Razne novice. Osebna vest. NaŠ prem. gospod knezoSkof so se v petek dne 15. t. m. odpeljali v Solnograd k Marijanskemu kongresu. Istega se udeleže izmed lavantinske duhovščine med drugfimi tudi, profesor dr. Lukman in mladinski organizator g. GomilŠek. * jIz pošte. Poštni asistenti Ivan Voglar, Anton Korp in Adalbert Pučelik, vsi trije v Mariboru, so imenovani pošt. oficijalom.—Trg. minister je imenoval poštnega; oficijala Ludv, BudeŠinsky za poštnega kontrolorja v Mariboru. * Iz šole. Stalni so postali naslednji učitelji, oziroma učiteljice: na ljudski Soli v Rabendorfu u6iteljska suplentinja v Zibiki Ana Brišnik, na ljudski šoli v Selnici ob Dravi tamoŠnji začasni ufiitelj Ferdinand Kovačič, in na ljudski šoli v Jarenini tamošnja zafiasna učiteljica Marija Lenart. Stalni učitelj pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Friderik Zinauer je sto pil v pokoj. Iz flnančne slnžbe. Prestavljeni so: davčni oskrbnik Jakob Senjkovič iz Marenberga v Ljubno; davčni oficijal Oto SmekaJ, davčni konjtrolor v Sevnici, k davkariji v Marenberg kq< uradni načelnik; davČni asistent Viktor Suske iz Maribora v Sevnico; davčni oskrbnik Rudolf Postružnik iz Schladminga, k davkariji v Maribor, davčni asisten^ Karl Mraz iz Celja v Stainz,- davčni asistent Jernej VidenSek iz Gornjegagrada v Celje; davčni asistent Alfons RibiC iz Ra4gone v Gornjigrad; l evidenčni nadgeometer Henrik Hohn iz Slovenjgradca v Maribor; evidenčni geometer drugega razreda Ludvik Vesel iz Gradca v Slovenjgradca; da,v6ni asistent Maks Cvirn je imenovan za kontrolorja pri davkariji v Sevnici in revident Avgust Flak za kontrolorja pri glavnem carinskem uradu v Mariboru; višji reSpic^ient MartinKovač iz Ptuja v Maribor, reSpicijent Franc SoSner iz SoŠtanja v Ptuj; nadpaznik Rok BrabuBa iz Ptuja v Celje, Franc Magerl iz St. Jurija; v Ragono in Miha FerenCak iz Vranskega na Ptuj. * Spremetnbe pri dostavljanju brzojavk. S 1. septembrom se uvedo v predpisih glede dostavljanja brzojavk cela vrsta sprememb. Najvažnejša sprememba za zasebnike |e ia, da za navadne brzojavke ne bo treba dati potrdila o prejemu. Samo za posebne in državne brzojavke, nadalje brzojavke s plačanim od- govorom, potem za brzojavke, za katere je treba naslovljencu plačati polflino, Še ostane potrdilo o prejemu. * Razpisano je mesto občinskega zdravnika v; Laškem trgu. Slovenci, zglasite se! * Stjrokovnl tečajl za učitelje gospodarskih nadaljevalnih šol. Naučno ministrstvo naznanja, da se bo v teku teh počitnic vršilo devet tečajev za u&itelje gospodarskih nadaljevalnih šol. Za Slovence se bo vršil tak tečaj na deželni kmetijski goli v Gorici. Petindvajsetletnica. Pri Sv. Križu tik Slatine je obhajal 18. t. m. veleč. g. nadžupnik in djakovski konzistorialni svetovalec Franc Korošec 251etnico svojega mašništva. Imenovani gospod je bil mnogoletni urednik ,,Slovenskega Gospodarja", kajterega je povzdignil na sedanjo višino, ker mu je znal z odlottno in krepko besedo prjdobiti zaupanje med našim ljudstvom, Sedaj deluje vneto na duSnopastirskem poUo pri Sv. Križu tik Slatine ter je kot načelniik politnV nega društva za rogaški okraj tudi na čelu politiftnega pokreta za, ondotni okraj. Vrlemu možu, zvestemu pristašu in nekdanjemu našemu časnikarskemu kolegi kličemo: Se na mnoga leta! * Slovenske matere! Dne 24., 25. in 26. julija po -ii!rih bo imel za vas govore misijonski duh o v n i k pri Sv. Ani pri Borlu. — Spovednikov bo dovolj. Za poštena prenočišča je preskrbljeno. * Pozor pred sleparji! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani si je v kratkem času svojega obstoja v vseh slojih prMobila popolno zaupanje ne le radi nizk:h cen, ampak tudi radi točnosti in prijaznosti v izvrševanju svoje dolžnosti, posebno pri izplačevanju škod zavarovancem. Tega zaupanja se tu pa tam, kakor smo izvedeli, poslužujejo agentje raznih čifutskili zavodov, nemških in ogrskih, ter se ljudem predstavljajo kot zastopniki ,,Vzaj. zav.", v resnici pa delajo za, kak nemški ali ogrski židovski zavod. To je sleparija prve vrste in opozarjamo zato, da ne bo kdo oškodovan. Vsak potnik Vzajemn© zavarovalnice ima od ravnateljstva iste izdano pooblastilo, s katerim se vam mora na zahtevo izkazati. Ako takega pooblastila nitna, tedaj ga, kot navadnega sleparja vržite skozi vrata, ali ga pa izročite orožnikom. * Cclje. Solske sestre, ki imajo v zavodu 8razredno dekliško šolo, vsprejmejo uCenke tudi na stanovanje in hrano. Zraven imajo deklice priložnost, učiti se modernih jezikov, glasovir, gosli, citer, brzopis, umetna rofina dela, šivati in prikrojevati. Ve8 pove :'"*predstojništvo zavoda. «**¦ * Pameten odlok. Kranjski deželni zbor je iz-' dal oster odlok proti plesom, ki nalaga občinam, da ne sinejo dovoljevati po gostilnah plesov, da se s tem omeji pijančevanje, pretepi itd. Tudi za Stajersko bi bil tak odlok zelo na mestu. * Ponesrečll se ie v T.jubljani minolo soboto ,,Zarjan" g. Anton Ogrizek, doma pri Sv. Emi. Padel je s kolesa in se precej nevarno poškodoval na nogi. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. * Jubilejne bosanske znamke. Ob priliki 801etnice cesarja Franca Jožefa pridejo v promet jubilejne bosanske znamke. V prometu bodo samo osem dni, ia sicer od 18. do 26. avgusta. ¦ Od sedanjih znamk se bodo razlikovale samo v toliko, da bodo imele zdolaj trak z napisom 1830—1910. * V Solnogradu se vrši ta teden mednarodai Marijanski shod, katerega se udeležuje tudi okoli 80 Slovencev, ki nosijo liftne, umetno napravljene slovenske znake. Ljubljanski knezoškof je pozdravil mednarodni shod v slovenskem jeziku. Slovenske narodne noše in peče vzbujajo velikansko pozornost. V predsedstvo mednarodnega marijanskega shoda je izvoljea tudi naš prevzvišeni knezoškof g. dr. Mihael Napotnikr ki je imel dne 19. t. m. v solnograški stolnici prekrasno pridigo o predmetu: Marijina vera bodi naS vzor! Pri pridigi so bili navzoči vsi škoii, na čelu jim kardinal solnograškii plemstvo, zborovalci. Vse je pazljivo sledilo izvajanjem slavnega cerkvenega govornika. Shoda, se udeležujejo med drugimi tudi prolesor dr. Lukman in župnik Gomilšek. * Slovenska zmaga na Dunaju. Sarajevski ,.Hrvatski Dnevnik" prinaša pod tem naslovom z dne 7. t. m. lep uvoden članek, v katerem se bavi s slovensko obstrukcijo na Duuaju. Clankar imenuje obstrukcijo Slovencev po svoji svrhi naravnost vzorno, in piše med drugim: »Slovenci se ne bore za nikako nadvlado. Niso se spustili v boj iz objestnosti, ali da dokažejo svojo kljubovalnost. Posegli so po obstrukciji, ker so bila vsa dosedanja sredstva brezvspešna, da izvojujejo vsaj to, kar je vsakemu narodu neobliodno potrebno za njegov kulturni obstoj in razvitek. Slovenski narod je maioštevilen in ravno vsled tega je bil vedno prezrt in zapostavljen v vsakem pogledu. Toda, kar Slovenci niso dobili od države, kar jim je vskratila državna uprava, to so si dali sami. Ni ga naroda v naši monarhiji, ki bi se s toliko žilavostjo ia vstrajnostjo, s tolikinii žrtvami in samozatajevanjem brez vsake tuje pomoči povspel kulturno in gospodarsko na tako odlično stopnjo, kakor to vidimo pri Slovencih. Njih socialna in gospodarska organizacija, njih ljudska prosveta, njih obupna borba na mejali slovenske zemlje, dvignila jih je visoko nad njih nemške in italijanske sosode in proniknila ves ta mali narod s ponosom in samozavestjo. Samo ta ponos in ta samozavest nam moreta nekoliko raztolmačiti oni odločni in izvanredni nastop slovenskih poslancev. na Dunaju." * Bobnarjl se po poročilu lista ,,Die Zeit" v tem letu pri infanteriji odpravijo. ja menda za narodno-obrambno društvo s podobnim imenom ,,Slovenska Straža" spravili skupaj za našo dolinico tudi primerno Število društvenikov, zavzetih za materinski jezik in milo domovino. Torej: Skozi društvo »Slovenska Straža" na cirilmetodsko delo za slovenski dom! C«IJflld okraj. e Celje. Ustanovila se je podružnica ,,Slovenske Straže" za Celje. Za 7. avgusta t. 1. se pripravlja ljudska iveselica, ki se bo vršila pri ,,Belem volu" in na katero se opozarja sosednja društva, da ne prirejajo ta dan kakih veselic. Vspored se objavi pozneje. c Celje. Zanimivi so celjski liberalci vsled svoje kratkovidnosti in netaktnosti. Po vseh slovenskih tralikah (liberalnih seveda) sem že opetovano prosil yžigalic ,,Za obmejne Slovence". Polne uljudnosti in trgovskega duha so mi dale dotične gospodične in gospe pouk, da so slovenske užigalice samo one Ciril Metodove družbe. ,,Kaj ste Vi klerikalec, mi smo liberalci," me je inštruirala prodajalka, ,,imamo sicer ge ,,Siidmarke" in ,,Arbeiterwille" in internacionalne škatljice, kakor jih vidite tu na pultu, toda za odjemalce pretežne večine klerikalcev nočemo niSesar imeti." Dobro, dobro! Preširnost se kaznuje sama in za Vašo uljudnost dobite odgovor. c Izpit na orglarski šoli v Celju se je vršil dne 15. julija v navzočnosti mil. g. ,opata, stolnega kapelnika, mnogih prijateljev glasbe in starišev, izprašancev. Skušnjo je delalo deset tretjeletnikov, iz liturgiKe, teorije, igranja na orglah, klavirju in goslih. Moram reči, da so se nekateri gojenci v resnici z navduSenjem poprijeli svojega bodočega poklica in si pridobili precejšnjega znanja in vrle spretnosti. Tudi petje je v obče zadovoljilo. G. kapelnik je k sklepu skušnje vzpodbujal k marljivosti ini pokorš&ni napram cerkvenim predstojnikom ter želel vsem dobre službe; mil. g. opat pa so v uprav očetovskih besedah svarili pred lenobo, litrom in lumparijo in polagali na srce skrb za lepoto petja, lepoto hiše božje in lepoto duše. iZahvalili so se vsem gg. uSiteljem na zavodu, posebej Še vodji g. K. Bervarju in zakljuSili enajsto šolsko leto. c Od Savinie. Zavidamo vas Gornjesavinjčane, da ste že imeli priložnost, otresti se liberalnega madeža, ki so vam ga vtisnile predzadnje državnozborske volitve. 4. julija ste pokazali, da ne marate jae naprednjakov, ne nemSurjev, ftetudi nastopajo pod Ibinavskini imenom neodvisnežev. Gornja Savinja je torej o8iščena. Tudi ob spodnji bomo čimprej po treh letih pri novih državnozborskih volitvah pomedli z neodvisneži, kakor je Roblek. Saj vidimo, kam jadrajo liberalci, kako postaja njihova mladina zmirom bolj surova, kako liberalni učitelji in mogotci nasprotujeJo našim društvom, sami pa ne storijo ni8esar za izobrazbo odraslih. Tudi mi bomo pokazali, da je i Sp. Savinja po veliki večini v taboru Kmečke zveze. c Iz Savinjske dollne. Pred državjiozborskiijii volitvami je med tukajšnjim prebivalstvom kar mrgolelo celjskih smrdetov, katere je liberalna stranka razpošiljala med ljudstvo in vsiljevala kar po dva iztisa po svojili agentih. V tem poslu odlikovala se je osobito pomožna oseba c. kr. politične ekspoziture. Ni skoraj vredno, da bi se pečali s iakim človekom, a iker je plačan od Ijudstva. je potrebno, da se nekoliko I>omete. Vprašamo le, ali je vodji urada to znano? To pa je njemu gotovo znano, da je njegov prednik tega Sloveka izgnal iz urada, tudi mu je gotovo znano, da je bil ta clovek 8 dni na počitnicah v Gornjem gradu radi zakotne pisarije in drugih prestopkov. — Pri seHanjih volitvah pokazalo je Ijudstvo, koliko zaupanja ima liberalna strankai celjskih dohtarjev med tukajšnjim pi ebivalstvom. Se ena volitev, pa je Iu8 Narodna strauka. c Lnče. Slovenska kmečka zveza priredi v, ne{ieljo, dne 24. t. m. po rani sv. maši shod. Govori pošlanec dr. Verstovgek_. c Solčava. V nedeljo, dne 24. t. m. po pozni sv. maši se vrši pri nas shod S. K. Z. Poročat pride na Bhod državni in deželni poslanec dr. Verstovlek. c 2usem. Orožniki so odpeljali, v zapor znano jpočarjevo Mimo, ki je na sumu, da je zastrupila svojega moža Jožela Žlofa, In katerega, so, kakor ste že poročali, pred štirimi tedni izkopali. Ta samorastna ^gospa" je bila vedno rada v družbi orožnikov, zato ji ta pot ni bila tako težavna. Sodnijska razprava obeta biti zelo obSirna in zanimiva, za Stajercijanee pa smrdljiva. c Sv. Jurii ob Taboru. Dne 18. t. m. smo spremili zaslužnega podpornega 81ana prostovoljnega gaBilnega društva Sv. Jurij ob Taboru s sedežem v Kap.lji, Stefana Topovšeka, ki je po dolgi in mufini bolezni dne 16. t. m. mirno v Gospodu zaspal, ki ve8nemu počitku. N. v m, p,! — G. župniku na Gomilfikem izreka društvo prisrčno zahvalo za ganljivo naSrobnico. c Smarje pri Jelšah. Dne 10. julija smo tudi Pri nas ustanovili ,,Slovensko Stražo", in sicer moško in žensko podružnico. Predsednik je 6. g. kaplan I. Hribar, ki je obrazložil pomen tega društva in nabral že precej udov in denarja. Nato se je predstavljala lepa Marijina igra ,,Na Marijinem Srcu", ki je zelo ugajala in se je dne 17, julija ponovila. Najbolj se je odfiudovalo vojvodinjo (Ana Vrečko) in Vero. Prav dobro so tudi predstavljale isvoje vloge Milena, Bela; Stana je ganila do solz. Tudi vse ostale moramo pobvaliti, ker so nas v obče zadovoljile. NaŠa dekleta ^68 .veselo napredujejo, Neverjetno se je prej zdelo marsikomu, da bi se mpgla prosta dekleta naučiti tako teŽavno in gosposko igro, in vendar se jim prav dobro posreči, vse jib. obCuduje. Korajžno naprej! Sliši se, da se tudi iantje gibljejo in nočejo zaostati. Pripravljajo tudi igro. Le kmalu se pokažite! Pridemo gledat vsi. Mozirie. Nek dopisnik iz okolice Mozirja v ,,Straži" z dne 15, julija se hvali, da je okoliška občina poplačala že nad 7000 K dolga, med tem pa hladnokrvno vprašamo, koliko so že mozirski naprednjaki v občini trg Mozirje poplačali svojih dolgov? Da pa docisnik ne bo po nepotrebnem izbadal mozirske napredne inteligence, mu na njegovo radovedno vprašanje odgovorim sledeče: Pri pregledovanju občinskih računov v mesecu juniju 1910 se je izkazalo, da se v teku treh let ni plažalo ni5 dolga, pa8 pa se je izkazalo 692 kron 91 vin. preostanka, torej lep čisti dobiček, kaj ne ? Vrhu tega pa se je okrog 1100 K vzdignilo v hranilnici od tržkih upravičencev naloženega denarja; na ta način je preostanka nič, pač pa nad 400 K zgube; a še ne samo. to, mozirska požarna bramba se je zadolžila za več sto kron, katero svoto je zavezana trška občina poravnati. Res povsem napredna trška občina! Da pa ne moremo popolnoma natančnih računov doliodkov in stroškov podati, je vzrok ta, da; so davkoplačevalci dobili samo prepis računov, na ogled, ne pa prvotnih računov in prilog istih. Ko pa so davkoplačevalci zahtevali hranilnične in rafiunske knjige, je g, župan prepovedal iste razpoložiti na ogled; vsled tega je sledila pritožba na deželni odbor, kar pa dosedaj še ni rešeno, Davkoplačevalci! Oglejte in presodite sedaj gospodarstvo okoliške občine in gospodarstvo trške napredne občine. Kakor se sliši, se bodo občinske doklade v kratkem zvišale; pa kaj, saj dobimo sedaj obžinsko elektriko, katero bodo plačevali tudi tisti, kateri je nikdar rabili ne bodo. Upamo torej, da bo vam, kateri ste dosedaj še gledali v terao in volili napredni občinski odbor, sedaj elektrika odprla ofei in da se bode v bodoče bolj trezno gledalo in mislilo, — Vam dobro želeči tržan. c Mozlrje. Znani mozirski smrdokavlar se je zadnji8 v ,,Narodneni Listr" v svojem smrdljivem dopisu med drugimi osebami dotaknil tudi Kmečke posojilnice in jo imenoval kmetomolznico. Dobro vemo, da jim je posojilnica trn v peti, ker marsikatera kronca, ki je šla poprej v, liberalno malho, gre sedaj v kmečki zavod. Kmetje so začeli te gospode spoznavati, da so jim le takrat dobri, kadar jim nosijo denar ali potrebujejo njihove glasove, obrnili so jim hrbet iu postali sami gospodarji s svojim denarjem in drugimi pravicami. — Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju je imela v, teku dveh let 521.066 K 47 vin. prometa, hranilnih vlog je bilo .vloženih 189.870 K 99 v. Posojilnica obrestuje hr. vl. po 4y2%, posojila daje na osebni kredit po 5Yi%, na vknjižbo po 5%, prošnje za vknjižbo dela posojilnioa strankam brezplačno, domače hranilnice daje brezplafino na dom, knjige drugih zavodov se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prekinilo, Uradni dan je vsako nedeljo dopoldne. — Vprašamo smrdokavkarje, katera posojilnica si zasluži ime kmetomolznica, tista, katera je zaHtevala od posojil 10—12% in vsako pisanje mastno računala, ali kmečka, ki strankam nič ne računa nobenih pristojbin, samo 5 do 5y2% obresti od posojil. To naj ljudstvo samo presodi. Sv. Peter na Medvedovem selu. NaŠa Ciril-Melodova slavnost se je dostojno izvršila predzadnjo nedeljo ob obilni udeležbi ljudstva. NaŠ pevski zbor je zapel pesmi: Slovenska zemlja, Pesem Slov. Straže in O ti moj dom; FA. Vehovar je deklamovalai S. Gregorčičevo: Stražniki, 6. g. župnik Gomilšek pa nam je pojasnil namen in pomen «Slovenske Straže". Pristopilo je 40 udov. NaŠa ženska podružnica si je izbrala sledeči odbor: rAna Vehovar, predsednica; Marija Drofenik, tajnica; Amalija Verk% blagajničarka; Jera Mahajnc, odbornica. — Po slavnosti se je ponovila igra ,,Dve materi", ki je ugajala nad vse kot prvi- in drugikrat. Vsa Čast našim požrtvovalnim mladenkam-igralkam! S to nepozabno igro ste nam napravile izreden užitek. Griže. Dne 14, julija je stal pred sodlščem gospod nadučitelj Ludvik Cernej. Razžalilj je več kmetov. Z ozirom na hude nasledke vsled obsodbe in ker je ves skesan prosil odpuščanja, I so mu razžaljeni kmetje odpustili ter dovolili, da sme svojo razburj3nost v denarju poravnati. BretOkl olraj. b Kozie. V hiši kočarja Jožefa Ivekovič v Sečah je nastal dne, 15^ t m. ponoči na neznan način ogenj, ki je upepelil leseno in s slamo krito kočo s hlevi, obleko in živežem vred. ;V podstrešni izbi je spala isto noč gluhonemai Marija Cepin. Jožef Ivekovič je prišel takrat Šele ob 11. uri pono6i domov in šel k pofiitku. Že čez 15 minut ga je zbudila svetloba, ki je prihajala od goreče hiSe. Hitel je takoj v podstrešno izbo, da zbudi Marijo Cepin in jo spravi /na, prosto. Marija Cepin je bila sioer rešena, a je bila po celem telesu smrtnonevarno obžgana. 2ena; Ivekovi5.8va je (hitela tudi y. podstrešno izbo, da reši obleko in nekaj denarja. Na potu nazaj pa je padla na njo od strehe tleča slama in vnela se ji je obleka. Tudi ona je dobila po telesu in obrazu težke rane. Obe težko ranjeni ste bili odvedeni v oeljsko bolniš^1' nlcčf. Samo ena krava in dve svinji ste bili reŠenL^ Skoda znaša 1000 K. Kozjanski ojkraj. Sedaj nam je pa znano, zaka^ Je Kac tako imenitno zmagal pri dopolnilni volitvi Marfinberg, Slovenji gradec itd.? Zato, ker se je zavzel za niega v ,,Narodnem Listu" vrl slovenski kmet iz Pobja pri Planini in z vso svojo kilovo težo lopnil po dr. Korošcu in dr. Benkoviču. — Zato sedaj priporočamo vsem kandidatom Narodne stranke, naj se z zaupanjem obrnejo n» tega vrlega slovenskega kmeta iz Dobja pri Planini in zmaga je gotova. — Nista še zastopala dr. Korošec in dr. Benkovič svoiih ,volilnih okrajev, ko je zadela tega vrlega slovenskega kmeta grozna ,,ujma", pogorel je pri obfiinskih volitvah tako sijajno, da Še sedaj ni mogoče ognja pogasiti. Ni ga, ki bj zložil ponižno prošnjo za tega ubogega pogorelca, in tudi ti nesrecni poslanci se nift ne ganejo, dar bi se mu občinski stolček popravil, da bi mu kaj drobiža izposlovali, katerega mu že primanjkuje. Kar se tiee narodnjaštva, je ta vrl slovenski kmet na prvi stopinji sedanjegai modernega liberalnega narodnjaštva, saj se poteguje v ,,Stajercu" za privandranega posilinemškega kramarja na vso mo8 in ovaja doma8ine. Da je siovensko naroden, je tudi jasno iz tega, ker je razširjatelj in dopisovatelj ,,Stajerčev". — Zivio vrl slovenski kmet in Narodna stranka!: b Videm. V nedeljo, dne 10. t. m. smo imeli dve predslavi, ki ste prav izvrstno uspeli. Cast vrlim igralkam! V nedeljo, dne 31. julija priredi slovensko katoliško izobraževalno društvo shod.. Vabljeni so vsi udje in sploh vsi dobro misleči lantje in možje, žene in dekleta. Na dnevnem redu so jako važne stvari. Vsi na delo! Zagnite agitirati že sedaj, da nih8e ne izostane. — Tudi podružnico »Slovenske Sti"aže" si bodeaio ustanovili, 6e bo mogoče, in sicer bomo imeli vistanovni shod dne 14. avgusta. Natančneje se bomo še aa shodu dne 31. julija dogovorili. Natančen spored se naznani prihodnjič. Vsi na delo za obmejne brale! b Dobje pri Planini. Pred par meseci je zatrjeva! Pulko, da bi rad mir med farani, toda to je bilo le takrat, ko se je veselil, da bo zaslužil pri občini kot tajnik par sto Ijubljenih kronic. Res hudo, 6e bi dobival namesto njega kdo drugi lepe kronice; pa kdo je kriv te bridke izgube? Pulko sam, ker je poprej odbornike toževal in jih napadal v ,,Narodnem Listu" in ,,Stajercu". Sedaj torej zopet gonja v ,,Narodnem Listu" in ,,Stajercu" zoper naše somišljenike. Na ta način misli udomagiti ,,Narodni List" v nekatere hiše, ki si bodo pa s tem mnogo škodovale. Ljudstvo se izogiblje takih hiš, kjer se zastruplja s slabim berilom. Veshiik "^" "" mladinskc organigacije. DejklišM shod v Kostrivnici se vrši v nedeljo, dne 24,. julija. Ob 10. uri pridiga 8. g. Sinko in slovesna sv. ma§a. Od 12. do 1. ure odmor. Od 1, do 3. veliko dekliško zborovanje na prostoru pri cerkvi. Ob 3. uiri slovesne večernice in pridiga 8. g. GomilŠeka. Ob 4,. uri odhod v procesijah. Clanice Marijinih družtt naj pridejo z družbenimi svetinjami in zastavami,Mladenke iz obližja šmarske in rogaške dekanije ter iz Dravinjske doline, na delo, da bo udeležba vse^ stranska in uspeh sijajen! 11. Jnlli y Rajhenburgu. Nad 400 zavednih' deklet je prihitelo v lepo dvorano, da posluša priljubljenega organizatorja mladine, g. dr. Hohnjeca. Krasen dar so prejele od njega: Štiriperesno deteljico s prepomenljivim napisom na vsakem Iisti6u. Delaj za sebev delaj za druge, delaj za doma6e, delaj za, narod s 8istim, vernim srcem. Da bodo to delo izvršile tem uspešnejše, so se združile pod zastavo ,,Zveze slovenskih deklet", Novoizvoljena predsednica, Marija Rezec, je presenetila vse zborovalce z navdušenim, ognjevitim nagovorom, kjer je povdarjala, da posamezna mladenka podleže nasprotniku, a združene pod geslom: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino ho8ejo delati dekleta 8ast Bogu in domovini. K besedi so se še oglasile Neža Cvetko, Marija Habinc, Marija Kozole, ki so v lepih nagovorih! izrazile pomen zveze in veselje nad probujenjem, ki je zavelo med nami. — Po živahnem zborovanju so nam priredila dekleta tudi nekaj za smeh. Bila je Šaloigra ,,Jeza nad petelinom in kes". Dekle Len8ka (Cvetko Neža), Rada (Petan Marija), Nežika (Radej Franca) so z veliko težavo dobile prodanega petelina nazaj od> botre Katre (Rezec Marija) ter tako tudi potolažile preskrbno gospodinjo Vladko (Požun Pepca). — H koncu nam je zapel novi društveni zbon nekaj pesmic v slovo, nakar se je razšel mladi rod po obširni župniji s srcem mladostno kipe8im, navdušenim za vero in milo domovino. ^  Za vnovčenje živine. Osrednja zadruga za vnovčevanje živine in povzdigo živinoreje je priredila v nedeljo, dne 17. t. m. pri St. Petru niže Maribora gospodarski shod, pri katerem je g. nadrevizor Vlad. PuŠenjak v 8ez eno uro trajajoSem govoru razlagal o živinoreji in skupni prodaji živine. Poslovodja A. Pišek je govoril o delovanjui Osrednje zadruge in merjenju za dolo8bo žive teže pri goveji živini z MatieviSevim merilnim trakom, kar se je zborovalcem tudi v prakti8nem pokazalo. Po shodu se je razvila živahna; razprava, pri kateri so zborovalci izražali željo, da se nastavi za tisti kraj dober plemenjak, posebno so se izražali za ugodno dobavo mo8nih krmil. Gledalo se bo, da se bo to v kratkem 8asu zgodilo. ' Zborovanje se je vrSilo v cerkvenih prostorih", soba je bila natla8eno polna. le iz rodoljubja, in sicer so nje ustanovnikl brez ma-; lih izjem ve8inoma kmetje. Pri8akovalo se je, da bodft zavedni murski poljanci pozdravili z veseljem to žrtev spoštovanja vrednih mož, ki so se resnično potrudili, postaviti na Mursko polje tovarno opeke, ki bi bila v stanu, uspešno tekmovati z že obstoje&imi tovarnami, kojih ve8ina pa je v rokali naših zagrizenih nasprotnikov. Pa bilo je ravno nasprotno. Što in sto se jih je lOglasilo, kakor bi dregnil v, sršenovo gnezdo, še predno se je položil temelj prihodnji opekarni, da bo slovenska opeka za ni8, ter se že naprej veselilo gospodarskega pogina onih ,,zaslepljencev", ki so se predrznili, tekmovati tudi na narodno-gospodarskem polju s svojimi nasprotniki. In ko v za8etku res ni šlo vse gladko, kakor, nikjer ne, ni bilo škodoželjnosti ne konca ne kraja. Uboge kmete-deležnike so skrivoma, pa tudi očitno že zasmehovali, da bodo na stare dni hodili deiat na opekarno, kojo so sami postavili, ko jim bodo posestva poprodali. Pai hvala Bogu, stvari so se obrnile 8isto na drugo stran. Opekarna je dobila toliko odjemalcev, da; ni initi v. stanu ustre8i vsem zahtevam; v jezo našim nasprotnikom in posmeh tistim širokoustnežem.; Pa tudi izdeluje blago, da lahko zadovolji še tako zbir8nega človeka. In dobro blago se samo hvali. Poglejmo pa sedaj, kolik pomen ima sedaj to podjetje za Mursko polje! Najprej iz gospodarskih ozirov: 1. Tovarnani last posameznika, torej se dobiček, ki ga ima tovarnat pri izdelovanju opeke, ne steka v žep enega poedinega človeka, morda celo tujca, kar je vsekakor velikega pomena y. gospodarskem oziru. 2. Vsled nizkih oen, ki jih je naiStavila opekarna svojim izdelkom, so primorane tudi sosednje tovarne popustiti v cenah, in kdo ima od tega korist? Celo Mursko polje! — In to je v sedanjem Basu velikanskega gospodarskega pomena z ozirom na to, kako je zdaj les za stavbe in slama za kritje Btreh draga. Kakor znano, se v zadnjih letih stavi zelo veliko novih poslopij po Murskem polju in bližnjih Slovenskih goricah. In ako bi vsak posameznik, ki potrebuje te vrste izdelke, kupil vsaj za 100 K ceneje, bodisi pri katerikoli opekarni, ima se zahvaliti le naši opekarni. In vsota, ki bi nastala iz tega, presega gotovo 20 tiso6 kron na leto. Ali ni to velikega pomena v gospodarskem oziru! 3. Vsled obilnih delavcev, ki so se v teh letih priselili zaradi opekarn v križevsko faro, so pridelki, kakor mleko, doma8 sir itd., kakor tudi stanovanja postala dražja, kar je tudi v gospodarskem oziru velike važnosti. — Sedaj pa poglejmo pomen križevske opekarne v narodnem oziru: 1. Med ljudstvom se govori le od ,,slovenskih ciglenc", ako se misli ,,Križevsko opekarno", da se razIo8uje od ,,nemških", kakor imenuje ljudstvo opekarno mesta Radgone. Tako dobivajo tudi najširji sloji pojm o razliki slovenskega in nemškega življa. In marsikdo, ki mu morda Še v svojem življenju ni pri%\o na misel, kaj sem, Slovenec alt Nemec, se za8ne zavedati, da se po njegovih žilah pretaka slovenska kri. Mislim, da si tudi cigan ne pusti z mirno dušo sramotiti svojega rodu, ako tega ne stori iz hudobije ali dobi8kaželjnosti, kakor storijo to razni kr8marji in mesarji tudi v našem okolišu. To pa le zaradi tistih borih krajcarjev, ki jim jih razni ,,betriebsleiterji", adjunkti in bogve kdo še vse iz radgonske opekarne pustijo za svoje vsakdanje potrebe. Pa preidimo k stvari. Rekel sem že, da se za8nejo najSirši sloji zavedati o razliki med Slovencem in Nemcem. V prvi vrsti je dala povod temu ravno ,,Križevska opekarna". Torej je tudi v narodnem oziru velikega pomena, ker širi s svojim obstankom narodno zavest. Ker dozdaj nismo imeli nobene opekarne v tej okolici, ki bi bila v slovenskih rokah, smo bili pač navezani na one naših nasprotnikov, torej tudi nismo imeli priložnosti izpolnjevati gesla: Svoji k svojim, ki je vsekakor najuspešnejge sredstvo za ukrotitev naših narodnih nasprotnikov, je tudi to velike važnosti v narodnem oziru, ker bodo oni gotovo na to mislili, da se bodo proti Slovenoem vzdržno obnaSali, 8esar pa jim dosedaj ni trebalo, ker mi smo vseeno morali njih izdelke kupovati, ker lastnih nismo imeli, 6etudi bi nam povsod nasprotovali. S tem podjetjem pa je tudi ena tovarna ve8, ki je v slovenskih rokah. — Velik pomen pa ima ,,Križevska opekarna" tudi za volitev v okrajni zastop ljutomerski, ker imajo v tem razredu Nemci ve8ino. SlednjiS se s tem kolikor toliko omejuje sudmarkovsko kolonijalno gibanje. Kakor se razviidi iz tega, si pa8 ustanovniki tega podjetja zaslužijo hvaležnost celega Murskega polja, ne pa zasmehovanja, in morda celo gospodarskega poloma, kakor se jim je želelo od ve8 strani. Tebi pa, Križevska opekarna, ki ponosno stojiš sredi Murskega polja, kliCemo iz vsega srca: Živela in procvitala!!! Sov«nJJraftk! okraj. s Slovenjegraška okolica. Grozne laži so prišle na dan. Par dni pred volitvijo je pisal celjski ,,Nar. IDnevnik", da je Vavpot v Starem trgu govoril, da mu je prav žal, da je malo volilcev za Kaca namenjenili. On pa je le rekel, da mu je žal, da je njegove Ijube brate liberalna stranka premotila. En tukajšnji liberalni mogotec je zahteval, da mora hišni gospodar tistega iz stanovanja spoditi, ki je dal glas VerstovŠeku, in naj mu daje gospod župnik stanovanje. Zupnik pa nimajo drugega stanovanja, kakor cerkveno posest. Tudi je pisal celjski ,,Narodni Dnevnik", da komaj 8aka, da bi gospoda župnika in kaplana spo-_ dili. Tedaj bi se agentje oeljske liberalne stranke veselili. Eden teh agentov je star 1910 let, ker je rekel, da je imela Marija sedem sinov. Menda so tisti, ki bi u8ili novo liberalno stranko. Sedaj jih je iskai; pa jiii ni našel. Sam je pravil, da je potrošil 700 ^oldinarjev^ Celjski dnevni generalni pisa&i so ga zmotili, da so se združili, pa vsi skupaj 700 galdinarjev zapili. s Sinartin pri Slov. gradcu. Po tuk, gostilnali se grozi ,,Slovenskemti Gospodarju", zaslužnemu ob8anu in staremu županu g. Vaukanii ter našemu priljubljenemu g. kaplanu s tožbo in zaporom, kakor da bi bili ti krivi, da je ljudstvo mnenja, da je napadla Narodna stranka pokojnega Ignaca Kalinšek. Na razpolago imajo že 2000 K (obljubil jih je 7aka Vre8ko), par volov (da jih Verdnik-Kralj) in 2 kravi (vsaj Šalamon so tako rekli). — Kako pa pride ljudstva do tega mnenja ? Rajni je bil ubit, a gotovo ne od priiatelja, tudi ne od kakega obcestnega roparja, ker ta bi ga pustil ležati na cesti, denar bi mu pa vzel. — Zakaj je neka žena Narodne stranke z nevoljo vskliknila^ Prekleta volitev! Prekleta Narodna stranka! To ljudsko mnenje je zakrivilo: 1. Surova agitaeija, prisiljenje k volitvi pod kaznijo od Narodne stranke; 2. Napad na g. Žebota na potu v Vuhred; 3. surovo tolovajsko tlafienje g. Plesnika v njegovi lastni hiši 1. 1907; 4. napad na 6. g. Pe8nika (1907) na zborovanju v Smiklavžu, ko so ga trije surovi napadalci od nasprotne stranke držali za vrat, da se je komaj iztrgal in zbežal; 5. divje preganjanje g. Robiča 1. 1907. in žuganje z gnjilimi jajei (stala so po kroni); gorje Robiču, ko bi ga vlovili!; 6. no8no divjanje in pogreb propadlega g. kandidata g. Robiča, ko je eden izmed naših liberalcev z bakljo v roki vodil divjo druhal po vaseh; 7. žuganje g. Plesniku v »Narodnem Listu" z vrabci pod klobukom; 8. grdo nesramno obnašanje na dan volitve nekaterih volilcev na voliš8u, njihovo izzivajoSe tuljenje, tako, da je g. komisar poklical na pomo8 ob8inskega redarja — Jurja Šauoa; pristaš liberalne stranke je pa njih obnašanje zagovarjal, 8eš, ,,od v8eraj so Še pijani"; 9. nameravan napad ria g. dr, VerstovSeka lansko leto na postajaliŠ8u v Smartnu od zloglasnih pristašev Narodne stranke; dr. Verstovšek je bil v spremstvu zavednih mož in nasprotniki so se zbali; 10. hujskanje ljudstva dne 3. julija pred cerkvijo in potem v restavraciji Ferd. Kaca zoper g. kaplana, ,,Slovenskega Gospodarja" in Vaukana; 11, veSkratne grožnje liberalnih. govorni- . kov nasproti duhovništvu. — Še več razlogov imamo na razpolago. Ali se je tedaj Suditi, 8e je rajni Kalinšek že naprej izustil Ijudsko mnenje nekemu resnicoIjubnemu posestniku v Golavibuki: Pri nas si pa 81ovek' ni življenja varen! Kedaj in kje se obnašajo pristaši Kmečke zveze tako surovo?! s Izid volitev v Pernicah: Dr. Verstovšek je dobil 12 glasov, Ivan Kac 5 glasov. s Razborje. V nedeljo, dne 31. t. m. po rani sv. maši priredi v tukajšnji drufetveni hiši državni poslanec dr, Verstovšek shod. Pri8akuje se prav obilne udeležbe. s Zavodnje. V nedeljo, dne 31. t. m. vsi na shod, ki ga priredi po pozni sv. maŠi S, K. Z. Govoril bft poslanec dr. VerstovŠek. s Golavabuka. Resnicna povest. Volitve v Golavibuki so imele veliko zdravilno mo6 za nekega mladeni8a Miheca, kateri je že ve6 let na ta na8in bolehal, da ni mogel hoditi v cerkev, takrat pa, ko, so se za8eli volilni shodi za kandidata Kaca, je bil on kar hitro ozdravljen. Takrat, ko je bil pri njem shod za Kaca, je prignal Kralj seboj dohtarja iz Celja. Kaj mislite, kako kunšten je moral biti ta dohtar! Ko ga je Milia zagledalj je bil kar ozdravljen svojei zastarele bolezni, in zdaj si tudi lahko mislite, kako zaupanje je zato tudi Miha od njega dobil, tako, da ga je še spremljal na drug shod na Brde k Juriču. '. Pa tudi kunštni so bili ti gospodje! PosluŠalce so vse od Košutnika seboj vzeli, ker gori niso ni8 novih našli. Miheca so pa izvolili za predsednika, da je bolj vse slišal. Na dan volitve smo se volilci kar začudili, ko smo videli Miheca že ob 7. uri na voliš8u. In zveSer je pri8akoval brzojav Kacove zmage do polnofii, poprej je doma naro8il Še možnarje iz cele vasi nabiti. Pa oh šmentani brzojav! Zmagala je druga stran, možnarji so pa ostali nabiti. Že utrujeni Mihec pa se vleže spat in bati se je, da se spet stara bolezen povrne. Volilci okoli Sv. Tomaža pa pričakujejo za gotovo novih orgel, katere so obljubljene od nj&gove neveste, ker so vsi enoglasno volili Kaca. Zgornja Golavabuka pa ima že tako nove orgle pri sv. Filipu,. zato jim ni bilo treba voliti Kaca. — Volilec iz Golavebuke. KonfUUd okraj. k Konjice. Veliko je vina v\ naših krajih, zato se ga tudi veliko izpije. Vsled tega strast in surovost rasteta, gostilne so polne, ob najsveCanejših urah slišiš kri8anje, surovo kletev in razbrzdano rajanje. Veliko število možkih ob ponedeljkih ni za rabo, to so ljudje, ki obhajajo službo božjo pri vino- in žganjeto6ih. Strast za pija8o je kriva, da je ob nedeljah pri drugem opravilu ve8 moških na trgu in v gostilnah, ko v cerkvi. Nravna vrednost mladine propada radi pijan8evanja stari^ev in otrok. Zato je pa talentiranih otrok treba iskati z Iu6jo skoro pri belera dnevu. Žalostna, a gela resnica. Kam nas bo to privedlo? Nesre8no ljudstvo, ali si slepo? Organizacija, tu je tvo- ti\& delo, ne pusti naroda pasti v žrelo alkohplizma! r,c: fc^KonJlce. Naprednjakom kohjiškim v prevdarek. ,,Habe die Ehre" , ti zazveni vsakih deset korakov na uho, Na poti res ta MElire" nikomur ni, a smešno je, ker so navadno najbolj kri8avi ljudje, kojih olika je bore majhna. — Na sodnift je vedno velika dela in krika; 8emu vedno letanje k sodniji?, Ce se ne motimo, so teh večnih tožb nemalo krivi gotovi gospodje. — Hazenbihlova šnopsarija ima še vedno koocesijo, nekaterim ljudem je pač vse dovoljeno. O oblast, koliko gorja si že zakrivila s svojo dobi6kaželjnostjo! Kaj ljudski blagor, da le v vedno prazne kase kaj pade! — V ,,Narodnem-Domu" je vse polno ,,Nar. Dnevnikov", ne vemo, zakaj; hoSete ljudi vabiti ali odganjati? Slobodno. — Slovenski trgovci, pričakujemo, da vsakemu, ki želi užigalic, postrežete z zvezinimi ,,V korist obmejnim Slovencem", druge le na izrecno zahtevo. Takozvanih^Cirilovih" bo menda g. O. kmalu zmaajkalo. — StariŠi in učitelji posili nemških otrok ne vejo, kedaj so šolarske maše, k&r oznanila ne slišijo (Zakaj le n&?!). — Na konjiški železnici je vse nemSko: vozni listki, napisi na postajah, na obcestnih deskah, kliče se nemški, in to; vsena ljubo tistim par nemškim laSenbergerjem, ki strašijo po naši slovenski dolini. Škandalozna ravnopravnostl Kajne, molči Sloveneo, pa Se vesel bodi, da te hoee ohol German zaničevati! Bomo videli. k Kebelj na Pohorju. Krasen in veličasten je bil pogled raz naših visokih gri8ev navisokem Pohorju na predvečer godu sv, apostolov bratov sv. Cirila in Metoda po naši krasni, &irni slovenski domovini, Brezštevilni kresovi so prieali, da tukaj ge vedno živi ljudstvo, ki se ne mara ukloniti pogubnemu liberalizmu in protestantizmu, ampak je še vedno zvesto na6elom, katera sta ufiila sv. brata Ciril in Metod. Tudi naši mladeniči so zažgali na omenjeni večer velik kres na hribeku, raz kojega je krasen razgled po slovenski domovini, kojej naj bi naznanjal, da tudi mi vstajamo v narodnem oziru. Topiči so naznanjali našincem veselje, nasprotnikom pa strah, katari se ie. tudi kmalu pokazal, kajti že po prvih strelih je prišel orožnik z županom in za6el pregledovati topiBe terdognal, da so topiči nevarni in da moramo prenehati, s streljanjem, Ko pa jiii je natanko pregledal, je spo^ znal, da so topiči popolnoma zanesljivi in da smemft dalje streljati. Dovolil nam je z besedo ,,naj pa bo". Nam se zdi, da topiči niso nevarni za nas, ampak 1& za posilinemške dušice. Cudno je, da imajo posilinemci takšno skrb za Slovence, da jim niti s topiči ne pustijo streljati, češ, da bi se kateri poškodoval. Mi pa. si ne damo vzeti pravice, proslavljati svoje blage u8enike sv. brata Cirila in Metoda; kajti le po njihi s& je za8el razvijati naš mili slovenski jezik, kateri dela> nemčurjem sedaj toliko preglavice, da no6 in dan tuh.tajo, 8eš, kako bi ga uniSili. Toda ne bodo ga. Našft ljudstvo je te ljudi spoznalo in jih tudi pustilo. Vsa ' 6ast vsem, kateri so kaj pripomogli za 6ast sv. Cirila in Metoda. — Opazovalec. k Zreče. Minolo nedeljo zvečer je neki nepridiprav vlomil v trgovino gospoda Bezenšeka. Tam je pobral nekoliko denarja in blaga. Po polno6i je poskusil srečo pri g. Kračunu. Tu je odprl eno okno in opazil, da si notranjih prostorov po dnevu še ni dovolj ogledal. Potem je razdrl drugo okno, kjer je slutil denar. Pa razmere so ga pred8asno preplašile in vzela ga je no8. Sledi krvi je zapustil na obeh krajih, znamenje, da ga je že pri predpolno6nem ,,delu" ranilo steklo. Vsled naglice je pozabil vzeti s seboj gorjaSo, veliko palico, ki jo je imel za slu8aj samoobrambe. k Zreče. NaŠa Župnijska, sv. opatu Egidiju posve8ena cerkev je stavba v obliki križa, to je, ob obeH straneh ladje se nahajai kapela. Ona na strani epi^tolski ima v oltarju kip preblažene Device Marije, driiga na strani evangeljski pa v oltarju kaže štatuvo, predstavljajoSo sveta brata Cirila in Metoda, ki •sta našim prednikom, oziroma nam prižgala luč krS8anske izobrazbe. In pred tem oltarjem so se služile tiV. raaše na sopraznik slovanskih apostolov ter sledečo nedeljo. V nedeljo se je v govorih omenjalo seveda blagonosno delovanje solunskih bratov. Istega dri« sino tucli, kdor je le za to zvedel, pristopali k novemu društvu ,.Slovenska Straža", k društvu, ki ima namea, skrbeli za slovensko šolo in za slovensko grudo, kupovati zemljiška posestva ter jih brez lastnega dobieka prodajati ali dajati v najem samo Slovencem.. DruStvo se je ustanovilo v Ljubljani letos, dne 11. maja, a na praznik sv. Cirila in Metoda je štelo že 6ez 150 podružnic. Nedelja dne 10. julija je bila cirilmetodska nedeija, doloSena za prvo ustanavljanje podružnic društva ,,Slovenska Straža". Zanimivo je brati tpzadevna 8asniška poro8ila. N. pr. v sosednjih Konjicah je pristopilo biizu 70 članov, ki so zbrali za društvo 150 K; župnija Sv. Peter v Savinjski dolini broji nekai fez 1S00 duš, pa je pristopilo k društvu 8ez 200 oseb; kraj Horte pri Zelezni kaplji na Koroškem Šteje samo 80 oseb, pa je pristopilo k društvu 34 udov, in zbrali so 240 K za društvene svrhe. Kaj pa mi ? Tu smo na cinlmetodsko nedeljo z lastnoročnimi podpisi naznanjali pristop k društvu. Doti8na listina razkazuje 25 podpisov, torej nekoliko ve8, kakor dovolj (20) za usianovitev podružnice. V ,,KatoliŠki bukvarni" v LjubIjani pa smo med ostalim kupili tudi podobice in knjižice z naslovom ,,Sv. Ciril in Metod". ZanaSamo se, da se bo pri nas Število druStvenikov znatno pomnožiTo. Za to naj skrbi vsaka, do sedaj priglašena 81anica, ozit-oina član. In v tem oziru bi se v prvi vrsti splol^ morali odlikovati naši mladeni8i in dekleta, da zavedni sovrstniki, domači in sosednji, ne bodo dobili pnložnosti, prištevati jih med narodne zaspanoev Ce že tukajšnje politiSno in bralno društvo z imenora ,,Straža" šteje blizo 60 udov, izmed katerih dobiva vsaki svoj odtis lista ,,Slovenski Gospodar", bomo paft * GrnnwaldslŁa slavnost. Od 15. do 17, t. m. so praznovali Poljaki 5001etnico slavne zmage, ki so jo pod kraljem Jagelom priborili proti Nemcem. V bitki pod Grunwaldom je bila poražena nemsška moč, ki je do iBdaj grozila ponemčiti vse severne slovanske narode. Te slavnosti so se udeležili tudi slovenski poslanci dr. Benkovič, dr. Žitnik in Fon. * Narodnost liberalcev. Liberalci se kaj radi . trkajo na svoja prsa, češ, mi smo narodnjaki. Toda njihova narodnost stoji na silno slabih nogah. Navedli smo že nešteto slučajev, da so se liberalci vezali z Nemei in nemškutarji. Tak slučaj se je zgodil tudi minole dni na Vranskern. Vršile so se volitve v okr. zastop. Slovenci bi bili 8isto lahko zmagali, toda liberaloem to ni bilo po volji. Zvezali so se z Nemci in nemfeurji na ta način, da je bila v skupini velepose-stva izvoljena polovica nemških graščakov. Liberalci pa so še vkljnb temu najboljši narodnjaki! * Slovanskl narodno-gospodarski shod v LjubIjani. Slovensko narodno-gospodarsko društvo na Dunaju priredi s sodelovanjem glavnih osrednjih organizacij poljedelskih, obrtnih in trgovskih iz vseli slovenskih dežel Avstrije dne 14. in 15. avgusta t. 1. v Ljubljani o priliki shoda gasilcev slovenski narodnogobpodarski shod. Ta shod bode podlaga osnovanju trajnih gospodarskih stikov med slovanskimi avstrijskimi narodi. Pridno se dela, da bi prišlo na tem shodu do ustanovitve državnih zvez, in sicer poljedelske zveze, obrtne, in ako možno, tudi trgovinske. Iz slovanskih dežel prihajajo6e prijave pri8ajo o razveseljivem zanimanju, ki ga je vzbujalo to poSetje k okrepčanju slovanske {vzajemnosti v gospodarskem taborii. —¦ Vsa potrebna obvestila daje ,,Slovanska sgolečnost narodohospodarska" na Dunaju. * Za živinorejce. Osrednji odbor kmetijske družbe na Dunaju je sklenil ustanoviti tovarno za močiia živinska krmila, S tein se bo živinorejcem omogočilo, da si zamorejo za svojo živino nabaviti neškodljiva, zelo redilna in zraven tega cenena krmila. To podjetje ne bo delovalo toliko v svoj dobiček, ampak bo poceni nudilo živinorejcu mo6na krmila, ki bodo posebno porabna pri kravah-mlekaricah, konjih in pri pitanju živine. Ta tovarna se že gradi v Brucku ob Litvi in se bo otvorila dne 15. avgusta. Shod Slovenske kmeeke zveze. Sv. Florijan ob Boču. Dne 17. julijaj t. 1. sino nneli pri nas po rani sveti maši zborovanje Slovenske kmečke zveze pri gospodu Vizovišku, Zborovanje je otvoril podpredsednik Slovenske kmečke zveze dr. Korošec ter predlagal, da si zborovalci izvolijo pre"dsednišitvo. jSoglasno sta se v isto izvolila vrla posesti^ika Dolšak in Ducman. \Nato povzame besedo državni in deželni poslanec dr. Korošec, Razlagal je med splošnim odobravanjem zadnje dogodke v drža,vnem zboru ter ppisal stališfie slovenske delegacije v deželnem zboru. Potem se je razvnel razgovor, nakar se je zakljuBIlo zborovajije. Mariborskl okraj. m Na naslov okrajnega zastopa mariborskega. ¦Kakih osem let je že preteklo, odkar je bila v tem okraju zadnja razstava živine, in bil bi že skrajni 8as, da bi se taka zopet enkrat priredila. Sredstev se v ta namen že dobi, ako jih okraj sam nima. Zato se v iuteresu povzdige naše živinoreje prosi, naj okrajni zastop potrebno ukrene, da pridemo, 8e mogoBe, še lelos do take razstave. — Ve6 kmetov. m Ruše. Angelj smrti je objel dne 12, t. m. nago 191etno, ljubljeno, nepozabljeno, deklico gospodi8no Ivanko Sari. Z nepopisljivo potrpežljivostjo je prenašala svojo mučeniško bolest 10 tednov. Ranjka je bila marljiva u8enka 86. šolskih sester v Mariboru. Vse lepe nade njenih u8iteljic in dobrih starišev je ugonobila kruta smrt, in ravno ob 8asu mature. Ihtenje deklic tovarišic, tovarišev, sorodnikov in znancev sploh, je bilo naravnost pretresljivo. Potrti stariši in vsi, ki smo ranjko na njeni mu6ni postelji obiskovali, se iz dna srca zahvaljujemo preč. g. prof. dr. Lukmanu, kakor tudi našemu 8. g. kaplanu, da sta bodrila Ivanko v verskih resnicah in tolažila v neznosnih bole8inah. Sprevod je vodil ob asistenci paših 68. ¦^a,. duhovnikov skrajno postrežljivi 8, g. dr. Lukman, koji je blago Ivanko mnogokrat posetil. Dr. Lukman je blagoslovil zemeljske ostanke ter jih izro8il 6rnemu grobu. Deklice so ji zapele v slovo v zbrani melodiji nagrobnico, koji smo s solznimi o8mi sledili! Tebe Ijuba Ivanka, pa ne bodemo ye6 videli na zeleni tratici pred tvojo rojstno hišo, saj ti je strogi, a dobri Stvarnik odkazal krasni mu8eniški prostor: nad zvezdami. m jIz Dravske dollne. StariŠi marnberškega okraja, pozor! Gospod dr. Korošec je ob ustanovitvi podružnic ,,Slovenske Straže" v Ljubljani v svojem govoru izrekel te-le pomenljive besede: Kako velikansk je razlo6ek med župnijo z nemško in župnijo s slovensko šolo. Otroci nemške Šole so popolnoma izroCeni pokvarjenosti in nevednosti. Le malo je otrok, ki so toliko nadarjeni, da se hitro priutel tujemu jeziku in da morejo potem slediti šolskemu pouku. Oni otroci, ki se ne nau8e tujega jezika, se tudi druga8e ne nau8e ni8esar v Šoli in ostanejo vedno tako nevedni. Pet let sede otroci v Šoli in se pogubljajo. Ko pa izstopijo iz Šole, ne zaajo niti brati niti pisati, ne znajo niti nemgki niti slovenskL —i Bolj kratko povedano se to glasi: Nadarjeni slovenski otroci se po takih nemških šolah nau8e nekaj malega na pol, drugi pa ni8. — Stariši! Kako morete tedaj trpeti, da se celo protip_ostavno po vaših šolah pou8uje samo v noinškem jeziku ,,Schulvereinu" na ljubo za par Judeževih grošev? Pro6 z nemškim u8nim jezikom iz našili šol! Ne pridite z izgovori: Nemš6ina je potrebna, naSa deca mora znati nemški! Saj se pou8uje po vseh slovenskih šolah tudi nemš8ina kot drugi deželni jezik, in sicer z veliko ve8jim uspehom, kakor po schulvereinskili šolah, kjer u6itelj slovenskim otrokom ne ve pomagati ali pa noče. Ne bodite preveč v skrbefr radi nemš6ine, saj veste, da se Slovenca prime nemšeina kakor smola roke. Vzdramite se torej stariši in ne dajte svojih; otrok pogubljati, ponem8evati od nemških privandrancev. Zahtevajte, da bo povsod na vaših šolah u6ni jezik slovenski, nemščina pa kot drugi deželni jezik. Da si pravnim potom pridobite svojih pravic, se laliko obrnete na rnariborskega narodnjaka g. dr. Leskovarja, (ki je pripravljen potrebne korake storiti tudi brezpla6no. Hajdi na noge stariši in ob6ine, ki ste v slovenskih rokah! m Slov. Bistrica. Igra ,,Dve materi", katero &o uprizorile dekleta izobraževalnega društva v Slovensiii Bistrici v hotelu ,,Avstrija", se je tako vznešeno lepo obnesla, da je vse strmelo. Veliki prostori so bili do zadnjega koti6ka natla8eno polni. Vrle igralke so tako lepo igrale, kot bi že leta in leta na odru se sukale. Želeti bi bilo, da se igra Se enkrat ponovi, da bi se Še drugim, ki se tokrat niso mogli udeležiti, nudil ta blaženi vžitek. — Slavnemu vodstvu izobraževalnega društva pa bodi izrečena najItripr6nejša zahvala, da so igralke tako izvrstno izvežbali. m Crešnjevec. D.ne 24. t. m. obhaja novo mašo 6. g. Jakob Kotnik. Prišel je ravnokar iz Rima, kjer je dovršil svoje študije. Vsi prijatelji in znanci prisr6no vabljeni. Pridigar 8. g. župnik Ivan SuŠnik. m Sv. Trojica v Slov. gor. Dragi urednik! Ne vem, ali pri nas nazadujemo, ali pa; napredujemo. Radoveden si gotovo, dragi bralec, kaj bi utegnilo to biti. Takoj ti pojasnim! V našem trgu zida pekar g. Ernest Savernigg (namreS piše se Zavernik) novo poslopje. Na dimniku pa je ovenčan mlaj s 6rno-rude6erumenim papirjem. To si ne moremo razlagati, ali ga je postavil na dimnik g. Savernigg sam, ali ga je zanesla na to vzvišeno mesto nemška roka. Prosili bi g. peka^ /da bi bili tako uljudni in bi naru hoteli odgovoriti, ali so to res sami radi storili, da bi nas s tem izzivali, ali se je to storilo po pomoti? Slovenska javnost zahteva tudi jasnost. — Ali ho8e res ostati g. Savernigg 6rno-rde6i-žolti pek!? m Sv. Trojica v Slov. gor. Ce stopiš psu na rep^ zacvili. ,Tako je zaovilil tukajšnji nemškutar v ,,Marburgerici", ko je ljubezniv popotnik razkril trojiško skrivnost, da visi v naSem gasilnem domu Iranklurtarica. Javno je priznal skrivnost, ki seveda že dolgo ni skrivnost. Ampak upamo, da pride sedaj c. kr. okrajnemu glavarstvu do u§es — ta imenitna skrivnost. Ali je resnieno tudi naša politi6na oblast mnenja, da gasilna društva nis^ dobrodelna društva? Da so politična liajlajoča društva? Odločno pozivamo c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru, da napravi red v trojiškem ,,Riisthaus-u"! Hajlanje in nemškutarsko izzivanje po trgu ni naloga požarne brambe. Agitacija proti samostanu in east. gg. o6etom fran6iškanom ni naloga požarne brambe. Razpihovanje nemškutarskih strasti in nasprotstva proti Slovencem, ni naloga požarne brambe. RuŠenje prijaznosti raed tržani z nem8urskim terorizmorn, ki zahteva od vsakega brez jjardona, da postane izdajalec svojega rodu in brezznaSajen renegat, ni naloga požarne brambe. Ponemčevanje slovenskihi imen brez dovoljenja preplašenih tržanov, ni naloga požarne brambe. Delovanje pod 6rno-žolto-rde6o zastavo, ki je znamenje vsenemStva in hrepenenja pocl Hohenzollnerce, ni naloga požarne brainbe. — Vse to najboljše ve tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru. Dokazi in pri8e so na razpolago. Zato z gotovostjo pričakujemo, da poseže glavarstvo vmes in pou8i naše Ferije in Erneste ter Johanne o namenih .gasilnih druStev. Požarna bramba, ki ho8e z uspehom delovati, mora. biti dostopna vs e m, ki so pripravljeni žrtvovati se za javno dobrodelstvo. Zavednim Slovencem ravno tako kakor nezavednim, Nemcem ravno tako kakor* nemškutarjem, zna8ajnežem ravno tako kakor mevžarjem. Gasilno društvo ni politi8no društvo — to resnico povejte našim preuapetnežem, velespoštovani g. glavar! — Prijaznemu popotniku pa, ki je bil prišel »kozi Trojico in razkril svetu našo sramoto, se priporoSamo, da pride večkrat in si mogoBe malo natanBneje ogleda tiste zavedne Slovence, ki jih je videti napisane v ,,Rusthausu". Gollob vas brez dvoma sprejme z najve8jim narodnim navdušenjem; o sicer fiasti vrednem in skozi in skozi poStenem gospodu Mlineritschu pa ne vemo, 8e ne uide pred vami — v svoj vrh. Pfujskl okraj. p Uinrl je dne 30. junija t. 1. v PerSetincih Joško Novak, bivši 8rkostavski vajenec v tiskarni svetega Cirila v Mariboru. — N. v m. p.! p Sv. Bolfenk pri SrediŠ8u. Na predveBer sv. Cirila in Metoda je bilo kaj živahno v naši lepi bolfonski župniji, kurili smo mi od kme8ke strani kar dva kresova. Eden je plamtel na gri6u pri Sv. Bol- fenku, drugi pa na prijaznem polju doli v Vodrancihj Vkljub liberalnim hujskarijam in slabemu vremenu sa je zbralo na kresu jako mnogo ljudi. Med glasnim po^ kanjem topi8ev in prepevanjem milih slovanskih pea^ mi je svirala tudi narodna godba. Mladeni8 Frana Zadravec je v kratkih besedah razložil, zakaj ravnoi kurimo kresove. — Pohvaliti moramo vrle godce, lci so nas razveseljevali z domaBo, milo donečo godbo4 I>a tudi cenjeno Polmanovo obitelj, ki je mnogo žrtvot vala za ta kres. p Sv. Trojica v Halozah. ,,Bilo je imenitno in veselo, namre8 na slavnostni veselici ,,Gospodarskegai in bralnega društva" v nedeljo, dne 10^ t. m.," rekel io gost in doma8in. DomaBi moški zbor je zapel na odru novo pesem v čast sv. Cirilu in Metodu. Novi predsednik društva g. župnik Lenart Vaupoti8 je nato navdušeno proslavljal sveta slovanska apostola Cirila in Metoda, V daljšem govoru je orisal življenje svetiK bratov, njuno delovanje, njun pomen in neprecenljive zasluge za naš narod. Pozival je, naj po vzgledu teh mož tudi mi tako iskreno ljubimo materni jezik in stojimo srčno na straži za domovino in to v primerni obliki tudi dejansko pokažemo. "Navdušeno je zadonela za tem naša himna: ,,Lepa naša, domovina".. Tej je sledila igra: ,,V je8i", in po nekaterih pevskih točkah komi8ni prizor: ,,Zgubljena stava". Igrali so domači fantje tako, da so imeli prijetno) zabavo tudi mestnihi gledališ8 vajeni gostje. Nad vse igralce je bil jetničar Robas — Jakec Kelc. Poleg omenjenega so igralin Jurij Fridl, Anton Lozinšek, Jož. Svengek in Fr. Zavec. — Nazadnje j[e bila prosta zabava, pri kateri sa prekrasno peli gg. učitelji in dijaki. — Vmes je igrala godba, v zrak pa smo dali veselo slavnost z raketami na znanje. Ker na veselici ni bilo priložnosti vseli pozdraviti, naj bo na tem mestu izre8ena zahvala posebno daljnim gostom, ki so tako povzdignili naša slavlje, v prvi vrsti u8iteljstvu. Bili so gostje iz Maribora, od Sv. Antona v Slov. gor., Sv. Barbare v; Halozah, iz Ptuja, od Sv. Lovrenca na Dr. polju, iz Sel in Sv. Vida. Iz Ptuja je bil med drugimi priljubIjeni naš novi slovenski trgovec g. Fr. Lenart, katerega hočemo pridno obiskovati, odi Sv. Vida trgovec g. D. Tombah, iz Jurovec predsednik jurovškega br. društva g. Fr. Habjanie, Istotako je bilo vse polno domačega ljudstva, ki je izrazilo željo, da se igri naslednjo nedeljo ponavljate. — Vsem čast in hvala! Rogaški okrajni zastop. Pri volitvah v okrajnil zastop Rogatec so zmaga.li pri volitvi iz kmečkih ob* ein dne 16. t, m. slovenski kandidatje. Iz drugih sku-^ pin so zmagali nemgkutarji in Nemci, med njimi tudi rogaški irgoveo Brlisg, ki je za slovenske odjfri malce Slovenec, svoje otroke pa vzgaja v zagrizenem nemškem duhu. Kakor se sliši, bo izvoljen na8elni-» kom rogaSki zdravnik div Schuster. Vremena za o-» kraj se ne bodo zjasnila. p Sv. Ki«iž tik Slatine. Že v nedeljo zveeer, dna 17. t. m. je naznanjalo pokanje topičev, da se nara bliža dan duhovnega veselja in slavlja. NaSa cerkev; je dobila znotraj novo krasno obleko in pa nove orglje. Slikarska dela je izvrgil slovenski slikar Markovi8 iz Rožeka, orglje mariborski mojster Brandl. O obojnem delu se veščaki zelo laskavo izražajo. In še eno slavlje smo obhajali. Naš priljubljeni g. nadžupnik Franc Korogec je obhajal 251etnico svojega mag^ ništva v krogu svojih prijateljev in 6astilcev. Ogromno število ljudstva in tudi premnogi kopališki gostje* so prihiteli v di8no, prostrano cerkev, da molijo zai blagor vnetega slatinskega dušnega pastirja. Cerkveni govor je imel mariborski stolni in mestni vikar 8. g. SimoniŠ. Ko je zapel jubilar z zvonkim glasom Te Deum, tedaj se je obenem z zahvalo dvignila iz, tisoS src prevroča molitev k nebesom: Bog nam ohrani blagega dušnega pastirja in za lepoto hiše tako vnetega nadžupnika še zopet petindvajset in ve8 let! — 0 orgljali nam je vposlal strokovnjak te-le vrstice:) Povodom 251etnice mašništva 6. g. nadžupnika KoroS^ ca sp se postavile v naši tako krasno prenovljeni iu s freskami ozaljšani cerkvi tudi nove, mogo6ne orglo z 21 spremeni, delo izbornega mojstra Jos. Brandl iz Maribora. Izvedenci hvalijo tako cerkvenemu slogu primerno zunanjost, kakor solidno delo, posebno pa izredno lepo intonacijo. Da se pri tako velikih orglah priSakuje kaj posebnega, je jasno; in mi se nisma varali; tako miiih, tako značilnih, pa tudi tako mogo8nih glasov nismo vajeni slišati pri prglah. Gotova se morejo meriti te orgle z najboljšimi na Spodnjem Stajerskem. Mojstru vsa 6ast! Ljufomerskl okra). 1 Ljutomer. Vele8. g. Ant. Tkavc, korni vikar v Mariboru, je podaril ,,Slovenskemu pevskemu društvu iv Ljutomeru" 10 K, za kar se mu odbor najiskreneje zahvaljuje. — Bog plati! 1 Kapela pri Radgoni. Kakor se kaža v vinocradih kapelskih, nam bo ves up splaval po vodi. Kar ni vzela toBa, to bodo uni6ile razne bolezni, plesnoba, smod itd. Vreme je zelo neugodno za vinograde in tudi za silje. Vinogradniki, kaleri imate lanska vina, ne silite se ž njimi, ker lahko jih bodete dobro prodali. Dosedaj ste prodajali liter za 24 vin. Držite se za naprej boijše cene. Kupci pridejo svoj 8as, ker tudi drugod trpijo vinogradi po ienakih boleznih. —. Vinogradnik. 1 Krlževska opekarna in Mursko polje. Kakop je znano, se je pred tremi leti ustanovila v KriževciH pri Ljutomeru ,,Križevska opekarna", prvo tovrštno podjetje na slovenskem Stajerskem. UstanovUo se jtt Hajnovejše novice. Romarjem na Brezje k Mariji Pomagaj. Romarji naj kolikor inogo8e sv. spoved že doma opravijo ter prosijo za sv. obhajilo na Brezju. Vsak naj vzame dežnik seboj, kakor tudi kako obleko za ogrniti, 8e bi imeli slabo vreme. Nobeden naj ne pozabi karte doma. Romarji od mariborske strani naj pridejo v Celje z vlakom, ki gre iz Maribora ob '/26. uri zjutraj. Nazaj imajo vsi romarji iz Celja izvezo z ve6ernimi vlaki. — Kdor ho8e iti na Bled, to lahko stori, samo naj gleda, da pride pravočasno na vlak, ki odhaja iz Lesec ob %1. uri. — V ponedeljek torej na veselo svidenje! V Kostrivnici se vrši v nedeljo, dne 24. julija deldiški shod. Mladenke šmarske in rogaške dekanije ter Dravinjske doline, na veselo svidenje pri poljski Materi božji! Sv. Floriian. Pri Loženski Materi božji v župniji Sv. Florijan ob Bo6u se vrši v nedeljo dne 31. julija velik mladeniški sliod, Mladeni8i rogaške dekanije in Dravinjske doline in od drugod, pripravite se na ta shod! Vinske gorice v Halozah in drugod kažejo letos silno slabo: Peronospora je za6ela uni8evati listje, plesnoba pa grozdje, ki ve8inoma odpada. Ljudje sami priznavajo, da je to o8itna kazen božja v oftigled tolike zlorabe božjih. darov. Vlnorejci pozor! Lansko in prejšnje vino bo v cenah zelo poskoBilo, ker letošnji nasadi ne obetajo iveliko. Umrla je v ptujski hiralniei dne 14. julija usmiIjena sestra Fortunata Hriberšek po dolgi in hudi bolezni v 33. letu svoje starosti. Mil. g. prošt I. Fleck je spregovoril blagi pokojnici ob odprtem grobu krasne besede v slovo. N. v m. p.! Grozen aločin. V Kr8evini pri Ptuju je iprišel v nedeljo zvečer v gostilno pod vejo pri Mercu nek mož, ki se je za8el v pijanosti nedostojno obnašati proti gostilničarjevi ženi. Ko ga je gospodar nato posadil na hladno, je nasilui mož zamahnil proti Mercu z velikim nožem in mu popolnoma razparal trebuh, da so se čreva izsula na tla. V strašnem stanu so nesre6nega moža pripeljali v ptujsko bolnišnico. Zverinskega pijanca imajo pod klju6em. Pijanost se v zadnjem 6asu v ptujski okolici tako grozno širi, da pripeljejo redno vsako nedeljo oziroma ponedeljek 3 do 5 razmesarjenih, pobitih ,in nevarno ranjenih ljudi v ptujsko bolnišnico. Tudi minoli gpnedeljek so pripeljali tri z razbito črepinjo in nevarnimi ranami. Ali ni skrajni 6as, da se vsi dobro misle8i možje ptujskega okraja združijo in zaSnejo akcijo proti pijan8evanju? Od zgoraj ni ni8esar pričakovati; ljudstvo si bo moralo samo pomagati! Primlcija v Mariboru. Dne 18. t. m. je v cerkvi 8astitih šolskih sester pel svojo prvo sveto maSo častiti gospod Peter Domberger. 'Pridigoval mu je njegov brat, kaplaji v Irdningu. fAsistirala sta mu brat in svak.