p^kuf. *¿£t uA HaMf* „tkar xxvl komentarji ^taliste"-W* ^ ems k a burlesk« --^nit^poročajo, d» Iroi 600 milijonov dolar-"/ie vedno v rokah >j€V" ali stiskačev. Ju-♦■jnik ima na svoji listi 5500 imen oaeb in fc ki se nočejo ločiti od prostata; med temi je mno-ki ae skrivajo pod iz-] imeni. Največ žolte * skriva v New Yorku. je na drugem mestu in Ore., na tretjem, je izposlovala oster zali kopičevaleem zlata, a ne pomaga. Nekaterim je zlato njihovo meso in io rajši pojdejo v zapor A kakor da bi se ločili od najdražjega malika. je tisa "človeška natura", marsikateri naleze v ¡em environmentu. Je vrste bolezen. Zlato samo ni vredno nič. Kar ima vrednosti, je umetna »jena; postavi jo država. ,va lahko vsak čas to razveljavi ali prenese predmet. Toda ljudem I "nature" nikdar ne tega. jak se strašno zaljubi v ifek te le ne barve — rao-ivjak Be pa smrtno za-? kovino rumene barve, bistveno na isti stopnji, brezkoristna za social-predek. Oba sta trota v dražbi. a a a t katoliških škofov v Mih državah se je izjavi-"krščansko ekonomijo". PROSVETA glasilo slovenske naju podporne jedno* UradnlAkl ta uprava tik I proatort: 1667 8. Lawadala Ava. Off ka of PubltcaUoa: MST South Lawadala Ava. Telephone, Rockwell 4904 Eao, pravični ii več." niso definirali, kaj je iien delež", niti niso pove-tdo in kje naj bo tista ki naj pravično deli ka- in delavcu, ivičen delež" je puhlica, ne pomeni. Nekdo bo za-i dolarjem, drugi pa bo da je njegov pravični ito milijonov dolarjev, iaega deleža ni in ga ni to Kar je za nekoga je za drugega krivično je b pravico. Kar je «tu pravica, je delavcu in narobe. Relativnost toliška cerkev je v dobi Kima posedovala in kon-k največ zemlje na e-celini; bila je največji It v Evropi. To je bil •»Vič«, Ko M tri. *fji prevrati, ki so ugo-fevdali^m (reformacija, revolucija in franco-'olucija) odvzeli cerkvi «ko olilaHt, je silovito lr>l«. 7.u njo je bilo to to» pravičnost je prazna ^"kler so razredi v člove-»Socialna pravičnoat deležev! ^¿LJZíS^Ttmi Chicajo, nt, torek, 13. junija (June 13), 1M3. AccepUnoa"fer BSatllag »t tyc i«l rate of po»Up providad MefilUY NAČEL NIK GA TRlfONALA Pogodbo med kompanljsko unijo in radarji takoj vrgel v koš. Mrzlične priprave za novo orientacijo. Oblačilna indi»trija dobila administratorja Washington. — (FP) — Edward F. McGrady, legislativni zastopnik Ameriške delavske federacije v kongresu, je bil po Rooseveltu imenovan za predsednika Labor Advisory odbora, čijega naloga bo sankcionirati in enforsirati vse pogodbe med delodajalci in delavstvom pod novim industrijskim zakonom. McGrady se je lotil dela, še predno je predloga postala zakon. To iz razloga, ker ai mnogi podjetniki in mnoge industrije prizadevajo, da pride čimprej do načrtov za reorganizacijo produkcije. Njegov prvi čin je bil, da je vrgel v koš neko "pogodbo" med Frick Coal kompanijo iz Pitta-burgha in njeno kompanljako u-nijo. Ta družba, ki se je dolga desetletja uspešno branila proti rudarski uniji in držala rudarje v svojem tlačanstvu, se je izredno podvizala, formirala svojo "unijo," izdelala pogobodbo in jo poslala v Washington. McGradyjeva skcija se tolma-či, da bo to pospešilo dogoVor med UMW in operatorji ter vladnimi organi. Pogajsnja se že vrše. Pred par dnevi se je John L. Lewis v New Yorku sestal s demokratskim bankirjem Baru-chem in zastopniki operatorjev, ki so rszpravljali o reorganiziran ju premogovne industrije. PiWfcaju se> da-bu dohmnflr ■nnrwrxsiwimrr tej industriji zpašal 80 sli 32 ur na teden. Važno pozicijo je v Labor Advisory odboru dobil tudi Donsld Richberg, ki bo imel v področju enforsiranje "delavskega čarter-ja." Richberg je bil več let pravdni svetovalec in zastopnik Že-lezničarskih unij in je pomagal sestaviti delavske klavzule v novem induatrijskem zakonu. On bo desna roka McGradyjs. Administratorja je dobila tudi oblsčilns industrija. Ns to mesto je Roosevelt imenoval pro-fesorjs Earl Dean Howarda, ki je bil več let uposlevalni mana-žer pri Hart, Schaffner k Marx. On bo posredoval med podjetniki in oblačilnimi unijami, aedem po številu, ki ao formirale akup-ni blok. Tnfo bloku načeluje Sydney Hillman, predsednik A-malgamated Clothing Workers u-nije, ki je bil svetovalec pri ae-stavljanju načrta ss kontrolo Industrij. Med podjetniki in unijs-mi so v teku pogsjsnjs za novi delavski kodeks, ki nsj odpravi anarhijo v tej industriji vasi pismo "Dragi pogla- Hltler je prejel od žu nem.šk« viebin« *°*lji nam par Judov,"da * Premika «timo. Radi bi Tvoji odredbi, toda lni nobenega Žida »I «Mino? Nad kom naj komentarja, ker ga 11 hrimwehroveev ranjen .12 jun. - Neznane » »teraj streljala »a Ri- * Ä t f 1 d Ij ■»»ehra" šptiski Novi letalski rekordi španski polet na Kubo. Od At lantika do Pacifika v 20 urak Mattern ima smolo FEIEIACUA PE SIMISTICNA 0 IZBOLJŠANJU gebaertptioa 14.00 IJädL STEV.—NUMBER 114 aectiea liai, ( amaguey, Kuba, 12. jun. — Dva španska vojaška letaka sta dosegla rekord, ko sta prva priletela iz Španije na Kubo, ne ds bi kje pristala. Zračna črta nju nega poleta snaša 4900 milj in to daljavo sta pokdla v 40 urah. To je bil prvi polet is Evrope direktno na Kubo. Letslcs sa pišeta Mariano Barberan in Jo* quin Collar. u-----------------I San Francisco, Cal —- Letalec John Greer je v nedeljo vršil polet is New Yorks v San Francisco, ki je trajal dvajset ur. Manj ko 16 ur je porabil od Chi-caga do Pscifika. Letel je povprečno 180 milj v uri. Moskva, 12. jun. — Ameriški jetalec Jsmes Mattern, ki sa na-ha]k že deseti dan na poletu o-koli sveta, je danes poletel la Kabarovaka v Nome, Alaska. Mattern je isgubil več ko dvs dni s svojimi nesgodsmi v Sibiriji. Prvič mu je nagajal gaso-linski tank, ki bi gs bil skoraj spravil ob življenje, in drugič je izgubil direkcijo in zašel okrog sto milj predaleč ns sever. Edini rekord, ki mu še ostajs, je, da je prvi, ki je sam letel okoli sveta. Nims upanja v avtomatično is-boljšsnje. Strah pred Inflacijo je edini faktor, ki je neko Uko poživil trgovino. Poveča nje kupne sHe glavni faktor Washington. — (FP) — V vojem mesečnem pregledu biz-isa Ameriška delavska feders-ija gleda dokaj peaimlatično na ndustrijsko situacijo in pravi, Is ni nobene podlage ss mišlje-ije, da bo isboljšanje nastalo vtomatično in ae na ta način rsdržalo. Tekoče oživljenje v trgovini n v nekaterih industrijah prilizuje strahu pred inflacijo, ne >a večji saposlenoeti in povečs-iju kupne sile, kar je edina ga-ancija sa isboljšsnje. To, strah inflacijo, pa je le sačasen timuiant, ki je že pričel popu- Fašisti razbili katolik* Tkaraviila v ImiHI iWleVSSp v iiem««^ Več duhovnov tepenlh; nadško-fova slovsens saaša preprečena. Malo prej so ss pa škof Ja poklonili Hitlerja Monskovo, Bavarska, 12. jun. I%šlgHčt pred I stimu ščati. Kaj prinaia "New Deal" ameriškemu delavstvu Svarijo proti sklepanju kešsktlv-nlh pogodb. Delavstvo pred novim problemom New York. - let je še minilo, (FP) -odksr je Več bilo naj odpravi n predpogoj si toliko, da se stvo, in svlšs voditelja na Tirni- las? )r V'*ü v *vtu- Bi,l W¿'in ****** »o «ost L n« imwehrovci ao-^jfc kakor socialiate. Azana pozvan, da ponovno or ganizira vlado Madrid, 12. jun. — ftpansk predsednik Zamora je povsbi Manuela Azano, ki je podal o-stavko zadnji četrtek, naj ponovno sestavi vlado španske republike. Zamora je bil prisiljen to storiti, ko so (spodleteli vsi drugi poskusi na levičarski strani španske sbornice. Socialist Prieto, ki je dobil v soboto mandat sa organisiranje vlade, ni mogel dobiti večine toed levičar-skimi strankami. Zamora bi rad videl republikanskega desničarja Lerrouza na čelu vlade, toda levica gs ne mara. Dokler živi sedanji parlament. je edino levičarska kosli-cijs mogoča. včeraj rasbile kongres kstoliških rokodelskih pomočnikov, ki se je imel vršiti tu. Zadnje tri dni je prišlo okrog 26,000 delegatov semkaj. Bavaraka vlada je spr-va prepovedala zborovanje, a ko je bilo naznanjeno, da bo na kongresu govoril podkancelar Pa-pen, ga je kasneje dovolila. Mo-nakovski nadškof in kardinal Faulhaber je imel odpreti kon-gres s slovesno peto mašo v razstavni dvorani, toda maše In kongreaa ni bilo. Fašiatične čete ao napadle delegate, jim strgale znake s prs in nekatere preteple. Vodjs švi-csrske delegacije Baldi je bil tudi napaden. Fašiatl ao napadli tudi nekaj duhovnov. Katoliški delegatje niso mirno gledali napadov in v več primerih so se spopadli s fsšisti; po vsem mestu so bili nemiri in isgrsdl. Končno je vodstvo kongresa sprejelo ultimat, da morajo vsi Rssen, Nemčija, 12. jun. — delegstje izven Nemčije zspusti- Katoliški škofje v Nemčiji so ti mesto. Nato je kardinal Paul- objavili pastirski list, s ksterim haber pozvsl delegste, nsj gredo odobravajo "novo Nemčijo," ki domov. je prišls s Hitlerjevim režimom. Fašisti pojasnjujejo, ds so Škofje pravijo, da se je sadnjo katoliki ubili fašističnegs udar- mesece sgodllo marsikaj "čudne-nika v Haigangu blisu Forachel- gtt in neverjetnega," vendar oni ma in odtod ard proti sborova- upajo, da so to le mimoidoči ponj u. 1 jsvi v k i pen ju procesa. Gradbena in druge težke industrije, rasen jeklarske in avtomobilske, ki bodo pa sopet nszadovale, če ne pride do sploš-riega odbivljenja, ao Še vedno mrtve, pravi pregled federacije. Izplačane mesde so znašale v a-prilu 43.0% v primeri z zaslužkom 1920 sli dve milijardi in ifol msnj na mesec. ' Pri komentiranju o zakonskem nsčrtu sa kontrolo industrij pravi, da je pri tem glsv-na atvar zvišanje kupne aile, ki naj odpravi krizo, za kar ps je znižsnje delovnlks zaposli vae delav-svlšanje plač. Najvainejša točko v Um napravi glaaik» federacije, je i, ki garantira delsvcem pravico do organisacije in ko-lektivpega pogajanja. "Močna unljska organizacija v vsaki industriji bo skrbela, da bo delav ski delež stalno naraščal vzporedno s dviganjem produkcijske sposobnosti. Bros tegs uteža (močnih unij) bomo še nadalje priča prisvajanju in deljenju milijard v milijonske dohodke, medtem ko bo nazadovsls masna kupna sila."_ Anketa o "novi ustavi" New York. — Letna anketa Ligo ss industrislno demokracijo, ki prične 22. in končs 25. Junija v Camp Tamiment, v letovišču Rand šole, bo raspravljala o vprašsnju "nove ustave ss demokracijo." Ankete se udeleže zastopniki raznih liberalnih in radikalnih skupin, socialisti in komunisti. vprašanje o svišanju plač v ospredju in malokrat, če sploh kdaj, je ameriško delavatvo stalo pred Uko važnimi dogodki kot ae obeUjo v bližnji bodočno-ati, ko poaUne zakon admlni-atracijaki načrt sa kontrolo industrijskega življenjs. Seveds je v veliki meri odvisno, v ksk-Šni formi bo U nsčrt sprejet. Domnevajoč, da senat ne bo napravil velikih aprememb, to je, da bo admlnlatracija uapela in obdržala v načrtu glavne točke, ki ji dajejo moč sa poljubno kontrolo bisnisa, bo U eksperi ment silne važnosti tudi ss delavatvo. Njegova važnost bo v glavnem glede plsč In cen potrebščinam, poleg večje možnosti do organisacije. Administracija je pokarala doksj jssno, ds je eden glsvnlh namenov U sakonodaje vsposU-vitev cen isss leU 1926 in 1927, ksr pomeni veliko svlšsnjs. de večje svišanje pa predvidevsjo podjetniški in bizniški interesi. To Je tudi veliko odgovorno, ds se strinjajo s načrtom vlsdne kontrole sil "psrtnerstvom". O-posijo vodijo le proti delsvskim klavzulam, ksr je vsekakor sns Čilno ln pokasuje, ds bo Roose-velt dobil sive lase pri svojsm prisadevsnju, da pri skledi spo-priiasni oba rasrads, delsvsksgs in ka iplUli stičnega. to Daal Jo trenutno želj s RooSOveltovegs "mošgsn skegs truaU", bo delavstvo gotovo v večji meri propuščeno, da si samo pribori prostor pri misi in Šs bolj ps pri zajemsnju is sklede. In tuksj je sUrs točks, okrog ksUre se bo suksl glsvnl boj tudi pod "new dealora", če U sploh pride. Tekom krise ao bile plače drastično reducirane, še bolj pa ss-slušsk — izplačane mesde, ki so v sadnjlh letih padle sa dvs tretjini, Tendenca med dslavstvom je, da v taki situaciji posdrsvi vssko zvišanje plsč in ds rado sli ps Je prisiljeno porabiti ns tok cen življsnakim potrabšči-nsm, ki so končno merilo faktlč-nlh plsč in odločevslec življen-akega aUndarda. Cene ao se že pričele rspidno dvigsti, še bolj bodo ps nsrast-le, ko pride v veljsvo vladno "partneratvo" s blznlaom In vsč sli msnj tudi s delsvstvom — slednje bo odvisno od millUnt-nostl in organisacije dela vat va. Valed tega ao opazovalci delavske drame pričeli svsritl u-nijake voditelje, nsj bodo o-prezni pri aklepanju mesdnih pogodb. V dsnl situaciji, ki js s osirom ns bodočnost povsem nejssns, Ishko vssks pogodbs Du v okusov aretiranih bravalko ^ —„ Miciauaie. Belgrad. 12. jun,—Ätirje biv-L ,T. i>v* boni- W častniki v svatrijskl armadi kutin 7"fMlrall ns eo-lin dvs trgovcs ao bili aretirani kt * ' K rrhdorf malo na obtoibo vohunstva, «den teh. I Iv t,LV'? Umk*J 4t*\ Mkič po imenu, Je prignal, da je, » Anton RmtelenJ bil v službi dveh sosednjih držav. aklenjena za daljšo dobo poaUne usodna sa delavce oslroms njih že lesni jopič. Ti opasovalci in ekonomski strokovnjaki so mnenjs, ds mora vaaka pogodba vaebovsti do- . ločbe, ki bodo dovoljevale hitro revizijo pogodb Uko glede plač kot delovnih ur. To je kardi-nalna potreba. 2e danes je opažstl tale tok rasvoja: V večini slučajev, kjer so se sadnje čase uprli dslav-p i — nsj več v oblačilni industriji — in lsvojevall povišanje, je bilo to svišanje v primeri s zvišanjem oen malenkostno. V rasnih "sweat shop" industri-jsh so podjetniki na primer pri-sUli na minimslno plačo |5 na teden (1) In na desetodatotno zvišanje tistim, ki so prs Jemal i več kot $5. Na drugi strani so svišali cene dvakrat toliko. Med podjetniki jo to nekaj običajnega. Pri vladnem "par-tneratvu", ki bo šal aa tem, da ae odpravi preveliko konkurenco, se bo U Undenca šs' poostrila: podjetniki sa na bodo branili svlšsti plsč na prlmsr sa 10%, čs bodo Ishko svlšall osns sa 20%, kar pomeni svišanje relativnih plač in snišanja fsktičnlh plač. Drugs stvar Js vprašanja delovnlks. Za primero naj slušl Ukstilns industrija. Med tovarnarji Je v Uku pogajanja aa u-vedbo splošnegs 40-urnlks v vssj industriji in (imitacijo o-bratovsnja na dva šHiU. Vprašanje jo, še bo to absorbiralo brespoeelne Ukstilns dsUves. Ca Jih ne bo, problem ne bo ra- M__IH k«------I gliJi^kll. znižanja daiovnlka. Slično je tudi s vsemi ostalimi industrijami. Za delavstvo nsj bi valjalo Uls pravilo t V vsski industriji si mora isvoja-vatl maksimalni delovnik, ki na sms snašatl vsč kot 40 ur na teden. Ta delovnik naj aa stop-njevslno znižuje, na primer vsak teden eno uro, dokler ni 96% delavcev uposlenlh. Kadar bi bilo 96% delsveev upoaienlh, tedaj šele naj bi delovnik posUl normalen in ne prsj In nsglsds, čs snsša v posamesni industriji 40, 86, 80 ali manj ur na teden. Konšno bo vss odvisno od ob-aegs dslsvsks organisacije In delavske mlllUntnostl. Bros močne strokovne organisadjs bo "new deal" Jslov sa daUv-stvo. Ii preUklostl ps Je tudi rssvldno, da sams strokovna or-ganisacija ne zadoatujs In pod novim režimom bo noodvlsns politično akcljs šs večjega pomena kot kdaj prej. V^dlui J l/etalo e člkaške raasUvs ponssto geste v smrt_ Ckleago. — Najhujša letalska nesreša v Chicsgu do danea se je pripetila aadnjo nedeljo popoldne, ko Je letalo Northern LfghU, ki je pobiralo ljudi za vožnjo po zraku s prostorov čl-kaške razstave, Ulebnlio na tU v okolici Glsnvlewa, severno od mesta. Vsi. ki so bili v letalu — sedem pesažirjev, pilot in mehanik — so Isgublll življenje. Kasneje Je bilo dognano, da je letalo imelo pokvarjeno krilo, ki ss je med poletom slomilo. Ko je le-Ulo, drveče nsvzdol na nos, doseglo tla, je Unk s gsaollnom ska-plodlral In nesrečne žrtve eo na živem sgorele Do pondeljka sju-trsj so mogli Is pet žrUv spoznati; mod Umi sU bHI dve ženski In ena od Uh Je ImeU slovansko Ime, Btephsni* Ogorek, a naslovom 6229 Hutchinson st. In stara 20 1st. Družba, ki ima letalsko koncesijo aa rsssUvl, Je postopaU zelo zanikrno Niti reglatrirais nI pasežlrjev, Oblasti so preiskava. PB08ÄETZ PROSVETA thk enlighten m ent IW) IN LASTNIMA *U>V* tBOUNS r0Ur0«*B J8DWO «s »f i M», M K4ruU»a »fry. . I« K •!>»<)'/ M M M tau, »i M - i-rt " «T M M Utu, I« 71 ■ MBtl »« M. Butar ripti»» mlMl '"r CkU-«*«) CM'*«» CI«M* •NitrUi MJ* K*' *•*»• rni«)» a4*«rtuu« > MrtpU wiU I» BOH V ET a Domač drobiž liabica umrla Auburn, III. — Dne 6. junija j« umrla Josipina Prašnikar, po domače Kobavsova mama, stara 78 let in doma iz Cerkelj pri Krškem. Bila je 40 let babica. Zadel jo je mrtvoud. Slovenski bankir Virginia, Minn. — Rojak J. Ožbolt je bil te dni iavoljen aa predsednika osmega diatrikta Minnesotske bankirake asocia- dje. t Poročila sta se Joe Miroslavič in France« Svetlin, oba iz Vir-g krije, Ob zaključku šolskega leta v Chlsholmu, Minn., je graduiralo v ljudski šoli 176 učencev in u-čenk in od teh je skoro polovica slovenskih dečkov In deklic. Naši šolarji so tudi sodelovali pri programu gradu Irancev. Posebno se je obnesla Sophy M. Blatnik, ki je igrala na violino. Nesreča pri delu Cleveland. — Zadnjo soboto ae je nevarno opekel z vročo vodo, pomešano s kislino, John Krebel. Nesreča za njegovo družino je toliko večja, ker je bil Krebel čez tri leta brez dela in moral je pustiti tudi društvo. Delo je dobil šele pred dvema tednoma. Smrtna kosa v Detroit u Detroit, Mich. — Tu je pred nekaj dnevi umrl Frank Stefan-člč, star 4« let. Zapušča ženo. Njegovo truplo ao odpeljali v Cleveland, kjer Je bil pokopan zadnjo soboto. Nov grob v starem kraju Cleveland. — Mary Knaus je prejela vest, da je na Vrhniki pri lx>žu umrla njena stara mati Marija Palčič v leni starosti 00 let, V Ameriki zapušča dva sinova in več vnukov ter vnukinj. Grata pojasnil stališče (•brati)« Mm. Pluefcat. Waa r» v mer ja Pennt«) Ivani je. vrvi I stavka joče deklice In dečke aa piketM Halje v Albsiowza, ^a. ,ijcwjA. rsosaztn,: . " . seta redna fconvencHa S.N.P.J. ZAPISNIK DESETE REDNE KONVBNWB _ , NARODNE PODPORNE JEDNOTE stanu SNPJ od SS. maja do S. junija »M (Nadaljevanj« 14. taja.) p^daednik želi vedeti, ali je zbornica na svoji 18. aeji res £ kl,r1!'„o da se je o tem govorilo in da bi bik) dobro, ako PP»0^ , «hnrnie nocoj. ae zboruje nocoj od 7. do 10; £EL da S, Zboruje tudi zvečer. Covorjeno, da se je o tem govoril, gojilo sklep, da ae zboruje nocoj. fSaftno in sprejeto je, da - «b Sklep velja samo za nocoj, j JTaredsednik nato sporoči zbornici, da zapianlkarja prote-|Tdj bi se jima naložilo dodatno breme izrine večerne žeje, iiie z zapisniki rednih sej veliko dela in bi vsega ne mogla m ti Zel« da zbornica nekaj ukrene v tem pogledu. ■Uno in sprejeto, da se za izredne seje določi izrednega Cainkar predlaga s. Simčič za zapisnikarico današnjo večerne seje. Lica hoče vedeti, ali je s. Simčič pripravljena snrejeti. pa ni navzoča in br. Cainkar odgovori, da je obljubila 1 Nato zbornica soglasno odobri predlog, da vodi zapisi^ u večerne seje s. Simčič. pelegst Potoksr govori b delegatih, ki zavlačujejo konv^n- priporoča, da se jih polije domov, ¡r predsednik izjavi, da se bo držal dnevnega reda ln opta« ter kritizira člane konVencije, ki venomer zavlačujejo ken-in vpraša zbornico, kitj misli, da. si bo mislilo najbolj priporočljivo. T ruštveni tajniki oz. društveni zastopniki za Prosveto naroč- vnika Prosvete. pgat dr. št. 86 tolmači stvar drugače. Ir. Medveshek prečita sporno točko, ki dr. št. 638 ugovarja novi točki, tel. dr. št. 39 tudi ugovarja, češ, nekateri društv. tajniki so n mi sploh ne smemo vsiljevati nobene stvari. Priporoča, jednota dala dnevnik zastonj vsem takim tajnikom. Vider želi, da se sprejme dodatek, da gl. upravni odsek dela v tem pogledu izjeme, ldsek sprejme dodatek. Ir. Medveshek čita popravljeno točko, lova točka je nato sprejeta z zadostno večino. Ir. Medveshek poda poročilo o 5„ 6., 7., 8., 9., 10., 11. ln 12. teza člena, ki so vse sprejete v smislu odsekovlh priporočil XXXIX. Druitvene seje. te točke tega člena so sprejete kakor predlagane po odseka Ivila. XXXX. O Sklepanju boiniike podpore. te točke tega Člena sprejete v smislu odsekovih priporočil. XXXXI. Društveni zdravniki. te točke tega člena sprejete kakor jih predlaga odsek za XXXX1I. Razpust druitva. ** točki tega člena sprejeti nespremenjeni kot priporoča VPLAČILA—RAZREDI XXXXIII. Pristopnina. Aina točka tega člena je aprejeta brez ugovora v amlalu Ni priporočila. XXXXIV. Razredi. točka. Sporočilo večine je, da se ustanovi rasred 50c boiniike pod-m dvadolarski razred ostaneta, dočim se v tridolarskf Mn. podpore ne sprejema več novih članov, »•poročilo manjšine je, da se ne ustanovi razreda 50c boln„ * tn da ostane ts točka nespremenjena. « >»dmar zagovarja ustanovitev razreda 50c boln. podpo-^»njuje, da novs točka ne odpravlja tridolarskefa rasre^ *»°vlh članov se več ne bo sprejemalo. Predlaga spre *°čila večine. J*" IK»jasnjuje oba predloga. «i*wno, da se sprejme priporočilo manjšine. v*ek izjavlja, da bo nova določba enostavno uničila .»i?1."*1' ker ne 1)0 n<>vih članov, zbornici naHtane hrup. ; ,"varl zbornico, da ne bo reiila tega vpraianja s •n skakanjem in da naj bo trezna in pravdama. Žago-LT>r. ° v'ečine. Meni, da Je 8NPJ edina slovsnska orga-Jtna Ae tridolarskl razred boiniike podpore In da ob-« ^varnost, da bo ta razred.hudo Izkoriščan, ako ae ga v fj*'1 meni, da ni pravilno, ako zapremo vrata novim rhZr, (,e in da n* ** hoUI nlh6# «*vlirovltl 600 1 rls"'»vanje. J*1'* večine je oddanih 127 glaaov. T™** mAnjšine je oddanih 40 glaaov. ;pr,'JH Podlog večine, a, u "a u n» j«1 sprejete bres ugovora kot priporočana dolarski rasred. Ker ae želi, da ta rasred oetai^, je napravil tako, da bo bol. podpora v tem razredu nekoliko manjša, da se a tem izognemo izrednim dokladam. To je potrebno, ker se ta razred ne izplačuje in ker je treba odpraviti vse doklade, ki Škodujejo vsaki organizaciji. Kdor hače ostati v trMoUfsksm skladu pa aaj plača nekoliko več mesečnega asesrtienta, kar bo vsekakor lažje kot izredni asesmentl. Ako bo prišlo do novih izrednih asesmentov v višjih skladih, bodo s tem uničeni. TridoUrski sklad zadnja leta Itak rapidno nazaduje in ima jedva dobrih 1700 članov. Sledi glasovanje, ki s veliko veČino potrdi odločitev odseks ss prsvils. 2., 8., 4. In 5. točka tega člena so sprejete bres ugovora v smislu odsekovih priporočil. i • 4 - * -AM PLAČILNA LESTVICA ZA POSMRTNINE Sprejeto, kakor priporočano po odaeku za pravila. XXXXVI. Izredni aaeement 1. točka je spremenjena. Predlagano, da ae sprejme. Del. dr. it. 182 vpraia sa pojasnila glede zviianja in znižanja asesmenta. Br. Vider odgovarja, da je točka dovolj jasna: jednoti, oz. njenemu gl. upravnemu odseku je pridržana pravica znižati podporo ali zvišati asesment ln meni, da bo to zelo dobro sa organizacijo. Br. Akah meni, če bi stalo v pravilih, da ima gl. upravni odsek pravico sviiatl asesment ali znižati podporo, bi Imeli veliko manj tožb na civilnih sodiUih. 1. točka tega Člena Je nato sprejeta kot priporočana s zadost-no večino. I2PLA&LA«-«PODPORE XXXXVII. Holnlika podpora 1. točka prvi odstavek je sprejet v smislu odsekovega priporočila. Odstavek a) sprejet kot priporočeno po odaeku. Odstavek b) sprejet kot priporoča odsek. Odstavek c) sprejet kot priporočan po odseku. , Odstavek d) Br. Trčelj leli, da se računa vsota prejete bol. podpore od 1. 1920. Br. Novak pojaani In utemelji odaekovo priporočilo ter ga priporoča lfot naj sigurne j šs. Odstavek d) je sprejet kot priporočano po odaeku. 2. točka. Predlagano, da se ta točka sprejme v smislu odsekovega priporočila. Br. Medveshek pravi, da se Je odsek zedinil za 7 meato 10 dni, neglsde na to, ali je bolni član v bolnici ali doma, ker ae mu lh rC xxxxv. m ¿¡J"** «ta prvo točko. Hrau" 1.1 * "prejme kot priporoča odssk. vl»rsšs. sli se morejo zevarovatl v amislu ts L 'P^korsčili predpis*no sUrost. o tako zgodilo. Odsek ta pritožb«, prošnj« In prtslvs prsdložl sledečo zadevo: Pritožbe brale Franka KrabseJs, člane drultra it. SSi, zaradi odklonjene boiniike podpore. Odssk j« zadevo praUltal, sasltiel deiegst« Imenovanega druitva ter boln lik «ga tajnika In pragkdel vss listine prejšnjih Instanc, ter pronsšel, da je omenjeni član krftil točko 18, f, člens XXIV jednotinih pravil, In gs ta odask ne sms t rs upravičenim do boln lik« podpore Ur s tem potrjujs sklep porotnega odseka. Predlsgano In podpirano je, de ae ta sklep odobri. NI ugovora, t Dalja prinaša*.) Milica v low i žene farmarje y zapor. Kasneje so bili izpuščeni v Hi Tone Seliikor: NASEDLI BROD Roman e treh delih PROSVETA Njegova povedana slika na steni jo je vznemirjala. Kafiar ga je pogledala, se ji je zdelo, da L oživSjkin da hoče atopiti iz okvira. Obelila jo je v drugo sobo. Potem je nekega dne razdrla njegovo posteljo in jo postavila v prvo sobo. svojo pa pomaknila k zidu. Na ta način si je prizadevala zabrisati premočne spomine na skupno življenje. Živela je skromno, zakaj tistih bore malo stotakov ji je kmalu pošlo, saj je Justinu koj, ko ji je sporočil številko vojne pošte, pričela pošiljati jedila, cigarete in toplo perilo, drugih dohodkov kakor vojno podporo, ki je bila komaj za največjo silo, pa ni imela. Vojne ni bik) konec. Zdelo se je, da se šele prav pričenja, saj je bila Evropa kakor podne-tena, vse narode so nagnali v klanje. Mesto ae je počasi in stanovitno pretvarjalo in pre-obltčevalo v novo amer, vojna se je razpasla na ulico, v hiše, šole, trgovine, cerkve, med starce in otroke, še v zraku aamem je bilo kakor pre-nasičen oblak, ki vedno bolj pritiska na zemljo. Prvo navdušenje je počasi prehajalo v navado, meseci so minevali, ne da bi se kaj spremenilo, novi vpoklicanci so odhajali na fronto potrto in brez spremstva množic, bataljoni so korakali še vedno z godbo na postajo, bolnišnice in šole so se polnile z ranjenci, na cestah so se pojavili prvi oddelki vojnih ujetnikov, ki so kopali kanale, zmage so bile vedno večje, skoraj nI minil teden, da ne bi izobesili zastav. Včasi je šla z otrokom na solnce. Pred zasilnimi kasarnami eo vadili črnovojnike. Mlad kadet je s pištolo v roki poveljeval utrujenim možem in jih po pasje gonil v počepe. Ranjeni oficirji so se sprehajali po ulicah in posedali v kavarnah, ženake so ieljno pasle svoje oči na uniformah. In vsi ti tuji nemški, madžarski, poljski, češki oficirji so se zaljubljali v domačinke, ki so se opajale ob junaštvu svojih izvoljencev. Grad je bil natrpan z internlrancl. Vse, karkoli je bilo sumljivega, so polovill in zaprli. Na Suhem bajarju so streljali na smrt obsojene. -, Vse to je ležalo nad mestom in vojna je počasi lezla v mozeg in kri. Seznamek mrtvecev in pogrešancev se je od dne do dne večal, otvar-jall so vedno nove vojaške bolnišnice, gradili vedno več barak za ujetnike, vojaškim naborom — pregledovanjem pa ni bilo ne konca ne kraja. Ana se je začela dolgočasiti. Vse to življenje je počasi zadobilo svoj poseben izraz, ki je bil mogoč le med vojno. Moj bog, nič pomembnega se ni zgodilo, da bi Jo dvignilo iz tega praznega, enoličnega životar-jen j a, ki se je razpaslo po stanovanju. Pisma, ki Jih je pisala Justinu, so bila vedno enaka. Dan za dnem. Saj te ne ve, kaj bi mu vae pisala, marsikaj pa ne sme, četudi bi mu rada sporočila. Da, o Bogdanu se da marsikaj napisati, o sebi — to večno tarnanje, da ga ni, to ugibanje o vrnitvi, ah . . .? Prebira njegove vojnopoštne dopisnice, pisma so zelo redka, kar mu oprošča, saj je razumljivo, da ne utegne toliko pisati kakor ona, in če primerja te dopisnice, vidi da so vse enake. Od zadnjega tedna so štiri. Zvečer pride Adam in mu jih bere na glas: Prva dopisnica: Draga ženka! 2e štiri dni smo v zaledju. Zdrav sem. Zavitka, o katerem ml pišeš, še nisem prejel. Danes smo sestrelili rusko letalo, ki je moralo pristati. Pilota smo ujeli. Od naše stotnije so trije mrtvi in več ranjenih. V nekaj dneh pojdemo zopet nazaj v postojanke. Sporoči domačim najlepše pozdrave! Tebi in Bogdanu tisoč poljubov. Tvoj Justin. Druga dopisnica: Ljuba Ana! Tu se nam prav dobro godi. Danes sem videl, kako so obesili ruskega ogleduha. Teh je vse polno. Se ženske so med njimi! Pošlji mi Bogdanovo sliko. Zdaj je gotovo že velik. Jutri se bomo vrnili v linijo. Upam, da ne bo nič hudega. Poljub! Tvoj Justin. | i Tretja dopisnica: Draga žena! Ruse smo vrgli nazaj. V zadnji bitki je bil Jošt ranjen. Dobil jo je v desno roko in zdaj ne vem, kje je. Zelo hudo mi je, ker sva bila dobra prijatelja. Pisal sem njegovemu očetu in še ti piši Marti, če bi se karta izgubila. O dopustu pa ni govora. Najlepše pozdrave! Tvoj Justin. Četrta dopisnica: Cigarete sem prejel, hvala! Tu je hud mraz. Včeraj sem bil na nočni patrulji in bi nas Rusi kmalu zajeli, ker smo zašli. Danes je padel naš poročnik. Granata ga je popolnoma raznesla. 'Povišan sem v desetnika. Na vaju vedno mislim! Pa vidva ... ? Mnogo poljubov! Vajin Justin. Adam pestuje Bogdana. Silno dela ima zdaj. Cez ure in še ponoči. Tovarna ima ogromno naročil za armado. Delavcev je malo. Delajo vojaki in tako zaslužijo tovarne milijone z delavci, ki so zastonj. Govorita o vojni, seveda, ko pa je vsepovsod vojna, kamorkoli se ozreš. — To nI vojna, pravi Adam, to je hudič! Ves svet gori, na sto tisoče jih je že padlo, mesta so razdejana in vasi porušene, vragi pa ne odnehajo. Lahko cesarju in vsej njegovi žlahti kakor tudi generalom, ki jih ne dosežejo granate! Prasci »e gonijo zadaj za fronto, žro in vsak teden so znova odlikovani z najvišjimi redi. Vse se mi tako zdi, da bo prišel čas, ko bodo te medalje obešali psom za vrat. Da bi se spametovali vsi avstrijski vojaki in namerili puške v one, ki so to vojno skuhali! Toda Ana se dolgočasi. Zdaj piše Justinu vsak tretji dan. Skrbi se pošastno množijo. Nikdar v življenju se ji ni pripetilo, da bi trpela zaradi nedo-stajanja. Doma je bilo vsega v izobilju. Nikoli se nI mučila z mislijo kakor premnogi, kako je treba ravnati z mastjo, da bo za ves mesec. Zanjo ni bilo meseca, ni bilo računa! Doma jo je zalagal oče, živina in njive, pdtem Justin in trgovina, zdaj pa, ko so ji pošli sto-taki, se jo loteva obup. Vojna podpora? Ah, to je bila vsotica, ki zanjo ni dosti pomenila. Ni se še mogla užlvdti v akromnost, katere ni poznala. Vsa obupana je stala v kuhinji. Omara je bila prazna. Moke ni več. V predalu je še malo riža, sladkorja komaj za dva dni, denarja pa niti bora! V trgovini je prvič kupila na upanje. Nekaj masti, kave, sladkorja in moke. Trgovec jI je svetoval, naj si nakupi večjo zalogo, ker vsega zmanjkuje, toda naprej nI mislila. Ko je bilo blago zloženo v omaro, se je oddahnila. Mati ji je včasi s trga prinesla jajc in zelenjave, kar tako, ko je videla, kako je. Ani pa se je čudno zdelo in jo je skelelo, kako krvavo potrebuje vse to, na kar nI prej nikoli pomislila. Kako važno, dragoceno ji je bilo danes eno jajce — včasi pa jI je bilo samo po sebi umljlvo, da jih v kuhinji nikdar ne sme nedo-stajati. (Dalj« prihodnjič.) Amtrliki polni listi Nnturalizirani ameriški državljan, ki hoče potovati v inozemstvo, more prositi za ameriški pasport osebno pri klerku kateregasibodi federalnega sodišča. V mestih New York, Boston, Chicago, Seattle, New Orleans in San Francisco pa ima mo posebne pasport ne urade, kjer se dobiva potni list. Prosi lec mora imeti pri sebi svoj državljanski papir, dve fotografiji in $10 v gotovini. To je, kar etane ameriški potni list. Prosila mora privesti s seboj kot pričo kakitga prijatelja, ki mora tudi dokazati, da Je ameriški državljan. Veljavnoat ameriškega pas-porta je aedaj omejena na dve leti. Pasport pa ne more podaljšati za nadsljnji dve leti proti plsčilu pristojbine $6. Državni department ima tudi pravico izdati paaport. ki naj bo veljaven za manj kot dve leti. rojstva in več kot pet let v drugi inozemski deželi, se predpostavlja, da je prenehal biti ameriški državljan, razun ako more dokazati, da je ostal dlje Časa v inozemstvu radi neizogibnih in tehtnih vzrokov in da namerava povrniti se v Združene dr žave. Kot splošno pravilo velja, da konzuli ne smatrajo, da je kdo prenehal biti ameriški državljan, ako prosi za pasport, da se povrne v Zdrutene države. Posebna pravila pa veljajo za one, ki so bili nedavno natura-liziranl. Oni sicer tudi lahko dobijo pasport in od(>otujejo v inozemstvo, ali ako tekom prvih petih let po naturalizaciji začnejo stanovati v Inozemstvu kot stalni rezldentl (ako dobijo tam kako aluibo ali odprejo trgovino), se smatra, da so dobili avoje ameriško državljanstvo na goljufiv način, kajti drtavljanaka prisega vključuje obljubo, da bodo tukaj stanovsll. Konzuli smejo ovsditl takegs državljane natu Brziaa brezžlžalh valev Kaj je s takozvanlmi bacilov?** 'požiralci som je bakteriolog Harelle presenetil svet z odkritjem, da ek-sistira dotlej neznana vrsta bakterij, ki uničuje med drugimi zlasti nevarne bolezenske klice. Dal jim je ime "bakteriofagi," uničevalci, požiralci bakterij. Ja,sno je, da se je začela znanost kakor širša javnost živo zanimati za te klice in že se je rodilo upanje, da bo mogoče z njimi odpraviti najhujše kuge, ki obiskujejo ljudi in živali, posebno pa, ker so bakteriofagi po He-rellovih navedbah človeku in ži valim neškodljivi. Toda poznejši poskusi Herellovega odkritja niso potrdili in Cahnette trdi, da takšnih bakterij sploh ni. Po njem so govorili še trije francoski botaniki o svojih poskusih, ki so pred vsem pokazali, da ima sečna kislina veliko vlogo tudi v rastlinskem organizmu. Po odkritju indskega rastlinskega fiziologa prof. Boseja, da eksistira tudi v rastlinah obtok sokov, ki spominja na obtok krvi v živalskem telesu, podaja novo odkritje nov dokaz, da je sorodnost med živaljo in rastlino veliko večja, nego smo nekoč me nili. _ Fotooloktrižaa staaiea Cudovltosti nevidnih robotov v Londonu Londonski Science Museum je najmodernejši in najbogatejši muzej svoje vrste. Ce misliš, da boš na posetu v njem naletel na tisoše in tisoče mrtvih reči, ki so razstavljene v dolgočasnih vrstah, se zelo motiš. . Komaj si stopil namreč v vežo, te prestraši nenaden prasket In svetlobni signal. Osvetljena tabla ti pokaže pot do fotoelektrične razstave. Čudil se boš, kdo jo je osvetlil in kdo je signaliziral in mor da se ne boš spomnil, da si storil to — ti sam. Seveda s pomočjo nevidnega žarka, ki si ga presekal na svoji poti. Ko si ga presekal, si presekal obenem njegpvo zvezo z nevidno fotoelektrično celico, električni tok se je vključil pri tem samo-delno in ifczval prej omenjene pojave. Z nekoliko nadaljnjimi koraki presekaš nevede drugi žarek, ki skrbi za to, da se omenjeno prasketanje in svetlobno sig terih nismo doslej morda niti sanjali. Kratek obisk na njeno razstavo v londonskem znanstvenem muzeju te najbolje prepriča o tem.__ Problem matere ia otroka O~ problemu matere in otroka se v svetovni literaturi groma-dijo spisi in propaganda. Mati spada v rodbino, da rodi otroke, otroke pa naj rodi zaraditega, da — narod ne propade. V tem zmislu se danes vrši propaganda zlasti po deželah, po katerih nastopa reakcija, ki misli samo na obnovitev — recimo — naroda, ne misli pa obenem na to, da narod potrebuje, če se hoče obnoviti, preroditi in kulturno dvigati, tudi socialne predpogoje, to je pomočke za življenje in za zdi a v razvoj in za kulturni napredek. O teh vprašanjih propagatorji pomnoževanja narodov ne govore ali kvečjemu o-bl j ubijajo malenkostne premije, ki niso v nikakršnem sorazmerju z naraščanjem socialnih potreb ob številneji in številneji rodbini. Nikomur ne prihaja na um, da bi zagovarjal propast tega ali o-nega naroda. In važna je naloga, da se rodi in vzraste zdrav, krepak narod, ker le tak se more razvijati in odločati v zgodovini. Nikakor pa ni prav in pametno, če bi kdo mislil, da se žilavost in zdravje naroda vrši samo potom množenja. Vrtnar, ki geji skrbno svoje rastline, preskrbi predvsem za predpogoje, v katerih se lahko rastline v njegovem vrtu razvijajo. Enako so tudi za razvoj človeške družbe socialni predpogoji bistveno vprašanje. Današnje razmere pa, žal, tem pogledu niso ugodne. Žena je ali delavka ali pa sužnja socialnih razmer. Večina delavskih rodbin živi v skromnih razmerah, rodbine z večjim številom članstva pa v večji ali manjši bedi. Iz bednih razmer pa ni pričakotati zdravega naraščaja. Socialne razmere so danes take, da se rodbine boje otrok, ker jih ne morejo preživljati. Ni zaslužka, ni dela. Kako je materi pri srcu, če vidi svoje otroke stradati in če obenem še ve, da bodo ti ljubljenci najbrže atra- Zadnja seja naravoslovnega nmuziranje ustavi. Vedel ne boš, odseka Francoske akademije da te je nevidni robot v tem ča-znanosti se je odlikovala po ne- U, avtomatično zabeležil kot katerih predavanjih, ki so vzbu- novega obiskovalca. Se bolj se dila tudi v javnoatl večjo pozor- ko* začudil, ko se odpro pred te-nost, nego so je deležna običaj- boj vrata na razstavo in se za no druga predavanja te družbe | teboj zaprejo, ne da bi opazil dali tudi, ko dorastejo, ne opešajo in pomrjo. j so otroci rodbini in pol življenje sebi in drugi^, cialni predpogoji za nji niso zdravi. Že stari narodi «o J porode. Današnja dri sti bogata, dela isto. Di da tudi kulturni razvoj strah pred otroki to i se ne da odpraviti dni| kor če bi se izpremenil | ski sistem, ki bi jamčil pogoje vsej družbi. Zato je vprašanje ol nes socialno in v veliki di higijensko vprašanji Vemo, da se taka ?j ne dajo rešiti v štiriia urah. Ali vprašanje j« tualno, da bi se morili daj a prav resno baviti Odpravljanje plodu in s nje nosečnosti bi se hm diti zakonito. Pri doli mej teh zakonskih določi rale prihajati v poštar p reditarnih in drugih duš telesnih betežnosti predi di socialne razmere v ri v družbi sploh. Zakaj, pogojev ni, je povaea I da mora človeštvo prof hirati, zaradi socialni zapasti še bolj v m a glenosti, ki jih je že di vzročila naše nepopoln ka družba. Vsa javnost naj ve, i cialne razmere te zdravje in zdrav veške družbe, za rodov. Nič drugegnl Roosevelt za znižuj« I mere na zadolidi Washington, D. C. -se je, da se predsednik velt strinja z načrtom, predložil v višji zbornici Bone in kateri določil znižanje obrestne met ne zadolžnice. Načrt ps novo bond no izdajo, ki I nižje obresti in katmj pokrila mtare oblw sednik in senator staj la v tem, da je poM kampanja, ki naj bi|l lastnike vlsdnih bon« znižanje obrestne no. Slična kampanja W de pred nekaj mesedji spešna. nesmrtnlkov. Znani fizik Eaclangon je go-| voril o poskusih, da bi določili kakšnega človeka. Tudi to se je zgodilo s pomočjo fotoelektrične stenice, ki je na ta način uresni- brzino brezžičnih valov. Javnost čila staro pravljico. Ameriški paaporti ne izdajejo brezpogojno ameriškim državljanom, tukaj rojenim ali natu-raliziranim. U« v slučaju zadnjih zakon omejuje dobo, tekom katere smejo ostati v inozemstvu. ne da bi ia« ubili svoje Ksr vidiš ns razstavi sami, ni nič manj čudovito. Nevidni roboti odpirajo U vrata, štejejo pakete ali mimoidoče, steklenice aa mleko ali jajca, vključujejo svetlobne signale In spravljajo avarilne zvonce v obrat kakor tu-_ _ ____ _ __ dl cele električne centrale, pri- njih brzina koinaj 27o"oo«, pril11*1/0 ¡¡J* f° l"tf,h "f N»i»-velikih valovih pa pade celo na n,m'veJ4a ,n »»Jnovejša pa je 246.000 km. Kje leži vzrok aa T; T '«¡^ktrične to zmanjšano brzino. *c niso u- pr\ »vtomatlčnih telefo- fotovill. Eaclangon misli. <1* J^"***» * ***** v vlogi navadno misli, da Je brzina teh valov enaka brzini svetlobe, to je okroglo »00.000 km na sekundo ali v Istem času več nego 7 krat okoli zemlje. S poskusi Psrisom In Buenos Alresom, pri