodelujočih držav. Z drugo izjavo k sporazumu se čla- nice zavezujejo, da bodo spoštovale pravila bail-in, ki določajo, da je lahko državna oziroma javna pomoč banki dodeljena šele po tem, ko h kritju izgub prispevajo lastniki in podrejeni upniki. Dve leti po uveljavitvi sporazuma in nato vsakih 18 mesecev je predvideno poročilo o delovanju sklada. V desetih letih po uveljavitvi sporazuma je treba ukrepati za vključitev vsebine v pravni okvir EU, piše v sporazumu. Namen bančne unije je utrditi evropski bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize, prenesti breme reševanja bank z davkoplačevalcev na finančni sektor ter preprečiti ponovitev kriz. Prvi steber bančne unije je enotni nadzorni mehanizem. Uvod v delovanje bančne unije je zdravstveni pregled sistemsko pomembnih evropskih bank, ki naj bi bil končan oktobra. Takrat bo tudi začel delovati enotni nadzor. Ker bo evropski bančni pregled pokazal slabosti evropskih bank, mora imeti unija na voljo tudi enotna pravila za urejeno likvidacijo ali sanacijo bank v okviru enotnega nadzora. Ta pravila, ki temeljijo na načelu, da je treba čim manj obremeniti davkoplačevalce in gospodarstvo, opredeljuje drugi steber bančne unije, enotni mehanizem za reševanje bank, ki je sestavljen iz enotnega organa in enotnega sklada. Delovanje enotnega organa so članice v celoti opredelile v okviru evropske zakonodaje, delovanje sklada pa so podrobno opredelile z medvladnim sporazumom, ki so ga podpisale včeraj, ker presega meje evropske pogodbe. Politične volje za vzpostavitev tretjega stebra, enotne sheme za zajamčene vloge, predvidene na vrhuncu krize, ni več. Te sheme se bodo tako vzpostavljale na nacionalni ravni, v skladu z direktivo o zajamčenih vlogah. (STA) goodyear Guma kot slon Pri Goodyearju v Kansasu so izdelali gumo s premerom 4 m, ki je velika kot odrasli afriški slon (tehta 5,5 tone). Spada v kategorijo za rudarstvo ter kamnolome in se prodaja po vsem svetu. Guma, katere ogrodje in pasovi so jekleni, je izdelana z uporabo najsodobnejše in izredno natančne opreme za proizvodnjo gum. Ta 63-palčna guma je na voljo v dveh dimenzijah (53/80R63 in 59/80R63), treh različicah zmesi in dveh debelinah tekalne plasti (E3 in E4) ter tako skupaj ponuja kar 12 različnih možnosti uporabe. proizvodnja - Prestižna Toyotina znamka Lexus ne zaupa kitajski kakovosti Medtem ko skoraj vse avtomobilske hiše hitijo z ustanavljanjem novih tovarn v LR Kitajski, je Lexus, prestižna Toyotina znamka, ubral drugo pot. Za razliko od svojih prestižnih tekmecev se Japonci niso odločili za vzpostavitev proizvodnih kapacitet na Kitajskem, čeprav ga posledično visoke uvozne dajatve omejujejo pri prodaji vozil na tem obsežnem tržišču. Vozila, namenjena za prodajo na kitajskem trgu, Lexus uvaža z Japonske, kar bistveno vpliva na dosežene rezultate. Maloprodajne cene so zaradi vključenih visokih uvoznih dajatev visoke. Tokuo Fukuichi, Lexusov predsednik mednarodnih operacij in šef oblikovanja, je v intervjuju za Reuters povedal, da ima zanj kakovost prednost pred količino vozil, kakovost avtov, ki jih proizvajajo na Kitajskem pa za sedaj še ne ustreza Lexusovim standardom. Fukuichi še dodaja: »V primeru morebitnih težav s kvaliteto bi nas naši kupci zapustili, saj je prav kvaliteta tisto, kar iščejo v Lexusu.« Po njegovih besedah je znamka sicer raziskovala možnosti lokalne proizvodnje na Kitajskem, a ni prišlo do podrobnejših pogovorov ali odločitev. volkswagen - Kopica novosti za nemškega malčka Novi polo z zanimivo prenovljeno paleto motorjev Novi Volkswagen polo se predstavlja z novimi motorji, novo tehniko in novim videzom. Doslej so ga izdelali v kar 14 milijonih primerkov in nič ne kaže, da bi se naklonjenost kupcev zmanjšala, še zlasti ker so mu namenili celo vrsto tehnologij za večje udobje in varnost: kot eden prvih modelov v svojem razredu bo polo opcijsko na voljo z LED-žaro-meti. Elektromehanski servo volan zagotavlja boljše krmilne lastnosti, serijska funkcija večnaletnega zaviranja pa po trčenju samodejno poseže v zaviranje. Poleg tega se lahko pohvali z najsodobnejšimi rešitvami, kot so sistem za zaznavanje utrujenosti voznika, sistem za nadzor prometa Front Assist z mestno funkcijo zaviranja v sili in avtomatsko uravnavanje razdalje (ACC). Pri Volkswagnu so poleg tega v celoti prenovili paleto učinkovitih bencinskih in dizelskih motorjev za Polo. Prav vsi motorji tako izpolnjujejo zahteve standarda EU 6; obenem so vsi tudi opremljeni s sistemom start-stop in z rekuperacijo. Povsem novi so 3- in 4-valjni bencinski motorji, ki zmorejo 60, 75, 90 ali 110 KM. Vsi imajo 5-stopenjski ročni menjalnik. Še zlasti zanimiv je trivaljnik z neposrednim vbrizgavanjem in turbinskim polnilnikom Pripravil pvan Fiacher Na področju dizlov je zanimiv 1400-kubični trivaljnik, ki zmore 90 KM in se lahko ponaša z res izrednim navorom. Novi polo lahko prepoznamo po drznejšem dizajnu sprednjega dela in zadka. Sveže barve, novi materiali za notranjost in številni drugi elementi opreme poskrbijo za dovršenost novega Volkswagna. Na voljo so kot po navadi pri Volkswagnu tri različice: trendline, comfortline in tokrat »fresh«. Cene so v bistvu ostale stare in se začenjajo pri 12.600 evrih za litrski bencinar in 15.500 za 1.4-litrski TDI. LED tarča tatov Lastniki land roverjev in range ro-verjev v Veliki Britaniji so tarče tatov žarometov LED, ki jih nato uporabljajo pri gojenju marihuane. Za krajo potrebujejo le eno minuto. Zaradi njihove močne svetilnosti tolpe ukradene žaromete uporabijo za osvetlitev gojišč marihuane. Vsaj v Veliki Britaniji naj bi bili še posebej na udaru lastniki land ro-verjev in range roverjev, s katerih lahko nepridipravi žaromete LED odstranijo v vsega 60 sekundah. V nekaterih delih Otoka so se kraje tako razširile, da policija lastnikom že svetuje, kako naj se kar najučinkoviteje zavarujejo pred tatovi. Marchionnnejev načrt ne prepričuje ameriških analitikov Fiatov šef Marchionne je pred kratkim objavil svoj ambiciozni načrt, s katerim bi hotel pripeljati koncern Fiat-Chrysler med največje proizvajalce avtomobilov na svetu. Vendar pa analitiki opozarjajo, da je Marchionnejev plan predvsem za okrepitev prodaje modelov Alfa Romeo preveč ambiciozen. Ob tem se tudi spominjajo, da je Volkswagen potreboval kar dve desetletji za oživitev blagovne znamke Audi. Ko je Sergio Marchionne objavil svoj smeli načrt, je pri glavnih vlagateljih izzval tako negativne reakcije, da je vrednost Fiatovih delnic že takoj naslednji dan potonila. Jeff Schuster, analitik pri LMC Automotive, je ob tem dodal, da je sicer matematično možno, da Alfa Romeo proda 150.000 vozil v Severni Ameriki do leta 2018. S podobno verjetnostjo, kot če bi zadeli na loteriji. Hkrati pa analitiki tudi dvomijo v preboj na trg ZDA, saj je Marchionne konec lanskega leta že napovedoval lansiranje kupejevskega modela 4C, ki pa se je zamaknilo za kar eno leto. citroen - Vozilo se lahko ponaša s celo vrsto novih rešitev V Madridu so začeli s proizvodnjo C4 cactusa Pred dnevi so v tovarni PSA Peugeot Citroen v Madridu začeli s serijsko proizvodnjo zadnjega Citroenovega modela C4 cactus. Proizovodnja cactusa za sedaj poteka v dveh izmenah, na istem traku pa sestavljajo tudi Peugeota 207 in 207 CC. Vsi trije avti si delijo isto platformo. Citroen C4 cactus je dokaj revolucionarno vozilo, ki je kar 200 kilogramov lažje od C4, kakršnega poznamo, in ima celo vrsto novih rešitev. Namenili so mu 4 bencinske in 2 dizelska motorja (bencinarji imajo 1,2 litra prostornine, dizli pa 1,6), ponujali pa ga bodo v treh različicah s tremi različnimi paketi opreme. V avtosalonih ga lahko naročite že sedaj, kupcem pa ga bodo izročili septembra letos. Cene gredo od 15 tisoč do 21.750 evrov. 1 4 Četrtek, 22. maja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu KRAJEVNE UPRAVE - Ob odobritvi proračuna na zadnji občinski seji V repentabrski občini plačilo davka Tasi Repentabrska občina je edina občina v tržaški pokrajini, ki je doslej odobrila proračun. Na zadnji seji pred razpustitvijo občinske skupščine je ob odobritvi finančnega dokumenta odobrila tudi nove tarife za občinske dajatve, v prvi vrsti novi davek na nepremičnine in službe Tasi (ki je dejansko zamenjal nekdanji davek na nepremičnine Imu) in davek na odvoz odpadkov Tari (ki je zamenjal nekdanji davek Tares). Uvedba davka Tasi prinaša nekatere novosti. Količnik za prvo stanova- nje znaša 1,5 promile, odbitek za glavno stanovanje pa 50 evrov. Občinska uprava je pripravila primerjavo med nekdanjim davkom na nepremičnine Imu in novim davkom Tasi. Lastnik 100 kvadratnih metrov obsežnega prvega stanovanja je ob količniku 3,8 promil davka Imu in ob upoštevanju odbitka v višini 200 evrov ter dodatnega odbitka 50 evrov za enega otroka plačal 133,04 evra davka (če pa je imela družina dva otroka je z dodatnim odbitkom 50 evrov plačala 83,04 evra). Po novem bo z davkom Tasi plačala z odbitkom v višini 50 evrov skupno 101 evro. V bistvu bo lastnik 100 kvadratnih metrov obsežnega stanovanja plačal manj kot prejšnja leta. Podobno se bo zgodilo z davkom na odvoz odpadkov. Na podlagi vsedržavnih norm bodo morali občani 100-odstotno kriti stroške te službe. Zato je bila obdavčitev na kvadratni meter povišana iz lanskega 1,54 evra na kvadratni meter nepremičnine na 1,61 evra na kvadratni meter. Povišek znaša 4,5 odstotka. OBČINSKE VOLITVE - V treh občinah kar 18 županskih kandidatov En kandidat na 490 ljudi V Dolini, Zgoniku in na Repentabru še nikoli tolikšno potegovanje za županski stolček Na letošnjih upravnih volitvah v treh najmanjših občinah v tržaški pokrajini kar mrgoli županskih kandidatov. Osemnajst jih je, pet več kot pred petimi leti, šest več kot pred desetletjem. Dolinski občini pripada primat z osmimi županskimi kandidati, Zgo-nik in Repentabor jim imata po pet. V vseh treh občinah je konec preteklega leta živelo skupno 8.833 prebivalcev. Na vsakega županskega kandidata odpade povprečno po 490 prebivalcev. Za primerjavo: če bi v tržaški občini (201.148 prebivalcev) obveljalo podobno razmerje med občani in županskimi kandidati, bi imeli na občinskih volitvah kar 410 (štiristo deset!) županskih kandidatov ... Slovenskih županskih kandidatov je osem: štirje v dolinski občini, po dva v zgoniški in repentabrski. Tudi pred petimi leti je bilo prav toliko slovenskih županskih kandidatov, le da jih je polovica kandidirala v re-pentabrski občini, po dva pa v dolinski in v zgoniški. Sploh so imeli pred petimi leti na Repentabru izključno slovenske županske kandidate: ob Marku Pisaniju in Miru Cibiju sta kandidirala še Alberto Zenič (Severna liga) in Dojan Gomizelj (Ljudstvo svobode). Letos sta Pisani in Cibi ob treh italijanskih kandidatih ... v manjšini. V vseh treh okoliških občinah kandidirata le dve istoimenski listi. Oziroma ena. Kajti: Fronte per l'in-dipendenza del Territorio libero di Trieste tekmuje povsod s svojim simbolom in imenom, medtem ko se predstavlja simbol Forze Italia s krajevnimi imenskimi različicami: For-za Monrupino ... Sgonico ... San Dorligo della valle. Letošnje občinske volitve imajo posebno oživljajoče poslanstvo. Obudile so k življenju nekatere stranke, ki jih je zgodovina zapisala politični smrti. Tako se je na primer v dolinski in zgoniški občini spet pojavila Italijanska liberalna stranka (PLI). V »rdeči« zgoniški občini pa je na seznamu kandidatnih list spet -paradoksalno - zavekala ... Krščanska demokracija (DC). In da bo paradoks popoln, se nosilec liste piše - Vidali! M.K. Predvolilni dogovor na Repentabru V tretjič gre rado. Lista Skupaj za Repentabor in Napredna lista sta tudi pred letošnjimi občinskimi volitvami dosegli predvolilni dogovor. Pred dnevi ga je bil že podpisal županski kandidat liste Skupaj za Repentabor Marko Pisani, včeraj pa tudi županski kandidat Napredne liste Miro Cibi. Na podlagi tega dogovora bo novi župan imenoval za podžupana poraženega županskega kandidata, tako bosta pri upravljanju občine še nadalje sodelovali obe največji koaliciji v občini. Predvolilni dogovor med Napredno listo in listo Skupaj za Repentabor je bil prvič dosežen pred občinskimi volitvami izpred desetih let. Takrat sta ga podpisala takratna županska kandidata Aleksij Križman (Napredna lista) in Marko Pisani (Skupaj za Repentabor). Zmagal je Križman, in sicer s pičlimi 17 glasovi razlike (260 proti 243), ki je imenoval Pisanija za podžupana. Pet let pozneje (2009) se je Pisani »oddolžil« za poraz: na volitvah je premagal kandidata Napredne liste Mira Cibija s 138 glasovi razlike (319 proti 181). Na podlagi predvolilnega dogovora je nato imenoval Cibija za podžupana. Tokrat se bosta Pisani in Cibi spet volilno pomerila. Sedaj je jasno že, da bo eden župan, drugi pa podžupan, kdo bo postal prvi občan pa bo znano v ponedeljek. M.K. VOLITVE 2014 Volitve le v nedeljo od 7. do 23. ure Spremembo je občinska uprava ponazorila s primerom. Lastnik 100 kvadratnih metrov obsežne nepremičnine je lani plačal 154 evrov davka na odvoz odpadkov. K temu je bilo pa treba dodati še »prispevek za državo« v višini 30 evrov (0,30 evra na kvadratni meter) in 5-odstotni »pokrajinski dodatek«. Torej: 154 evrov plus 30 evrov plus 9 evrov. Skupno je davek Tares znašal 193 evrov. Z uvedbo davka Tari je bila obdavčitev res povečana za 4,35 odstotka. Tako bo lastnik 100 kvadratnih metrov obsežne nepremičnine moral plačati 161 evrov (namesto lanskih 154). Odpadlo pa bo plačilo »državnega prispevka« (30 evrov), medtem ko bo obveljal »pokrajinski dodatek« v višini 9 evrov. Davek Tasi bo torej za 100 kvadratnih metrov obsežno stanovanje znašal 170 evrov. Z odobritvijo tarif za davek Tasi bodo občani morali poravnati dajatev v prvotno predvidenem roku, medtem ko bo je bilo plačilo prvega obroka davka Tasi v drugih občinah v tržaški pokrajini po posegu italijanskega ministrstva za gospodarstvo in finance preloženo na september. Repentabrska občinska uprava je tudi ob letošnjem proračunu skušala upoštevati težave, v katerih se nahajajo družine zaradi gospodarske krize. Zato ni podražila raznih tarif. Prevoz s šolskim avtobusom bo še nadalje brezplačen. Prispevek za šolsko kosilo ostaja enak lanskemu. To je: 3 evre za enega otroka, 2,50 evra za dva otroka in 1,50 evra za tri otroke. Tudi davek na reklamo (Tosap) ostaja nespremenjen, občina pa ni uvedla dodatka k davku na osebne dohodke Irpef. Odobritev proračuna je bila potrebna, ker se je občina na ta način »odrešila» poslovanja v tako imenovanih »dvanajstinkah« in bo odslej lahko redno delovala., M.K. Evropske in občinske volitve bodo le v nedeljo, 25. maja. V naši pokrajini bodo občinske volitve v dolinski, zgoniški in re-pentabrski občini. Volišča bodo odprta od 7. do 23. ure. Na volišče je treba priti z veljavnim osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor jo je izgubil ali je že zapolnil vse žige, jo lahko dvigne na volilnem uradu svoje občine. Blažina, Rosato in Russo drevi v Boljuncu Parlamentarci Demokratske stranke Tamara Blažina, Ettore Rosato in Francesco Russo se bodo drevi v Boljuncu srečali z županskim kandidatom Sandyjem Klunom in vsemi kandidati Demokratske stranke. Srečanje bo ob 20.15 na Gorici (na trgu), kjer bodo pozvali volilce naj se udeležijo bodisi upravnih, kot evropskih volitev. Demokrati bodo svojo volilno kampanjo v dolinski občini zaključili jutri ob 19.30 v Borštu. Gabrovec in Tanja Peric na shodu SSk v Boljuncu Sekcija Slovenske skupnosti dolinske občine vabi volivce in volivke na predvolilno srečanje s kandidati za občinski svet, ki bo danes ob 19. uri na Gorici. Navzoča bosta tudi podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec ter Tanja Peric, kandidatka na listi SVP za evropski parlament. V Samatorci jutri zaključni shod SSk Stranka Slovenske skupnosti (sekcija Zgonik) bo zaključila volilno kampanijo za županskega kandidata Dimitrija Žbogarja in kandidate za občinski svet jutri ob 20. uri v kmečkem turizmu Gruden-Žbogar v Samatorci. DOMJO - Priprave na nedeljske volitve DS: več evropskih projektov pomeni več možnosti razvoja Demokratska stranka meni, da bi morale vse občine in druge javne ustanove nameniti več pozornosti evropskih projektom, ki predstavljajo veliko možnost za razvoj naših krajev. O tem so pri Domju na predvolilnem srečanju (na sliki) razpravljali županski kandidati stranke ter kandidatki za evroparlament Isabella De Monte in Alessandra Moretti. Slednja je nosilka kandidatne li- ste DS v volilnem okraju severovzhodne Italije. Na srečanju sta sodelovala tudi župana Trsta in Milj, Roberto Cosolini in Nerio Nesladek. Slednji je predstavil čezmejne projekte, ki jih v Miljah načrtujejo skupaj s sosednjo koprsko občino. Navzoči so bili tudi županski kandidati Sandy Klun (Dolina), Monica Hrovatin (Zgonik) in Miro Ci-bi (Repentabor). VOLITVE - Občina Dolina SSk: vsi dokumenti naj bodo dvojezični! Celovita uresničitev vseh jezikovnih in narodnih pravic gre skozi uveljavljanje načela, da mora občinsko osebje še najprej obvladati slovenščino, zato da bodo vsi občinski akti, obvestila in javni napisi dosledno in istočasno v dvojezični obliki. To mora veljati tudi za sporočila s strani zasebnih podjetij, ki jim je je zaupano upravljanje javnih storitev. Tako je zapisano v prvi točki programa liste Slovenske skupnosti v dolinski občini, katere kandidati so se srečali z domačini v Boljuncu. Kandidati in kandidatke lipove vejice za občinski svet so se obvezali, da bodo urbanistični in drugi občinski ukrepi, ki zadevajo uporabo teritorija, še najprej usklajeni s zgodovino, identiteto in potrebami krajev in ljudi, katerim so namenjeni. Na predvolilnem srečanju, ki ga je uvedel sek-cijski tajnik SSk Sergij Mahnič, sta spregovorila tudi županja Fulvia Premolin in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Po uvodnih besedah se je razvila razprava tudi glede odprtih vprašanj srenjskih odborov. Glede tega je Ga-brovec optimistično pojasnil, da se je deželna uprava končno lotila problema z imenovanje strokovne komisije, ki bo preučila razne predloge. Jasno je, tako Gabrovec, da se bo vprašanje pozitivno reševalo le, če si deželni zakonodajalec takoj zaviha rokave, prisluhne mnenju in stališčem jusov in srenj, ter naposled dokaže zvrhano mero politične dobre volje. / TRST Četrtek, 22. maja 2014 7 zgonik - Od 30. maja do 2. junija na prireditvenem prostoru pred županstvom Jubilejna občinska razstava vin z bogatim kulturnim programom V petek 14. festival narečne slovenske popevke - V ponedeljek Radio Zastava Petdeseti rojstni dan je lep mejnik, ki zasluži veliko praznovanje. In prav s takim želijo v Zgoniku počastiti jubilejno 50. občinsko razstavo vin. Spored so včeraj predstavili na županstvu. Največja novost letošnjega praznika je nedvomno ta, da bo v petek, 30. maja, prireditveni prostor pred sredi vasi prizorišče 14. večera slovenskih viž v narečju, ki ga organizira radijska postaja Radio Sora iz Škofje loke. Edini narečni festival v Sloveniji se namreč, potem ko je leta 2012 že uspešno nastopil ob Vrbskem jezeru, ponovno seli v »zamejstvo«. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 20. uri, bo z neobjavljenimi avtorskimi skladbami v slovenskih narečjih sodelovalo dvanajst skupin, ki se bodo potegovale za lovoriko najboljše popevke festivala. Med njimi bosta tudi tržaški zasedbi Ano urco al' pej dvej in Domači zvoki, kot gostje pa bodo nastopili tudi Lupinc trio z Andrejko Možina ter ansambel Pajdaši. Popevke bo ocenila mednarodna komisija, v kateri sta tudi glasbenik Denis Novato in publicist Saša Martelanc. Petkov večer bo tudi sicer »škofjeloško obarvan«, saj bodo s festivalom prišle v Zgonik tudi krajevne specialitete (Poljanska dolina je danes središče slovenskih mlečnih izdelkov, je spomnil župan Milan Čadež) in informacije o večjih kulturnih dogodkih, med katerimi nedvomno izstopa znameniti Škofjeloški pasijon, ki bo na sporedu spomladi prihodnje leto. Sicer pa bo petkov spored ob 19. uri uvedlo odprtje razstave o letalstvu v prvi svetovni vojni, na kateri bo Ko-bariški muzej predstavil tudi zgodovino pro-seškega letališča. Na ogled bodo tudi modeli Z včerajšnje predstavitve na zgoniškem županstvu fotodamj@n letal, ki so jih učenci krajevnih šol pripravili pod mentorstvom slikarke Katerine Kalc. Sobotni spored bo ob 16. uri uvedel turnir v briškoli, ob 19. bosta nastopili plesni skupini Kd Rdeča zvezda in Actis, zvečer pa bo za glasbeno popestritev in ples poskrbel priljubljeni ansambel Nebojsega. Odbornica Monica Hrovatin je spomnila, da bodo na prireditvenem prostoru vse štiri dni obratovali dobro založeni kioski, za katere bosta skrbeli domači društvi Kras in Rdeča zvezda, na voljo bo tudi tržnica ročnih del, zeliščnih proizvodov in olja. Tu bo mogoče tudi dobiti kupone za brezplačni ogled botaničnega vrta Carsiana. Seveda pa bodo glavno besedo imeli številni domači vinarji in oljkarji, ki so, kot sta spomnila župan Mirko Sardoč in podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc, v zadnjih letih dosegli zelo visoko kakovost, s katero se lahko upravičeno ponašajo v širšem okolju. Najboljše bodo nagradili v nedeljo ob 18. uri, ko je predvideno tudi nagrajevanje fotografskega in slikarskega natečaja, ki sta potekala v sklopu Odprtih osmic v Samatorci. Nedeljski program se bo sicer začel že ob 9. uri in to v znamenju športa, saj je v Športno-kulturnem centru predviden mednarodni turnir v karateju za 24. pokal Zgonik, ki ga prireja Shinkai club. Ob 13. se bodo na 3. srečanju ljubiteljev harmonike zbrali harmonikarji, od 20. ure dalje bo za veselo vzdušje poskrbel ansambel Venera. Na dan republike, v ponedeljek, 2. junija, bo v Zgoniku mimohod kočij (ob 15. uri v organizaciji društva Matakkioni), medtem ko bo ob 17. na sporedu šahovski turnir. Zaključni večer 50. razstave vin bo v znamenju balkanske glasbe in sicer s priljubljeno skupino Radio Zastava (koncert prirejajo v sodelovanju z društvom Druga mu-zika). (pd) svobodni trst - Donedavni član vodstva gibanja za STO Andrej Rupel Škodljiva obsedenost z bombami Predsednik gibanja Roberto Giurastante naj bi širil svoj strah med člani - »Nihče ni ukradel spletne strani« - Gibanje na volitvah samo z neglasovanjem Spor, ki je šel predaleč Morda je tlelo dalj časa, požar pa je v gibanju Svobodni Trst izbruhnil v nekaj tednih. Prvi majski dnevi so prinesli izključitev štirih članov, sledil je odstop več članov vodstva, spor pa je šel tako daleč, da je Roberto Giurastante prijavil svoje notranje nasprotnike poštni policiji in jih nato še kazensko ovadil na državnem tožilstvu. Gibanje, kot znano, ne priznava italijanskih oblasti, doslej je prav v vsakem sodnem postopku (zaman) zahtevalo, naj italijansko sodstvo prizna lastno nelegitimnost na Svobodnem tržaškem ozemlju. Zdaj so taisti organi poklicani, da rešijo notranje nemire v gibanju. Obtožb je več, najhujša omenja celo združevanje v hudodelske namene. Giurastante pravi, da je žrtev udara, svoje nasprotnike pa obtožuje, da so skovali zaroto, da bi uničili gibanje ter preprečili uspeh državice STO. Nazadnje je izjavil, da »ali naredimo STO, ali pa umremo, zares«. Giurastantejev mentor, urednik tednika La Voce di Trieste Paolo G. Paro-vel, je za del članov sporen, saj naj bi odločilno vplival na konflikt. Parovelpa ima s podobnimi razpleti že precej izkušenj: z ovadbami in procesom, ki še traja, se je recimo končalo njegovo in Giurastantejevo sodelovanje z okolje-varstveno organizacijo Amici della Terra, s hudim sporom z založnikom in prijavo se je klavrno končala tudi zgodba njegovega prejšnjega časopisa Il tuono. (af) Gibanje Svobodni Trst, ki se zavzema za obuditev Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), se je pred volitvami popolnoma razbilo v dva tabora. Med notranjimi nasprotniki, proti katerim je predsednik Roberto Giu-rastante vložil kazenske ovadbe, je tudi do-nedavni član upravnega odbora Andrej Rupel, Kontovelec in italijanski državni uslužbenec. Na vas in ostale člane letijo težke obtožbe, ki gredo od združevanja v hudodelske namene do kraje spletne strani gibanja. Kako komentirate? To je absurdno. Kar zadeva spletno stran, ni prišlo do nobene kraje. Sam sem vedno imel dostop do spletne strani, ki je last gibanja, stran pa upravljajo vedno isti ljudje. Zgodilo se je to, da je predsednik s svojimi nastopi v medijih mazal podobo gibanja. To je privedlo do medijskega poloma in odločili smo se za medijski molk, da bi med sabo rešili težave. Predsednik je z javnimi izjavami kršil molk in ustanovni člani so odločili, da je treba zaustaviti kvarjenje podobe gibanja, zato smo mu preprečili dostop do spletne strani. To je vse, on pa je vložil ovadbo. Kako je mogoče, da so se odnosi skvarili do take mere? Vprašati bi jih morali, kakšne namene imajo. Jaz sem odstopil, ker če bi me kdo vprašal, kaj se dogaja, mu ne bi znal odgovoriti. Člani odbora nismo bili obveščeni o novi politični poti gibanja, tak odbor pa je nesmiseln, zato je osem članov odstopilo. Po statutu, ki smo ga mi prvič objavili, potrebujemo volitve najpozneje do 30. junija. Upravnega odbora zdaj ni. Dva tabora, dva datuma za skupščino. Ali se boste razbili v dve gibanji? Gibanje je eno, delitev ne bi vodila nikamor. Skupščina je pravilno sklicana, vabljeni so vsi člani in tam bomo izvolili nov odbor. Jaz se lahko tudi umaknem, naj odloča skupščina. Če bo predsednik potrjen, bom še član gibanja. Kako, tudi po ovadbah? O teh bodo odločali sodniki, v gibanju pa je temeljnega pomena ideja o STO. Kakšno vlogo ima Paolo Parovel? On se je včlanil šele v zadnjem mesecu, ne da bi člani odbora to vedeli. Gibanje je imelo svoj časopis Trieste Libera News, v katerem je bil prostor za različna mnenja in dogodke. Zdaj ga vodi Parovel in je izrazito glasilo predsednika propadlega odbora gibanja. Kaj menijo kraški somišljeniki? Kraška skupina je pozvala predsednika, naj odstopi, a zaman. Sami člani odbora smo bili izbrisani, ker smo predstavili določene ugovore o predsednikovih potezah, ki so se nam zdele neprimerne. Problem je njegovo enostransko odločanje brez posvetovanja, pa tudi njegova obsedenost z mafijo, bom- bami, atentati ... Policijo je pozval, naj umakne zabojnike za odpadke pred sedežem na Borznem trgu. Njegov strah se širi med člani, to ni pametno. Ogromno članov se je oddaljilo, ker se s tem ne strinja. Zadnja izjava »naredimo STO ali pa umremo« je močna, kajne? Premočna. Prav zato mu ni prepuščeno pisati na spletno stran. Preidiva k volitvam. V zgoniški, re-pentabrski in dolinski občini nastopa lista, ki se zavzema za neodvisnost STO. A to niste vi ... Prav to sem hotel izpostaviti v tem pogovoru. Kandidati te liste nimajo nobene veze s Svobodnim Trstom, to je lista Giorgia Marchesicha. On se je pred časom približal našemu gibanju in ga zapustil ter šel na volitve. Občani naj prosto odločajo, naše člane pa vabim, da si s spletne strani natisnejo »izjavi o neglasovanju« za občinske in evropske volitve. Koliko ljudi je to izjavo izročilo na lanskih volitvah? Nekaj več kot dvesto. Tudi tu pa ste se razdelili. Parovelo-va struja je v svojo izjavo vnesla odstavek, ki pravi, da cona B ni več del STO. Čutili so potrebo, da to dodajo. V skladu z mirovno pogodbo pa je cona B sestavni del STO, čeprav se mi ne vtikamo v njihove zadeve. Ne moremo priznavati samo en del države. Naj napovem, da bo v sredo, 28. maja ob 20. uri javno srečanje v gostilni Bita v Križu, medtem ko bo izredna skupščina 31. maja ob 17. uri v Ul. Cosulich. Jutri pa bo predvolilni govor na Trgu sv. Antona. Aljoša Fonda Do nedelje v Trstu previsoka stopnja ozona Občina Trst obvešča, da je v dneh do nedelje na občinskem območju napovedana visoka stopnja ozona v zraku. Koncentracija ozona naj bi prekoračila prag 120 mikrogramov na kubični meter. Občinska uprava vabi občane (predvsem priletne osebe in posebno občutljive osebe), naj skušajo biti čim manj izpostavljeni onesnaženju. Priporočljivo je, da se zlasti v najtoplejših urah dneva ne zadržujejo na odprtem. Večjezičnost in demokracija V veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi 14 bo danes ob 16. uri okrogla miza na temo Večjezičnost in demokracija. Med drugim bo sodeloval generalni direktor oddelka za prevajanje evropske komisije Marco Benedetti. Seminar Pokrajine Trst o travmah 20. stoletja V avditoriju Skladišča idej na Korzu Ca-vour bo danes in jutri dvodnevni seminar o Spominu travm 20. stoletja, ki ga prireja tržaška pokrajina. Med drugimi bo sodelovala zgodovinarka Marta Ver-ginella, ki bo govorila o razseljenih Tržačanih v slovenski matični domovini. Začetek ob 11. uri. Sardoni za Emergency Po lanskem uspehu se je tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency v sodelovanju z barom BARbacan (Ul. San Michele 2/A) tudi letos odločila, da priredi aperitiv in pokušnjo sardonov danes od 19.30 dalje na Trgu Barbacan ob Rihardovem slavoloku. Zbrane prispevke bodo namenili delovanju organizacije, ki praznuje letos 20. rojstni dan. V tem obdobju so zdravniki in prostovoljci pomagali nad 6 milijonom ljudi in poskrbeli za zdravstvene centre in ambulante v Afganistanu, Iraku, Italiji, Južnoafriški republiki in Sierri Leone. Jazz v San Marcu V okviru revije San Marco v jazzu bo nocoj ob 21. uri v kavarni San Marco Paolo Bernetti predstavil ploščo Cose, ki je nastala po navdihu skladb Art Ensemble of Chicago in Georgesa Pereca. Izvajali bodo Paolo Bernetti (trobenta), Giuliano Tull (saksofon), Giovanni Maier (kontrabas) in Ermes Ghirardini (bobni). Vremec in vrtnice, posvečene pisateljicam V svetoivanskem parku bosta danes ob 17. uri krajinski izvedenec Vladimir Vremec in naravoslovec Matteo Giraldi predstavila vrtnice, posvečene pisateljicam. Za glasbeni utrinek bo poskrbel harmonikar Stefano Bembi. Z raznimi drogami na zabavo v Slovenijo Pri nekdanjem mejnem prehodu Škofije sta mejna policista ponoči ustavila avtomobil, v katerem so bili trije dvajsetletni italijanski državljani. Policijska patrulja jih je očitno vznemirila, zato sta policista pregledala njih in vozilo. Mladim so zaplenili pet vrečk z manjšimi količinami kokaina, ecstasyja in marihuane ter jih kazensko ovadili. Karabinjerji našli in aretirali nadlegovalca V noči na sredo, malo po polnoči, so tržaški karabinjerji aretirali v mestu 32-letnega državljana Bosne in Hercegovine z začetnicama M.M., ki ima stalno bivališče v Trstu. Marca letos je državno tožilstvo na njegov račun izdalo zaporni nalog, ker je bil obsojen zaradi nadlegovanja (t.i. stalking). 8 Četrtek, 22. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / POTUJOČI TRGOVCI - Od jutri do nedelje na Ponterošu Evropske stojnice Jutri, v soboto in nedeljo se na Ponterošo in okoliške ulice vračajo stojnice s potujočimi trgovci, ki se bodo predstavili v sklopu 1. izdaje prireditve Europa in piazza. Občani in turisti se bodo lahko sprehodili med 80 stojnicami z različnih koncev Evrope, ki bodo ponujali raznoliko blago, dogajalo pa se bo vse dni med 9. in 23. uro. Podrobnosti prireditve sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus in predsednik deželne organizacije Confesercenti Giuseppe Giovarruscio. Odbornik Kraus je spomnil na mednarodni značaj prireditve, ki bo gostila potujoče trgovce iz Velike Britanije (2), Irske (1), Nemčije (10), Avstrije (8), Francije (8), z Nizozemske (4), Poljske (3), Madžarske (3), iz Španije (2), po en potujoči trgovec pa bo zastopal Češko, Romunijo, Finsko, Litvo in Grčijo. Različne italijanske dežele pa bo zastopalo 20 potujočih trgovcev. Več o ponudbi je povedal Giuseppe Giovarruscio, ki se je zahvalil Občini Trst za sodelovanje in pojasnil pomen mednarodnega povezovanja in trgovanja. Na stojnicah, ki bodo postavljene na Ponterošu ter v ulicah Rossini, Bellini, Trento in Cassa di Risparmio, bodo obiskovalci lahko kupovali najrazličnejše izdelke domače obrti. Na stojnicah bodo lahko kupovali keramične izdelke, spominke, pletenine, vintage obleke in zanimive kose pohištva ... Govornik je tudi spomnil, da je ta prireditev podobna nekaterim prireditvam, ki so na istem prizorišču potekale že v preteklih letih, a jih zaradi pomanjkanja sredstev niso več obnovili. Sejem Eu- ropa in piazza bo tako postregel z raznimi spominki in podobno robo, ne bo pa ponujal stojnic s pijačo in jedačo, kakor je bilo v navadi. Sicer bo na nekaterih stojnicah mogoče pokušati tipične dobrote določene države, kupiti bo mogoče tudi delikatesne izdelke, stojnic, ki bi opravljale izključno gostinsko dejavnost, pa ne bo, so sporočili organizatorji. Kot zanimivost naj še povemo, da dogodek organizira Zveza potujočih trgovcev, ki deluje v okviru lokalne organizacije Confesercenti. Sicer pa je prireditev Mercato Europeo nastala daljnega leta 1990, prvo izdajo tovrstnega sejma pa so izvedli v Strasbourgu, mestu, ki je simbol EU. Kasneje se je pobuda razširila še v mesta, kot so: Liverpool, Barcelona, Manchester, Firenze, Genova, Milan, Bergamo, Verona . (sč) SVETI JUST - V nedeljo slovesna maša v stolnici Relikviji svetih papežev Lasje Janeza Pavla II. in relikvija »ex corpore« Janeza XXIII. bodo ostali v Trstu - V stolnico tudi umetnina Cesareja Sofianopula V stolnici svetega Justa v Trstu bodo verniki odslej lahko častili relikviji svetih papežev Janeza Pavla II. in Janeza XXIII. V nedeljo ob 17.30 bosta prvič na ogled med slovesno mašo, ki jo bo daroval nadškof ter tržaški škof Giam-paolo Crepaldi in med katero bo blagoslovil dragoceni pridobitvi. Na njegovo prizadevanje je tržaška škofija prejela relikviji, ki bosta trajno ostali v Trstu. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci razložil župnik stolnice svetega Justa Marino Trevisini, gre za nekaj las Janeza Pavla II. (relikvija ex pi-liis) in nedefiniran del telesa Janeza XXIII. (relikvija ex corpore). V stolnici bodo v prihodnje v dogovoru s spomeniškim varstvom uredili primeren relikviarij. Zaenkrat še niso odločili, kam ga bodo namestili, morda k stranskemu oltarju s podobo sv. Jožefa. Nadškof Crepaldi se novinarske konference ni mogel udeležiti, ker je na zasedanju italijanske škofovske konference v Rimu. »Uvodno poročilo je prvič podal papež, ki je hkrati rimski škof in primas Italije. S tem je Frančišek izkazal veliko spoštovanje do škofov,« je povedal generalni škofov vikar Emilio Salvade in spomnil, da sta oba papeža-svetnika obiskala Trst (Janez XXIII. je med drugim odprl semenišče v Ul. Besenghi). Salvade je predstavil še eno, tokrat izrazito umetniško pridobitev za tržaško stolnico: sliko Ego Karol Wojtyla in Angelo Roncalli oziroma Janez Pavel II. in Janez XXIII. ansa sum vita pokojnega Cesareja Sofiano-pula. Umetnino, ki upodablja Jezusa na križu in angela, ki daje upanje o novem življenju, je škofiji darovala družina So-fianopulo. Včeraj je bil navzoč sin sli-karjevega nečaka Marco Sofianopulo, ki že 33 let vodi stolni zbor Cappella Civica. Zbor bo spremljal tudi nedeljsko sveto mašo. Relikvije, ki privabljajo krajevne vernike, romarje in tudi druge obiskovalce, spadajo v staro tradicijo, le-ta pa se pojavlja v različnih verstvih, tudi po-liteističnih. V krščanskem svetu je češ-čenje posmrtnih ostankov svetnikov značilno za katoličane in pravoslavce, medtem ko ga je reformacija zavrnila. ETNOBLOG - Dvodnevno srečanje Romi in Sinti Izmenjava dobrih praks med italijanskimi in slovenskimi organizacijami Trst gosti danes in jutri dvodnevno srečanje o Romih in Sintih, pri katerem so soudeležene organizacije iz Italije in Slovenije. Medkulturno združenje Etn-oblog organizira namreč izmenjavo izkušenj in dobrih praks o družbeni integraciji Romov ter Sintov pod pokroviteljstvom italijanskega državnega urada za boj proti diskriminaciji. Drevi od 18. ure bo na sedežu Etn-obloga (Trajanovo nabrežje 1/3) kulturni in glasbeni dogodek, pri katerem sodelujejo Video Eikon iz Rima, FederArteRom, društvo Them Romano onlus iz Lanciana in društvo EpeKa iz Maribora. Najprej bodo predvajali dokumentarni film Guida Farinelle o romskih glasbenikih Rom, Uomo, projekt znanega gledališčnika Monija Ovadie. Sledilo bo predavanje Alexiana Santina Spi-nellija, glasbenika in docenta, ki poučuje romski jezik in kulturo na univerzi v Chie-tiju. Tretja na vrsti bo predstavitev prve romske etnične restavracije v Sloveniji Romani Kafenava (aprila so jo odprli v Mariboru). Ob 20. uri bo čas za glasbo Složne brace, ansambla kosovskih Romov iz Maribora. Ob 20.30 bo še koncert Alexiana Spinellija ter skupin Grupa Taleva Trio iz Maribora in Shukar Quartet iz Trsta. Vstop je prost. Jutri ob 10. uri bo v dvorani Tessito-ri na Trgu Oberdan delavnica z Mirovnim inštitutom iz Ljubljane. Včeraj danes [I] Lekarne Katoliška cerkev je relikvije razdelila v kakovostne razrede: v prvem so v glavnem ostanki svetnikovega telesa (kosti, mesa, kože, dlak in las, krvi, pepela) ter predmeti iz Jezusovega življenja (kosi križa ipd). V drugi razred sodijo ostanki oblačil in grobov svetnikov, v tretjem in četrtem razredu pa so predmeti, ki so bili v stiku z relikvijami prvih dveh kategorij. Prodaja relikvij je prepovedana. V Italiji in po svetu je že več relikvij obeh svetih papežev. Pred tedni je dva primerka prejel v dar celo tajski kralj: tamkajšnji katoliški škofje so mu podarili košček kože Janeza XXIII. in ampulo s krvjo Janeza Pavla II. (af) UL. COMMERCIALE Prometna zapora zaradi del na tramvajski progi Družba Trieste Trasporti sporoča, da bodo zaradi zamenjave tračnic openskega tramvaja jutri zvečer zaprli prometu del Ul. Commerciale nad križiščem z Ul. Gaggioli in do križišča s cesto za Ferluge. Omenjeni stranski cesti bosta prevozni, vmesni odsek Ul. Commerciale pa bo zaprt ob 21. ure jutri in v soboto do polnoči. Zaradi zapore bodo vožnje na avtobusni progi 2/ preusmerili po ulicah Coroneo, F. Severo, Valerio in cesti proti Opčinam ter nazaj. Vozni red odhodov ostaja nespremenjen. Prav tako bo nespremenjen vozni red na progi 28 (oz. 30 v večernih urah) za Kolonjo ter na progi štev. 3 za Ferluge. M Izleti Čestitke Danes, ČETRTEK, 22. maja 2014 MILAN Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 15.11 - Luna vzide ob 1.56 in zatone ob 13.47. Jutri, PETEK, 23. maja 2014 ŽELJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,8 stopinje C, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, brezvetrje, rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 18,9 stopinje C. Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 - 040 634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Naš FRANCELJ danes okrogla leta slavi. Vse najboljše mu želimo vsi, ki ga imamo radi. 80 poljubčkov mu pošilja mali Rafael. ES Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 25. maja. Tel. 040-229439 OSMICA BRJE (SLO) PRI LOJZETU 16.5.-25.5.2014 Tel.00386-(0)31-556924 0 Mali oglasi BELGIJSKI OVČAR: tri črne samčke, cepljene in razglistene, oddajamo po ugodni ceni. Tel. št. 340-2857674. NUJNO IŠČEM STANOVANJE v najem, majhno-srednje velikosti, v okolici Doline ali Trsta, raje v pritličju. Tel. št: 335-5309159. ODDAMO gumenjak zodiac, dolg 3 m, v dobrem stanju, ugodna cena. Tel.: 040-200201 v večernih urah. PODARIM majhne mucke, rojene 9., 17., in 20. aprila. Za info: 040-208002. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem - večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250. PRODAMO hišo in zemljišče v Glemu v Istri, v skupni izmeri 1.600 kv. m. Krasen razgled na koprski zaliv. Zanimiva cena. Tel. št. 339-5281729. PRODAMO stanovanje na Opčinah, v zelenem okolju, 85 kv. m., dnevna soba, 2 spalnici, 2 kopalnici, kuhinja, shramba, 2 balkona, garaža. Tel.: 3490079596. RESNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali za čiščenje stanovanj, po možnosti v središčnih predelih Trsta. Tel. št.: 333-3346530. V GABROVCU dajemo v najem stanovanje, 60 kv. m., spalna soba, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel.: 3476259771. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, tudi 24 ur dnevno ali kot hišna pomočnica, tudi za likanje. Tel.: 347-8601614. SPDT prireja v nedeljo, 25. maja, avtobusni izlet na Matajur. Ob 8.00 odhod iz Trsta s trga Oberdan, ob 8.15 odhod s trga v Sesljanu. Še nekaj mest na razpolago. Za prijave klicati na tel. št: 040-413025 (Marinka) in 040220155 (Livio). KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških toplicah, od 15. do 24. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. CELODNEVNI IZLET V GARDALAND, v organizaciji SKD Primorec in MTK, bo v soboto, 21. junija. Zbirališče ob 6. uri v Trebčah (možne druge štartne točke na Opčinah - parkirišče blizu krožišča proti Banim, na Proseku pri trgovinah Centro Lanza in v De-vinu v parkirišču na avtocesti - autogrill). Povratek je predviden v poznih večernih urah. Info in vpisi na tel. št.: 348-3288130. KRU.T obvešča člane, da je še nekaj dvoposteljnih sob na razpolago za skupinsko obmorsko letovanje v Pe-trčanih blizu Zadra, od 21. do 28. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira izlet v Lurd, Carcassone in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Vabljeni, da se nam pridružite. Info: 00386- 31479882 (Boža). [H Osmice BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu. Nudita domače pridelke. Tel št.: 040-232223. DARIO IN JELKA vabita na osmico v Ricmanje št. 155. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. NA KONTOVELU pri Kndletovih so odprli osmico. Jasna in Vasilij vabita. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprla Sidonja Radetič v Medji vasi št. 10. Tel.: 040-208987. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak, Samatorca 22. Tel.: 040229180. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj □ Available on the App Store y / TRST Četrtek, 22. maja 2014 9 U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Godzilla«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00, 21.30 »Marina«; 16.30, 20.00 »Diario di un maniaco perbene«. FELLINI - 16.50 »Nut Job - Operazio-ne noccioline«; 18.20, 20.10, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Le meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Grace di Monaco«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 22.00 »Solo gli amanti sopravvivono«; 16.30, 20.20 »The German Doctor - Wakol-da«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.45 »God-zilla 3D«; 18.50, 20.10 »Godzilla«; 16.00, 20.15 »Grace Monaška«; 16.40, 18.00 »Maščevanje v visokih petah«; 15.45, 18.15, 20.45 »Možje X: dnevi prihodnje preteklosti«; 15.40 »Rio 2 -3D«; 17.50, 20.20 »Seks na eks«; 18.20, 21.15 »Sosedi«; 16.10, 20.00 »Tisti čudni občutek«; 15.50 »Trd oreh«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 17.15, 19.45, 21.10, 22.00 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 18.50 »X-Men -Giorni di un futuro passato 3D«; 16.30,18.20,20.15, 22.15 »Maps to the Stars«; Dvorana 2: 16.40 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; Dvorana 3: 18.30, 20.10, 21.45 »Locke«; Dvorana 4: 16.30 »Ghost movie 2«; 18.00, 20.00 »The English Teacher«; 21.45 »Salinger«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.15, 21.50 »Godzilla«; 21.30 »Godzilla 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Gra-ce di Monaco«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Ghost Movie 2«; 18.40 »The Amazing Spider-Man 2 - Il potere di Electro«; 16.35 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 16.30, 19.00, 21.30 »Maps to the Stars«; 16.40, 18.50, 19.20, 22.00 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 16.10, 21.30 »X-Men -Giorni di un futuro passato 3D«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Godzilla«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.10 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; Dvorana 3: 18.00 »Ghost Movie - Questa volta e guerra«; 20.10, 22.15 »Maps to the Stars«; Dvorana 4: 17.15, 20.00 »Grace di Monaco«; 22.00 »Sexy shop«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Le meraviglie«. H Šolske vesti OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.sandorligo-doli-na.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329281/239 ali scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL prireja predšolski program »Šolski zvonec že zvoni« od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom za utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na šolsko leto. Predvidene razne delavnice (športna, gledališka, jezikovna). Info in vpis na tel. št.: 040-573141 ali urad@dijaski.it. □ Obvestila JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040573141; urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel. Info in vpisi za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. SKD TABOR OPČINE: za pripravo razstave o 1. svetovni vojni na Opčinah in v bližnji okolici nujno iščemo fotografije, pošto iz fronte, dnevniške zapise ali katerikoli drugi dokument. Tel. 040211936 (Nori) ali 040-213945 (društvena knjižnica, od 16. do 19. ure). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo danes, 22. maja, ob 20.30 nastopalo v Slivnem. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov! SKUPINA PROSTOVOLJCEV Devin-Nabrežina in Križ prireja v soboto, 24. maja, od 8. do 12. ure v Sesljanu (Naselje Sv. Mavra 124-sedež socialnega skrbstva) »Dan srca«. Na pobudi bodo izmerili krvni tlak in opravili izvid krvi. Obvezna je predhodna telefonska prijava na tel. št: 040-299616 med 9. in 11. uro danes, 22. maja. JUS NABREŽINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo rednega volilnega občnega zbora, ki se bo vršil v petek, 23. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnošte-vilno prisotnost članov. TPPZ T. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 23. maja, odhod avtobusa iz Pa-drič ob 18.00 za nastop, ki bo v Ron-kah ob 20.00. V torek, 27. maja, ob 20.45 generalka za nastop, ki bo v soboto 31. maja, v Slovenski Bistrici (odhod avtobusov ob 8.30 iz Padrič). ŽUPNIJA NA KATINARI sporoča, da bo nadškof Gianpaolo Crepaldi podaril zakrament sv. birme šestim dekletom in fantom v nedeljo, 25. maja, ob 9. uri v župnijski cerkvi sv. Trojice na Katinari. OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja v nedeljo, 25. maja, zgodovinski vodeni sprehod »Brestovica severni greben Grmade« v sodelovanju z Odsekom za raziskovanje prve svetovne vojne društva Alpina delle Giu-lie - CAI Trst. Sprehod je srednje zahteven in bo trajal približno 4 ure. Zbiranje je predvideno ob 8.45 pred nekdanjim mejnim prehodom Šempo-laj/Gorjansko na italijanski strani. Za info in prijave na tel. št: 040-630464 ali segreteria@caisag.ts.it (od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00). OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja v sodelovanju z WWF Zaščitenim morskim območjem v Miramaru v nedeljo, 25. maja, vodeni ogled »Pionirji botanike«. Sprehod ni zahteven in bo trajal približno 3 ure, namenjen je odraslim in družinam. Udeležba je brezplačna. Za info in rezervacije vodenega ogleda s slovenskim vodičem klicati na tel. št: 040-2017374, od torka do petka od 09.00 do 12.00. Ogled z italijanskim vodičem klicati na tel. št: 366-9571118, od torka do petka od 14.00 do 17.00. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 25. maja, v cerkvi sv. Jerneja, bo nadškof Gian-paolo Crepaldi podelil zakrament sv. birme trinajstim dekletom in fantom iz Barkovelj in Sv. Ivana, med mašo od 11. ure. Pel bo domači zbor, pod vodstvom Aleksandre Pertot, pri orglah m. Zudini. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA sklicuje letni občni zbor v ponedeljek, 26. maja, ob 18.35 v Ul. Ca-nova 15. Toplo vabljeni vsi člani društva. Obenem obveščamo, da kdor hoče postati nov član društva se lahko prijavi na licu mesta ob 18.20. Za dodatne info: center.harmonija@gmail.com ali 335-7747578. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. maja, ob 14.00 v prvem in v torek, 27. maja, ob 18.30 v drugem sklicu na sedežu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiznica.it), v sredo, 28. maja, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hro-vatin. AŠD POLET vabi na izredni občni zbor v četrtek, 29. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repenta-brska ulica na Opčinah. DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK organizira v soboto, 31. maja, enodnevni (približno 10-urni) pohod od Grljana do Nanosa. Zbirališče ob 6.00 pri Grljanskem portiču. Informacije na tel. 040-229404 (Miloš, po 20. uri). JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 31. maja, od 14.00 do 18.00 v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda Optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! Toplo vabljeni! OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00. Ludo-teka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec maj so predvidene iznajdljive ustvarjalne dejavnosti, snovanja in zasnovanja. Info: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00. ŠD BREG organizira v soboto, 31. maja, v športnem centru Silvana Klabia-na v Dolini, srečanje nogometašev Brega vseh časov (Revival). Zbor bo ob 15.00. Tekme se bodo začele ob 16.00. Sledila bo družabnost. Info na tel. št.: 348-8833730 ali 329-1258112. ŠD ZARJA IN VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na nogometno tekmo Gurnce - Dulnce, ki bo v športnem centru Zarje v Bazovici v soboto, 31. maja, ob 18.00. Nastopila bo tudi plesno-navijaška skupina Cheer-dance Millenium, tekmo pa bo komentiral Omar Marucelli. Po tekmi bo družabnost in žurka. NK KRAS REPEN, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira »Športni poletni kamp« za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. do 21. junija, na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka, 6. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 040-2171044, Roberta 3332939977. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na in-fo@melanieklein.org. Omejeno število mest. AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v petek, 13. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu organizira pod pokroviteljstvom MIBAC - Nadnadzor-ništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramarskega gradu glasbene poletne centre od 16. junija do 4. julija, kjer bomo peli in se igrali! V idiličnemu okolju Miramarskega parka je predvidenih veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6 do 14 let. Informacije in vpis na info@accademia-liricasantacroce.com, 349-7730364 (Desirè) in 347-1621659 (Mojca). SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 16. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija prirejata A.š.d. Zarja in Š.C. Melanie Klein. Vpisovanja na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.mela-nieklein ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno. SPDT organizira od 23. do 28. junija, planinsko šolo na Planini pri jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpisovanje na e-pošto: mladinski@spdt.org. Za informacije: 338-4913458 (Franc). POLETNI CENTER HARMONIJA PRI MORJU organizira v sodelovanju s centrom potapljačev Trst, poletni center v Grljanu od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8. do 14. leta starosti. Število mest je zelo omejeno (maksimum 20 otrok na teden). Poleg številnih laboratorijev je mogoč vpis tudi na tečaj potapljanja. Za dodatne info in prijave na tel. št: 335-7747578 ali center.harmonija@gmail.com. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od torka, 26., do sobote, 30. avgusta, v Centru šolskih in ob-šolskih dejavnosti - Dom Kavka na Livku pri Kobaridu. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 040-635626 (TS) ali 0481-531495 (GO). 0 Prireditve GLASBENA MATICA vabi na zaključno akademijo v petek, 23. maja, (solisti in komorne skupine) in v sredo, 28. maja, (solisti in komorne skupine s po-klonom nagrajencem) ob 20.30 v baziliki Sv. Silvestra v Trstu. NŠK priredi odprtje razstave Sanje Mikac »Pikirin (obesi in pospravi)«, v petek, 23. maja, ob 17.30 v čitalnici na Ul. S. Francesco 20. Predstavila jo bo Alina Carli. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 23. maja, ob 20.30 na predstavitev knjige Bogomile Kravos »Zgodba mojega očeta«. Z avtorico se bo pogovarjal Ladi Vodo-pivec. Glasbena kulisa ZVS Barkovlje, vodi Aleksandra Pertot. SKD LIPA organizira projekcijo dokumentarnega filma »Ruski Bataljon« slavne Bazoviške brigade v petek, 23. maja, ob 20.30 v prostorih Gospodarske Zadruge v Bazovici. Dokumentarni film je finansirala in proizvedla Ruska Federacija. Vljudno vabljeni! SKD VESNA prireja v petek, 23. maja, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu »Glas mladosti 2014«. Sodelujejo MGS Vigred, Kraški fenomeni iz Šem-polaja, otroški zbori Vigred, Sovodnje, mini Venturini (Domjo), Krasje (Treb-če) in Glasbeni ustvarjalci (Križ). SPD MAČKOLJE prireja »52. praznik češenj«, od petka, 23., do nedelje, 25. maja, ter od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, v Mačkoljah. Program: v petek, 23., in v soboto, 24. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v nedeljo, 25. maja, od 18.00 dalje zabavna glasba skupine Domači zvoki, od 20.00 dalje ples z Ansamblom Neboj-sega; v soboto, 31. maja, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, 1. junija, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 2. junija, od 19.00 dalje ples s skupino Kraški mu-zikanti. Odprtje kioskov: petek in soboto ob 18.00, nedeljo in ponedeljek ob 16.00. Prisrčno vabljeni! ŽUPNIJA SS. GIOVANNI E PAOLO IZ MILJ, v sodelovanju z Društvom Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, vabi na koncert MePZ Lipa v miljsko stolnico v soboto, 24. maja, ob 20.15. Koncert spada v niz koncertov »Omaggio alla stella del mare - Poklon zvezdi morja« ob 750. obletnici miljske stolnice. REVIJA PESEM MLADIH: ZCPZ vabi na zaključni koncert revije otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo v soboto, 24. maja, ob 15.00 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: OPZ Krasje, OPZ Mini Ven-turini, OPZ OV Barkovlje, OPZ Vi-gred, OPZ OŠ Alojz Gradnik, MlPZ Igo Gruden, OPZ OŠ Josip Jurčič, OPZ Zvonček, OPZ Fran Venturini, MlPZ NSŠ Igo Gruden. SKD LIPA iz Bazovice organizira likovni tečaj s priznanim slikarjem Marjanom Miklavcem iz Sežane. Prvo srečanje bo v soboto, 24. maja, ob 14. uri v Bazovskem domu. Likovni tečaj je namenjen vsem starostnim skupi- nam in ne zahteva posebnega predznanja. Odbor SKD Lipa se oprošča morebitnim interesentom za povzročeno nevšečnost in vabi vse, ki bi želeli pristopiti, da se javijo na tel. št: 333-8994703 ali lipa@email.it. DSI vabi v ponedeljek, 26. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer s svetovnim popotnikom Brunom Križmanom. Govoril bo o pisatelju Karlu Mayu in njegovih pustolovskih romanih. Razstavil bo Maye-va dela v dvajsetih jezikih. Začetek ob 20.30. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA vabimo na otvoritev razstave, ki bo v ponedeljek, 26. maja, ob 19. uri v šolskih prostorih. Prireditev poteka ob 45-letnici poimenovanja po vaškem marinistu Albertu Sirku. UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (Magna-FraternitasUniversalis) - vabi v ponedeljek, 26. maja, ob 17.30 na konferenco »Geneza: Sebastiao Salgado« o delu največjega živečega dokumentarnega fotografa iz Brazilije. Predava umetnik Leonardo Calvo. Knjigarna Librerie del Centro - Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 28. maja, ob 18.00, na srečanje z Bogomilo Kravos in njeno knjigo »Zgodba mojega očeta« ter na predstavitev pobude Primorci beremo. SKD TABOR - Prosvetni dom vabi v sredo, 28. maja, ob 19. uri na zaključno prireditev »Zaplešimo«.Z nami bodo plesne skupine SKD Vigred, AKŠD Vipava, SKD Tabor - mentor Jelka Bo-gatec, OPZ Vesela pomlad - dirigent Goran Ruzzier, glasbeni skupini Kraški fenomeni in To Smo Mi mentor Aljoša Saksida. SLAVISTIČNO DRUŠTVO vabi na srečanje z Bertijem Brussom, avtorjem knjige »Io, i tuoi occhi - tu, l'anima mia«. Z gostom se bo pogovarjala Neva Zaghet. Vabljeni v sredo, 28. maja, ob 18. uri v kavarno San Marco (Ul. Battisti). BARVE USTVARJAJO SVET - do konca maja bo v društvenem baru na G'ri-ci v Boljuncu na ogled likovna razstava domačina Edija Zobca. Vabljeni! ZSKD v sodelovanju s partnerji projekta prireja ponovitev predstave ArT-Sprehod v nedeljo, 15. junija, v Ljubljani na Tednu ljubiteljske kulture. Ob isti priložnosti organizira tudi izlet v Ljubljano z ogledom predstave, ki bo potrjen samo v primeru zadostnega števila prijavljenih. Info in prijave: 040-635626, info@zskd.eu. t Zapustil nas je naš dragi Mario Kačič Zalostno vest sporočajo žena Vidojka, sinova David in Vido ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v soboto, 24. maja, ob 11. uri v cerkvi v Mavhinjah. Mavhinje, 22.5.2014 Pogrebno podjetje Alabarda 22.5.2013 22.5.2014 Gino Carli Prazen je tvoj dom brez tebe. Z ljubeznijo Neva 10 Četrtek, 22. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / OPČINE - V razstavni dvorani Zadružne kraške banke do konca meseca Odprli razstavo Podzemski Kras Razstavo so odprli v razstavni dvorani ZKB fotodamj@n PROJEKT - »Esistenze« na Velikem trgu Več kot 600 mladih in starih preplavilo Trst Zaključna prireditev na Velikem trgu Več kot 600 starih in mladih je včeraj sodelovalo na zadnji pobudi prireditve »Esistenze 2014«, v okviru katere so na osnovi posebne koreografije preplavili Veliki trg, mestne ulice in sploh mestno središče. Pobuda na mestnih ulicah je bila zadnji del vrste gledaliških, koreografskih in radijskih delavnic, ki so se odvijale v maju. Prireditev je zaključna faza projekta, ki ga je izdelal gledališki center CTA iz Gorice v sodelovanju z Deželo Furlanijo Julijsko krajino, tržaško pokrajinsko in občinsko upravo ter deželnim sedežem RAI. Glavna osebnost letošnje pobude je bil Roberto Vecchioni, ki je z delom fotodamj@n »Il libraio di Selinunte« sodeloval pri izdelavi radijske zgodbe, v kateri mladi in stari govorijo o lastnih izkušnjah. Pri izdelavi teksta je sodelovalo 600 otrok iz 31 razredov šol vseh stopenj in 61 priletnih iz raznih deželnih struktur. Sklepna etapa projekta se je odvijala, kot rečeno, v mestu, in sicer na 6 točkah, od Trga Tor Cucherna do Velikega trga, kjer so mladi in priletni razvili razne koreografije. Naj dodamo, da so projekt »Esistenze 2014« letos izvedli tudi v Gorici z gledališko predstavo, ki je slonela na knjigi Massima Cirrija »Il tempo senza la-voro« in so jo predstavili 10. maja v Kulturnem centru Bratuž v Gorici. V razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah so v torek zvečer odprli speleološko razstavo Podzemski Kras-proučevanje in pustolovščina. Razstava je nastala v okviru uradnih pobud prireditve Praznik pomladi in bo odprta do 30. maja, predvideno pa je med drugim tudi predvajanje različnih dokumentarcev. Razstavo, ki jo je priredil konzorcij Skupaj na Opčinah v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, so predstavili na srečanju, ki ga je oblikovala godba na pihala s Proseka pod vodstvom Iri-ne Perosa. Na predstavitvi so govorili ravnatelj ZKB Aleksander Podobnik, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marco Milkovič, predsednica konzorcija Skupaj na Opčinah Nadia Bellina, Clarissa Brun, ki je v imenu tržaškega alpinističnega kluba CAT predstavila speleološko znanstveno odpravo v Iran »Iranita 2014«, in Sergio Dolce, ki je predstavil svoji knjigi, ki so ju razdelili na nekaterih šolah. Obiskovalci razstave si bodo lahko ogledali pripomočke speleologov in spoznali značilnosti kraških jam. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. Vsak dan bodo predvajali različne dokumentarce in vi-deoposnetke kluba CAT, vzporedno pa si bo mogoče ogledati razstavo o značilnih kraških pastirskih hišah, za katero je poskrbel Elio Derin. V nedeljo, 25. maja, bo ne nazadnje na sporedu ogled kraške jame, ki ga bo vodila skupina CAT. Predvidene so še druge pobude, vse dodatne informacije pa nudijo prek telefonskih številk 3495128401 (Clarissa) in 3452366103. ZDRAVSTVO - Sindikat kovinarjev Fiom: Pozor na delovna mesta in kakovost storitev Tiskovna konferenca je bila pred bolnišnico na Katinari fotodamj@n V bolnišnici na Katinari, v otroški bolnišnici Burlo Garofolo in v glavni bolnišnici je pod vprašajem ohranitev kakovosti številnih storitev, približno 70 delavcev pa tvega, da izgubi službo. Zaradi deželne reforme zdravstva, ki predvideva pre-osnovo zdravstvenega sistema z namenom izboljšanja kakovosti zdravstvene ponudbe in drugačno porazdeljevanja javnega denarja, so namreč na prepihu pogodbe nekaterih zunanjih podjetij. Če ne bodo teh pogodb obnovili, naj bi se torej razne storitve okrnile, nekateri delavci pa bi ostali brez delovnega mesta. To je poudaril pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj dopoldne pred bolnišnico na Katinari. Zaposleni v podjetjih Siram, PVB Solution in Galli Italo so izrazili zaskrbljenost, ker bi lahko prišlo pred koncem leta do obu-božanja zdravstvene ponudbe, je povedal Borini. Omenjena podjetja, ki imajo v zakupu nekatera dela in tudi vzdrževanje raznih naprav, niso namreč prejela nobenega zagotovila glede morebitne obnove pogodb. Nasprotno, ta podjetja naj bi nadomestila druga, pri tem pa naj bi se krepko zmanjšalo število zaposlenih, pravi Borini. Sindikat Fiom-Cgil je zahteval zato od deželne odbornice za zdravstvo Marie Sandre Telesca zagotovila in jamstvo, da bodo zdajšnja delovna mesta zaščitena. Prav tako mora pristojna odbornica zagotoviti, da se ne bo raven kakovosti zdravstvenih storitev v bolnišnici na Katinari zmanjšala, je še poudaril Borini. Odbornica Telescova je že odgovorila, da bo skušala na vsak način zajamčiti delovna mesta. A.G. PROSEK - 3. festival mladinskih pihalnih orkestrov Slavko Luxa Prvič tudi otroški orkester Pred številnim občinstvom nastopili štirje pihalni sestavi - Kakovosten nastop gostov iz Povoletta Najmlajši proseški godbeniki med nastopom v domačem Kulturnem domu fotodamj@n Pri Godbenem društvu Prosek se že nekaj let trudijo, da bi tudi mlajšim in najmlajšim godbenikom oziroma učencem godbenih šol, ki imajo le redke priložnosti nastopanja, omogočili, da stopijo na oder in tako pridobijo potrebne izkušnje. Zato so si pred petimi leti zamislili festival mladinskih pihalnih orkestrov in ga leta 2012 poimenovali po zaslužnem članu in vaščanu Slavku Luxi. Letošnjega festivala, ki je potekal na Proseku prejšnjo soboto, so se udeležili štirje sestavi. Pred polno dvorano Kulturnega doma so najprej stopili člani domačega otroškega orkestra. Za štirinajst otrok je to bil prvi javni nastop, saj so s skupnimi vajami začeli šele januarja. Pod taktirko Irine Pe-rosa so zaigrali dve skladbici nizozemskega skladatelja Iva Kouwenhovena. Mladinski orkester Godbenega društva Nabrežina je z dirigentom Iztokom Cergolom svoj program posvetil priredbam slovenske narodnozabavne glasbe, ki je do nedavnega predstavljala glavnino koncertnega programa vseh slovenskih godb in je pri krajevnem občinstvu zelo priljubljena. Mladinski pihalni orkester Euritmia iz Povoletta, ki ga vodi David Gregoroni, pa je proseški koncert izkoristil za generalko pred pomembnim godbenim tekmovanjem, ki ga čaka v soboto v Bertiolu pri Vidmu. Občinstvu so predstavili svoj zahtevni tekmovalni program z nekaterimi dodatki in dokazali visoko kakovost igranja. Tudi soočanje med orkestri in spodbujanje kakovosti je eden od ciljev festivala Luxa. Zaključek tretjega festivala Luxa je pripadel domačinom. Na oder so tokrat stopili člani mladinskega orkestra God-benega društva Prosek, ki jih vodi Irina Perosa. Domači orkester je predstavil raznolik program, v katerem je izstopala skoraj hecna skladba »Instant Concert« ameriškega avtorja Harolda L. Waltersa, ki je v triminutno skladbo zbral 28 znanih motivov iz svetovne glasbene zakladnice. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 22. maja 2014 1 1 GORICA - na deželneem občnem zboru Slovenske kulturno gospodarske zveze Krčenja sredstev iz Slovenije so povzročila velike težave GORICA - Odločitev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, da naši narodni skupnosti zmanjša prispevke v letu 2014 za 23% v primerjavi z lanskim letom, je težko razumljiva in je sprožila v številnih organizacijah in ustanovah veliko zaskrbljenost, saj jih je spravila v nelahek položaj. V marsikateri od teh so se namreč znašli sredi leta z veliko nižjimi vsotami od pričakovanih (na Uradu so v začetku leta napovedovali približno 10% zmanjšanje sredstev). Nepričakovana poteza iz Ljubljane pa se uokvirja v drugi negativni podatek, saj so se v zadnjih letih prispevki Urada zmanjšali za več kot 35%. O teh vprašanjih je tekla razprava na rednem Občnem zboru SKGZ, ki ga je krovna organizacija pripravila v ponedeljek zvečer v Tumovi dvorani KB-centra v Gorici ob prisotnosti velike večine včlanjenih ustanov, organizacij in društev. Na njem so izpostavili tudi veliko vprašanje likvidnosti, saj niso prejeli še nobenih sredstev, ne iz Republike Slovenije in niti s strani naše deželne uprave, ki ima nalog dodeliti finančne prispevke na osnovi zaščitnega zakona. Slovenska posvetovalna komisija, ki se mora izreči o razdelitivi, je bila v teh dneh komaj prvič sklicana in bo po njeni umestititvi 30. maja začela z razpravo. Kot izhaja iz dekreta finančnega ministrstva bodo razpoložljiva sredtva malenkost višja od običajne vsote, vsekakor pa ne bodo nadomestila velikega reza, ki smo ga bili deležni v Sloveniji in ki znaša skoraj 800.000 evrov. Na občnem zboru so si bili edini, da je treba storiti vse, da bi na Uradu našli primerno rešitev, da bi vsaj delno dvignili višino letošnjih sredstev, kar zadeva Deželo, pa bi se likvidnostne težave omejile, če bi našim organizacijam in ustanovam čimprej odobrili vsaj 60 ali 70-odstotni predujem, saj obstaja veliko tveganje, da bo do rednih izplačil prišlo šele čez nekaj mesecev. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je uvodoma načel nekaj aktualnih problematik in se zaustavil na pomenu bližnjih upravnih (in evropskih) volitev, ki bodo zadevale številne občine, kjer živi naša narodna skupnost. Izpostavil je obenem velik problem, s katerim se v marsikateri organizaciji spoprijemajo pri evidentiranju kadrov, ki bi si prevzemali vodilne funkcije in odgovornosti. Očitno je, da bo treba stopiti na pot strokovnosti in delne profesionalizacije, zato da se naši organizirani družbi zagotovi primerne vodilne strukture. V okviru priprav na volilni kongres krovne organizacije, ki bo prihodnje leto, bo SKGZ sprožila vrsto pobud, da bi se primerno opremili za potrebne notranje strukturne in vsebinske spremembe, ki morajo iti v smer, ki jo je nakazal že zadnji kongres z vizijo prisotnosti v novem desetletju. Na občnem zboru so bili mnenja, da bi bilo potrebno pospešiti tempo sodelovanja med našo Deželo in Slovenijo ter poiskati nove dinamike povezovanja in dialoga med levosredinsko deželno upravo in slovensko narodno skupnostjo, ki bi morala navezati stike in ustvariti potrebne sinergije s Slovenci v matici, do česar pa kljub pričakovanjem ob padcu meje ni prišlo. V analizi stanja v posameznih organizacijah je bila posebej izražena skrb za bodočnost Primorskega dnevnika, kateremu je treba zagotoviti primerno zakonsko podlago, da ga ne bi reformne poteze na področju zakona o tisku potegnile v vrtinec finančnih zagat. Predsednik Rudi Pavšič je posebej izpostavil in čestital Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki je prejšnjo nedeljo na Goriškem pripravila Štafeto miru v okviru projekta Čas vojne, čas miru, ki ga je ZSKD organizirala v sklopu pobud ob spominu na 100-letnico pričetka prve svetovne vojne. Velika udeležba sodelujočih in prisotnih na raznih etapah štafete je potrdila uspeh manifestacije, ki se je po odmevnosti pridružila Slo- festu, ki jo je krovna kulturna zveza priredila lani v Trstu. Dobršen del razprave na občnem zboru je bil namenjen obliki organiziranosti znotraj naše skupnosti. Poudarjena je bila potreba po široki participaciji pri odločanju o stvareh, ki so vsemanjšinskega interesa. Odločiti se je treba za volilna preverjanja tako pri imenovanju samih vodilnih znotraj SKGZ kot tudi manjšinskega zastopstva. Prisotni delegati članic in članov SKGZ so po predstavitvi bilančnih dokumentov s strani Dorice Kresevič in posega predstavnika Nadzornega sveta Aleša Waltritscha soglasno odobrili obračun za leto 2013 in proračun za tekoče leto. Ob zaključku zasedanja so vsi podprli predlog, da se tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza pridruži humanitarni akciji, ki so jo sprožili slovenski taborniki Rodu modrega vala v pomoč prebivalstvu poplavljenih območij v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem. Slovenska kulturno-gospodarska zveza se je pridružila humanitarni akciji, ki so jo sprožili slovenski taborniki Rodu modrega vala v pomoč prebivalstvu poplavljenih območij v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem bumbaca DIVAČA - Po petnajstih letih še vedno brez krajevne obrtne cone Pritožbe domačih obrtnikov DIVAČA - Po 15-ih letih, od kar so v občini Divača odprli vprašanje lastne obrtne cone, so še vedno brez nje. Lastnik cone Na vrtači, ki nastaja več kot deset let, čaka na zaključek širitve železniške postaje, cono Risnik pa je ajdovsko Primorje v stečaju sredi aprila skušalo na dražbi prodati, a brez uspeha. Interesentov, ki bi plačali 80 evrov za kvadratni meter ali odšteli 4,2 milijona za celoto, ni bilo. Zato ostaja njuna usoda še naprej neznana. Da v Divači še vedno nimajo obrtne cone, so v veliki meri krive nekdanje uprave, ki so omogočile preprodajo zemljišč, svoje pa je naredila še gospodarska kriza. Zemljišča v coni Na Vrtači so bila prodana dvakrat; leta 2001 jih je občina prodala koprskemu podjetju DOM, to pa štiri leta pozneje izolskemu podjetniku Iztoku Krum-paku. Zemljišča v coni Risnik pa je od lastnikov sicer kupilo ajdovsko Pri-morje, vendar cena kvadratnega metra, ki je segala tudi do 155 evrov, pozneje ni privabila večjega števila kupcev. Tako so v coni dejavna le tri podjetja. Sredi aprila je stečajni upravitelj Primor-ja Rudolf Hramec skušal na pravi dražbi prodati preostalih 15 parcel, a brez uspeha. »Menim, da bi morale občine razmisliti o ustrezni stimulaciji v smislu privabljanja investitorjev, zlasti ko gre za komunalni prispevek,« je povedal Hramec. »Trenutno stanje je po moji oceni zaskrbljujoče, saj ostaja ta prispevek še vedno predvsem finančni vir občin in praviloma ni v funkciji vzpodbujanja lokalnega podjetništva, kar se pozna pri povpraševanju za nakup.« Divaški župan Drago Božac pa se ni pripravljen odpovedati prispevku, »vsi so nekaj zaslužili, občina pa bi morala vse dati zastonj,« se priduša. »Poleg tega je občina v komunalno opremo cone vložila 225.000 evrov evropskega denarja. Menim, da je cona Ris-nik priložnost za dejavnosti, ki niso obremenjujoče za okolje, pa tudi za domače obrtnike. Nenazadnje bi lahko v njej uredili parkirišče za avtodome in postavili bencinsko črpalko.« Divaške obrtnike, povezane v zadrugi Škorš, vstop v Risnik zanima, pove Franko Matevljič, »vendar sam več kot 50 evrov za meter zemljišča nisem pripravljeni odšteti.« Sicer pa še vedno upajo, da si bodo na zemljišču, ki so ga pred tremi leti kupili med cestninsko postajo in udornico Risnik, postavili svojo cono. »Na občini temu niso naklonjeni, območja niso uvrstili v prostorski načrt za ta namen, ker pa bodo jeseni volitve, bomo počakali na novega župana.« Cona Na Vrtači ob divaškem križišču pa na drugi strani prinaša lastniku lepe denarce. Del zemljišč je namreč za širitev železniške postaje odkupila država in zanje odštela 1,5 milijona evrov. Dela, ki so jih začeli februarja lani, bodo zaključili do poletja drugo leto, zato se Krumpaku z ureditvijo cone ne mudi. »Potem pa načrtujem komunalno opremiti 2,5 hektara površin, na katerih bo mogoče postaviti 11 proizvodnih hal,« je napovedal. Koliko resne so njegove napovedi, bo jasno takrat. Dodajmo ob tem, da z občino ni podpisal služnostne pogodbe za parcelo, na katero bi postavili čistilno napravo za Dolnje Ležeče. »Prostor smo našli, vendar nismo dorekli obveznosti obeh strani,« je pojasnil Božac. »Do- govarjali smo se o tem, da bi se na napravo priključil tudi Krumpak svojo halo.« Občina je tako morala izpustiti evropski razpis, zato ostaja naložba v 1,3 milijona težko čistilno napravo zadeva prihodnjega mandata. Če Krum-paka sodelovanje ne bo več zanimalo, imajo vaščani zagotovljeno parcelo ob robu vasi, le občina jo mora odkupiti. Do razpleta je gotovo še daleč, morda bo prej znova v prodaji cona Risnik, ki jo pripravlja Hramec. Irena Cunja VREME OB KONCU TEDNA Sončno in toplo, od sobote nekaj več spremenljivosti Darko Bradassi_ Začnimo kar pri nenavadnem podatku za ta čas, da beležimo v teh dneh na Tržaškem visoko koncentracijo ozona v zraku, kar med drugim vzbuja tudi nekaj skrbi. Vest je sinoči sporočila tržaška občina, ki pričakuje, da bo koncentracija ozona predvidoma do vključno 25. maja presegla opozorilno vrednost 120 mikrogramov na kubični meter. O prekomernem ozonu, se boste gotovo spomnili, smo v preteklosti že nekajkrat pisali, toda v poletnih mesecih in sredi največje vročine. Ozon v prizemnih slojih, ki je zdravju škodljiv, nastaja namreč zaradi skupka več faktorjev: dolgotrajnejše stagnacije ozračja, večdnevnega močnega sončnega žarčenja in zelo visokih temperatur, navadno krepko čez 30 stopinj Celzija. To so pogoji, ki se pojavljajo v poletnih mesecih. Zadnji faktor zagotovo ni izpolnjen, tudi o večdnevnem močnem sončnem žarčenju pa lahko govorimo le deloma. Sončni žarki so v tem času res močni, toda v zadnjem obdobju je bilo tudi precej oblakov in spremenljivosti, zato je bilo tudi več premorov. Ostaja torej le en razlog, za katerega bodo morali strokovnjaki ugotoviti, kako in kaj - zračna onesnaženost. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je šlo za onesnaženost, ki so jo jugozahodni tokovi prinašali k nam iznad Padske nižine. Dejstvo pa je, da se bo koncentracija ozona, če se pogoji ne bodo spremenili, v poletnih mesecih lahko le povečala, trenutni trend je prav gotovo zaskrbljujoč. Pred nami je nekaj dni s stanovitnim in sončnim vremenom. Nad zahodnim Sredozemljem je nastalo globoko ciklonsko območje, ki sega do severnoafriških predelov, od koder preusmerja proti nam z jugozahodnimi tokovi zelo topel in suh zrak. Nad osrednjim Sredozemljem in delom osrednje Evrope se je posledično okrepil anticiklon. Danes in jutri bo sončno in toplo. Najvišje dnevne temperature bodo v nižinskih predelih, oddaljenih od morja, do okrog 27 stopinj Celzija, v jugovzhodnih predelih Slovenije celo do okrog 29 stopinj Celzija, ob morju pa bomo namerili kakšno stopinjo manj, ker bo jugozahodni veter hladil obalo. Kakorkoli pa bo prijetno toplo. Ciklonsko območje se bo nato v soboto in nedeljo nekoliko približalo našim krajem, vendar je zaenkrat težko ugotoviti, koliko bo v resnici oddaljeno. Šlo bo za merjenje moči med obstoječim anticiklonom in prihajajočim ciklonom. Obrobno bo vsekakor proti nam pronical nekoliko bolj vlažen zrak. Po sedanjih analizah ne kaže ravno na bistveno poslabšanje, kolikor bolj na verjetno povečanje občasne spremenljivosti in na možnost posameznih krajevnih ploh predvsem v goratih predelih in zlasti v sobotnih popoldanskih urah. V nedeljo pa bo predvidoma prevladovalo povečini bolj sončno vreme. Temperature bodo za kakšno stopinjo Celzija nižje od današnjih in jutrišnjih. Velja pa pripomniti, da bo le ob morebitnem tudi manjšem odstopanju od sedanjih analiz in torej ob nekoliko izrazitejšem pronicanju vlažnega zraka, zlasti sobotna slika lahko tudi precej različna s pogostejšo oblačnostjo in večjo možnostjo krajevnih padavin. 12 Četrtek, 22. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / GLASBA - Predzadnji koncert Komornega salona v tržaškem Verdiju Trio izvrstnih izvajalcev postregel z mojstrovinami Klarinetist Corrado Giuffredi, čelistka Silvia Chiesa in pianist Maurizio Baglini navdušili publiko Klavirski trio ponuja kar več različic osnovne zasedbe, med katerimi tudi navzočnost klarineta, ki so jo mnogi skladatelji navdušeno sprejeli ter pihalu posvetili kar nekaj žlahtnih partitur. Na predzadnjem koncertu niza Komorni salon, ki ga v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu organizira društvo Chamber Music, smo poslušali tri izvrstne glasbenike, ki so nam postregli s pravimi mojstrovinami: klarinetist Corrado Giuffredi, solist v radijskem orkestru italijanske Švice ter v Fil-harmoničnem orkestru milanske Scale, čelistka Silvia Chiesa, mednarodno uveljavljena solistka, in pianist Mauri-zio Baglini, ki je stalen gost koncertov društva ACM, čeprav ima polno zaseden koledar, na katerem je zabeleženih že preko dva tisoč solističnih in komornih koncertov. Mojstri so začeli z Beethovnovim Triom v B-Duru op. 11, mladostniško skladbo, v kateri se večkrat oglašajo reminiscence na Mozartovo Čarobno piščal, poznamo pa jo tudi v različici, kjer violina nadomešča klarinet: bri-ljantni prvi stavek je trio izpeljal z zanosom, ki je pianista nekoliko potegnil za sabo, kajti dvorana zvok klavirja prekomerno ojači, da njegovi odsevi zasenčijo ostali dve glasbili. Glasbeniki so ravnotežje vzpostavili v drugem stavku, kjer sta čelistka in klarinetist kar tekmovala v plemenitem fraziranju, ki ga filmi@primorski.eu GREMO V KINO Le meraviglie Italija 2014 Režija: Alice Rohrwacher Igrajo: Alba Rohrwacher, Sam Loueick, Monica Bellucci, Alexandra Lungu, Sabine Timoteo in Agnese Graziani Ocena: ★ ★★★ V daljavi avtomobilske luči režejo temno noč. V avtih se peljejo lovci pripravljeni na jago. Tudi v hiši se nekdo zbudi, prižge luč in prebudi ostale. Tako sredi vroče poletne noči se gledalec znajde v veliki kmečki hiši dokaj posebne družine. Oče Wolfgang, Nemec se nekje na meji med Toska-no, Laziom in Umbrijo, bavi s čebelarstvom. Pri zahtevni dejavnosti mu vestno pomagajo hčerke Gelsomina, Marinella, Coco in Caterina: celotno družinsko življenje pa ureja neutrudljiva mama Angelica. Njihov vsakdan poteka na starem kmečkem posestvu, kjer življenjski ritem narekujejo letni časi, domače delo pa vremenske razmere. Poleg dejavnosti na polju, goji samosvoja družina tudi nekatere živali. Oče Wolfgang ljubi tako, pristno življenje in to ljubezen hoče za vsako ceno posredovati tudi ostalim, pa čeprav se hčerke v letih doraščanja vedno bolj zavedajo, da jih vsa ta pristnost oddaljuje od sovrstnikov. Dvanajstletna Gelsomina postane kmalu nemočna jetnica življenjskih sanj njenih staršev, ki hočejo s svojevrstno komuno in življenjem v stiku z naravo obvarovati otroke pred nevarnostimi zunanjega sveta. Kot se za pravo pravljico spodobi, je eno od vlog režiserka Alice Rohr-wachter zaupala tudi vili Milly Cateni, v belo z bleščicami oblečeni Mo-nici Bellucci. Krajevna skupnost povabi prav nji, da vodi večer na katerem bodo nagradili pridelovalca, ki na najboljši način promovira teritorij. Mala zgodba velikih ljudi predstavlja letos edini italijanski film, ki se v Can-nesu poteguje za zlato palmo. Režiserka Alice Rohrwachter je v poetičnem delu v katerem igra tudi njena starejša sestra Alba, posnela zelo osebno pripoved, ki pravi, da ni avtobiografska, pa čeprav nam na filmskem platnu prikazuje številne elemente prav njenega življenja. (Iga) je pianist povezal z rahločutnostjo, skladba pa se je zaključila z ljubkimi in duhovitimi variacijami, ki jih je trio podal sproščeno in dovršeno. Sledil je trio Nina Rote, mojstra, ki ga vsi občudujejo kot komponista neštetih filmskih kulis, malokateri pa ga poznajo na področju »čiste« glasbe, kjer bi si zaslužil veliko več pozornosti. Med biseri, ki jih je Rota ustvaril na komornem področju, ima Trio za klarinet, čelo in klavir kar pomembno mesto, saj vsebuje vse tipične značilnosti Rotove- ga sloga: bogato melodično invencijo, ki nikoli ne zapade v banalnost, kot se banalnosti izogibajo tudi harmonije; italijanski mojster nas večkrat spominja na Prokofjeva, ne da bi ga lahko obtožili plagiata, kajti Rota se ruskemu mojstru postavlja ob bok z originalno primesjo pathosa in humorja, z idejami, ki se razvijajo brez vsakršne prisile ter tvorijo lepo zaokroženo celoto. Giuffredi, Chiesova in Baglini so živo in prepričljivo interpretirali partituro, v drugem delu koncerta pa se posvetili boleči romantiki Johannesa Brahm-sa, ki je v poslednjem ustvarjalnem obdobju spisal Trio v a-molu op.114: ma-lokateremu skladatelju je uspelo klavir tako intimno povezati z ostalimi glasbili, brez opozicije, ki je med klaviatu- ro in godali, pa tudi pihali, skoraj neizbežna; prelivanje globokih, pretežno otožnih fraz so mojstri podali s toplino in občutkom, ki prevevata celotno partituro ter za svojo interpretacijo poželi veliko aplavzov. Kar dva dodatka sta podaljšala lepi koncert, čeprav sta prekinila zaokroženo in dovršeno vzdušje: najprej skladbo, ki jo je sodobni italijanski avtor Umberto Molinelli posvetil Piazzolli-Milonga para Astor, nato pa neizbežni Libertango argentinskega mojstra, z zelo dolgo visoko noto klarineta, ki je v slogu tenoristov sprožila pravi val navdušenja. Niz Komorni salon bo prihodnji ponedeljek, 26.maja, sklenil ruski violinski virtuoz Pavel Berman. Katja Kralj SEŽANA Boris Pahor danes z Galom in Severo Gjurin Pisatelj Boris Pahor ter glasbenika Severa in Gal Gjurin bodo protagonisti današnjega dobrodelnega večera, ki se bo ob 20. uri pričel v Kosovelovem domu v Sežani. Uveljavljeni bratsko-sestrski duo bo pisatelju v čast zapel izbor svojih avtorskih komadov in drugih uspešnic. Glasba pa bo podala roko tudi besedi: o pisateljevem odnosu do glasbe vemo malo, prav tako o knjigah, ki jih imata rada Severa in Gal, zelo malo pa tudi vemo o njihovem »usodnem srečanju«, do katerega je prišlo septembra 2009 na ljubljanskem gradu. O vsem tem se bosta s tremi osrednjimi sooblikovalci večera pogovarjali novinarki Poljanka Dolhar in Neva Zajc. Izkupiček prodanih vstopnic bo s prijazno pomočjo proseškega društva Jaka Štoka, ki sicer skrbi za pisateljevo knjižnico, namenjen pomoči potrebnim na Proseku oziroma v Občini Trst. Phyllis Lambert dobitnica zlatega leva za arhitekturo Zlatega leva za življenjsko delo 14. arhitekturnega bienala v Benetkah prejme Kanadčanka Phyllis Lambert. Lambertova ni arhitektka, ampak osebnost, vpeta v naročanje arhitektur in ustanavljanje institucij za preučevanje ter promocijo umetnosti gradnje. Nagrado bodo 87-le-tni Kanadčanki izročili ob odprtju bienala 7. junija. Za nagrado jo je predlagal arhitekt Rem Koolhaas, ki je letošnji umetniški direktor biena-la, odločitev pa so potrdili v svetu bienala, ki ga vodi Paolo Baratta. GLASBENO GLEDALIŠČE - V tržaškem Rossettiju Poklon Michaelu Jacksonu Drugič v Trstu predstava, ki ponuja reprodukcijo največjih hitov svetovnega kralja pop glasbe Ze leta 1991 je Adrian Grant, eden prvih oboževalcev Michaela Jacksona in avtor njegovega življenjepisa, v Londonu priredil občudovanja poln koncertni poklon svetovnemu kralju popa, ki ga je nato ponavljal vsako leto in ki si ga je ob desetletnici ogledal tudi pevec, čeprav v njem ni nastopil. Kakorkoli že, leta 2006 se je »proslava« Jacksonu v čast spremila v samostojen show, kateremu je zvezdnik dal svoj blagoslov. Ze leto kasneje je predstava z množico solo pevcev, plesalcev in bendom začela turnejo, najprej po Veliki Britaniji in nato po Evropi, med katero je leta 2009 dosegla Trst, kamor se je spet vrnila ta teden, in sicer v veliko Rossettijevo dvorano v okviru zunaj abonmajskih pobud Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Predstava je navdušen, brezpogojno občudujoč poklon velikemu zvezdniku, v katerem so obnovljeni Jacksonovi največji hiti od nastopov v skupini s starejšimi brati do velikih samostojnih uspešnic; poje jih poje več pevcev, bodisi solo kakor tudi v skupini, še najboljša je Cleo Higgins, ki se je uveljavila v talent showu The Voice UK 2013. Sicer od številnih nastopajočih nihče ni dorasel velikemu vzorniku, so pa plesalci, moški, boljši od pevcev, medtem ko so plesalke odločno premalo očarljive. Kakorkoli že, v predstavi je nekaj sugestivnih plesnih točk, ki se navezujejo na izvirne Jacksonove koreografije s koncertov in video spotov. Ob glasnem nabijanju benda v živo je show nekoliko Eden od pevcev in plesalcev, ki so v predstavi poosebljali Michaela Jacksona preveč poln hrupa in zmešnjave, zlasti v prvem delu; v drugem, v katerem so v spominu bolj sveže uspešnice zadnjih let, denimo Beat It, Smooth Criminal, Dirty Diana in seveda Thriller, zaživi Jack- sonov izredni talent, še zlasti plesni, tudi po zaslugi odličnega dvojnika. Vsekakor so ob gledanju zvezdni-kovi občudovalci navdušeni, še zlasti otroci. (bov) / KULTURA Četrtek, 22. maja 2014 13 trst - Včeraj začetek Foruma Tomizza, natanko 15 let po njegovi smrti Kakšna je povezava med hojo po rampi in okoljem? 21. maja 1999 je utihnil ustvarjalni duh Fulvia Tomizze, markantnega istrskega pisatelja. Včeraj, to je natanko petnajst let kasneje, se je v palači Economo v Trstu začel Forum Tomizza, mednarodno srečanje ljudi z meje, ki se je tokrat odvijalo pod naslovom Hoja po rampi. »Njegova misel predstavlja v današnjih prekarnih časih pomembno oporo za vse nas. Ponosen sem torej, da s tem srečanjem posredujemo njegovo misel,« je uvodoma dejal pisatelj in glavni pobudnik foruma, Milan Rakovac. Prisotne je pozdravila tudi generalna konzulka Republike Hrvaške v Trstu, Nevenka Grdinic. Glavno izhodišče sredine okrogle mize, ki jo je vodila profesorica in kulturna delavka Patrizia Vascotto, je bilo okolje v njegovi kontinuiteti in spreminjanju. Z okoljem smo namreč v tesni povezavi od samega začetka, t.j. v maminem trebuhu, kot je dejal Livio Dorigo, predsednik krožka za istrsko-beneško kulturo Istria. »Preko njega izoblikujemo našo identiteto. V današnjih negotovih časih ga moramo torej nujno obvarovati pred razdiralno silo ekonomije,« je še povedal. Deželni nadzornik FJK za kulturno in umetnostno dediščino Luca Caburlotto je v podobnem duhu bil mnenja, da »predstavlja okolje sestavni del našega spomina. V zavesti posameznika obstaja samo, če ga zavedno doživljamo. Le preko aktivnega opazovanja in ozaveščanja postane nekaj več kot zgolj teritorij, ki nas obkroža.« Na prvi pogled to lahko izpade kot nekaj abstraktnega, težko otipljiviega, saj kot je dejala arhitektka Lucia Krasovec Lucas gre za nekaj zelo dinamičnega: »Ko govorimo o okolju, se nahajamo na prepadu med različnimi potrebami. Tem bomo lahko zadostili le, če jih bomo znali prepoznati in bomo nanje znali gledati tako iz znanstvenega kot iz humanističnega zornega kota.« Debata o tovrstni temi zadobiva v naših krajih čisto posebno dimenzijo, kar Pisatelj Milan Rakovac ob Patrizi Vascotto na včerajšnjem posvetu ob odprtju Foruma Tomizza fotodamj@n je bilo razvidno iz posega publicistke in sociologinje Silvie Pesaro. Rodila se je sicer v Genovi, njeni predniki pa so bili Istrani: »Pojem okolje pomeni za pripadnike moje generacije sedanjost, nekaj fizičnega, konkretnega. Genova je popolnoma odstranjena od tukajšnje obmejne realnosti. Okolje lahko v tem vidiku postane učinkovito sredstvo preučevanja dinamik človekovega bivanja.« Toponomastika, lastna imena in priimki lahko nudijo dodaten vpogled v razvejano tematiko. Profesor in slavist Natale Vadori je prisotnim predstavil širši vpogled v številna krajevna in druga poimenovanja v Istri in širšem okolišu. Izpostavil je, kako moramo biti vedno pozorni na jezikovni izvor in korenine vsakega pojma. Prostor, v katerem živimo in delujemo, pa ima tudi močan čustven naboj, kar prihaja jasno na dan v Tomizzovem opusu. Univerzitetna docentka Sanja Roic je predo-čila, kako se v njegovih delih prepletajo se- stavine različnih pokrajin in življenjskih zgodb. »Fulvio Tomizza nam je v zgled tudi iz tega vidika, saj je mnogim dal drugačen pogled na jezikovno izražanje kot tako, omogočil je stik različnih svetov. Lahko rečemo, da je dekoloniziral italijanski jezik.« Profesor, predsednik Ki-noateljeja Aleš Doktorič je nadgradil povedano z orisom deželne filmske produkcije, za katero je predstavljalo leto 2013 nadvse pomembno iztočnico. Zoran-moj nečak idiot režiserja Mattea Oleotta ali Tir Roberta Fasula nam pričajo o tran-skulturnem elanu, ki ga nosi v sebi sedma umetnost. Novinar Fabio Amodeo se je tematike lotil iz gastronomskega vidika, ali kot ga je sam označil iz vidika »magna e be-vi«. »Ne morem se načuditi, kako je istrska kuhinja preživela teku časa in številnim izpodrinjanjem,« je hudomušno dejal. Uspešno je znala kljubovati invaziji pi-cerij in čevapčičev, v današnjih časih pa se zoperstavlja televizijski vsevednosti oddaj, kakršna je npr. Masterchef. Z njegovim pozivom »Branimo mineštro z bobi-či,« se je zaključil debatni del popoldneva. Izvedenci različnih področij, ki so sooblikovali okroglo mizo, so svoj glas posodili Tomizzovim besedam. Pri branem, glasbeno obarvanem poklonu istrskemu pisatelju sta sodelovala tudi gojenca Glasbene matice Francesco Cenci in Gabrijel Zetko iz razreda prof. Marka Ferija. Jubilejna izvedba Foruma Tomizza se danes nadaljuje v Kopru, v petek pa bo svoj višek doživela v Umagu. Izzivov je tudi tokrat veliko. No med nami sicer ni veliko takih virtuozov, ki znajo, tako kot Milan Rakovac, fluidno in uspešno prehajati iz enega jezikovnega registra v drugega. Ful-vio Tomizza in njegova dediščina pa nagovarjata mnogoteri aspekt našega dojemanja. Vesna Pahor AVSTRIJA - Nova rock Black Sabbath, Iron Maiden in Offspring Avstrijski glasbeni festival Nova Rock sodi v zadnjih letih v sam vrh večjih evropskih glasbenih prireditev. Organizatorji praznujejo letos jubilejno deseto obletnico in so zato poskrbeli za res izreden glasbeni program. Festival Nova Rock bo tudi tokrat potekal v kraju Nickelsdorf, 70 kilometrov jugo-vzhod-no od Dunaja. Obiskovalcem bodo na voljo kamping lokacija, številna športna igrišča, kulturne prireditve in bogato založeni kioski, glavno vlogo pa bo seveda igrala glasba. Letošnja ponudba je daleč najboljša izmed zadnjih let. Prvi dan festivala bo bolj metal obarvan, saj bodo nastopili ben-di Slayer, Sepultura, Limp Bizkit, zaključek večera pa je posvečen legendam »agresivne« elektronske glasbe, Angležem The Prodigy. Tudi v soboto bodo metalci uživali ob zvokih skupin Iron Maiden, Ghost in Anthrax, s švedskim bendom Mando Diao pa bodo prišli na dvoj račun tudi ljubitelji indie rocka. Pozno v noč bo nastopila še avstrijska zvezda, pevec in filmski igralec David Hasselhoff, ki je za to priložnost pripravil izbor uspešnic iz osemdesetih let. Za zaključni večer so organizatorji poskrbeli za pravo glasbeno poslastico: nastopili bodo namreč angleški pionirji heavy metala in hard rocka, to je skupina Black Sabbath! Pred njo boste lahko prisluhnili tudi bolj poskočnim pank rok ritmom skupin Bad Religion in predvsem The Offspring, ki bo tokrat v celoti zaigrala album Smash, ki praznuje letos okrogli dvajseti rojstni dan. Nedeljsko popoldne bodo obogatili še nastopi bendov Mega-deth, Soundgarden, Uncle Acid and the Deadbeats in veliko drugih. Vstopnice za vse tri dni znašajo okrog 150€, več informacij pa lahko dobite na festivalski spletni strani www.novarock.at. RD cannes - Festival je včeraj pogledal na drame vzhodne Evrope tudi z dokumentarcem o Ukrajini Filmski odmev vojne v Čečeniji Kričanje, ustrahovanje, streljanje. Pod kroglami ruskega vojaka umre najprej mož in nato še njegova žena. Ob njiju stoji hčerka, ki v šoku pade na tla in od daleč se zdi, kot da je mrtva. V bližnji hiši devetletni fantek nemočno zre v usodo ubogih staršev in starejše sestre. V naročju drži bratca še dojenčka, ki je v tistem trenutku tako kot on izgubil mamo in očeta. Vso sceno snema z ročno kamero drug ruski vojak, ki se dela, kot da je tisti prizor nora igra. Canneski festival se je včeraj zbudil v vojni, ki jo je francoski režiser Michael Hazanavicius iz Čečenije - pa čeprav po petnajstih letih - želel prinesti na festivalsko platno, da bi spomnil občinstvo, kaj se je takrat dogajalo navsezadnje ne tako daleč od tu. »Predvsem pa zato - kot je včeraj povedal -da bi opozoril javno mnenje - da Če-čenci niso vsi teroristi, kot so nam tve-zili in nas v to prepričevali preveč let. V spopadih je tudi tam, kot navsezadnje v vseh sodobnih vojnah, bila večina žrtev civilno prebivalstvo - je še povedal francoski režiser latvijskega rodu«. Film The Search (Iskanje) je v resnici remake Tragične odiseje Freda Zinnemanna, ki je film leta 1948 postavil med ruševine Berlina ob koncu druge Režiser Michael Hazanavicius z ženo in igralko Berenice Bejo ansa svetovne vojne, kjer deček, ki je prepričan, da mu je vojna pobrala mamo in očeta, sreča dobrega vojaka in ne ve, da ga v resnici mama, ki je preživela vojno taborišče išče po vsej Evropi. Z oskarjem nagrajeni francoski režiser Michael Hazanavicius, ki je pred dvema letoma opozoril nase prav tu v Cannesu s filmom The Artist, pa je Zin- nemannovega vojaka nadomestil z žensko, Claire, ki dela za evropsko mirov-niško organizacijo in se trudi, da bi Bruselj in svetovna javnost vzela na znanje to, kar se dogaja v Groznem. To vlogo je Hazanavicius zaupal ženi Berenice Bejo. Film je stal dvaindvajset milijonov evrov. Scene so večinoma posnete v Gruziji in tudi velik del igralcev, poleg Bejojeve in Annette Bening, je Haza-navicius poiskal v tistem prostoru. »Zelel sem posneti vojno zgodbo, ki pripoveduje predvsem o otrocih. V tem primeru otrocih in ženskah, ki so se prav v Čečeniji izkazale za najbolj pogumne - je še obrazložil francoski režiser glede filma, ki je tudi odprta kritika evropski zunanji politiki in njenemu »mirovniškemu« delovanju, takrat in danes. O spopadih, izgredih, barikadah, protestih in, žal, tudi žrtvah in pogrebih pa je včeraj v filmu Maidan spregovoril Sergej Loznitsa. Beloruski režiser, ki je sicer zrasel v Kijevu, se je tako po dveh letih spet vrnil v Cannes, tokrat z dokumentarcem. S kamero je namreč posnel to, kar se je na Trgu neodvisnosti zgodilo med novembrom 2013 in februarjem 2014, ko je v Ukrajini prišlo do najhujšega. Loznitsa se je takrat v resnici posvečal drugemu igranemu filmu, ko pa je prisostvoval temu, kar se je v tistih dneh dogajalo na ulicah in cestah njegovega mesta, mu je bilo jasno - kot je sam povedal, »da moram opustiti ostalo in dokumentirati vse, kar se tam dogaja.« Novembra in decembra je še pristavil Loznitsa, je bilo vzdušje res čudovito. Še nikoli nisem videl take solidarnosti, veselja in ponosa kot v tistih dneh. Na trgu so ljudje brali poezije, nagovarjali ostale demonstrante, se družili in srečevali. Od januarja pa se je vse skupaj spremenilo in veliki praznik je kmalu postal boj in kmalu nato tudi velika tragedija s preko sto žrtvami«. Sicer pa je bil včerajšnji festivalski dan tudi dan preteklosti in spominov. Na masterclassu je vidno kirurško pomlajena Sofia Loren obujala vrsto anekdot in trenutkov, ki jih je preživela na številnih filmskih setih v družbi najpomembnejših režiserjev. »Od vseh filmov, se tistih, v katerih sem delala z Vittoriom De Sico in Marcellom Mastroiannijem, spominjam do potankosti. In to, da me je včeraj ob mojem prihodu sem, Marcello čakal na ogromnem plakatu, me je do solz ganilo,« je še dodala Lorenova. Med pomembnimi povratki pa je tukajšnji publiki včeraj še največ pomenil tisti Jean Luca Godarda z delom Goodbye to the language. Triinosem-desetletnega očeta francoske Nouvelle Vogue sicer v Cannes ni bilo, in tudi v slučaju, da bi v soboto zmagal katero od nagrad, je že napovedal, da jo bo poslal dvigniti enega od svojih komercialistov. (Iga) 1 4 Četrtek, 22. maja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ROMJAN - Občina bo lahko izvedla vsa načrtovana dela Dežela sprostila sredstva za slovenski šolski center Končno dobra novica. Iz ronške občine so včeraj sporočili, da je dežela Fur-lanija Julijska krajina sprostila sredstva, s katerimi bo uprava lahko izpeljala vsa gradbena dela, ki jih je načrtovala v okviru projekta novega slovenskega šolskega središča. Zaradi omejitev pakta stabilnosti je do včerajšnjega dne kazalo, da bo občina v letošnjem letu lahko uredila le del poslopja, ki bo namenjen didaktični dejavnosti, po novem pa bo lahko porabila dodatnih 731.000 evrov, s katerimi bo uredila tudi kuhinjo in shrambo. »Danes (včeraj, op.ur.) smo dočakali razveseljivo novico. Z dodatnimi sredstvi bomo lahko izvedli vsa predvidena dela in oddali dokončano šolo,« je bil zadovoljen ronški ob- ROMANS V trku karabinjer lažje poškodovan V še nepojasnjenih okoliščinah je izgubila nadzor nad svojim avtomobilom, zapeljala na nasprotni vozni pas in trčila v avtomobil karabinjer-jev. 51-letna ženska iz občine Foljan-Redipulja je v torek popoldne v Ro-mansu povzročila prometno nesrečo, v kateri je bil lažje ranjen 43-le-tni karabinjer. Nesreča se je zgodila okrog 13.30 na mostu na potoku Birša. 51-letna S.P., ki je sedela za volanom avtomobila Fiat panda, se je peljala proti Ro-mansu, nenadoma pa je izgubila nadzor nad vozilom in zasedla nasprotni vozni pas. V nasprotni smeri se je peljala patrulja karabinjerjev, ki se niso uspeli izogniti nesreči: Fiat panda se je zaletel v levo stran karabi-njerskega vozila, pri čemer se je voznik poškodoval. Na prizorišče nesreče sta prišli goriška prometna policija, ki preučuje okoliščine nesreče, in rešilna služba 118. 43-letnega ka-rabinjerja so z rešilnim vozilom odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bil le lažje ranjen. Moški naj bi okreval v dvajsetih dneh. e c -7- ■- m sei E91 i a is w j GORICA - Davek Tasi Občinski svet je odpadel sredi polemik Včerajšnja seja občinskega sveta, na katerem bi se večina in opozicija morali izreči o količnikih davkov Tasi, Imu in Tari, je odpadla. Zaradi nedorečenosti in zmešnjave, ki je nastala v zvezi s termini za plačilo omenjenih davkov (vlada ni še izdala odloka o podaljšanju termina), je goriška občinska uprava po določitvi novih količnikov na vrat na nos sklicala sejo, opozicija pa z odločitvijo ni soglašala. »Uprava nam je pomembne sklepe, kot so tisti v zvezi z davki, izročila samo dva dni pred sejo občinskega sveta, kar pomeni, da nismo sploh imeli časa, da bi jih preučili. S tem se je požvižgala na demokratično vlogo občinskega sveta,« pravi Giuseppe Cingolani (DS) in dodaja, da je upravo že v torek skušal prepričati, naj sejo prenese, saj bodo Goričani tako ali drugače začeli plačevati davek na nedeljivih storitvah Tasi šele decembra: »Župan se je danes popoldne (včeraj, op.ur.) končno prepričal, da je bila naša zahteva utemeljena in da bi se Renzi-jeva vlada težko izneverila svoji obljubi dva dni pred volitvami. Zato smo se na seji načelnikov dogovorili, da sejo preložimo.« Gradbišče romjanskega šolskega poslopja foto c.v. činski odbornik Livio Vecchiet, po katerem bo morala občina v kratkem objaviti nov razpis za dodatna dela. »Gradnja šole se bo predvidoma zaključila februarja prihodnjega leta, nakar bodo na vrsti tehnični pregledi,« je pojasnil Vecchiet. »Leto 2014-2015 se torej ne bo začelo v novih šolskih prostorih, računamo pa na to, da bomo učence slovenske šole - predvsem tiste, ki imajo pouk v stavbi župnišča - selili vanje v prvih mesecih leta 2015. Otrokom slovenske in italijanske šole bomo tako lahko zagotovili tudi primernejšo jedilnico,« je povedal odbornik. Načrt nove šolske stavbe sta pripravila arhitekta Rudi Zonch iz Romansa in Giorgio Calligaris iz Tržiča, dela, ki so doslej zaradi pakta stabilnosti potekala upočasnjeno (in z daljšimi prekinitvami), pa izvaja gradbeno podjetje Karst iz tržaške pokrajine. Poslopje je zraslo na zemljišču za šolo Brumati na zahodnem delu Ulice Ca-pitello in meri 1398 kv. metrov. Zgrajeno je bilo po najnovejših energetskih standardih, sobe in hodniki so zelo prostorni. Načrt sta pripravila arhitekta Rudi Zonch iz Romansa in Giorgio Calligaris iz Tržiča. Stavba ima lesen strop svetle barve in velika okna, ki prepuščajo veliko svetlobe. Pritlični objekt je sestavljen iz dveh delov, ki sta med sabo neodvisna. V njem bodo uredili šest učilnic (vsaka meri približno 47 kv. metrov), štiri učilnice za razne dejavnosti, laboratorije in avditorij, ob teh pa še učiteljsko sobo ter 175 kv. metrov široko jedilnico in shrambo. Na dvorišču, ki gleda proti stavbi šole Brumati, bodo postavili 150 metrov dolg nadstrešek, manjšega pa bodo uredili tudi na drugem dvorišču, ki gleda proti Ulici Zorutti in bo namenjeno samo učencem slovenskega šolskega centra. Jedilnice se bodo po besedah občinskega odbornika za javna dela Livia Vecchieta in arhitekta Calligarisa posluževali tudi učenci italijanske osnovne šole. Vhod bodo uredili iz Ulice Zorutti, kjer je manj prometa. Na voljo bo več parkirnih mest, šolskim avtobusom pa bosta namenjeni dve postajališči. Nova stavba in šola Brumati za zdaj še nista povezani, v prihodnje pa namerava občinska uprava med poslopjema urediti pokrit prehod. TRŽIČ - Moški iz Apulije aretiran zaradi poskusa umora Z nožem nad tekmeca 28-letni S.C. iz Kampanije naj ne bi bil v smrtni nevarnosti - Napadu je verjetno botrovalo ljubosumje Ljubosumje in jeza sta mu tako za-temnila razum, da je med silovitim prepirom izvlekel nož iz žepa in zabodel tekmeca. Zatem je pobegnil, nekaj ur kasneje pa so ga sile javnega reda že izsledile in priprle. Karabinjerji tržiškega poveljstva so včeraj ponoči s pomočjo ronških kolegov aretirali mladega moškega, ki ga sumijo poskusa umora. V zaporu se je znašel 31-letni delavec A.A., ki je po rodu iz Apulije in že dalj časa živi v Tržiču. Moški naj bi v torek zvečer v mestnem središču večkrat zabodel z nožem 28-letnega S.C. iz Kampanije, ki prav tako živi v Tržiču ter je v preteklosti že imel opravka s silami javnega reda in sodniki. Tržiški karabinjerji, ki jih vodi kapetan Sante Picchi, v interesu preiskave niso želeli posredovati podrobnih informacij, kaže pa, da je prepiru med dvema moškima botrovala ljubezen do iste ženske. A.A. in S.C. sta po poklicu delavca - najverjetneje sta zaposlena v ladjedelnici -, do torkovega krvavega dogodka pa naj bi bila v prijateljskih odnosih. Krvavi dogodek se je zgodil v torek zvečer okrog 21.30 v bližini tržiške pokrite tržnice v Tržiču. A.A. in S.C. sta se srečala med Ulico Resistenza in Trgom Cavour, kjer se je med njima vnel buren prepir. Sprva sta mlada moška le kričala in se prerivala, nenadoma pa je 31-le-tni Apulijec izvlekel nož, ki ga je prinesel s seboj, in zabodel tekmeca v prsi in hrbet. S.C. je krvav obležal, A.A. pa je nemudoma pobegnil. Na pomoč naj bi poklicala ravno ženska, zaradi katere sta se moška sprla: 28-letnika je odpeljala v tržiško bolnišnico San Polo, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. S.C. je huje ranjen, v smrtni nevarnosti pa naj ne bi bil. V bolnišnico prišli tudi tržiški ka-rabinjerji. Takoj so uvedli preiskavo in začeli zbirati informacije, nekaj ur kasneje pa so že izsledili možnega agresorja. Aretirali so ga okrog 1.30 v občini Škocjan, kjer jim je A.A. sam izročil 22 centimetrov dolg nož. Le-tega so kara-binjerji zasegli, moškega pa so odpeljali v goriški zapor, kjer bo počakal na sodnikovo odločitev. Ljubezenskega tekmeca je zabodel sredi ulice bonaventura GORICA - Obnovitvena dela Načrtovalec Korza bo znan sredi junija Pregledujejo ponudbe 32 podjetij - Še letos izbira izvajalca del Na goriški občini je v teku postopek za izbiro načrtovalca, ki mu bodo zaupali dokončni in izvršilni načrt obnove Korza Italia. Rok za prijavo na razpis je potekel aprila, pristojna komisija pa v teh tednih pregleduje tehnične ponudbe 32 podjetij, ki so bila prepuščena na razpis. »Po tehničnih ponudbah bomo preverjali še ekonomsko plat, nakar bomo imenovali načrtovalca,« pojasnjuje vodja tehničnega urada Mauro Ussai, po katerem naj bi komisija zaključila z delom sredi junija. Do priprave in odobritve izvršilnega načrta naj bi prišlo že konec poletja, nakar bodo izpeljali dražbo za izbiro izva- jalca. Dela se bodo najverjetneje začela v prvih mesecih prihodnjega leta. Z denarjem, ki ga ima na razpolago, bo občina obnovila odsek Korza med lekarno Orso bianco ter križiščem z ulicama Pitteri in Rossini, v okviru istega sklopa del pa bo obnovila tudi vzhodni stranski pas Kor-za vse do Spominskega parka. V središču predhodnega načrta, ki ga je že lani izdelala arhitektka Paola Rigonat Hugues, je ovrednotenje dveh stranskih pasov Kor-za Italia, ki sta danes namenjena pešcem in kolesarjem, medtem ko bo prometni režim ostal nespremenjen: po obnovi bo cesta tako kot zdaj asfaltirana in dvosmerna, ohranjena bodo tudi parkirna mesta. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. maja 2014 15 vrh - »Memento Mori« Kjer so nekoč bila grobišča, so danes vrtovi »Memento Mori« je naslov projekta, ki so ga pred kratkim predstavili v Lokan-di Devetakovih na Vrhu. Sestavljen je iz dveh sklopov. Prvi sklop zaobjema obsežno zgodovinsko raziskavo, ki bo podlaga za spletno podatkovno bazo z imeni in priimki preko 5000 umrlih avstro-ogrskih vojakov. Drugi sklop pa je namenjen ovrednotenju t.i. turizma spomina, ki po Evropi beleži velik pretok obiskovalcev, predvsem potomcev padlih na bojiščih prve svetovne vojne. Na pot se odpravljajo zlasti zato, da bi obiskali kraje, kjer so predniki pokopani. Takšnega turizma je tudi pri nas veliko, čeprav je zaradi italijanske domovinske retorike spomin še vedno enostranski in izključujoč. O tem je na Vrhu govoril Mauro Gaddi, predsednik kulturnega društva Juliaest iz Zagraja, ki je pobudnik omenjenega projekta. V problematiko se je poglobil Marco Mantini, ki se že dobra tri leta posveča raziskovanju avstro-ogrskih vojaških pokopališč na goriškem Krasu. Na osnovi virov, ki jih je Mantini pregledal v Državnem arhivu na Dunaju in jih primerjal z gradivom v italijanskih arhivih, izhaja, da je število neidentificiranih avstro-ogrskih vojakov večje, kot je v resnici dejansko bilo. Primeri neverodostojnih popisov padlih vojakov so se sistematično pojavljali na obeh straneh. Izpričano je, da je avstro-ogrska vojska po prodoru pri Kobaridu oktobra 1917 in posledičnem umiku italijanske vojske do reke Piave preuredila številna svoja grobišča in v luči poveličevanja padlih na novo izvedla popise, je navedel raziskovalec. Pri podpisovanju pariške mirovne pogodbe pa se je napihovanja števila vojaških žrtev posluževala tudi Italija. »Za mednarodno pogajalsko mizo je italijanska diplomacija igrala na struno sa-mopomilovanja države s prekomernim številom izgub. V dokumentacijo, ki je bila predložena mirovni konferenci, so romali tudi seznami popisov, v katerih so se umrli madžarski vojaki čez noč znašli s po-italijančenimi priimki v stolpcih italijanskih žrtev,« je dejal Mantini. Iz njegovih raziskav tudi izhaja, da v zaselku Cotiči na Vrhu je bilo med letoma 1915-1916 največ vojaških grobišč v primerjavi s celotnim območjem goriškega Krasa: popisal jih je preko dvanajst. »S pomočjo krajanov in lokalnih poznavalcev terena sem prebredel vse doline, kjer so nekoč bila avstro-ogrska vojaška pokopališča, in jih vnesel na topografske karte. Danes je večina teh grobišč prekrita z vrtovi, saj so trupla po vojni prenesli v avstro-ogr-sko grobišče pri Palmanovi,« je pojasnil in dodal, da avstro-ogrska pokopališča naj- GORICA Jutri tudi Boris Pahor Festival eStoria spremlja tudi sejem »Piu libri Circus« na Verdijevem korzu, ki se ga udeležuje 62 neodvisnih založb iz vseh italijanskih dežel. V tem okviru bodo jutri ob 18. uri v knjigarni Ubik (na Verdijevem korzu 119) gostili Borisa Pahorja. Tržaški pisatelj bo predstavil knjigo »Un eroe in famiglia«, ki jo je napisala njegova pokojna žena Radoslava Premrl. Gre za avtobiografsko delo o narodnozavedni družini iz Vipavske doline, ki so ji fašisti zažgali dom in jo izgnali. Predvsem pa je to pripoved o njenem bratu, partizanu in narodnem heroju Janku Pre-mrlu - Vojku. S pisateljem se bo pogovarjala novinarka Poljanka Dolhar. Prva predstavitev v okviru sejma bo že danes, ko bo ob 18. uri na istem mestu Sergio Tazzer govoril o knjigi »Grande guerra grande fame«. demo še v Renčah, na Gorjanskem, v Štanjelu in v vasi Sveto. Na osnovi dokumentarnega gradiva, ki ga je Mantini zbral, od fotografij do topografskih kart z vnosi lokacij grobišč in vojaških bolnišnic, bodo v okviru projekta »Memento Mori« izdali knjigo. Novembra letos pa bo društvo Ju-liaest postavilo na Vrhu spomenik padlim madžarskim vojakom. Mauro Gaddi si je privoščil še kritiko na račun »nedoumljivih odločitev« italijanske države do muzeja na Debeli griži: »Do danes iz Rima nismo še prejeli koncesije za ponovno odprtje muzeja. V času, ko tudi Goriška obeležuje stoletnico začetka prve svetovne vojne in bo priliv obiskovalcev krepko povečan, bo muzej zaprt.« (vas) .....- y - tuLji ¿ v Wis Avstro-ogrsko pokopališče v Foljanu gorica - Knjiga Vlada Klemšeta Brez spomina Med domačini je še veliko gradiva, zlasti fotografskega Vlado Klemše (levo), ob njem Peter Černic estoria - Danes posvet in Ughijev koncert Ena vojna, več perspektiv V mestno središče, kjer šotori že čakajo na publiko, se bo festivalsko dogajanje preselilo jutri Po sinočnjem koncertu polifonskega zbora iz Rude v centru Bratuž bo danes stopil v živo deseti mednarodni festival zgodovine eStoria »Trincee« (Strelski jarki), v okviru katerega se bo zvrstilo preko sto dogodkov. Obiskovalcem bodo ob predavanjih ponudili zajtrke in aperitive z zgodovino, ekskurzije z eStoria-busom, gledališke predstave in delavnice za otroke, na programu pa so tudi razstave in projekcije filmov. Osrednje prizorišče bo tudi letos ljudski vrt na Verdijevem korzu, kjer so v minulih dneh postavili Herodotov in Apihov šotor, ki pa bosta zaživela šele z jutrišnjim dnem. Danes bo namreč celodnevni posvet »Globalna vojna: mit in izvor prve svetovne vojne«, ki ga bodo oblikovali člani mednarodnega odbora festivala, potekal v goriškem Kulturnem domu. Posvet se bo začel ob 9. uri s pozdravi, nakar bo za uvod poskrbel predsednik odbora Paolo Mieli. Ob 9.50 bo predavanje Mustafe Aksakala o vstopu Osmanskega cesarstva v vojno, ob 11.10 pa bo Gerhard Hirschfeld predaval o vojni v zgodovinskem spominu Nemcev. Ob 11.30 bo Mile Bjelajac opisal vpliv prve svetovne vojne na kasnejše odločitve balkanskih oficirjev, ob 11.50 pa bo Petra Svoljšak predavala o prvi svetovni vojni v spominu Slovencev. Popoldanski del simpozija se bo začel ob 15.30 s predavanjem Virgilia Ilarija »Svetovna vojna: 1792-1815, ob 15.50 pa bo Erwin Schmidl opisal av-stro-ogrsko vojsko in vojne pred letom 1914. O francoskih veteranih bo ob 16.50 predaval Nicolas Offenstadt, Graydon Tunstall pa bo ob 17.30 orisal posebnosti bojevanja na vzhodni fronti. Pred razpravo bo na temo »Zadnja velika vojna« govoril Hew Strachan, ki bo za mikrofon stopil ob 17.30. Uvodni festivalski dan bo drevi sklenil koncert violinista Uta Ughija na Sveti Gori, ki je že razprodan, jutri pa se bo festival preselil v mestno središče. Prvi dogodek bo zajtrk z zgodovino z Gior-giom Dell'Artijem (ob 8.45 v baru Cicchetteria), sledila pa bodo številna srečanja v šotorih, v muzeju Sv. Klare in v Trgovskem domu, ki so ga prvič vključili med festivalska prizorišča. Program festivala je objavljen na spletni strani www.estoria.it. Festivalski šotori že zasedajo Korzo in Ljudski vrt bumbaca vrh - Dogodek na Brestovcu Poti prve vojne vodijo v kaverno Med sodelujočimi tudi glasbeniki centra Emil Komel Poti prve svetovne vojne projekta Kras@event@Carso bodo jutri, 23. maja, vodile do topniške kaverne na Brestovcu, kjer bodo predstavili sadove glasbeno-gledališke delavnice, ki sta jo vodila Enrico Luttmann in Valter Sivilotti; prvi je poskrbel za dramsko pisavo, drugi pa za glasbeni del. Walter Mramor je podpisal režijo dogodka, ki bo potekal v neobičajnem okviru, kjer bodo udeleženci delavnice uprizorili predstavo »Reticolati di me-moria« (Omrežje spomina) Aleksandra Grudna. Izvirno glasbo sta napisala Gabriele Melchior in Enrico Maria Milanesi, za izvedbo pa so zadolženi glasbeniki centra Emil Komel Paolo Gon-nelli, Piero Politti in Simone Sette. Tekst pa bodo podali Lore-na Bassi, Fulvia Cristin, Alessandro DAlto, Alessandro Dall'Osto, Aleksander Gruden in Alessandra Marc. Besedilo obravnava temo spomina, ki živi v krajih in ohranja zgodbe izpred stoletja. S tekstom o človeku, ki se med sprehodom po Vrhu sooča z zgodbo iz preteklosti, se bodo prepletale poezije Marie Chiare Coco. Gledališki dogodek je nastal v sklopu projekta »Itinerario Grande Guerra - Poti prve svetovne vojne«, ustvarjalne gledališke in glasbene delavnice, ki jo društvo Artisti Associati namenja mladim. Udeleženci so se zbirali v bivši konjušnici palače Co-ronini Cronberg v Gorici, kjer so napisali izvirne tekste in glasbo. Konzorcij Collio Kras bo ob koncu prireditve ponudil po-kušnjo značilnih krajevnih izdelkov in sicer vina porekla Doc Col-lio in Doc Kras, v kombinaciji z izvrstno kraško gastronomijo. Dogodek, ki se bo začel ob 17. uri, sodi v okvir festivala eStoria: organizatorji bodo zagotovili vožnjo na prizorišče s posebnim avtobusom, ki bo odpeljal s trga pred železniško postajo v Gorici ob 9. uri. Izletniki si bodo ogledali spomenik branilcem slovenske domovine na Cerju in park Ungaretti v Zagraju, nato pa še kostnico in muzej prve svetovne vojne ter grič SantElia s spominskim parkom v Redipulji in, za zaključek, obnovljeno topniško kaverno na Brestovcu. Informacije so na voljo pri društvu eStoria (tel. 0481-539210). Kdor se bo samostojno odpravil izključno na dogodek v topniški kaverni, bo lahko parkiral pri društvu Danica na Vrhu in nadaljeval peš do prizorišča. Projekt Kras@event@Carso prirejajo Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Kulturni dom Gorica, Mednarodni center za glasbo in umetnost Arsatelier, Konzorcij Collio-Car-so, kulturni društvi Juliaest in Hrast Doberdob, občine Sovod-nje ob Soči, Zagraj, Doberdob, Devin-Nabrežina in pokrajina Gorica; program projekta je dosegljiv tudi na spletni strani www. kraseventi.net. bumbaca Prijeten je občutek, da ne zamujamo dogajanj. Ta misel je lahko prešinila vsakega od petnajstih udeležencev ponedeljkove predstavitve knjige »Odšli so brez slave in brez spomina«. Ta konec tedna se v mestu odvija zgodovinski simpozij eStoria. Letos so prireditelji samoumevno zaradi 100-letnice začetka prve svetovne vojne izbrali tej obletnici primerno tematiko. V teh dneh bodo o najrazličnejših vsebinah poročali predvsem v Ljudskem vrtu, a tudi drugod po mestu in s pomočjo avtobusov izven njega. Večstranski raziskovalec Vlado Klemše je še prej ob podpori Gospodarske zadruge Brajda z Vrha in založnika Goriške Mohorjeve izdal strokovno podkrepljeno pripoved s prej omenjenim naslovom. Marija Češčut je v Galeriji Ars na Travniku predstavila avtorja in njegovega sogovornika Petra Černica, hkrati je opozorila prisotne na razstavljene posnetke, izdelke Andreja Furlana in Andreja Perka, ki so zaradi kraških pejsažev precej v sozvočju z vojno vsebino knjige. Černic jo je opredelil kot zgodovinsko pisanje, saj je nastalo iz arhivskega gradiva in živih pogovorov. Za razliko od vsega mogočega gradiva, ki ga napišejo zmagovalci, so v Klemšetovem delu prisotni podatki tistih, ki so se borili in umirali v cesarski armadi. Posebno v naših krajih, ki jo je po vojni zasedla predhodnica fašističnega režima, je spomin na vojake, ki so se vojskovali za svojo državo, bil povsem zbrisan iz javne zavesti. Avtor je svoj trud začel pred poldrugim letom z varljivim občutkom, da bo zlahka prišel do konca s pomočjo informatorjev, a kaj kmalu so se pojavile podatkovne praznine: arhiv sovodenjske občine, na primer, je zgorel med drugo svetovno vojno. Knjiga obravnava prav to ozemlje, zato je bilo potrebno brskati po krstnih in mrliških knjigah ter izračunavati razlike. Tudi fotografskega gradiva je bilo več od pričakovanega: še po objavi so ljudje sporočali, da hranijo doma stare posnetke. Vsekakor se naši predniki niso borili le v Galiciji, kot pavšalno menimo, temveč tudi v Srbiji, Bosni in drugod. Med ujetništvom so se porazgubili po širni Rusiji ... Na predstavitvi je tudi s posegi iz publike tekel razgovor o značilnostih cesarske vojske, o zajetju 70.000 njenih vojakov v Srbiji in prehodu na Jadran ter v francosko ujetništvo, o Marš bataljonih, o pomanjkanju memoarske literature, ki naj bi normalno cvetela po zaključku vojne. Glede slednjega je pomembna razlaga, da v slovenskem prostoru do tega ni prišlo, ker je nastala skupna država jugoslovanskih narodov, v okviru katere so Slovenci predstavljali poražence. Tudi na našem koncu, na primer, nimamo nobenega spomenika, posvečenega umrlim vojakom ali prebivalstvu, ki je prav tako trpelo med prvo svetovno vojno. Skratka, veliko vidikov, za katere dobimo iztočnice in tudi odgovore v Klemšetovi knjigi. Prav je, da jo vključimo v vse vedenje, o katerem bomo v Gorici slišali in brali prav te dni. (ar) 1 6 Četrtek, 22. maja 2014 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Aldo Jarc (Lista za Doberdob) Z ŽUPANSKIMI KANDIDATI Rojen sem: 3. junija 1957 v Doberdobu Živim: v Doberdobu Poklic: grafični oblikovalec Knjiga: »Confessioni« (Mauro Corona) Film: »Schindler's list« (Steven Spielberg) Življenjski moto: Pomagati ljudem v stiski Hobi: hoja v naravi Športnik / športnica: Tina Maze Pevec / pevka: I Pooh Spletna stran: www.primorski.eu Profil Facebook: www.facebook.com/listadoberdob.li- stadoberdo Profil Twitter: ne Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Kandidiram, ker ljubim svojo vas in Kras, kjer so moje korenine. Katere so vaše upraviteljske izkušnje? V občinskem svetu sem že dve mandatni dobi, to je deset let, vendar vedno v opoziciji. Mojih predlogov občinska uprava žal ni nikoli upoštevala. Velikokrat mi župan in odborniki niso niti odgovorili na svetniška vprašanja. Želim si, da bi se takšen »način dela« spremenil. Zakaj ste prava oseba za župansko mesto? Če sem prava oseba, bodo presodili občani. Sem pa rojen in živim v občini Doberdob ter poznam vsakodnevne potrebe ljudi. Sem demokrat in demokracija bo osnovno vodilo delovanja moje uprave. Prisluhnil bom vsem občinskim svetnikom, tudi tistim iz opozicije, in če bo predlog konstruktiven, ga bomo obravnavali in upoštevali. Kateri so najbolj pereči problemi in glavne potrebe občine? Zelo občuten problem so žal nedokončana javna dela, npr. šolsko poslopje, in vzdrževanje že obstoječih javnih struktur, npr. občinske telovadnice. Problem sta tudi promet na cestah in pretirana hitrost vozil skozi naselja. Skrajni čas je za korenite spremembe v načinu upravljanja naravnega rezervata. Treba bo poskrbeti tudi za ovrednotenje zgodovinske in kulturne dediščine; v mislih imam predvsem prvo svetovno vojno. Čemu boste v primeru izvolitve posvečali posebno pozornost? Ker je naša občina majhna, vsak problem zaslu- Skrajni čas za korenite spremembe ži posebno pozornost. Zato mi ni do tega, da bi jih postavljal v vrstni red. Sem pa prepričan, da mi bodo vsi kandidati na listi, ki sem jo sestavil, skozi mandatno dobo v oporo in pomoč pri reševanju vsakodnevnih, pa tudi bolj zapletenih težav. Katere so razvojne perspektive občine? V naši občini nimamo industrije ali obrtne cone. Čakali smo na plačilo odškodnine s strani družbe, ki upravlja kamnolom. Petih milijonov evrov, ki jih je občinska uprava obljubila med volilno kampanjo leta 2009, pa žal nismo dobili. Nadejam si, da bi bili odnosi s podjetjem, ki opravlja dela v kamnolomu, čim prej razčiščeni. Realno gledano, edina razvojna perspektiva je okolju prijazni turizem. Kateri sektor ima največji potencial? Turistični sektor. S tem ne mislim na masovni turizem, ki ga ni pričakovati. Občinska uprava bo morala urediti okolje, da bo še zanimivejša destinacija kot doslej. Zato bo treba učinkovito poseči v upravljanje naravnega rezervata in poskrbeti za primerno ovrednotenje krajev spomina na vojne dogodke izpred sto let. Občina bo morala podpirati gostilničarje in krajane, ki upravljajo turistične kmetije, zato da bo ponudba vse bolj kakovostna. Se učinki krize poznajo tudi v vaši občini? Seveda. Predvsem mlajše generacije težko najdejo zaposlitev in si vse težje ustvarijo družino. Kako boste ovrednotili Doberdobsko jezero? V Doberdobu imamo dve strukturi, ki sta bili zgrajeni za ovrednotenje jezera in kraških naravnih posebnosti - center Gradina in paludarij. Glede tega je bila narejena velika napaka v fazi načrtovanja. Najprej bi morali pomisliti, kako bomo vzdrževali površino jezera in bližnjo okolico, šele nato bi morala priti na vrsto ureditev infrastrukture. Za vzdrževanje jezera ni bilo v zadnjih petdesetih letih narejeno ničesar. Zavedati se moramo, da jezero lahko živi le v simbiozi s človekom. Problema se bomo lotili strokovno. Najprej bo potrebno pripraviti načrt posegov za omejevanje tujerodnih rastlinskih vrst, ki se širijo v naravnem rezervatu, in ga čim prej izvesti. Obenem bomo preverili možnost posegov za uravnavanje vodostaja. Želimo tudi urediti krožno stezo okoli jezera. Se vam zdi, da mladi radi živijo v doberdobski občini ali raje odhajajo drugam? Mladina iz naše občine je zelo navezana na svoj teritorij. To se pozna predvsem ob tradicionalnih praznikih in pobudah. Nekateri se sicer odločajo za delo v tujini, vendar se vselej radi vračajo. V primeru izvolitve koga boste imenovali v občinski odbor? Odbornike bom izbiral iz liste, s katero se predstavljam na volitvah. V njej so sposobne, pripravljene in odgovorne osebe. Ne želim, da bi v odbor bili imenovani ljudje, ki jih občani niso volili. DOBERDOB - Fabio Vizintin (Občinska enotnost) POGOVOR Z ŽUPANSKIMI KANDIDATI Rojen sem: 27. decembra 1980 v Gorici Živim: v Gorici Poklic: družboslovec, sodelavec pri goriškem zdravstvenem podjetju Knjiga: »Tekoča moderna« (Zygmunt Bauman) Film: »Moderni časi« (Charlie Chaplin) Življenjski moto: »Upanje je kot nočno nebo; nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde« (Octave Feuillet) Hobi: branje knjig, poslušanje glasbe, udeležba na koncertih, politika Športnik / športnica: Muhammad Ali Pevec / pevka: Demetrio Stratos, Bruce Dickinson Spletna stran: http://zcomm.org/zmag/, www.me- talstorm.net, www.primorski.eu Profil Facebook: ne Profil Twitter: da Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Odločitev ni bila lahka, saj župansko mesto nalaga ogromne odgovornosti, v novem mandatu pa se bodo morale občine soočiti z velikimi izzivi. Moja kandidatura temelji na odgovornem premisleku o tem, kakšen bi lahko bil moj doprinos k soustvarjanju prihodnosti naše skupnosti. Katere so vaše upraviteljske izkušnje? Pred petimi leti sem bil izvoljen v občinski svet, nakar sem postal načelnik svetniške skupine Občinske enotnosti. Lansko leto sem bil imenovan za podžupana, zato se dobro zavedam nalog in predvsem odgovornosti do občank in občanov, ki izhajajo iz upraviteljskih vlog. Zakaj ste prava oseba za župansko mesto? Menim, da sem človek, ki se je ob pravem času znašel na pravem mestu. Pred sabo imam jasno sliko o izzivih in problematikah, s katerimi se bomo v naslednjih petih letih soočali. Kateri so najbolj pereči problemi in glavne potrebe občine? T.i. dolžniška kriza evroobmočja je ustvarila precejšnje težave tudi v naši občini, sicer so prepo-trebni gospodarski ukrepi, ki naj bi ustvarili nova delovna mesta in privedli do finančne stabilizacije mlajših generacij. Če preidemo na lokalne probleme, pa lahko izjavim, da prioritete so zaključek del za širi- Ekoturizem ima orjaški potencial tev stavbe nižje srednje šole, ureditev novih grobnih prostorov na pokopališču, izboljšanje občinskih cest, nižanje stroškov in racionalizacija občinskih uradov. Katere so razvojne perspektive občine? Doberdob ima ogromen potencial, ki ga moramo vsi glavni akterji teritorija složno uresničevati. 11. vrstica 6. člena doberdobskega občinskega statuta pravi, da »Občina ščiti in spodbuja razvoj gospodarskih dejavnosti, še posebej pa kmetijstvo, turizem in trgovino ter pri tem daje prednost značilnim krajevnim dejavnostim in zadružništvu«. Že naši predniki so se zavedali, da je treba ciljati na tipične proizvode in na specifiko teritorija. Živimo na Krasu in imamo tako kulturno, arhitektonsko in zgodovinsko dediščino, da si lahko postavljamo visoke cilje, povezovanje z drugimi ustanovami in akterji pa je nujno potrebno, če jih želimo doseči. Kateri sektor ima največji potencial? Upoštevajoč, da imamo odlične gostinske dejavnosti in kmetije, bogato lokalno kulturo, floro in favno ter da med glavnimi cilji imamo ohranjanje kulturnih in bioloških značilnosti našega teritorija, menim, da ekoturizem, ki bo upošteval tudi zgodovinske specifike, ima orjaški potencial. Naše večjezično in večkulturno območje predstavlja turistični kapital, ki ima še neizkoriščen potencial. Prišel je čas, da ga ovrednotimo. Za dobro promocijo pa je potrebno, da obravnavamo Kras kot celovito območje ne glede na občinske, pokrajinske, deželne in državne meje. Se učinki krize poznajo tudi v vaši občini? Kje pa niso razvidni? Tudi v naši občini se vedno več ljudi obrača na socialno varstvene službe, kar je zaskrbljujoče. Kot Občinska enotnost menimo, da po celi Evropi mora priti do umika t.i. »varčevalnih bomb« in do uvedb gospodarskih pospeškov. Kako boste ovrednotili Doberdobsko jezero? Skušali bomo pripraviti načrte za obnovo biotopa in za turistično ovrednotenje jezera. Zavedamo se, da si bomo morali v ta namen priskrbeti finančna sredstva pri deželi ali preko kakega sklada. Imeti moramo zelo jasne pojme, kako postopati, saj vsak poseg mora biti utemeljen tako na znanstveni kot na metodološki ravni. Ne moremo si privoščiti amaterstva. Se vam zdi, da mladi radi živijo v doberdobski občini ali raje odhajajo drugam? Mladi so žal večkrat prisiljeni oditi drugam, da si lahko izborijo službo in boljše življenjske pogoje, čeprav so zelo navezani na svoje okolje. V primeru izvolitve koga boste imenovali v občinski odbor? Odborniške funkcije bodo prevzele osebe, ki so strokovno pripravljene za izvajanje svojih nalog. Ob sebi bom imel sposobno ekipo. DOBERDOB - Marino Ferfolja (Forza Doberdo) POGOVOR Z ŽUPANSKIMI KANDIDATI Rojen sem: 5. aprila 1963 v Gorici Živim: v Doberdobu Poklic: podjetnik Hobi: delo Zakaj ste se ponovno odločili za kandidaturo in za- Z jezerom dvesto novih delovnih mest kaj s podporo liste Forza Doberdo? Ponovno sem sem odločil za kandidaturo v našem Doberdobu, ker sem prepričan, da si občina zasluži boljše voditelje in da končno prvič v zgodovini pride na oblast desno-sredinska uprava. Kandidaturo s tem ciljem mi je omogočila lista »Forza Doberdo«. Poleg tega sem absolutno prepričan, da potrebuje Doberdob novo moč. Domačini v glavnem ne poznajo kandidatov na vaši listi. Kdo so? Zakaj naj bi volili zanje? Kandidati na naši listi niso lutke, ampak sposobne osebe, profesionalci z glavo na vratu. Katere so vaše upraviteljske izkušnje? V življenju sem se ukvarjal z različnimi dejavnostmi. Veliko let sem bil aktiven v sektorju oblačil. Nato sem se odločil, da se bom ukvarjal s prevozi, in sem ustanovil podjetje »Traslochi & trasporti eco-nomy«. Pred letom dni pa sem razširil dejavnost še na področje gostinstva. V tej smeri upravljam v Trstu lokale. Zato da bi pomagal brezposelnim in mladim v času hude gospodarske krize, sem se tudi odločil, da ustanovim zadrugo »Cooperativa dei senza lavo-ro«, kateri sem predsednik in ki že dve leti deluje z velikim uspehom. Zakaj ste prava oseba za župansko mesto? Sem prava oseba za župansko mesto, ker bom z vsemi občani ravnal enako - nasprotno od tega, kar se je dogajalo do danes. Vse svoje energije bom vlagal v to, da ustvarimo nova delavna mesta za nas in za naše otroke. Kateri so najbolj pereči problemi in glavne potrebe občine? V moji občini praktično ni delovnih mest: podjetja skoraj ne obstajajo več in občinska uprava ni bila v stanju, da bi privabila zunanje naložbe. Poleg tega v občini primanjkujejo infrastrukture, s katerimi bi omogočili razcvet gospodarstva. Temu bomo posvečali največjo pozornost. Katere so razvojne perspektive občine? Občina ima zelo velik potencial, s početjem prejšnjih uprav pa smo si sami rezali peruti. Že večkrat sem poskusil odpreti razne dejavnosti, toda vedno so mi zaloputnili vrata v nos. Če si bo nova uprava prizadevala, da bo v Doberdobu omogočila razvoj novih gospodarskih dejavnosti, ima naša občina vse možnosti, da postane gospodarski center pokrajine. Kateri sektor ima največji potencial? Največji potencial ima gotovo kulturno-turi-stični sektor, saj imamo v Doberdobu izredno zgodovino in veliko naravno bogastvo. Toda občina ne more živeti samo od turizma, nujno rabi tudi celo vrsto storitvenih in gospodarskih dejavnosti, za katere so v Doberdobu plodovita tla. Se učinki krize poznajo tudi v vaši občini? V občini Doberdob so učinki krize grozni. Mladi so brez dela, podjetja zapirajo in, če se trend ne spremeni, bomo kmalu »tretji svet« Italije. Kako boste ovrednotili Doberdobsko jezero? Kar zadeva Doberdobsko jezero, imamo načrte, ki bodo omogočili nastanek dvesto novih delovnih mest in pritok dobro stoječih turistov. To bomo dosegli s turističnimi ogledi našega največjega naravnega bogastva, ki ga je treba varovati, in z ureditvijo, v naravnem parku, golf igrišča z osemnajstimi luknjami. Se vam zdi, da mladi radi živijo v doberdobski občini ali raje odhajajo drugam? Mladi radi živijo v naši občini, toda zaradi velikih težav pri zaposlovanju so prisiljeni oditi drugam, tudi v tujino. Tej zgodbi moramo absolutno zamenjati konec. Cilj našega programa je ravno ta! V primeru izvolitve koga boste imenovali v občinski odbor? V našem odboru ne bo lutk, temveč sposobni ljudje. Volivci bodo oddali glas našim kompe-tencam. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. maja 2014 17 gorica - Manjšinska zastopanost v EU O Evropi pod lipami Damijan Terpin o možnosti dvojnega glasovanja: »Če bo potrebno iti na sodišče in to tezo zagovarjati, sem pripravljen« Miro Petek (z leve), Romana Jordan, Damijan Terpin in Michl Ebner Torkovo »srečanje pod lipami« v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž je bilo evropsko obarvano. Krožek Anton Gregorčič in Kulturni center sta namreč povabila evropsko poslanko Romano Jordan, nekdanjega evropskega poslanca Michla Eb-nerja in političnega tajnika stranke Slovenske skupnosti Damijana Terpina. Prva je bila izvoljena v Evropski parlament leta 2004 in 2009 na listi Slovenske demokratske stranke (SDS), drugi je bil kot viden predstavnik Južnotirolske ljudske stranke (SVP) v evropski zakonodajni skupščini kar tri mandate, od leta 1994do 2009, tretji pa letos kandidira za evropskega poslanca kot peti na listi SDS. Kot je uvodoma v imenu gostiteljev povedala Erika Jazbar, je bila povod za srečanje predstavitev knjige Romane Jordan »Za Evropo gre. Za vas gre«, v kateri poslanka, ki letos ne kandidira več, prikazuje svojo izkušnjo v srcu Evrope. Pogovor s tremi gosti, ki se je tikal številnih in raznolikih tem, je vodil časnikar in nekdanji predsednik parlamentarne Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Romana Jordan je med drugim poudarila, da je Evropski parlament kot institucija pomembnejši, kot si morda predstavljamo, saj približno 80% zakonodaje, ki jo ta sprejema, nato sprejemajo nacionalni parlamenti. In vendar se ljudje za evropske politike ne zanimajo toliko kot za nacionalne, čeprav »evropski poslanci s svojim delom zelo konkretno vplivajo na njihova življenja«. Prihodki izvoljenih so »za slovenske razmere res lepa plača«: če kdo to jemlje kot službo, ne pa kot obveznost in odgovornost, je lahko res »sanjska služba«. Ogromna razlika pa je, če na poslanstvo, ki ga opravljaš, gledaš kot na delo: »Zanj človek plača kar visoko ceno.« Terpin je povedal, da je njegova kampanja »naravnost navdušujoča, ena najlepših stvari«, ki so se mu zgodile v zadnjih 25 letih. To pa tudi zato, ker je Slovenija »širok prostor v primerjavi z zamejstvom«. Sam je ostal presenečen, ko so mu pri SDS ponudili kandidaturo; ta je sicer prebudila nekaj zanimanja, pa tudi polemik: »Upam, da bomo Slovenci v Italiji to priložnost izkoristili. Pričakoval bi, da bi kandidaturo podprle vse naše organizacije. Slovenska skupnost je podprla Tamaro Blažino na zadnjih političnih volitvah, to se nam je zdelo normalno, ker je imela možnost izvolitve. Pričakoval bi približno enak odnos s strani naše levice. Zaenkrat ni tako in to obžalujem. Zato pa je verjetno še bolj potrebno doseči dober rezultat, mogoče bi to potem spodbudilo napredek.« Ebner, »prijatelj Slovencev«, saj je njegova babica po rodu iz Celja, je med drugim povedal, da so bili ob njegovi prvi izkušnji v Montecitoriu leta 1979 na 630 po- bumbaca slancev izvoljeni samo štirje predstavniki jezikovnih manjšin. V Evropskem parlamentu je danes okrog 750 poslancev, in vendar tam ni neke homogene večine: »Vsi so manjšine. To je eden izmed najpomembnejših vidikov.« EU žal nima politike za manjšine, čeprav je v Evropi kar 168 manjšin, kar pomeni okrog sto tisoč pripadnikov. Da bi EU obstajala, pa je ukinila meje, odstranila mreže in zidove. Ti ogromni koraki pomenijo za tradicionalne narodne manjšine ob državnih mejah veliko priložnost: »Če smo prej bili manjšine, s katerimi so slabo ravnali, smo postali mostovi med narodi in državami.« Živahna je bila tudi razprava po pogovoru. Med drugim je spet prišlo na dan vprašanje o dvojnem glasovanju. Terpin je kot pravnik še enkrat zagotovil, da »ne obstaja nobena zakonska določba, ki bi prepovedala tistim, ki imamo dvojno državljanstvo, da glasujemo v Italiji in v Republiki Sloveniji. Če bo potrebno iti na sodišče in to tezo zagovarjati, sem pripravljen«. Načelo, ki v pravu velja v Sloveniji, Italiji, Evropi in povsod, zatrjuje, da »kar ni prepovedano, je dovoljeno!«. Polemika pa ima po Terpinovem mnenju »politično ozadje«, saj »Slovenija ne voli prvič v Evropski parlament«, pa tudi Republika Italija »gotovo ne gleda z velikanskim navdušenjem, da bi morda Slovenec iz Italije preko Republike Slovenije prišel v Evropski parlament«. gorica - Kandidati Občinske enotnosti Tri slovenske občine želijo vključiti v EZTS Fabio Vizintin (z leve), Livio Semolič, Alenka Florenin in Joško Terpin O vlogi in perspektivah Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO je tekla beseda na srečanju, ki je v teh dneh potekalo med županskimi kandidati Občinske enotnosti Alenko Flo-renin, Joškom Terpinom in Fabiom Vi-zintinom ter predstavnikom EZTS-ja Li-viom Semoličem. Tri kandidate so posebno zanimali dosedanje delo in načrti, ki so bili že nastavljeni med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom Vrtojbo, saj vlada okrog tega evropskega instrumenta in njegove vloge pri nadgradnji čezmejnega sodelovanja veliko pričakovanje. Semolič je najprej orisal glavne značilnosti EZTS GO in strateške smernice, ki so bile doslej določene na raznih razvojnih področjih, od čezmejnega zdravstva in turistične ponudbe do koordinirane visokošolske ponudbe. Izpostavil je tudi pomenljivo dejstvo, da dobiva čezmejni organ končno svoj sedež v Trgovskem domu, kjer bo v kratkem vodil pisarno EZTS-ja področni strokovnjak Aljoša Sosol, ki je bi izbran na javnem razpisu. Prav v tem času pa se tudi snuje dokončni dogovor med Italijo in Slovenijo glede čezmejnih načrtov, ki bodo financirani z evropskimi sredstvi, saj bo na tem poglavju v novi evropski finančni perspektivi 2014-2020 na razpolago približno 70 milijonov evrov. Predsednica FJK Debo- sovodnje - Shod SSk Kmetijstvo in turizem sta razvojni priložnosti, odpadki pa so problem Na volilnem shodu stranke Slovenske skupnosti (SSk) v Škrljah, v Sovodnjah, je bil poudarek zlasti na razvojnem predlogu za občino, »ki naj temelji na oživitvi kmetijstva in izgradnji namakalnega sistema«. Županski kandidat Julijan Čavdek je posvetil veliko pozornost upravljanju s teritorijem, »ki ga bo treba urediti v sodelovanju med občinsko upravo in zasebniki. To upravljanje pa se ne more udejanjiti, če majhne občine, kakršna je so-vodenjska, ne bodo ohranile svoje upravne avtonomije«. Čav-dek je še zatrdil, da »veliko turistično priložnost predstavljata Soča in Vipava, saj se ob njunih bregovih nahajajo enkratni naravni biseri«. V razpravi, ki je sledila, je prisotne zanimala problematika sortiranja odpadkov in uporabe novega centra za nabiranje mestnih odpadkov, ki nastaja na zemljišču nekdanje sežigalnice, dalje še napovedi o novem načinu izplačevanja službe za odvoz odpadkov in odtekanje vode iz zbirnih bazenov ob avtocesti, kar lahko predstavlja problem zaradi razmnoževanja komarjev. Julijan Čavdek v Škrljah sovodnje - Občinska enotnost v« Za večjo povezanost med ljudmi in z okoljem Ob Alenki Florenin tudi Enrico Gherghetta Lista Občinska enotnost bo drevi ob 20.30 predstavila svoj program občanom iz spodnjega dela Sovodenj. Srečanje v družabni obliki bo kot po tradiciji potekalo v Vasi, od koder izhaja županska kandidatka Alenka Florenin. Po uvodni predstavitvi bo priložnost za vprašanja, predvsem pa za sproščen klepet. V takem vzdušju je potekalo tudi predsi-nočnje srečanje pri Francetu, ki se ga je udeležil predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghet-ta. Poleg občinskih volitev, ki neposredno zanimajo občane, se je pogovor zavlekel tudi okrog vloge Evrope in nevarnih posledic v primeru prevlade protievropskih sil, pa tudi o globalni gospodarski krizi, učinkih hitrega razvoja novih ekonomij in možnih rešitvah za staro celino. Sicer je uvodoma dosedanja županja in kandidatka Občinske enotnosti v Sovodnjah Alenka Florenin veliko prostora namenila obrazložitvi smernic programa za naslednji mandat, ki ob dopolnjevanju obvez na področju javnih del in ureditve prostora predvideva predvsem stvarne načrte za novo sinergijo med občani in lastnim teritorijem. »Vodilo bodočega delovanja bo uresničevanje večje povezave med ljudmi in le-teh s svojim okoljem, preko večje uporabe obstoječih struktur, naravne in zgodovinske dediščine, ob iskanju novih priložnosti in izkoriščanju razpoložljivih sredstev, predvsem iz evropskih skladov,« je med drugim napovedala Alenka Florenin. ra Serracchiani se posebno trudi, da bi v teh dogovorih dobil vidno mesto - in s tem primerno finančno dotacijo - tudi goriški EZTS. Trije kandidati so izrazili veliko zanimanje do teh projektov in poudarili pomen čezmejnega sodelovanja za občine Sovodnje, Števerjan in Doberdob. Potrdili so tudi namero, da bi po volitvah skupaj predlagali partnerjem EZTS-ja nadgradnjo oz. razširitev tega organa na druge občine, med katerimi morajo biti tudi sovodenjska, števerjanska in doberdobska. Na ta način bi se obstoječe čezmejno sodelovanje, ki predstavlja za celoten goriški prostor odlično priložnost gospodarskega, turističnega in kulturnega razvoja, še dodatno razvilo, menijo kandidati. VOLITVE 2014 DS zaključuje kampanjo Na Trgu Unita v Gradišču bo danes ob 19. uri zaključni shod goriške Demokratske stranke (DS) v vidiku upravnih in evropskih volitev. Prisotni bodo vsi županski kandidati, ki jih DS podpira, ter kandidatka na evropskih volitvah Isabella De Monte in deželna tajnica stranke Antonella Grim. Za konec bo zaigrala skupina Radio Zastava. Jarc kritično o stoletnici Nocoj ob 20. uri prireja Lista za Doberdob zaključni volilni shod na sedežu društva Kremenjak v Jamljah. »Med predstavitvijo programa bo govor tudi o tem, zakaj Občinska enotnost v zadnjem mandatu ni unovčila obljubljenih 5.000.000 evrov od kamnoloma,« napoveduje županski kandidat liste, Aldo Jarc. Sledila bo družabnost. Jarc še opozarja: »Občinska enotnost od leta 2009 do danes ni naredila ničesar za obeleževanje obletnice začetka prve svetovne vojne. Pristopila je le k projektu, ki so ga pripravile sosednje občine in za izvajanje katerega bodo zadolžena predvsem naša društva. Ob tako pomembni obletnici je to le skromna pobuda, ki ne more opravičiti sramote zaradi nedejavnosti občine ob stoletnici. Mnenja smo, da naši skupnosti in prednikom dolgujemo veliko več, prav tako tudi obiskovalcem, ki skozi celo leto prihajajo v Doberdob in iščejo spominska obeležja.« Zaključni shod OE bo danes Zaključni volilni shod Občinske enotnosti Doberdob z udeležbo županskega kandidata Fabia Vizintina in kandidatov za občinski svet bo nocoj ob 20. uri na Gradini, ne pa jutri, kakor je bilo sprva napovedano. Sandra Savino na Korzu Kandidatka stranke Forza Italia na evropskih volitvah, Sandra Savino, bo danes med 10. in 11. uro srečevala Gori-čane med volilnim sprehodom po goriškem Korzu. 18 Četrtek, 22. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / STARA GORA - Varstveni delovni center Za začetek gradnje nove enote manjka le podpis ministrice »To pa je čisto nekaj drugega, drugačna perspektiva kot pa z invalidskega vozička,« se je včeraj veselil Sebastjan, ki je prvi preizkusil novo opremo za rehabilitacijo v Varstveno delovnem centru (VDC) Stara Gora. Terapevtska miza, ki bolnikom, ki so po poškodbah dolgo ležali, omogoča počasno dvigovanje v »stoječ« položaj in PET KONCERTOV Mesto mladih ob Trgu Evrope Letošnji festival Mesto mladih, ki ga šestnajstič organizira Klub goriških študentov, bo najobsežnejši doslej. Organizatorji so za prizorišče petih koncertov izbrali travnik ob novogo-riški železniški postaji tik ob Trgu Evrope oz. Transalpini. Mesto mladih je tradicionalna zabava, ki Novogoričanom in okoliškim prebivalcem ponuja druženje od dobri glasbi in pestrem dnevnem dogajanju. Namenjen je mladim in mladim po srcu, ker je letos koncertno prizorišče postavljeno tik ob mejo, gre upati, da se bodo udeležili tudi obiskovalci iz sosednje Gorice in okolice. Že to soboto bo nastopila glasbena skupina Bajaga i Instruktori, pred njimi pa bodo občinstvo ogrevali Hamo & Tribute 2 Love. 25. maja nastopijo Rock Partyzan in Drugo Dugme, 28. maja Klemen Klemen, King in Valterap, 29. maja Rok'n'band, 30. maja Fuckin DJ's, DJ Chusta in DJ Energy, 31. maja pa Avtomobili in Tinkara Kovač. Poleg uveljavljenih skupin se bodo na festivalu predstavili tudi mladi, še neuveljavljeni bendi iz Slovenije, ki so zmagali na KGŠ-evem Facebook natečaju. Glasbeni program bodo popestrili dogodki na različnih lokacijah, in sicer streetball, zorbing, odbojka, paint-ball, namizni nogomet, bowling in druge aktivnosti. Obisk vseh dogodkov je brezplačen, le za športne aktivnosti bo treba odšteti simbolično vstopnino. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. ~M Gledališče s tem počasno prilagajanje organizma na nov izziv, je del nove terapevtske opreme v skupni vrednosti 8.000 evrov, ki jo je center pridobil s pomočjo donatorjev - Rotary kluba. V VDC pa že težko pričakujejo tudi dolgo let obljubljeno novogoriško enoto, ki bo na istem mestu združevala dva programa - institucionalno varstvo v obliki bivalnih skupin in vodenje, varstvo in zaposlovanje pod posebnimi pogoji. Temelji novogoriške enote VDC že tri leta žalostno samevajo, saj se je gradnja zaradi stečaja gradbenega podjetja kmalu ustavila. Letos pa so se stvari končno začele premikati. Župan Matej Arčon pravi, da je vsa dokumentacija pripravljena, denar v občinskem in državne proračunu rezerviran, manjka le še podpis ministrice, ta pa mora pred tem pridobiti še soglasje vlade. Ko bo le-to dano, se gradnja lahko prične, izvajalec, Cestno podjetje Gorica, ima 270 dni časa za izvedbo objekta. 40 odstotkov od 2,2 milijona evrov vredne investicije bo prispevala Mestna občina Nova Gorica, 60 odstotkov pa bo zagotovilo ministrstvo. V VDC-ju, ki letos praznuje več obletnic, se ponovnega začetka gradnje neizmerno veselijo, saj na to enoto na Goriškem čakajo že dve desetletji. Kar 35 let je minilo, odkar so v Solkanu uredili prvo delavnico za delo pod posebnimi pogoji, ki je kasneje prerasla v VDC Solkan. Potrebe so rasle, programi so se širili in po dobrih treh desetletjih novogoriški VDC deluje na treh lokacijah: v enoti Solkan še vedno izvajajo so- S pomočjo donacije so kupili opremo za rehabilitacijo foto k.m. cialno varstvene storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Uporabniki so ljudje z zmerno in težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter osebe s pridobljeno možgansko poškodbo. V enoti Stara Gora že osem let izvajajo institucionalno varstvo odraslih oseb z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju in kombiniranimi motnjami, ter odraslih oseb s pridobljenimi možganskimi poškodbami. Od leta 2009 dalje izvajajo tudi podaljšano pobolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo. Tretja enota VDC je stanovanjska skupina Ledine, ta praznuje peto obletnico in je nekakšen začetek težko pričakovane enote Nova Gorica v izgradnji. Slednja bo na istem mestu združevala dva programa - institucionalno varstvo v obliki bivalnih skupin in vodenje, varstvo in zaposlovanje pod posebnimi pogoji za 45 oseb z motnjo v razvoju, ter bivanje za 22 oseb v t.i. bivalnih enotah, ki bodo na voljo v posebni etaži. Gradnja se bo začela predvidoma v začetku junija, zato pričakujemo zaključek del in pričetek delovanja centra v prvi polovici leta 2015. VDC Nova Gorica ima v svojem programu varstva, vodenja in zaposlitve trenutno vključenih 48 uporabnikov, za katere imajo podpisano pogodbo za storitev z ministrstvom za delo. V storitve je sicer vključenih še 20 uporabnikov nad dogovorjenim številom, to so osebe po pridobljenih možganskih poškodbah, ki storitve v taki obliki nujno potrebujejo. Ti uporabniki imajo urejeno delo v dnevnem centru v popoldanskem času, ker imajo v dopoldanskem času delovno terapijo, fizio-terapijo in hidroterapijo. »Tudi z druge strani meje prihajajo k nam uporabniki, predvsem na dnevne storitve nege, fizioterapi-je in varstva. Zelo so zainteresirani za to. Prizadevamo si, da bi to zanje uspeli urediti tudi preko zavarovalnice,« pojasnjuje direktorica VDC Nova Gorica, Tea Leban. Po njenih besedah uporabnike iz Italije pritegne ugodnejša cena storitev in individualni pristop. »Tudi uporabniki so zadovoljni in to povedo naprej drugim,« odgovarja na vprašanje, zakaj se njihovih storitev poslužuje vse več oseb iz Italije. Katja Munih fl Razstave ~M Koncerti V RUBIJSKEM GRADU bo v sklopu festivala eStoria na ogled zgodovinsko-fotograf-ska razstava od 23. do 25. maja med 10. in 16. uro. Na razpolago bo tudi knjiga »Ca-stello di Rubbia - Rubijski Grad« Paole Pre-dolin. Za ljubitelje vin bo v parku gradu Ru-bije potekala degustacija kraških vin. V MUZEJU SV. KLARE v Gorici bodo danes, 22. maja, ob 18.30 odprli razstavo »1914: LEuropa alla guerra - Dal colore delle uniformi al fango delle trincee« (1924: Evropa v vojno - Od pisanih uniform do blatnih jarkov). M Izleti MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu ob zaključku 4. izvedbe letnega projekta za šole »Mladi... na Oder! -Ragazzi... all'Opera!« vabi na ogled Donizettijeve opere buf-fe »Don Pasquale«, ki bo v občinskem gledališču v Krminu v petek, 23. maja, ob 20. uri; vstop prost. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 22. in 23. maja ob 20. uri »Norci iz Valencije« (Lope de Vega); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. SPDG prireja v nedeljo, 25. maja, v sodelovanju s sekcijo CAI iz Gorice izlet na Monte Bottai (1526 m, Karnijske Pre-dalpe). Predvidene so tri ure in pol vzpona in dve uri in pol sestopa. Zbirališče ob 6.45 na parkirišču v Ul. Puccini (slovenski šolski center) v Gorici. Odhod ob 7. uri. Možnost prevoza s kombijem. Predstavitev izleta bo danes, 22. maja, ob 21. uri na sedežu CAI; informacije po tel. 338-3550948 (Mitja). SPDG prireja v nedeljo, 25. maja, 3. kolesarski izlet MTB sezone 2014. Predstavitev izleta bo danes, 22. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Kolesarili bodo po slovenskem Krasu v okolici Avberja in Stjaka. Tura je zahtevna (55 km, 1100 m višinskih). Zbirališče na parkirišču Rdeče hiše v Gorici ob 8.30 v nedeljo, 25. maja; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), obvezna čelada, zaželjena je prijava udeležencev. SPDG vabi člane in prijatelje na vsakoletno srečanje planincev v nedeljo, 8. junija, v Boljuncu v priredbi Slovenskega planinskega društva Trst. Ob priložnosti bodo prireditelji poskrbeli za tri različno zahtevne pohode po in v okolici doline Glin-ščice. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Prijave in informacije po tel. 0481-882079 (Vlado, v opoldanskem času) in na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro. GORIŠKI USCI prireja niz koncertov v Tržiču in Ronkah z naslovom »Voci del Nord« v okviru projekta »Traspa-renze«: v petek, 23. maja, ob 20.45 bo v cerkvi Marije Matere Cerkve v Ronkah koncert zborovske skupine Ars Musica in mladinske vokalne skupine La Foiarola iz Zdravščin. V nedeljo, 25. maja, ob 18. uri bo v občinskem gledališču v Tržiču zaključni koncert vseh zborov. OBČINA IN KNJIŽNICA RONKE TER RONŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabijo na koncert Tržaškega partizanskega zbora Pinko Tomažič ob 70-letni-ci odporniškega gibanja v petek, 23. maja, ob 20. uri na Trgu Concordia (za knjižnico) v Ronkah; vstop bo prost. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 22.00 »Godzilla«; 19.50 »Maps to the Stars«. Dvorana 2: 17.15 - 19.50 - 22.10 »X-Men: Giorni di un futuro passato«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Grace di Monaco«; 22.10 »Maps to the Stars«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Godzilla«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.10 »X-Men: Giorni di un futuro passato«. Dvorana 3: 18.00 »Ghost Movie -Questa volta e guerra«; 20.10 - 22.15 »Maps to the Stars«. Dvorana 4: 17.15 - 20.00 »Grace di Monaco«;22.00 »Sexi Shop«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Le meraviglie«. S3 Prireditve V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 22. maja, ob 18. uri predstavitev »pesniške zbirke »Misli o "O"« Andreja Kokota, ki se bo predstavil na literarno-glasbenem dogodku »KultUra narodu«. »IL GIOVEDI' DEL LIBRO 2014« v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču ob četrtkih ob 18. uri do 12. junija: danes, 22. maja, bo na vrsti poezija s pesnico Gabriello Valera Gruber, ki bo predstavila svojo pesniško zbirko »Le molte case dei miei ritorni«; več na www.bibliotecamonfalcone.it. OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA vabi na predstavitev vojne knjige »Fajti hrib. Bojišče na Komenskem Krasu 1916-1917« danes, 22. maja, ob 19. uri v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Knjigo bo predstavil avtor, Vasja Klavora. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. ZSKD v sodelovanju s partnerji projekta prireja ponovitev predstave »ArT-Sprehod« v nedeljo, 15. junija, v Ljubljani na »Tednu ljubiteljske kulture«. Ob isti priložnosti organizira tudi izlet v Ljubljano z ogledom predstave, ki bo potrjen samo v primeru zadostnega števila prijavljenih. Informacije in prijave po tel. 040-635626, info@zskd.eu. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Giustina Si-vec iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Roka v Podturnu, sledila bo upepeli-tev. DANES V ZAGRAJU: 10.30, Diana Fonzar vd. Azzalini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Zagraju in na pokopališču v Vilešu. DANES V TRŽIČU: 9.50, Bruna Rocco vd. Fonio iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev; 12.00, Maria Finocchiaro vd. Marchi v kapeli pokopališča, sledila bo upe-pelitev; 12.50, Almira Zancoli vd. Bol-zicco iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. Karitas za poplavljence Na sedežu goriške Karitas na Trgu San Francesco v Gorici zbirajo denar za prebivalce območij Bosne, Srbije in Hrvaške, ki so jih v minulih dneh prizadele katastrofalne poplave. Denar je mogoče tudi nakazati na poštni tekoči račun 10289494 ali na tekoči račun zadružne banke Ločnik Fara Koprivno EU IBAN IT15 o086 2212 4010 0400 0323 364. »Politika naj se ne meša« Gradeška sekcija stranke SEL izraža zadovoljstvo zaradi odstopa Marina De Grassija z mesta predsednika ustanove GIT. »Zdaj pa pozivamo predsednico dežele Deboro Serracchiani, naj sprejme pogumno odločitev,« pravijo predstavniki SEL in pojasnjujejo, da bi moral biti novi predsednik imenovan na podlagi svojih kompetenc in izkušenj, ne pa po političnem ključu. »Kosovelovi v Tomaju« Predstavitev knjige »Kosovelovi v To-maju« bo danes ob 10. uri v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici; srečanja na kavi s knjigo« se bo udeležila avtorica Mira Cencič. Ravnikar v gledališču V avli novogoriškega gledališča bo dre-vi ob 19. uri odprtje razstave originalnih načrtov gledališča ter skic arhitekta Vojteha Ravnikarja; ob dvajseti obletnici izgradnje stavbe SNG v Novi Gorici jo je gledališče pripravilo v sodelovanju z arhitekturnim birojem Ravnikar Potokar. Kmetijstvo in turizem V dvorani La Tour v vili Russiz v Ko-privnem bo danes z začetkom ob 17.30 okrogla miza o razvoju dežele FJK na področju kmetijstva in turizma. V ŠTANDREŽU PRAZNIK ŠPARGLJEV Petek, 23. maja ob 20.45: odprtje dokumentarno-fotografske razstave v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič - Štandrež v prvi svetovni vojni Sobota, 24. maja ob 17. uri: slikarski ex-tempore za vrtce in osnovne šole na temo Štandrež ob 20.30 ples z ansamblom SOUVENIR Nedelja, 25. maja ob 19. uri: MePZ Vrtojba, komedija Večerja za enega v izvedbi štandreške dramske skupine. Sledi ples z ansamblom HRAM Sobota, 31. maja ob 20.30: ples z ansamblom SOUVENIR Nedelja, 1. junija ob 19. uri: štandreški župnijski otroški zbor, učenci štandreške osnovne šole Fran Erjavec, nagrajevanje ex-tempore. Sledi ples z ansambom HRAM Ponedeljek, 2. junija ob 19. uri: prosta zabava z ansamblom OASI Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača BOGAT SREČOLOV V ŽUPNIJSKEM PARKU MED LIPAMI w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Četrtek, 22. maja 2014 1 9 APrimorski ~ dnevnik Kozmus napovedal kolajno na EP LJUBLJANA - Čeprav Primož Kozmus lani prvič po šestih letih ni osvojil medalje na velikem tekmovanju, saj je bil na svetovnem prvenstvu v Moskvi 'šele' četrti, si je kljub temu v Zurichu na avgustovskem evropsko prvenstvo za cilj postavil odličje. Krstni letošnji nastop bo opravil konec tedna v Slovenski Bistrici, kjer pričakuje met le okrog 70 m. Dalj časa ga je ustavil poškodba, a je zdaj povsem okreval. Benatia, Perreyra, Immobile... RIM - Nogometna A-lige se je komaj končala, a v Italiji že buri duhove »calciomercato«. Roma razmišlja o ponudbi Manc-hestra Cityja za branilca Benatiaja (na sliki). Igralcu ponujajo štiri milijone evrov letne plače. Italijo bi lahko zapustil tudi prvi strelec Ciro Immobile, ki ga snubi Borussia Dortmund. Juventus, ki bi se lahko odpovedal Vidalu (zamenjal naj bi ga Candreva od Lazia), želi med drugim privabiti v svoje vrste tudi igralca Udineseja Perreyro. REPORTAŽA - Kolesarski potep z Gilbertom Simonijem in Ivom Doglio »Trst, te (ne) ljubim« Kolesariti v družbi z Gilbertom »Gibom« Simonijem, dvakratnim zmagovalcem kolesarske dirke Po Italiji, je kot odigrati nogometno tekmo z Robertom Bag-giom. Neizmeren užitek. KILOMETER 0 Pri Devinščini o Slovencih v Italiji in zgodovini Trsta Sreda zjutraj ob 9.45 zbor pri Devinščini. Prisotni: pobudnik »ekspedicije« Ivo Doglia (skupaj s Sebastianom Scag-giantejem), nekdanji »profi« Gilberto Simoni in novinar Primorskega dnevnika. Pred odhodom proti Trstu na ogled tržaške zadnje etape letošnjega Gira d'Italie (v nedeljo, 1. junija) smo najprej posrebali jutranjo kavico pri kolesarju in predsedniku kluba Team Eppinger Ivu Doglii. Tržaški športni veteran, rojen v Sa-matorci, je Simonija, - ki ga je pred leti spoznal v njegovi rojstni vasi Palù di Gio-vo, kjer stanuje še en kolesarski zvezdnik, Francesco Moser (Simonijev drugi bratranec) -, podučil, da v Trstu in drugod po naši deželi živijo tudi Slovenci. Simoni, ki dobro pozna prednosti in težave mešanih jezikovnih območij (živi v Pokrajini Trento), je pozorno poslušal zgodovino Slovencev v Italiji. Tito, Jugoslavija, STO, fašizem, vse ga je zanimalo. »Trst se je prav gotovo bolje razvijal v okviru avstrijskega cesarstva,« je ugotavljal Simoni, ki je na tržaško gostovanje v avtu pripeljal kolo 11. ETAPA Rogers presenetil, Cadel Evans še vodi GENOVA - Avstralski kolesar Michael Rogers (Tinkoff Saxo) je zmagovalec 11. etape dirke po Italiji. Na 249 kilometrov dolgi etapi od Collecchia do Savone je bil drugi Nemec Simon Geschke (Giant Shima-no), tretji pa Italijan Enrico Battaglin. Skupno vodstvo je zadržal Avstralec Cadel Evans (BMC).«Res sem vesel te zmage. Pokazala se mi je priložnost in izkoristil sem jo. Na zadnjem vzponu sem videl, da se favoriti med seboj spogledujejo in čakajo, zaradi česar sem vedel, da jih lahko presenetim. Bil je trenutek navdiha in obrestovalo se mi je,» je po zmagi povedal Rogers. Etapa naj bi bila z le dvema vzponoma nekoliko mirnejša, a kolesarji vseeno niso imeli veliko časa za počitek. «To je bila druga najdaljša etapa na dirki, bila je zelo težka. Hitrosti na startu, v sredini in na koncu so bile visoke. Sploh ni bilo lahko, pa čeprav se je pred etapo zdelo, da bo bolj mirna. Jutri se moram osredotočiti na vožnjo na čas, spet bo zahtevno, bomo videli,» je po etapi dejal skupno vodilni Evans. Danes čaka kolesarje na italijanski pentlji 41,9 kilometre dolga vožnja na čas od Barbaresca do Barola. črno-rožnate barve, s katerim je nastopil na svojem zadnjem Giru. »Bilo je leta 2010 v Veroni. Odtlej kolo v glavnem počiva v garaži. Danes (včeraj op. av.) pa sem se odločil, da ga bom pripeljal v Trst.« 10. KILOMETER (Prosek-Veliki trg) Najlepši trg na svetu in neudobna rožnata majica Ura 10.10: začetek vožnje od Kon-tovelapo Furlanski cesti do Barkovelj mimo železniške postaje do Velikega trga. Na srečo ni bilo veliko prometa. Ivo Doglia je kolesaril v ospredju. Odločil se je za nekaj panoramskih postankov. Simonija je očaral pogled na Tržaški zaliv. »Kaj je tista bela zgradba?« je spraševal 42-letni Tridentinec. »Ena od največjih tržaških znamenitosti: Miramarski grad,« mu je povedal Doglia. Bolj gost promet je bil v Barkovljah. Vožnja do Velikega trga ni bila najbolj prijetna. »Trst ni prijazen do kolesarjev. V Italiji nasploh ljudje do nas niso strpni,« je ugotavljal »Gibo«, ki ga je razveselil pogled na Veliki trg: »Vi pa imate res najlepši trg na svetu.« Prvi postanek je bila razstava v prostorih tržaškega županstva o tržaškem poklicnem kolesarju Giordanu CotturJu, ki je trikrat končal Giro na tretjem mestu, za Coppijem in Bartolijem. Simonija je najbolj očarala originalna rožnata majica, »ki - kot je ugibal »Gibo« - najbrž ni bila najbolj udobna«. Pa tudi Cotturjevo kolo ... »Kaj naša karbonska vlakna, to je kolo, to so bili pravi kolesarji, ne pa mi,« je Cotturjevemu sinu Giovanniju razlagal Gilberto. 14. KM (vzpon na Sv. Jakob) »Upam, da bodo odstranili semafor, je nevaren!« Ura 11.15: vožnja po trasi zadnje etape letošnjega Gira. Skupina se je podvojila, pridružilo se nam je še par kolesarjev. Po nabrežju smo kolesarili do bazena Bianchi in naprej do križišča, kjer smo obrnili v ulico San Marco. Začel se je vzpon (7%) proti Svetemu Jakobu. »Tu ne bo selekcije. Vzpon bo za profije mačji kašelj. Prepričan sem, da bodo v skupini drveli v hrib s hitrostjo 40 do 45 km/h,« je ocenil Simoni. Sledil je spust (9%) po ulici Rivalto in Molino a vento do Garibaldijevega trga. »Ta bo najbolj nevaren del tržaške proge. Še posebno tisti semafor na koncu spusta. Upam, da ga bodo organizatorji odstranili, drugače, še posebno če bo cesta mokra, bo ojoj,« je opozoril Simoni. Vožnja se je nato nadaljevala po Carduccijevi ulici, Oberdankovem trgu, ulici Ghega in nabrežju do Velikega trga. Vožnja z »Gibom« se je končala s skupnim kosilom v tržaški kavarni. »GIBO« O GIRU »Nesrečni Prosek je bil leta 2004 usoden« »Gibo« Simoni (desno) in Ivo Doglia. Na sliki zgoraj med ogledom razstave o Giordanu Cotturju v tržaškem županstvu fotodamj@n »Resnici na ljubo me letošnja dirka Po Italiji ne navdušuje. Zelo podobna je lanski. Doslej je bila zelo dolgočasna. Nihče ne napada. Malokdo tvega. Vsi takti-zirajo. Kje so tisti časi, ko smo kolesarji lovili ubežnike. Zdaj teh težav nimajo,« ugotavlja Simoni, ki je potrdil, da bo tudi letos odločilno selekcijo opravil Zoncolan (predzadnja etapa, 31. maja). »Furlanskega pekla (beri Zoncolan) - je dodal Simoni -se še kako dobro spominjam. Zame bo vzpon iz leta 2003 ostal zapisan z zlatimi črkami, saj sem slavil zmago in nato osvojil svoj drugi Giro (prvega leta 2001).« Tretjič bi lahko na dirki Po Italiji Simoni zmagal leta 2004, toda roza majico je po zadnji etapi oblekel klubski tovariš Damiano Cunego. »Bom hudoben, ampak takrat so mi jo nekateri klubski tovariši, nikogar ne bom imenoval, pošteno zagodli. Bil sem kapetan in dejansko so me na koncu oškodovali,« ne bo nikoli pozabil Simoni, ki je na isti izvedbi kolesaril tudi na tržaškem kronometru. »Trst je pravzaprav zame nesrečno mesto. Vas Prosek še posebno. Spominjam se, da je bilo cestišče mokro in sem na ovinku padel. Poškodbe nisem prebolel vse do konca. Končal sem tretji.« Trst je bil zanj usoden tudi na državnem prvenstvu. Kdo so letošnji favoriti? »Evans daleč pred vsemi. Drugi se še niso zbudili in ne vem, ali se sploh bodo.« ... O MLADIH »Ubogi revčki« »Ubogi revčki. Ne bi rad bil v njihovi koži. Kolesarstvo postaja vse bolj krut šport. Mladi se lažje prebijejo v svet pro-fijev. Hitro pa tudi pogorijo, saj je konkurenca neizprosna in zaradi pokroviteljev si ne smeš privoščiti napak. Ne dovolijo jim, da bi dozoreli.« ... O FINANČNI KRIZI »Župani so proti« »Nekoč so se mesta in kraji med seboj celo prerekali, ker so si želeli, da bi karavana kolesarjev šla mimo. Zdaj pa ni več tako. Organizatorji celo prosijo župane, ali bi lahko gostili etapo dirke Po Italiji. Na francoskem touru ni tako. Zaradi tega je bolj prestižen od Gira. Pravzaprav vedno bolj.« Jan Grgič DZP doo-PRAE srl 2014 © Vse pravice pridržane NOGOMET Pokalni prvaki so Goričani KOPER - Nogometaši Gorice so zmagovalci pokala Slovenije za sezono 2013/14. V finalu v Kopru so premagali državne prvake iz Maribora z 2:0 (0:0) in tretjič osvojili to lovoriko. Oba gola za Go-ričane, varovance trenerja Luigija Apollonija, je dosegel italijanski nogometaš Francesco Finocchio. Finale mladinskega pokala so dobili Koprčani, ki so po streljanju enajstmetrovk premagali Maribor s 7:5. Po rednem delu je bilo 2:2. V ženskem finalu pokala pa je Teleing Pomurje iz Beltincev s 4:1 (2:0) ugnal Rudar Škale. Katanec je izbral DEBELI RTIČ - Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je na Debelem rtiču objavil seznam igralcev, na katere bo računal na junijskih prijateljskih obračunih v Južni Ameriki proti Urugvaju in Argentini. Zaradi težav s poškodbami je Katanec poklical tudi dva novinca, in sicer branilca Domžal Erika Janžo ter vezista Rudarja Rajka Rotmana. Zaradi zdravstvenih težav sicer manjkajo nekateri standardni igralci, med njimi Valter Birsa, Zlatan Ljubijankic, Rene Krhin, Tim Ma-tavž, ni pa niti Jasmina Handano-vica. Pod vprašajem sta - zaradi obveznosti v srbskem oziroma poljskem prvenstvu, ki še nista končani - tudi še Nejc Pečnik in Dalibor Stevanovic, ki sta sicer na seznamu. Seznam za Urugvaj in Argentino: - vratarji: S. Handanovic (Inter), Oblak (Benfica), Belec (Ol-hanense); - branilci: Balažic (Karpati Lvov), Brečko (Koln), Cesar (Chievo), Ilic (Hapoel Tel Aviv), Janža (Domžale), Jokic (Villar-real), Samardžic (Šerif Tiraspol), Milec (Maribor); - vezisti: Iličic (Fiorentina), Kirm (Groningen), Kurtic (Torino), Lazarevic (Chie-vo), Mertelj (Maribor), Pečnik (Crvena zvezda), Rotman (Rudar Velenje), Stevanovic (Slask Vroc-lav), Struna (Giannina), Kampl (Red Bull Salzburg); - napadalca: Bezjak (Ludogorec), Novakovic (Shimizu S-Pulse). Še so prosta mesta Za jutrišnjo gledališko predstavo Legenda letečega odbojkar-ja v gledališču La Contrada v Trstu so še na voljo brezplačne vstopnice. Poslati je treba mail na friulfvg@federvolley.it ali ban-co@ticketpointtirste.it. V predstavi nastopa legenda italijanske odbojke Andrea Zorzi. Prvaki do 17 let VALLETTA - V malteškem Ta'Qaliju je bil finale evropskega prvenstva nogometašev do 17 let. Pomerili sta se reprezentanci Anglije in Nizozemske, ki sta se v rednem delu razšli z neodločenim izidom 1:1. Odgovor o zmagovalcu so dali šele kazenski streli, v loteriji streljanja enajstmetrovk pa so bili boljši Angleži, ki so zmagali s 4:2. BREG IN PRIMOREC OK -Turnir »Il Giulia«, sinočnja izida: Breg - Zaule 3:0, Primorec - Cgs 5:0. 20 Četrtek, 22. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI ODBOJKA - Gregor Jerončič o sezoni Sloge Tabor Televita »Preobrat je bil predvsem v glavi« V Repnu bi še rad ostal kot trener in tudi kot igralec Bonitta izbral 22 igralk Selektor italijanske ženske odbojkarske reprezentance Marco Bonitta je objavil seznam 22 igralk, med katerimi bodo tudi tiste, ki bodo nastopile na letošnjem svetovnem prvenstvu v Italiji. V njem so veteranke Francesca Piccinini, Antonella Del Core in Tai Aguero ter izkušene Nadia Centoni, Francesca Fer-retti, Enrica Merlo in Serena Ortolani. Od ekipe, ki je nastopila na zadnjem EP, so ostale Noemi Signorile, Monica De Gennaro, Valentina Diouf, Valentina Ar-righetti, Cristina Chirichella, Lucia in Caterina Bosetti, Indre Sorokaite in Raphaela Folie. V seznamu sta tudi mladinki Ofelia Malinov in Sara Bonifacio. / Gregor Jerončič ima za sabo vrhunsko odbojkarsko kariero, kot malokdo med Slovenci. Kot trener pa se je letos pri Slogi Tabor preizkusil prvič. »Ognjeni krst« je v bistvu prestal z odliko. V sezoni, ki so jo označevale nenapovedane in kronične poškodbe, neznanke in boj za obstanek, ki je bil v določenem trenutku zelo negotov, je vedno razmišljal pozitivno, spokojno je prenašal poraza (v njem je sicer gorel agonist) in bil ekipi vedno v oporo. Čisto za vsakega svojega igralca najde dobro besedo. Klasa pač. Tudi zdaj, ko se je Sloga Tabor v zaključnem delu sezone briljant-no izvlekla iz močvirja in si zagotovila pravico do četrte zaporedne sezone v B2-ligi, pravi, da se med letom ni dogajalo nič posebno pretresljivega.... Februarja ste bili po domačem porazu proti pepelki Bellarii rezultatsko v breznu. Nato ste dosegli šest zmag v osmih nastopih in se rešili še pred koncem prvenstva. Kako vam je uspel takšen preobrat? Od vsega začetka sem vedel, da je ekipa za moje pojme dobra. Od decembra dalje smo trenirali s polno paro, na tekmah pa to delo ni prišlo do izraza. Kaj se je zgodilo? Enostavno preobrat v glavi. Večja samozavest, večja prepričanost.« Preporod je sovpadel z vrnitvijo na igrišče lanskega libera Privileggija. Je bilo to zgolj slučajno? V letošnji sezoni so nastop vsakega igralca označevali plusi in minusi. Nicholas nam je bil v veliko pomoč, ker je imel Matevž Peterlin veliko težav s hrbtom. Na mnogih tekmah je bil onemogočen, jemal je pro-tibolečinske tablete. To vpliva na športni učinek. Velikokrat ni bil niti 50-odstoten. Tudi David Cettolo je prišel k sebi šele v drugem delu sezone. Za moje pojme je igralec, ki se izboljšuje. Posebno v drugem delu je igral v napadu spet zelo dobro. Še toliko bolj na servisu. Letos je prvič konstanto serviral iz skoka, večkrat zelo učinkovito. Postal je tudi napadalec s cone dve. Zame so vsi napredovali. Več imaš za sabo treningov in tekem na tej ravni, boljši si. Treba pa je dati času čas. Ključen je bil na koncu tudi Vasilij Kante. Kadar je igralec rutiniran potrebuje le dober mesec, da pridobi ustrezno formo. Fantje so sicer zdaj že izkušeni, a njihovo tehnično znanje še ni ustaljeno. Mnogo je treba delati in biti potrpežljivi. Bolj kot se je prvenstvo razvijalo, boljše je bilo. Samuel Princi je bil neznanka, na koncu pa največje presenečenje sezone. K nam je prišel kot drugi podajalec. Že na začetku pa je bilo opazno, da je sposoben igrati tudi kot prvi. Ko mu je bila zaradi vrste razlogov zaupana ta vloga, ji je bil kos. Bo-lognesi je na krilu začel zelo dobro, po tretji tekmi pa so se začele njegove težave z ramo. On je igralec napada. Vedeli smo, da imamo neizdelan sprejem, zato smo vse stavili na napad. A če je igralec poškodovan, ne more napadati. Zato je bila v določenem trenutku edina možnost ta, da smo z Ambrožem Peter-linom, ki tudi dobro napada, stabilizirali sprejem servisa. Ko je Bolognesi okreval je spet igral suvereno. Na koncu ste imeli isto postavo kot na začetku, le da je namesto Ambroža podajal Samuel. Pokazalo se je, da je bil začetni koncept pravilen. Kje bi lahko bili, če ne bi bilo težav? Sigurno bolj visoko. Največje spodrsljaje smo pravzaprav doživeli proti slabšim ekipam, tistim, ki bi jih bili morali povoziti. To so tiste tri, štiri zmage doma, ki nam manjkajo. To je stvar psihe. Na zadnjih tekmah se je kolešček obrnil in se nam je odprlo. Kako je biti igralec in trener obenem? Najtežje je na treningih, ker moram trenirati sebe in druge. Je težko, a se da. Na sami tekmi je lažje. Od januarja dalje je funkcionirala tudi koordinacija s pomočnikoma na klopi. S Smotlakom in Jercogom smo se ujeli in dobro sodelovali. Ne rečem, da minute odmora niso pomembne, a tekma je vedno predvsem odraz dela na treningu. Že tri leta ste v Repnu. Kaj se je spremenilo? Rasemo v pristopu in v razumevanju odgovornosti. Včasih še iščemo kako bližnjico, a smo pač v B-ligi, ne na vrhu. Občudujem navezanost fantov na klub. To je velika stvar. Na pravi ravni je tudi organizacija. Za osnovne potrebe je poskrbljeno. Imamo telovadnico, fitness, kondicijskega trenerja Batagelja. Gostovanja so dobro organizirana. Boste ostali? Pripravljen sem ostati. Tukaj se počutim dobro. Mi je všeč, kako se pri Slogi dela. Rad bi še treniral in tudi igral še eno sezono. Sem že toliko star, da kot igralec gledam iz leta v leto. Res pa je, da letos fizično nisem imel večjih težav. Zame ni ovir. Za društvo je problem finančni okvir. Kar zadeva mene, je to zadnji problem, razmišljam o vsem drugem. Prihodnji teden se vrnemo v telovadnico. Naslednja sezona? Kar zadeva igralske zasedbe, sem bil letos z njo zadovoljen. Največja neznanka je zdaj položaj Princija, ki je igralec Olympie. To vprašanje je treba rešiti čim prej. So pa seveda dobrodošle tudi okrepitve. Teh se pač veseli vsak trener. Kaj pa mladi iz vašega zaledja. Omenja se Petra Sosiča in Nathana Cet-tola. Imata predizpozicije za igranje v višji ligi. Uskladiti morata šolanje s treningi. Rad bi ju videl v prvi ekipi. Čaka vas tudi derbi z Olympio... Ne poznam jih. Ničesar ne more reči, razen tega, da se v zamejstvu očitno dela dobro. A. Koren Gregor Jerončič je ekipi v oporo kot trener in tudi kot igralec fotodamj@n Pobuda CONI in organizacijskega odbora ženskega odbojkarskega SP za srbske športnike TRST - V akcijo za pomoč poplavljencem se je vključi tudi organizacijski odbor tržaškega dela svetovnega ženskega odbojkarskega prvenstva, ki bo konec septembra in v začetku oktobra v Trstu, med ekipami, ki bodo nastopile v tržaški športni palači pa je tudi srbska reprezentanca. V pismu generalnemu konzulu Srbije v Trstu Draganu Kičanoviču, je predsednik organizacijskega odbora Franco Rigutti sporočil, da bodo skupaj z olimpijskim odborom CONI in deželno odbojkarsko zvezo zbirali športno opremo za prizadete srbske klube. Zbiranje se bo začelo v ponedeljek, 26. maja pri deželnem sedežu CONI (Ul.Macelli) od ponedeljka do petka od 8.30 do 16.30. NK KRAS Humanitarna akcija za Balkan Naravna katastrofa, ki je na Balkanu zajela del zahodne Srbije, vzhodne Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, je močno odjeknila tudi pri nas. Solidarnostne in dobrodelne akcije so sprožila tudi nekatera športna društva. Pri nogometnem klubu Kras iz Repna se je za humanitarno pomoč angažiral zvezni igralec rdeče-be-lih Milan Grujič. Katastrofalne poplave so uničile njegov rojstni kraj, srbsko mestece Šabac. »Te dni sem se pogovarjal s svojimi sorodniki in prijatelji. Situacija je tragična. Še slabša kot jo opisujejo mediji. Voda, ki je narasla tudi do treh metrov, je za seboj pustila opustošenje. Kot da bi padla atomska vojna. Prostovoljci še vedno iščejo trupla pogrešanih oseb. Veliko je tudi mrtvih živali. V prihodnjih tednih prebivalstvu grozijo epidemije. Obeti niso najboljši,« je opozoril Grujič, ki je obrazložil, zakaj se je aktivno angažiral in organiziral dobrodelno akcijo: »Čutil sem se dolžnega. Veliko sem premišljeval in se naposled odločil, da bi lahko pri Krasu zbirali hrano in drug material, ki bi ga nato s pomočjo tržaškega srbskega konzulata in tržaške srbske verske skupnosti poslali v Srbijo. Akciji so se pridružili tudi drugi tržaški klubi, med drugim tudi Zarja. Kaj najbolj potrebujejo na prizadetih območjih? Prioriteta so zdaj pripomočki za higieno: plenice za otroke, toaletni papir, mila, šamponi itn. Dobrodošla je tudi konzervirana hrana in pijača.« Pri Krasu bodo humanitarno pomoč zbirali v nedeljo ob igrišču v Repnu od 14.00 do 16.00 (pred tekmo play-offa proti ekipi Libarna). Prihodnji teden pa bodo zbirali v društvenem sedežu na Opčinah (Narodna ulica 47/1, nasproti kavarne Vatta) od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00. (jng) SMUČANJE - Za pridružitev Slovenije mednarodnemu sporazumu zaslužen tudi OOZUS Za naše učitelje ne bo več težav Vse je nared, da zapletov s poučevanjem učiteljev in trenerjev smučanja s slovensko licenco v deželi Furlanije Julijske krajine in drugje po Italiji ne bo več. Še letos so trenerjem, ki imajo slovensko licenco in delujejo v slovenskih smučarskih klubih, skorajda onemogočili delovanje. Na smučarski zvezi Fisi so naposled le dosegli dogovor in torej zagotovili slovenskim smučarskih klubom v Italiji nemoteno delovanje, a pod pogojem, da se tudi Slovenija pridruži mednarodnemu sporazumu o prostem pretoku učiteljev smučanja znotraj držav EU - Memorandum of understanding (v nadaljevanju MoU). In res, Slovenija bo 2. julija v Bruslju med sopodpisnicami memorandum in se bo tako pridružila skupini držav (med njimi Italija, Francija, Avstrija, Nizozemska, Danska, Češka, Velika Britanija), ki so poenotile pridobivanje licenc, hkrati pa sprejele, da bodo učitelji iz držav podpisnic lahko prosto delovali v vseh državah, vključenih v MoU. »To je prvi evropski projekt o poklicnem poenotenju v Evropi. Poklic učiteljev in trenerjev smučanja bo torej kot prvi priznan v Evropi, kar pomeni, da bo licenca, pridobljena v matični državi, veljala za vse podpisnice memoranduma,« je pojasnil Livio Rožič, predstavnik Osnovne organizacije zamejskih učiteljev smučanja (OOZUS), ki je spremljal dogovore in bil predvsem vezni člen med slovensko in italijansko stranjo. Zamejska organizacija, ki združuje vse učitelje smučanja in trenerja pri nas, je imela pri pristopu Slovenije več zaslug: slovensko stran je povezala z italijansko, pomagala je pri dogovarjanju predvsem s prevajanjem, obenem pa od samega začetka podpirala pridružitev Slovenije v MoU, da bi za vselej rešila težave s poučevanjem učiteljev s slovensko licenco na deželnih smučiščih FJK. Pri dogovarjanju je šlo predvsem za poenotenje pridobivanja licenc, torej kaj morajo učitelji obvladati, da postanejo učitelji smučanja z licenco MoU. Ker je bilo usposabljanje, ki ga v Sloveniji vodi Zveza učiteljev in trenerjev Slovenije (ZUTS), že na visoki ravni, so pogajalci s Slovenijo uskladili le nekaj podrobnosti, še največ težav pa je bilo pri določanju, kdo izmed vseh, ki so že pridobili najvišjo licenco v Sloveniji (učitelj 3. stopnje), je upravičen do licence MoU. Sopodpisniki so se domenili, da bo o tem določala sama Slovenija (torej ZUTS), ki bo v kratkem določila pogoje. »Gotovo bomo licenco MoU pridobili vsi zamejski učitelji, ki bomo izpolnjevali pogoje ZUTS-a, nato pa ostali slovenski državljani, ki imajo najvišjo licenco v Slove- niji,« je napovedal Rožič. Seveda bo treba licenco MoU potrjevati iz leta v leto. Kako, pa se mora ZUTS šele izreči. Začetki pogajanj Mou segajo v leto 2012 v Italiji in Franciji: obe državi sta si od vedno želeli zaščititi poklic učitelja smučanja, predvsem potem ko so na smučiščih obeh alpskih držav učili tudi učitelji drugih evropskih držav. Da pravil ne bi določila Evropa sama, sta se Italija in Francija domenili, da bosta sami postavili pravila in pridobili čim več sopodpisnikov. Eden izmed zadnjih srečanj ob koncu pogajanj se je zgodil tudi v naši deželi, in sicer na sedežu Dežele FJK v Trstu, kjer so se italijanska in slovenska stran domenili, koliko učiteljev z že pridobljeno licenco učitelja 3. stopnje, lahko pridobi tudi licenco MoU. Kamen spotike za italijansko stran so bili predvsem italijansko govoreči italijanski državlja- ni s slovensko licenco učiteljev smučanja, ki pa bodo naposled prav tako pridobili licenco MoU. Od podpisa naprej pa bodo tudi v Sloveniji tečajem za pridobivanje licence 3. stopnje dodali eurotest (tekmo v veleslalomu za pridobitev licence MoU) ter nadgradili eurosecuri-te, torej usposabljanje za smučanje zuna urejenih smučišč. Na sliki, z desne: Sandi Murovec, odgovoren za mednarodne stike pri ZUTS, Ivan Gruden, vodja referata ZUTS, Roberto Pierobon, predsednik zveze učiteljev Veneto, Blaž Lešnik, predsednik in direktor ZUTS, Livio Rožič, uradni prevajalec, Alessandro Vido-nis, deželni funkcionar, Lorenzo Alberti, podpredsednik zveze učiteljev FJK, Luka Vuga, deželni funkcionar. Predčasno je sestanek zapustil Mario Fabretto, predsednik zveze učiteljev FJK / ŠPORT Četrtek, 22. maja 2014 21 ALPINIZEM - Znameniti par iz Kanalske doline osvojil osemtisočak Kangčendzenga (8586 m) 12. pečat Nives in Romana PLANINSKI SVET Tek prijateljstva Planinska družina Benečija, vabi, ob deseti obletnici vstopa Slovenije v EU, vse ljubitelje teka na 10. tek prijateljstva v Benečijo. Športni dogodek se bo odvijal v soboto, 24. maja. Start 15 km dolgega teka bo ob 9. uri pri bifeju »Zder« ob Nadiži (200 metrov za vasjo Robič pri Kobaridu). Zborno mesto »zamejskih« tekačev bo ob 8.15 v zaselku Sarženeta pri Špe-tru. Po startu teka bodo tekači krenili po levem bregu Nadiže do bivšega mejnega prehoda Robič ter naprej do prve beneške vasi Štupca. V vasi na Logu bodo tekači prečili most in se podali na desni breg Nadiže. Tek se bo skozi vasi Podvršč, Podbonesec, Ščigle, Laze, Tarčet, Kras in Bjače nadaljeval do Nokul, kjer bo cilj. Dobršnji del proge poteka po asfaltu. Organizator bo poskrbel za okrepčevalne točke ter prevoz na strartno mesto. Pogostitev in veselo druženje bo v Špetru v Slovenskem kulturnem centru po 12. uri. Startnina znaša 5 EUR. Organizatorji teka so Planinska družina Benečije, Inštitut za slovensko kulturo, Fundacija Poti miru v Posočju, Planinsko društvo Kobarid in Ko-bariški muzej. Namen Teka prijateljstva je zbliževanje in utrjevanje prijateljstva med slovenskimi, furlanskimi in italijanskimi tekači in planinci. Njegov namen je združevati iskrene, dobromisleče prijatelje z obeh strani Matajurja in Kolovrata. V premagovanju kilometrov se kuje pravo prijateljstvo... Izlet na Matajur Slovensko planinsko društvo Trst prireja v nedeljo, 25. maja 2014, avtobusni izlet na Matajur. Izlet smo si zamisli tako, da je primeren za vse. Bolj trenirani planinci bodo lahko izbrali daljši pohod. Na vrh se bodo povzpeli iz zaselka Mašere. Na prijetni planinski poti, ki se vije najprej skozi gozd nato pa preko cvetočih travnikov vse do vrha Matajurja, simbola Nadiških dolin, bodo približno v treh urah premagali 880 m višinske razlike. Ostali pa bodo z avtobusom nadaljevali pot do koče Pelizzo (1325 m). Tu bodo izbrali prijetno, dvourno, krožno naravoslovno pot pod vrhom Matajurja, ki jo je pred leti uredila Gorska skupnost Nadiških dolin. Pot je zelo razgledna, dotika se različnih točk, ki so pomembne bodisi iz naravoslovnega bodisi iz zgodovinskega vidika. Opremljena je tudi z informativnimi tablami. Seveda pot vodi tudi na vrh, kjer stoji kapelica in razgledna plošča. Vrh pa nudi enkra- ten pogled vse naokoli, na 360 stopinj. Prav v bližini se dvigata gori Mija in Kobariški Stol, nekoliko dlje pa Karnijske Alpe in Zahodni Julijci, kjer kraljuje Kanin. Na drugi strani se v soncu kopajo Nadiške doline in Furlanska nižina tja do morja. Na vrhu se bosta skupini srečali in se skupaj spustili do koče Dom na Matajure, kjer se bodo izletniki okrepčali. Sledil bo skupen sestop do koče Pelizzo, kjer bo čakal avtobus. Odhod iz Trsta, s trga Oberdan, ob 8. uri oziroma ob 8.15 s trga v Se-sljanu. Za prijavo, je samo še nekaj mest na razpolago, lahko pokličete telefonski številki: 040 413025 (Marinka) in 040 220155 (Livio). Vabilo SPDG na 42. srečanje planincev v Boljuncu Tržaški planinci bodo v nedeljo, 8. junija, gostili udeležence 42. srečanja planincev iz obmejnih krajev v Italiji, Avstriji in v Sloveniji. Prireditev bo v Boljuncu, v občini Dolina, na prireditvenem prostoru ob gledališču Prešeren. Od tu se bodo udeleženci napotili na tri različno zahtevne (trajanje okrog 3 ure) vodene pohode v dolino Glinščice, oziroma v okolico Doline, posebno pobudo pa pripravljajo tudi za plezalce. Pobuda vsakoletnega srečanja s ciljem krepitve prijateljstva in sodelovanja med slovenskimi planinci, se je porodila pred več kakor štirimi desetletji med planinci z Jesenic, Trsta, Celovca in Gorice in se v vsem tem času ohranila, krepila in tudi spreminjala, iz leta v leto, iz kraja v kraj. Letos bo srečanje na Tržaškem in se vključuje v niz prireditev ob 110-le-tnici SPDT. Vabilo za udeležbo velja tudi članom društva, ki se sicer raznih pohodov ne udeležujejo in prijateljem, ki so radi v veseli in prijetni planinski družbi. Priložnosti za skupno preživetje v prijaznem in sproščenem okolju bo veliko. Goriški planinci bodo poskrbeli za avtobusniprevoz. Prijave že sprejemajo na sedežu društva. Informacije: Vlado tel. 0481/882079. Nives Meroi in Roman Benet, neločljiv par tudi v gorah arhivski posnetek KOŠARKA Drugi poraz za Bana in De Petrisa Košarkarja Jadrana Borut Ban in Carlo De Petris sta na univerzitetnem finalu v Milanu spet doživela poraz. Tokrat je bil v »derbiju« boljši CUS Udine. Zmagal je s 77:68, potem ko je CUS Trieste po prvem polčasu vodil kar s 16 točkami prednosti. »V drugem polčasu so Videmča-ni postavili consko obrambo, ki je nismo znali premagati,« je poraz komentiral Ban. Danes čaka tržaške študente še nastop proti ekipi CUS Genova. Za uvrstitev v polfinale morajo danes dopoldan zmagati najmanj z 11 točkami prednosti. V skupini B nastopajo CUS Torino, CUS Pisa, CUS Firenze in CUS Chieti. Vsi so se v finale uvrstili po predhodnih kvalifikacijah. »Včeraj, 17. maja 2014 okrog 12. ure (po lokalnem času), sta Nives in Romano osvojila vrh Kangčendzenga (8586 m). To je njun dvanajsti osemtisočak.« Tako je Leila, sestra alpinistke Nives Meroi, s kratkim zapisom na svojem blogu obvestila svet o še enem uspehu neločljivega alpinističnega para. Podrobnosti o vzponu še niso znane. Kangchenjunga leži na meji med Nepalom in indijsko zvezno državo Sikim. Ime tretje najvišje gore na svetu v dobesednem prevodu pomeni »Pet snežnih zakladov«, saj osrednji masiv gore sestoji iz petih vrhov, od tega segajo štirje nad 8.450 m, kar je na svetu edinstveno. Kangčendzenga ima v zgodbi alpinističnih podvigov alpinistke Nives Meroi iz Bergama in Romana Beneta, Kanalskega Slovenca po rodu iz bližnjih Rateč, posebno mesto. Vrh sta naskokovala že leta 2009, a sta morala vzpon prekiniti zaradi zdravstvenih težav Romana. Slovenski alpinist je sicer takrat ženo pozval, naj nadaljuje sama, a je Nives misel zavrnila in moža pospremila v dolino: »Vedno sva plezala skupaj. Če bi nadaljevala sama, vrh ne bi imel enakega pomena,« je takrat dejala ob vrnitvi. Po hudi bolezni Beneta (zbolel je za hudo aplazijo kostnega mozga) se je alpinistični par spet vrnil v visokogorje leta 2011, naslednje leto pa spet v Himalajo. Takrat jima osvojitev vrha Kangchenjunga ni uspela, letos pa sta stopila na vrh kot vedno brez dodanega kisika, pomoči višinskih nosačev in vnaprej postavljenih taborov. Njun cilj je, da bi se povzpela na vseh 14 osemtisočakov. Manjkata jima še Makalu in Annapurna, osvojila pa sta Nanga Parbat (8125 m - 1998), Shisha Pangma (8046 m - 1999), Cho-Oyu (8202 m- 1999), Gasherbrum II (8035 m - 2003), Gasherbrum I (8068 m - 2003), Broad Peak (8047 m - 2003), Lhotse (8516 m - 2004), Dhaulagiri (8164 m - 2006), K2 (8611 m - 2006), Everest (8850 m - 2007), Manaslu (8163 m - 2008). Kangčendzenga je nenazadnje povezana s slovensko alpinistično zgodovino uspehov in tragedij. V letih od 1965 do 2004 je na njenih pobočjih in okolici plezalo več kot deset slovenskih odprav. Vrh ima tudi slovensko smer: po južnem stebru sta na južni vrh gore splezala Marko Prezelj in Andrej Štremfelj leta 1991 in za preplezano prvenstveno smer prejela najprestižnejšo svetovno alpinistično nagrado zlati cepin, za najboljši alpinistični vzpon sezone. Na Kangčendzengi in okoliških gorah pa je za vselej ostalo kar sedem Slovencev. (V.S.) □ Obvestila AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSSDI, organizira kamp IGRAJMO MINIVOLLEY za deklice in dečke letnikov 2003-2007 od 16/06/2014 do 20/06/2014 v nabrežinski telovadnici od 8.30 do 13.00 ure. Poskrbljena bo jutranja malica. Za prijave in informacije: tajništvo telovadnica 040200941, Lajris 3488850427, Cirila 3355313253 in mail csdasdsokolgmail.com AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v petek, 13. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. SK DEVIN prireja kolesarski sejem od 23. do 25.maja v prostorih trgovine GRANDUINO v Devinu s sledečim urnikom: petek od 15. do 19.30 zbiranje opreme, sobota od 10. do 19.30 zbiranje in prodaja, nedelja od 10. do 18. prodaja od 16. do 18. prevzem opreme. ŠD BREG bo v soboto, 31. maja, v športnem centru Silvana Klabiana v Dolini organiziral srečanje nogometašev Brega vseh časov (Revival). Zbor bo ob 15.00. Tekme se bodo začele ob 16.00. Sledila bo družabnost. Informacije: 3488833730 ali 3291258112. SPDT organizira od 23. do 28. junija, planinsko šolo na Planini pri jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpisovanje na e-pošto: mladinski@spdt.org. Za informacije: 338-4913458 (Franc). JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 31. maja od 14.00 do 18.00 v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda Optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! Toplo Vabljeni! JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored tečajev: od 16. do 20. junija, od 23. do 27. junija, od 30. junija do 4. julija, od 7. do 11. julija, od 14. do 18. julija, od 21. do 25. julija, od 28. julija do 1. avgusta, od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00, ob sobotah od 16.00 do 18.00 na sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccupa.org NK KRAS REPEN v sodelovanju z ZSSDI organizira Sportni poletni kamp za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. junija 2014 do 21. junija 2014 na športnem igrišču v Repnu. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15-17.00. Vpis najkasneje do petka 6. 6. 2014. Za prijave in informacije: tajništvo 0402171044, Roberta 3332939977. AŠD SOVODNJE in ZSŠDI vabita na mladinski nogometni kamp Sovodnje 2014, ki bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 16. junija do 20. junija od 8.30 do 12.30. Prijavijo se lahko dečki in deklice letnikov od 2000 do 2009. Informacije po e-pošti: asdsovodnje@libero.it ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039-3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039-3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386-40607320 (Rok Černe). AŠZ DOM GORICA vabi na mesec odprtih vrat: vadba v mesecu maju bo brezplačna za vse, ki bodo želeli poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Micro-minibasket (letniki 2004 in mlajši): torek in sreda od 16.30 do 17.30 in petek od 16.00 do 17.00; Under 12 (letniki 2002-03): torek in sreda od 17.30 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00; cheerleading (vadba je namenjena dekletom osnovne šole): ponedeljek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.30 do 18.00; informacije pri ASZ Dom, tel. 0481-33288, domgorica@gmail.com in Andrej Vremec, tel. 338-588958, marinandrej@alice.it. TRADICIONALI KARATE - Matteo Blocar (Shinkai) konec tedna na DP »Cilj je finale« Plavanje ga ni navdušilo, bolj so ga privlačile prve ure karateja, ki ga je spoznal pri zgoniške klubu Shinkai karate. Matteo Blocar, Šempolajčan od rojstva, je karate hitro vzljubil: zdaj sodi med najboljše tekmovalce pri nas in predvsem med tiste, ki so popolni v borbah in katah: »Takih, ki so kompletni, ni veliko,« poudarja mojster in duša zgoniškega kluba Sergij Štoka. »Pri nas od vedno podpiramo popolnost tekmovalcev.« Tačas se 22-letni Blocar pripravlja na državno prvenstvo tradicionalnega kara-teja: po deželnem naslovu se bo v soboto in nedeljo v kraju Bassano del Grappa pomeril z najboljšimi v Italiji: »Konkurenca je zelo kakovostna, saj sodijo italijanski karateisti med najboljše v Evropi. Rad pa bi nastopil v finalu, torej med najboljšimi osmimi v Italiji.« To bi bilo za Blocarja zelo dober rezultat, glede na to, da se še nikoli ni uvrstil v finale. Na državni fazi je že nastopil, a nikoli mu ni uspel preskok med najboljše. Prvič se bo pomeril med člani, torej tekmovalci med 22 in 35 let, ki so lažji od 75 kilogramov. »Vborbah izstopam predvsem zaradi dobrih udarcev z nogami, manjka pa mi eksplozivnost, pri katah pa moram izboljšati še položaj bokov,« sebe ocenjuje črn pas, 1. dan, ki bo leto zadnjič nastopal v tej kategoriji. Kmalu ga čaka izpit za prestop v 2. dan. S svojimi tekmeci na državnem prvenstvu le malokrat meri moči: najboljši izhajajo iz klubov Lombardije, Veneta, Emilije Roma-gne in tudi iz Apulije. »Več primerjav imam s slovenskimi karateisti, ker tam večkrat nastopamo in včasih skupaj treniramo,« razlaga Blocar, ki trenira od dva- do trikrat tedensko pod vodstvom društvenih trenerjev Sergija Štoke in Elie Hrovatina, včasih pa tudi z drugimi mojstri Furlanije Julijske krajine in pa na skupnih treningih tekmovalcev iz Furlanije Julijske krajine. Šempolajčan je zdaj zaposlen v skladišču, kjer je odgovoren za kakovost blaga, v prostem času pa pomaga tudi skupnosti sv. Egidija. Govori slovensko, čeprav je sin italijansko govorečih staršev: »Obiskoval sem slovenski vrtec, zdaj pa se v slovenščini pogovarjam v klubu in s prijatelji,« pove Matteo. (V.S.) www.supernova.si ¿m NAKUPOVALNI CENTER SUPERNOVA NOVA GORICA VIA LJUBLJANA Izpolnite kupon, ga oddajte hostesi v Supernovi in ob 19h pričakujte presenečenje! SUPERNOVA NOVA GORICA, Prvomajska ulica 35, 5000 Nova Gorica i in ob 19h pričakujte presenečenje! SUPERNOVA / RADIO IN TV SPORED Sreda, 21. maja 2014 1 ~J SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.10 Nad.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledi vremenska napoved 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: The Good Wife 17.10 Okrogla miza 17.55 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.10 Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Show: Ammutta Mud-dica 23.30 Talk show: Matrix O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Nad.: Un medico in famiglia 23.25 Talk show: Porta a Porta 7.00 Nan.: Friends 7.30 14.35 Show: Vecc-hi bastardi 8.30 15.50 Show: Urban Wild 9.4017.40 Show: Come mi vorrei 10.20 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fratello 14.10 Nan.: Simpsonovi 15.25 What's my destiny Dragon Ball 16.45 Serija: The Big Bang Theory 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Wild - Ol-trenatura 0.00 Show: Chiambretti Supermarket La 7 LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Anno Uno ^ Tele 4 23.45 Film: Riders ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Deželni dnevnik -Buongiorno Italia 7.30 Deželni dnevnik -Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.25 Kolesarstvo 12.45 20.10 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S. 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2014, prenos 12. etape 18.05 Dok.: Aspettando Geo 18.15 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Evropske volitve 2014 22.30 Film: Il giudice ragazzino u Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Magnifica ossessione 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Submerged - Allarme negli abissi (akc., i. S. Seagal) 23.20 Film: I nuovi eroi 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e 21.45 Film: Usodni vlak - Ljubezenska zgodba (dram.) 23.25 Serija: Inšpektor Banks iT Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 Poročila 9.00 25. redna seja DZ, prenos 17.50 19.30, 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.40 Ozadja 21.30 Žarišče 22.00 Volitve v Evropski parlament - soočenje z znakovnim jezikom Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.50 Cez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 School is cool 15.00 Najlepše besede 15.30 Nogomet: EP, finale 17.25 Gio 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Cetr-tkova športna oddaja 19.30 Tg - dogodki 19.45 Kino premiere 20.00 Košarka DP, finale, prva tekma 21.40 City folk 23.20 Sledi Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Predstava: Časovni popotnik 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Ansambel Spev, 1. del 19.20 Mozaik za gluhe in naglušne 19.55 Evropa, moja dežela 20.00 Med nami 20.30 Praznik mesta Postojna 21.00 Predstavljamo 21.30 Jezero pri Podpeči 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik If" Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Dok. film: Polne vreče zgodb 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 16.45 Dobra ura 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Volitve 2014: Soočenje neparlamen-tarnih strank 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.10 Kviz: Male sive celice 8.55 Infodrom 9.05 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.40 Dobro jutro 14.05 Točka 15.15 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.40 Evropski magazin 16.05 Dok. serija: Vodni grob orjaškega lenivca 17.00 Mostovi - Hidak 17.40 Točka preloma 18.10 Dok. serija: Village Folk 18.20 Turbulenca 18.55 Točka 19.45 Žrebanje Deteljice 20.00 Košarka: DP, Krka - Union Olimpija, finale, prva tekma, prenos pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.25 12.55 Nad.: Budva na morski peni 8.25 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 9.15 10.30, 11.40 Tv prodaja 9.3016.45 Nad.: Sila 10.4517.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.55 Serija: Denar ali ženo? 12.25 Serija: Princeska 14.00 23.35 Nad.: Franklin in Bash 14.55 22.40 Nad.: Črni seznam 18.55 24UR - vreme 19.00 22.10 24UR - novice 20.00 Serija: Epilog 21.15 Nad.: Mentalist Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.45 Serija: Dva moža in pol 8.40 19.00 Nan.: Novo dekle 9.05 14.20 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 Nad.: Inovatorji 10.55 Serija: Živali ne delu 11.30 Astro TV 12.30 Tv prodaja 13.15 19.25 Serija: Gremo naprej 15.20 Serija: Na kraju zločina 16.15 Film: Mladi Herkul 18.0019.55 Svet 20.05 Film: Cedar Rapids 21.40 Nad.: Kriva pota 22.35 Film: Verižna reakcija RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Gradovi in njihove skrivnosti; 12.15 Dolgo devetnajsto stoletje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Maja Hader-lap: Angel pozabe - 14. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Radio Koper svetuje; 10.45 65 let Radia Koper; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; Četrtek, 22. maja La 5, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Love actually Velika Britanija 2003 Režija: Richard Curtis Igrajo: Hugh Grant, Billy Nig-hy, Liam Neeson in Emma Thompson Novi predsednik angleške vlade je single in takoj po vstopu v poslopje na številki 10, znamenite Downing street se zaljubi v eno od članic osebja. To seveda povzroči precej zmede. Istočasno pa tudi njegov prijatelj, ki je pred tem zbežal na jug Francije, da bi si potešil strto srce, najde novo ljubezen. Srečno poročena ženska v istem trenutku čuti, da se z možem oddaljujeta. Ljubezen po mnenju Richarda Curtisa povzroča veliko zmedo v življenju vseh in posledice so pri tem prijetne, a tudi boleče. S filmom Love actually je angleški režiser združil v eno več takih ljubezenskih prizorov, ki imajo en sam skupni imenovalec: srečni konec ... 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 13.40 Volitve v Evropski parlament; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Glasbena medigra; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 22. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1020 Po vsej deželi bo prevladovalo jasno ali delno oblačno vreme. V nižinskem pasu in na območju Predalp pa bo verjetno oblačnost nekoliko gostejša. Pihal bo šibak veter. Danes bo pretežno jasno, le ponekod v hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije bo občasno še zmerno oblačno. Predvsem čez dan bo pihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 13, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. Po vsej deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost. Čez dan bo ponekod lahko deževalo. Obstaja možnost posameznih ploh in neviht. Proti večeru se bo vreme izboljšalo. Jutri bo sprva dokaj sončno, čez dan pa bo oblačnost od zahoda naraščala. Še bo pihal jugozahodni veter. Popoldne in zvečer bo nastalo nekaj ploh in neviht, ki se lahko ponekod zavlečejo tudi v noč. 2000 m...........11 2500 m............8 2864 m............6 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 7, v gorah 8,5. Princ Charles primerjal Putina s Hitlerjem LONDON - Britanski prestolonaslednik princ Charles je med obiskom v Kanadi sedanja dejanja ruskega predsednika Vladimirja Putina primerjal z ravnanjem Adolfa Hitlerja. Več prič je slišalo to opazko, ki jo je princ Charles izrekel v pogovoru z Marienne Ferguson, ki je pri 13 letih ubežala nacistom in ki je izgubila družino zaradi holokavsta. Danes 78-letna Fergusonova je za Daily Mail pojasnila, da se je s princem Charlesom pogovarjala o svoji družini in razlogih za prihod v Kanado. "Princ je nato dejal, da zdaj Putin dela enako kot Hitler," je povedala. Dodala je, da se z njim strinja, tako kot verjetno še mnogo ljudi. Priznala je, da so jo pripombe presenetile, ker člani kraljeve družine običajno ne izražajo takšnih stališč, a so se ji zdele iskrene. (STA) Francozi osramočeni: 2000 novih vlakov je preširokih ŽELIM SI ATRAKTIVNO, TEHNQLOSKO DOVRŠENO TEP DOSTOPNO HIŠO IN NIC VEG -sSBBft CIEA - «OVft LINIJA SOKWMIHJWIH.ICHIH MlS Z ORIGINALNO TCHMOL.OGUO LUU4R Min p scdobm htn to nudi ™ l™ha JQCfl^pt KfuftTO 11 fu tM* J» moderno rtPpMrAiU klMtifti urhwKlurl t i*lh& pet rta Icffiio k< z.igo!.i .'in in zavclp: kr-» f' f+rftviifi i"-;.i pfrjmh rrtfilti -UOv rtud IJ bivfllto I: +5M i lil » t luiYiHj.il H Lumar T_______ - I.. . rVn r ij-i-Jp- .li Tifcgl ¥ TM| riirpi prfip PARIZ - Pri francoskih železnicah (SNCF) so osramočeno ugotovili, da je 2000 novih vlakov, vrednih 15 milijard evrov, ki so jih naročili, preširokih za številne regionalne železniške postaje. Gre za veliko sramoto, ki je SNCF že stala več kot 50 milijonov evrov, na koncu pa bo strošek veliko višji. Gradbena dela za razširitev postaj, tako da bodo novi vlaki lahko peljali mimo, so se že začela. Doslej naj bi jih popravili kakih 300, a prilagoditi bi jih morali še tisoč. Do napake naj bi prišlo, ker je državno podjetje RFF, ki upravlja železniško omrežje, SNCF posredovalo napačne podatke o dimenzijah. iifi- T±™i «Mt, i™r Aht^U^ldtV nU.u »M tov^iji pvduC^ BbvM** jezikoslovje - Zavod za uporabno slovenistiko Trojina Spoznavanje slovenščine s pomočjo spletne Igre besed LJUBLJANA - Zavod za uporabno slovenistiko Trojina je v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki za računalništvo razvil spletno aplikacijo Igra besed. Gre za didaktično igro, ki ponuja možnost na zabaven in sodoben način utrjevati in nadgrajevati znanje slovenščine. Igra besed, ki se nahaja na spletnem naslovu na spletnem naslovu http://www.igra-besed.si/, prinaša preizkus v poznavanju besednih zvez, sestavljenih iz pridevnika in samostalnika, kot npr. rdeča jagoda. Računalnik ponudi začetek ali konec besedne zveze, igralec pa mora napisati besede, ki se najpogosteje pojavljajo na manjkajočem položaju. Vpisane besede se točkujejo glede na mesto na seznamu pogostosti, ki temelji na pojavitvah besednih zvez v časopisih, revijah, internetu ipd. "Dejstvo je, da se razvijalci iger v Sloveniji redko odločajo za izdelavo didaktičnih iger z jezikovno vsebino, po eni strani zato, ker v tovrstnih igrah ne vidijo potenciala za dobiček, po drugi strani pa zato, ker nimajo dostopa do podatkov oziroma znanja za pripravo ustreznih podatkov," je za STA povedal direktor Trojine Iztok Kosem. Nekaj didaktičnih iger, povezanih z rabo jezika, je sicer najti na interaktivnem izobraževalnem portalu Lilibi, ki pa je namenjen zgolj otrokom do konca prvega triletja osnovne šole in je plačljiva storitev. Po drugi strani so mladim v Sloveniji primerljive besedne igre za tuje jezike - predvsem za angleščino -na voljo v večjem obsegu, nekatere med njimi so tudi precej priljubljene, še pojasnjuje Kosem. Z Igro besed tako želijo "narediti prvi korak k zapolnitvi tega manka in ponuditi mladim možnost, da na zabaven in sodoben način spoznavajo tudi slovenščino oziroma utrjujejo in nadgrajujejo svoje znanje slovenščine". Zavod Trojina je del sredstev za razvoj aplikacije pridobil v okviru razpisa ministrstva za kulturo, del sredstev so namenili sami, kar nekaj dela pa je bilo opravljenega na prostovoljni osnovi. Podatki v igri temeljijo na zbirkah besedil oziroma korpusih, izdelanih v zadnjih letih. Brez teh novih jezikovnih virov izdelava takih aplikacij ne bi bila mogoča. To je po besedah Kosma dodaten argu- ment za to, da je treba razvijati osnovno jezikovno infrastrukturo, ki je čim bolj odprta in dostopna, da lahko kdorkoli z dobro idejo izkoristi te podatke za včasih tudi nepričakovane namene, recimo za razvoj jezikovnih iger. "Poudariti moram, da igra besed, za razliko od mnogih drugih iger in aplikacij, ni zgolj lokalizirana oziroma v slovensko okolje prenesena tuja igra, ampak gre za proizvod domačega znanja. To znanje temelji na naši raziskovalni dejavnosti in usmeritvi k doseganju čim večje uporabne vrednosti raziskovalnega dela," še pravi Kosem. Aplikacijo so zagnali že konec novembra lani, nato so opravili obsežnejša testiranja z nekoliko manjšim krogom uporabnikov, da so izpopolnili uporabniško prijaznost igre in ji dodali določene funkcionalnosti. Pred kratkim so jo nato tudi uradno zagnali za širšo javnost. Igro nameravajo v prihodnosti nadgrajevati z novimi podatki - npr. drugimi besednimi zvezami in kombinacijami - in novimi načini igranja, če bodo za to uspeli pridobiti ustrezna sredstva. Obenem upajo, da bodo njeno didaktično vrednost prepoznali tudi učitelji slovenščine in ustanove, kot je zavod za šolstvo, in mogoče našli mesto zanjo pri poučevanju slovenščine, tako kot maternega kot tujega jezika. Odprti so tudi za različna sodelovanja za izboljšavo igre. (STA)