*t. 89.
V Gorici, v soboto dne 7. novembra 1903.
Ishaja trikrat na tedea ˇ iestti tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek In ¦abot«, ijatranje tedanje opoldne, reSera« laiaaje pa ob 3. uri popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leta vred po pošti pretentana  ali v  Gorici   na dom' pofiiljana:
Vue leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta ....'•••  6 i 60 •   .    .   3-30
četrt leta.......3 , 40\   ,    , .1-7»___
Posamične Številke stanejo 10 vin.                      '   '
Od 83. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah n sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulic   . Str. U v Gorici t tGoriSii Tiskarni. A. GabrMek vsak dan od 8. ture zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa od 9. do 1 J. ure. N* oaroSlIa brei dopaslane aarogoi*« te ae oziramo.                                      •   -*«....
Oglaal 1» peslaale« se racunijo po potit-vrstah de tiskano t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka Tista. Veokrat po pogodbi. — Vefije črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
ToiaJ XXX!!!.
Vse za omiko, svobodo in napredek i«    Dr. JT. Lomit
Uredništvo
se nahaja v GospoaH ulici fit 7 v Gorioi v L nadstr. Z, urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah sn praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici it U.
Naročnino In oflaso je plačati loco Gerto*. Dopisi n*; se poSIIJajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pogajajo le upravniitvu.                                             J
»VRIHOBIC«
ishaja neodvisno od «So3e» vsak petek in stane vse leto 3 K 30 h ali gld. 1-60.
u ,. ,SW|* J11 «Priai0reS» se prodajata v Gorioi v to-bakarm Sohwarz v SoteK ulioi 'u Jellersil« y Nunski ulioi; - y Trstu v tobakanu Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Pravica v službi - krivice.
Iz Celovca, 3. novembra.
Črna knjiga, o brezpravnosti slovenske raje na Koroškem se polni; ni ga dne, da bi se starini krivicam ne pridružila nova. Vajeni smo že vloge trpinov, ki z oslovsko potrpežljivostjo prenašajo udarce in brce, ki se jim jih deli v imenu zakona. Trdo nam tiči za tilnikom tujčeva pest, vsak vzdih zatiranega naroda spremlja grohot in zasraeh moči in zmage pijanih sovražnikov. Imeli pa smo doslej vendarle se skromno, berasko pravico, vsaj vzdihovati, vsaj pritoževati se in vsaj pomofii prositi v — svojem jeziku. Edino naSe zavetje bila so doslej sodilca, ona svetišča, kjer kraljuje devica .Pravica", ki z zavezanimi očmi v imenu vladarjevem z enako mero deli pravico vsem, ki se zatekajo k njej. Poslušala nas je doslej ta hCi luči in svetlobe v našem jeziku in pa — vsaj kolikor je mogla — tudi v naSem jeziku vstre-zala našim tožbam.
Toda to je bilo in ni ved Dogodki zadnjega Časa nam pričajo, da se je pravica izselila iz nrsih sodišč; njena podoba je izginila iz njenih lastnih domov, kjer nam danes v vsej ostudnosti iz vseh kotov nasproti reži vsenemSka nestrpnost in kri-vienost.
Cesto se povzdiguje pravičnost in nedotakljivost sodnijskega stanu, ki jo baje ne morejo in ne smejo omajali politični viharji. Morda je drugod drugače, pri nas pa moramo javno izpovedati, da smo izgubili popolnoma zaupanje ** veliko večina sodnih uradnikov. Sodniki na Koroškem so danes po veliki večini, ali hote ali nehote, pravi pravcati podajači naših narodnih nasprotnikov. Oni, ki jim je poverjena najvažnejša in najsvetejša javna služba. —- iskati in braniti pravico proti vsa-kateremu krivienežu — teptajo danes sami na najkrutejsi način naSe v zakonih in na-redbah utemeljene jezikovne pravice. Tako nizko ni stalo pravosodje Se nikjer nt Avstrijskem kakor sloji danes pri nas. Imamo častne izjeme, a redke so kakor bele vrane, in molčati morajo h krivicam, ki jih delajo
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
drugi — sicer gorje jim l Povsod po sodnih dvoranah so razstavljeni ovaduhi, ki kakor risi preže na svoje žrtve. Tudi dobri morajo tuliti z tWolfovci", Ce ne jih volkovi požro.
Ne pišemo teh vrstic iz srda do sod-njiskega stanu kakor takega; lep in vzvišen je ta stan kakor malokateri — toda le tedaj in le dotlej, doUer sodnik sam spoštuje svojo suknjo. Gs pa se sodnik sam izj.o-zabija, je pa časopisju dolžnost, da javno graja njegove napake in ga opozarja na njegove dolžnosti. Zato dvigamo v imenu slovenskega naroda svoj svarilni glas in kličemo z vso resnobo in vsem povdarkom: g o-spoda sodniki, iztrgajte se iz po-gubonosnih objemov vsenemSkih jakob in cev, dokler jo Se Ca s, ne dajajte se terorizirati od p rušo* filskekamarile, ki Vas hoče izrabljati za svoje hujskajoče pro-tiavstrijske in protidinastične namene! Bodite branitelji pravice, zatiralci krivice, bodite pravi sodniki 1* To bo v čast Vam in VaScnui stanu, narodom pa v korist in pomirjenje.
Ko pišemo to ostro, toda pravično sodbo o naSih sodnih razmerah, imamo pred očmi izlasti tri slučaje iz pravosodne prakse zadnjih dnij — tri slučaje vnebovpijoče krivice.
**— Pfvi se je dogodil v soboto dne 31. oktobra t. 1. na okrajnem sodišču v Veli-kovcu. Bila je razprava radi žaljenja časti. Tožnik je bil Slovenec, toženec Slovenec, priče Slovenci. Sodil je adjunkt Thurn, ki zna slovenski, istotako zapisnikar ; tožnika je zastopal dr. Brejc, toženca dr. Gebert. Tožba je bila slovenska. Človek bi mislil, da ni zadržka, da bi se razpravljalo v jeziku, ki so ga vsi udeleženci zmožni, izveraši toženčevega branitelja. Pa kaj Sel Sodnik je razglasil sklep, da se bo razpravljalo nemško, Ces, ker branitelj ne zna slovenski in je protestiral zoper slovensko razpravljanje; dr. Brejcu pa je sodnik z vso resnobo zagrozil, da ga kontumacira, ako bo slovensko govoril? Merodajen je bil torej tu ne jezik strank — notabene toženec sam ni zahteval nemške razprave — temveč
jezik, ki ga je zahteval nemSki advokat t Razpravni jezik torej ni odvisen od zakonitih predpisov, določi ga marveč advokat, pa le — če je Nemec l
To se je takoj pokazalo dne 8, novembra t. I. Na ta dan ste bili razpisani dve kazenski razpravi pred deželnim sodiščem v Celovcu. Tožena sta bila dva trda Slovenca, nemščine popolnoma nevešča. Branil ju je dr. Brejc, ki je svoje pooblastilo dosti prej sodišču naznanil s prošnjo, dr naj se glede na to, da njegova klijenta razumeta samo slovenski, poskrbi, da se bo moglo slovenski razpravljati, in da naj se o tem obvesti tudi državno pravdnistvo. Pa kaj se je zgodilo? Da-si je mogoče brez težav sestaviti popolnoma slovenski senat in so se taki senati tudi že sestavljali, se je ta dan prikazal na pozoriSCu senat, v katerem sta bila samo dva sodnika slovenščine zmožna, eden sodnikov je ne ume prav nič, eden pa jo ima samo v svoji kvalifikacijski tabeli, ne zna je pa ne; zapisnikar trd Nemec. Državno pravdnistvo je bilo zastopano po državnopravdni-Skem namestniku, ki prav lepo slovenski govori. Dr. Brejc je slovenščine nezmožne sodnike odklonil in sklicevaje se na točko 3 jezikovne naredbe od leta 1862, torej iste naredbe, na katere se nasprotniki sami vedno sklicujejo — zahteval slovensko razpravljanje. Sodni dvor pa je po dolgem posvetovanju sklenil, ciasobo razprava vršila v nemškem jeziku, dr. Brejcu se prepove slovensko pledirati, v slučaju nepokorščine se mu zagrozi z discipliniranjem po § 236 k. pr. Na to se je razprava vršila. — Predrednik se trudi s slovenskim obtožencem in slovenskimi pričami, Cestokrat on ne razume obtoženca in prič, največkrat pa ti njega ne. Najhujša srednjeveška inkvizicija ni mogla biti muCnejša, nego je bilo to lomljenje jezika. Na koncu je slavil dr. Brejc v slovenskem jeziku predlog na zaslišanje daljnih prič. Predsednik ga je opominjal, da naj govori nemško, dr. Brejc se ni uklo.iil. Sodni dvor je Sel posvetovat se. Kmalu je priSel nazaj in razglasil sklep:da se dr. Brejcu radi tega, ker se vkljub prepovedi poslužuje slovenske govorice, da
ukor in se mu zagrozi, da se mu vzame beseda, ako bo nadaljeval v slovenskem jeziku, Na to je sleaMl zatožni govor državnega pravdnika; za njim bi imel govoriti dr. Brejc. Komaj pa je izustil prvi slovenski stavek, ga je predsednik prekinil reksi, da mu odtegne besedo!
Razglasil se je sklep, da se razprava preloži v ta namen, da naj bi si obtoženec poiskal katerega drugega branitelja — ako si ga sam ne poišče, postavi se ga mu ex offo | Zgodilo pa se je Se nekaj, kar Je vsem sapo zaprlo: Ko je predsednik nato obtožencu, ki je kar debelo gledal te čudne prizore, razlagal, kaj se je ravnokar zgodilo, in mu skušal dopovedati s hvalevredno vnemo, da je preložitve kriv njegov branitelj, ki noče nemški govoriti, je obtoženec z glavo zmajal in se naivno začudil: .Zakaj pa bi ne smel slovenje govoriti, inj je nas jezik glih tol'k vreden kako r n e m S k i t* Na to očitajoče vprašanje ostal je predsednik odgovor dolžen! Ker te pa vedno izigravajo izjave strank zoper zastopnika, zahteval je dr. Brejc protokoli ra nje te strankine izjave,' k i je uniCujoCa obsodba sodnega postopanja.
Kakor ta ravnokar opi.ma, tako se je vršila tudi druga razprava. Bila je iz istega razloga preložena.
To je bil dan zmage nemškega mo-loha, pravica pa si je zakrila oči in Slovenija se je zjokala nad krutostjo, da se je vrglo jezik slo venski na srn etiSče sodišč v oni deželi, ki je bila kedaj naSa izključna last, naši sedanji zatiralci pa naSi — gostje. O slovenska gostoljubnost — ti si naša poguba 1 ----------
Rožek — Velikovec —• Celovec! V Rožeku prepovedan, v Velikovcu kontumeiran, v Celovcu izbac-n j e n — taka je ravnopravnost slovenskega jezika pri nas. In Se vedno ni zadovoljna nemška požreSnost, Se vedno kriči o protek-ciji Slovencev, o naSi poželjivosti itd. Bog daj tem norcem pamet in njihovim poma-gačem------.
Trije mušketirji.
Napisal Alexandre Diimas.
(Dajje.)
Vrli trgovec je obvestil neposredno po svojem povratku na svoj dom o tem svojo ženo, ki mu je čestitala z opombo, da ga obišče kakorhitro se bode mogla le za trenotek odtegniti svojim poslom.
Tega obljubljenega trenotka je bilo treba Čakati pet dnij, kar bi se bilo gospodu Bonacieuxu v vsakem drugem slučaju zdelo jako dolgo; toda obisk pri kardinalu in okiski, katere mu je napravil Rochefort, so mu dali mnogo tvarine, o kateri se je dalo razmišljati, in znano je, da čas nikdar ne mine hitreje nego pri razmišljanju.
In to tim bolj, ker so bile vse Bonacieuxcve misli rožnate barve. Rochefort ga je imenoval svojega prijatelja, svojega Bonacieuxa, in mu neprestano pripovedoval, da kardinal polaga nanj veliko vrednost! Trgovec je videl že v duhu, kako si pridobiva častna mesta in premoženje.
Tudi gospa Bonacieux je razmišljala, toda priznati moramo, da njene misli niso hile nikakor časti-lakomne; proti njeni volji je bil njihov predmet neprestano lepi mladi mož, ki je bil videti tako hraber in tako zaljubljen. Z osemnajstimi leti omožena z gospodom Bonaeieuxom, ki je imel majhne sposobnosti, j vdihniti kak čut mladi ženi, katere mišljenje je pre-j segalo njen stan, je bila gospa Bonacieux za navadne
skušnjave neobčutljiva; toda zlasti v tem času je imelo dostojanstvo plemiča na meščane velik upliv, in d'Artagnan je bil plemič; Še več, nosil je uniformo gaM, katero so cenile dame poleg uniform mušketirjev najvišje. Bil je, Še enkrat rečeno, lep, mlad, drzen; govoril je o ljubezni kakor mož, ki ljubi in ki hrepeni po tem, da bi bil ljubljen. To je bilo več nego potrebno k temu, da se zmeša triindvajsetletna glavica, in gospa Bonacieux je dospela baš v to dobo življenja."*
Dasi se soproga že osem dnij nista videla in so se tekom tega tedna izvršili med njima resni dogodki, sta bila vendar v nekaki zadregi, ko sta se sešla; vendar pa je gospod Bonacieux kazal resnično veselje in se bližal svoji ženi z odprtimi rokami.
Gospa Bonacieux mu da poljubiti čelo.
»Pomeniva se nekoliko,« pravi.
»Kako?« vpraša Bonacieux začudeno.
»Da, vsekakor, povedati ti imam neko prav važno stvar.«
»Bes, in jaz tudi, jaz ti imam staviti več jako resnih vprašanj. Prosim te, razloži mi, zakaj in kako so te odpeljali.«
»V tem trenotku ne gre za to,« pravi gospa Bo-nacieux.
»In za kaj gre torej ? Za moj zapor?«
»Izvedela sem zanj še isti dan; ker pa nisi bil kriv nikakega zločina, nikake spletke, ker končno nisi vedel ničesar, kar bi moglo izdati tebe ali koga drugega, sem pripisovala temu dogodku samo toliko važnosti, kolikor jo je zaslužil.«
»Jako lahkodušno govoriš o tenv odvrne Bona-
cieux, razžaljen vsled malega interesa, kateri mu je izkazovala njegova žena. Ali veš, da sem j eden dan in jedno noč ležal v ječi Bastije?«
»Jeden dan in jedna noč mineta kmalu; pustiva tvoj zapor in vrniva se k reči, ki me je privedla k tebi.«
»Kako! K reči, ki te je privedla k meni! Ali torej ni to želja, videti svojega soproga, od katerega si ločena že osem dnij ?« vpraša trgovec, silno užaljen.
»Pred vsem to, in poleg tega Se neka stvar,«
»Govori!«
»Stvar največjega pomena, od katere morebiti odvisi najina bodoča sreča.«
»Najina sreča se je izza Časa, odkar te nisem videl, gospa Bonacieux, silno izpremenila, in ne čudil bi se, Če bi naju tekom nekaj mesecev za to zavidali mnogi ljudje.«
»Da, zlasti če slediš navodilom, katera ti hočem dati jaz.«
»Meni ?«
»Da, tebi. Treba je izvršiti dobro in sveto dejanje ter ob jednem zaslužiti mnogo denarja.
Gospa Bonacieux je vedela, če bode svojemu možu govorila o denarju, da se dotakne njegove slabe strani.
Ce pa je kak mož, in če je bil to tudi samo drobninar, govoril deset minut s kardinalom de Ri-chelieu, ni bil več isti mož.
»Zaslužiti mnogo denarja!« pravi Bonacieux in nategne svoje ustnice.«
»Da, mnogo.«
DOPISI.
U Vipavske doliue, dne 3. nov. 1903. (Slovesno blagoslovi jenj e in otvorjenje nove šolske stavbe v Vrhpolju pri Vipavi.) — V prijaznem Vt ure od vipavskega trga oddaljenem Vrh-polju smo obhajali 25. pr. m. redko slavnost blagoalovljenja in dvorjenja nove krasne spiske stavbe. Že dan 24. pr. m. je postavil krojni šolski svet pred šolo, cerkev, župniSce in Eobalovo hišo visoke maje, ki naj bi z zastavami, ki so plapolale s streh, poveličevali slovesnost prlh. dne. V nedeljo 25. pr. m. se je zbrala tukajšnja Šolska mladina, nekatere deklice celo v belih oblekah, s svojimi učitelji pred župniSfiem, kjer je pričakovala visokorodnega g. okr. glavarja V. bar. Rech-bacha, c. kr. okr. Sol. nadzornika g. Thumo, c. kr, okr. inženirja Iv. Jaksche-ta, vipavske c kr. uradnike, njim na Čelu blag. g, sodn. svetnika Nosana, in druge gospode in dame, ki so prišli počastit pomenljiv dan. Topiti so zagrmeli, zvonovi zapeli in naznanili zbranemu ljudsvu, da prične slovesnost Počasi se je pomikal sprevod učencev, za njim visoki gostje v župno cerkev, ki je bila polna sijaja. 6. župnik stopi na lečo, kjer razloži v kratkem, jedernatem govoru pomen slovesnosti ter povdarja korist, ki jo bo imela vrhpoljska mladina od svoje Šole, ker jej ne bode potreba hoditi ob vsakojakih vremenskih neprilikah v Vipavo nabirat si zlatih za življenje tolikanj potrebnih naukov. Da pa šola doseže svoj namen, je treba blagoslova od zgoraj, pa tudi starisi morajo podpirati delovanje učiteljevo, tako nekako je govoril dalje g. župnik. Po govoru je bilo slovesno klicanje sv. Duha, na kar so Sli učenci in drugo ljudstvo v sprevodu pred impozantno novo Šolsko stavbo, kjer je govoril g. nadzornik Thuma, spominjaje se v govoru tudi g. glavarja, krajnega Sol. sveta in občanov, ki so pripomogli do nove stavbe. Za njim je govoril okr. glavar ter izročite!} ključe g. nad-ucitelju Fr. Punčuhu, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje ter povdarjal, da se bo trudil vsestransko za napredek Šole. Spominja! se je tudi vseh onih, ki so pripomogli, da se je sezidalo lepo novo Šolsko poslopje. Govorniku se je od vseh stranij čestitalo. Ginljiv je bil prizor, ko sta stopili na to pred g. glavarja belo oblečeni učenki ter sta ga zahvalili v imenu vrhpoljske Šolske mladine za trud in skrb, katera je imel za zidanje naše šole. V znak hvaležnosti ste mu izročili krasen Šopek cvetic. Po govorih je blagoslovil g. župnik šolo, potem je bila slovesna sv. maSa. Skupen obsed za odlične goste je bil pripravljen pri županu g. Eobalu. Tam je bilo videti poleg že v začetku omenjenih gg. tudi grajSčaka g. Karola grofa Lanthierija in za Šolstvo unetega grajSčaka g. K. Maverja, dalje skoro vse gg. učitelje in učiteljice iz Vipavske doline, da celo nekaj tovarišev iz sosednje Goriške se ni straSilr dolgega  potu v Vrhpolje. Pri banketu se je
unela živahna zabava. G. župnik je napil cesarju, čemur je sledilo petje cesarske himne, fcrsjni Sol. svet pa je bil povabil vin. pevsko društvo, ki je izvajalo mojstersko nekaj pesmij, vmes pa so udarjali tamburasi iz Št. Vida. Vprizorjenje burke .Eno uro doktor* je bilo odpovedano zadnji trenotek.
Med prijaznimi pogovori je le prehitro nastopil  večer. Vsakdo se je   poslavljal v misli; Bil je lep dan, kakorSnega Se ni videlo Vrhpolje! |          Ii Dornberga, 2. nov. 1903. — Div-
janje našega Lovreta groznega je pravo pro-kletstvo za ubogi naš Dornberg. Nekdanjega lepega miru ni več in ga ne bo, dokler bo med nami mešala surova Lovretova pest t Evo dokaza:
Nase starešinstvo je im k> sejo, h kateri se je bil potrudil tudi Lovre grozni, da vtakne svoj nos v nase stvari. Starešinstvo je hotelo, da ostane sedanji organist na svojem mestu. A glejte I Lovro grozni je bil proti. Neki starešina je predlagal, da naj bi v cerkvi pela skupno stari in novi .pevski zbor. Cujte I Lovro grozni zopet proti. Starešinstvo je želelo, da bi bila velika masa, kakor po stari navadi, ob 10. namesto ob 9. uri. In glejte! Lovro grozni je tudi sedaj proti. S svojim robatim nastopom je kazal, kakor da bi bil on kak turški pasa in mi njegovi gjavril Čudim se, da ga niso pograbili ter bacnili na cesto! t S takim hudobnim popačem ne moremo naprej! Vedno Ščuva in zmirja nas s kmetavzarji in drugimi psovkami. Tak človek ni božji, pač pa vražji namestnik! Saj sedaj v par letih je v Dorn-bergu radi njega več sovraštva in greha, kakor ga je bilo prej v 100 letih I In za njegovo nelepo delo mu dajemo na leto težkih 4000—5000 gld. Eedaj se vendar spametujemo ter mu posvetimo nekoliko v točki, kjer ga bo najbolj bolelo? Nekateri so glede njegove previsoke plače že nekaj stikali; to bo treba zopet začeti!
V nedeljo nas je ta obče ljubljena duša zopet razveselila. Od pamtiveka smo imeli j pozimi 1. maso ob 7. uri zjutraj, ali ta mogočni nune jo je svojevoljno določih ob 6'/*, kar je zbudilo sploSno nevoljo in ogorčenost.
Na vso njegovo sovražno in uporno nagajivost bi rekel jaz tako-Ie: Če hoče Lovro grozni, Točebran, vse ukazati, — prav; toda on naj tudi plačuje organista, cerkovnika, kaplana, samega sebe in naj odkupi cerkev; dokler pa je cerkev naša lastnina in dokler mi vse plačujemo, naj pa ve oSabni in vrtoglavo domišljavi Kristusov (?) namestnik, da smo mi plačniki-gospodarji, ali on plačanec ! — V nobeni točki ne smemo odnehali, zahtevajino, da se vse naše izpolni; k maši hodimo ob 7. in 10. uri, ne oziraje se na to, kaj hoče Lovretova trma. In ko bo videlo to za naše duše (v podobi svitlih kro-nic!) toliko vneto pope, da je naša volja krepkeiSa, ko njegova hudobna zdražbartja, potem, če ima le Se kaj pameti, se nam uda
in če ne, oberemo proti njemu Se lahko drago pot. Na koražo torej proti trmi presitega Lovreta groznega, Točebrana!
.Kmetavz ar*.
Vrh-Preserje, 4. nov. 1903. — Tudi kmetu je treba, da prime včasih za pero in brani svoje pravice, katere se mu, kakor za stavo, kratijo povsodi. Res je, da so se v zadnjem času pri nas poti nekoliko zbolj-Sale, in da smo dobili potrebni vodnjak, za kalen je zraven naših žrtev prispevala tudi dežela in država, za kar smo jima, kakor vsem, ki so k temu kaj pripomogli, hvaležni, ali nase tako važno vprašanje glede lastne šole pa le ne more priti do pravične rešitve. Kdor pozna obširni naš kraj, Število otrok, veliko oddaljenost od sedanje Šole v Rihembergu, slabe zveze in podrobne razmere, ta pač prizna, da Šolska oblast ravna z nami mačehinski, in da od Šole nimamo drugega nego trpljenje in pa davke. NaSi otroci ne samo da ne morejo redno v šolo, kakor oni, ki so blizu, in ne samo da trpe po zimi vsled groznega vetra in mraza, poleti pa vsled hude vročine na predolgih, strmih in grdih poteh, temveč tudi zdravje otrok je pri tem močno v nevarnosti. Koliko prehladov in pregretjij ter drugih iz teh iz-virajočih boleznij so naSi otroci že pretrpeli, aH jim podlegli. Celo odraslim in zdravim ljudem so take hoje nemogoče. To je .skusil tudi že nas ljubeznivi župnik, ki se je kljub temu, da ima boljšo hrano in obleko od naših otrok in manj poti do nas, že parkrat prehladil in je obolel. Za naše otroke je sedanja Šola mučilnica.
Zato smo trkali že več časa ter vložili prošnjo za samostalno Šolo Vrh-Preserje. Šolski svet iz Gorice je bil poslal komisijo, ki je pregledala to poletje tukajšnje razmere. &tadi naS g. nadzornik je pes in na uro zmeril daljavo, to pa v hitri hoji, kakorflne nikdo ne hodi, celo udje komisije so zaostali — in naSel je, da je rabil vseeno skoro uro časa od sedanje Šole de Vrha. Oziraje se Se na druge*razmere in na Število his in otrok, smo bili gotovi, da dobimo Šolo že to leto. Toda prišlo je drugače.
NaS župan Pavlica, ki je glasoval ugodno za enake prošnje drugih šole manj potrebnih občin, je delal tu skrivneje in tudi očitno na vse pretege prot kazal je, da smo mu dobri le pri volit pri mastnih zaslužkih in dijetah. Župnik rihemberSki brez prepira in divjanja ne more živeti, on je skakal in skeče kakor obstreljena zver proti naSi Soli. Vlekel jo je celo na prižnico in v cerkvi nas grdil in sramotil. Kolikor on Sunta in raje po občini, je pa že odveč. Zdaj vtika svoj dolgi nos v Šolo, zdaj se obrega ob učitelj-stvo in tožari, zdaj raje zopet proti pokopališču in drugim napravam v občini, zdaj zopet mesari narodna društva itd. Saro krik, rogomentenje in beganjel
Poslana komisija je uvidela, da je opravičena naSa prošnja; zato smo upali, da se Sol. oblastvo za nas zavzame. Pri seji so
bili- naSi bližnji zastopniki za njo. Le oni izpod Školja je snedel besedo, ker bi služil rad Bogu in hudiču. Dobro je, da se spozna može... ProSnja je bila na prvi instanci odbita. Vsa stvar je baje v Trstu, in kdo ve, kako se reši. Zupan Pavlica pa je izvlekel na dan celo neki kdo ve kdaj napravljeni sklep starešinstva, da nsSa »bogata* občina prispevaj tisoč kron za Stirirazredno novo poslopje v RiH^bergu. On bi vedno kaj zidal okoli svoje hiše in .služil", četudi na naše troSke. Toda tukaj naj ve g. župan in župnik in oblastva, da mi od svojih pravičnih zahtev ne odnehamo. Borili se bomo za svojo deco, za svoj napredek, nevzdržno. Prizadjali smo si za napravo Šole že več troSkov in po zaslugi nekaternikov jih bomo Se imeli. Duševnega kruha prosimo, in opravičeni smo, ali z lepa ga nam nočejo dati. One pa, ki so nam stali na strani, za našo Šolo glasovali ali nam kakorkoli pripomogli z dejanji in sveti, zlasti pa gospoda, ki nam je sestavil temeljito prošnjo, prav srčno in toplo zahvaljujemo.
fante ii ru« atvice.
Osebne vesti. — Vodja paznikov v zaporih na tukajšnji okrožni sodniji g. Martin Neffat je imenovan kancelijskim cficijaloro.
Višjim stavbenim svetnikom pri postnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu je imenovan stavbeni svetnik gospod Jaroslav Pesehke.
Računski revident Karol Simonis je imenovan računskim svetnikom v obsežju tržaškega finančnega ravnateljstva.
Namestnik je imenoval redarstvenega oficijala Galir^rdo Gagliardija pristavom pu-možnih uradov redarstvenega ravnateljstva v Trstu, provizoricnega redarstvenega oficijala Adolfa Herraanna v Miljah definitivnim ofi-cijalom, redarstvenega kancelista Valentina Vanzo v Pulju provizoričnim red<trstvenira oficijaloro, provizoricnega redarstvenega kancelista Ivana Predanka v Trstu definitivnim redarstvenim kancelistom in orožniskega po« stajevodjo Matevža Finderle v Trstu provizoričnim redarstvenim kancelistom.
.Pevsko in glasbeno društvo v (Jerici* nr ui soboto dne 14. novembra 1903. ko ~ert z brezplačnim sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. pesp. 5t. 47. v veliki dvorani »Hotela Central*. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. Auber: Ouvertura Iz opere ,Fra Diavolo", svira vojaški orkester, t. a) Meverbeer: .ples v senci", iz opere .Dinorah". b) Smetana: Fragment iz opere .Skrivnost* za Flugelhorn-solo. 3. Anton For-ster: .Ljubica*, meSan zbor. 4. ThomČ: »Španjska s&enada", svira vojaški orkester. 5, F. S, Vilhar: ,Na vrelu Bosne", možki zbor. 6. Benčzur: .Zvezdam", koncertna fantazija. 7. A. Jevgenijev: .Kak u naševa u bližnjeva sasjeda", ženski zber s premlje-(Dalje v prilogi.)
zelo
»Koliko približno ?«
»Morebiti tisoč pištol.«
»Ali je to, kar imaš od mene zahtevati, težko?«
»Da.«
»Kaj moram storiti.«
»Takoj odpotovati; s seboj s ti dam pismo, katerega si pod nobeno pretvezo ne smeš pustiti vzeti in je moraš oddati lastnoročno.«
»In kam bi moral potovati?«
»V London.«
»Jaz v London! Vsekakor se šališ, kajti jaz v Londonu nimam opraviti ničesar.«
»Toda treba je, da greš tja za drugo.«
»Kakšni drugi so to? Opozarjam te na to, da ničesar več ne storim nepremišljeno in da nočem samo vedeti, kakšni nevarnosti se izpostavljam, ampak tudi, za koga se ji izpostavljam.«
»Odlična oseba te pošilja, odlična oseba te pričakuje: plačilo nadkrili tvoje želje, to je vse, kar ti morem obljubiti.«
»Vedno in vedno nove spletke! -Hvala, jaz temu ne zaupam, in gospod kardinal mi je to pojasnil.«
»Kardinal!« vsklikne gospa Bonacieux. »Ali si videl kardinala?«
»Dal me je poklicati,« odvrne drobninar samoza-
»In ti si ugodil njegovemu povabilu, neprevidnež kakoršen si!«
»Povedati moram, da nisem imel proste volje, k njemu iti ali ne iti, kajti bil sem med dvema stražnikoma. Ravno tako resnično moram Se priznati, da bi bil, ker tedaj Še nisem poznal Njegovo Eminence, rad dal vse, da bi se bil oprostil tega obiska.«
»Ali te je torej mučil? Ali ti je pretil?«
Podal mi je roko in me imenoval svojega pri-
t, — svojega prijatelja! Ali razumeš, žena? — Jaz sem prijatelj velikega kardinala.«                              I
»Velikega kardinala!«
»Ali mu odrekaš ta naslov?«
»Ničesar mu ne odrekam, a pravim ti, da naklonjenost ministra traja malo časa, in da mora Človek biti norec, ako se obesi ministru na rame. Združiti se je treba z močjo, ki je večja od njegove, ki ni odvisna od dobre ali slabe volje kakega moža ali od izida kakega dogodka.«
»Obžalujem, madame, toda jaz ne poznam ni! f\%e moči razun one velikega- moža, kateremu imam čast služiti.«
»Ti služiš kardinalu ?«
»Da, madame, in kot njegov sluga ne -pripustim, da bi se ti vdeleževala zarot proti varnosti države in bi služila spletkam ženske, ki ni niti Francozinja, ampak ima špansko srce. K sreči je tukaj kardinal, njegovo pazljivo oko čuva nad vsem in vidi v dno srca.«
Bonacieux je besedo za besedo ponovil frazo, katero je izrekel grof Rochefort; toda uboga Žena, ki je računala na svojega moža in je v tem upanju bila porokinja zanj svoji kraljici, se je zgražala nad nevarnostjo, v katero je skoro zabredla, in nad onemoglostjo, v kateri je bila. Ker pa je poznala slabost in zlasti lakomnost svojega moža, vendar še ni obupala, da ga pridobi za svoje namene.
»Ti si torej kardinalist!« vsklikne. »Ah, ti služiš stranki onih, ki mučijo tvojo ženo in žalijo kraljico!«
»Zasebne koristi so brez pomena proti koristim Vseh. Jaz sem za one, ki rešujejo državo,« pravi Bo-naeieux s povdarkom.
To je bila druga fraza grofa Rocheforta, katero si je zapomnil, in imel zdaj priliko, porabiti jo.
»In veš, kaj je država, o kateri govoriš ?« pravi gospa Bonacieux in zmaje z rameni. »Zadovolji se s tem, da si navaden meščan, in priklopi se stranki onih, od katerih imaš največ koristi.«
»Ej, ej,« pravi Bonacieux in potrka po zaokroženem trebuščku mošnje, v kateri je srebrno zažven-ketalo, »kaj praviš k temu, propovednica ?<
»Od kod je ta denar?«
»Ali še nisi uganila?«
»Od kardinala ?*
»Od njega in od mojega prijatelja, grofa Rocheforta.«
»Od grofa Rocheforta? To je vendar oni, ki me je odpeljal!«
»To je mogoče.«
»In od tega človeka ti sprejemaš denar?«
»Ali mi nisi rekla, da te je odpeljal iz političnih vzrokov ?«
»Da; toda odpeljal me je z namenom, da bi me prisilil izdati mojo gospo, da bi spravil s pomočjo natezalnice iz mene izpovedi, ki bi spravile v nevarnost čast in morda celo življenje moje odlične gospe.«
»Tvoja odlična gospa je nepoštena Španka,« odvrne Bonacieux, »in kar stori kardinal, je dobro storjeno.«
»Imela sem te za strahopetca, skopuha in tepca,« pravi mlada žena, «a da znaš biti nesramen, nisem vedela.«
»Kaj praviš?« reče Bonacieux, ki ni še nikdar videl svoje žene jezne in se je bal zakonskega prepira.
»Pravim, da si pomilovanja vreden - Človek,« nadaljuje goSpa Bonacieux, ki je opazila, kak vpliv je dobila zopet na svojega moža. »Ah, ti se spuščaš v politiko, ti, in še v kardinalistično politiko 1 Ah, ti se za denar z dušo in telesom prodaš hudiču.«
Prlloia JSate" it. 89. i in 7. novembra 1903.
vanjem glasovirja. 8, P. J. Oajkovskij: »Legenda*, mefian zbor. 9. Karoi Weiss: t N o v i Cehov sen«, ciklus čeških narodnih pesmi, svira vojaški orkester. 10. A. Rubinstein: .Jutro*, možki zbor s spremljevanjem orkestra. Društveni pevovodja: Josip MichI. Po veselici prosta zabava. SedeZi L—III. vrste 2 K 50 vin.; IV.—VI. vrste 2 K; VIL—X. vrste 1 K 50 vin.; stojišča 70 vin. Posebne vstopnine ni. Vstopntce^se razprodajajo pred koncertom v prodajalriici gosp. Antona Jeretiča, Via Seminario, na dan koncerta od 71/, ure naprej pri blagajnici. Čisti dohodek je namenjen revnim pogorelcem iz Bovca. K obilni udeležbi uljudno vabi odfroK'
Umrl Je včeraj zjutraj po kratki bolezni v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov g. Franc Alpi, poznati trgovec v Gorici in občinski svetovalec. Pogreb bo jutri ob 11. dop.
Dva nov« zdravnika. — V Gorici se je nastanil kot privatni zdravnik g, dr. Anton Brecelj, rodom iz Vipavske doiine.
Dr. Ivan P o r t i k, doslej okr. zdravnik v Velikih Lašičah na Kranjskem, se je preselil v Gorico.
Zaslepljena laik* politika. — Nemci so prizadjali Lahom že veliko zla, pa jim ga se prizadenejo, tko ostanejo ti tako nespametni, ktkor so sedaj. Kaj počenjajo z Lahi v Tirolski in z laškimi visokoSolci v Inoroostu, je znano. Nedavno temu so jim pretili s palicami, kakor da Lahi niso vredni drugega nego nemlke palice. Nemci tam gori, ker so v premoči, kažejo oCito svoje sovraštvo do Lahov, ali to nič ne ovira naših Lahov, da ne bi hodili roko v rok! z Nemci v naših deželah. Sovraštvo do Slovanov je pri njih tako veliko, da jih slepi ter ne vidijo nevarnosti, katera jim preti od Nemcev. Nemci so se zajedli v Trstu in drugodi po naSih deželah že tako, da lodo imeli po otvoritvi nove železniške zveze tako st&liSče, da bo treba ž njimi prav resno računiti, in to nemalo tudi ? laske strani. Lahi hodijo krivo pot, ker se preveč vežejo z Nemci, in tisto povdarjanje o kultur« na obeh straneh — utegne Lahe stati še dnsgu. Nemec je zvijaCcn in se laska danes temu, jutri onemu, kjer mu kaže kaj dobiti ter si utrditi svojo pozicijo. Da skušajo Nemci dandanašnji živeti složno z našimi Lahi, to radi verujemo, ker jim to nese, ali časi se utegnejo obrniti tako, da se bo Lahom prav resno bati svojih .prijateljev*. Tudi na jug utegnejo priti s palicami, in te palice utegnejo padati prav neusmiljeno po laskih hrbtih. Zato pa je skrajno nespametno, postavljati se v boju Nemcev zoper nas na stran prvih. Zaslepljena laska politika soglaša s tiranskim postopanjem s koroškimi Slovenci ter si želi, da bi bilo tako tudi pri nas. Preneumno je, kar piše n. pr. .Piccolo", da hočejo Slovenci Koroško posloveniti, kakor je preneumno, kHar   govori o  poslovenjenju
tam, kjer si s težavo priborimo bori košček ] pravice, ki nam gre po vsaki pameti, al; neumno je tudi, da se postavlja v ,« iji Nemcev proti nam na stran prvih. S tem kopljejo Lahi grob samim sebi, kajti nikakor naj ne mislijo, da Nemci njim prizanesejo, ako bi se jim posrečilo, ugonobiti nas. Pa tudi tako jim ne prizanesejo; kadar zrase njih Število, pa bodo videli, da so redili gada na prsih. .Nemščina v naSih deželah napreduje in NemctlSal^                                             pa
Lahi, ki so nemalo krivi napredovanja Nemcev... n6, veže jih .kultura"!!....
Skrajna krivica je to, kar počno sedaj s koroškimi Slovenci, ali naši Lahi soglašajo j"s to krivico. In ta krivica je plod tiste .kulture", ki jih veže l Ako bi bili Lahi pametni, bi se sporazumeli s svojimi sodeželani slovanske narodnosti, in v tem bi imeli vsi močen nasip proti nemški poplavi. Tako pa jih varljivi sistem odvrača od nas, ker hoče deliti in vladati in ker hoče omogočati čim trdnej&a tla nemškemu navalu in vplivu. Sistem draži Lahe in Slovane, Nemci se pa smejejo v pest in sanjajo o tem, da se po novi železnici skokoma utiborijo nepremagljivo in merodajno med nami. Tisti sistem Lahe kruto vara; to že uvidijo. Nič ne bo pomagala kultura, kadar bo pela nemška palica novo mašo po njihovih hrbtih, in tačas utegnejo zaman iskati pomoči pri Slovanih. Ali ne vidijo, kaj namerava vlada celo v Dalmaciji P Ali jej je tam kaj za Lahe? Nič, ker jih hoče odriniti v stran, da naredi prostor — Nemcem. Danes meni, jutri tebi;, utegne priti čas, ko bo nameravala kaj slič-nega kje med nami. Vlada je nemška, sistem je nemški, vsa tista divja gonja med nami j<» nemška, vse gre le v prid Nemcem, — ali Lahi so tako zaslepljeni, da tega ne vidijo, marveč jim kar naravnost pomagajo utrjevati pozicije, s katerih se ne dado več pregnati. Gonja proti Slovanom se bo nad Lahi britko maščevala, pa še v doglednem času. To naj si zapomnijo. Takrat"ne bodo več govorili o tem, da hočejo Slovenci posloveniti .pol sveta", ampak praskali se bodo za uSesi, za katera jih bodo vlekli Nemci, in tožili bodo o svojih nemških bolečinah. Ali to bode prepozno, ako ne krenejo že sedaj na drugo pot, na pot sporazumljenja s svojimi drugorodnirai sodeležani. Le v tem je njih spas... mi se kljub vsemu ne bojimo bodočnosti.
Slaba .prefica". — Profesor na tukajšnjem učiteljišču gosp. dr. France Kos je spisal novo knjigo: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Založila in izdala je to knjigo .Leonova družba* v Ljubljani. To je šele prva knjiga, celo delo pa bo obsegalo 10 takih knjig. G. profesor in doktor Kos je znan zagrizen klerikalec, ki stoji tudi kot zgodovinar ves pod vplivom klerikalizraa. Kierikalizera pa pretvarja vse po svoje, posebno rad preobrača zgodovino; zakaj, je znano. Zato se ni mogoče veseliti ni-kake reči, ki pride  iz  peresa  kakega kleri-
kalnega učenjaka, še manj, ako izda kako tako reč tako čistoklerikalna družba, kakor je .Leonova", ker tam ni objektivnosti, ni nevtralnosti, marveč vse je pisano le s strogo pristranskega, klerikalnega stališča. Tako je na sploh, in bržčas g. dr. Kos ne dela izjeme. Saj ga poznamo.
•Primorski List* meni, da je Kosova knjiga .krasen književni vahtič«, mi pa pravimo, da je slaba »vahtna prešca*, in zdi se nam, da Se nič ne'motimo.'
Kako se preminjajo časi. — V hiši nekega goriškega trgovca se še pred 6 leti ni smela slišati slovenska beseda. Sovražen ni bil toliko trgovec kolikor njegova soproga. Služabnice in slovenski sorodniki so morali v hiši govoriti le laški.
Danes pa gospa nima večje skrbi nego da... nauči otroke dobro slovenski. V ta namen ima celo denarnih žrtev. Prišla je namreč do prepričanja, da..,, zanaprej bo v Gorici slovenski jezik bolj »stiman" nego laški, da se bo tu kmalu le slovenski govorilo, -- da kjer je kaj bolj finega, to je slovensko, in sploh: da v Gorici se bo moglo živeti le s pomočjo slovenskega jezika. — Gospa se najbrže prav nič ne vara. Tako bo I
Polltlfikl obhod na novi železniški zvezi. — Tukajšnji magistrat naznanja, da se bo vršil po nalogu tržaškega namestništva politiski obhod na novi železniški zvezi s Trstom od km 80 9/9 do 9.16, in sicer na dan 12. novembra 1.1. Komisija se zbere ob 10*30 dop. pri kavarni »Corso*. Opozarja se na ta obhod vse interesovance, da se zglasijo pri komisiji glede razlastitve pa tudi pomislekov, katere imajo s svojega interesa prijaviti komisiji.
Vinarska In sadjarska druStva na Vipavskem nameravajo sklicati 22. t. m. k Robku javen shod, na kateri se povabijo vsi poslanci. Razgovora bo tam o raznih gospodarskih in drugih rečeh. Natančneje pride.
Politična preiskovanji. — V četrtek v jutro ob 7. uri je sel preiskovalni sodnik dr. Perndanner v spremstvu zapisnikarja in 4 redarjev v civilni v obleki preiskat stanovanje družine Gorjanove v Korenski ulici. Ko je komisija tu skončala svoje delo, je Sla preiskat še trgovino z rožami te velelaske Gorjanove tvrdke v Gledališki ulici, Tvrdka Gorjanova je znane po svojih velelaških nastopih in naziranjih. Deležila se je tudi razstave v Vidmu. Preiskava stoji v zvezi z ir-redentističnimi demonstracijami laških viso-košolcev v Vidmu in Čedadu. Policija je preiskala tudi sobo ?ri g. P. Pianiju v ulici Manzonijevi, kjer je prebival poleti laški vi-sokošolec Bressan, ki se nahaja v preiskavi na Dunaju. Preiskali so tudi stanovanje Jos. Brumata, uradnika. »Cooperative* na Travniku. Preiskovanja so imela baje negativen vspeh.
Pozneje je preiskala policija Se stanovanje tukajšnje laške učiteljice Ane Perinčig, ki stanuje v tretjem nadstropju št. 12. na Travniku.
Lov na Usico. — V torek so priredili tukajšnji artilerijski častniki na Velikih Rojicah takozvani lov na lisico. Pripeljalo se ! je na lice mesta gledat ta zanimivi lov mnogo ; odlične gospode iz Gorice in okolice. Lov je 1 vodil stotnik Trdoglav, poročnik Egger je predstavljal lisico, imajoč ha hrbtu lisičin rep. Tekli so ob 3. uri pop. z Malih Rojic ob Soči čez Rubije na Velike Rojice, bilo je 30 jezdecev, ki so premagali vse postavljene ovire. Prvo premijo je dobil artil. nadpo-ročnik Gutsmann, (popolni necesaire za pisanje), drugo artil. stotnik Podboj (service za kadilce), tretjo nadporočnik tuk. 47. pešp. Molina (palica za ježo). Prvi je dobil tudi rep lisice. Svirala je vmes vojaška godba.
Srečna Krajnaras! — V .Prira. L.* smo čitali neskončno dolg dopis iz Krajnevasi na Krasu o trojni slovesnosti. Obhajati so stolpnico posvečevanja glavnega altarja (Nekaj novega taka slovesnost.... n&, stoletnice nabiralne mošnje ne morejo obhajati, ker se poprej izrabi vsled preobilih darov I), potem je obhajal med njimi 40-letnico mašnistva dekan Matija Sila, in pa nov kip so postavili Materi božji. Da je obhajal g. dekan 40-letnico slovesno, je vse prav in lepo, in do tu nimamo kaj oporekati. Ali zdi se nam, da ima dopisnik v .Prirn. L," slabo vest glede kipa Matere božje, kakor da iil bil kdo ve kako potreben; brez njega bi bili v Krajnivasi tudi lahko Se naprej živeli, Zato pravi ta dopisnik, da marsikdo se bo mogoče spodtikal in dejal, naj bi bili denar drugam porabili — to kaže očitno slabo vest, in bržčas bi bilo bolj prav, ako bi bili oni denar porabili v kak drugi namen. Slaba letina, kmet stoka, ali kljubu temu ga znajo vedno obrati za kak altar, kip ali kaj takega. Seveda zanje je lahko, pa tudi vse hočejo imeti, kar si le zmislijo, če je potreba ali ne. NaS kmet pa je tako neumen, da mm v farovz ter daruje v .dober namen*, zlasti ženske darujejo rade v .namene", zadnji vinar. Pa četudi ni za sol, da je le za čast božjo in pa da je g, nune sit! — Kadar se odpro oči naSemu kmetu, is bo po naši domovini manj m a 1 i k o v a 1 o in več m o 1 i l o t
Na dcfikl vadulcl v Gorici je razpisano mesto prov. vadniskega učitelja. Treba učit. vsposobijenja in znanja nemškega ter laškega poučnega jezika.
Služba cestarja v Bovcu je razpisana. Plača 45 K na mesec. Prošnje je vlagati na okr. glavarstvo v Tolminu do 20. trn.
le Pllskovlce nam pišejo, zakaj da niso bili deležni birme tudi njihovi otroci, ko jo je delil po Krasu goriški nadškof. Dopisnik pravi, da zato ne, ker niso hoteli ob-činarji gosp. nuncu prenarediti farovž tako, kakor je hotel; radi tega jih je odtegnil od birme. Dopisnik pravi dalje, da to se pa ne zgodi še tako kmalu, ker so imeli še pred kratkim pri cerkvi in zvoniku preobilo tro-škov. Kadar se tiste rane zacelijo, potem si bomo druge sekali.
»Ne hudiču, ampak kardinalu.«
>To je isto!c vsklikne mlada žena. »Kdor reče Richelieu, reče Satan.t
»Molči, molči, mogel bi te kdo slišati!«
»Da, prav imaš, in potem bi se morala sramovati tvoje slrahopetnosti.«
»Kaj torej zahtevaš od mene? Povej!«
»Povedala sem ti: da takoj odpotuješ, natanko izvršiš posel, kateri ti dati sem se ponižala, in pod tem pogojem pozabim in odpustim vse; in še več,« — pri tem mu da roko — »vrnem ti svojo ljubezen.«
Bonacieux je bil plašljivec in skopuh; toda ljubil je svojo x<mo in bil je ginjen. Jednoinpetdesetleten mož 86 toj more dolgo protiviti triindvajsetletni Ženi. Gospa Bonacieux je opazila, da pomišlja.
»Torej, ali si se odločil?«
»Toda pomisli vendar nekoliko, moja ljuba prijateljica, kaj zahtevaš od mene. London je daleč od Parisa, zelo daleč, ia tvoja naloga morda za me ni brez nevarnosti.«
»Kakšnega pomena je to, če se je ogibaš?«
»Cttj,« pravi drobninar, »čuj, jaz stvar odločno odklanjam: spletk se bojim. Jaz sem videl Bastijo. Brrr! To je strašno, Bastija. Pretili so mi z natezalnico. Ali veš, kaj je natezalnica? No, odločno, jaz ne grem. In zakaj pravzaprav ne greš ti sama, kajti res bi menil, da sem se v tebi popolnoma motil: menil bi, da si ti mož, in sicer še jeden najbolj divjih.«
»In ti, ti si ženska, pomilovanja vredna ženska, neumna in pozi vin jen a. Ah, ti se bojiš! Dobro torej, če ne odpotuješ takoj, 'o dam na kraljičino povelje zapreti in vreči v isto Bastijo, katere se tako bojiš.«
Bonacieux se zatopi v globoko razmišljevanje; njegovi ubogi možgani so silno trpeli vsled dvojne
ježe kardinala in kraljice: jeza kardinala je sijajno zmagala.                                                  .                               j
»Daj me torej zapreti v imenu kraljice,« pravi, j »in jaz se obrnem na Njegovo Eminenco.«
Gospa Bonacieux je uvidela, da se je za sedaj zmotila, in se bala, da je Šla predaleč. Trenotek je opazovala ta neumni obraz z izrazom trdne odločnosti, kakor so sploh obrazi tepcev, ki se boje.
»Prav, nej bode,« pravi. »Ce se vpošteva vse možno, imaš morebiti prav: na političnem polju mož razume več nego ženska, in to zlasti ti, ki si govoril s kardinalom, 1» vendar je zelo žalostno,« pristavi, »da moj mož, človek, o katerem sem mislila, da se smem zanašati na njegovo ljubezen, ravna z menoj tako neprijazno in ne izvrši moje želje,
»Ker te tvoje želje morejo privesti predaleč,« odvrne Bonacieux zmagoslavno, »in jim jaz njo prav ne zaupam.«
»Jaz torej opustim to zahtevo,« pravi mlada Žena in vzdihne; »prav je, ne govoriva več o tem.«
»Če bi mi bila vsaj povedala, kaj imam v Londonu opraviti,« odvrne Bonaeieux, ki se je spomnil nekoliko prepozno, da mu je naročil Roehefort, naj se potrudi, izvedeti skrivnosti svoje žene.
»Brez vsake koristi je, če to veš ali ne,« odvrne mlada žena, ki ji je neka instinktivna nezaupnost povedala, da je šla predaleč; »šlo je za malenkost, kakoršnih si ženske žele mnogokrat, za neki nakup, pri katerem bi se bilo dalo mnogo zaslužiti.«
Toda čim bolj se je zatajevala mlada žena, tim bolj je bil Bonacienx prepričan, da je skrivnost, katere mu ni nikakor hotela razodeti, velikega pomena Odločil se je torej, takoj pohiteti h grofu Rochofortu in mu povedati, da kraljica išče sela, ki bi ga poslala v London.
»Oprosti, da te zapustim, moja ljuba žena,« pravi; ali ker nisem vedel, da me obiščeš, sem si dogovoril z jednim svojih prijateljev sestanek; takoj se zopet vrnem; počakaj samo deset minut, tekom tega časa se s prijateljem pogovoriva, in potem pridem po te, da to spremim v Louvre, ker je že pozno.«
»Hvala,« odvrne gospa Bonacieux, »ti nimaš dovolj poguma, da bi mi mogel koristiti, in skoro gotovo se vrnem v Louvre Čisto sama.«
»Kakor hočeš, ljuba žena,« odvrne bivši drobninar. »Ali se kmalu zopet vidiva?«
»Gotovo; upam, da mi služba prihodnji teden pusti nekoliko prostosti, katero bodem mogla porabiti v to, da vredim najino gospodarstvo, ki je prišlo zelo iz reda.«
»Prav; pričakoval te bodem. AH si huda na me «
»Jaz? Niti najmanj.«
»Torej v kratkem na svidenje?«
»V kratkem na svidenje.«
Bonacieux poljubi svoji ženi roko in hitro odide.
»Le pojdi!« pravi gospa Bonacieux, ko je njen mož zaprl za seboj vrata na cesto, in je bila sama, »temu tepcu ni manjkalo nič drugega nego da je postal kardinalist! In jaz,.ki sem porokovalakraljici, kisom obljubila svoji ubogi gospoj... Ah, moj Bog, moj Bog! Prištevala me bode onim bednim, katerih vse mrgoli v gradu, in katere so ji postavili na stran, da voh nijo! Ah, pspod- Bonacieux, nikdar te nisem dosti ljubila; toda zdaj je še mnogo slabše: jaz 'is sovražim, in, na mojo besedo, to mi poplačaš!«
V trenotku, ko je izrekla te besede, dvigne glavo kvišku, kajti slišala je, kako je nekdo trkal na strop, in glas, ki se je slišal skozi deske, ji zakliče:
»Ljuba gospa Bonacieux, odprite mi mala vrata na hodnik, da pridem k vam.«           (Dalje pride).
So otroci, ki imajo po 15 in Se več let, pa se niso bili pri birmi. V taki starosti pa že ne mislijo veC tako na birmo, marveč gledajo že po  .brejarjih* in godcih.
Morda, morda pa Usti, ki ni privoščil Pliskovčanom birme, sam kaj malo ceni za« krament sv. birme?! Drugače bi ga pač ne bdjemal otrokom!
Z BrJIJ smo dobili dopis, ki nam pripoveduje o napredku mladine pri lepo ubranem petju, za kar gre zahvala g. pevovodji, ki se obilo tudi in žrtvuje. Izginilo je nečedno vasovanje, prišlo pa na površje lepo ubrano petje. Hvala, komur hvala 1 Dopisnik pravi, da se »napreduje" pa tudi v dolgovih, čemur pomaga vinska klavzula, filoksera, perono-spera, trtne osepniee itd. Vsi stari vinogradi so opustoseni, z vso unemo bi bilo potreba oprijeti se novih nasadov, ali delo stane obilo, odkod pa denar P .Napredek" pa je na Brjah tudi v — izdajicah. Pred tremi meseci je bila po komisiji priznana in potrjena potreba naprave pokopališča. Ali kaj si izmisli naS precartani župnik? Napravil je utok, in izdajice so mu sle na limanice! 0, župnik zapušča radi tega med nami naj-žalostnejle spomine; se preklinjali ga bodo... Cez most na skladovni cesti pri Ka-sovljah vozijo do 100 kvintalov teže, tako da se je most radi prevelike teže in nepravilne gonje že precej pokvaril.
Nekaj pa je težko razumeti, da namreč v takih časih modrujejo naši očetje le o do-kladah, med temi seveda tudi za novo cerkev v Rihembergul
Izpred sednlje. — Neki 32-letni Giu-seppe D'Aroma iz kraljestva je ponaredil svojo delavsko knjižico, katero je zaplenila tukajšnja policija. Radi tega so ga klicali pred sodnike, ki so mu prisodili 14 dnij zapora. Štefan Brezigar in Ivan Grbec s Kanalskega sta bila obtožena javnega nasilstva, ker sta se zoperstavila občinskemu redarju, ko ju je hotel aretirati radi pretepa v neki gostilni. Prvi je dobil 2, drugi pa 6 mesecev trde ječe s postom in trdim ležiščem vsaki mesec.
»Nun«". — Poročali smo, da je stala pred sodnikom neka .nuna" Agneza Kuzun-ska iz ruske Poljske, obtožena, da je beračila. V daljši razpravi je bila ta .nuna* obsojena na 24 ur zapora. Pri razpravi je rekla, da je prišla sem naravnost iz Krekovega, kjer so jo preskrbeli z denarjem, da pojde v Rim papeža gledat (!}, in da, ko prestane kazen, bo .nadaljevala svojo pot v Rim. Obleka, katero ima na sebi, je nekakega čudnega kroja, ki pa spominja na nune. Zopet so zaprli Eraesta Kosa, posestnika iz Medane. Kakor znano, se z ženo ne razumeta, krivda ni le na njegovi strani, ler sta se prepirala toliko časa, da se je ona odločila ločiti se od njega. V sredo je bil Kos v Gorici, in ko se je opil, je šel razsajat in trkat v Židovsko ulico pred stanovanje svoje žene. Prišli so redarji ter ga odvedli v zapor.
Zaplankani raj.
(Odlomek iz indijanske mitologije.) Zlati žarki jutranjega solnca so se kopali v rosnih kapljicah. Ne, to niso bile rosne kapljice, to so bile grenke solze, katere je pretakal sleherno noč veliki indijanski Bog, Manittou, radi greha prvega človeka. Da bi se jiregrešil ta Adam vsaj radi pečenega kostanja ali radi polne sklede kuhanega fižola, bodi, toda izgubiti vse rajske vdobnosti radi piškavega jabolka, radi sadu, cegar kilogram bodo prodajale .venderigule* šest tisoč let pozneje na vsakem trgu po osem vinarjev, to se je zdelo neodpustljivo visokemu indijanskemu Bitju. In zopet se Mu je vtrnila kakor limon po štiri vinarje debela solza izpod gostih obrvij na veliko sivo brado, in zaplakal je Manittou na glas nad neslogo, ko se namreč niti edini človek na svetu noče pokoriti Njegovim ojstrim paragrafom, narava je zatrepetala, bvila se za trenutek v megleno-prozorni pajčolan, in v bližnjem logu se je oglasil čuk.
Začelo je Setati Njegovo Indijansko Božanstvo po raju, V enem očesu Mu je bJi-ščala črka: ,c.*, iz drugega se je pa svetilo: ,kr.* Na desni in na levi so se mu klanjali brhki otroci narave; bledolični Zvončki, rmenc-bblne Trobentice, mbdrolase Vijolice, nedolžne Lilije, ponosni Tulipani, vročekrvni Maki, mehke Anemone, drobne Po-točnice, bujne Rože, sanjave Astre, dohteče
Peskušensamomor. — V četrtek ponoči je hotel skočiti čez most koncem ulice Sv. Klare v Koren 56 let stari čevljar Jos. Jakopič. Slučajno sta videla to dva redarja ki sta ga prijela ter preprečila skok v globino. Zjutraj je bil pri spovedi in cel dan je molil. Rekel je, da si je hotel skončati življenje, ker je star ter nima s čim živeti.
Oni Vinko Vončina, ki je ubil dne 22. sep. t. I. svojo ženo v Grgarju, ter' se nahaja v tukajšnjih zaporih, utegne zblazneli. Mož po noči silno trpi, teka okoli in joče, češ, da vidi satana, ki ga hoče odvesti s telesom in dušo. Postavili so ga pod zdravniško opazovanje.
Z Ajdovskega. (Za kratek čas.) Moč letošnjega vina se spozna tudi brez vinske uteže. Skoda, da ga je tako malo. Te dni so pripeljali iz neke bližnje občine — ime bodi zamolčano, čeprav raste tam najslajše grozdje — voz vina sem v Avdov-sčino. Ko sta se voznik in njegov pomagač odpravljala dolgo časa domov, pridružita se jima Se dva tovariša iz tamkajšnje občine. V neki za vinske bratce primerni kasnosti se končno vendar vsi štirje možje z voli in vozom odpravijo domov. Toda hitro jim začne nagajati sam škrat. Voli z vozom se jim izgube. Sami niso vedeli, kako, četudi je prav gotovo, da niso bili prav nič vinjeni. Iskali so potem še ostanek noči in naprej, toda zaman. Pošten najditelj dobi nagrado.
Opomba; Doznali smo, da so se dobili voli z vozom tam blizu, kjer so jim zmanjkal).
Ustnica. — Prosimo vse gg. dopisnike,'da nam pišejo vedno le s črnilom in ne s svinčnikom.
Gostilna .pri Žagarju" na Blanči tik nove postaje toči naravna domača bela in črna vina ter ima vedno dobro preskrbljeno kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili. Ima lepe prostore ter sobe za zaprte družbe.
Visok obisk. — Knezonadškof dr. Jordan je obiskal pred kratkem Nigglov fotografski atelje v tekališču Jos. Verdi 30 ter se pustil slikati na razne načine po lastniku tvrdke T. L. Baumgartnerju.
Neobhodno potrebna za vsako gospodinjstvo je .Kunerol*, čista rastlinska mast iz orehov kokos, katero izdeluje tvrdka Emanuel Khuner & sin na Dunaju. Ta mast prekosi zdravstveno vse druge jedilne zabele in jo vsakdo lahko uživa, enako tudi trpeči na želodcu, oslabeli in okrevajoči.
Dokazano je, da so vobče priljubljene in povsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg,najpotrebnejšesredstev v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred nezaanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čita-telje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg.
NI vse eno, kakšna primes se rabi za vsakdanjo fcavino pijačo. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava  ima zaradi svojega
Narcize. Lahkonoge, vitke srnice so pulile navdušeno sočno travico kakega Ijubavnega soneta, živahne veverice so skakljale in se lovile, velikanski zbor k ril a-tih slavčkov je prepeval ob pavzah, t. j. ob 10. in II. uri zjutraj, ubrano pesen t .Dve let in pol sva se midva ljubila." V bližjem potoku so švigale male ribice (bacfišus eratko-eritce-us) sem ter tja in se veselile naivno svojega mladostnega plesa v srebrnih valovih žubo-rečega potočka.
V  bližnjem logu se je oglasil čuk.... Povsod mladost, pomlad, petje in ples.
Vsa rajska bitja so se kopala v rajski radosti, uživala brezskrbno zlate srečne ure sedanjosti, ker v Maverjevem .Konversations-leksikonu* takratnega časa se še niso nahajale besedice: jesen, zima, žalost, prihodnost in smrt. In sivobradatemu Bogu se je razjasnilo temno lice pri tej Njegovi rajski promenadi, solza veselja se je zasvetila v Njegovih c. kr. očeh, padla v njegov katalog in se spremenila tu v pohvalen red v naravnem obnašanju tega rajskega zavoda, oziroma zavodnega raja, in Njegovo bož tnsko srce se je začelo širiti liki velikansko žrelo izstradanega krokodila, ko zapazi po treh mesecih lakote pred sabo dobro rejenega domačega zajca, ko sliši iz njegovih ust sladke besede: požeri me, dragi krokodil, glej, sam sem prišel k tebi.
V  skladovju  pa  je zapel  čuk   visoko pesen o svoji ženitvi s sovo,...
Manittou je stopal dalje. Srce se Mu je širilo še vedno in trda močna rebra so
posebnega proizvajanja priljubljeni vonj zrnate kave in je zato najbolj pripravna za prirejanje prav tako okusne kakor zdrave kave. Proti mnogoterim manj vrednim po-snemkom, ki so izredno podobno zaviti, pa je treba pri nakupu vedno poudarjati ime Kathreiner in jemati tudi same izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp.
Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, katero vslsd svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno.                 ž
Razgled po svetu.
Grof Tisa« je nastopil svojo mini-stersko misijo v najboljših nadah, in sodilo se je že, da je cgrska kriza ugodno rešena. I Ali temu ni tako. V zbornici poslancev je bil tak vihar ob njegovem vstopu, da ni mogel razviti svojega programa. Opozicija mu je napovedala najhujši boj z obstrukcijo. Nekateri listi menijo, da je najbolje, ako lisza takoj odide.
V alžjeavstrljskem deželnem zbora je nujno predlagal posl. Steiner, naj se vlada pozove, da nemudoma izdela predlogo o zakoniti ureditvi obduciranja mrlicev ter predloži isto državnemu zbora. Zahteval je, da se morajo sorodniki vprašati za dovoljenje, preden se kdo sorodnikov kot mrlič obdu-cira. Prečital je zapisnik z nekim grobarjem, ki je prodajal vseučiliščnim profesorjem Ko-lisku Obersteinerju in Pollitzerju dele človeških trupelv za kar so mu dajali 1 do 2 gold. na mesec, prof. Pollitzer pa mu je dajal za vsako uho samo 20 krajcarjev, a grobar jih moral prav globoko izkopavati h glave. Ker je profesor Žid, jemal je ušesa le od kristjanov, Žide so vedno cele pokopavali. — Posl« Seitz je izjavil, da cela zadeva ne spada v kompetenco deželnega, temuč državnega zbora. Rekel je tudi: .Kaj je obdukcija mrlicev proti temu, da se vsled obdukcije vsako leto na tisoče ljudi obvaruje smrti". Med njim in krščanskimi socialci je nastala oslra polemika. Končno je bil nujni predlog sprejet. Deželni zbor je nadalje sprejel ves spremenjeni poslovnik in deželni red. Vsled novega poslovnika bo imel.deželnt maršal pravico, predlagati, da se uporni poslanci za več sej izključijo; predlog bo disciplinarni svet izvedel, ne da bi vprašal zbornico.
Istrski deželni abor. — V seji 4. t. m. so nadaljevali slovanski poslanci obstrukcijo. Pri vprašanju, ali naj se zapisnik potrdi ali ne, se je unela že daljša debata. Posl. dr. Rizzt je poročal potem o zakonskem načrtu, ki spreminja določila glede' inkasiranja deželne doklade na pivo tako, da bo mogla začetkom novega leta dežela prevzeti sama inkaso  teh doklad. O   tem načrtu so raz-
bila v nevarnosti. Bolj in bolj se je približeval Bog meji Svojega raja. Toda — tiho — kaj je slišalo Njegovo božansko .iho? Ostal je, poslušal ropot, udarce s kladivom, zamislil se: .Aha, nihče drugi ni nego Adam l* in Njegovo poprej jasno čelo se je zmračilo, na obzorju so se jeli zbirati temni oblaki, in kakor daljni grom so se razlegale besede:
.Adam, kje si?*
.Tukaj sem, gospod Manittou!*
,Kaj pa delaš?«
.Vigvam (hišo) zase in za druge, ker vem, da je žejne napojiti,' lačne nasititi, dobro delo usmiljenja."
.Predrznež! Me li hočeš poučevati, ko imam že tiskan katekizem, katerega sestavi čez toliko tisoč let Lesar. Adam, Adam 1* in gromovite besede so se slišale že od blizu: .Meni se zdi, da si postat liberalen, ker drugače mi ne bi kljuboval in se naselil ob meji mojega raja. Kako pa hočeš imenovati svoj vigvam ?*
.Pri jelenu, gospod Manittou 1"
.Zakaj?«
.Ker jelen kaže svoje košate roge ravno proti raju t«
Da ne bi izgovoril Adam nikdar teh besed l Blisk, da je bila zemlja vsa v ognju, strela, grom, da se je zemlja stresla, nevihta, in med Ijutim, vse uničujočim bojem razjarjenih elementov so se slišale te besede:
.Kerubine, kerubine, Ti, kateri si iz-podil Adama iz prve njegove domovine, iz
pravljali 4 ure. Citeli so dalje interpelacije posl. Kompareta o legarju v Škofijah, posl. Spinčiča o razširjenju ljudske Šole v Zametu, posl. dr. Trinajstiča o poverjenju vseh javnih del izključno domačim podjetnikom, ki se morajo obvezati, da bodo sprejemali le domače delavce. Vsprejeta sta bila predloga dr. Trinajstima za gradnjo ceste po buzet-skera Krasu in posl. Mandiča a podporah za preskrbljevanje vode. Prih. seja drevi.
Koroški deželni zbor se je zopet pečal z jezikovnim vprašanjem pri sodiščih. Posl. pl. Bnrger je predlagal, naj izreče deželni zbor svoje ogorčenje zaradi obnovljenih poskusov v zadnjem času, da bi se prevrnil stari (?) običaj pri sodiščih glede jezikovne rabe, kar edino odgovarja dejanskim (?) razmeram in praktičnim (?) potrebam prebivalstva. Deželni zbor poziva ministerskega predsednika kot voditelja pravosodnega minister-stva, naj nastopi z vso odločnostjo proti poskusom, ki škodujejo (?) pravosodstvu in ljudstu in ljudskemu ter deželnemu blagru. Deželnemu odboru se naroča, da ta sklep izroči ministerskemu predsedniku in predsedstvu višjega deželne sodišča v Gradcu. — V debati je govoril prav odločno posl. Grafe-nauer, kako zanemarja dežela pouk Slovencev. Posl. Pupovac — .pošteni' klerikalec in Slovan (?) — je imenoval nastopanje dr. Brejca nespametno nepremišljenost ter je izjavil, da bo glasoval za resolucijo. Posl. pl. Metnitz je predlagal še pristavek, da deželni zbor z ogorčenjem odklanja popolnoma nepoklicano^) vmešavanje kranjske trgovinske zbornice in ljubljanskega občinskega sveta v kouške deželne zadeve. Knezoškof Kahn je tudi izjavil, da bo glasoval za predloge. Govorili so se Waldner, Neuner, Kotz, Ple-srhiu znig, Breiteger in deželni predsednik, na kar je bila resolucija sprejeta.
Pri proračunu je izjavil slov. posl. Grafenauer, da Slovenci nočejo samoslovenskih Sol, toda v utrakviatičnih šolah bi se učencev ne smelo delit', ter mora v nižjih razredih biti materinščina učni jezik.
Ruski car In nemSkt cesar sta se lestala v četrtek. Ruski uradni list piše o tem, da ta sestanek je nov dokaz o prijateljskih odnošajih obeh vladarskih hiS, ki vplivajo ugodno na ohranitev svetovnega miru.
Slov. akad. društvo .Ilirija* v Prag:l nam piše: Čast nam je, obvestiti Vas, da je sprejelo podpisano društvo na I. letošnjem obč. zboru dne 31. okt. t. I. resolucijo, v kateri odločno obsoja zlorabo vseuciliškega vprašanja v kranjskem deželnem zboru od strani klerikalnih poslancev.
Za odbor slov. akad. društva »Ilirija*, v Pragi, dne 4. novembra 1903. Egon Stare, t. č. predsednik. Andrej Ivapec, t. č. tajnik.
Akad. drnštvo .Ilirija« v Pragi s'je izvolilo na I. letošnjem obč. zboru za zimski tečaj 1903/4.sledeči odbor: Jue. Egon Stare, predsednik, teho. Emanuel Hajne, podpredsednik, phi). Andrej Ipavec, tajnik, jur. Rudolf Sega, blagajnik,   phil.   Janko   Pretnar,
raja, odloži za pet minut svoj ognjeni meč, prelevi se iz strogega čuvaja rajskih vrat v spretnega mizarja, vzemi v roke sekiro, žago, kladivo in žeblje, pokliči za pomagača svojega tovariša .Gorriere-ja* k sebi in zaplankajta mi raj, da ne bode mogel več zreti nesrečni Adam krasote božjega st varjenj a/ čuk je zapel...
.Ti čuk, kateri si bil dosedaj pameten ptič, bodi zanaprej čuk v pravem pomenu besede, ker si se oglašal vedno in me motil v c?ojem filozofiranju.*
.Adam I Tebi pa postavim čuvaja, ka-koršnega si videl v raju, zvitega na drevesu spoznanja. Zmaj, velikanska kača naj pazi na te, in ko jo opaziš, se Ti obrne želodec In ta kača se imenuj: A. K."
Planke so pa rastle in rastle pod spretnimi rokami krilatih mizarjev, čuk je zapel nagrobnico: .Nad plankami I* Amerikanski Adam pa ni držal križem rok. Napravil si je najprej med vsemi potomci Čehe, ki so mu izdelovali.pUensko pivo, sedel je v vigvamu in vžival svoje rajsko veselje,, in ni ga motilo sikanje pisanega čuvaja A. K.-ja, saj je imel odsev raja v svoji dvorani, bele, peneče se cvetke, saj je lahko nadoraestovalo trkanje s čašami tudi najlepše slavčevo petje, in nikdar več se ni slišalo božjega glasu: .Adam! kje si?*
Kajti božanske sline so zabranile tako vprašanje.                                 A h a s v e r.
knjižnica?, iuc. Julij PavliCek, phil. Josip Marn, preglednika. Na istem obe. zboru je bil soglasno izvoljen Častnim Članom .Ilirije" za naš narod velezaslužni g. Jan Lego.
Podporno društvo za slovenske vl-sokoSolce r Pragi sklicuje na soboto 21. listopada ob 7. uri zveCer v restavracijo ,u Choderv", Ferdinandova tf., obCni zbor s sledečim programom: 1. PoroCila tajnika. 2. Poročilo  blagajnika.  3.  Poročilo revizorjev*-)
4.  Volitev  predsednika  in 3 členov odbora.
5,  Samostojni predlogi. Samostojne predloge mora vsak ud vsaj 8 dni pred občnim zborom prijaviti odboru pismeno. — Odbor podpornega društva prosi one gospode. Ju so prevzeli poverjeništvo, da vrnejo Ciropreje nabiralne pole, prosi pa tudi slovenske rodoljube,da se po jnoznosti spomnijo nagega društva $ prispevki sedaj v začetku Šolskega leta, ko so dohodki prav skromni, izdatki pa hitro rastejo. Za odbor: Jos. Germ, tč. tajnik, Fr. Tomšič, tč. predsednik.
DrnStvo slovenskih in hrvatskih dijakov vpodabljajofclh nmetnostl »Vesna* naznanja, da se bo vršil H. redni občni zbor dne 7. listopada točno ob 7. zvečer v restavraciji Richter, III. Renn^eg št. 1, Dunaj. Spored: 1. Čitanje zapisnika I. občnega zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Skica o razvoju slovenske umetnosti. Predava tov. A. Gaber. 4, Slučajnosti. Slovanski gostje dobro dollit
Baske vojne lsdlje v Trsta. — V torek so priplule v Trst tri ruske vojne Indije, poveljnik je kontre-admiral Molos. Ladije se imenujejo ,Car Nikolaj I. V *Ka**-| brek" in .Abret" ; prva je oklopnica, druga krizarka-torpedovka in tretja torpedovka.
Kako se obnašajo .regnlcoll" t Trsta* — O tem čitamo v ,Ed.": Dne % t. m. okolo 9, ure zvečer je šla četvorlca slovenskih delavcev (okoličanov) po istrski cesti proti pokopališču. Pri stari .prašilnici" so se ustavili z namenom, da bodo jedli akozvane .mnšole*. Ko je eden iz omenjene Cetvorice pojel Sest tacih školjk, je vprašal prodajalca, koliko da jih daje za novcič ? Prodajalec je rekel, da 6. Na ta odgovor je pristopil k prodajalcu neki Kalabrež in je rekal: »Aha! Nam Italijanom prodajate po 4 za novcič — .ščavom* pa po šest!" Prodajalec je polentarja zavrnil, kakor je zaslužil, toda ta je ponovil svoje .SCave* in je še dodal: »Tu smo v Trstu, tu se mora govoriti izključno laški in ne ,per sčavo*! !¦ Našim je zavrelo po Žilah, kar ni nič čudnega, ako pomislimo, da so oni tu domačini in na svoji zemlji, a oni, ki jih je žalil, je bil tujinec tam od kje iz lačne Kalabrije, ki je prišel semkaj, da istim našim delavcem trže kruh izpred ust. Na energično reakcijo od strani enega iz slovenske cetvorice je priskočilo vse polno italijanskih podanikov — onih namreč, ki delajo cesto do pokopališča in katere je tuk. magistrat povabit semkaj, da se tu rede z našim denarjem in da želijo v plačilo za kruh, katerega so vzeli iz ust domačinom — z noži v rokah I! Da se domačini niso urno poskrili, bilo bi po njih!
V Trsta Je ponesrečil 7 letni deček Bazilij Santarosa. Prišel je v obiske v hišo Št. 631 pri Sv. Alojziju, kjer sta se s prijateljem »skrivala*. Pri tej igri je skočil Santarosa pod stopnice in ga ni bilo več* Tam je namreč vodnjak, 16 m globok, in 6 m vode je v njem. Deček je utonil. Gasilci so potegnili mrtvega iz vodnjaka.
Nuna t Begunjah Jedla — šlvanke. Predstojnica ženske kaznilnice v Begunjah je, kakor se nam poroča z Gorenjskega, z neko ji podrejeno nuno tako slabo ravnala, da ji je postalo življenje neznosno. V obupu je jela jesti — sivanke. Vsled tega je hudo zbolela in morali so poklicati zdravnika. Zdravnik je nuno preiskal ter opazil pod želodcem iglo, ki je prebodla želodec in predrla telesno kožo. Nuni so baje natoekstra-hirali celo množico šivank. Ker je nuna-prednica sestra ministra barona Qalla, se je baje hotela cela zadeva prikriti, da bi ne prišla v javnost. Navzlic temu pa je zvedelo . tem Čudnem slučaju državni nadpravdnik dr. Riegler, ko je kaznilnico nadzoroval, in uvedel preiskavo. Ce bo preiskava mogla kaj pozitivnega dognati, je dvomljivo. Dotično nuno so prepeljali v neki drugi samostan. Vsekakor osvetljuje ta dogodek zelo Čudne razmere med nunami v kaznilnici v Begunjah. Kje je pa oni proslavljeni mir, ona znosljivost in ljubezen, ki baje vlada za samostanskimi zidovi P                          ,S1. N.k
Vesel poj«? li Hrvatske. —Preteklo nedeljo je sklicala srbska samostalna stranka
na Hrvatskem v Glini veliko skupščino, na kateri se je sklenila resolucija za ravnoprav-nost srbskega imena s hrvatskim, pravoslavne Cerkve s katoliško, cirilice z latinico in srbske zastave s hrvatsko v braljevni Hrvatski in Slavoniji, "Nadalje so se skupščinarji izrekli za svobodo tiska in zborovanja in za finan-cijelno samostalnost Hrvatske in Slavonije. Ta skupščina je vsekakor vesel pojav, ker so se Srbj^j^ojo^ zahtevo po financijelni samo-stojnosuffivaTske" znatno" * približali"hrvatski opoziciji, ker so vsi govorniki odkritosrčno povdarjali potrebo srbsko-hrvatskega spora-zumljenja in ker so se tega srbskega shoda vdeležili tudi hrvatski rodoljubi, med njimi tudi tajnik osrednjega- odbora »Hrvatske stranke prava", Stjepan Radič! Ako bodo rodoljubi s hrvatskeJn srbske strani-nadaljevali svoje delovanje v tej smeri, bodo se odnošaji med Hrvati in Srbi ublažili in ni izključeno, da se v doglednem česu doseže med njimi popolno sporazumljenje, kar bi bilo v interesu vseh Jugoslovanov živo želeti! Trpinčenje vojsko f na Nemškem. — Vojaško sodišče v Berolinu je obsodilo podčastnika Breitenbacha v 8 letno ječo,, ker se mu je dokazalo v 1027 slučajih trpinčenje podložnih. Njegov stotnik, ki je pripustil trpinčenje, pa je dobil 4 tedne hišnega zapora.
V Zagreba so bile v torek demonstracije proti grof Khuenu. Culo se je namreč, da namerava priti Khuen v Zagreb. To je razburilo dijake in občinstvo, da so vprizo-rili demonstracijo, in kos te so privoščili tudi grofu Erdodvju, ki je rekel, da vstreli vsakega, kdor bi demonstriral proti njemu. Pa ga ni bilo na pogled! Policija je postopala taktno, zato ni bilo izgredov.
Eksplozija t magazlnlh dlnamlta. — Iz Londona poročajo, da je na otoku Iludson v državi newjorški eksplodiralo v vladnih raa« gazinih nekaj stotin ton dinamita. Na milje daleč je razstrelba vse opustošila. Ubitih je več oseb in mnogo ranjenih. Kraju nesreče se je mogoče bližati le na dve milji daljave, ker še vedno letijo razni predmeti na vse strani.
Potres ? Perziji. — Iz Londona poročajo o potresu, ki je zadel kraj Turšice v Perziji. 350 ljudij je usmrčenih, mnogo ranjenih. 184 tovaren za tepihe je pokončanih. Mesto je takorekaft mahoma izginilo. Ruski zdravniki so šli v obilem številu na kraj nesreče pomagat ponesrečenim revežem.
Okoli zemlje v 4? dneh. — Ameri-kanec Henry Frederik je potoval okoli zemlje 54 dnij. To mu je bilo mogoCe, ker je bila olvorjena mandžurska železnica. Odpotoval je iz Newjorka 2. junija z brodom »Deutsch-landK, pristal v Gherbourgu, se vozil preko Pariza, Berlina, Moskve, 14 dnij do Dalnjega na kineški meji. Dva dni je potreboval za prevoz cez Žolto morje, daljna dva dneva za pot do Jokohame. Ali tje je prišel prepozno 10 minut, ko je parobrod odšel. S tem je izgubil 7 dnij, ker je moral Čakati 2 dneva na drugi parobrod, ki je vozil počasneje ter je potreboval 15 dnij, da je pre-plnl Tihi ocean. V Viktoriji je stopil na kopno ter se je peljal od zapadne severo-ameriške obale do iztoCne tako da je prišel 26. avg. v Nevvjork, Da ni zamudil paro-broda, bi bil dospel okoli zemlje v 47 dneh. Jelus Vernes v svojem romanu računa za najhitreje potovanje okoli zemlje 80 dnij.
Književnost.
Kerševani & Čuk
v Gorici
v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Rastema.) Priporočata  slavn. občinstvu  iz mesta in  z  dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvokoles Iz tovarne „Puch" ter drugih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z ozirora na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.
Dr. J. Portik
= internist = prične dne li. t. m. zdravniško prakso
v ulici Dreossi št. 17.
Zdravi posebno ženske
in nalezljive bolezni.
Ordinuje:
od 9-11 dop. in od  2-4 pop.
Svojim rojakom bo za obisk toplo priporoča.
Gostilna
.Slovan.'. — Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Uredil Fran Govekar. Lastnina in tisek Dragotina Hribarja v Ljubljani. — Pred nami leži 12. zvezek in s tem celoten I. letnik našega ilustrovanega mesečnika. Urednik in izdajatelj sta zares častno rešila postavljeno nalogo ter ustvarilB lis!, na kateri smo lahko ponosni. Tako bogato ilustrovanega lista Se nismo imeli, da, mi se kar Čudimo, da je list sreCno preživel prvo leto ter oglaša, da bo Se izhajal. To je dokaz, da slovensko ljudstvo zna ceniti vrednost tega zares lepega, dovršeno urejevanega lista. — Priporočamo ga svojim čitateljen. Cena 12 K na Mo.
Plocno urilo od 60 kr- meter   5n v,sJe' riGollG  ofllG Eadnje   novosti,   fran ko  in
colntne   prosto  doposlane v biSo.  Bogata
izbirka uzorcev na zahtevo.  Tovarna svile
Henneberg t Curihu.                            4
Službe išče
mlad gospod bodisi kot pisar ali domači učitelj, zmožen slovenščine, laščine in nemščine ter slovenske stenografije. Ponudbe na naše upravništvo.
Gorica  -»*-   Gorica
Kliiiiatidno zdravišfie.
Hotel Sudbahn
nn Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. - V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborim kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
ZaMtna tnamka: SIDRO.
LINIMEHT. CAPSIGIC1MP0S.
te RioMttJm iaUns v ft-agl uripoznano kol Izvrstno bol ublažojufa mazilo; s« ceno 80 h, kron 140 in S kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to Bplotao priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v ortg. otekle-uic*h z naSo zaščitno znamko s ..SIDROM" namreč, iz R1CHTEKJEVE lekarne in vzame kot originala! Izdelek le tako stckkni o. ki je previdena s to zaščitno znamko.
Rickterjeva lekarna „pri zbira levu"
f PRAGI. BUzabetlisraaae ftt.6.^^
Dobi bo v lekarni                [liTil
,Prl lfeHfar|»c lihrt fartitf. Tthfr.     gfljjj
Posestvo na predaj,
prav v lepem kraju v Rožni dolini na Koroškem, blizu nove državne železnice. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozd s ; v hiši je stara gostilna, trgovina ter prodaja tobaka, pripravljeno tudi za druge kupčije. — Proda se tudi sama hiša z obrtom. — Cena posestvu je 10.600 kron, polovico je plačati takoj, drugo po dogovoru. — Naslov pove" iz prijaznosti upravn?šivo »Soče«.
»pri Žagarju"
tik nove postaje na BlanCi, toči vedno naravna domača bela
in Črna vina.
Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne.
Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z dežele za obilen obisk.
Naznanilo preselitve.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele, da je
preselil svojo gostilno
Iz Gosposke ulice št. 19
v ulico Municipio št. 9,
Svojim rojakom se toplo priporoča Mani
Frlc Šimenc.
gostilničar.
Anton Počenko
Vrtna ui.ca S ~~ GORICA ~ Via CHardliio 8
briških, dalmatinskih in Istarsklh vinogradov.
Dostavlja aa dom in raspoliLja po talnninl na vm kraj« avstro - ogernk« nioniuuije v sodih od R6 litrov oaprej. Na labtavo pošilja tudi tuons.
Cm« znarna. Poitraiaa paltana,
C. kr. priviligirani
aparati za ;**               krojiti obleke
M. Poveraj
v Gorici, na Travniku   štev. 5.
Edina   civilna,   vojaška  in   uradniška krojačnica I. vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozomskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso pripravo za vojaški stan, nepremočljive haveloke in sobne Sa-keje. Posebno priporočam ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode.
Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele.
Cene brez vsake konkurence.
čudna novost!
835 boma&oT za gld. 2*10
Krasna dobro idoca ura z lepo verižico, z 2-letnim jamstvom, »Laterna magica" z 25 lepimi zabavnimi slikami, 1 elegantna broža, 1 l«pa kravatm *gla z Simili-briljanti, l krasna ovratna verižica iz orijentalsltih biserov, irodemo lepotiCje za dame z patentnim zaklepom, 1 lep usnjat raoSnjiček, 1 elegantno držalo za smodke, t garnituro ftaih double-zlatih gumb za zapestnice m srajco s -pateu'njm zaklepom, 1 nikaloast žepni nožič, 1 toaletno zrcalo z elui, 20 dopisalnih priprav in po vrhu Se 500 ranljivih predmetov zastonj. Vseh 325 komadov z uro vred, katera je sama vredna tega denarja, razp Silja proti povzetju gld. 2-10 založna hiša S. Kohana, Krakau ?f/844. Kar ne ugaja, se vrne v denarju.
Izvleček iz priznalnih pisem.
Jcdnako kakor sle poslali gospoda Slorferju, blagovolite tudi meni poslati proti povzetju, bodem Vas vedm> priporočal.
Spoštovanjem Eriiest Klein,
• VikoVi, parna žaga. Za Vaši poSujalev te Vam teplo zahvaljujem. Prosim pošlite mi še 15 steklenih pbdob proti povzelju.
.   Spoštovanjem O. L Krleg
Št. Vidna Glani,. Korolko.
prl«tn«b«l* In Arna vina i i vipavskih, furlanskih,
i AH k pashiiiB!
Sam« za gld. 275
pošiljam proti   poTzetjn
ali gotovini.
Zanesljiva nikelnasta remont, žepna ura z znamko! .Svstem Roakopf Patent* z 36 urno notranjo uravnavo kazalcev, gre na minno natančno, z 3-letn'm jamstvom. (Elegantna pozlačena verižica za uro in reklamne priprave se dobi po vrhu zastonj. Ako ne ugaja, se vrne denar.
M. J. HoJzer
tovarna ur In zlatenin en gros
Krakan (Avstr.) Diatalsa. 66
Zalagatelj c kr. državnih uradnikov.
llustrovani ceniki ur in zlatenin zastonj in poštnine prosto. — Hčejo se agen>je. — Enaki oglasi so
Veliki požar!
zamore se lahko- in naglo pogasiti samo s
Smekaiovimi = = brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice
nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
t i 129 odlikovanj 11
Dunajska zaloga blaga
TitaHic Ju. *ri «1» «. ca n* dR a «#Hn). Velika izber • izgotovljenih oblek za dame in otroke, perilo, moderci in drugi modni izdelki po najnižjih cenah.   —  Specialiteta v bluznah, predpasnikih, kožuhih itd.
»Goriška Tiskarna"* A. Gabršček
v Gorici
=   priporoča sledeče zvezke   ===
TALIJ E:
I. zvezek: Pri puJčavniku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) II.     «     : Bratranec. Burka v enem dejanja. — (2 možki, 3 ženske osebe.)
III.      «     : Starisarics. Veseloigra v enern de-
janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.)
IV.      <     : Medved Mubao. Veseloigra v enem de-
janju. — (3 možke, 1 žensk« oseba.) V.    «     : Defctor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.)
VI.      <     : Dobrodoiii! Kdaj pojdete domu? Veselo
igra v enem dejanju. — (2 možki, 2 ženski osebi.)
VII.      «    : PstHark«. Burka v enem dejanju. —
(3 možke, 2 ženski osebi.)
VIII.    «    : Čitalnica pri braiijtvkl. Burka v enem
dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.)
IX.zvezek: Idealna talca. Veseloigra v enem dejanju. — (t možka, 3 ženske osebe.) X. « : Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.)
XI.    «     : Dve talci Veseloigra v enem dejanju.
—  (4 možke, 3 ženske osebe.) XII.    «     : Meulina. Veseloigra v enem dejanju.
—  (3 možke, 3 ženske osebe.) Vsak posamezen zvezek stane 40 vin.,
po poŠti 5 vin. več.
Mizarska zadragaj|[v Borici (lolkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Čemigoja v Tretu, Via Piazza vecchia St. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
y Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
===== Cene zmerne. =====
Dele )e lita ttrhbre istim.
Pojasnilo!
Večkrat pohvaljene ure Anker Bemontolr 8.'sti'iu Roskopf iz niklja, kupuje že dolgo let večina moj>h odjemelcev, posebno poljedelci, uradniki, žandarme-rijski, finančni in železniški uslužbenci ter so ž njimi popolnoma zadovoljni. — Razpošiljam svoje ure pristno amarlkaoskafa slsfoma
Direktno    j   Roskopf Patent
razposlana     Anker-Remont.
gld. 2-50      I       it- 99
I (kot službena ura vsega priporočila vredni) z emajli-f rano tablico s Številkami  ter s fino  politir nim iu dobre zapirajočim pokrovom,  s pozlačenimi kaza!c:, točno regulirana,  teče 3$ ur, 3-lelno pbmeno jamstvo,   direktno   razposlana  na privatne  odjemalce: f komad gld. 250; 3 kom. aH. 7; 8 kom. gld. 13*50, Poleg verižici iz niklja z lepim kompa-sovim privezkom vsak komad 30 kr. Razpošiljam proti povzetja ali naprej poslanim zneskom ter vrnem denar, ako ura ne dopada, ali ako prav ne deluje. — Bol} solfdnegi trgovskega ravna ja ne more nikdo zahtevati.
HANNS m KONRAD
Prva tovarna z urami  — Most  iBrox)  štev.  617 (Čeiko)
C kr. zaprisežen soduijski cenilec. Moja tvrdka je bila odlikovana s c. kr avstr. državnim orlom, z zlaiimi in srebrnimi razstavnimi kolajnami ter z več nego 10.000 priznalnimi pismi, doHih s ealaga svata. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v tej stroki neprekosjva, n jvecja in najslareja ter izvaža v vse dele »veta. Ustanovljena 1. 1887. Ilastrortia cenik ur, ala-tega in srebrnega blaga se razpošilja na zaltevo z«Btonj  n franko.
»Goriška ljudska posojilnica'4
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
¦aL«lstvo m iMHKorstv« je sKienuo v skupni seji one zs. nov, 1902. tako: |             HraaMmi vteg« se obrestujejo po 4 Vi %.  Stalne vloge od
10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 6%. Rentnidavek plačuje posojilnica sama. PomJII«! na vknjižbe po 5\,%, na varSSino ali zastavo 6%, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5'/,%,
StMJ« 31. dec. 1902. (v kronah): članov 1853 z delažiK== 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006 70. —Posojil a 1,443.03010 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservnt zalog 68,030.90.
^_____ Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar._______
^^im^Mrifi3^^miimivg»m^mA%«a«mfSM^
Doslej fe izšlo o zalogi »Goriške Tiskarne fl. Gabrftek"
BOorki
? knjig „0oica slouansklh pouestij"
m m
S. knjiga: 1. Figura. 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3, Slepčovodja, — i. Slika iz gladnfh let — 5. Slovaško sličice. — 6. Ada. ?. Ooasti. — 8. Sovražnik. — Cena ........K1--
II.  knjloa: h Mati in »in. - 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Liben. ~ 4. Sanjarije in resničnost — &, Ha brodu. — t>. Zlatija, vojaška neventa. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — S. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena .... K l'~
III.  knjiga: 1. »Prekleti ste...U - 2. »Kadar
pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«.
— 5. Slike, — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K lfO
IV.  knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. —
3, Mala igra. — 4. Stara pestunja. —
5.  Maščeval se je. — 6 Jetnikov! otroci. Cena                        .......K lio
V.  knjfoa: i. Lux in  tenebris lucel.       2.
Moč ljubezni. — 3, Že zopet. ¦ 4. Glasovi iz groba. -  5. Nco v gozdu.
6.   Izdajalec. - 7. Gozd Anini. H. Dva huzarja. ~ Cena.....K 1-20
V». knjiga; i. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja.
—  3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20 VII. knjiga: t. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla
prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageja. — 5. Stari o8e Zahar. — 6. Go-rolomov. — ?. Strašna osveta. — 8 Dva rina. — 9. Zakaj ? — Cena K i*20
»Venec slov. povestij« prinaša prevode iz ruščine, poljščine, čeiSine, slovaMme in srbohrvaščine. — Izhaja v neclolo&nih rokih.
Kuor naroči po poŠti, naj pridenc 10 rta, za poSlnlno.
&*-   Pošilja sa jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom.   -*q|
lla zshtcvanfe poSiljamo cenik nase kitjiževne zalog*.
Anton Potatzkv v Gorici.
Na sredi Raltelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceaeje kapevalttot slraserikafa In drebsesa blaga ter tkail«, preja to aHIj.
POTREBŠČINE
za pisaraice, kadilce i« popotnike.
NajboljSe Šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaie in ševljarje.
STctinjice. — Rožni venel. — Masne knjllle«.
tišna obuvala za vsa letne čase.
Posebnost:
%imn za zelcfja«, tnvi ii detelja.
Najbolje Gskrbljena zaloga za kramarje,
irrnSntai^a »"odajalce pejc*""* ¦ ,n *+-***
ter na deželi
Najbolje eskrbliena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pefmiho s in trgih ter nadeli.    *    35-8
Zahtevajte
moj iiuBtrovani cenik z vac kakor 500 podabarai od ur. zlatih, tr«-brnlh la taazikaltdalli predmetov, katerega pošilja zaatoaj in postslno
Hanns Konrad,
tvomica  ar   in   ekspertna   bila ¦••t M. »4». — (CeUco).
Kunerol
zajamčouo čista rastlinska mast
w  oreha  kokos.
Nadomešča maslo in svinjsko mast. — Izvrstno služi ter je dolgo vzdržljiva. — Dobiva se v vseli boljših prodaja l nicab z jedilnim blagom.
Odlikovana krojaška delavnica
Ant. Krusic
v Girici, tskallite Jtsipa Virii 26.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne Čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne. Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno jesensko in zimsko sezono. Izdelke iz lastnega blaga jamčim ! Ob jednem naznanjam slavn. občinstvu, da sem preselil svojo krojaško delavnico in prodajalnico v ravno isto ulico pod štev. 33 t. j. nasproti dose-* dan jim mojim prostorom in nasproti novemu stavbišču »Trgovskega doma«.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu r Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini ram, različna vina, goruiieo (^en";» Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po   mernib cenah
Naznanjam, da imam od»i*j v prodaji dober \lnskt Špirit za žgatt ter lahko postrežem svojim cenj. odjemalcem s prav zmernimi cenami.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trs;ovee t SemenlSkl ollel It 1 v kBtni hifii kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Vsestransko  pozornost
... ..•    -    vzbuja ==
= Izvanredno velika zaloga =
izgotovljenih mzg?L:
vseh stanov v trgovini                             =
J. MEDVED
Gorica, CorsoVerdi -jeva u lic a I te v.387 Solidno blago.                          Kroj dunajski.
¦V*   Cene nizke in stalne.   ~^Q Za naročilo  obleke zadostuje prsni  obseg.  Naročila se odpošiljajo s prvo poŠto.
J. Zomik   Gorica, Gosposka ulica štev. ?.
Za gospodo s
Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, cepič, Čevljev, dežnikov itd.
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga: Za dame:
Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti
za bluse, pajčolane, pasove,.«._____
predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko
zalogo obče priznano najboljih
modercev vsake cene.
Za slavnostl
in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojira preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise.
Ceno brez vsake konkurenco.   *^M|
in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo.
»Trgovski dom" v Gorici.
Stanovanja in trgovine v najem.
V  novem »Trgovskem domu« podpisane zadruge, ki bo stal poleg ljudskega vrta v okras mesta in ponos narodu, jo že naprej oddana veČina prostorov. ¦— Na razpolago je le fie nekaj stanovanj in ena ali dve trgovini. - Val prostori bodo imeli po zimi toploto iz osrednje kurjave, torej brez peCij. Stanovanja bodo urejena z vsem modernim konfortom. ¦¦- Načrti so ponudnikom na razpolago v zadružni pisarni*
V  Gorici, 28. okt. 1903.
Načelstvo Jrgovsko-obrtne zadruge4'.
Christofle & CJL
e. in kr. dvorni založniki
ivsrit
Heinrlehhof Dunaj I. Opern Rlngr S.
Težko posrebrnjeno namizno orodje in poiodja vseh vrel    ;,* (žliee, vilice, noži itd.} Pripoznanl najboljši izdelki izredne trpcžnosti.
Največja izbira najlepših modelov.                     ,
nap* Iluatrovan cenik na zah te vanje.-^poj
Vsi Ohristoflovi Izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Prva kranjska z vodno sila na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
aa Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča $1. občinstvu, preCasl. duhovščini, imele-Ijera in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančne in trpežna Izdelane
stole, fotelja, vrtne stole, gugalnlke, naslonjače itd. itd.
Blago je zdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano alt v naravni barvi imilirano.
Največja Izbira stolov, naslonjačev In gugalnlkov Iz trstovlne.
Na žkijo pošlje tvrdsa najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debeio se dovoli znaten popust.
ti   I la t k ali
Največja zaloga vuch »tavbnlh potrebfiein, kakor: eemeat, »tavbne noultelje, vnakovriitne okova, Me/Jo, Hirc"uH okim, cevi za Htrautft?* itd. Ima v zalogi orodje za m rokodelstva iz najbolj alovedih tovarn. Opozarja na avojo bogato izber
kahlnlakaia In hišnega nradja, pafilj,
nlkOV po brezprimerno nlsUb cenah
Edina zaloga stiM Miiteljev
v Gorici. > ilca
za vinograde po sultanih cenah!
Pozor! ¦»ar- Eno krono nagrade
Izplačava vsakemu, kdor dokaže a potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 E blaga.
i t I   I I a t koli
Sprejela zavarovanja človeškega življenj* po naj raznovratnejfcih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanj« na doživetje in amrt s zmanjgujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividendo.
vzajemno zavarovalna banka v P rte grl.
Rezsrvai foati: 25,000.000 K. Izpladaaa odSkadalsa lo kapitallja: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a v««*fc«zl atovaiMaha-Miretfae uprav«.
Vu pojasnila dajt:
zastopv LJubljani, (sffar pisarne so t Ustnsj bininej hiši
Gospodskih ulicah štev. lis.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne!
podpora v narodne in občnokoristne
namene.
Ifarol PrašSK,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. '". d.
Priporoča  se slavnemu  občinstva  za
mnegobrojna  naročila ter obljublja solidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
Schichtovo hranilno jedernato milo
z varstveno znamko
garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
•   •   #   #    Pri nakupu naj se. pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno  znamko.      #   •   %   •
Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.
Dobi se povsod!
^»rg-Amerifca^
©^
Njega
parobrodje
obsega
280
velikanskih parni kov.
fv)<žlmeriko ass8Egrod^/ih
vl^/direk^a.najhitrejšaprekomorska vožnja z brzoparnikt
iz Hamburga v NoviYork ai^pa vlfalifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik;
Ilamburg-Amerika Linie
Fr.SeunigvLjubljcini
L     Dunaiska-cesraštvži poleg-velike mitnice ali srange. i
Josip Cociancig
v Gorici, ulica Jos. Verdi 25.
Velika izber obuvala
za dame, gospode in otroke. Zaloga  pohišnili  čevljev, za plese, galošev  itd. Prevzema se vsako naročilo in poprava po zmernih cenah.
Veliki salon
hotela „pri zlatem jelenu"
je že otvorjen in vrejen po velikomestnem načinu. *— To je največji, najelegantnejši restavracijski salon v Gorici, kakoršnega doslej nima niti Trst, ne Ljubljana. — Plzenjsko „prazdroj" pivo iz meščanskega pivovarja.
J. Blasnika nasl. v Ljubljani  ,
VELIKA
PRATIKA
za prestopno leto
1904,
Id ima 366 dni.
Na freflo dala c. fcr. kmetijska dražba.
•C3* BlasnikoTa „Velika Pratlka", ktero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edinole prava, starodavna „l»ratika", ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blcivveis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej xa-^ Htevajte vedno le Blasnikovo „Veliko Pratiko", vsako drugo zavrnite kot nepravo I! I .M. Pratikt" itane 24».   ^    „Y«|. PraHka** itim 24 ».
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se vporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter ozdravijo vs&k glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, nblazujejo katar, umirujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prenavljanje, čistijo kri in ereva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzrocene od glist Delujejo izvrstno preti hripavcati, zdravijo vse bolezni na jetrah, .koliko* in trganje v želodcu. Odstranijo vsako mrzlico in vse bolezni iz vira je Ce iz mrzlice. Najbolje sredstvo proti maternici in madronu. Te kapljice ne smejo manjkati v nobeni mestni in kmečki hiSi. ""JM0 Dobiva se samo v mestni lakarnl v Zagrabil. Naročila naj se naslovija:
m Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 39
v bližini cerkve sv. Marka.
Denar naj s>e poSilja naprej, druf?a'e s* pošlje po povzetju. Manje kot jeden ducat (12 stekleničk) se ne poSUja.
Cena je sledeča franko na vsako poŠto:
1 ducat (12 stek.) 4 K;  S!  ducat (24 stekl.)
8 K;  3 ducat (36 steklen.) 11 K; 4 ducata
(48 steklen.) 14 K 60 vin.; 5  ducatov (60
steklen.) 17 K.
Na raz olago je tisoče in tisoxe priznalnih pisem, ki fc ne morejo vsa priobčiti, zato naveri' mo samo' imena nflat,- ih «.•(?., kateri »o s posebnim v t.elioiti uporabljali kapljici' hv. Marka t>-r popolnon>a ozdravili: Ivan HdtAinHt. ufitelj; J nko fciSur, ki. naii^ozJar; Štefan Ba lit, zopnik ; liga Mami*, opankar; Zofija Vukelie, Šivilj •; Jo;«p Seljanovi<\ t          "'
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg-, itev. 89 v bližini cerkve sv. Marka.
\ kmet; itd.
Ranjenja
v»ii»r vr»te naj se skrbno varuje pred vsako nrsnnpo, ker vMeil te vsaka majhna rnnitev lahko nastane velika, tHSko ozdravljiva rana Ž« 10 let je odkar se imenuj«* merilno rna?ilo, prasko domač* masi'* priznano  kot zanesljivo otu-ozno tircdtitvo   'i'o  mazilo  varuje rane   ol<j»uje
____•:»  :..  1..-.L..*:..,.    1.1...1;   ;n  .„»uf.r.!,,.:.. ,„»!•- --¦  --   --¦------'-  -'--
vnetja in bolefin«, hlsnli in poapefiuje
Proti naprej poslanem zue-ku °/, Sk.. ali K 460 •/, 5k , :h K :t) npersko monarhije. • Vhi deli THiKtveno znamko.
zdravljenj?,
gajp      Razpošilja »a vsak dan.
Ii-Mi >;" p«.5il.» «/, Skalljie ali K \VM , .šk, iVicko rta vse postaje avstro-»'>ta  Iiiiiijo   poHtiinio   deponirano
Glavna zaloga
B. Fragner, c. kr. dvor 3 založnik, lekarna „Pri Urnem orlu'4
Praga, Mala atrana, na voglu Spornarova ulica <§. 203.
Zalog* t lekarnah Avstro-Ogei-tihe. — V (iorle! ? lekarnah  Crlitofolettl, (iltttnieb, Pontoni In Glronc H.
Vsaki gospodinji
je čestitati, ki glodo na zdrav jo, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiiior-Kneippovo sladno ., kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju no zuUevajte fcamo »slatine kave« ampak izrecno vselej — Jviti-iflin.-juvo — Kneippovo Hladno kavo in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba.
»Soriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici
priporoča slavnim bralnim in pevskim društvom ravnokar izišle jednodejanske burke in veseloigre, kate re izhajajo v „Taliji". Doslej je izšlo 12 knjig. Na zahtevo pošiljamo imenik in eenik zastonj in franko.