RAZVOJ PREBIVALSTVA V ALPAH 
Mirko Pak X 
O s n o v n i d e j a v n i k i r a z v o j a p r e b i v a l s t v a v A l p a h 
Pod vplivom socialno ekonomskega razvoja je prav prebivalstvo Alp doživljalo 
v zadnjih 130 letih največje spremembe v Evropi. Razlogi za to so relief, do-
stopnost in drugi naravni ter od njih odvisni družbenoekonomski elementi. Tako 
Ruppert opredeljuje tri vrste območij, za katere veljajo posebneregionalno-
strukturne spremembe v Alpah (Ruppert, 1982): 
- Območja močnejšega spreminjanja razporeditve prebivalstva in deloma odse-
ljevanja, kar je od druge polovice prejšnjega stoletja povezano z zmanjševa-
njem kmetijskega prebivalstva in s še posebno močno koncentracijo v zgostit-
venih jedrih (francoske Alpe, zahodne italijanske Alpe, deloma južna Švica). 
- Območja redkejšega spreminjanja razporeditve prebivalstva in deioma odse-
ljevanja, toda s še vedno prisotno kmetijsko strukturo in z manjšo koncentra-
cijo v zgostitvenih jedrih (vzhodni deli Švice, avstrijske Alpe, še zlasti Južna 
Tirolska in Bavarska). 
- Območja močnejših sprememb v razporeditvi prebivalstva in njegovi močnejši 
koncentraciji ter krajše obdobje močnejšega zmanjšanja števila kmetijskega 
prebivalstva ob hkratnem hitrejšem naraščanju sekundarnega in počasnejšem 
terciarnega prebivalstva. 
Takšno pestro regionalno stanje je rezultat močnih regionalnih sprememb pred-
vsem od začetka industrializacije naprej, to je od polovice prejšnjega stoletja. 
Razvoj industrije je povečal potrebo po hrani, kmetijska pridelava se je izboljša-
la in komercializirala. Izboljšane prometne razmere so vse to pripeljale tudi 
v Alpe, kar je uničilo velik del malih kmetov, ki so dotlej predstavljali veliko 
večino prebivalstva. To je sprožilo depopulacijo, ki je najprej zajela najbolj 
razvite Zahodne Alpe in se polagoma širila proti vzhodu. 
Gostota prebivalstva na podeželju in v manj razvitih občinah, oziroma predelih 
je nazadovala, v drugih pa se je večala. Depopulacijo je povsod spremljalo 
zmanjšanje rodnosti, zmanjšanje števila družinskih članov, pospešeno odselje-
vanje mladih žensk, nagel porast števila praznih kmetij in opuščanje zemljišča. 
Izredno močno se je zmanjšalo število in delež kmetijskega prebivalstva. 
Dr. , izr . univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza 
Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu 
Obzornika 
78 
V p l i v i n d u s t r i a l i z a c i j e na de m o g e o g r a f s k i r a z v o j 
Med vsemi alpskimi predeli je depopulacija najhitrejša, že pred letom 1850, 
nastopila v najbolj razvitih francoskih Alpah. Tako se je v okrožju Oisans šte-
vilo prebivalstva v obdobju 1846-56 zmanjšalo za 10%. Depopulacijo je prekinil 
le rahel porast prebivalstva v severnem delu francoskih Alp pred I. svetovno 
vojno, kamor je gradnja HC prinesla tudi nekaj več industrije. Sicer je naza-
dovanje še zlasti v južnem delu trajalo vse do konca II. svetovne vojne, ko je 
prebivalstvo doseglo svoj absolutni minimum. 
Švicarske Alpe je depopulacija dokaj silovito zajela v letih 1880-90, vendar se 
je odseljevanje ustavilo že konec stoletja. V tem času so južni kantoni izgubili 
do polovice svojega prebivalstva. 
V istem desetletju kot Švico je depopulacija zajela tudi zahodne predele Avstri-
je, kjer se je zlasti v Vorarlbergu in zahodni Tirolski v dveh tretjinah občin 
število prebivalstva zmanjšalo. Vzhodne avstrijske alpske predele je depopula-
cija zajela kasneje in manj silovito. 
Velike spremembe v razvoju alpskega prebivalstva med obema vojnama so bile 
predvsem posledica ekonomske krize. Splošno pomanjkanje delovnih mest je 
prisililo del prebivalstva v delo na domači zemlji, torej v kmetijstvo in v goz-
darstvo, le del prebivalstva pa se je kot odvečna delovna sila odselil. To je pri 
vedlo do počasnejšega odseljevanja, posamezni predeli pa so beležili celo po-
rast števila prebivalstva. 
Depopulacija se je nadaljevala predvsem v hribovskih predelih francoskih Alp, 
najmočneje na jugu, kar se je nadaljevalo do leta 1946. V italijanskih Alpah je 
bila depopulacija najmočnejša v letih 1920-30. V Švici pa je depopulacija sprva 
zajela le določene, predvsem bolj odmaknjene in višje ležeče predele, kasneje 
pa se je proces umiril in je sledila stagnacija. Podobno je bilo v Avstri j i , kjer 
pa je zlasti na Tirolskem proti koncu tega stoletja prebivalstvo že naraščalo 
letno za 6-7% ob tem, da so nekateri predeli še vedno doživljali negativno giba-
nje prebivalstva. 
V slovenskih Alpah je prebivalstvo v tem obdobju še naraščalo, vendar počasne 
je kot v drugih slovenskih pokrajinah. Bilo je že veliko priseljevanja zaradi in-
dustrije, zato se je v občini Jesenice prebivalstvo močno pomnožilo. 
R a z v o j p r e b i v a l s t v a po l e tu 1945 
Po drugi svetovni vojni je prebivalstvo Alp v celoti naraščalo, spočetka sicer 
počasneje, po letu 1960 pa vedno hitreje. Največ je k temu prispeval turizem, 
ki je povzročil tudi prerazporeditev prebivalstva, predvsem hitrejšo rast v 
turistično atraktivnih predelih. To pomeni zlasti v zgornjih delih dolin, kjer re-
lief in ugodne snežne razmere nudijo najboljše pogoje za dolgo zimsko sezono. 
Z razvojem prometnic in prometnih sredstev so se razdalje med dolino in goro 
79 
močno zmanjšale. Tako se je izoliranost gorskih predelov močno zmanjšala. 
Ob tem pa sledimo še nadaljnji rasti prebivalstva v lokalnih industrijskih sre-
diščih, hiter industrijski razvoj na alpskem obrobju pa je močno razmahnil 
dnevno migracijo delovne sile. Marsikje je že prevladalo načelo živeti v prijet-
nem in zdravem alpskem okolju, delati pa v obrobnih središčih. Tako se je še 
nadalje zmanjšal delež kmetijskega prebivalstva, ki je na začetku stoletja zna-
šal še nad 50%, v začetku sedemdesetih let je bil še povsod nad državnim pov-
prečjem, danes pa je povsod pod 15%. Zato pa se je izredno razvila dvojna de-
javnost(dohodek iz dveh panog ali dvojna zaposlitev) in povečalo število meša-
nih kmetij, na Tirolskem na 2/3 in v Wallisu na 4/5 vseh kmetij. 
V francoskih Alpah je v tridesetih letih (1951-81) prebivalstvo naraslo za 66,5% 
ali za 2% letno, kar je več kot v vseh obdobjih po letu 1850. Tolikšno povečanje 
gre predvsem na račun obrobnih predelov in južnega obrobja Primorskih Alp 
(Alpes Maritimes). Sicer je bilo v pravem alpskem svetu sprva naraščanje 
skromnejše in omejeno predvsem na gospodarsko bolj razviti in gosteje poselje-
ni severni del, medtem ko je prebivalstvo v redkeje poseljenem južnem delu 
nazadovalo. Šele po letu 1968 je v severnem delu rast nekoliko hitrejša, v juž-
nem delu pa počasnejša, oboje zaradi prirodnega prirastka in pozitivnega mi-
gracijskega salda. Po departmajih je bilo letno gibanje, števila prebivalstva 
naslednje: 
1968/75 1975/82 
Haute-Savoie 2,44% 1,43% 
Savoie 0,79% 0,71% 
I sere 1,65% 1,20% 
Hautes-Alpes 0,85% 0,01% 
A lpes-de-Haute-Provence 0,98% 0,80% 
Skupaj 0,81% 0,43% 
Razlike med posameznimi občinami ter med višje in nižje ležečimi predeli so 
še znatno večje. V malih pretežno agrarnih občinah je gibanje prebivalstva še 
vedno negativno. Za večjo koncentracijo pa gre v gospodarskih središčih in v 
višjih za zimski turizem ugodnih predelih, kjer zlasti v zadnjem obdobju pre-
bivalstvo hitreje narašča. To pokaže tudi tabela o gibanju števila prebivalstva 
v obdobju 1975/82: 
Visokogorski predeli - Alpes-de-Haute-Provence 6,87% 
Hautes-A lpes 10,07% 
Alpes Maritimes 8,92% 
Skupaj 9,80% 
Sredogorje - Alpes-de-Haute-Provence 3,25% 
Hautes-Alpes -2,32% 
Alpes Maritimes 5,95% 
Drome 4,72% 
Skupaj 3,32% 
80 
Tako je sedaj predel pasivnega razvoja prebivalstva v višini med 900 in 1200 m, 
ki ni dobil novih prometnic, industrije in drugih razvojnih možnosti in ni zani-
miv za smučanje. Pod njim in nad njim pa sta aktivni coni, kjer se število pre-
bivalstva veča, kar zopet nazorno ilustrira tabela gibanja števila prebivalstva 
1975/82: 
Skupaj a b c 
Haute-Savoie 10,4% 6,8% 10,8% 7,4% 
Savoie 5,6% 9,3% 8,2% -1,5% 
I sere 8,9% 16,9% 18,2% 8,9% 
Hautes-Alpes 7,4% 17,7% 18,2% 6,4% 
A lpes-de-Haute-Provence 5,8% 13,8% 10,6% 10,6% 
a - občine z zimskošportnimi središči, 
b - občine z zimskošportnimi središči in z nad 3000 prebivalci, 
c - agrarne občine brez turizma. 
Druga koncentracija je v največjih dolinah v severozahodnem delu Alp, še zla-
sti v območju Grenobla in Chamberya, kjer imajo sama središča sicer negativ-
ni selitveni saldo zaradi razseljevanja (selitve v okolna naselja), od koder pa 
se je zato močno povečala dnevna migracija v zaposlitvena središča. V obdo-
bju 1975/82 je Grenoble izgubil 5,6% prebivalstva, sosednje občine Saint-Martin-
-de-Heres 7,5%, Fontaine 8,8%, Le-pont-de. Claix 7,5%, La Tronche 7,9%, 
Saint-Martin-La-Vinoux 5,9% (občine obsegajo le po eno ali dve naselji), šte-
vilo prebivalstva celotne grenobelske aglomeracije pa se je povečalo. 
Razvoj prebivalstva v francoskih Alpah kaže torej povečano polarizacijo in naj-
večji relativni porast v najvišjem pasu. Zato kažejo naselja s pozitivnimi giba-
nji števila prebivalstva naslednje trende: stalno večanje z izjemo največjih sre-
dišč, večanje prebivalstva v večjih naseljih v dolinah; od leta 1968 naprej ve-
čanje v nekoliko manjših in bolj oddaljenih, vendar še vedno dolinskih naseljih 
in večanje od leta 1975 naprej v še bolj oddaljenih, predvsem manjših in tudi v 
zgornjih delih dolin ali v višje ležečih naseljih. 
V italijanskih Alpah je redkeje poseljen zahodni višji predel, še zlasti provinca 
Aosta pod Mount Blancom. Sicer se pa razlike med zahodom in vzhodom zmanj-
šujejo, ne nazadnje tudi zaradi pozitivnega naravnega prirastka. Prebivalstvo 
se sicer koncentrira na alpskem obrobju, vendar je podobno kot drugod tudi tu-
kaj vedno več priselitev v Alpe, še zlasti zaradi naglega razvoja turizma. Poleg 
zimskega se je razvil tudi poletni turizem, kar povzroča gosto naselitev zlasti 
v provincah Varese, Como in Bergamo ob jezerih. To prevrednotenje Alp kot 
bivalnega okolja je vidno iz tabele o razvoju prebivalstva v treh pasovih italijan-
skih Alp: 
1871/1901 1901/51 1951/81 
letno letno letno 
Severne Alpe 
Srednje Alpe 
Južne Alpe 
10,9% 
25,3% 
10,4% 
0,36% 
0,84% 
0,30% 
6,1% 
51,7% 
27,7% 
0,1% 
1,0% 
0,5% 
18,4% 
24,3% 
4,8% 
0,6% 
0,8% 
0,2% 
Celotne italij. 
Alpe 16,9% 0,6% 23,6% 0,5% 14,7% 0,5% 
Prerazporeditev v razvoju prebivalstva in nekoliko tudi v njegovi razmestitvi 
kažejo na sicer še vedno najhitrejši porast v srednjem delu, toda na največje 
povečanje rasti v najvišjem severnem delu. Južne Alpe že ves čas zaostajajo 
v razvoju prebivalstva, podobno pa tudi drugi prometno najbolj odmaknjeni 
predeli. Ob tem pa gre vendarle za večjo koncentracijo v središčih in ob indu-
striji . 
Tudi v italijanskih Alpah je relativno najhitrejša rast števila prebivalstva v 
višinah nad 1500 m, v višinah 750-1000 m pa nazadovanje za 7%. 
V švicarskih Alpah je prebivalstvo v obdobju 1950/70 naraslo za okrog 20%, po 
letu 1970 pa se to umirja predvsem zaradi stalnega manjšanja rodnosti, ki je 
za Švico znašala leta 1981 ll,6%o, naravni prirast pa 2,3%. Porast gre tudi na 
račun imigrantov, ki jih je Švica po drugi svetovni vojni v velikem številu spre-
jela. V regionalni razporeditvi pa gre ves čas za koncentracijo v mnogo bolj 
razvitih območjih na Švicarski planoti, kjer prebivalstvo v večjih središčih re-
lativno sicer počasi napreduje, zato pa raste toliko hitreje v manjših sosednjih 
naseljih. V alpskem predelu, ki pripada Bernskim in Glarnskim Alpam, prebi-
valstvo zaradi razvoja turizma absolutno in relativno sicer ne nazaduje, vendar 
se v glavnem osredotoča v dolinah Rhone, Rena in Ticina, kjer zato narašča 
gostota prebivalstva. 
Velike regionalne razlike se kažejo predvsem v tem, da v majhnih in z infra-
strukturo slabo opremljenih občinah ter v občinah z izrazito primarno in sekun-
darno usmeritvijo prebivalstvo nazaduje. Nad 1/3 občin je izgubilo 10-30% pre-
bivalstva. Ob splošnem povečanju števila prebivalstva pa se je v obdobju 1950-80 
delež hribovskega prebivalstva zmanjšal od 28% na 23%, najbolj v gorskih kanto-
nih Graubilnden in Uri, medtem ko nižji predeli, kot na primer Wallis, kažejo 
ves čas napredovanje števila prebivalstva. S turizmom povezano pozitivno gi-
banje števila prebivalstva je tudi v Švici zajelo poleg nižjih še najvišje predele, 
kot je to primer za kanton Graubtlnden v obdobju 1950/70: 
200-400 m 0,8% 800-1000 m -0,7% 1400- 1600 m 1,5% 
400-600 m 8,2% 1000-1200 m -0,4% 1600- 1800 m 5,0% 
600-800 m 1,6% 1200-1400 m -1,0% 
Turistični razvoj vpliva Uidi na rast prebivalstva: 
82 
1960/80 1970/80 
Interlaken 2,4% 2,5% 
Gründelwald 9,5% 1,3% 
Zermatt 29,9% 14,4% 
A rosa 7,9% 2,4% 
Flims 47,9% 10,3% 
Davos 9,1% 2,2% 
Saint-Moritz 57,3% 3,5% 
Časovno je koncentracija prebivalstva sledila turističnemu razvoju, zaradi če-
sar je bil tako v francoskih Alpah, kakor tudi v drugih alpskih predelih višek 
rasti v obdobju 1960-70. 
Nemške Alpe so eden najgosteje poseljenih delov Alp, ki je tudi najmočneje 
povezan s predalpskim svetom v prometnem in gospodarskem pogledu. V obdo-
bju 1950/80 se je prebivalstvo povečalo za 9,8%, kar je sicer manj kot v vsem 
bavarskem alpskem in predalpskem svetu skupaj (17,7%), ali na Bavarskem 
(18,2%), vendar višje kot v alpskih območjih drugih držav. Močno se je zmanj-
šal naravni prirastek, zato pa je priseljevanje dokaj živahno. V obdobju 1950/80 
se je priselilo 60.000 oseb v večja infrastrukturno dobro opremljena središča 
in v turistična območja, predvsem v Garmisch-Partenkirchen, Bad Tölz in v 
celotno območje Rosenheima. Na ta način so se vsa večja naselja v zadnjih letih 
nadpovprečno urbanizirala. V celoti je priseljenega prebivalstva že nad 50%. 
Privlačnost bivanja v Alpah je povzročila priseljevanje iz celotne ZRN, zato je 
nad 50% priseljencev izven Bavarske. Bližina Münchna in dobra dostopnost iz 
drugih središč pa je sprožilo tudi živahne migracije delovne sile v smeri sever-
jug. 
2 , 
Avstrijske Alpe s 53 preb. A m so poleg francoskih najredkeje poseljene. Pre-
bivalstvo je močno skoncentrirano v nekaterih dolinah, na skrajnem zahodu 
Vorarlberga in na skrajnem vzhodu Alp. Za Avstrijo je značilen skromen povoj-
ni porast števila prebivalstva, ki je znašal v obdobju 1951/81 le 0,3%, v obdobju 
1971/81 pa 0,9%. V regionalnem pogledu pa višji porast v smeri vzhod-zahod. 
V samih alpskih predelih je prebivalstvo naraslo v obdobju 1951/81 za 0,6%, v 
nekaterih turistično najbolj atraktivnih predelih pa še veliko močneje, zlasti v 
Vorarlbergu, Tirolskem in Salzburškem. 
Dežela Razvoj prebivalstva Naravni prirast Migracijski saldo 
1961/71 1971/81 1961/71 1971/81 1961/71 1971/81 
Vorarlberg 22,5% 10,3% 15,-8%o 9,2%o 6,7%o 1, l%o 
Tirol 17,6% 7,6% 13,l%o 6,0%o 4,5%o l,6%o 
Salzburg 16,7% 9,1% 11,3%o 5,0%o 5,4%o 4, l%o 
Koroška 6,4% 1,9% 9,2%o .2,8%o -2,8%o -0,9%o 
Štajerska 5,0% -0,6% 6,6%n 0. 9°oO -1 . ('•'"«n -0,5%o 
Prebivalstvo hitreje narašča v pravih alpskih predelih, kjer sta naravni priras-
tek in pozitivni migracijski saldo mnogo višja kot drugod. Druga značilnost pa 
je mnogo hitrejše naraščanje v obdobju 1961/71 kot v obdobju 1971/81. V vseh 
zadnjih dvajsetih letih pa imata obe robni alpski deželi Koroška in Štajerska 
skromen porast prebivalstva, ki gre izključno na račun naravnega prirasta, 
medtem ko je migracijski saldo negativen. Sklenjeno območje rasti števila pre-
bivalstva v zadnjih dvajsetih letih sega le od Salzburga na zahod. Migracijski 
saldo je tukaj nadpovprečen le v turističnih središčih najbolj atraktivnih obmo-
či j in v območjih največjih središč. V nekaterih urbanih aglomeracijah je bil 
prebivalstveni razvoj v obdobju 1961/81 naslednji: 
Skupaj Naravni prirast Migracijski saldo 
Bregenz 41,5% 28,0%o 13, 5%o 
Dornbirn 14,6% 11,6%o 3,0%o 
Feldkirchen 37,6% 28,3%o 9,3%o 
Innsbruck 16,5% 5,2%o 11,3%o 
Celovec 15,9% 6,3%o 9,6%o 
Beljak 15,4% 3,7%o 11,7%o 
Leoben -11,8% 0,7%o -12,5%o 
Bruck/Kapfenberg 2,0% 4,3%o - 2,3%o 
Tudi v slovenskem alpskem svetu opazimo podoben demogeografski razvoj kot v 
drugih alpskih območjih, le z zakasnitvijo, kar je posledica kasnejše industria-
lizacije. V obdobju 1961/71 se je prebivalstvo pomnožilo za 9%, v obdobju 
1971/81 pa za 11%, predvsem zaradi pozitivnega migracijskega salda. Razlike v 
industrializaciji in še zlasti v splošnem gospodarskem razvoju se kažejo v raz-
ličnem prebivalstvenem razvoju in v različni gostoti prebivalstva. 
Občina Razvoj prebivalstva Gostota prebivalstva na km^ 
1961/71 1971/81 1961 1971 1981 
Tolmin - 7% - 4% 25 23 22 
Jesenice 6% 12% 67 74 82 
Radovljica 6% 11% 42 45 51 
Tržič 10% 12% 73 80 90 
Kranj 18% 17% 106 124 146 
Kamnik 13% 17% 69 78 91 
Mozirje 1% 3% 30 30 31 
Ravne na Koroškem 15% 4% 62 67 74 
Najbolj je prebivalstvo naraslo v industrializiranih občinah, najbolj turistično 
razvitih občinah in v občinah z največjimi občinskimi središči. Le neznaten je 
bil porast v redko poseljeni občini Mozirje in nazadovanje v še redkeje poselje-
ni občini Tolmin, kjer je potres 1976. leta depopulacijo še pospešil. 
Tudi v slovenskem alpskem svetu je bila močna depopulacija v višjih in bolj 
odročnih obrobnih predelih, na drugi strani pa močna koncentracija v Ljubljanski 
8 1 
kotlini in blizu občinskih središč. V obdobju 1961/71 je prebivalstvo nazadova-
lo v 60,7% naselij, v obdobju 1971/81 v 52,1% in v celotnem obdobju 1961/81 v 
57,9% naseljih. Če prištejemo še naselja, v katerih je prebivalstvo stagniralo, 
je bil ves porast števila prebivalstva omejen na dobro tretjino naselij, med ka-
tera sodi poleg občinskih središč tudi večina ostalih manjših lokalnih središč 
in nekatera turistična naselja. 
Naselja po gibanju števila prebivalstva: 
1961/71 1971/81 1961/81 
- 0 + - 0 + - 0 + 
število 363 40 195 317 43 248 352 38 218 
% 60,7 6,7 32,6 52,1 7,1 40,8 57,9 6,2 35,9 
Depopulacija je bila povezana z močno deagrarizacijo, tako da delež agrarnega 
prebivalstva leta 1971 v vsem slovenskem alpskem območju ni presegel 15%, 
leta 1981 pa je bil še mnogo nižji, v občinah Kranj 5,3%, Radovljica 3,8%, Kamnik 
6,2%, Mozirje 18,6%, Ravne 4,2%, Tržič 2,4%, Tolmin 5,6% in Jesenice 1,2%. 
Redkokje v drugih alpskih območjih pa je delež industrijskega prebivalstva dose-
gel tolikšen delež kot v slovenskem alpskem svetu. 
V Alpah lahko za obdobje 1971/81 opredelimo naslednja območja različnega gi-
banja števila prebivalstva: 
- V zahodnih nižjih delih francoskih Alp močno prevladujejo naselja z močnej-
šim naraščanjem števila prebivalstva, v vzhodnem pa prevladujejo naselja z 
nazadovanjem. 
- V italijanskih Alpah večinoma močno prevladujejo naselja z močnim nazado-
vanjem števila prebivalstva. Le v Lombardijskih predalpah med jezerom Lago 
Maggiore na zahodu in Adige na vzhodu ter na Južnem Tirolskem je širši pas 
naselij z močnejšo rastjo števila prebivalstva. 
- V švicarskih Alpah so pozitivna prebivalstvena gibanja severno od Bernskih 
in Glarnskih Alp, v dolinah Rhone in Rena ter v južnem delu kantona Ticino, 
kjer prebivalstvo narašča. 
- V Bavarskih Alpah je samo v desetih naseljih prebivalstvo nazadovalo. 
- V zahodnem delu avstrijskih Alp močno prevladujejo naselja z rastjo prebival-
stva, na vzhodu pa je stanje obratno. 
Glede na višinske razlike pa lahko opredelimo tri pasove različnega gibanja 
števila prebivalstva: 
- v nizko ležečih in gosto poseljenih delih dolin prebivalstvo hitro narašča, 
- v območju visokoležečih pašnikov nad gozdno mejo pa zaradi razvoja turizma 
prebivalstvo narašča. 
85 
Li te r a t u r a 
Ruppert Karl, 1982: Raumstrukturen der Alpen. Geographische Rundschau, 
sept. 1982, zv. 9, s. 386-389. 
Glauert Günter, 1975: Die Alpen, eine Einführung in die Landeskunde. Kiel. 
Leidlmair Adolf, 1982: Urbanisation as process of population and settlement 
development in rural areas of Alps. Innsbruck. 
Husa Karl, Wohlschläg Helmut, 1982: Aspekte der Räumlichen Bevölkerungs-
entwicklung in Osterreich im Spiegel der Volkszählung. 
Berichte zur Raumforschung und Raumplanung, zv. 3, 
Wien, s. 3-16. 
Billet Jean, Guibourdenche Henri, 1984: L'évolution récente de la population 
dans les pays de l 'arc alpine (sans l ' I ta l ie ) . Revue de 
géographie alpine LXXII, 1984-4, Grenoble, s. 5-8. 
Billet Jean, Reugier Henri, 1984: L'évolution récente de la population des Alpes 
suisse. Revue de géographie alpine LXXII, 1984-4, 
Grenoble, s. 9-20. 
Herbin Jacky, Remmer Johannes, 1984: L'évolution démographique des Alpes 
austro-allemandes. Revue de géographie alpine LXXII, 
1984-4, Grenoble, s. 21-40. 
Meyzen Claude, 1984: La population des Alpes du Sud, Un nouvel équilibre? 
Revue de géographie alpine LXXII, 1984-4, Grenoble, 
s. 41-53. 
Guibourdenche Henri, 1984: La cas des Alpes françaises du Nord. Revue de 
géographie alpine LXXII, 1984-4, Grenoble, s. 55-79. 
Pak Mirko, 1978: Alpe kot gospodarski prostor. Zgornje Posocje, Ljubljana, 
s. 251-261. 
Ruocco D. , Joly J. , Preau P . , Schwabe E. , Ruppert K . , Huss K . , Wohlschlägl, 
Klemencic VI . , 1984: Population et peuplement. Les 
Alpes. Paris-Alpes 1984, s. 75-114. 
86