Kreiskyjevo pismo in njegove izjave
Leto XXIX — Številka 29
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
21. julija 1977	Cena 4,— šil. (4 din)
P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Prejšnji teden je kancler dr. Bruno Kreisky podal več izjav k manjšinskemu vprašanju. Tudi tokrat so si te izjave precej nasprotovale. Tako je sprva razmišljal o zunanjepolitičnih aspektih in dejal, da ne razume, da Jugoslavija pripisuje temu majhnemu sporčku tolikšno pomembnost. Nekaj dni navrh pa je kancler ostro grajal Heimatdienst, priznal in obžaloval, da zaradi Heimatdiensta ni prišlo do boljše rešitve, ali kot je povedal kancler, ..idealne rešitve". Potem je tudi priznal, da je sedanja reištev minimalna, in da je morala vlada pristanek obeh drugih strank „zelo drago plačati". Med drugim je bilo to plačilo, da ni prišlo do sporazuma z neposredno prizadeto manjšino na Koroškem. Gospodom od Heimatdiensta pa je Krei-sky povedal v isti sapi „zelo resno
besedo", ker so označili maloštevilne dvojezične napise kot „sramotne madeže". Podobno se je izrazil tudi v zadnji televizijski oddaji v četrtek in izrazil svojo globoko zaskrbljenost.
Koroški Slovenci vzamemo zadnje izjave kanclerja Kreiskega na znanje, nič več in nič manj. Krei-sky sicer s tem prizna, da mno-gohvaljena tristrankarska rešitev v bistvu ni dosegla svojega namena ali celo nasprotni učinek. Na drugi strani pa je bilo iz kanclerjevih ust že slišati toliko različnih izjav, tako da moremo vzeti resno le konkretna dejanja. In teh kancler še ni storil. Ni se še distanciral od tristrankarskega sporazuma, pa tudi še ni odstopil od njega. Pa tudi nobenih iniciativ še ni bilo opaziti, da bi stranke s kanclerjem na čelu
Odvetniško pismo deželnemu glavarju
Odstranjeni dvojezični napis za Šentjakob je ta teden delal hude preglavice pravnikom v uradu koroške deželne vlade. Kajti cestna uprava, ki je odstranila tablo, se je sklicevala na pravni oddelek Pri koroški deželni vladi in na direktorja deželnih uradov dr. Hauer-ja. Pri tem so se sklicevali na paragraf 21 zveznega zakona o cestah (BundesstraBengesetz). Ta določa, da mora oblast na pred-lo9 zveze, v tem primeru zvezne cestne uprave, odrediti odstranitev »protizakonitega stanja", in sicer na stroške prizadetega. Paragraf 32 zveznega zakona o cestah pa določa, da pride kot oblast edino-le deželni glavar v poštev, kar bi Pomenilo, da je deželni glavar po zakonu odgovoren za to postopanje. Sprva omenjeni § 21 pa tudi Predvideva, da se morajo pri odstranitvi ..protizakonitega stanja" ravnati po tozadevnih predpisih za cestno policijo, to je, določil
cestnega prometnega reda (Stra-Benverkehrsordnung).
Določil za cestno policijo in cestnega prometnega reda pa se pri odstranitvi dvojezične table oblast ni držala. Kajti cestni prometni red predvideva v § 35, da more deželna vlada z odredbo obvezati lastnike predmetov, v tem primeru je predmet dvojezična tabla, ki so postavljeni na zemljiščih ob cesti in ki morejo zaradi svojega stanja ali lege ali načina postavitve ogrožati varnost cestnega prometa, da lastniki spremenijo lego ali način postavitve tako, da varnost cestnega prometa ni več ogrožena ali pa da odstranijo ta predmet.
Ne glede na to, da postavljeni dvojezični napis nikakor ne ogroža varnosti cestnega prometa in s tem nikakor ne nasprotuje cestnemu prometnemu redu, lastnik zemljišča, kmet Jakob Sereinig, ni dobil nobenega odloka s strani
urada koroške deželne vlade. Ce bi namreč dobil odlok, bi imel tudi 14 dni časa, da bi vložil proti njemu priziv. O prizivu pa bi potem odločale nadrejene instance.
Vse to zveni za poprečnega bralca zelo komplicirano in deloma nerazumljivo, zaradi tega povzemamo bistvo konflikta:	cestni
upravi in politikom se je zelo mudilo, da bi odstranili privatno dvojezično tablo. Iskali so paragraf, po katerem bi bila odstranitev dovoljena in so tudi našli tako mesto v § 21 zveznega zakona o cestah. Vendar ta zakon v tem primeru ni uporabljiv in bi bilo treba gledati tudi na druge predpise, kar pa cestna uprava oziroma deželni glavar, na katerega se je smela cestna uprava sklicevati, niso storili.
Posestnik Jakob Sereinig se je obrnil na odvetnika dr. Matevža Grilca. Odvetniška pisarna dr. Tischler, katere član je dr. Grilc,
Televizijska oddaja v smislu strank
Zadnja televizijska oddaja je Prikazala nepoškodovan koroški SVet: lepe pokrajine, vse stranke So edine, koga že moti, če Slovenci pravijo, da niso zadovoljni. Troedinost strank je bila očitno tako čudo, v katero je treba verovati in nič kritičnega, osporljivega Povedati o njem. Kar je Heinz Felsbach tudi storil. In se s tem podal na pot treh strank, ki jim je biio glavno, da so se one sporazumele. Nobene kritične besede 0 vprašljivosti takega sporazuma na račun prizadetih ni bilo slišati 5 strani komentatorja. Zaradi tega Pa že v naslovu oddaje poenostavljanje v pobožni želji, da bi temu odgovarjalo dejansko stanje: »Večina, manjšina — skupna pot?" Odgovora na to vprašanje ni bilo v tej oddaji. Kvečjemu, da je poprečni gledalec oddaje ob koncu °ddaje pozabil na vprašanje v naslovu. Oddaja sama je prispevala ®voje, da je pretežna večina izjav
sla v smer, češ da je to skupna Pot.
Strankini politiki so prišli čezmerno do besede, tako da je že močno smrdelo po propagandni Podaji. Komentator Heinz Fels-
bach
Pa se je skrbno izogibal vsa-
J^ega vročega železa in vsakega ritičnega vprašanja in sploh nosnega od tistih, ki jih je povpra-Sa'’ ni primerno soočal z nasprotji11' stališči. Očitno je tudi on mislil v kategorijah politikov, da je r°sitelj nemira vsak, ki podvomi Predvsem v moralno, pa tudi prav-' 0 lePoto tristrankarskega sporazu-in iz njega spočetega in roje-, e9a otroka — sedmojulijske zakonodaje. Da so koroški dnevniki,
ki sproti dokazujejo z načinom pisanja svojo odvisnost od nemško-nacionalnega bralca, to nekritično oddajo nadvse pohvalili, leži na dlani. Diktat besednjaka, na katerega smo opozorili na uvodnem mestu pred 14 dnevi, neopazno širi svoj pomen. Nismo načelno proti koroškim televizijskim filmom o manjšinskem vprašanju, vendar je koroški komentator mnogo bolj izpostavljen temu besednjaku, ki dan na dan prši nanj iz ust koroških oblikovalcev politične situacije. S časom ga — zavestno ali podzavestno — prevzame tudi koroški komentator, prav tako koroške modele mišljenja. Le-te potem vzeti kritično pod lupo, bi pomenilo preveč zahtevati od koroškega komentatorja, ki je morda še subjektivno prepričan, da je objektiven. Poleg tega je premalo, če na Koroškem napravljeni film služi zgolj pomiritvi na tujskopro-metnem področju, tako v barvah, kakor tudi v besedah.
Kritično se je s Felsbachovo oddajo soočal katoliški tednik „prasent“, iz katerega ponatisnemo naslednjo oceno:
BELANGSENDUNG DER DREI PARTEIEN
Zugegeben: Eine politische Do-kumentation uber die heilBumstrit-tene und unter die Haut gehende Minderheitenfrage herzustellen, ist keinesvvegs eine einfache Sache. Es bedarf starken VVillens, eine Portion Courage und klaren Stand-punktes.
Dennoch: Was Heinz Felsbach vvahrend der 40 Minuten „bester Sendezeit" in die VVohnstuben der
Osterreicher flimmern lielB, hatte kaum eine der oben angefiihrten Eigenschaften. Schon am Anfang war jener Satz zu horen, der wie ein roter Faden die ganze Doku-mentation durchvvandert: „Die Ei-nigung der drei Parteien".
Man lieB zwar auch die Slovve-nenvertreter zu Wort kommen; man horte die Ablehnung des Karntner Heimatdienstes; man sah viel von der unbestritten schonen Landschaft unseres siidlichsten Bundeslandes.
Sonst kamen die Vertreter der drei im Parlament vertretenen Parteien ausgiebig zum Vorschein — auf Landes- und Bundesebene. Interessant, daB FP-BoB Ferrari-Brunnenfeld von einem „0ptimum“ sprach, vvahrend Kanzler Kreisky dieselbe Sache' „eine Minimallo-sung" nennt.
Die VVorte des Staatsoberhaup-tes klangen zvvar schon — „Die Mehrheit muB groBziigig sein, und sie kann sich diese GroBziigigkeit leisten ... ", entsprechen aber lei-der nicht der VVahrheit, denn von einer GroBziigigkeit der Karntner-Losung kann schon deshalb nicht die Rede sein, vveil sie einhellig von der betroffenen Minderheit ab-gelehnt wird.
Heinz Felsbach bestatigte in sei-nem Kommentar — indem er im-mer dann, wenn er die Ansichten der Minderheit vviedergab, die For-mulierung vvahlte „die Slovvenen sind der Meinung", sonst aber kei-ne „Bezugsquelle“ anfuhrte — daB die derzeitige Losung als die politische Dreiheiligkeit zu gelten ha-be.
je sedaj pisala deželnemu glavarju pismo in ga v imenu lastnika pozvala, naj skrbi za to, da se bo dvojezična tabla zopet postavila na tistem mestu, na katerem so jo postavili udeleženci protestne prireditve 7. julija. Kot je rečeno v pismu, je VVagnerjeva naloga, da ukaže cestni upravi, naj primerno ukrepa.
Če dvojezični napis ne bo stal tekom petih dni, bo odvetnik dr. Grilc napravil primerne pravne korake proti VVagnerju kot odgovorni oblasti. (Glej tudi stran 2.)
Grožnja z bombo
9 Šentjakobska posojilnica, izho-9 dišče zadnje demonstracije slo-9 venskega prebivalstva za dvo-@ jezične napise, naj bi včeraj ob 9 18. uri zletela v zrak. — Tako 9 vsaj je obljubila anonimna ose-9 ba na telefonu. Telefonski klic 9 pa je sprejela neka prebivalka 9 hiše. Orožniki, ki jih je zatem 9 poklicala nastavljenka Posojil-© niče, so zato sprva evakuirali 9 vso hišo in nato pričeli s prei-® s kavo prostorov, toda ničesar 9 niso našli. Preiskava je vzbu-® dila precejšnjo zanimanje v cen-S tru Šentjakoba. Nekdo, katere-9 mu je ta slovenska institucija 9 trn v očesu, si je privoščil to 9 neprilično šalo. Izsledili ga še 9 niso.
skušale iti nova pota, predvsem pot z manjšino.
Ta teden je poslal kancler Krei-sky osrednjima organizacijama koroških Slovencev odgovor na njihovo pismo, v katerem sta NSKS in ZSO utemeljila svojo odklonilno držo do sosvetov (NT je to pismo ponatisnil). V pismu osrednjima organizacijama se je kancler zopet posluževal drugega besednjaka.
Medtem ko je v televizijski oddaji še ugotovil, da sedanja rešitev ni zadovoljiva, piše osrednjima organizacijama, da se temu vprašanju v tej zvezi noče izraziti. Dalje piše, da bo treba „pospeševati držo v ljudeh, ki se z zakonodajnimi dejanji ne da doseči". — Kancler v tem pomenu ne hoče doumeti namena manjšinske zakonodaje. Kajti zakon je v prvi vrsti napravljen za posebno situacijo in ne za redno; zakon se izkaže kot dober, če se obnese v ekstremnem primeru. Kako slab mora biti torej zakon, če že v navadnem primeru ni uporabljiv in nima vzgojnega momenta! Kamen modrih kancler vidi slej ko prej v sosvetih in Slovence tudi ponovno vabi tja.
Prav tako se kancler brani, da bi določilu zakona o narodnih skupnostih, ki se ukvarja z območjem veljave manjšinske zakonodaje, „od vsega začetka podtikava!! kršitev državne pogodbe".
V nadaljnjem odstavku pride kancler do vsekakor zanimivega zaključka, da velja uredba o uradnem jeziku sicer le za določene kraje, vendar očitno v ospredju argumentacije potreba po uradni dvojezičnosti, ampak naj bi prišlo ..optično do izraza", kjer so Slovenci „posebno močno zastopani" Potem pravi kancler, da so tisti dvojezični uradi na voljo vsakemu Avstrijcu, ki se zaradi njihove krajevne pristojnosti obrne nanje.
Vse lepo. Vendar s tem se npr. škocijanski občan, ki v svoji občini nima možnosti do slovenskega uradnega jezika, še dolgo ne bo mogel obrniti zaradi gradbenega dovoljenja na pliberško občino, ki ima dvojezično uradovanje. Kajti prebivalec občine Škocijan bo v prvi vrsti potreboval razne uradne odločbe od škocijanske občine in ne od nepristojne pliberške. V Škocijanu materinega jezika ne more uporabljati, pa četudi je desetkrat „vsak Avstrijec", na katerega se kancler sklicuje.
Kreiskv pridiga velikodušnost, dejanja pa so ozkosrčna...
Kancler in šef vladajoče stranke, sotvorec tristrankarskega sporazuma (saj nosi ta dokument, osnova zakona, tudi njegov podpis) krivi opozicijo, da je kriva propada „velikodušne" rešitve, hkrati pa apelira na Slovence, naj sodelujejo z vlado.
Zdi se, da zahteva od manjšine preveliko mero velikodušnosti, ki je druga stran tako na Koroškem in na Dunaju očitno nista sposobni. Verodostojnost zvezne vlade in njenega šefa je hudo omajana. Mar ni najprej zatrjeval, da bo ukrepala vlada samo v sporazumu z manjšino, da bo Avstrija velikodušna in tolerantna, da je izpolnitev 7. člena jasna obveznost vlade, da bo „štetje posebne vrste" zgolj orientacijsko pomagalo in tako naprej — ko pa je sklenil sporazum z opozicijo, je razglasil novi zakon za izpolnitev še neizpolnjenih določil državne pogodbe in za evropsko vzorno rešitev problema?
Ravno tako tudi nikogar ne preseneča razkol med dunajskimi mnenji in koroško politično elito — s socialističnim deželnim gla-
varjem VVagnerjem vred — ki seveda smatra trenutno ureditev za povsem zadovoljivo in celo za dokončno.
Prav gotovo pa je presenetljiva nova ocena vrednot zakona o narodnostnih skupinah; ko bi le pri dr. Kreiskem ne bili že navajeni podobnih preskokov, saj jih je od leta 1972 do danes preigral celo lestvico, bi se tudi ne vsiljevala cela vrsta vprašanj o resničnih ozadjih najnovejšega.
Možnih odgovorov se ponuja seveda več, toda spričo slabih izkušenj ne kaže špekulirati. Ravzoj dogodkov bo pokazal, za kaj gre; zaenkrat je mogoče reči samo, da bodo Slovenci težko priskočili na pomoč kanclerju, dokler se ne bo jasno izpovedal za rešitev, kakršno po duhu in črki državne pogodbe pričakuje in zahteva manjšina. Tega tudi zdaj, ko govori o „velikodušnosti" — kot da ima ta kaj opraviti z mednarodno-pravno prevzetimi obveznostmi, ki jih je treba izpolnjevati vestno in pošteno — še ni storil, tako kot se tudi tristrankarski rešitvi še ni odpovedal.
(Jaka Štular, Delo)
Gospodarstvo: nov diktat dolarja
S ponovnim in predvidoma dolgoročnim znižanjem vrednosti dolarja grozijo Združene države Amerike ostalim industrijskim deželam, posebej pa zahodnoevropskim deželam. Odločitev o tem bo padla verjetno že v prihodnjih dneh po razgovoru prezidenta Carterja z za-hodnonemškim kanclerjem Schmidtom.
Po poročilih, ki so zadnji teden prišla iz VVashingtona, pripravljajo ZDA dolgoročni koncept za izboljšanje konkurenčnosti ameriškega blaga na mednarodnih tržiščih. Kot gonilo za to izboljšanje predvidevajo ponovno znižanje dolarja v mednarodni trgovini. Če do tega pride in v kakšni meri
—	kar vse se bo odločilo v bližnji prihodnosti •— se bodo ameriško industrijsko blago in surovine za tako blago na mednarodnih tržiščih pocenile, medtem ko se bodo isti produkti iz drugih dežel tako na ameriškem kot na mednarodnem trgu podražili. Za ameriško narodno gospodarstvo in prebivalstvo bo taka odločitev VVashingtona imela le pozitivne posledice. Zajezila bo obseg ameriškega uvoza, istočasno pa bo pomagala omiliti brezposelnost, ki je doslej — kljub dosedanjemu zniževanju vrednosti dolarja — naraščala.
Amerika hoče s sedanjimi ukrepi izboljšati svoje pozicije na mednarodnih tržiščih. Po starem reku
—	enega radost, drugega bolest — bodo Američani ta korak pozdravili, medtem ko bodo po drugih
industrijskih deželah preglavice, s katerin>i se zadnja leta ubadajo, še povečale.
Med deželami, katerih tovrstne preglavice se bodo s trgovinsko in finančnopolitičnimi ukrepi ameriške vlade povečale, je tudi Avstrija. Če ta politika spravlja iz tira trgovinsko in finančno politiko Zvezne republike Nemčije, ki v bistvu določa kurs taiste politike zahodnoevropskih dežel, potem spravlja še bolj iz tira taisto politiko naše države. Mednarodna vrednost šilinga se je namreč v zadnjih 20 letih vedno bolj ravnala po nemški marki kot pa po ameriškem dolarju.
Če je bilo to v preteklosti morebiti prav, je v danih pogojih postransko vprašanje. Odločilnejše in dalekosežnejše je vprašanje, kaj utegne ta politika Amerike prinesti Avstriji in njenim državljanom?
Kratek odgovor na to vprašanje se more glasiti le: Z ukrepi, ki jih pripravlja Amerika, se bo tudi položaj Avstrije v mednarodni trgo-
vini poslabšal. Na dolarskem trgu enako kot na trgu, ki ga obvlada nemška marka. Uvoženo blago bo postalo cenejše, blago, ki pa bi ga radi izvozili, bo na mednarodnih tržiščih postalo dražje. S tem pa se ne bo le zvečala nevarnost za obdržanje sedanjega števila delovnih mest, marveč tudi nevarnost nadaljnjih zadolžitev republike, zveznih dežel in občin. Slednje posebej zaradi tega, ker se doslej te osrednje družbene ustanove še niso odvadile razsipnosti na svoji liniji politike dopa-danja.
Tu pa smo pri problematiki, ki nas vse tiče. Od novega diktata dolarja bo prizadet vsak od nas. Naši pogoji za obseg življenjskega standarda se ne bodo zboljšali, gotovo pa se bodo poslabšali. Na trgu z delovno silo bo zaradi tega diktata prišlo do nadaljnjega upadanja povpraševanja za blagom. S strani države pa stopa s tem čedalje bolj v ospredje vprašanje: kako dolgo bo še v stanju intervenirati prvič pri izvozu av-
strijskega blaga in — drugič — na področju obdržanja sedanje socialne varnosti prebivalstva?
Oboje je imelo že doslej za posledico, da so državni dolgovi konec minulega leta narasli na 134 milijard šilingov. Leta 1980 bodo po dosedanjih pogovorih narasli na 300 milijard šilngov. Po prebivalcu bi bilo to 43.000 šilingov. To je te dni sporočil sosvet za gospodarska in socialna vprašanja pri zvezni vladi, pri čemer še ni mogel upoštevati zadnjega diktata dolarja.
Po tem diktatu izgleda, da se bodo državni dolgovi do leta 1980 zvečali na bilzu 400 milijard šilingov. Potem bo v petletju 1981— 1985 za odplačilo teh dolgov v državnem proračunu potrebnih precej več kot 100 milijard šilingov namesto doslej predvidenih 90 milijard na leto.
Kdo jih bo plačal? — Mi vsi, če ne pridemo v svojih zahtevah do družbe do streznjenja in do spoznanja, da ne more nihče več potrošiti kot producira in lahko proda.	(bi)
Deželni glavar ukazal podreti tablo?
„Hajmattrajarji“ iz 72. leta so dobili pomoč iz najvišjih deželnih uradnih krogov. Deželnemu glavarju podrejena Zvezna cestna uprava je pretekli teden po nalogu deželnega glavarja sredi popoldneva odstranila Šentjakobčanom dvojezični
Avstrijska skupnost: složnost!
Državno- in kulturnopolitično združenje »Osterreichische Ge-meinschaft" (Avstrijska skupnost), ustanovljeno leta 1925 (ustanovila sta jo dva študenta), je imelo v dneh od 15. do 19. julija svoje letošnje redno zborovanje v študentovskem domu „Concordia“ v Celovcu.
Predsednik dr. VValter Schvvar-zer, upokojen gimnazijski ravnatelj iz Innsbrucka, je v svojem pozdravnem nagovoru naglasil pomen besede Concordia (sloga) tako za delovanje tega združenja kot tudi za sožitje v državi. »Avstrijska skupnost" si nikdar ni prizadevala, da bi prodrla v širino, za sprejem novih članov veljajo izredno stroga pravila. Stališča AS do raznih vprašanj so bila vedno globoko utemeljena in premišljena, AS uživa visok ugled pri politikih obeh vodilnih strank. To dokazuje tudi dejstvo, da so nastopili kot predavatelji ob zlatem jubileju 1975 v VViener Neustadtu vodilni funkcionarji OVP in SPO. Tudi stališče AS do državne politike je bilo vedno jasno. Od leta 1945 naprej je neprenehno zagovarjala veliko koalicijo, tako tudi sedaj, v obdobju resnih gospodarskih težav; kajti vlada, ki ima za seboj 90 odstotkov vseh volilcev, mnogo laže zagovarja pred ljudstvom trde, nepriljubljene ukrepe, kot vlada, ki se opira na pičlih 51 odstotkov.
Concordia, sloga, naj bi končno zavladala tudi na Koroškem. Čut skupnosti med različnimi narodi in jeziki naj bi prevladal nad vsem, kar razdvaja. Tudi očetje in matere koroških Slovencev so se leta 1920 prostovoljno odločili za Avstrijo. O koroškem vprašanju je predaval dr. Valentin Inzko na zborovanju, ki je bilo v Innsbrucku v Severnem in Brixnu v Južnem Ti-rolu. AS močno skrbi ugled Avstrije, zaradi tega njeni člani tudi upajo, da se bo dalo to vprašanje tudi rešiti s primernimi zakoni. Namenoma so se prireditelji letos izognili tega perečega vprašanja,
ker, kot rečejo, nočejo vnašati novih nemirov. Pač pa iskreno želijo, da bo zavladala sloga med vsemi prebivalci Avstrije, med Nemci, Slovenci, Hrvati, Madžari in Čehi, sloga med strankami in stanovi. Za dosego tega cilja morajo sodelovati vsi odgovorni, tudi javna občila. Predvsem njihova naloga bi bila, da ne hujskajo, ampak da skušajo ustvariti vzdušje za sožitje in sodelovanje.
Potem, ko je spregovoril tudi namestnik deželnega glavarja Herbert Bacher, ki je zagovarjal postopanje treh strank SPO, OVP, FPO v manjšinskem vprašanju (glej tudi Ob robu povedano), so se razvrstila posamezna predavanja.
Dr. Ernst Hoor je govoril o sliki Avstrije v Franciji, Angliji in ZDA (Das Osterreich-Bild in den wich-tigsten zeitgeschichtlichen Wer-ken aus Frankreich, England und den USA seit 1945), dr. Friedrich Placek o Avstriji med dvema gospodarskima sistemoma (Oster-reich zvvischen zwei VVirtschafts-systemen), dr. VValter Jambor o nastajanju avstrijske nacije (Kritische Bemerkungen zum Stand der Na-tionsvverdung Osterreichs), polkovnik Heinz Danzmayr o avstrijski obrambi (Osterreichs militari-sche Verteidigung), in dr. Ernst VValdstein-VVartenberg o prispevku Cerkve k oblikovanju družbe v Avstriji (VVelchen Beitrag kann die Kirche zur Gestaltung der Gesell-schaft in Osterreich leisten?).
V sklopu zasedanja je bil tudi izlet v Furlanijo-Julijsko krajino. Morda je temu vzrok tudi že nad 5-letni obstoj tega združenja, med udeleženci je bilo opaziti v glavnem osivele glave. Mladine je bilo bore malo. Pa vendar bi bilo treba približati mladini združenje, ki ima med svojimi člani in somišljeniki vrsto uglednih borcev proti nacizmu, tudi podpredsednika zveze proti antisemitizmu v Avstriji, trafikanta Heinza Mayerja iz Tirala.
$ napis. Medtem ko so 72. leta 0 privatniki trgali uradne table, pa 9 danes v nekoliko spremenjeni ® politični situaciji uradno trgajo 0 privatne table.
Intervencija šentjakobskega občinskega odbornika in zastopnika mladine pri uradu koroške deželne vlade je osvetlila ozadje te nezaslišane akcije: nekaj telefonatov šentjakobskih skrajnežev je zdramilo birokracijo in jo zagnalo v nepremišljen dir proti privatni dvojezičnost. Deželni glavar je protizakonito pustil odstraniti s privatnega zemljišča tablo, ki so jo šentjakobski domačini postavili kot znak protesta proti manjšinski odredbi vlade, katera niti tako močno slovenski občini kot je to Šentjakob ne priznava pravic, ki ji gredo po 7. členu. Svoje table oropani domačini so preko odvetnika dr. Matevža Grilca v pismu Wag-nerju zahtevali, da jim tablo vrne in jo zopet pusti postaviti na starem mestu. Zdaj deželnemu gla-
varju grozi tožba. VVagnerjevo zadržanje se vsekakor vsklaja z njegovimi »slavnimi" izjavami kot na primer »hochgradiger Hitlerjunge" ali „bin ein echter Karntner, kann kein Wort Slovenisch" itd. Nič čudno torej, da ga zdaj moti še privatna dvojezičnost, ko pa jo je uradno s pomočjo KHD in treh parlamentarnih strank v Št. Jakobu in še kje drugje odstranil.
Ena sama dvojezična tabla je vznemirila uradno Koroško, ki je v svoji protislovenski zagnanosti premostila še zadnjo oviro formalne pravnosti.
#	Danes Šentjakobčani pozivajo
•	vse rojake, ki jim krivična od-
•	redba krade pravice iz 7. člena
#	avstrijske državne pogodbe, da % kjer le mogoče na privatnih % zemljiščih postavijo dvojezične 4 topografske napise kot znak
#	protesta, pa če bi to tudi po-® vzročilo našemu deželnemu % glavarju še toliko nemirnih no-
•	či.
MAKS TOBOLJEVIČ: Koroško brambovstvo dvojezičnosti
— Nimamo toliko policajev, da bi čuvali še dvojezične napise!
Usodna napaka vlade
Nenadno se avstrijski vladi zelo mudi. Na vrat na nos je začela 1. julija »uveljavljati" določila zakona o »priznanju pravic" slovenske manjšine na Koroškem — dala je namreč postaviti nekaj napisnih tabel s slovenskimi imeni krajev in na ozemlju, ki obsega komaj tretjino slovenskega narodnostnega ozemlja na Koroškem.
Očitno je, da hoče postaviti koroško slovensko javnost, obe okvirni organizaciji koroških Slovencev, pa tudi Jugoslavijo kot matično državo, ki ji pritiče pravica, da bedi nad usodo slovenske manjšine, pred izvršeno dejstvo. Njen namen je pri tem jasen: novo dejansko stanje naj bi pomenilo dokončno skrčenje ozemlja slovenstva manjšine na najmanjši možni obseg.
Pri roki imamo avstrijski zemljevid iz leta 1881, ki ima pripisana pri mnogih koroških krajih njihova slovenska imena, celo pri takih krajih, ki ležijo na ozemlju, ki ga smatramo danes že za davno ponemčeno. Pri kraju Topriach visoko nad Vrbskim jezerom je pripisano Toporje, pri Arnsdorfu Ver-javes, pri Kerschdorfu Črežnje, pri Sattendorfu ob Osojskem jezeru Na Sedle, pri Ossiach Zibe, pri VVolfnitz (nad Celovcem) Volovca itd. Pri Klagenfurtu je pripisano Celovec in pri Villachu Beljach. Tako je bilo stanje sredi druge polovice preteklega stoletja v očeh avstrijskih oblasti in tedaj so tudi statistike priznavale na Koroškem še	daleč	nad	100.000	Slovencev.
Danes jih	ne priznavajo	niti 10.000
in	z vsemi	umetnimi	Vindišarji
vred nekaj desettisoč.
Taktika odrekanja in zavlačevanja priznanja manjšinskih pravic se	torej,	po	mnenju	avstrijsko-
nemških šovinistov, katerih pritisku se je vdala tudi avstrijska vlada, kot prej že stranke, dozdevno rentira. Odločeni so iti v istem ritmu naprej, dokler ne bo slovenska manjšina na Koroškem likvidirana. Toda zgodovina nemškega šovinizma pozna že precej naglih in mogočnih napredovanj, pa tudi naglih umikov in zlomov. Prepričani smo, da bo doživel pokvarjeni, moralno in idejno gnili šovinistični nacionalizem, ki na daleč smrdi po nacizmu (in tega niti ne skuša bogvekaj prikriti) prej ali slej svoj zlom tudi na Koroškem-Zgodovina se nikoli ne ustavi in nikoli ne napravi dokončne pike za nekimi dogajanji. Tudi na Koroškem se začenja novo poglavje, lahko bi rekli nova runda.
Eno je gotovo: slovenski narod kot celota ne bo izgubil iz oči Koroške, ne bo se vdal v to, da bi se lahko ponašali nemškonaciona-listični šovinisti na Koroškem, da so likvidirali Slovensko Koroško-Koroško slovenstvo je ob odločni podpori matičnega naroda in države že v protiofenzivi ter bo v njej vztrajalo in — o tem smo gotovi — končno tudi zmagalo, dokler ne bodo v polni meri uveljavljene njegove pravice in dokler ne bo dokončno poražen zadnji pojav šovinizma in nacizma na koroških tleh. Avstrijska vlada napravlja usodno napako, da tega ne jemlje dovolj zares.
(Novi list, Trst)
Italija: zavrnjen predlog o šolstvu
Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je zavrnil predlog Slovencev in strank, v katerih delujejo, da bi uvedli slovenski šolski okraj. Deželna vlada je pripravila drug predlog, in sicer o mešanih itali-jansko-slovenskih šolskih okrajih in tega je podprla politična in matematična večina v deželnem svetu in sicer poslanci krščansko-demokratske in republikanske stranke ter večina iz socialdemokratske stranke.
V dodatni resoluciji te stranke
sicer priznavajo, da bi bila ustanovitev posebnega slovenskega šolskega okraja prvi korak k avtonomiji slovenske šole, vendar dodajajo, naj o tem odloči osrednja vlada.
Tak izid glasovanja je bilo sicer pričakovati, potem ko je deželna vlada pred mesecem objavila svoj predlog, ki ne upošteva hotenj in potreb slovenske narodnostne skupnosti glede ureditve šolstva. Po objavi predloga so poleg številnih političnih strank tudi slo-
venske organizacije in posamezniki v neposrednih stikih, s pismi in brzojavkami poskušali prepričati deželno vlado o škodljivosti takega sklepa za slovensko manjšino. Vendar tudi ta opozorila niso zalegla.
Ko so bili pred tremi leti objavljeni tako imenovani pooblaščen' odloki o šolstvu, so Slovenci od te reforme šolskega ustroja veliko pričakovali. S temi zakoni je bil9 namreč dana možnost večje po' (Dalje na 3. strani)
Namesto slovenščine je škofija tožila
Da je Cerkev na Koroškem na Področju liturgičnega jezika že veliko storila, je znano in nihče tega ne osporava.
Da pa slovenščina kot uradni jezik tudi na cerkvenem področju kljub jasnim sinodalnim sklepom komaj pride do veljave, pa je nerazveseljiva druga stran medalje. Razni formularji, žigi itd. tudi 5 let po sinodi še niso realizirani.
Nihče tega cerkveni hierarhiji ne bi prehudo očital, saj je znano, da vsaka uprava, vsak urad, dela prej počasi kot hitro in da posamezni predpisi večkrat celo terjajo nefleksibilnost.
Na drugi strani pa sme tisti, ki si pričakuje koristi od uresničitve sinodalnih sklepov, tudi terjati nji-
hovo izpolnitev. Izpolnitve ne sme le terjati, ampak jo tudi mora, če hoče biti dosleden in če se sam hoče držati sinodalnih sklepov, mora prispevati tudi svoje, da se izpolnijo. Pa tudi, če podrega počasni aparat. Ne bi pa smela biti cerkvena hierarhija, v tem primeru krška škofija, ogorčena, če jo kdo spominja na izpolnitev danih obljub. Pravico do ogorčenja bi imel kvečjemu tisti, kateremu se dana zagotovila kljub temu ne izpolnijo.
V konkretnem primeru gre za cerkveni prispevek, ki ga je po zakonu iz leta 1939 („Gesetzblatt fiir das Land Gsterreich Nr. 543/ 1939“) dolžan plačati vsak odrasel katoliški Avstrijec, ki ima lastne dohodke. Torej dobi vsak dav-
/7
191/0»
Mahnklage
vi.V.jio Einloufsteilen-des
u. Arbeitsgerichfes

7. JUL 1977 .....uhr
Bezirksgericht
iv L a a ::
M P V > T
Klagende Partei:	Gurker Diozese
vertreten durch:
Flnanzkammer der Gurker Diozese
9010 Klagenfurt, Mariannengasse 2
Beklagte Partei:

..Akt
l# •ieluiol Znblutnik,
2. merid Zabiritniu. Vugundieiter
1 ellorsndorf !!
V072 Ludetonnsdorf
wegen S
1.9**.,- $ch1HS
Die beklagte Partei schuldet auf den mit rechtskraftigem Kirchenbeitragsbescheid festgesetzten Kirchenbeitrag fiir das (die) Jahr(e) 19	- trotz Mahnung den Betrag von S
Die klagende Partei beantragt die Erlassung des folgenden Zahlungsbefehles und die einer vollstreckbaren Ausfertigung:
ZAH LUNGSBEFEHL •
Der beklagten Partei wird (zur ungeteilten Hand) aufgetragen, der klagenden Partei den als' Kirchenbeitrag angesprochenen Betrag von S ^	w und die Kosten dieses Zahlungs-
befehles binnen 14 Tagen nach Zustellung dieses Zahlung*sbefehles bei Exekution zu bezahlen oder, wenn sie gegen den Anspruch Einvvendungen hat, gegen den Zahlungsbefehl VViderspruch zu erheben.
Die beklagte Partei kann .den Zahlungsbefehl nur dadurch auBer Kraft setzen, daB sie binnen 14 Tagen mundlich oder schriftlich dagegen Einspruch erhebt.
Im Falle die beklagte Partei gegen den Zahlungsbefehl rechtzeitig VViderspruch erhebt, beantragt die klagende Partei die Fallung des
U r t e i I e s :
Die beklagte Partei ist (zur ungeteilten Hand) schuldig, der klagenden Partei den Betrag von S	und die ProzeBkosten binnen 14 Tagen bei Exekution zu bezahlen.
VVeitere Rechtsmittelbelehrung auf der Riickseite
Kostenverzeichnis (Barauslagen):
Mahnkosten..............  .
Gerichtskostenmarken . . . Entscheidungsgebuhr . . . Ausfertigungsgebuhr. . . . Summe .........
'<8,-
20,-
10fe,-
Gurker Dlčzese, volreten durch^ Finanzkammer der fGurker DičVzese 9010 Klagenfurt,Jflarlannengasse 2
AA/vvvA/
. ■ Zahlungsbefehl des Gerichtes
Bosch !v.f>.
Die Kosten des .l.-.trcsstsllerj vvc??;•,. mit-----...........'~jj
Bezirksgericht Klcg:v,h\G
-c,:;---------rTr-:-.. o
O'.3gor DuPc
Rlr dh Picfv:,>;» r.n. .
Der Leiler ; - Cse:-..
Italija: zavrnjen ...
(Nadaljevanje z 2. strani)
vezanosti družbe s šolo, zagotov-||en je bil neposreden vpliv družbenih dejavnikov na vsebinska vprašanja šolstva. Tako zdaj šole upravljajo vsi trije dejavniki, ki so ueposredno prizadeti: učitelji, učen-ci in starši.
V sklopu reforme je bila pred-videna tudi teritorialna razmejitev na tako imenovane šolske okraje, v katerih bi šole vseh vrst tvorile zaključeno celoto in bi jih tako ahko tudi upravljali ter vplivali na njihov program. V pooblaščenih °dlokih je predvidena tudi mož-n°sL da bi se izognili teritorialnemu principu, razdelitve v primeru, 0 Sre za šole in šolski sistem s sPecifičnimi potrebami. In prav to Možnost so poskušali izkoristiti Slo-Venci in politične sile, ki zastopajo njihove interese, da bi slovenski oli> ki je danes po programu in Vaebini v bistvu prevod italijan-k®, omogočili večjo samostoj-n°st in samoupravo. Ne samo gle-6 upravnih vprašanj, temveč Predvsem glede vsebine.
Šolski okraj, ki bi povezoval se-®nie slovenske šole na Trža-in Goriškem v bodoče pa še °®neški Sloveniji in Kanalski do-
lini, bi omogočal dosti večjo avtonomijo slovenske šole in prilagoditev programov in strok potrebam slovenske narodnostne skupnosti. Tako pa bo mreža slovenskih šol tudi poslej razbita po teritorialnem načelu in bo seveda številčno razmerje predstavnikov obeh narodov v izvoljenih organih v prid večinskemu narodu. Zato se Slovenci bojijo, da bodo tudi pri spreminjanju vsebinskih vprašanj šole prevladovala vprašanja italijanske šole, medtem ko bo prenavljanje slovenske capljalo za njimi. Poleg tega bi ustanovitev enotnega slovenskega šolskega okraja v mno-gočem olajšala ustanovitev slovenskih šol v videmski pokrajini.
Glede vseh teh vprašanj so Slovenci v Italiji deležni enotne podpore KRI, socialistične stranke ter slovenske skupnosti, na razpravi o tem vprašanju v deželnem svetu pa so se jim pridružili še predstavniki liberalne stranke, furlanskega gibanja in predstavnik socialdemokratov. V razpravi so očitali deželni vladi in predstavnikom strank, ki so izglasovale nasproten predlog, pomanjkanje politične volje, da se že na deželni ravni reši to ključno vprašanje, ki bi lahko pomenilo tudi prvi korak dobre volje k uresničevanju osimskih sporazumov.
koplačevalec vsako leto tudi odredbo, naj poravna cerkveni prispevek oziroma davek.
Krško-celovška škofija je odredbe tudi slovenskim vernikom doslej izstavljala le v nemščini, ako-ravno dvojezičen formular ne bi terjal dodatnih upravnih izdatkov (čeprav bi le-ti bili celo upraviče-
ni), ker je številka oziroma vsota v obeh jezikih ista.
Sedaj pa so nekateri slovenski verniki, sklicujejo se na državno pogodbo, ki velja tudi za Cerkev, pa na razne uradne izjave Cerkve, zahtevali slovenska obvestila oziroma slovenske odredbe.
To so storili v zelo vljudnem to-
Miha in Ingrid Zablatnik Bilnjovs 2
9o72 BllSovs____________
Urad za cerkveni prispevek Finančna zbornica Krške škofije 9o2o Celovec Benediktinerplatz 10
Spoštovani!
JCot koBoški Slovenec se sklicujem na svojo pravico po slovenskem
uradnem jeziku.Prav tako se sklicujem na izjave uradne Cerkve,ki zagotavljajo
slovenskim vernikom njih pravico po materinem jeziku.
Rad sem pripravljen plačati cerkveni prispevek,če me koroška Cerkev tudi kot Slovenca z vsemi njegovimi pravicami upošteva in temu primerno tudi obvešča v slovenščini^v jeziku,ki mi po mojem poreklu pristaja.
Prosim Vas.tu41,da mi naslednja pisma pošiljate :ia hišno številjko 2 v BiInjovsu,da ne bo zmede.
Z odličnim spoštovanjem \
I J . :	.
I U ‘ (■ ...i-t.-'
Pismi foalccv:
SPOŠTOVANI GOSPOD DEŽELNI GLAVAR:
Razmere pri nas na Koroškem vpijejo k nebu!
Preteklo nedeljo sem se udeležil poletne veselice, ki jo je priredila požarna hramba v Podgorjah v Rožu. Ob tej priliki sem bil priča žalostnega dogodka, ki pa je pri nas na Koroškem na žalost skorajda vsakdanji.
Z domačinom, študentom iz Št. Petra — Francijem Serajnikom —, sva stala v tistem kotu šotora, kjer so točili žganje, ter se pogovarjala v materinščini. Kar naenkrat zagrabi neka baraba, napita kot krava, Francija kruto za roko, ter jasno pove, da bo tepen, da vstati ne bo mogel, če spregovori še eno slovensko besedo. Malo ob strani pa so čakali še trije taki smrkavci na to, kako bo Serajnik na ta napad reagiral.
Franci je pijanca mirno prosil, da naj ga pusti pri miru, saj mu nič ni hotel. Nič ni pomagalo. Ker se Franci iz razumljivih razlogov ni hotel spustiti v kak pretep, je moral pred to napito zverjo bežati. Nek opazovalec scenerije je vprašal napadalca, zakaj da ne pusti Francija pri miru, ter dobil odkrit odgovor:	„Wal a a fadomta
Tschusch is!“ Celo ko se je Franci spet vsedel k naši mizi, smo ga morali dvakrat braniti pred napadi te napite zverine.
Spoštovani gospod deželni glavar! Vi nosite politično odgovornost tudi za ta brutalen fizičen napad na ubogega slovenskega študenta. Sam sem bil neštetokrat zapleten v pretepe v gostilnah, ker nismo smeli spregovoriti slovenske besede ali zapeti slovenske pesmi. Kako morete trditi pred svetovno javnostjo, da smo popolnoma enakopravni, ko pa v javnosti ne smemo spregovoriti nekaznovano niti eno slovensko besedo — kot kaže primer v Podgorjah. Ne morete reči, da je bil to „ Einzelfall “ nekega pijanca.
Kjer Slovenci nastopamo, smo tarča fizičnih napadov od strani nacistov.
Jožko VVrolich
Na primeru Šentjakob: Ce si pravic ne bomo vzeli -kdo nam lih bo dal?
Vlada je s 1. julijem praktično začela izvajati njen „zakon o narodnih skupnostih". Po logiki tistih, katerih interese zastopa, ga je morala izvesti. Kajti industrija, banke in hotelirji hočejo končno mir na Koroškem. Skrbi jih namreč dobiček, investicije in tujski promet — deželni glavar je že nekajkrat skušal Slovencem prišteti poslabšanje gospodarske konkurenčnosti Koroške zaradi narodnostnega problema. Z ozirom na „realnopolitično situacijo", govori močno šovinistično zastrupljenost, rezultat desetletja trajajočega delovanja strank in Heimatdiensta, je mogla „rešitev“ problema izpasti samo v škodo Slovencev. Z nekaj tablami in nekaj tolmači nam hočejo zamašiti usta in nas prisiliti, da bi odnehali z borbo za popolno izpolnitev naših pravic na celotnem dvojezičnem ozemlju. Ta „reši-tev“ pomeni nadaljevanje raznarodovanja, nadaljevanje protislovenske gonje in zstrupljanja nemško-govorečih s šovinizmom.
To ni le naperjeno proti nam Slovencem, je tudi proti interesom nemškogovorečih delovnih ljudi. Tudi oni nimajo nič od naše brezpravnosti, tudi njim škodujeta ne-edinost in nacionalni prepir, ker onemogočata ali vsaj slabita skupnost v nastopanju za iste skupne interese delavcev, malih kmetov in nameščencev.
Kako bomo končno le izborili naše pravice? Mislim, da ne bo zadostovalo, da bomo le vedno spet protestirali. Če nam vlada pravic ne da, si jih bomo morali vzeti sami, vedno spet in povsod, kjer nam gredo. Naš materni jezik bomo npr. uporabljali tudi na tistih občinah, uradih in sodiščih, kjer po mnenju vlade slovenščina
nu in so izrecno poudarili, da so radi pripravljeni plačati cerkveni prispevek, če jih koroška Cerkev tudi prizna in upošteva kot Slovence in jim pošlje slovenska obvestila.
Reakcija v škofijski finančni zbornici je bila sprva enaka nič. Slovenskega pisma niso „niti ignorirali". Nekateri so dobili celo sporočila, da pač slovenščina v tem primeru ni zagotovljena in informacijo, kaj Cerkev sicer dela za dvojezičnost.
Pri Mihi Zabiatniku in njegovi ženi Ingrid, pa je Cerkev kratko-malo obvestila sodišče in vložila tožbo za odločitev plačilnega ukaza, ki se da tudi izterjati s pomočjo eksekutorja.
Ker vemo, da Cerkev kot finančni obrat urejeno gospodari, moramo izhajati iz dejstva, da ukaza za tožbo ni izdala kakšna podrejena pisarniška pomoč, ki se bi zavedala dalekosežnosti takega postopanja, ampak odgovorna in pristojna oseba škofijske finančne zbornice. Prav tako ne moremo verjeti, da bi bilo to zgolj slučaj, naključje.
Finančna zbornica, katero smo vprašali za stališče, je odgovorila, da je sicer poslala odgovor, v njem pa trdila, da odgovarja nemščina tozadevnim sinodalnim sklepom. Kar pa zadene slovenščino kot uradni jezik, pa da se namerava Cerkev držati tozadevnih državnih zakonov. — Temu ne moremo pritrditi, kajti Cerkev je v svojem delokrogu dovolj avtonomna, da more najti tudi lastno rešitev. Zaskrbljivo bi bilo, če se bi Cerkev sama odrekla tej možnosti ter sledila prostovoljno nestrpni zakonodaji.
ni uradni jezik. Dvojezične napise pa hočemo prav tako imeti povsod tam, kjer živimo, in sicer na uradnih javnih krajevnih tablah. Zato se naj po mojem mnenju ne bi orientirali na to, da bomo postavljali dvojezične napise kot nadomestilo po privatnih zemljiščih.
Zato imam kritiko k demonstraciji 7. 7 v Št. Jakobu. V krajevnem odboru ZSM so se nekateri že od začetka opredelili za to, da bo dvojezični napis postavljen samo zraven table na privatnem zemljišču. Argument je bil, da je od vsega začetka jasno, da drugače ne bo šlo.
Šlo bi bilo, in vrsta navzočih, starih in mladih je bila pripravljena omogočiti, da tabla v obeh ježkih pride na kraj, kamor dejansko spada. Česa so se bali tisti, ki so se postavili pred žandarje, oštevali in celo udarjali po tistih, ki so hoteli, da napis pride na pravo mesto? So se bali, da bi se dejalo, da so si Slovenci vzeli sami pravice, ki jih predpisuje sedmi člen? So se bali tega, kar bi pisali šovinistični časopisi? Ali pa so se hoteli izogniti prepričevalnemu delu med tistimi Šentjakobčani, ki še nasedajo šovinističnim argumentom?
Vseeno kaj. Tako je bilo poma-gano državni oblasti, da ščiti tisto tablo, ki je znak zapostavljanja in brezpravnosti naše manjšine, protestu je manjkala odločujoča konica. Naš cilj namreč niso pravice v lastnih štirih stenah ali privatnih zemljiščih.
7. 7. 77 je sicer pokazal, da se Slovenci ne bomo brez borbe vdali protimanjšinski zakonodaji. Pokazal pa je tudi, da si bomo resnične pravice morali izboriti tako, da si jih bomo vzeli, sicer jih nam ne bo poklonil nikdo. Zato mislim, da v naši borbi protest kot zgolj protest ne zadostuje. Če se danes namreč omejimo nanj, to v praksi pomeni, da smo se sprijaznili z ukrepi in politiko vlade. To pa se nismo in ne bomo.
Kristian Schellander ml.,
Bistrica pri Št. Jakobu.
Mirku Hajnžiču v blag spomin
Umrl je mož značajen, načel jeklenih, neomajen!
Tako poje pesnik Simon Gregorčič. Isti verzi bi danes lahko veljali rajnemu Mirku Hajnžiču.
Takoj po drugi svetovni vojni ga je kruta usoda pripeljala v zibelko slovenstva — na Koroško. To si pokojnik gotovo takrat niti v sanjah ni predstavljal, da bo nekoč preživel večji del svojega življenja prav tu.
Daleč od rodnega doma se je moral s svojo družino potikati po trdih taboriščih v Judenburgu, Lienzu, Pegetzu in Špitalu ob Dravi. Vendar težko življenje našega Mirka Hajnžiča ni strlo, saj je kot muzikant lažje prenašal taboriščno življenje, ki ni bilo posuto z rožicami.
Njegova kulturna pot je na Koroškem začela pravzaprav v angleškem orkestru, kjer je igral sprva violončelo, pozneje tudi druge inštrumente.
Nekega dne je pokojni Hajnžič čital v slovenskem časopisu „Koroški kroniki", da iščejo na Rebrci organista in mežnarja. Takoj se je za to pozanimal in službo organista in cerkovnika tam tudi dobil. Tako je bilo konec večnega potikanja v taboriščih; s svojo družino se je končno preselil na Re-brco. Seveda se je moral tam šele prav vživeti. Vendar ni držal križem rok. Z g. župnikom Igercom in podružniškim pevovodjem g. Ogrisom, pd. Pevcarjevim, je ustanovil mladi cerkveni pevski zbor, katerega petje še dandanes z veseljem poslušamo v slovenskih voščilnih oddajah. Tako poje ta
OB ROBU:
Sloga
po Batiierjevo
Sloga po Sacherjevo ali Con-cordia a la Bacher. Drugega si res ni bilo pričakovati kot to, kar je rekel Bacher zadnji petek, 15. julija 1977, ko so v Celovcu odprli telošnje zasedanje ustanove Oster-reichische Gemeinschaft. Bacher se je v svojem pozdravu lotil koroškega manjšinskega vprašanja. Razglasil je svoje upanje, da bi se končno končala faza, ki se je zapo-čela jeseni 1972. Korošci (tudi koroški Slovenci so Korošci, pristni celo!) niso nacionalisti in nestrpni do ljudi drugačnega jezika (Anders-sprachige). Skepsa Korošcev (le kakšnih?) je upravičena spričo razvoja v zadnjih 60 letih. Pa trditev, da so Slovenci zatirani, da nimajo možnosti za razvoj! Resnica je seveda povsem drugačna, je zabil Bacher.
Več narodnosti je obogatitev samo tedaj, če se voditelji narodne manjšine tudi zavzemajo za sožitje, če nočejo delati kupčij zaradi svoje narodne pripadnosti.
Konsenz — soglasje — treh strank — zakon o narodnih skupnostih in uredbe — nikakor ni najmanjši skupni imenovalec (kot je to pred kratkim izjavil Kreisky). Pravne norme niso edina odločilna stvar, tudi duh je važen.
Življenje je nekaj, kar se premika. Nazadovanje manjšine je sad takih sprememb, nikakor pa ni temu vzrok diskriminacija. Laž je danes očitavati Avstriji isto, kar je počenjal v bojni fazi (Kriegsphase) totalitarni Hitlerjev režim.
Nima preveč smisla, če bi se preglpboko spuščali v to, kar je dal Bacher od sebe. Njegove besede ga označujejo v izobilju. Njega in njegovo politično postopanje. Zgodovine Bacher tudi ne pozna, kot bi jo kot politik in družbeni delavec moral. Zanj je verjetno zgodovina in njen razvoj eno-smernica. O napadih 1914 in 1941
zbor npr. znano pesem „Hišica očetova" in nekatere druge narodne in cerkvene pesmi.
Ko je v Klančah pokojni oče Herman ustanovil tamburaški zbor, je začelo intenzivnejše muziciranje šele s pristopom našega Mirka.
Samo mesto organista in mežnarja pa je bilo za Hajnžičevo družino premalo. Zato se je obrnil na vodstvo tovarne celuloze na Rebrci, ki ga je nastavilo. Sedaj je
Takoj naslednji dan po pogrebu tragično umrlega Petra Visotsch-niga, o katerem smo poročali v zadnji številki NT, je smrt zopet kruto udarila Svojčnikovo družino in ji vzela gospodinjo, mater desetih otrok, Veroniko 2 m a u -z e r.
Njeno smrt smo sicer že pričakovali, ker smo vedeli za njeno neozdravljivo bolezen, toda bali smo se tistega strašnega sporočila družini, otrokom, ki so še upali na mamino vrnitev: mama je umrla 9. julija v bolnišnici v VVolfsber-gu, v starosti 51 let.
Najbolj je zadelo moža Maksa: doma je še šest otrok, ki hodijo v šolo. Dela na kmetiji je veliko. Žena podpira tri vogle hiše in je srce družine.
Ne le domači, vsa fara je postala ob tej nesreči žalujoča družina, ki je sočustvovala s Svojčnikovimi, kar je pokazal tudi pogreb 12. julija. Domači župnik je pri rajni posebno poudaril vernost in junaštvo, da je darovala življenje desetim otrokom in to v času, ki otroku ni naklonjen, ki celo ubija nerojene, ki je materialističen, ki noče žrtve, ker hoče le uživati in se izživljat.
Asistirali so pri pogrebu ravnatelj Slovenske gimnazije prof. dr. Pavle Zablatnik, prof. dr. Janez Polanc, prof. dr. Stanko Čegovnik in šmihelski kaplan g. Hanzej Der-sula kot učitelji otrok. Ravnatelj dr. Pavle Zablatnik je v imenu gimnazije izrazil družini sožalje in se zahvalil, da je že dva otroka zaupala Slovenski gimnaziji in je letos vpisala še enega. Pogreba se je udeležila tudi razredničarka dijaka Maksa, prof. dr. Dana Zwit-ter-Tehovnik.
Težko prizadetemu možu in otrokom izrekamo prisrčno sožalje!
Življenje pa teče naprej, menjavata se rojstvo in smrt. Prav tisto
verjetno ne ve nič. 1914 ga še ni bilo, 1941 pa je bil šele enajst let. Takrat so pojmovali napad na Jugoslavijo drugače. Nekateri to počenjajo še danes. Dejstvo je tudi, da nemški nacizem ni zatiral Slovencev šele v „bojni fazi", ampak od vsega začetka, odkar je zavladal v Avstriji. Že pred izbruhom druge svetovne vojne, torej v „fazi miru". Takrat je bilo pač vse bolj
bilo že laže preživljati sebe in svoje drage.
Začel je zbirati fante za godbo na pihala. Čez leto dni je svojo pihalno godbo že tako uvežbal, da je nastopal z uspehom na raznih prireditvah v okoliških krajih.
Šele po nekaj letih je potem izročil pihalno godbo v mlajše roke. S tem pa seveda ni bilo konec Hajnžičevega glasbenega udejstvovanja, temveč si je našel novega dela. Lotil se je namreč poučevanja not in inštrumentov šolske mladine. A ni trajalo dolgo, ko je imel spet nekaj novega v mislih: ustanovil je „Podjunsko glasbeno skupino", s katero je žel zares veliko odobravanja. Za rajnega Mirka Hajnžiča je bilo to velikansko notranje zadovoljstvo in zadoščenje.
Nekaj let kasneje je v Železni Kapli ustanovil mladinski tamburaški zbor, ki je veja Slovenskega prosvetnega društva „Zarja". Tudi ta mladinski tamburaški ansambel je mnogo nastopal na prireditvah z velikim uspehom. Pred nekaj meseci smo ga lahko občudovali
očitno, na zunaj bolj odurno, krvavo, pač v smislu „Ein Volk, ein Reich, ein Fuhrer" (en folk, en raj h, en firer). Tudi geslo „Karnt-ner, sprich Deutsch!" (Korošec, govori nemško!) je bilo takrat brati vsepovsod, celo v skritih kotičkih. Danes se pač vse to malo opiše. Duh je pa isti. In ta je važen, je rekel Bacher.
ježek
kot učitelja svoje mladine v ljubljanski televiziji pod naslovom „Od vsakega jutra raste dan", kjer so drobni prstki malih tamburašev spet povedali, da se je nekdaj živahna tradicija tamburic v Železni Kapli spet začela.
Kot krono in višek njegovega glasbenega delovanja pa je bilo snemanje slovenskega celovškega radia v Železni Kapli v Farnem domu pred mesecem dni, kjer so posneli vse do sedaj naučene glasbene in pevske točke.
Kmalu potem je sicer tako zdrav mož nenadoma zbolel: iskal je zdravniške pomoči pri elizabetin-kah v Celovcu. A žal, po dveh dneh zdravniške oskrbe, je ta zaslužni kulturni delavec izdihnil svojo blago dušo. Legel je v grob človek, ki je veliko trpel in se vsega žrtvoval in izgoreval za slovensko skupnost. Počivaj v božjem miru, vsem prijateljska glasbena duša.
Mi pa povejmo z Gregorčičem:
Umrl je mož — ne, ni umrl! Oči le časne je zaprl, da se po trudi in po boju oddahne v blaženem pokoju. Ne, ni umrl!
Še duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami.
B. L.
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni vabi na
KOROŠKI VEČER
v petek, 22. julija, ob 20.30 v Breznikovem šotoru ob Zablatniškem jezeru.
Sodelujejo:
Mešani pevski zbor SPD „Danica"
Združena moška zbora SPD „Trta“ in „Vinko Poljanec" Folklorna skupina SPD „Zar-ja“ iz Železne Kaple in trio „Korotan" s pevci.
PESTRI VEČER
Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu
Kraj: Farna dvorana v Škocijanu Čas: sobota, 23. 7. 1977, ob 20.30
Sodelujejo:
Moški pevski zbor „ Vin ko Poljanec" iz Škocijana, mešani pevski zbor ..Podjuna" iz Pliberka,
folklorna skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple in tamburaški ansambel iz Hodiš. Skozi program vodi Helka Mlinar.
Gasilsko društvo Sele-Borovnica bo priredilo v nedeljo, 24. julija, ob 16. uri
VRTNO VESELICO Za zabavo igrajo „Fantje treh dolin".
Veselica bo pri Trklu.
SPD „Obir“ vabi vsa sosedna društva iz okolice Obirja in vse ljubitelje gora na letošnji POHOD NA OBIR ki bo v nedeljo, 31. julija 1977. Zbirališče ob 13. uri na vrhu Obirja oziroma Ojstrca.
II. MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA V soboto, 23. in v nedeljo, 24. julija 1977, bo priredil Slovenski atletski klub iz Celovca II. mednarodni nogometni turnir. Le-tega se udeležujejo: Olimpija iz Ljubljane, Maribor in koroška drugoli-gaša Avstrija in St. Veit, SAK in Sele.
Otvoritev bo v soboto, 23. julija, ob 14.30, ko se bosta v predtekmi ob 14.45 pomerila slovenska koroška rivala SAK in Sele.
Ljubitelji okrogle žoge, udeležite se tega turnirja v čim večjem številu!
Žalostne in vesele novice iz Vogrč
V Globasnici gradijo
ki je nekaj dni prej izgubila sina Petra.
Ne le mrtvi, tudi živi nas zapuščajo. Poleg že omenjene Svojčni-kove Marice, ki je odšla v gorski raj Sele, nas je zapustila tudi Micka Kerbitz, pd. Voglova. 11. aprila letos se je poročila z Ervvinom Portschem iz Železne Kaple. Poročil ju je pliberški kaplan g. Marko Jernej pri Božjem grobu, kjer so med mašo igrali muzikanti iz Železne Kaple, ob koncu pa so zapeli še cerkveni pevci iz Vogrč v slovo. Micka je bila namreč od otroških let naprej cerkvena pevka in naša dobra igralka Farne mladine. Zato jo pogrešamo. Poleg poklicnega dela se je še posebej izobraževala v raznih tečajih in upamo, da bo zaradi pridnosti in vestnosti lepo napredovala.
Obema mladima paroma želimo veliko družinske sreče in uspeha!
nih zdravnikih, sklep izrednega proračuna v višini 1,9 milijonov šilingov.
Pri volitvah odbora za zadeve gozdarstva in kmetijstva pa ni prišlo do sporazumne rešitve.


Slovensko prosvetno društvo „ZARJA“ iz Železne Kaple
vabi na
Srečanje folklornih skupin
ki bo v nedeljo, dne 24. julija 1977
Ob 14. uri se zberejo folklorne skupine pred glavno šolo Železne Kaple in krenejo nato v povorki do hotela „Obir“. Ob 15. uri nastopajo pred hotelom na prostem:
Folklorna skupina „Markovci" iz Ptuja
Folklorna skupina „Sava“ iz Kranja
Folklorna skupina KPD „Planina“ iz Sel
Landjugendgruppe iz Železne Kaple
Folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple in
otroška folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple.
Vstopnina znaša 20.— šilingov. — Vsi ljubitelji folklornih plesov prisrčno vabljeni! — Po prireditvi bo ples na prostem.
uro, ko je Svojčnikova mati umirala, je njena hčerka Marica, ki je maturirala na Slovenski gimnaziji v Celovcu, dovršila učiteljišče in se poročila s Hanzejem Roblekom v Selah, porodila dečka. Čestitamo!
Ni dosti manjkalo, da nam ni smrt ugrabila še enega naših najbolj delavnih in vplivnih mož: Antona Visotschniga. Ob vseh skrbeh, žalosti in delu ob smrti in pogrebu svojega brata Petra in ob prireditvi gasilskega društva, katerega načelnik in najbolj požrtvovalen delavec je, se je prihodnji dan zrušil nezavesten. Sosedje so mu nudili prvo in odločilno pomoč, dokler ni prišel zdravnik in so ga odpeljali v bolnico. Hvala Bogu, da se je hitro opomogel in je zopet med nami, toda prestrašil nas je zelo, zlasti pa družino in mater,
V petek, 15. julija 1977, je bila občinska seja v Globasnici in na dnevnem redu so bili jako važni gradbeni projekti. Prvi projekt je izgradnja občinske ceste v Štebnu med Pušnikom in Hrastom. Tako bodo zdaj odpravili tisto nepregledno in izredno nevarno prometno mesto na južnem kraju Štebna.
Nadalje se je bavil občinski svet z nakupom zemljišča za gradnjo javnega parkirnega prostora pri globaški mrtvašnici. Zemljišče bodo še letos kupili in ga primerno pripravil za poznejše asfaltiranje. S tem ukrepom hočejo Globašani zboljšati pereči parkirni problem v središču njihove vasi.
Na dnevnem redu je bilo še tole:
Najem posojila za gradnjo nove ljudske šole, namestitev občinskih organov po zakonu o okraj-
Letos poteka 90 let od smrti Frana Levstika
Letos poteka 90 let od smrti Frana Levstika. Pesnik, pisatelj, slovničar, časnikar Fran Levstik, ki se je rodil 28. septembra 1831 v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah na Dolenjskem, je bil: „Vseh del mojster in vseh rev gospodar". Da je bil „vseh del mojster" priča njegovo res vsestransko delo, ki zajema vsa literarna področja: pesništvo, pripovedništvo, kritiko, jezikoslovje, časnikarstvo in še drugo. In vsemu je vtisnil pečat svoje edinstvene sposobnosti, tako da je postavil slovensko književnost in jezik na nove, trdne temelje in čeprav so poznejši jezikoslovci in književniki spremenili nekatera njegova pravila in načela, so njegove zasluge na tem področju neizbrisne in bo njegovo ime večno blestelo med prvimi imeni zaslužnih oblikovalcev in ustvarjalcev slovenske besede.
Zgoraj smo dejali, da je bil Fran Levstik tudi „vseh rev gospodar". Ta veliki in zaslužni mož je prejemal za vse, kar je ustvaril in dal svojemu narodu, le nasprotovanje >n nehvaležnost ter je vse svoje življenje preživel v neprestani borbi za vsakdanji kruh in življenjski obstoj.
Duševni voditelj naprednejše mladine
Po opravljeni ljudski šoli v domačem kraju, je odšel na gimnazijo v Ljubljano, kjer je s svojo odločnostjo in kritično besedo postal nekak duševni voditelj naprednejše mladine. In prav zaradi tega odkritega nastopanja in izražanja, kar je bilo v tedanjih časih v nasprotju s šolskimi pravili, je Levstik prišel navzkriž s šolskimi oblastmi, tako da je zapustil gimnazijo ne da bi bil opravil zrelostni izpit.
V	vsem tem času pa je tudi vneto pesnil ter je pripravil svojo prvo zbirko in jo izdal leta 1854 v drobni knjižici s skromnim naslovom „Pesmi" (500 izvodov), katere je mladina sprejela z velikim navdušenjem, jih z veseljem prebirala in recitirala. Toda šolske oblasti so prepovedale prinašati ..Levstika" v šolo in so tudi knjigarnarja prisilile, da je prekinil s prodajo „Pesmi“.
V Olomucu in na Dunaju
Levstik je zapustil Ljubljano ter odšel na učenje v neki nemški zavod v Olomuc na Moravsko. A „roka pravice", iztegnjena iz Ljubljane, ga je tudi tam dosegla: ravnateljstvo zavoda je zahtevalo, da pesmi prekliče, oziroma zataji, česar Pa ponosni Levstik ni hotel storiti. Raje je zapustil Olomuc in tamkajšnje ugodno bivanje ter odšel na negotovo pot življenja. To je bil spet eden izmed neštetih udarcev, ki jih je Levstik prejemal, ker ni klonil ukazom gospodujočih oblasti.
Odšel je na Dunaj. Tam je spoznal Miklošiča ter nekaj časa poslušal njegova jezikovna predavanja. Seznanil se je tudi s slavnim srbskim zbirateljem narodnih pes-mi Vukom Karadžičem. Kmalu pa ja Dunaj zapustil in ker je bil brez denarnih sredstev, je odšel peš Proti domu.
pri grofu Paceju na gradu Turn
V	domačem kraju je dobil službo vzgojitelja pri grofu Paceju na 9radu Turn, kjer je ostal približno dve leti, ko se je grofovska družina preselila v Ljubljano. Tam je spoznal in vzljubil mlado kmečko dekle — Tono Zidarjevo — in 'Z te mladostne ljubezni so vzklije lepe, čustvene pesmi, ki so znane tudi kot „Tonine pesmi".
V	njih je prikazal ves razvoj ljubezni od plahe boječnosti prvega srečanja preko poljuba in opojne
sreče do obupne osamelosti, ko sta spoznala brezsmiselnost svojega početja. Tudi v epiki je dozorel; ustvaril je nekaj najboljših balad in romanc: Ubežni kralj, Knezov sin, Srečni mrak.
Ko je po dveh letih izgubil službo pri grofu, se je zatekel za nekaj časa k prijatelju Oblaku v domače Retje, (starši so se bili medtem izselili v bližino Novega mesta) in se tam zadržal, dokler ni odšel k pesniku Miroslavu Viharju na Kalce za učitelja njegovih otrok. Spomladi leta 1861 je prišel v Trst za tajnika čitalnice, ker pa ni prišlo do izdajanja napovedanega časopisa, katerega naj bi urejeval on, se je Levstik vrnil v Ljubljano.
Vodilna osebnost slovenske literature
V	letih 1857—58 je napisal spise: „Napake slovenskega pisanja", „Popotovanje iz Litije do Čateža" in „Martin Krpan". Če se je Levstik uveljavil že s prejšnjim pisanjem, je s temi deli postal vodilna osebnost v tedanji slovenski književnosti.
V	teh in poznejših spisih je učil in prikazoval mlajšim pisateljem, kako naj se piše in kje naj se zajema snov. Vse to, je trdil, naj iščejo med preprostim ljudstvom, kamor še ni prodrla navlaka tujih besed in običajev. In ker je temu pisanju pridružil tudi svojo znano ostro kritiko na tedanje politične razmere, je prišel v ostra nasprotja z mnogimi vodilnimi osebnostmi, kar mu je prinašalo velike tež-koče v zasebnem življenju. Toda Levstik ni prenehal ..udrihati", čeprav je s takim pisanjem „užalil“ mogočneže, ki so se maščevali s
VRBA OB VRBSKEM JEZERU:
Pesmi in
V soboto, 16. julija, je občina Vrba, skupno s kulturno upravo, vabila na prireditev, na kateri je nastopilo nekaj folklornih skupin. Tako so npr. sodelovale folklorne skupine: s Koroškega, Štajerskega, Tirolskega, iz Slovenije, Fur-lanije-Julijske krajine in Zvezne republike Nemčije. Slovenijo je zastopala znana folklorna skupina „Sava“ iz Kranja. Razveseljivo je pri tem dejstvo, da je pri podeljevanju nagrad ravno folklorna skupina „Sava“ prejela drugo nagrado.
Navkljub temu je padla grenka kapljica, ko sem moral ugotoviti, da na prireditev ni bila povabljena nobena koroška slovenska folklorna skupina, čeravno na občini vedo, da imamo takšne skupine: v Selah, Železni Kapli in v Globasnici. Zato vprašam merodajne osebnosti: Zakaj nočejo vedeti za naše folklorne skupine in ali se morda sramujejo, da bi jih povabili, ker bi morali s tem priznati pred mednarodnim občinstvom, da na tem ozemlju živijo tudi Slovenci, ki imajo svojo pisano in bogato kulturo. Vprašujemo, kdo je bil njihov svetovalec, ko so sestavljali kulturni spored za leto 1977?
Dalje bi rad vprašal tiste ljudi, ki so včlanjeni v raznih strankah in ki pravijo, da so Slovenci: zakaj se na frakcijskih sejah ne upajo nikoli odpreti ust in spregovoriti v prid Slovencem? Zakaj niso svetovali, da bi na prireditev povabili tudi kako našo folklorno skupino k sodelovanju?
Župan iz Vrbe je ob zaključku prireditve izrazil željo, da bi sodelovalo čim več skupin na takšnih in podobnih prireditvah. Ravno tako je bil vrbski župan mnenja, ob sprejemu našega novomašnika v Št. liju, naj bi le-ta kot bodoči duhovnik doprinesel k spravi in do-
tem, da so mu odjedali delo in ga poganjali na cesto, tako da je mnogokrat naravnost stradal.
V začetku leta 1866 je dobil delo pri odboru za izdajo VVolfovega slovensko-nemškega slovarja; delo, ki je bilo kot nalašč zanj in ki se ga je lotil zares z veliko vnemo. Zbiral je in prepisoval gradivo iz vseh možnih virov, da bi bil slovar čim popolnejši. Toda nasprotniki niso mirovali; dosegli so, da se je odbor, ki je pripravljal slovar, razpustil — in Levstik je bil spet na cesti. V tem času je zbral že toliko gradiva, da je dejal Stritarju: „Čeprav sem revež, vendar tega bi ne dal niti za 20.000 zlatnikov!"
Stritar, Levstikov človekoljub
Iz te zopetne stiske je Levstika rešil prijatelj Stritar. Povabil ga je leta 1870 k sebi na Dunaj, da bi pomagal pisati in urejevati „Zvon“, ki je tega leta začel izhajati. Na Dunaju je tudi ustanovil satirični list ..Pavliha", v katerem je vedno ostro kritiziral vse, ki so, po njegovem mnenju, izkoriščali politični položaj v svoje osebne koristi. Seveda mu je to pisanje nakopalo vedno hujše nasprotovanje, kar je povzročilo izgubo naročnikov, zato je list moral kmalu utihniti.
Po dveh letih je zapustil Dunaj ter se leta 1872 vrnil v Ljubljano, kjer je dobil službo v licejski knjižnici. Od tedaj je živel bolj mirno. Politično udejstvovanje je skoro popolnoma opustil. Živel je le še za književno delo, zlasti za mladinsko leposlovje, ker je uvidel, kako malo tega slovstva imamo. Napisal je prekrasne otroške pesmi, igrice in povesti; res, prave bisere.
Neprestani boji s političnimi na-
bremu sožitju med obema narodoma.
Drugi govorniki se nikoli ne upajo opozoriti svojih pristašev, da bi nas Slovence spoštovali in da bi prispevali k boljšemu sožitju. Nasprotno, napadajo nas, kjerkoli se jim nudi prilika.
Spravo, mirno sožitje in sodelovanje bi lahko pokazali občinski možje v Vrbi, s tem da bi povabili kako koroško slovensko folklorno skupino. Pevski sekstet iz Vrbe je pred podelitvijo nagrad zapel slovensko pesem „Mojcej“, Kakor da bi hoteli s tem reči: „To velja gostom iz Slovenije, ne vam koroškim Slovencem". S tem ponovno dokazujejo, da nas tukaj nočejo. Sekstet je zapel tudi italijansko pesem.
Na vsak način bomo opazovali vse dejanje in nehanje naših strankarskih politikov, da ne bodo mogli reči, kako so nam naklonjeni.
Povejmo jim v obraz, ko bodo
ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI:
Franc Smrtnik, Korte 250.— Maria VVigoschnig, Golšovo 100.— Dominik Krušic, Kotmara vas 100.— Antonija Čebul,
Kamnik, Slovenija	80.—
Gottfried Perchtold, Wels 60.— Andrej Ogris, Miklavčevo 50.— Jožef Mautz, Sele-Šajda 50.—
Na Šentanino nedeljo, 24. julija, bo pri Veškem stanu na Peci ob 10.30 sv. maša.
Če bi deževalo, se sv. maša preloži na nedeljo, 31. julija.
sprotniki in skrb za svoj življenjski obstoj ter velika razočaranja, so naposled strli telesno moč in krepak značaj tega ponosnega Dolenjca. Začel je pešati in v začetku leta 1885 hudo zbolel na ledvicah. Iskal je zdravja povsod, kjer je upal, da ga bo našel, ter se zlasti zadnje čase zelo boril za življenje; toda vse zaman. Umrl je v Ljubljani, 16. novembra 1887, pred devetdesetimi leti, star komaj 50 let.
Fran Levstik — velikan svoje dobe
Levstik se dviga kot velikan nad svojo dobo. Delal je na treh področjih in povsod zarezal brazde, ki so ostale in kazale novemu rodu pravo pot. Pesnik je bil predvsem v mladosti in v Franjini dobi. Ustvaril je nekaj najlepših čustvenih, razpoloženjskih in miselnih pesmi, ki so zbudile pri mladini tako navdušenje, kakršnega je bil deležen redkokateri slovenski pesnik. Pozneje se je njegov pesniški pomen zmanjšal, ker je malo pesmi objavil, a še te vedno pod drugim psevdonimom.
V pripovedništvu je manj ustvarjal, vendar pomenjata Popotovanje in Krpan novo dobo v slovenskem slovstvu. Po njegovih smernicah se je razvijalo mladoslovensko pripovedništvo. Kot literarni in politični kritik se je bojeval za resnico, pravico in poštenost. Pri tem je bil neupogljiv, brezobziren, grčav in osoren, v bistvu pa plemenit in mehkega srca. Njegov bič je sve-žilno vplival v tistih mlačnih in zaspanih razmerah. Ni ga bilo področja, katerega se ne bi bil Levstik lotil. Povsod je pomagal, povsod oral ledino, le da ga je neprestan boj za golo življenje tiral vedno naprej, tako da nikjer ni mogel začetega dela dovršiti.
prišli k slovenskim družinam in nas vabili, da naj spet pristopimo v stranke.
Naše geslo naj velja in bo: „NE SMEMO BITI GLUHI, SLEPI, NAJMANJ PA POZABLJIVI!"
Janez Lesjak
ZA LEPO SLOVENŠČINO:
BOROVLJE:
Zidava novih uradnih stvab
Dva velika gradbena projekta namerava uresničiti mesto Borovlje v naslednjih letih: gradnjo nove ljudske šole in športne stavbe s tremi telovadnicami. Na zadnji občinski seji, v petek, 15. 7. 1977, so obširno diskutirali oba projekta in nazadnje sklenili gradnjo nove ljudske šole, ki bo stala okoli 30,9 milijonov šilingov.
V novem šolskem poslopju bo osem razredov za ljudsko šolo, dva razreda za posebno šolo, številni kabineti in stanovanje za hišnika. 9,4 milijonov šilingov bodo morali najeti kot posojilo. Računajo pa tudi na tistih 1,1 milijonov šilingov, ki jih bodo dobili s prodajo šolskih poslopij v Slovenjem Plajberku in Kapli ob Dravi, akoravno še ni nobenega sklepa, da bodo ti dve ljudski šoli tudi res razpustili. Proti razpustitvi pa so se odločili Plaj-beržani in sestavili protestno pismo, ki so ga poslali na pristojna uradna mesta.
Posebno pa so se duhovi razburjali, ko je pogovor nanesel na gradnjo nove telovadnice, ki jo želi vsa okolica. Vse v občinskem svetu zastopane stranke se silovito zavzemajo za postavitev športne hale s tremi telovadnicami; v tem sklopu tudi opozarjajo na napačno in neugodno načrtovanje glavne šole, kjer sta le dve med seboj ločeni telovadnici. Financiranje nove športne hale še niso rešili, tudi še ni nobenih zagotovil s strani dežele. Predvsem pa bi morali vključiti v ta projekt zvezno ministrstvo za pouk, ki namerava zgraditi v neposredni bližini načrtovane šole lastno telovadnico za višjo tehnično šolo (HTL). Tudi koroška nogometna zveza (KFV) bi podprla gradnjo športne dvorane, ki bi nudila izredno možnost za številne nogometne klube, ki bi tam trenirali pozimi in se pripravljali na prihodnjo sezono.
Treba je tudi še ugotoviti, da je dobila občina Borovlje od dežele Koroške dva milijona šilingov za izgradnjo cest v mestnem središču. Predlog za povišanje vodnine od 3 na 5 šilingov pa so preložili na naslednjo občinsko sejo.
Reši se, kdor se . . .
„Rešitev tega problema", „rešiti je treba krizo", ko bomo „rešili inflacijo", „rešitev kmetijske proizvodnje", „rešiti politiko cen", „rešitev pomanjkanja električne energije", „rešitev letošnjega deficita", „rešitev je pogojena od samoupravnih rešitev", „urbanistična rešitev", prostorska rešitev", „stanovanjska rešitev" in „rešitve" brez konca in kraja pa tudi brez odrešenikov in reševalcev. Kaj bi naj še rekli? Morda: Reši se, kdor se more! Ali je mogoče iz vseh teh „rešitev" rešiti slovenščino?
Kaže, da slovenščine nismo reševali tedaj, ko je bilo to še mogoče, takrat, ko se je slovenskega izražanja loteval rak birokratske malomarnosti. V tistih časih so iz uradne srbohrvaščine v slovenščino meni nič presajali takšne „rešitve", ne da bi kdo ugovarjal, češ srbohrvaško „re-šenje" ni slovenska „rešitev“, marveč je lahko „odločba“, »odločitev", »ureditev", »ukrep", »zamisel", »način", »sklep" ali še kaj drugega. Slovenci pa se rešujemo npr. iz vode, iz stiske, iz nesreče, iz ognja ali se rešujemo (otresamo) skrbi, nadlog ali sitnežev, odločamo se za kaj ali odločamo o čem; odpravljamo težave (ne pa da bi jih hoteli »reševati"); ukrepamo, ravnamo, delamo, iščemo načine (poti) ali zamisli, da bi kaj uredili, npr. da bi premagali (zaustavili inflacijo: razvrednotenje denarja), draginjo, da bi nepremišljeno ne nalagali denarja za razvoj gospodarstva, da bi nevestno ne zapravljali družbenega premoženja; odpravljamo stanovanjsko stisko (ne: »rešujemo stanovanjski problem"); izpopolnjujemo, podpiramo, pospešujemo, branimo itd. samoupravno in delegatsko ureditev (ne: »rešujemo samoupravno preko delegatskega sistema"); pospešujemo napredno pridelovanje z uporabo kmetijskih strojev, izbranega semena, gnojil, varstvenih sredstev itd. (ne: »propagiramo moderne agrotehnične rešitve"); odpravljamo primanjkljaj zunanje trgovine s pospeševanjem izvoza (ne: »rešujemo deficit... “).
Skratka: kdo nas bo rešil iz te »reševalne" zmede, če ne bomo sami spoznali, da brez jasne misli in razumljivega, nedvoumnega izražanja ne more biti tudi jasne zavesti, kaj pravzaprav hočemo, saj nam sicer ne bodo mogli pomagati nobeni reševalci ali odrešeniki!
plesi folklornih skupin
Zgodovina Vautijevega rodu in življenjska pot župnika A. Vautija
ZBRAL MIRKO KUMER-CRCEJ:
Ker je kazal take talente, ga je oče namenil za duhovski študij. Duhovnike so pri Vautiju že od nekdaj zelo spoštovali; tudi oče sam je kazal nagnjenje za duhovski stan. Včasih se je celo oblekel v široko haljo — burnus imenovano in si nadel širokokrajen klobuk, da je bil od daleč podoben župniku. Imel je tudi govorniški dar in je znal cele strani dolge deklamacije na pamet. Bil je velik bukovnik in je še pri treski 1860 prepisal Skrivno razodenje sv. Janeza. Brati in pisati se je naučil v nedeljski šoli iz Slomškove knjige: „Blaže in Nežica". Bil je globoko veren. Pri hiši so veliko molili. Bil je goreč narodnjak.
Mali študentek Lojzek se je pridružil novomašniku Alojziju Mlinarju, ki je spremljal svojega najmlajšega brata Toneja Mlinarja z Blata in pa Kuharjevega sina Roka iz črgovič z vlakom v Kranj na gimnazijo. Peljati so se morali na Trbiž, ker tedaj še ni bilo predora skozi Karavanke. Stanovati so morali privatno in se učiti brez prefekta. Kako lepo imajo danes dijaki v celovških domovih v primerjavi s takratnimi. Študiral je pridno in naredil maturo, nato pa hudo zbolel. Lotilo se ga je že lahno na pljučih. Starša sta se odločila, dati ga na okrevanje v zdravilišče Iko ob Jadranskem morju, kjer je tudi ozdravel. V bolezni je mnogo premišljeval in se pod vplivom soro-jaka, poznejšega škofa dr. Rožmana, odločil za bogoslovni študij. V celovškem semenišču se je hitro navadil, že po tretjem letniku je bil posvečen v duhovnika. Pred 66-imi leti je daroval novo mašo v Šmihelu.
Njegova prva kaplanska služba je bila v Št. Jakobu v Rožu, pri župniku Ražunu. Tam se je v narodni zavesti še bolj utrdil in začel poleg verske, gojiti tudi narodno kulturno dejavnost. Vadil je igre s slovensko mladino. Nato je prišel v Pliberk, kjer je s sobratom Cirilom Kandutom pomagal dekanu Mariniču oskrbovati obsežno župnijo. Bila je takrat prva svetovna vojna. Milka Hartmanova je takrat hodila k njemu k verouku.
Znano je, da je ljubil v cerkvi
red, posebno pri spovednici. Rešetka je ostala zaprta, dokler se niso postavili spovedanci kot se spodobi — več korakov proč. Njegove pridige so bile kratke, a jedrnate. Ljudje so ga z užitkom poslušali in znali še doma pripovedovati, kaj so Vautijevi gospod v cerkvi pridigali.
Iz Pliberka je prišel za provi-zorja v Podljubelj, kjer je bila tedaj še lastna fara. Pa ni ostal
Soparno poletno jutro je bilo. Francka je že nakrmila živino in pomolzla kravo. Kot senca je hodila po kuhinji in trpka bolečina ji je parala dušo. Oči je imela rdeče od joka, obkrožali so jih temni kolobarji, preko lic so še vedno drsele solze bridkosti. Noč je prebedela, v srcu je kljuvala bojazen in skrb, da se je z Andrejem zgodilo nekaj nepopravljivega. Prisluškovala je, kdaj bo zaslišala njegove korake pred kuhinjskimi vrati. Le kaj naj naredi, če ji bo spet vrgel v obraz tiste strašne besede, kot prejšnji dan:
„lzgini mi izpred oči, od koder si prišla, vlačuga!" Nič ne boli tako hudo kot krivica; in Francka se je šibila pod tako bolečino.
Njen nekoč tako dober mož se je čez noč spremenil. Suval jo je, brcal in preklinjal. Nič niso zalegle solze, prošnje in trditve, da je nedolžna, da ni zagrešila tega, česar jo dolži. Njegovo srce se ni hotelo omehčati, usta so neprenehoma bruhala najhujše psovke. S silo jo je odvlekel na njen rodni dom in jo pahnil skozi vrata, rekoč: „Tu jo imate, cipo, take jaz ne potrebujem!" Francka je s trpečim pogledom iskala utehe pri očetu. A tudi pri njem ni našla pravega zavetja in tolažbe. Vstal je izza mize in s togim pogledom premeril najprej besnega Andreja, nato hčerko. Potem je rekel:
..Francka ne spada več pod našo streho. Po poroki je mesto vsake ženske pri možu. Nasprotoval sem vajini zvezi, vidva pa sta trmasto hotela svoje. Pokleknila sta predme, da sem se omehčal. Tvoja žena je, Andrej, mati tvojega otroka, naj bo tudi gospodinja na tvojem posestvu. Pojdite domov in potrpite drug z drugim!"
To jutro se je Francka spominjala vseh prečutih noči, vseh solza, ki jih je potočila zaradi Andreja. Kolikokrat
(3. nadaljevanje)
dolgo tam. V Selah je zbolel župnik Linasi in Vautej ga je moral iti nadomestovat. Župnik je kmalu nato umrl. Namestnik ga je pokopal in ostal tam za naslednika. Že 61 let opravlja to razsežno gorsko župnijo.
Selani so ga imeli vsa leta radi. Saj je z njimi molil, z njimi delal, z njimi trpel in se z njimi veselil. Večino Selanov je krstil, jih poročal in njih prednike pokopaval.
je prosila očeta, naj ga ji ne brani. Rada ga je imela, tako rada in mislila je, da bo življenje brez njega prazno, da bo njeno srce brez Andreja ena sama krvaveča rana. Tudi on jo je imel rad, sedaj pa si je nekdo tako zlobno vzel za tarčo njun zakon, njuno skupno srečo. Nekdo je njej po nedolžnem naprtil to veliko ponižanje: obsodbo, da se skrivaj sestaja z drugimi moški. Sklenila je počakati, da se bo Andrej pomiril, potem se bosta pogovorila, saj jo mora poslušati, mora ji verjeti, da mu je zvesta žena!
Tedaj je v kuhinjo prišla mati. Tudi ona je bila žalostna. Prosila je Francko, naj potrpi; upala je, da je bil sin prejšnji dan le pijan. Ko se bo streznil in pomiril svojo jezo, bo spet vse tako, kot je bilo.
V zgornji sobi je mali Andrejček z jokom oznanil, da se je zbudil in da naj ga mama že vendar pride iskat.
Ote, moreš
Ne moreš razumeti nekoga, ki trpi, če tudi sam ne trpiš.
Ne moreš mu verjeti, da mu je hudo, če sam ne veš, kaj je bolečina.
Ne moreš spoznati vseh njegovih stisk, če ne veš, kako je človeku, ki obupa ...
Štefka Korade
Tudi sam želi biti pokopan med njimi.
Med svojim pastirovanjem v Selah je bil dvakrat pregnan. Leta 1919 je moral bežati pred brambovci (Volksvvehr). Skril se je pri samotnem kmetu Košutniku, v kašči, in ostal tam štiri tedne v luknji pod podom. Kmetova hčerka mu je nosila hrano vse dotlej, dokler niso jugoslovanske čete nagnale brambovce na zgornjo Koroško. Ko se je vrnil, je našel župnišče izropano. Ni imel kaj obleči ne obuti. Vseh deset parov čevljev so mu odnesli. Selani so mu dali platna, da si je dal narediti prteno obleko, ki so jo pobarvali bolj temno.
(Dalje prihodnjič)
Francka je s strahom odprla vrata in se napotila navzgor po stopnicah. Čez nekaj trenutkov ji je mož potiho sledil in oprezal, da ga mati ne bi opazila. Njegov obraz je bil mrk in bled, oči so se mu bliskale v nenavadni jezi in v strašnem namenu. V zakonski spalnici sta kmalu drug za drugim odjeknila dva strela iz lovske puške. Mati ga je prepozno opozorila, da bi mogla preprečiti. Kričala je kot ranjena zver; ob pogledu nanjo se je morilec zavedel svojega dejanja in se zgrozil. Sodil je še sebi. Kri je v treh črtah počasi, kot kača polzela po podu in se za vrati stekala v rdečo lužo. Kot velike pošasti so se iznad gričev zgrnile od sonca ožarjene megle. Zakrile so nebo, ko da hočejo ta dan narediti še bolj turoben, še bolj žalosten in nepozaben.
Proti večeru so ljudje drug za drugim prihajali kropit. Zgražali so se nad hudim zločinom. Širok mrtvaški oder je bil postavljen v prostorni kmečki hiši. Trupla so drug poleg drugega ležala na njem. Francka je imela oči in usta rahlo priprta, ko da bi hotela vprašati: „Andrej, kaj si storil?" Osemmesečnega Andrejčka so položili med očeta in mamo. Na čelu je imel zevajočo rano, obrazek pa kot v sladkem spanju. Le truplo na desni strani ni več imelo svojega pravega človeškega obraza. Bil je čudno spačen in mrk, kakor da se je v zadnjem trenutku življenja spremenil skupaj s črno dušo. Ob njem je ležala tudi puška, ki so jo zasuli poleg njega v grob.
Kmetija, kjer se je zgodil ta zločin, je bila v tistih časih daleč naokoli največja. Pod tisto streho ni bilo nikoli več sreče, ko da so jo skupaj s tremi ljudmi zakopali.
Kmalu ne bo več živine v hlevu, ljudje so se postarali in prehitro bodo pomrli. Redki se jih bodo dalj časa spominjali. Le temen madež v zgornji sobi na podu bo stal za vedno, dokler se ne bo z zidovi vred zrušil v razvalino, ki bo še dolga leta pričala o nekoč lepi hribovski kmetiji.
\ Pogledata :
) Tam, glej, se razprostira s
<	domovina, lepa kakor para- ) ) diž. Zamolklo pesem pojejo S S gozdovi, pojejo in se pri- r <j klanjajo nalahko, poigrava ) S se burja s silnimi hrasti, ka- < c kor poletni veter z žitom na ; S polju. Tam, glej, se razpro- <
<	stira ravan, okopana v son- ? j cu; iz zemlje same raste sto- s s tisočna luč, na drevju tam ) ) ob cesti so obviseli žarki, S S zlati cvetovi, razlili so se c c preko široke ceste, žareča S
>	bela reka se vije preko rav- \ c ni. Tam, glej, se je vzdigni- <>
>	lo mahoma silno, od vzhoda ( \ do zahoda se je vzdignilo, ? - od zemlje do neba; ob rob S '' ravni so se bile uprle silne <
roke, vzraslo je truplo veli- > c kana — pogledala je domo- < ; vina sama sebi v obraz in je ) S zardela od radosti. . . c	Ivan Cankar ;
)	(»Srečam) ;
ŠJtcL dobro oobfo
AVTOBUS
Dve bolhi sta se sprehajali po parku; eno so bolele noge in rada bi šla domov. Nenadoma zagledata, kako se jima pribižuje pes:
„Hitro steciva na cesto, draga, da nama avtobus ne uide!“
MEŠČAN V VASI
Pride meščan iz Ljubljane na deželo ter se ustavi v gostilni. Tu vpraša po mestno: »Kje pa imate strnišče?«
Gospodinja ga je razumela, da sprašuje za strnišče in mu odgovori: »Veste, pri nas nič več ne sejano žita, ker ni časa, da bi ple-li.«
NERODNEŽ
„Koliko ste pa stari, tovarišica?“ vpraša na plesu fant dekle.
„Tega se vendar ne vpraša!“ ga zavrne dekle.
„Zakaj pa ne? Saj verjetno nimate toliko let, kot jih kažete!“
OD STRAHU
Učitelj pogleda šolsko nalogo, pa vpraša Tinčka:
„Zakaj pa si napisal besedico ravnatelj z veliko začetnico?“
„Od strahu, gospod učitelj
T)ir(u/edijii
V.V.V.V.,.V.,.\V.V.,.VAS\VAVAV.V.,AV.VV.,.,.V.W^AV;VA,'AWA\VAVAVAW.V.,.VASV.,AVWAVW.V,V.VAW.,.,.,.V.,.%V.V.VV.V.,.W.V.,AW,,.V.V.W
DR. FRAN DETELA:	28
Hlat& živijenje
POVEST
VAVVV.V.V.V.V.V.V.V.VV.V/.VAV/.V.VAV/.V
A vsaka reč ima svoj konec. Polagoma se je razgub-Ijala družba, in le malo se jih je upiralo spancu in hotelo za mizo pričakati belega dne. Dve sobi je imel krčmar za tuje ljudi; obe sta bili polni, in večina je še morala prenočiti na slami. Ko pa je drugo jutro zapel petelin, je prišel že Rožanec budit zaspance. A to je bila težavna reč. „Pusti me, vrag!" je godrnjal ta in se obrnil na drugo stran; oni ni hotel verjeti, da je že čas, in tretji se je rotil, da pride takoj za njimi. Počasi pa so se vendar vsi spravili pokonci razen zdravnika in pristava; teh dveh ni bilo moči pregovoriti. „Kar pojdite," je dejal pristav zaspano, „saj ne bo nič; jaz vas tukaj počakam!"
Preroškega duha je bil mladi mož, zakaj vse dopoldne in še popoldne dolgo časa so prežali lovci, prebivali mraz in gasili žejo, toda bodisi da je hrup volka preplašil in prepodil, ali pa da se ni hotel pokazati, ves trud je bil zaman, in še sledu niso dobili nobenega. Ko so se vračali popoldne v Dolino, sta bila ves lovež dva zajca; enega je ustrelil sodnik, drugega pa kratkovidni davkar, ki je ponosno nesel svoj plen proti Dolini. Tu se je še dobro zalil ves lov, in na večer so se vrnili gospodje domov glasni in dobre volje.
Rožanec pa se ni bil povrnil z njimi, zakaj imel je mož to koristno navado, da je v druščini sicer rad pil, toda kadar je prišlo do računa, se ni rinil naprej, ampak je rad izginil. Vrhu tega pa je imel še pri Pečarju dobiti dva zajca k tretjemu, ki ga je bil ta dan ustrelil. Kakor maček je lezel starec v breg naravnost proti hiši. Tu se je prijel za drevo, tam uprl na skalo in se zavihtel navkreber in kmalu je priplezal do Strme peči. A sultan, ki ga je prvi zagledal in naznanil, ga ni pustil po nobeni ceni v hišo, in ko je pomeril s puško vanj, mu je pokazal zobe tako neprestraše-no, da je mož videl, da je bolje zlepa se pogovoriti. A niti za lepo besedo se ni zmenil sultan.
„He, ali ni nikogar doma?" zavpije Rožanec, in od hleva sem se prikaže Jurij; obstane in obstrmi, kakor bi bil kaj nadnaravnega ugledal. Vse barve so se spreminjala na njegovem licu. Nič manj osupel ni bil Rožanec, čeravno se mu ni tako videlo; a čudno prijazen smeh se mu je prikazal na ustih.
„He, Jurij, ali si ti? Glej ga!" s temi besedami mu gre naproti in mu ponuja roko.
A Jurij je moral prej odpoditi sultana, potem pa mu je podal roko, oprezno in hladno, ker ni vedel, ali je Rožanec še njegov sovražnik ali pa je že pozabil, kar se je bilo zgodilo. Rožanec pa mu jo je krepko stisnil in ga ogledoval.
„ GI e j ga, kako si se popravil! Komaj bi te kdo spoznal," pravi.
,,Mislite, oče, da sem se spremenil?" vpraša Jurij.
„ln pa kako! Moje oči imajo dober spomin; pa vendar, če bi bil ti dejal, da nisi Jurij, bi ti bil verjel. Ti si jim pa lepo zmešal sled; tukaj te noben živ človek ne najde."
„Ali me še kaj iščejo? Ali veste, oče?"
„Ah, kdo te bo iskal, pa kod! Vse misli, da si na Hrvaškem, kjer je izgubljeni sin svinje pasel. Oh, glej ga, Jurija! Na, tukaj imam še eno kapljo dobrega slivovca. Potegni!" pravi mož in mu ponudi opleteno posodico, ki mu je visela na strani.
Jurij se brani, da ne pije žganja, a starec ga ne izpusti. „Moraš,“ pravi, „če ne, se mi zameriš. Glej, toliko časa se že nisva videla!"
„Ali ste še kaj hudi name, oče?"
„Kaj bom hud! Kar pij!“
In Jurij pije starcu na ljubo.
„Vi ste torej snoči dva zajca poslali hranit?"
„Jaz, kajpa! Simonov fant se je pa res izkazal s svojim volkom. Kje pa ga je bil zaklal?"
„Ravno pred hlevom, tu doli," pravi Jurij. „Midva, oče, sva pa spet prijatelja, kajne?"
„I seveda, ljuba duša; kakor sva bila prej."
„Veste, velikokrat sem se bil že pokesal."
„Kar tiho bodi pa molči!"
„Denar vam pa vrnem, ki ste mi ga posodili."
„E, kaj! Saj se ne mudi. Boš že dal o priliki!"
„Kar malo počakajte, pa vam ga prinesem."
„l, pa pojdi!" pravi Rožanec, in oko se mu zablešči v sladkem veselju. Jurij pa prinese denar in mu plača dolg z velikimi obrestmi.
„Vidiš, ljuba duša!" pravi mož. „Kako prav sem jaz zmeraj govori!! Ti si pošten človek, sem dejal. Premca pa ni bilo nič prida in ga tudi zdaj ni; ne starega ne sina, to ti povem."
„Kaj pa je s Premcem?" vpraša Jurij.
„S Premcem praviš? Doma sta, on in sin, pa živita, ka-
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 24. julija: 9.00—11.30 Spital ob Dravi: Kajak na divjih vodah; za svetovno prvenstvo — 14.00—16.30 Nadaljevanje tekmovanja kajakov na divjih vodah v Špitalu ob Dravi —
16.30	VValtonsovi: Šolarka. V glavnih vlogah: Rihard Thomas, Ralph Waite, Ellen Corby in drugi — 17.15 Bilo je nekoč mesto (ponovitev), lutkovna risanka — 17.25 Calimero; risanka •—
17.30	Viking Viki: Vožnja v Tarlis; risanka. Vikingi so na svoji vožnji prispeli v arabsko pristanišče... — 17.55 Za lahko noč: Gospod Klein in čas —
18.00	Klub seniorjev: Srečanje tistih, ki so ostali mladi; Ernst Hagen, Alfred Bohm, Hilli Reschl in drugi —
18.30	Dunaj; dvorišče zadaj — dve leti kasneje — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo — 19.25 Kristjan v času; govori Herman Strommer — 19.30 Cas v sliki s kulturo — 19.15 Šport — 20.15 Zadeva Lerouge; televizijska igra v dveh delih Herberta Asmodija; po istoimenskem romanu Emilije Gaboriau: k del — 21.45 Šport — 21.55 Nočni izbor: Mala nočna muzika. Vodi Rudolf Buchbinder — 22.25 Poročila.
PONEDELJEK, 25. julija:	10.30—
11.50 Denar ne igra nobene vloge; komedija zmešnjav — 17.55 Za lahko doč: Gospod Klein in čas — 18.00 Živalski raji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport v ponedeljek — 20.55 Nastop v Manhattnu: Umor z dvojnimi tli. V glavnih vlogah: Telly Savalas, Dan Frazer itd. — 21.40 Poročila in šport.
TOREK, 26. julija: 10.30—12.30 Privatno življenje slavnega detektiva Sherlock Holmesa; kriminalna komedija — 17.55 Za lahko noč: Gospod Klein in čas — 18.00 Pavel in Virginija (13. nadaljevanje in konec) — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Divje zelenje cvete v mestu; v ameriškem milijonskem mestu olepša črnka svojo okolico — 20.15 Kaj sem? Veselo ugibanje poklicev z Robertom Lembkejem — 21.05 Anton Unterfach-berger; iz serije „Ljudje“ — 21.50 Hiša na lepem kraju: Zahvala očetnjave — 22.35 Poročila in šport.
SREDA, 27. julija: 10.30—11.55 Peklenska čer; nevarna pustolovščina dveh grških iskalcev gob — 17.00 Skrivnost slamnatega gradu; predstava lutkovnega odra Hans Kraus — 17.25 Živordeči avtobus: Zgodbe o prometu — 17.55 Za lahko noč: Gospod Klein in čas ■— 18.00 Risanke z Adelheido — 18.35 ORF danes —
18.30	Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Zadeva Le-
rouge (II. del); televizijska igra v dveh delih Herberta Asmodija; po istoimenskem romanu Emila Gaboriau — 21.45 Poročila in šport.
ČETRTEK, 28. julija:	10.30—12.15
Skupaj v Parizu; posmehljivo-mikavni komentar o filmski industriji — 17.55 Za lahko noč: Gospod Klein in čas —
18.00	Kuhinja v televiziji — 18.25 ORF danes — 18.30 Družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Raznašanje; komedija s predigro in treh dejanj Georga Kaiserja — 21.45 Em-mingerjevi (ponovitev oddaje z dne 22. julija, TV 1) — 22.10 Poročila in šport.
PETEK, 29. julija: 10.30 Klub seniorjev — 11.00—12.30 Življenje z Uwe-jem; problemi sedanjosti v mladem študentovskem zakonu — 17.55 Za lahko noč: Gospod Klein in čas —
18.00	Zvvickelbach & Co. (nadaljevanje in konec); Dvojni posrednik — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.30 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki, kultura in šport
—	20.00 Muzej: Grafika — opažanja grafičnega ustvarjanja — 20.15 Uradni znaki XY-nerešeni — 21.20 Politična dokumentacija — 22.05 Šport — 22.10 12 + 1; znana komedija o skrivnosti dveh antičnih stolov — 23.40 Uradni znaki XY-nerešeni; poročila in reakcije — 23.55 Poročila.
SOBOTA, 30. julija: 15.20 Zvonovi domačije; domačijski film — 17.00 Pregled risank — 17.30 Heidi; zgodba deklice po znani knjigi Johane Spyri-jeve; risanka — 18.00 Panoptikum — ORF danes — 18.30 Mladina in glasba
na Dunaju — mednarodni festival godb na pihala — 19.00 Avstrija v sliki z aktualnostmi iz Južne Tirolske — 19.30 Čas v sliki s kulturo — 19.55 Šport — 20.15 Nepoboljšljivec; burka Karla Bachmanna — 21.55 Šport — 22.10 Vprašanja kristjana — 22.15 Čikaški klavci; boj dveh velikih gangsterskih sindikatov — 23.50 Poročila.
2. SPORED
NEDELJA, 24. julija: 17.00 Argumenti (ponovitev z dne 22. julija, TV 1) — 17.45 Service-Box (ponovitev z dne 1. januarja 1977, TV 1) — 18.00 Super-stars of rock; Seals in Crofts, Allan Clark, Badfinger, Tovver of Povver, Oli-via Nevvton John itd. — 18.30 Avto in ljudje (2); Citizen Ford; tu naletimo na zanimivo dejstvo; Amerika ob začetku našega stoletja še ni imela cestne mreže, ameriška avtomobilska industrija je bila tudi deset let za evropsko — 19.30 Pošast; v angleškem jeziku z nemškimi podnaslovi — 20.00 Knjižni sejem — 21.15 Prizma; film in ženska — 21.05 Dva zvezdnika in veliko glasbe; muzikalično srečanje z Georgom Shearingom — 21.50 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 25. julija: 18.25 ORF danes — 18.30 Leto 1200 (ponovitev); umetnost in kultura srednjega veka (ponovitev z dne 14. maja 1976, TV 2) — 19.30 Gost pri Eliasu Canettiju (ponovitev — TV v šoli, od 8. šolskega leta dalje) — 20.00 Hiša na lepem kraju: Zahvala očetnjave — 20.50 Vstop prost; kulturni magazin — 21.4 Čas v sliki 2 — 22.10 Macunaima; zgodba
IBrutar
CEflTER /MOBEL+ELEKTRO
Barvni televizor
slikovna žarnica (ekran) 66 cm. Elektronika z modulacijsko tehniko
S 9950,-
Vaš stari aparat zamenjamo po najvišjih cenah
Darujte za tiskovni sklad!
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 24. julija:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 25. julija:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo.
TOREK, 26. julija:
09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi —
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 27. julija:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik —• Minute z ...
ČETRTEK, 28. julija:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Zborovska glasba.
PETEK, 29. julija:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Mladi na odru: Gojenke gospodinjske šole šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu.
SOBOTA, 30. julija:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Brazilca, ki ga je prostrana brazilska dežela požrla.
TOREK, 26. julija: 18.25 ORF danes
—	18.30 Človek, ki gre po cesti (TV v šoli, od 6. šolskega leta dalje) —
20.00	Čudna dvojica; filmska komedija o skupnem gospodinjstvu dveh zapuščenih zakonskih mož — 21.40 Čas v sliki 2 in kultura — 22.15 Klub 2.
SREDA, 27. julija: 18.25 ORF danes
—	18.30 0 9 — (Salzburg): Zunaj službe; oddaja Seppa Forcherja in Horsta Springaufa — 18.55 Inner space; serija o podvodnem svetu, Rona in Vala Taylorja — 19.30 Grad Hochostervvitz (ponovitev — TV v šoli, od 6. šolskega leta dalje) — 20.00 Teleobjektiv; govori Claus Gatterer — 20.55 Montreux 1977; doprinos norveške televizije. Dobitniki Chaplinove nagrade — 21.40 Čas v sliki 2 in kultura — 22.15 Kung Fu: Caine in sektaši v glavnih vlogah: David Cerradine, Anthony Zerbe, Ho-vard da Silva in drugi.
ČETRTEK, 28. julija: 18.25 ORF danes — 18.30 Vstop prost (ponovitev z dne 25. julija, TV 2) — 19.30 Dunaj
—	od rimskega tabora do mesta baroka (ponovitev, TV v šoli, od 5. šolskega leta dalje) — 20.00 Michel Fu-
gain et le big bazar; glasbeni hrušč iz Pariza — 21.20 Čas v sliki 2 in kultura — 21.50 Klub 2.
PETEK, 29. julija: 18.25 ORF danes — 18.30 Prasvet na pohodu; opažanja v Novi Gvineji — 19.30 Gotika v Avstriji (ponovitev TV v šoli, od 8. šolskega leta dalje) — 20.00 Bolečina; dokumentacija o aktualnih problemih raziskovanja bolečine in zdravljenja le-te — 20.45 Nova; poročila iz znanosti in raziskovanja — 21.20 Pogovor z Ingmarjem Bergmannom; film Tomaža Aycka — 22.05 Čas v sliki 2 in kultura — 22.40 High Chaparral: Orožje neke ženske.
SOBOTA, 30. julija: 17.30—18.00 Evropsko prvenstvo v lahkoatletskem mnogoboju; prenos iz Gotzisa — 18.00 Orientacija — kaj politiki mislijo; pogovor z Jožefom Tausom — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Chorea amo-re; baletni film. Režija: Marija Slivka. Plešeta ansambla Lučnica iz Bratislave in češki balet iz Prage — 19.50 Galerija — 20.15 Fidel Castro; zgodovina mi bo oprostila; dokumentacija švedske televizije — 22.50 Jazz slišati in videti; v spomin Charla Par-kerja.
r------------------------------------------------------------->
Če radi ugibate . . .
1.	Pred koliko stoletji in kje so v Evropi uprizorili prvo baletno predstavo?
2.	Od kdaj obstaja sporazumevanje na daljavo z zastavicami?
3.	Kdaj so baje poznali prvo apoteko na svetu?
0 Prvo baletno predstavo so priredili v času renesanse v ITALIJI. Znano je, da je renesanso navdihovala antika, za to pa vemo, da je cenila ples. Prvo baletno predstavo so uprizorili leta 1489 na poroki milanskega vojvode s princeso Izabelo Aragon-sko. Vsebina baleta je bila zgodba o Argonavtih in zlatem runu.
Ta predstava je bila, podobno kot vse naslednje v kar treh stoletjih, sinteza plesa, petja in govorne besede, čeprav je prevladoval ples. Kasneje, v času vladavine Katarine Medičejske, v 16. stoletju, so balet presadili tudi na Francosko. Prvi veliki baletni ansambel se je imenoval tam Kraljičin komični balet, plesal pa je prvič v času vladanja Henrika III. znani kardinal Richelieu, minister Louisa XII!., je favoriziral balet. Za zlato razdobje baleta pa lahko imamo čas Louisa XIV. Ta vladar se je baje tudi sam pojavil med izvajalci.
*
@ Natančno ne vemo, kdaj se je v zgodovini prvič pojavilo sporazumevanje na daljavo z ZASTAVICAMI. Zatrdno pa je znano, da so se tako sporazumevale benečanske ladje v 15. stoletju. Sporazumevanje na daljavo z različnimi znaki pa je staro. Prvi signali so bili zvočni (razbijanje, trobljenje), dimni, mahanje z vejami itd.
*
© Prvo APOTEKO na svetu je imel — kolikor vemo — najbrž BAGDAD. Delovala je že v 8. stoletju nove ere. V njej so pripravljali zdravila. Dotlej so pripravljali zdravila in zdarvili ljudi v teh krajih samo duhovniki, kasneje pa tudi zdravniki. V Evropi so pripravljal zdravniki zdravila vse do dvanajstega oziroma trinajstega stoletja.
v_____________________________________________________________J
kor sta prej živela. Toda dolgo pa ni tega, odkar sta doma. Kakih štirinajst dni bo, dasiravno ne morem natanko povedati. Jaz ne govorim z njim, in on ne z mano, kakor je najbolj prav. Pred je pa sedel. Saj veš, da so ga bili od-9nali žandarji."
Govorila sta še o tem in onem, potem pa je vrgel Rožanec svoje blago čez ramo in prijateljsko stisnil Juriju r°ko in odšel.
»Kdo pa je ta človek, ki tako hudo gleda? Pa tako S|Tešno izkrivljena usta ima,“ je vprašala Rozalka po odhodu. Jurij pa je povedal, da je Rožanec, ki rad hodi na lov, in da sta stara znanca; a kako ga je s Premcem osleparil, tega ni povedal; zakaj sramoval se je, in ni rad Mislil na to. Bal se ga pa Jurij ni več, ker je mož tako prijazno govoril z njim, in on mu je tudi poplačal, kar je bil dolžan. Kdo bi mogel gojiti toliko časa sovraštvo v svojih Pfsih in v nesrečo spraviti koga brez koristi, je mislil Jurij, ^rhu tega pa ga je bila še zmeraj volja spomladi se vrniti v v°jake, dasi že dolgo ni z Rozalko nič govoril o tem.
XXII
Tri dni pozneje pa je v mraku zopet lezel Rožanec proti Strmi peči in dva moža sta ga spremljala.
»Ha, tristo vragov! Kakšna pot!“ zakolne znani žandar ^džan, spotaknivši se ob korenino, ki je molela izpod Mrzlega snega.
»Tiho, tiho!“ pravi Rožanec, „da nas kdo ne sliši."
Rožanec je molčal; a ko pridejo blizu hiše, šepne žan-darju: „Zdaj naj pa eden na to stran zavije, da prestreže Pot!"
Križan zagodrnja med zobmi in migne tovarišu, naj se
obrne na levo okrog vrta; sam pa leze z Rožancem naravnost proti hiši. Zdaj se začujejo koraki na trdih tleh in malo nad njima se pokaže moška oseba, ki gre proti hiši.
„On je, on je!" šepeče Rožanec; Križan pa sname puško z rame in stopi urno naprej. Jurij je moral slišati šum, zakaj pri tej priči se obrne in pogleda v gozd. Naenkrat pa odskoči in steče kakor jelen proti hiši.
„Stoj!“ zagrmi Križan in hiti na vršino.
„Stoj!“ odmeva zopet po Gori, a Jurij se je bil že skril za oglom in izginil izpred oči. Kako naglo je bil pozabil mladenič na svoj sklep, da se vrne k vojakom! Naravnost teče k prepadu, da bi splezal po stopnicah dol, koder bi ne mogli za njim. A od druge strani mu doni zopet „stoj!“ in mrzel pot mu oblije čelo; ves je zmoten in brez zavesti se obrne od pečine, ki bi ga nemara rešila, in hiti proti Simonu po poti, ki ga ne more skrivati. Puška poči in Jurij se prekucne na tla blizu vodnjaka, in zemlja zardi pod njegovem truplom. Križanov tovariš ga je bil ustrelil. Žan-darja tečeta k njemu; a besen plane sultan od hleva sem in ju ustavi. Ustrelil bi ga bil Križan v jezi, da ni prihitela iz hiše Pečarka in pomirila žival. Pok in hrum jo je bil prizval, in za njo je tekla Rozalka.
„Križ božji, kaj pa je?" vpije in teče proti vodnjaku. „Kaj pa je?" zakriči nad žandarjema.
Križan pokaže na truplo.
„Jurij, oh moj Jurij," zavpije dekle in se vrže na nesrečnika in ga objema, da se je žandarjema v srce smililo.
„Vode, vode prinesite!" jo odrine Križan, se skloni, otiplje rano in jo trdo obveže, da ustavi brizgajočo kri.
Močili so Juriju sence, čelo, obraz z mrzlo studenčnico,
in čez dolgo časa je odprl trudne oči in pogledal nezavesten okrog sebe.
„Hvala Bogu!" je mrmral Križan med stisnjenimi ustnicami. „Nesimo ga v hišo!" Prijel ga je sam pod pazduho, tovariš za noge, vzdignila sta mladeniča, ki je bolestno zaječal, nesla v izbo in položila na posteljo.
Prihiteli so Simonovi in strmeli, kaj vse to pomeni, in se žalostni spogledovali.
„V ste streljali," pravi Simon žandarju. „Ali se pa sme vedeti zakaj?"
„Uhajač je," odgovori žandar. „Od vojakov je pobegnil, in postava ga išče. A če bi bil obstal, bi midva ne bila streljala."
„Hudo je, če katerega taka zadene," povzame mož. „Ampak to rečem, da je bil fant priden, priden, kakor jih je malo. Seveda, postava je postava; ali ni res? In vi jo morate ravno tako izpolnjevati kakor nas kdo. E, hudo je to, hudo."
Solzne oči sta imela Simon in Štefan, ki se je bil obrnil proč, da ne bi kazal ginjenosti. Anica pa, ki je do zdaj nema gledala prizor, se oklene Rozalke, in obe jokata na glas.
„Oh, kako ga je škoda!" je dejal Štefan. Pečarka pa je še vedno strmela, ker si ni mogla razložiti, da bi bi! takšno kazen zaslužil mladenič.
„Da boste skrbeli zanj, to že vidim. Toda če okreva, bo moj. Vi ste odgovorni," je dejal Križan, vrgel puško na hrbet in šel. „Kje pa je ta peklenski Rožanec?"
A ta se je bil že izgubil. Toliko da je slišal strel in videl, da Jurij pada, že se je obrnil in dirjal navzdol kakor razbojnik, ki mu je pravica za petami.	(Dalje)
Celovški lesni velesejem -13. do 21. avgusta 1977
S priključenim	1600 razstavljalcev iz 30 dežel	Najmodernejša žaga
blagovnim sejmom	pričakuje vašega obiska	Evrope v obratu
Velikanska množica ljudi iz domače fare in sosednjih župnij je pričala, da je bila nova maša v Št. liju praznik vsega Roža, hkrati je bil to dokaz, da ljudstvo, navkljub materialističnemu svetu, še zmerom ceni in čisla duhovne vrednote, zlasti si je sve-sto, da je vera, na čelu z duhovniki, današnjemu svetu bolj potrebna kot kdaj prej.
Kot je znano, je bil novomašnik g. Franc Valentinič, dijak Slovenske gimnazije v Celovcu in študent teologije v Salzburgu.
voru med drugim spomnil novo-mašnika, da odslej ne bo več hodil domov, temveč samo še na obisk, kajti novi dom mu bo tam, kjer ga bodo sprejemali kot Kristusovega služabnika.
Cerkveni pevski zbor mu je ob tej priliki zapel pesem „Oj hišica očetova ... “ in recitacije v slovo so bile višek slovesnosti, ko sta oče in mati podelila sinu blagoslov, in ko je novomašnik sprejel križ, ki je simbol trpečega, a zmagoslavnega Gospoda Jezusa Kristusa.
Ob lepem petju šentjakobskega
Praznovanje se je potem nadaljevalo pri sestrah v Št. Petru, kjer so bili poleg sorodnikov med gosti številni duhovniki in bogoslovci. Ob tej priložnosti je bilo mnogo govorov na čast novomašniku. Tako je npr. g. Pavel Kanauf povedal, koliko duhovnikov je že dala šentiljska fara, prof. dr. Pavle Za-blatnik je dejal, da je Slovenska gimnazija v Celovcu dala že deset novomašnikov. Miklavžev oče iz Bilčovsa je poudaril, da so vprav duhovniki največji dobrotniki ljudstva. Vso domačnost je poživilo petje cerkvenega pevskega zbora
Veličastno novomaš-niško slavje v Št. liju
Mladi novomašnik je bil rojen leta 1952 v kmečki družini pri Sv. Luciji, fari Št. lij ob Dravi. Prav zaradi tega mu je cerkvica sv. Lucije tako pri srcu, saj je njen najbližji sosed in je neštetokrat namesto očeta, ki cerkev oskrbuje, hodil tja zvonit in ministrirat.
Dne 10. julija pa je bilo tu mnogo cvetja in več slavolokov, ki so okrasili zunanji videz novomašni-škega slavja.
Vidno presunjen je novomašnik g. Franc Valentinič jemal slovo od staršev in doma pred svojo rojstno hišo. Vodja Doma v Tinjah g. rektor Jože Kopeinig je v svojem go-
REBRCA
(Dva vrta uničena)
Od nedelje, 17. na ponedeljek, 18. julija, ponoči, so neznani pobalini napravili ogromno škode na dveh vrtovih; in sicer na vrtih gospe Moser in gospe Kopanz. Na Moserjevem vrtu so potrgali zel-nate glave in z njimi igrali nogomet po asfaltni cesti. Raznovrstnim rožam so potrgali cvetje, tako da je izgledalo na prvi pogled, kot da bi divjalo tam govedo, ki malo požre, drugo pa pohodi.
Drugi je vrt gospe Kopanz, kjer je bilo enako uničenje. Ko se je gospod Kopanz hotel zjutraj odpeljati s svojim avtomobilom, je s prepaščenjem opazil, da je le-ta namazan z blatom.
Upamo, da bodo kmalu izsledili storilce in jih potem tudi kaznovali, saj je ogromno dela in muje, predno ti nekaj na vrtu zraste, a ti pridejo takile zlikovci in ti na mah uničijo to, kar si s trudom pridelal.
LOVANKE
(Ukradli in poškodovali avtomobil)
Neznani storilci so v soboto, 9. julija, ponoči, ukradli nezaklenjen osebni avtomobil poštnega na-stavljenca Petra Rucha (star 30 let)
cerkvenega zbora in šentiljske mladinske skupine, je primiciant bral svojo prvo novo mašo, medtem ko je bil slavnostni pridigar g. Hanzi Olip, ki je med drugim povedal, kje je duhovnikovo mesto v današnji zmaterializirani družbi. Po maši je novomašnik še podelil navzočim vernikom novo-mašniški blagoslov.
iz Sinče vasi. Šele v nedeljo drugega dne so našli med Metlovo in Šmihelom, v pliberški občini, čisto pobit Ruchov osebni voz. Peter Ruch ima zaradi tega za 16.000 šilingov škode.
KOŠUTA
(Spodrsnilo mu je na ledeni plošči)
Na Košuti je v ponedeljek, 10. julija, nenadoma spodrsnilo na ledu 19-letnemu ključavničarskemu vajencu Herbertu Bierbaumerju. Pri padcu si je Bierbaumer izpahnil ramenski sklep. Poškodovanega vajenca Herberta so člani gorskega reševalnega tečaja prinesli naj-
DOM v TINJAH
Sreda, 27. julija 1977
ROMANJE NA VIŠARJE za okraj Velikovec Cena: Vožnja in vzpenjača: 150.—
ZEMLJIŠČE NA PRODAJ Prodam ugodno 1000 m2 zemljišča, ki leži na lepem kraju v Dvorcu pri Maloščah, občina Bekštanj.
Telefon: 0 42 54/26 30.
NEPREMIČNINA RENDITEOBJEKT-VVohnan-lage, Feldkirchen, giinstig zu verkaufen. Zuschriften unter „35.043—10“ an Ringvver-bung, 9010 Klagenfurt.
pod vodstvom g. Pavla Kernjaka.
Na koncu slavja se je novomašnik g. Franc Valentinič zahvalil svojim staršem, dobrotnikom in sorodnikom in sploh vsem, ki so omogočili tako lepo novomašniško slovesnost.
Zvečer, po kratki pobožnosti v cerkvi sv. Lucije, se je množica vernikov počasi razšla.
prej v planinsko kočo, od tam ga pa prepeljali v celovško deželno bolnišnico.
VRBA
(Aretacija nevarnega človeka)
V Vrbi ob Vrbskem jezeru so orožniki aretirali 30-letnega kuharja Friedricha Huberja in ga izročili deželnemu sodišču v Celovcu. Huber se namreč ni več vrnil v kaznilnico Garsten na Nižjem Avstrijskem. Razen tega ga tudi sumijo, da je v zadnjem času zakrivil dva vloma.
HOLMEC
(Podivjani psi morili ovce)
Na pašniku na Holmecu, v gre-binjski občini, so med 6. in 8. julijem kmetu in gostilničarju Florijanu Rasberniku podivjani psi raztrgali dve ovci, šest pa jih strahovito ogrizli, tako da jih je moral Rasbernik v sili zaklati. Gostilničar je zarad tega utrpel za 15.000 šilingov škode.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
REBRCA:
Mladinska delovna akcija
Ekumensko mladinsko gibanje s svojim sedežem v Grenoblu razpisuje vsako leto mladinske delovne akcije po zapadnem delu Evrope. Namen teh akcij je, da se mladina iz raznih držav spoznava v evropskem smislu, da spozna, razglablja in skuša soreševati kak večji problem v državi, v kateri je delovna akcija in da člani tabora s približno 6 urami dela na dan pomagajo pri izgraditvi ipd. kake družbene ustanove.
Prvič je bil razpisan tak projekt na Koroškem letos, od 10. do 31. julija, v občini Železna Kapla.
Glavni namen te Koroške oziroma avstrijske delovne akcije je pomoč pri izgraditvi rebrške ko-mende (farovža) v mladinsko hišo in spoznavanje manjšinskega problema na Koroškem na kraju samem z namenom, da se udeleženci pri reševanju konflikta po svoji moči in v svojih možnih oblikah aktivno vključijo.
Prvi teden je služil čiščenju in renoviranju komende, medsebojnemu spoznavanju, spoznavanju okolice in ljudi in osnovni informaciji o položaju koroških Slovencev, njihovi zgodovini in socialni strukturi.
V drugem tednu naj bi udeleženci spoznali situacijo in pogoje, pod katerimi živijo Slovenci-kmet-je, tako, da po 2 ali 3 cel teden delajo in živijo z družinami iz fare Železna Kapla. Po posredovanju kaplana Poldeja Zundra so sprejele medse sledeče družine mla-
dinke in mladince delovne akcije na Rebrci:
V	Lepeni: pri Novakovih sta Jane iz ZDA in Emma iz Belgije; pri Kucherjevih sta Maisa iz Finske in Edda s Koroške; pri Dolinšku sta Hans iz Nizozemske in Gerhard iz štajerske; pri Kežarju so Pierre iz francoskega predela Švice, Claus iz Danske in Thomas iz Koroške; pri Knoličevih so Karsten iz Danske, Johannes iz Švedske in Hepi iz Štajerske; pri Vinklovih pa sta Ellen iz Danske in Hildegard iz Štajerske. V Lobniku: pri Mike-jevih sta Charlie iz Irske in Peter iz Štajerske; pri Kordežu v Beli pa sta Alan iz Švedske in Meinrad iz Nižje Avstrije. Na Koprivnem pri Moz-ganovih pa sta VVolfgang iz Zgornje Avstrije in Seppi iz Koroške.
V	tretjem tednu bo na programu intenzivna razprava o manjšinskem problemu na Koroškem na podlagi doživetij in izdelava možnih ukrepov. Udeleženci mladinske delovne akcije se bodo raz-govarjali z raznimi predstavniki koroških Slovencev, v enodnevnem izletu si bodo ogledali Slovenijo, prav tako koroško dvojezično ozemlje.
POGREB MIRKA HAJNŽIČA Na pogrebu našega znanega kulturnega delavca Mirka Hajnžiča smo opazili med vidnimi gosti tudi osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev g. Filipa Warascha.
ZAHVALA
vsem, ki so spremili našega dragega očeta in moža
Mirka Hajnžiča
organista in cerkovnika
na njegovi zadnji poti od doma žalosti na rebrško pokopališče. Najprej se zahvaljujemo g. prelatu Zechnerju za vodstvo pogreba in za v srce segajočo pridigo v cerkvi. G. župniku Nageletu, ki nam je stal ob strani v naših grenkih urah. Vsem številnim č. g. duhovnikom, ki so se udeležili pogreba. Vsem govornikom, g. inž. Petru Kuharju, predsedniku društva „Zarja“ in g. Alexu Jerlichu, zastopniku delavcev tovarne Rebrca in Lipušovemu sinu, ki se je poslovil v imenu tamburašev, za njihove poslovilne besede. Najlepša hvala Nacu llgoucu iz Gorič, ki je bil tedaj tudi ravno v bolnišnici, ponoči obiskoval očeta, mu stregel in sedel pri njegovi postelji do 2.55, ko je izdihnil. Nadalje domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, MGV „Vellachtal“ iz Rebrce, pevskemu društvu „Zarja“ iz Železne Kaple, tamburašem, ki so se poslovili od svojega vodje, pevskemu društvu „Trta“ iz Žitare vasi in godbi na pihala („Vellachtaler Trachtenkapelle“). Vsej nepregledni množici ljudi, znancem in sorodnikom, ki so ga spremljali na zadnji poti. Nazadnje še tudi vsem našim dobrim sosedom, ki so nam vsepovsod priskočili na pomoč. Zahvala tudi vsem darovalcem cvetja, posebej še vsem onim, ki so darovali za bogoslovca. Za vse skupaj najlepša zahvala.
Žalujoče družine: HAJNŽIČ, HUDL in HOBL Rebrca, 10. julija 1977
pAsefatast ie bolfta, Icafti Mvadno. itnafa MKtyi!
2acadi te^a cafii taUo{ U
iMP-ia
po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN
Škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92