• Nova spoznanja iz življenja varoj Približajmo otrokom čebelarjenje skozi igro. Naj se bogata čebelarska tradicija nadaljuje z najmlajšimi. ODLIČNO DARILO ZA VAŠE NAJMLAJŠE Hiška buri domišljijo in spodbuja ustvarjalnost Vsebina: kompaktni valkarton, 5 sestavnih delov, preprosto sestavljanje, komplet nalepk za barvanje. Dimenzije hiške: 105 x 76 x 117 cm Za bralce Slovenskega čebelarja 19 eur - 50 % samo 9 eur INFORMACIJE IN NAROČILA: medium@medium.si 04 / 580 50 20 Medium d.o.o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica www.medium.si 325 UVODNIK Tanja Magdič .......................................................................................................................................325 OBVESTILA ČZS …327 ZDRAVJE ČEBEL dr. Janez Šimenc: Nova spoznanja iz življenja varoj in o njihovem zajedanju na čebelah (I. del).......... 328 Franc Šivic: Novice iz sveta................................................................................................................. 330 ČD Domžale: O zavrženem čebeljem satju v naravi......................................................................... 330 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vlado Auguštin: Ugotavljanje stanja družine med prezimovanjem brez vznemirjanja ................ 331 Simon Golob: Kako v pozimi zaščititi čebele pred škodljivci ............................................................332 Vlado Auguštin: Načini taljenja voščin..............................................................................................333 doc. dr. sc. Lidija Svečnjak: Ponarejanje čebeljega voska in ukrepi za reševanje te težave modernega čebelarstva (II. del)..........................................................................................................334 dr. Nataša Lilek: Čebelji pridelki kot sestavina v kozmetičnem izdelku ...........................................336 dr. Nataša Lilek in dr. Andreja Kandolf Borovšak: Kakovost in varnost čebeljih pridelkov v letu 2020...........................................................................................................................................337 Nataša Klemenčič Štrukelj: Pristop h kupcu doma ali na stojnici ....................................................339 prof. dr. Borut Juvanec: Čebelarstvo na seznam Unesca................................................................... 340 doc. dr. Danilo Bevk: Sivi čmrlj (Bombus sylvarum) .............................................................................341 DELO ČEBELARJA Ivan Esenko: Čebelarjeva opravila v decembru ................................................................................ 342 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV ......................................................................................344 OBVESTILA ČZS .........................................................................................................346 OGLASI ....................................................................................................................... 351 EDITORIAL Tanja Magdič ......................................................................................................................................325 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA ................... 327 BEES’ HEALTH Janez Šimenc, DSc: New insights from the life of varroas and their infestation on bees (part I) .......... 328 Franc Šivic: World news ..................................................................................................................... 330 BA Domžale: About discarded combs in nature .............................................................................. 330 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Vlado Auguštin: Determining the state of the honeybee colony during hibernation without disturbance ........................................................................................................................... 331 Simon Golob: How to protect bees from pests in winter ..................................................................332 Vlado Auguštin: Ways of melting wax ...............................................................................................333 Doc. Lidija Svečnjak, DSc: Counterfeiting of beeswax and measures to solve this problem of modern beekeeping (part II) ..........................................................................................................334 Nataša Lilek, DSc: Bee products as an ingredient in a cosmetic product ........................................336 Nataša Lilek, DSc and Andreja Kandolf Borovšak, DSc: Quality and safety of bee products in the year 2020 ..................................................................................................................................337 Nataša Klemenčič Štrukelj: Approach towards the buyer at home or at the stand ........................339 Prof. Borut Juvanec, DSc: Beekeeping on the UNESCO list .............................................................. 340 Doc. Danilo Bevk, DSc: Shrill carder bee (Bombus sylvarum) .............................................................341 BEEKEEPER’S WORK Ivan Esenko: Beekeeper’s tasks in December ................................................................................... 342 FROM BEEKEEPERS’ ASSOCIATIONS ......................................................................344 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA ...................346 ADS ............................................................................................................................ 351 Voščimo vam mirne in vesele božične praznike ter novih priložnosti in zdravja polno novo leto 2021! Naj medi! Čebelarska zveza Slovenije Foto: Natalija Pišec Pomen članstva v ČD in ČZS Slovenski čebelarji smo v različnih oblikah povezani že vse od leta 1873 in lahko smo ponosni na svojo dolgoletno in trdno or-ganiziranost, ki sloni na prostovoljnem delu, demokratičnosti in nenehnem prizadevanju velikega števila čebelarjev za naš skupni napredek in razvoj tako doma kot v svetu. Čebelarska panoga je v osnovi sicer zelo individualna, a obenem brez sodelovanja med čebelarji ne gre. Dokaz za to je, da imamo veliko društev, ki so pra­znovala 100 ali več let, in vse od ustanovitve društev do danes jih družijo predvsem čebele in skrb za čebele ter za naravo, in ravno z druženjem v društvih in izmenjavanjem znanj in izkušenj je to mnogo lažje. Lahko smo ponosni, da je v Sloveniji čebelarstvo postalo ena­kopravna kmetijska panoga. V Čebelarskem centru Slovenije, ki je dom slovenskih čebelarjev, imamo interni laboratorij za kakovost medu, izvajamo rejski program za kranjsko čebelo, imamo sve­tovalno službo v čebelarstvu, opazovalno-napovedovalno službo, čebelarsko knjižnico Janeza Goličnika, izdajamo glasilo Sloven-ski čebelar, ki neprekinjeno izhaja že 122 let. Z vstopom v EU smo začeli izvajati ukrepe za podporo in razvoj našega čebelarstva, s skupnimi močmi pa izvajamo tudi številne promocijske akcije, ki so prepoznane tako doma kot v svetu. Vse to ustvarjamo v ču­dovitem čebelarskem centru, na katerega smo ponosni in ki ne bi stal in deloval brez vaše pomoči, to pa nam zavidajo tudi v svetu. Skratka, čebelarji in stanovska čebelarska organizacija smo zaradi vztrajnega skupnega delovanja postali v javnosti ugledni. ČZS je organizacija, ki šteje več kot 200 čebelarskih društev, v katera je včlanjenih 8000 čebelarjev. Naša stanovska povezanost v ČZS in dobro delo ČD ob upoštevanju naprednega čebelarskega znanja so brez dvoma edino jamstvo za prihodnji uspešen razvoj našega čebelarstva. ČZS skupaj z javnimi službami skrbi tudi za urejanje zakonodaje na državni ravni, skrbi za promocijo čebelar­stva tako doma kot v tujini. Ponosni smo lahko, da našo čebelarsko organiziranost v ČD in ČZS vsi, tako doma kot v tujini, postavljajo kot zgled ene najbolje organiziranih nevladnih organizacij. Da pa bo članstvo v ČZS še bolj koristno, smo člansko izkaznico nadgradili v kartico ugodnosti. Barbara Dimc, tajnica ČZS ZDRAVJE ČEBEL Nova spoznanja iz življenja varoj in o njihovem zajedanju na čebelah (I. del) Prevedel in priredil dr. Janez Šimenc ČD Dolsko janezsimenc@protonmail.com Varoja je ektoparazitska pršica, ki je odgovorna za nastanek bolezni varoze na zahodni medonosni čebeli Apis mellifera. Taksonomsko so v rodu Varroa štiri vrste, vendar varozo povzroča le V. destructor. Danes velja varoja za najpomembnejši posamični vzrok propadanja čebeljih družin in s tem ekonom­ske škode v čebelarstvih. Njen naravni gostitelj je azijska čebela A. cerana, s katero ima zaradi dolgo­trajnega sobivanja skoraj povsem neškodljiv od-nos. Kako je prešla na zahodno medonosno čebelo A.mellifera, ni povsem jasno, verjetno s prenosom čebeljih družin na vzhod Rusije ali Kitajsko v prvi polovici prejšnjega stoletja, od koder se je potem postopno širila na zahod. Morfološke značilnosti in razvojni krog Morfologija varoje je močno prilagojena čebeli. Samica je večja od samca, ima ploščato telo iz dveh jasno ločenih delov, večjega z nogami in manjšega, kjer je tudi ustni aparat. Odrasla samica je rdečerjave barve, medtem ko je samec svetlo rumen. Telo je prekrito z različnimi tipi dlak, vsaj nekatere dlake pri samici delujejo kot mehanski ali kemični receptorji. Ima preprost cevast hranilni aparat, brez izločanja prebavnih encimov v notranjosti, v ustnem delu pa močne žleze slinavke. Tudi razvojni krog varoje je povsem vezan na čebeljo družino in je sestavljen iz dveh faz: foretične faze na odrasli čebeli in razmnoževalne faze v pokriti trotovski ali delavski zalegi (Slika 1). Samec in vmesne razvojne stopnje – nimfe – so kratkoživeči in jih najdemo le v pokriti zalegi, medtem ko odrasla oplojena samica v foretični fazi zajeda na čebeli, običajno skrita pod hitinskimi obročki na zadku čebele. Varoja sicer lahko zaznava svetlobne dražljaje, tresljaje in temperaturne razlike do 1 °C, toda ni dokazov, da so ti dražljaji pomembni za orientacijo oziroma odkrivanje primerne gostiteljske čebele ali ličinke. Nasprotno, pri odkrivanju primernega gostitelja igra pomembno vlogo kemična orientacija. Pri zaznavanju odrasle čebele je to domnevno struktura ali posamezne sestavine hitina čebel krmilk. Pri prepoznavanju primerne ličinke pa varoja zazna sestavine kutikule in feromone zalege, ki sprožajo pokrivanje. Okužba trotovske zalege je približno osem-do desetkrat večja kot pa delavske zalege. Vzrokov za to je več: prehod varoje v trotovsko zalego se zgodi 40 do 50 ur pred pokrivanjem, medtem ko v delavsko zalego prehaja 15 do 20 ur pred pokrivanjem, prav tako je število krmilk, ki oskrbujejo trotovsko zalego, precej večje. Zanimivo, poleg kemičnih signalov so pomembni tudi drugi dejavniki pri usmerjanju varoje v zalego. Tako pogosteje vstopa v manjše satne celice z ličinko kot pa večje. Podobno so precej pogosteje napadene stare satne celice, domnevno zaradi privlačnega delovanja zapredkov predhodnih ličink. To nakazuje potrebo po pogostejši menjavi satja v panjih. Po vstopu v satno celico varoja hitro preide med steno celice in ličinko. Skrivanje v hrani ličinke je strategija, ki omogoča, da je čebele čistilke ne odstranijo. Po pokrivanju celice, ko ličinka v okoli petih urah porabi vso hrano, se varoja prisesa na ličinko in v približno 70 urah poleže prvo, neoplojeno (haploidno) jajčece, iz katerega se nato v slabih sedmih dneh razvije odrasel samec. Nato pa približno na vsakih 30 ur zaleže oplojeno (diploidno) jajčece, iz katerih se v slabih šestih dnevih razvije odrasla, spolno zrela samica. Skupaj zaleže štiri ali pet diploidnih jajčec (Slika 1). Običajno se razvije v delavski zalegi le ena odrasla hčerinska varoja, v trotovski pa dve. Incestno parjenje s samcem se začne takoj in je večkratno. Ocenjuje se, da v naravi samica varoje v svojem življenju opravi okoli tri kroge razmnoževanja. Kako se sproži zaleganje jajčec varoje v čebelji zalegi, ni popolnoma jasno, verjetno je potrebnih več signalov iz čebelje zalege. V nekaterih primerih pa je zaleganje jajčec blokirano. Tudi tukaj niso znani mehanizmi, so pa nekateri sevi čebel odpornejši in lahko zavrejo razvoj varoje, vzpostavijo toleranco in posledično odpornost družine proti varoji. Omeniti velja tudi, da dolga foretična faza pet tednov in več ali pa stradanje varoje pol dneva za dva- do trikrat poveča delež neplodnih samic. Kako se varoja prehranjuje Za obstoj varoje je preživetje izven čebelje zalege zelo pomembno, ker se v foretični fazi ne razmnožuje in je tudi najbolj izpostavljena. Na odrasli čebeli ostaja varoja 1 do 13 dni, v povprečju okoli sedem dni. Pri tem je pomembno, kje in kako se varoja prehranjuje, da lahko vstopi v nov krog razmnoževanja. Prvotne študije, izvedene v 70. letih prejšnjega stoletja, predvsem v takratni Sovjetski zvezi, so ugotovile, da se varoja na čebeli ali v zalegi prehranjuje s sesanjem hemolimfe. Slabost teh študij je bila, da so bile izvedene z uporabo radioaktivnih ZDRAVJE ČEBEL izven celic foretična faza z zalego v zaleženi drugo jajčece protonimfa devtonimfa hči celici (samica) parjenje mati prvo jajčece protonimfa devtonimfa sin (samec) Slika 1: Shematski prikaz razvojnega kroga V. destructor. Značilni sta dve fazi: foretična na odrasli čebeli in razmnoževalna v zalegi. Tako samica kot samec se razvijeta z dvema vmesnima stopnjama: protonimfa in devtonimfa. Samec oplodi spolno zrelo samico, ki skupaj z materjo varojo izide iz zalege (McAfee s sod., 2017). izotopov, kot sta tricij ali stroncij. Tricij, izotop vodika, ni specifičen označevalec, saj se veže na mnoge molekule in porazdeli v različna tkiva. Podobno tudi stroncij ni specifičen označevalec hemolimfe, saj zamenjuje kalcij v celicah, in ker je kalcij prisoten v vseh celicah, ni mogoče zaključiti, da se varoja prehranjuje samo s hemolimfo. Argument, ki tudi govori proti hemolimfi za prehranjevanje varoje, je njena nizka prehranska vrednost, saj vsebuje zelo malo, le okoli 2 % celic, drugo pa je tekočina z nekaj beljakovinami in minerali. Za primerjavo, kri višjih organizmov vsebuje okoli 40 % celic. Da hemolimfa ni prehranski vir za varojo, kaže tudi popoln neuspeh v razvoju sistemskih kemoterapevtikov – akaricidov –, ki bi se dodajali sladkorni raztopini čebel in bi jih varoja zaužila, ko zajeda na čebeli. Ne nazadnje tudi bolezenske in vedenjske spremembe čebel nakazujejo, da je učinek varoje precej hujši, kot bi bil zgolj pri odvzemu nekaj hemolimfe. Hranjenje varoje najbolj prizadene ličinke čebel, znatna je izguba telesne teže, tako delavk kot trotov, okrnjena sta metabolizem in obnova tkiv, oslabljena sta imunski sistem čebele in odpornost proti oksidativnemu stresu, pride do dehidracije, hitrega staranja čebel zaradi nizkega nivoja vitelogeninov, odrasle čebele imajo moteno orientacijo, so dalj časa iz panja in se pogosteje ne vračajo vanj. Omeniti velja, da poleg neposrednih škodljivih učinkov varoja prenaša tudi številne viruse, od katerih je najbolj znan virus deformiranih kril, ki hudo pohabi čebelo. Ocenjuje se, da je škodljivo delovanje virusov za preživetje čebelje družine bistveno usodnejše kot pa samo hranjenje varoje. Razširjena virusna okužba v čebelji družini povzroči izgubo koordiniranega socialnega vedenja, kot so oskrba zalege in matice ter hitro umiranje čebel. Šele novejše študije so pokazale, kako se pravzaprav varoja prehranjuje na čebeli. Pomembni sta dve ugotovitvi: da ima varoja izvenustno prebavo in da prebavni encimi, ki jih izloča, razgrajujejo mehko tkivo maščobnega telesa čebele, razgrajene sestavine pa nato resorbira. Te ugotovitve se dobro ujemajo z zgoraj opisano patologijo varoze, saj maščobno telo čebele ni zgolj tkivo z rezervo maščob in sladkorja, temveč endokrina žleza, specifična za žuželke, seveda s številnimi vitalnimi funkcijami. Struktura tkiva maščobnega telesa je raznovrstna in vključuje več tipov celic. Njegova zgradba in tudi funkcija se s starostjo čebele spreminjata. Pri odrasli čebeli je razporejeno v obliki tankih režnjev pod kutikulo na trebušni in bočni strani zadka, obdaja pa tudi prebavni trakt in spolne organe. Pri ličinkah in zgodnjih fazah bub pa je razporejen enakomerno okoli hemocela. Režnje maščobnega telesa dobro obliva hemolimfa. Njegove funkcije so številne: uravnava intermediarni metabolizem, kot so pretvorbe sladkorjev, lipidov, sinteza številnih beljakovin. Pomembni so vitelogenini, skupina beljakovin, ki vodi dozorevanje jajčec, razvoj ličink, postopek preobrazbe do odrasle žuželke, nadalje v maščobnem telesu poteka sinteza številnih protimikrobnih beljakovin, pomembni so tudi postopki detoksifikacije, npr. pesticidov. ZDRAVJE ČEBEL Novice iz sveta ZDA Čeprav uporabljajo čebelarji po svetu oksalno kislino za zatiranje varoj že več desetletij, so v Združenih državah Amerike registrirali to naravno sredstvo šele leta 2015. Zanima­nje zanjo je med čebelarji veliko, žal pa še vedno ni dovolj praktičnih izkušenj o njeni učinkovitosti in o morebi­tnih negativnih učinkih na razvoj čebeljih družin. Zato je Jack Cameron, predavatelj na floridski univerzi, izvedel leta 2019 v septembru in oktobru zanimiv poskus na 70 čebeljih družinah. Po moči in po napadenosti z varojami so bile izenačene in so vse imele podnice z vstavljenimi vložki za štetje odpadlih zajedavcev. Panje je razdelil na sedem skupin, v vsaki skupini je bilo deset družin. Pri ne­katerih družinah je matice zaprl v kletke in tako za 24 dni prekinil zaleganje, pri drugih so matice prosto zalegale. Za zatiranje varoj je uporabil termo sublimator Varrox, v katerega je vstavljal za vsako tretiranje po en gram oksal­ne kisline. In kakšen je bil po dveh mesecih rezultat po­skusa? Pri družinah, v katerih so matice prosto zalegale, je padlo zelo malo varoj, ne glede na to, če jih je v času trajanja poskusa sublimiral enkrat ali trikrat. Majhen je bil odpad tudi pri družinah, kjer je bilo zaleganje matic za tri tedne prekinjeno in jih ni sublimiral. Nekoliko boljši odpad pa je bil pri tistih družinah, kjer je bilo zaleganje prekinjeno in so bile sublimirane. Jack Cameron meni, da sta bila za razmeroma slab rezultat poskusa kriva pre­majhna doza oksalne kisline in previsoka temperatura v termo sublimatorju Varrox. Po njegovem mnenju je doza en gram oksalne kisline primerna za manjše pomožne družine, za večje pa bi morala biti med 2 in 2,25 grama. Pravilna temperatura za sublimacijo je do 157 °C. Pri tem­peraturi 189,5 °C razpade oksalna kislina na mravljinčno kislino, ogljikov dioksid, ogljikov monoksid ter vodo in ne ubije varoj. Zato se morajo proizvajalci termo sublimator­jev zamisliti in v prihodnje več pozornosti posvetiti pra­vilni nastavitvi temperature v svojih izdelkih, če želijo, da jih bodo čebelarji kupovali. Prevod in priredba Franc Šivic Vir: Scott, McArt: Is oxalic acid vaporization and /or brood inter­ ruption effectiv at controlling varroa?, American Bee Journal, junij 2020, str. 691. O zavrženem čebeljem satju v naravi Velik in pohvalen korak za ohranja­nje zdravja čebel in ljudi je bil storjen z letošnjo izdajo Priročnika dobre čebelarske prakse. Žal očitno priročnik ne doseže prav vseh, ki se ukvarjajo s čebelami. Morda ga niso prebrali ali pa so ga in kljubvsem napotkom ravnajoškodljivo za čebele in ljudi. Občani so v okolici Domžal opazili v naravo odvrženo satje ter s tem seznani­li člane Čebelarskega društva Domžale. Ker je obstajal sum, da gre za okuženo satje, so čebelarji nemudoma obvestili Nacionalni veterinarski inštitut, ki je satje neškodljivo uničil. V naravo odvrženi ostanki satja, čebelje hrane in mrtvih čebel so lah­ ko vzrok za širjenje bolezni in ropanje čebel. Posledice so lahko usodne za širšo okolico čebelje populacije. Dobra čebelarska praksa prepoveduje takšno ravnanje. Člani Čebelarskega društva Domžale si prizadeva-mo, da bi se v eno od čebelarskih društev vključili prav vsi, ki se ukvarjajo s čebelami, saj so neprecenljivi redno izobraževanje, mentorstvo in stalni stiki z drugimi če- belarji. Čebelarji, ki smo vključeni v društva, se moramo potruditi in vsem, ki čebelarijo, pa niso vključeni v eno od čebelarskih društev, predstaviti neprecenljiv pomen njihovega pravilnega delovanja za uspešno čebelarjenje in ohranjanje zdravja čebeljih družin. Na ta način ščitimo dobro ime, ki ga ima čebelarska dejavnost v širši javnosti. Čebelarsko društvo Domžale IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ugotavljanje stanja družine med prezimovanjembrez vznemirjanja Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Med prezimovanjem čebeljih družin ne smemo vzne­mirjati. Njihovo stanje pa kljub temu lahko preverimo, ne da bi jim skalili zimski mir. Osnovni pogoji za uspešno prezimovanje čebeljih družin so zdrava in močna druži­na, dovolj kakovostne hrane, zaščita pred nepotrebni-mi toplotnimi izgubami in čim več miru v čebelnjaku. Čebele preživijo hladne zimske dni tako, da se stisnejo in tvorijo gručo, ki ji pravimo zimska gruča. Na začetku zime je ta gruča v sredini panja v delu satja, iz katerega se je polegla zadnja zalega. Ob straneh je gruča obdana s cvetnim prahom, na vrhu pa z medenim vencem. Gruča ima običajno obliko nepravilne žoge, zato spominja na podolgovato žogo, kot jo poznamo pri ameriškem nogometu. Takšna okrogla oblika gruče je najučinkovitejša za ohranjanje toplote, saj ima krogla najmanjšo površino glede na maso, vsi deli so enako oddaljeni od sredine, kar pomeni, da so enako podhlajeni ali ogrevani. Vsak nemir povzroči nepotrebno gibanje čebel znotraj panja, povečano uživanje hrane, ustvarjanje čezmerne vlage in sčaso-ma vodi k stagniranju čebelje družine. Odziv čebel na motnje iz okolja je zelo različen in je odvisen od moči in trajanja. Po-memben dejavnik je tudi temperatura okolice, saj se pri nizkih temperaturah in manjših vznemirjanjih čebele odzovejo burne­je in traja dlje časa. Nenadni udarci v panj, njegov podstavek ali streho povzročijo, da se čebele nenadoma začnejo premikati in zimska gruča izgubi obliko. Čebele nato po nepotrebnem tavajo po panju, ki je veliko hladnejši od toplote, ki jo zagotavlja gruča. Da bi nadomestile izgubljeno toploto, čebele porabljajo več hrane, pri prebavi pa nastane višek vlage. Poleg tega z nepreba­vljenimi deli hrane napolnijo blatnik. V tem tavanju po panju se nekatere čebele premaknejo predaleč od gruče, se podhladijo in niso dovolj močne, da bi se vrnile v gručo, zato umrejo. Vznemi­rjanje čebel preprečujemo s samo postavitvijo čebelnjaka oziro-ma panja in s tem, da panje odpiramo samo s točno predvide­nim razlogom, kot je npr. zimsko zatiranje varoj ali dodajanje hrane, če je družina ostala brez nje. Razbiranje znakov iz testnega vložka Da bi pozimi ugotovili stanje v čebelji družini, nam ni treba odpirati panjev, ampak nam je v veliko pomoč opazo­vanje čebel na bradi panjev, ko so izletni dnevi in stanje na testnem vložku ali podnici z mrežo. Iz voščenega drobirja, ki nastane z odkrivanjem celic satja z medom, lahko na testnem vložku ali na podnici z mrežo ugotovimo, v katerem delu panja je čebelja družina. Če smo jeseni pustili v čebelji družini dovolj hrane in vošče­ni drobir najdemo na testnem vložku na prednjem delu panja, lahko takoj ugotovimo, da čebele dobro prezimujejo in imajo dovolj zaloge hrane. Če je drobir proti zadnjemu delu panja, je to znak, da so čebele veliko hrane že porabile in so počasi v iskanju hrane z gručo že dosegle zadnji del panja. V tem primeru moramo posredovati, da jih rešimo pred stradanjem. Prav tako moramo posredovati, če na testnem vložku najdemo veliko sipkega drobnega drobirja, ki je lahko znak tihega ropa. Na podlagi drobirja lahko na­tančno ugotovimo, koliko ulic zaseda čebelja družina. Ne pozabimo pregledati drobirja tudi glede prisotnosti varoj. Če na testnem vložku najdemo večje kose satja, koščke suhe trave in iztrebke miši in rovk, smo lahko prepričani, da se je v panju naselila rovka ali miš. Če lahko vstopijo v panj, miši pogosto gnezdijo v panju, včasih gnezdijo drugje in v panj vstopajo samo zato, da se posladkajo z medom. Razbiranje znakov iz prisluškovanja s cevko Prav tako nas na obisk rovk in miši opozarjajo koščki satja na panjski bradi, še posebej če tudi pred panjem opazi-mo razgrizeno satje in mrtve čebele z odgriznjenimi glava-mi. Če opazimo na panjski bradi veliko odmrlih čebel, takoj posumimo na najslabše. V tem primeru panja ni treba odpi­rati. Pomagamo si z gumijasto cevko, ki jo potisnemo skozi žrelo panja, ali ob steno panja prislonimo uho in s čebelar-skim dletom na rahlo potrkamo po panju. Zimski mir Foto: Robert Idlbek IZ ZNANOSTI IN PRAKSE • Če je vse v redu, se čebele oglasijo z glasnim šumen­jem, ki traja kratek čas in nenadoma obmolkne. • Če slišimo brenčanje oziroma posamezne otožne gla­sove, je to znamenje, da nekaj ni v redu z matico ali da je odmrla – družina je brezmatična, zato čebele žalujejo. • Šum, podoben šelestenju listja, je znamenje, da čebe-lam primanjkuje hrane ali da trpijo zaradi kristalizi­ranega medu oz. sladkorja, ki ga pozno jeseni zaradi velikih količin niso mogle predelati. • Če je iz panjev slišati glasen šum, to pomeni, da v panju nekaj narobe (brezmatičnost, varoje …). V teh primerih varoj čebele iščejo smrt zunaj panja. Posledica tega je, da bodo propadli panji prazni, brez mrtvic, in to ob obilici hrane v satju. Če se nam to zgodi, je to prvi kazalec, da smo prejšnje leto čebele prepozno tretirali proti varojam. • Če iz panja ni slišati niti najmanjšega šuma, je to znamen­je, da je čebelja družina umrla. Panj obvezno takoj zapremo oziroma pri nakladnih panjih odstranimo s stojišča in sku­šamo ugotoviti vzrok odmrtja. Če lahko izključimo lastno tehnološko napako, ob sumu bolezni pokličemo veterinarja. Hiter pregled družin, in to samo sumljivih, bomo opravili, ko se bo temperatura povzpela na več kot 12 °C. Po dobri stari čebelarski praksi moramo biti čebelarji pri nizkih tempera-turah previdni, da ne prehladimo čebelje zalege. Če bomo pod-hladili gnezdo, bomo v razvoju izgubili približno dva tedna, ki nam ju do prve paše ne bo uspelo nadomestiti. Kako pozimi zaščititi čebele pred škodljivci Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja simon.golob@czs.si Čebele v zimskem času potrebujejo predvsem mir. Vsako vznemirjenje, tresljaj, hrup jih namreč v zim-ski gruči vznemiri, posledica tega so dvig tempera­ture, povečana poraba hrane in bolj obremenjena prebava čebel. Če se čebelarji še lahko vzdržimo dela v čebelnjaku in posledično ne vznemirjamo čebel, pa to težko rečemo za nekatere živali, ki v če­belnjakih in panjih vidijo prostor za prezimovanje, v čebeljih družinah, satju in zalogi medu v njem pa vir hrane. V zimskem mesecih moramo zato čebele, čebelnjak ter opremo v njem ustrezno zaščititi. Miši, podgane, polhi ter rovke, se v čebelnjakih pojavljajo celo leto, najpogosteje pa pozimi (Medvedi so poglavje zase, zato jih v tem članku ne obravnavamo. O varovanju čebel­njakov pred medvedi si lahko preberete v članku Tomaža Berceta v Slovenskem čebelarju št. 3, marec 2019, na str. 70). Ker se hranijo s satjem in ker z iztrebki onesnažijo orodje in površine, jim moramo onemogočiti dostop v čebelnjak. Če se v njem vseeno pojavijo, pa za zmanjševanje njihovega števila uporabimo različne pasti in vabe. V jesensko-zim­skem času predvsem miši in rovke silijo tudi v panje, kjer se hranijo s čebelami in zalogami hrane v satju, v nekaterih primerih pa si lahko v panju naredijo tudi gnezdno. S svojo prisotnostjo vznemirjajo čebele, kar zmanjšuje njihove mo-žnosti za uspešno prezimitev, poleg tega pa z iztrebki one-snažijo sate, ki so potem s higienskega in zdravstvenega vidika neprimerni za nadaljnjo uporabo. V panj večinoma pridejo skozi žrelo, tako da jim dostop preprečimo z name-stitvijo zapornice ali mreže na žrelu panja. Pogosto čebele vznemirjajo tudi različne ptice. Številne manjše lahko s trkanjem po bradi panja zvabijo posamezne čebele iz zimske gruče. Hrup vznemirja čebele, številne iz-med njih, ki zapustijo gnezdo, pa lahko zaradi nizkih tem­peratur otrpnejo na podnici ali pa na žrelu postanejo hrana ptic. V čebeljih družinah vidijo vir hrane tudi žolne in detli, ki običajno izbirajo nekoliko slabše ohranjene lesene panje ali panje, izdelane iz umetnih materialov (t. i. »stirodur« in »sti-ropor«), v katere lahko s svojim močnim kljunom razmeroma hitro naredijo luknjo. V takšnem primeru ima družina slabše možnosti za preživetje, poškodovan pa je tudi panj. Delno učinkovita rešitev za ptice so različna strašila (trakovi, obeše­ni CD-ji, silhuete, ki ponazarjajo ptice roparice ali druge ple­nilce prej omenjenih ptic), ki jih postavimo v okolico čebelnja­ka in učinkujejo toliko časa, dokler se ptice nanje ne navadijo. Učinkovita rešitev pa sta postavitev in razpetje mrež pred če­belnjakom in okrog prosto stoječih panjev, ki pticam fizično preprečujejo dostop in tako čebele obvarujejo pred njimi. Foto: Simon Golob IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Načini taljenja voščin Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si V čebelarstvu obstaja kar nekaj opravil, ki bi se jim čebelarji najrajši nekako izmaknili. Med te gotovo sodi taljenje voščin, ki spada med eno izmed najbolj umazanih in zato tudi manj priljubljenih čebelar­skih del. Kljub temu tega ga moramo opraviti brez odlašanja, saj nam je cilj pridobiti čim večjo količino voska. Nam v prid pri tem delu je, da ima vosek niz­ko tališče in manjšo specifično težo od vode, tako da se ne meša z vodo in je ne vpija. Na teh lastnostih voska so zasnovane tako vse metode taljenja voščin kot tudi oprema. Vso surovino, ki jo uporabljamo za taljenje in pridobi­vanje voska, imenujemo voščine. Odvisno od kakovosti te vsebujejo 20–97 % čistega voska. Dobrim in skrbnim če­belarjem se že poleti nabere precej voščin. Pri pregledova­nju panjev zbiramo prizidke, ki se drže satnikov, panjskih sten in matične rešetke, prazne matičnike, pokvarjene sa­tnice in trotovino iz gradilnikov. Tem voščinam dodamo še sate, ki so se poškodovali med točenjem, ter medene pokrovce in sate, ki smo jih jeseni zaradi starosti izločili iz čebelarstva. Tudi pri jesenskem čiščenju rešetk in pod-nic panjev se nabere še precej voščenega drobirja. V današnjem času za taljenje voščin uporabljamo raz­lične tehnike, najpogostejše so taljenje v sončnem talilni­ku, taljenje v posodah z vročo vodo in taljenje v parnem talilniku. Ker je pridobivanje voska iz voščin umazano delo, moramo za to imeti poseben prostor. Pri še tako skrbnem delu se nam hitro zgodi, da kam pade kaka ka­pljica voska ali se ta celo razlije, zato kuhinja nikakor ni primeren prostor za to delo. Vosek talimo pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Če imamo toplo staro kuhinjo ali npr. poseben prostor za kuhanje žganja, ne bo nič narobe, če se tega dela lotimo tudi pozimi, še posebej če ni hudega mraza. Kadar čebele izletavajo, računajte na to, da zavo­hajo vosek, zlasti če je še kaj medenega, to pa vsekakor ni zaželeno. Pri delu z voščinami je priporočljivo, da si po-leg primerne zaščitne obleke nadenemo tudi gumiran ali usnjen zaščitni predpasnik. Pazimo, da se ne opečemo. Sončni talilnik Sončni talilnik je najcenejša, najpreprostejša in najči­stejša naprava za taljenje voska. Tega si v tem zimskem času, ko ni drugega čebelarskega dela, lahko naredi skoraj vsak čebelar, ki se kolikor toliko spozna na mizarska dela. Za srednje veliko čebelarstvo naj bo talilnik približno tako velik, da je mogoče hkrati taliti dva do štiri sate. Načrt za sončni talilnik, si lahko pogledate na sliki. Na žalost pri tem načinu pridobivanja voska obstaja­ta tudi omejevalna dejavnika. Prvi je kapaciteta talilnika oziroma število satov, ki jih je možno taliti hkrati. Drugi pa je čas taljenja glede na sezono. Ko moramo namreč ta­liti voščine, to je zgodaj spomladi ali pozno jeseni, je zelo malo sončnega obsevanja, pa tudi zunanja temperatura je nižja. Sončni talilnik lahko uporabimo poleti, ko je sončnih dni največ. V poletnem času lahko v sončnem talilniku za štiri sate z malo sreče stalimo več kot 240 satov. Če se držimo dobre čebelarske prakse in vsako leto zamenjamo od tretjine do četrtine vsega satja v panju, nam takšen ta­lilnik pokrije kapaciteto taljenja v čebelarstvu do 40 čebe­ljih družin. Taljenje voščin v posodah z vročo vodo Ta postopek velja za enega najbolj umazanih načinov pri­dobivanja voska. Čebelarji najprej izrežemo staro satje iz satnikov in ga nalomimo v vrečo iz jute ali redkega bomba­žnega platna, velikosti 40 × 50 cm. Nato vse skupaj postavi-mo v posodo in prelijemo z vrelo vodo, tako da se satje uleže. Vrečo znova napolnimo s kosi satja in prelijemo z vrelo vodo. Foto: Brane Borštnik IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ta postopek ponavljamo toliko časa, dokler ni vreča do vrha napolnjena z razmehčanim satjem. Vse to delamo hitro, da se vreča ne ohladi. Potem vrečo zavežemo in potopimo v lonec z vročo vodo. Da vreča s satjem ostane pod vodo, ki jo počasi segrevamo, jo na vrhu obtežimo. Staljen vosek, ki izplava na površino vode, z zajemalko takoj posnamemo in ga prelijemo v drugo posodo z mrzlo vodo, v kateri se vosek sproti strjuje. Ko voska s posnemanjem ne zajamemo več, vrečo vzamemo iz posode in jo stiskamo toliko časa, dokler iz nje še kaplja vosek. Za stiskanje vreče je priporočljivo imeti stiskalnico, saj je ta, tudi če ni hidravlična, v veliko pomoč čebelarjem. Vroč vosek, ki odteka iz stiskalnice, zbiramo v posodi z vodo, saj se v njej ne samo zbira, ampak tudi čisti. Ker ta tehnika pridobivanja voska zahteva veliko fizičnega dela in je umazana, se počasi opušča. Taljenje voščin s parnim talilnikom Najboljši, najlažji, najčistejši in najgospodarnejši način taljenja voščin je s parnim talilnikom. Za taljenje voska mora biti v talilniku vedno do vrelišča segreta voda. Pri tem nastaja para, ki uhaja skozi perforirano košaro in tali voščine. Čist vosek izteka skozi perforirano dno talilnika v nizko lovilno posodo od tu pa po cevki ven v vedro oz. kalup z vodo. V takšnem talilniku se vosek hitro tali, ker ves čas segrevamo razmeroma majhno količino vode in tako stalno vzdržujemo visoko temperaturo. Odvisno od kakovosti voščin traja postopek taljenja 40– 60 minut (ta čas je odvisen tudi od velikosti talilnika), kon-čan pa je, ko skozi pipo pritečeta samo še voda in para. Ker pri tem postopku voda nenehno izpareva, jo je treba redno dolivati. Kot vir energije imamo na voljo več možnosti. Naj­preprostejše je segrevanje z električno energijo ali s plinom. Ne glede na to, kateri postopek smo uporabili za pridobivanje voska, pa moramo pridobljeni vosek, če želimo, da bo uporaben za izdelavo satnic ali za prodajo, še enkrat pretaliti in prečistiti. Za vse opisane postopke taljenja voščin moramo paziti, da te ne pridejo v stik z materialom iz aluminija, železa, cin­ka ali bakra, kajti če pridejo voščine ali vosek v stik s temi kovinami, postane nenaravne sivo zelene barve. Ponarejanje čebeljega voska in ukrepi za reševanje te težave modernega čebelarstva (II. del) doc. dr. sc. Lidija Svečnjak Vseučilišče v Zagrebu, Fakulteta za agronomijo, Zavod za ribištvo, čebelarstvo, lovstvo in specialno zoologijo lsvecnjak@agr.hr Glede na globalno naraščajoči problem ponarejanja čebeljega voska je Evropska komisija (EK) zahteva-la od Evropske agencije za varnost hrane (European Food Safety Authority – EFSA), da oceni tveganja zaradi ponarejenega čebeljega voska. Kriteriji za čistost čebeljega voska V okviru EFSA je nastala delovna skupina, zadolžena za oceno tveganja, ki ga predstavlja ponarejeni čebelji vosek za zdravje čebel in ljudi, ter za vzpostavitev krite­rijev čistosti in tehničnih specifikacij za čebelji vosek, ki se uporablja v čebelarstvu (satnice in koluti/bloki voska Foto: Lidija Svečnjak Foto: arhiv ČZS za njihovo izdelavo) ter kot hrana (med v satju). EFSA je v maju 2020 objavila Tehnično poročilo, v katerem je skla­dno z zahtevo EK ocenila tveganja zaradi ponarejanja in postavila kriterije za čistost čebeljega voska (Preglednica 1). Tikriteriji so opredeljeni na osnovi doseženega dogovo­ra, ki izhaja iz obstoječih kriterijev za čistost čebeljega IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Preglednica 1: Kriteriji čistosti za čebelji vosek, namenjen uporabi v čebelarstvu * EP: Evropska farmakopeja (10. izdaja, 2020) Foto: Lidija Svečnjak voska, ki so zakonsko definirani v farmacevtski in pre­hranski industriji, ter rezultatov znanstvenih raziskav, s katerimi je ocenjena učinkovitost analitskih metod za odkrivanje ponaredkov v čebeljem vosku (Svečnjak in sod., 2019, 2020). EFSA poudarja, da uporaba klasičnih fizikalno-kemij­skih analitskih metod (EP metode), zaradi visokih mej odkrivanja ponaredkov (do 50 %), ne zagotavlja čistosti čebeljega voska, zato te metode služijo le za orientacijsko odkrivanje ponaredkov. EFSA zaključuje, da bi bilo treba za preverjanje čistosti voska, ki je namenjen za uporabo v čebelarstvu, vključiti merjenje najmanj dveh fizikalno--kemijskih parametrov v kombinaciji z eno ali več kroma­tografskimi ali spektroskopskimi analizami (nizke meje detekcije, < 3 %). Ponarejen čebelji vosek nevaren za človeka Pri oceni tveganja za zdravje človeka je EFSA ugotovila, da bi uživanje čebeljega voska, ponarejenega s parafinom, imelo za posledico povečano izpostavljenost določenim onesnaževalom iz okolja, ki so dokazano nevarni za člo­veka. Obstajajo številni podatki o navzočnosti onesnaže-val v parafinu (še posebej v cenenih tipih parafina); EFSA posebej poudarja policiklične aromatske ogljikovodike (PAH) ter ogljikovodike iz mineralnih olj (MOH). Za ta onesnaževala je dokazano, da so rakotvorna, mutagena, genotoksična in citotoksična; nekatere od navedenih spo­jin učinkujejo imunotoksično, nabirajo se v tkivih (pose­bej v jetrih) ter lahko povzročijo mikrogranulome jeter. Prisotnost teh onesnaževal v stearinu/stearinski kislini je manj verjetna, vendar je ni mogoče povsem izključiti. Pri oceni nevarnosti ponaredkov za čebele pa EFSA poudarja negativen učinek stearina na razvoj zalege, prav tako pa tudi navaja, da so učinki ponarejenega voska na čebele nezadostno raziskani ter se zaradi tega še preučujejo (ni toksikoloških podatkov za različne stopnje ponarejanja, ki bi bili potrebni za ugotavljanje akutne, kronične in su­bletalne toksičnosti za čebele). Priporočila za odpravo ponarejanja čebeljega voska EFSA daje tudi seznam priporočil, ki bi pripomogla pri reševanju težave ponarejenega voska, in pri tem po­udarja pomen izvajanja nadaljnjih raziskav škodljivih učinkov ponaredkov, implementacijo analitskih metod in standardizacijo protokolov za odkrivanje ponaredkov v čebeljem vosku, vzpostavitev odprte podatkovne baze odkritih primerov ponarejenega čebeljega voska ter okre­pljen nadzor proizvodnje, uvoza in uporabe čebeljega voska v čebelarstvu ob istočasni zagotovitvi sledljivosti proizvodov, ki se uporabljajo v čebelarstvu (na primer se­rijska oznaka satnic). Pomembno pa je poudariti, da se postopek ocene tve­ganja (znanstveno utemeljen) v EU odvija neodvisno od postopka upravljanja tveganj, ki pa je vezan na politiko. EFSA nudi neodvisne znanstvene nasvete ter pripravlja strokovne ocene tveganja za potrebe evropskih odloče­valcev ter upraviteljev tveganj, ki so povezana s hrano – Evropske komisije. Tehnično poročilo EFSA trenutno pre-učuje EK, pričakujemo pa lahko skorajšnje ukrepanje v obliki zakonske regulative za upravljanje s tveganjem, ki bo zagotovila kakovost čebeljega voska v čebelarstvu. Deformirane celice na satju, zgrajenem na satnicah, ponarejenih s parafinom IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Viri: European Food Safety Authority (2020): Risk assessment of beeswax adulterated with paraffin and/or stearin / stearic acid when used in apiculture and as food (honeycomb). EFSA Supporting Publication 2020: EN-1859, 17(5), 1–64. https://doi.org/10.2903/sp.efsa.2020.EN-1859. Reybroeck, W., Van Nevel, J. (2018): Effect of beeswax adulterated with stearin on the development of worker bee brood: results of a field tri­al. Program & Abstracts Book EurBee 8 8th Congress of Apidology, Ghent, Belgium, 18.–20. september 2018. Str. 115. Svečnjak, L., Jović, O., Prđun, S., Rogina, J., Marijanović, Z., Car, J. Matoše­vić, M., Jerković, I. (2019): Influence of beeswax adulteration with pa­raffin on the composition and quality of honey determined by physi­co-chemical analyses, 1H NMR, FTIR-ATR and HS-SPME/GC-MS. Food chemistry, 291, 187–198. Svečnjak, L., Prđun, S., Baranović, G., Damić, M., Rogina, J. (2018): Alarming situation on the EU beeswax market: the prevalence of adulterated beeswax material and related safety issues. Program & Abstracts Book EurBee 8 8th Congress of Apidology, Ghent, Belgi­um, 18.–20. september 2018. Str. 114–115. Svečnjak, L., Chesson, L. A., Gallina, A., Maia, M., Martinello, M., Mutinelli, F., Necati Muz, M., Nunes, F. M., Saucy, F., Tipple, B. J., Wallner, K., Waś, E., Waters, T. A. (2019): Standard methods for Apis mellifera beeswax research. Journal of Apicultural Research 58 (2): 1–108. Svečnjak, L., Nunes, F. M., Garcia Matas, R., Cravedi, J.-P., Christo­doulidou, A., Rortais, A., Saegerman, C. (2020): Validation of analytical methods for the detection of beeswax adulteration with a focus on paraffin. Food control. 120, 107503, 1–13. Čebelji pridelki kot sestavina v kozmetičnem izdelku V četrtek, 12. novembra 2020, smo s pomočjo videokon­ference izvedli virtualno razpravo o kozmetičnih izdelkih. Tudi čebelarji se spogledujemo z razširitvijo svoje ponudbe s tovrstnimi izdelki, kot so različna mila, balzami, kreme itd., v katerih uporabimo kot sestavine čebelje pridelke. Za podrobnejše informacije o tej tematiki smo na razpravo po­vabili dr. Marjetko Kralj Kunčič, ki ji je to področje dobro po­znano. Predstavila nam je zahteve kozmetične zakonodaje, ki jo morajo upoštevati vsi, ki tovrstne izdelke dajejo na trg, in ne predvideva nobenih izjem niti za manjše proizvajal­ce kozmetičnih izdelkov. Kdor koli, ki izdeluje kozmetične proizvode v Republiki Sloveniji, mora opraviti pisno pri­glasitev dejavnosti na Uradu RS za kemikalije. Kozmetični izdelek je treba na portalu CPNP priglasiti tudi na Evrop­sko komisijo (EK). Pomembno je, da pred dajanjem kozme­tičnega izdelka na trg proizvajalec kozmetičnih izdelkov pripravi in pridobi dokumentacijo z informacijami o koz­metičnem izdelku ter opravi mikrobiološke analize koz­metičnih izdelkov, če so potrebne. Izdelana mora biti tudi ocena varnosti kozmetičnega izdelka za človekovo zdravje ApiSlovenija 2021 »V prihodnost odgovorno in naravno, čebelam prijazno!« 13.–14. marec 2021 in sestavljeno poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka. To vam lahko opravi le oseba z izobrazbo medicinske, mikro­biološke ali toksikološke smeri. Pri izdelavi ocene varnosti gre za zbiranje podatkov za dokazovanje, da je kozmetič­ni izdelek varen. Dokumentacija se mora pri proizvajalcu hraniti še deset let po datumu, ko je bila zadnja serija iz­delka dana na trg, in mora biti razpoložljiva na vpogled ob morebitnem nadzoru. Kozmetični izdelek mora biti tudi ustrezno označen z navedbo zakonsko obveznih podatkov. Pri poimenovanju sestavin se uporablja mednarodna no-menklatura (ime INCI). Proizvodnja kozmetičnih izdelkov mora potekati v skladu z načeli dobre proizvodne prakse. Pomoč pri vzpostavitvi dobre proizvodne prakse je na vo­ljo v gradivu Kozmetika - Dobra proizvodna praksa (GMP) - Smernice za dobro proizvodno prakso (ISO 22716:2007), ki je v slovenskem jeziku in se lahko kupi pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST). Proizvodnja kozmetičnih izdelkov ni osnovna dejav­nost. Če izdelujemo in dajemo na trg kozmetične izdelke iz čebeljih pridelkov, moramo imeti ustrezno registrirano dejavnost (s. p. ali d. o. o.). Dejavnost izdelave mila na tra­dicionalni način je možna tudi kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Pri tem moramo upoštevati pogoj, da se smejo uporabljati samo rastlinska olja, maščobe, dišavnice, ete­rična olja, mleko, pepel, čebelji vosek in smola, ki so pri­delani ali nabrani na lokalnem trgu, ter lug. Nadzor nad kozmetičnimi izdelki izvaja Zdravstveni inšpektorat RS. Za dodatne informacije smo vam na voljo svetovalci JSSČ. Dr. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Povprečna maloprodajna cena medu slovenskega porekla na trgovskih policah v avgustu več kot 14 evrov! Za primerjavo smo preverili cene medu ne cene so izračunane po metodologiji medu ne prodajajo pod ceno medu na slovenskega porekla na naših trgovskih povprečja na vzorcu ponudbe 48 različnih trgovskihpolicahslovenskihtrgovcevin policah. Povprečna cena medu sloven-medov in preračunane na 1000 g in 900 g. s tem poskrbijo za ekonomičnost svojega skega porekla pri trgovcih znaša 15,67 Upoštevan je samo med slovenskega pore-čebelarstvatudiobslabihletinah. EUR/1000 g oz. 14,10 EUR/900 g. Povpreč-kla. Čebelarjempriporočamo,dasvojega ČZS IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kakovost in varnost čebeljih pridelkov v letu 2020 dr. Nataša Lilek in dr. Andreja Kandolf Borovšak svetovalki JSSČ za varno hrano natasa.lilek@czs.si V skladu z Uredbo o izvajanju Programa ukrepov na po­dročju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022 in Programa podpore laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov so se v okviru treh različnih sklopov v letu 2020 izvajale naslednje analize: sklop 1: analiza kakovostnih parametrov v medu po Pravilniku o medu (vsebnost vode in HMF-a, električna prevodnost, pelodna analiza, senzorična analiza); sklop 2: analiza ostankov akaricidov (amitraz in metaboliti, kumafos, timol) in antibiotikov (tertaciklinov, sulfonamidov, aminoglikozidov) v medu; sklop 3: analiza ostankov akaricidov (amitraz in metabo­liti, kumafos, timol) v cvetnem prahu, propolisu in vosku. Med, ki se daje v promet, mora glede kakovosti ustrezati zahtevam Direktive 2001/110/ES Sveta z dne 20. decembra o medu in Direktive 2014/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja o spremembi Direktive o medu; Pravil­nik o medu, 2011, s spremembami 2015. Za med je tudi na podlagi Uredbe komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. decembra 2009 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora predpisana najvišja mejna vrednost (MRL) ostankov po upo­medu pa je vsebovalo več kot 17,1 % vode. Vsebnost vode je eden izmed pomembnih kriterijev kakovosti medu, po­memben za določanje roka uporabnosti medu, saj lahko med, ki ima preveč vode, fermentira. Zrel med ima na­vadno manj kot 18,6 % vode, če je vode več kot 17,0 %, se lahko začne proces fermentacije (vrenje). 80 % vzorcev medu je vsebovalo manj kot 2,00 mg/kg HMF-a, kar nakazuje na to, da so bili vzorci medu sveži in primerno shranjeni. Največja določena vsebnost HMF-a je znašala 6,23 mg/kg. Vsi vzorci so glede na vsebnost vode in HMF-a ustrezali zakonodaji. Pelodna analiza in senzorična analiza: Določitev vrste medu ni vedno preprosta, kar se je pokazalo tudi v naši raziskavi, saj je 17 vzorcev medu imelo napačno označeno vrsto, 11 vzorcev pa vrste ni imelo označene. Značilnost medu slovenskega porekla je prisotnost peloda pravega kostanja v medu, kar se je pokazalo tudi v analiziranih vzorcih medu. Večina vzorcev je imela prav dobre senzo­rične lastnosti za ocenjevano vrsto medu. Vzorcev z odlič­nimi senzoričnimi lastnostmi za ocenjevano vrsto medu je bilo 12,0 %, 14,7 % vzorcev je imelo dobre senzorične la-stnosti za ocenjevano vrsto medu, 5,3 % pa manj značilne senzorične lastnosti za ocenjevano vrsto medu. 50,0 44,0 45,0 40,0 35,0 30,0 25,0 rabi zdravila v veterinarski medicini, ki jo Evropska skupnost sprejme kot zakonsko dovoljeno ali priznano kot sprejemljivo v ali na živilu. Za cvetni prah, propolis in vosek najvišjih do- voljenih mejnih vrednosti za zdaj še ni predpisanih. Odstotek vzorcev (%) 20,0 15,0 10,0 5,0 Vzorčenje 13,0—14,0 14,1—15,0 15,1—16,0 16,1—17,0 17,1—18,0 18,1—19,0 19,1—20,0 Odstotek vode v medu (%) Vzorce čebeljih pridelkov so vzorčili čebelarji sami. Zbirali Odstotek vzorcev glede na vsebnost vode v medu smo jih naključno glede na prostovoljno odločitev čebelar­jev. Zbranih je bilo 75 vzorcev medu za sklop 1, 100 vzorcev medu za sklop 2, 30 vzorcev voska, 10 vzorcev propolisa in 10 40,0 vzorcev cvetnega prahu osmukanca (za sklop 3) iz različnih 35,0 34,7 33,3 statističnih regij Slovenije. Analize sklopa 1 so bile izvedene na ČZS, sklopa 2 na Kmetijskem inštitutu in Veterinarski fa- kulteti, sklopa 3 v laboratoriju Neotron SpA (Italija). Odstotek vzorcev (%) 30,0 25,0 20,0 15,0 Rezultati analiz sklopa 1: Analiza kakovostnih parametrov medu 10,0 5,0 0,0 vsebnost HMF-a v medu (mg/kg) Vsebnost vode in HMF-a: Največ vzorcev medu je vse­ bovalo med 14,1 in 16,0 % vode (74,7 %), 10,7 % vzorcev Odstotek vzorcev glede na vsebnost HMF-ja v medu IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Pravilnost označevanja medu:Vsem vzorcem smo pre­verili tudi ustreznost označevanja. Pri označevanju se še zmeraj pojavljajo napake, najpogosteje manjka ali je nepo­polno zapisan kakšen od obveznih podatkov, najpogosteje neto količina, sledijo neuporaba prelepke medu, navedba roka uporabnosti in serije oz. lota medu. V manjšem številu vzorcev so pomanjkljivo zapisani samo ime izdelka, podat­ki o pridelovalcu medu, manjka navedba porekla medu. V primerih ročnega zapisa podatkov pa je potrebna pazljivost za razločen zapis obveznih podatkov. Od 75 vzorcev medu je bilo ustrezno označenih 24 vzorcev, 14 vzorcev pa sploh ni bilo označenih. Rezultati analiz sklopa 2: Analiza ostankov zdravil v medu 61 vzorcev medu ostankov timola, kumafosa in amitraza ni vsebovalo oz. so bile vrednosti pod mejo kvantitativnega določanja (amitraz: LOQ = 0,01 mg/kg, kumafos: LOQ = 0,009 mg/kg, timol: LOQ = 0,07 mg/kg). Prisotnost ostankov kuma­fosa je bila določena v osmih vzorcih medu v območju 0,018 do 0,056 mg/kg. Vzorcev, ki so vsebovali ostanke amitraza, je bilo 31, vsebnosti so se gibale med 0,01 in 0,12 mg/kg. Pri štirih vzorcih medu pa so bili zaznani tudi ostanki timola v koncen­tracijah od 0,08 do 0,17 mg/kg. V skladu z Uredbo komisije (EU) št. 37/2010 je najvišja dovoljena vsebnost kumafosa v medu 0,1 mg/kg in amitraza 0,2 mg/kg. Za timol slovenska in EU zakonodaja ne predpisujeta najvišje dovoljene vredno­sti (MRL), kljub temu pa lahko timol vpliva na okus medu. Zakonodaja v Švici predpisuje MRL za timol 0,8 mg/kg, kar je vrednost, ki je še sprejemljiva, da ne vpliva na senzorične lastnosti medu. V nobenem vzorcu medu niso bili ugotovlje­ni ostanki antibiotikov. Testirali so tri skupine veterinarskih zdravil v medu, ki skupaj vsebujejo kar 17 različnih učinkovin. Rezultati analiz sklopa 3: Analiza ostankov zdravil v čebeljih pridelkih Cvetni prah osmukanec:V 60 % vzorcev cvetnega prahu dokazljivih ostankov analiziranih akaricidov nismo zaznali oz. so bili pod mejo določljivosti naprave. V 40 % vzorcev so bili ugotovljeni ostanki amitraza in kumafosa, v dveh vzor­cih smo ugotovili visoko vsebnostkumafosa(0,093 mg/kg) in amitraza (0,42 mg/kg). Propolis: V povprečju so vzorci propolisa vsebovali 1,31 mg kumafosa/kg, 5,31 mg amitraza/kg in 36,6 mg timo-la/kg. Najvišja ugotovljena vrednost kumafosa v propo­lisu je znašala 4,4 mg/kg, amitraza 9,1 mg/kg in timola 239 mg/kg. Izkoristite brezplačne analize čebeljih pridelkov Obveščamo vas, da ČZS zbira vzorce medu za brezplačno analizo določanja kakovostnih in mikroskopskih la-stnosti medu ter vzorce cvetnega prahu, propolisa in voska za brezplačno analizo ostankov kemijskih sredstev za zatiranje varoj v medu. Čebelar je na leto upravičen do enega vzorca. Za izvedbo analiz potrebujemo 450 g medu ali 100 g cvetnega prahu/propolisa/voska. Več informacij na natasa.lilek@czs.si. 1 Ime živila OBVEZEN PODATEK 2 Neto količina OBVEZEN PODATEK 3 Rok uporabnosti lahko zapišemo tudi na spodnji način: Uporabno najmanj do konca decembra 2021 Uporabno najmanj do konca 2021 OBVEZEN PODATEK 4 Navodilo za uporabo NEOBVEZNO 6 Država izvora OBVEZEN PODATEK 7 Serija (lot) živila (NE) OBVEZEN PODATEK Obvezen podatek, kadar rok uporabnosti ni zapisan z besedami »uporabno najmanj do«, čemur sledi točen datum 8 Prelepka OBVEZNO nosilca živilske dejavnosti OBVEZEN PODATEK Obvezne informacije morajo biti označene na dobro vidnem mestu, tako da so zlahka vidne, jasno čitljive in neizbrisne. Ne smejo biti prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi gradiva manj opazne. Velikost črk, označena pod številko 6 (na zgornji sliki), mora biti vsaj 1,2 mm. Ime živila in neto količina morata biti zapisana v istem vidnem polju. SLOVENSKI ČEBELAR CXXII.LETNIK – LETO 2020 Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped. Alauf, Marko: Botanični vrt 210 let varuh biološke Uvodnik ................................................................................... 229 raznolikosti – tudi čebel ......................................................... 278 Arh Ivanšek, Marija: Praženi jurčki, lisičke in šampinjoni s fižolom in gozdnim medom ................................................................. 315 Auguštin, Vlado: Sprejete spremembe Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege ................................................................... 26 NOVO – interaktivni svetovalec ..............................................26 Pomen vode za čebele .............................................................. 41 Spomladansko krmljenje čebel ...............................................43 Prodaja in promet čebeljih družin ........................................ 109 Čebelarska konferenca Evropskega združenja profesionalnih čebelarjev ........................................................141 Vpliv krmljenja z različno koncentracijo sladkorne raztopine na čebeljo družino .................................................205 Strokovna razprava o ekološkem čebelarstvu ...................... 272 Zamenjava in taljenje starega satja .......................................302 Čebele v zimskem obdobju .................................................... 307 Ugotavljanje stanja družine med prezimovanjem brez vznemirjanja .................................................................... 331 Načini taljenja voščin ............................................................... 333 Auguštin, Vlado, Aleš Bozovičar in Brane Borštnik: Dobra čebelarska praksa zatiranja varoj ..............................300 Auguštin, Vlado in Simon Golob: Kako se s čebelami prebiti čez muhasto pomlad ................. 108 Begeš, Gaber: Obeležje čebelam ob praznovanju Čebelarskega društva Jesenice ................................................80 Bevk, Danilo: Svetli in temni zemeljski čmrlj (Bombus lucorum/terrestris) ........................................................48 Vrtni čmrlj (Bombus hortorum) …...............................................77 Pomladanski zemeljski čmrlj (Bombus pratorum) ..................114 Veliki črno-rdeči čmrlj (Bombus lapidarius) ….........................144 Rjavi čmrlj (Bombus pascuorum)...............................................178 Travniški čmrlj (Bombus humilis) ...........................................208 Drevesni čmrlj (Bombus hypnorum) ….....................................242 Temnokrili zemeljski čmrlj (Bombus argillaceus) ..................280 Zlatopasi čmrlj (Bombus haematurus)…....................................312 Sivi čmrlj (Bombus sylvarum)....................................................341 Borko, Marko: Podpisano pismo o nameri o skupnem prizadevanju za ureditev območja Lanšprež … ..............................................20 Druga obeležitev razglasitve svetovnega dneva čebel ...........52 Slovesnost ob 140-letnici kranjske čebele ...............................52 Na Svetu za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju o označevanju medu ................................................................. 75 Nova predsednica nadzornega odbora Helena Kokot .........149 Izvedli 87 praktičnih delavnic …............................................. 252 Društvo Urbani čebelar prejelo plaketo glavnega mesta Ljubljana 2020 … .......................................................... 282 Ansambel Saša Avsenika posnel video Čebelarske pesmi – himne čebelarjev ................................... 283 Borko, Marko in Franc Šivic: Novice iz sveta …....................................................................... 175 Borštnik, Brane: Pridelava cvetnega prahu rešuje ekonomiko čebelarjenja ........................................................... 70 Bozovičar, Aleš: Pogozdovanje z medovitimi rastlinami .................................25 Uvodnik ...................................................................................... 33 Ocena čebelarske pašne sezone 2020 ....................................271 Donacije ČZS v letošnjem letu ............................................... 347 Bozovičar, Aleš in Klementina Vrhovec: Cenejša in preprostejša uporaba elektronskih čebelarskih tehnic .................................................................... 217 Brus, Robert: Smreka in jelka v naših gozdovih ...........................................139 ČD Domžale: O zavrženem čebeljem satju v naravi ................................... 330 ČD Kamnik: 115 let delovanja ČD Kamnik in odkritje kipa Antonu Janši ........................................................................... 246 Čebelarska zveza Slovenije: Pomembne informacije o vplivu epidemije in ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom na čebelarstvo ...........................................100 Pomembne informacije o vplivu epidemije covida-19 na čebelarstvo ........................................................................... 131 ČZS za reševanje problematike epidemije covida-19 namenila donatorska sredstva domovom starejših .............134 Povprečna maloprodajna cena medu slovenskega porekla na trgovskih policah v avgustu več kot 14 evrov! ...................................................................... 234 Franc Šivic prejel nagrado Petra Pavla Glavarja ..................248 Vselitev kranjske sivke v slovenski čebelnjak in delavnica za veleposlanike na Veleposlaništvu žRS v Pragi ...................................................251 Dobrodelni pohod in prireditev »Korak zase – korak za sladkorčke« … ...................................................................... 263 Povprečna maloprodajna cena medu slovenskega porekla na trgovskih policah v avgustu več kot 14 evrov! ...................................................................... 277 Povprečna maloprodajna cena medu slovenskega porekla na trgovskih policah v avgustu več kot 14 evrov! ......................................................312 Povprečna maloprodajna cena medu slovenskega porekla na trgovskih policah v avgustu več kot 14 evrov!..... 336 Debelak, Marjan: Franc Šivic: Moje življenje s čebelami ........................................143 Dimc, Barbara: IV. Festival čebelarske pesmi Lukovica 2019 ..........................24 V brajici izdana predstavitvena brošura o slovenskem čebelarstvu in čebeljih pridelkih .............................................85 69. občni zbor ČZS – za predsednika ponovno izvoljen Boštjan Noč ................................................................. 99 Obeležitev tretjega svetovnega dneva čebel ......................... 180 Pomen članstva v ČD in ČZS .................................................. 327 Loterija Slovenije in ČZS z roko v roki za večjo ozaveščenost o čebelah med ranljivimi skupinami postavili čebelnjak ................................................................... 348 Drmaž, Marica: Medeni mafini .......................................................................... 20 Mlečni sladoled z medom ....................................................... 212 Drolc, Gregor: 80-letni jubilej Franca Šivica ..................................................211 Dr. Trajče Nikoloski: Medovite rastline ................................... 241 Esenko, Ivan: Čebelarjeva opravila v januarju ................................................15 Čebelarjeva opravila v februarju .............................................49 Čebelarjeva opravila v marcu ..................................................78 Čebelarjeva opravila v aprilu .................................................. 115 Čebelarjeva opravila v maju ....................................................146 Čebelarjeva opravila v juniju ..................................................176 Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu ................................209 Čebelarjeva opravila v septembru ......................................... 245 Čebelarjeva opravila v oktobru ..............................................280 Čebelarjeva opravila v novembru ...........................................313 Čebelarjeva opravila v decembru ........................................... 342 Golob, Simon: Vpliv elektromagnetnega sevanja na čebele in druge opraševalce ............................................................................ 11 Preprečevanje rojenja ......................................................... 136 Moderirana okrogla miza o različnih panjskih sistemih ter panjih iz umetnih materialov ....................... 169 Čebelji strup in njegovo pridobivanje: ............................. 202 Zaključena natečaja poslikave panjskih končnic .............221 Čebelji rop – kdaj nastane in kako ga preprečimo ........... 231 Kako v pozimi zaščititi čebele pred škodljivci ..................332 Golob, Simon, Blaž Sobočan, Jure Andrejka, Vid Glinšak, Stanislav Kitak, in Patricija Ratej: Priporočene cene medu in stroški čebelarjenja ................... 232 Gostišče Draga: Čokoladna salama z medom .................................................248 Grašič, Alenka in Ksenija Habjan: Podjetje BSH in ČZS skupaj v projekt #začebele .................. 349 Gregori, Janez: Vprašanja parjenja v sorodstvu pri čebelah .......................... 111 Mano izločajo tudi bolšice ..................................................... 168 Ponarejanje čebeljega voska ima že dolgo brado .................306 Gril, Avgust: Lanšprež – dolgoletne sanje in trenutki, ko sanje postanejo stvarnost .................................................................. 20 Groot, Maarten de, Simon Zidar, Danilo Bevk, Metka Pislak Ocepek in Mojca Pibernik: Sodelujte pri iskanju azijskega in orientalskega sršena ......172 Jenčič, Vlasta, Alenka Jurić in Lucija Žvokelj: Zakonodaja na področju zdravil za zatiranje varoj (Varroa destructor) v državah Evropske skupnosti ................268 Jenčič, Vlasta, Mira Jenko Rogelj, Anita Vraničar Novak: Poapnela zalega čebelje družine ........................................... 198 Jenčič, Vlasta in Metka Pislak Ocepek: Nosemavost .............................................................................. 163 Jenko Rogelj, Mira: Zatiranje varoj pri rojih in ometencih v maju .......................137 Jurić, Alenka: Zdravila za zdravljenje varoze čebel v letu 2020 ...................195 Ne pozabimo na zimsko zatiranje varoj ...............................299 Juvanec, Borut: Čebelarstvo na seznam Unesca ..............................................340 Kandolf Borovšak, Andreja: Zagotavljanje sledljivosti pogoj za dajanje čebeljih pridelkov v promet ..................................................................... 4 Zagotavljanje pristnosti medu .............................................. 109 Sladkorji v medu ..................................................................... 274 Simpozij o apiterapiji.............................................................. 346 Kavčič, Peter: Uspešna prva sezona urbanega čebelarjenja ..........................51 Klemenčič Štrukelj, Nataša: Dan čebelarskega turizma 2019 ..............................................23 Predstavitev ukrepov Tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev in Racionalizacija sezonske selitve panjev ............................................................................. 55 Čebelji pridelki in izdelki so odlično darilo za različne priložnosti ............................................................................... 309 Pristop h kupcu doma ali na stojnici ..................................... 339 Korošec, Mojca: Odlična kakovost slovenskega ekološkega medu potrjena na mednarodnem ocenjevanju BiolMiel 2019 ............................................................................ 118 Kotnik, Matej: Uvodnik .................................................................................... 193 Kozmus, Peter: Kako se je v zadnjem obdobju spremenil globalni trg z medom .................................................................................... 73 Na čistost kranjske čebele moramo biti vseskozi pozorni ..................................................................... 206 Na ApiSloveniji v malem 2020 smo podelili priznanja najboljšim vzrejevalcem matic v preteklem obdobju ............................................................... 267 ČZS je tudi v letu 2020 izvedla menjavo čebeljih matic .......................................................... 308 Kozmus, Peter in Andreja Kandolf Borovšak: Rezultati raziskovalnega projekta Uporaba hmeljnih pripravkov za ekološko zatiranje varoj ..................................138 Lešnik, Vida in Mateja Ratiznojnik: Čiščenje in razkuževanje čebelarske opreme ...................... 104 Levstek, Matej: Razvoj inovativnega 2/3 LR-satnika ali Multitudo non est sequenda .....................................................13 Lilek, Nataša: Ekonomičnost osmukalnikov za cvetni prah ......................... 12 Srečko Mazgan iz Radelj ob Dravi in Jože Vidovič iz Apač državna prvaka ............................................................ 25 Kaj je pokazala analiza čebeljih pridelkov? ............................46 Andreja Kandolf Borovšak postala doktorica znanosti .........53 Nataša Lilek postala doktorica znanosti ...............................119 Pivovarna Laško Union in Čebelarska zveza Slovenije pišeta medeno zgodbo ............................................................ 179 Označevanje imena izdelka, sestavljenega iz čebeljih pridelkov in drugih živilskih sestavin .................................. 310 Koristi uživanja cvetnega prahu ............................................ 311 Državno senzorično ocenjevanje medu ................................319 Čebelji pridelki kot sestavina v kozmetičnem izdelku......... 336 Pozitivno sprejet predlog o ustanovitvi konzorcija nosilcev evropsko zaščitenih živil in izdelkov ...................... 345 Lilek, Nataša in dr. Andreja Kandolf Borovšak: Kakovost in varnost čebeljih pridelkov v letu 2020 ...............337 Luznar, Erik: Čebelarjenje na Havajih ............................................................. 6 Magdič, Tanja: Dan shem kakovosti in slovensko kosilo z Urošem Štefelinom ................................................................ 21 Iz strokovne razprave Dobre prakse trženja čebeljih pridelkov ..................................................................... 22 Poročanje pavšalnega nadomestila .........................................26 Povprečna cena medu v prodaji na drobno v letu 2019 ........118 Vrednotenje čebeljih pridelkov in cena na trgu ....................135 Kako izstavimo račun proračunskemu uporabniku ........... 150 Ustvarimo dodatni dohodek s pomočjo turistične ponudbe ................................................................................... 235 Razpis za nepovratna sredstva za razvoj nekmetijskih dejavnosti ......................................................... 250 Kaj embalaža sporoča potrošnikom ..................................... 276 Uvodnik .................................................................................... 325 Majerle, Jurij: 100 let organiziranega čebelarstva na Kočevskem in priprave na 120-letnico ......................................................... 51 Miljuš Herman, Sanja: Pomgradov čebelnjak .............................................................. 178 Noč, Boštjan: Uvodnik ....................................................................................... 1 Program kandidata za predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča ........................................................... 36 Pobuda za enotno označevanje točnega porekla medu v EU – enakovredna projektu Svetovni dan čebel! ................................................................... 39 Pametna tehtnica BeeConn edinstvena na svetu ................ 104 Uvodnik ..................................................................................... 161 Čebelarska obleka – za ponos, za spoštovanje in za prepoznavnost slovenskega čebelarja! .........................317 Zgodovinski dan za slovensko čebelarstvo, predvsem apiterapijo .............................................................. 346 Normov, Dmitry Aleksandrovich in Evgenii Evgenievich Chesniuk: Raziskava o uporabi ozona (O3) v čebelarstvu ........................76 Oder, Franc: 15. obletnica prve peneče medice ........................................... 343 Olenik, Marjan: Himalajske orjaške čebele v Nepalu ........................................10 Ožura, David: Uvodnik ................................................................................... 293 Papež, Marjan: 3. Pislakov dan ......................................................................... 113 Pavlič, Jožef: Odkrili pomnik Petru Pavlu Glavarju in Glavarjevi lipi na Lanšprežu ..................................................................... 315 Podgoršek, Peter, Eva Cukjati, Jernej Bubnič in Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2019 ................................. 171 Praper, Pavel: Pobratenje ČD Mežica s čebelarji iz Smederevske Palanke .......................................................... 211 Prešern, Janez: Genetika in dedovanje pri čebelah ..........................................44 Prešern, Janez, Uroš Kur, Jernej Bubnič in Martin Šala: Litij, za blagor čebel in naroda? ............................................. 297 Pušnik, Vlado: Uvodnik ..................................................................................... 65 Reš, Mateja: Meden sirup borovih vršičkov ................................................119 Krompirjeva solata z glaziranimi redkvicami ......................154 Roštan, Jana in ČD Grosuplje: 110 let Čebelarskega društva Grosuplje ..................................18 Rudolf, Manca: Pustni krofki z medom in čokolado ........................................53 Samec, Tomaž: Terensko svetovanje čebelarjem v letu 2020 ..........................53 Pomlad in terensko svetovanje pri čebelarjih ........................88 Svetovanje terenskih svetovalcev s področja osnovne odbire in menjave matic v mesecu maju ................152 Izvajanje osnovne odbire in menjava matic – pomoč terenskih svetovalcev ................................................. 184 Možnosti pridobivanja propolisa v AŽ-panju ...................... 201 Karakterizacija čebeljih pridelkov – propolis (2017–2019) .............................................................................. 238 Senič, Lidija: Usposabljanja čebelarjev v času covida-19 ............................207 Za kratek čas postani čebelar – filmi v 360-stopinjski tehniki .......................................................... 252 Akcija PrvaČebela: postavljeni učni čebelnjaki za namen izvajanja čebelarskih krožkov ............................... 347 Sivec, Marija: Uvodnik ..................................................................................... 97 20 let društva Klub čebelarskih mojstrov Slovenije . ............. 117 Narejanje novih družin – ometenci .......................................166 Smodiš Škerl, Maja Ivana: Zakaj nastane trotovec ........................................................... 273 Smrkolj, Jožef: Predstavitev inovacije čebelarske tehtnice BeeConn ..........204 Stopinšek, Rihard: Povorka Čebelarstvo in čebelarska oprema skozi čas ........... 19 Strgulc, Tomo: Sto let Čebelarskega društva Tacen ........................................80 Subotič, Stanka: Uvodnik ................................................................................... 261 Süssinger, Aleš: Baškirija – najbolj bogata dežela z medom v Ruski federaciji ........................................................................ 8 Čebelja pot – evropska dobra praksa .................................... 148 Svečnjak, Lidija: Ponarejanje čebeljega voska in ukrepi za reševanje te težave modernega čebelarstva (I. del) ..............................304 Ponarejanje čebeljega voska in ukrepi za reševanje te težave modernega čebelarstva (II. del).............................. 334 Šalehar, Andrej: 250 let od imenovanja Antona Janše za cesarsko kraljevega učitelja čebelarstva ................................................144 Šimenc, Janez: Nova spoznanja iz življenja varoj in o njihovem zajedanju na čebelah (I. del) ................................................... 328 Šivic, Franc: Novice iz sveta .......................................................................... 77 Novice iz sveta ........................................................................ 142 Novice iz sveta ........................................................................ 242 Novice iz sveta ........................................................................ 270 Novice iz sveta ........................................................................ 301 Novice iz sveta ........................................................................ 330 Šivic, Franc in Borut Preinfalk: Novice iz sveta ......................................................................... 113 Šivic, Franc in Marko Borko: Novice iz sveta .......................................................................... 38 Šolar, Franci: Laški čebelarji smo zopet rojili ...............................................178 Štrukelj, Mitja in Igor Serša: Tomec, Anton: 80 let zaslužnega profesorja dr. Andreja Šaleharja ................17 Toplak, Ivan, Ivo Planinc, Suzana Skerbiš in Metka Pislak Ocepek: Okužba čebel z virusom kronične paralize ali zastrupitev (I. del) .............................................................. 196 Okužba čebel z virusom kronične paralize ali zastrupitev (II. del) ............................................................ 243 Trušnovec, Gorazd: Ljubo Struna 90-letnik ............................................................ 149 Ule, Irena: Potica malo drugače – jabolčna potica z medom .................................................................................... 82 Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: V veljavo stopila nova pravilnika o hudi gnilobi čebelje zalege in varozi ........................................................... 106 Uredništvo: Zahvala dr. Andreju Gogali ........................................................9 Morska sol v vodi za čebele .................................................... 106 Vedlin, Tatjana: Ekskurzija Slovenskih čebelarjev v Bosno .............................. 19 Vencelj, Janez: Uvodnik ................................................................................... 129 Svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu in medenih pijač z mednarodno udeležbo ......................................................... 316 Vertačnik, Jerneja: Predstavitev knjige Čevnice, motivika na panjskih končnicah iz zbirke Rudolfa Galoba ................ 247 Veterinarji za zdravstveno varstvo čebel na VF NVI: Ugotavljanje napadenosti z varojami v testnih čebelnjakih VF NVI ................................................................. 270 Vizjak Pavšič, Mojca: Andrej Šalehar: Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva ............... 279 Vreček Šulgaj, Jerica in Metka Pislak Ocepek: Huda gniloba čebelje zalege v slikah in številkah ..................67 Zidarič, Tjaša: Zbiranje predmetov za zbirko muzeja v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori ....................................... 345 Zorc, Minja, Tine Pokorn, Janko Božič in Peter Dovč: Slovenskim raziskovalcem uspelo sestaviti celoten genom kranjske čebele .............................................. 236 Zwitter, Matjaž: Ali nas čebele varujejo pred rakom? ....................................... 346 Žvokelj, Lucija, Anita Vraničar Novak in Jerica Vreček Šulgaj: Slikanje čebel z magnetnoresonančno mikroskopijo ........... 14 Antibiotiki v čebelarstvu .......................................................... 40 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vosek:77 % vzorcev voska je vsebovalo manj kot 1 mg kumafosa/kg, 13 % vzorcev voska je vsebovalo od 1,2 do 2,6 mg kumafosa/kg. Trije vzorci voska so vsebovali večjo količino ostankov kumafosa (13,9; 17,1 in 74 mg kumafosa/ kg). V povprečju v letu 2020 znaša vsebnost ostankov ku­mafosa v vosku 4,04 mg/kg, ostankov amitraza 0,18 mg/ kg in ostankov timola 12,03 mg/kg. Zaključki Vsi analizirani vzorci medu so ustrezali zakonodajni zah­tevi glede vsebnosti vode in HMF-ja v medu ter ostankov zdravil za zatiranje varoj. V nobenem vzorcu medu ni bilo zaznanih ostankov antibiotikov. Glede vsebnosti ostankov zdravil za zatiranje varoj v drugih čebeljih pridelkih (cvetni prah osmukanec, propolis in vosek) za zdaj najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov zdravil še ni predpisanih, vendar rezul­tati kažejo, da nas na tem področju čaka še veliko dela. V letu 2020 predvsem presenečajo rezultati ostankov vsebnosti amitraza in kumafosa v cvetnem prahu osmu­kancu, ki na splošno velja za najmanj obremenjen čebelji pridelek. Čebelarjem svetujemo, da izkoristite možnost brezplačnih analiz medu in čebeljih pridelkov. Čebelar­ji smo produktno odgovorni za svoje pridelke, zato nam morata biti pri njihovi pridelavi kakovost in varnost na prvem mestu. Celotno poročilo najdete na spletni strani ČZS www.czs.si/content/E15. Viri: Lilek, N., Kandolf Borovšak, A. (2020): Podpora laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov, Sklop 1, Analiza medu na kakovostne parametre. ČZS, Brdo pri Lukovici. Kmecl, V., Dolenc, J. (2020): Podpora laboratorijem za analizo čebeljih pridel­kov, Sklop 2, Analiza medu na ostanke zdravil za zatiranje varoj in antibio­tikov. Kmetijski inštitut Slovenije, Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Lilek, N., Kandolf Borovšak, A. (2020): Podpora laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov, Sklop 3, Analiza cvetnega prahu, propolisa in voska na ostanke zdravil za zatiranje varoj. ČZS, Brdo pri Lukovici. Pristop h kupcu doma ali na stojnici Nataša Klemenčič Štrukelj natasa.strukelj@czs.si svetovalka JSSČ za ekonomiko Čebelarji pri prodaji čebeljih pridelkov in izdelkov uporabljajo različne prodajne poti. Večina jih proda­ja na domu, tisti, ki ne zmorejo vsega prodati doma in ki imajo tržne viške, prodajajo prek trgovcev in trgovskih mrež. Seveda je odločitev posameznega čebelarja, na kakšen način se bo lotil trženja. Glede na to, da se več kot 80 % medu proda na domu, smo pripravili nekaj koristnih nasvetov za čebelarje. Poskrbite, da boste v svojem lokalnem okolju prepoznavni. Najmanj, kar lahko naredite za svojo prepoznavnost, je oglasna tabla. Pa ne za tiste, ki vas poznajo, ampak za mimoidoče, za potencialne kupce.Namestite tablo na ustrezno, vidno mesto. Obojestranski tabli po potrebi dodajte usmerjevalnike, svojo prepoznavnost boste okrepili s svetlobno tablo. Kupce boste pritegnili z urejenostjo prodajnega mesta, pa naj bo to prostor v domači hiši ali stojnica. Čebelarstvo predstavljamo mi sami in stranke najprej »kupijo« nas, šele nato pa tisto, kar prodajamo. Kupci bodo najprej opazili vas, zato poskrbite, da boste urejeni, vestni, natančni. V vaših izdel­kih se odraža podoba vas kot čebelarja. Tako vi kot vaši izdelki morate odražati visoko kakovost. Poskrbimo zapristne člove­ške vezi, s katerimi se lahko dokopljemo do kupca, ki se bo ve­dno znova vračal. Poudarek je na pristnosti odnosov, kupci so zelo dobri opazovalci in hitro prepoznajo razliko med iskreno in narejeno prijaznostjo. Med srečanjem s stranko so pomemb­ni dobro razpoloženje, nasmeh, pogled v oči ... Postanimo stro­kovnjaki za stranke, njihove potrebe, cilje in želje. Ni vsak pro-dajalec dober prodajalec. Dober prodajalec je prijazna oseba, ki pozna tržno blago in obvlada tudi sporazumevanje s kupci. Če imate le možnost, med člani čebelarstva izberite tistega, ki ima veselje in smisel za delo z ljudmi, je zgovoren in bo z veseljem tržil čebelje pridelke in izdelke. Vzemite si čas za pogovor s kupci. Kupci cenijo, da jim pri­sluhnete in upoštevate njihove predloge, pripombe. Če vam čas dopušča, izkoristite prednosti osebnega pristopa, odgovorite kupcem na vprašanja, ki jih imajo glede čebel in čebelarstva. Tega v velikih supermarketih ne bodo deležni. Izkoristite tudi vedno večjo javno prepoznavnost čebelarstva in skrb ljudi za preživetje čebel. Vedno več je ljudi, ki se zavedajo pomena čebel in so upravičeno zaskrbljeni za njihov obstoj. Z zastavljanjem vprašanj boste ugotovili, kakšna pričakova­nja imajo kupci. Pa ne le to, dobili boste širšo sliko o njih. Vsak-do ima določeno specifično znanje, ki ga boste lahko koristno IZ ZNANOSTI IN PRAKSE uporabili tudi sami pri trženju čebeljih pridelkov in izdelkov. Še tako »nesmiselno zamisel« boste znali obrniti v svojo korist, če ste le odprti za spremembe in novosti. Dolžino pogovora s kupcem lahko prilagajate z izmeničnim postavljanjem zasta­vljenih vprašanj: vprašanja zaprtega tipa, ko kupec odgovarja le z da ali ne, in vprašanja odprtega tipa, ko kupcu omogočimo, da izrazi svoje mnenje. Kupec naj bo v središču pozornosti, osredotočite se na nje­gova pričakovanja glede ponudbe čebeljih pridelkov in izdel­kov. Pri pogovoru s stranko se povsem osredotočite nanjo in na njene misli in pričakovanja glede izdelkov ipd. Pri tem ne poza-bite na težave, do katerih lahko pride, prav tako pa poskušajte rešiti morebitne pritožbe. V vsakem primeru morate stranki ponuditi ustrezno rešitev za njeno težavo. Ključ uspešne prodaje je vzpostaviti zaupanja vreden odnos. Še enkrat, ne pozabite, da stranka vedno natančno ve, kdaj ste iskreni in kdaj ne. Dajte kupcu vedeti, da cenite njegovo mnenje in znanje. Kaj je lepšega kot slišati kupca, ki vsepovsod razglaša hvalo vašemu medu. Pri prodaji čebeljih pridelkov in izdelkov pa ne pozabite poudariti pomena čebel pri opraševa­nju in pridelavi hrane ter ponudbe pristnega domačega sloven-skega medu. Čebelarstvo na seznam Unesca prof. dr. Borut Juvanec Institut za razvoj vernakularne arhitekture borut.juvanec@stoneshelter.org Unesco je Organizacija združenih narodov za iz­obraževanje, znanost in kulturo. To najpomemb­nejšo agencijo OZN sestavlja 195 držav, Slovenija je pristopila leta 1992 kot 167. članica. Čebelarska zveza Slovenije se je odločila za vpis čebelarstva na Seznam nesnovne dediščine zaradi razširjeno­sti in posebnosti slovenskega čebelarstva, ki uživa v svetovnem merilu zagotovo visok ugled. Za to so pomembni tako čebelarji, posamezniki, individual-ni strokovnjaki kot organizacija ČZS. Naše čebelar­stvo si to zasluži. Unesco pozna Seznam naravne in kulturne dedišči­ne, Seznam nesnovne dediščine pa še nekaj posebnih seznamov. Znamenitosti so tako zaščitene kot posebna vrednota narave in kulture, kar zagotavlja izvorno stanje spomenikov, znanj in značilnosti. Po zahtevnem postop­ku Unesco zastavljene cilje – varovanje – sproti preverja, tudi po vpisu v register. Prijavitelj mora vsakih nekaj let poslati poročila o poteku vpisa v praksi in o rezultatih, ki jih vpis prinaša. V primeru kršitev lahko vpis tudi izbriše. Seznam naravne dediščine predstavlja najpomemb­nejše posebnosti narave, ki so pomembne kot habitat, na­ravni pojav ali informacija o življenju. Seznam kulturne dediščine obsega mojstrovine človeške ustvarjalnosti, predvsem kot oblikovanje prostora. Najpogostnejši objek-ti so seveda arhitekturni. Seznam nesnovne dediščine predstavlja védenja, znanja in izvedbe na področjih, ki so pomembna za prostor, narode ali stroko. Razen tega obstaja še niz posebnih seznamov, ki določajo območja, parke, tudi pomembno pisno dediščino. Predhodni, po­ skusni seznami pa so tisti, o katerih postopki vpisov še tečejo. Prijave namreč pošiljajo države ali sklop držav, Ko-mite za vpis predloge preverja na kraju samem in v okviru pomembnosti v svetovnem merilu, po končanem postop­ku tudi sprejme in vpis izvrši. Slovenija ima tako štiri vpise: enega kot naravno dedi-ščino, dva kot znanja in izkušnje ter enega kot območje s pomembnimi značilnostmi. Škocjanske jame so podzem-ski biser kraškega sveta z jamami, reko in drugimi kra­škimi značilnostmi, kot so kapniki, ponve, prehodi, jeze­ra. Ne nazadnje v njih reka Reka izgine, potem pa se spet pojavi ob morju, kjer predstavlja vir pitne vode za Trst. Sistem je bil vpisan v Unesco leta 1986. Prazgodovinska barja s kolišči na Igu (Ljubljansko barje) je projekt šestih držav, za Slovenijo pa je najpomembnejši element leseno kolo, ki je staro 5200 let. Hranijo ga v muzeju na Vrhniki. Barja so bila vpisana leta 2011. Živo srebro je pomembna dediščina Idrije in španskega Almadena. Gre za princip pridobivanja, vpis pa ohranja tudi podzemske rove, ki so pod Idrijo izjemno razvejani v nekaj deset ravneh. Vpis je bil izveden leta 2012. Suhozid je od leta 2018 vpisan kot znanje in tehnike gradnje suhozida (13. seja Medvladnega komiteja za varovanje nesnovne kulturne dediščine, Ma-uritzius, No. 01393). Opis suhozida je po tem dokumentu: »Gradnja suhozida obsega znanje sestavljanja kamna in njegovo prekrivanje brez veziva. Stabilnost konstrukcij je zagotovljena s skrbnim izborom materiala. Suhozid dolo-ča značilne krajine s postavitvami bivališč, gospodarskih objektov in oblikuje krajino s svojimi značilnimi struktu­rami. Te dokazujejo metode in prakse, ki so jih uporabljali ljudje od prazgodovine do danes za organizacijo življenj­skega in delovnega prostora z optimizacijo lokalnih, na­ravnih virov« (prevod: B. Juvanec). Predhodni poskusni seznam dediščine ima z dodatni-mi predlogi za nove vpise kar nekaj dediščine Slovenije: Bolnišnica Franja, Plečnikova Ljubljana, Pot miru (Javor-ca), Fužinske planine, Matični Kras, Škofjeloški pasijon, kurenti in klekljanje pa biosferna območja (Julijske Alpe, IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kras, Obsotelje s Kozjanskim in Mura), prvinski bukovi gozdovi (Krokar in Snežnik) in geoparka Karavanke ter Idrija. Unescov seznam kulturne, naravne in nesnovne dedi-ščine obsega danes z vsega sveta 1121 vpisov. Sam sem imel čast, da sem sodeloval pri vpisu dveh, ki sta danes uspešno uvrščena na Unescov seznam. Za vpis Škocjanskih jam sem leta 1982 pripravil grafično gradivo za predstavitev, za suho­zid pa sta kolegici na SPS, Société scientifique internationale pour l‘étude pluridisciplinaire de la Pierre Seche iz Marseil-la, pisali vlogo tudi na temelju mojih besedil. Predlog smo potrdili na kongresu SPS v Argostoliju, Grčija 2017. Čebelarstvo je zahteven sestav dejavnosti na svojem po­dročju, ki se vse nanašajo na življenje in delo čebele ter če­belarja, a imajo različne smisle, dejavnosti in rezultate. Se-znam registriranih enot nesnovne dediščine za čebelarstvo obsega na Ministrstvu za kulturo RS naslednje elemente: • čebelarstvo (pod številko 66), • prevozno čebelarstvo (70), • gradnja panja in čebelnjaka (73), • vzreja čebeljih matic kranjske čebele (74), • apikultura (79). Vpis predstavlja priznanje izbrani stroki za stanje na področju, za preteklo delo in profesionalne dosežke, predvsem pa za njen pomen v kulturi in razvoju družbe. Vpis predstavlja tudi spodbudo za nadaljnje delo, ne le za ČZS, temveč za vse deležnike. Namen vpisa je razširjanje védenja o čebelarstvu, o de­lovanju in njegovem pomenu v družbi. Poudarek je na de­lovanju področja, tako preteklega kot tekočega, predvsem pa tudi prihodnjega, ki ga mora prijavitelj načrtovati že v prijavi. Namen vpisa je potrditev definicije čebelarstva, ki imaelementeprehranjevanja,zdravja,agronomije,ekolo­gije, gospodarstva, oblikovanja in arhitekture, slikarstva, s panjskimi končnicami pa je imelo nekdaj tudi pomem­ben element obveščanja, ki je bil izjemen del ozaveščanja ljudi, ko še ni bilo javnih občil, kot jih poznamo danes. Če­belarstvo ni izkoriščanje čebel, je dvosmeren krog aktiv­nega sodelovanja med čebelo in človekom, kjer obe strani usklajeno delujeta in pospešujeta svoje delovanje. Pomen vpisa je širše poznavanje v javnosti, dvig vredno­sti čebelarstva, ki ni le obrt, ampak pomemben del naro-dove kulture na področjih kmečkega dela, gospodarstva, oblikovanja, arhitekture, slikarstva, tudi humanizma. S čebelnjakom vpliva tudi na oblikovanje kulturne krajine. Odgovornosti prijavitelja za vpis in po njem so spo­štovanje načel Unesca, humano izvajanje prijavljenih delovanj in razvijanje vsega dela na svojem področju. Delovanje ČZS poteka v tem smislu ves čas, in to v or-ganizaciji dejavnosti, v strokovni pomoči čebelarjem in uporabnikom, v izobraževanju in v napredku stroke, ki ključno vpliva tudi na razvoj družbe. Pravice vpisa na Seznam nesnovne dediščine so ome­jene. Medtem ko lahko imetnik vpisa na Seznam svetov­ne dediščine nosi znak Unesca vedno in povsod, ga lah­ko imetnik Seznama nesnovne dediščine uporablja le za vnaprej odobrene akcije, ki so časovno omejene. ČZS bo lahko torej uporabljala znak Unesca na akcijah, ne pa ve­dno in povsod. Delovanje ČZS pa je stalno, tako da je to le formalni zadržek, ki ga je mogoče s pametno organizacijo poenostaviti. Vodstvo ČZS to zna. Sivi čmrlj (Bombus sylvarum) doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Sivi čmrlj je poleg pomladanskega zemeljskega čmrlja naš najmanjši čmrlj. Oprsje je pokrito s sivimi dlačica-mi, osrednji del hrbta pa je črn. Zadek je črno-siv, konica pa rožnato oranžna. Prepoznamo jih lahko tudi po tonu brenčanja, ki je višji od drugih čmrljev. Gnezdijo veči­noma pod zemljo, v opuščenih gnezdih malih sesalcev. Gnezda lahko štejejo tudi 150 osebkov. Vrsta je razširjena po vsej Sloveniji, vendar je vse bolj redka, kar velja za ve­liko vrst čmrljev. V Evropi namreč populacije upadajo kar pri polovici vrst čmrljev, pri četrtini vrst tako izrazito, da jim grozi izumrtje. S sivim čmrljem zaključujem predstavitev 11 bolj po­gostih in lažje prepoznavnih od 35 vrst čmrljev, ki so bile doslej najdene v Sloveniji. V naravi jih bomo lahko spet opazovali spomladi, do takrat pa vabljeni k spremljanju zanimivosti iz življenja opraševalcev na posebnem porta­lu Čmrljica: www.facebook.com/cmrljica. Foto: Blaž Koderman DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v decembru Ivan Esenko – Ljubljana ivan.esenko@gmail.com V tem prvem zares pravem zimskem mesecu so če­bele v globokem zimskem mirovanju. Zimska gruča deluje kot popolna energetsko varčevalna naprava, ki bi ji težko našli primerjavo. Celotna družina je kot dovršen organizem, ki vedno znova potrjuje, da posamezna čebela nikoli ne bi preživela, temveč je kot posameznica med evolucijo postala samou­meven del skupnosti. Smotrna uporaba medenih zalog čebelam omogoča ravno pravšnje ogrevanje njih samih, ne pa tudi prostora, v katerem so. To potrjujejo tudi čebele, ki včasih zgradijo satje kar prosto na vejah, kamor je sedel roj, in ob ugodnih dejavnikih milih zim nekaterim takšnim družinam celo uspe preživeti. Kot odmev iz pradavnine, ko so čebele živele v prijaznejših podnebnih pogojih in še niso toliko potrebovale zatočišč pred dejavniki vre­mena, kot jih potrebujejo danes. Znotraj zimske gruče so temperature znatno višje kot tiste na skrajnem robu, kjer se lahko čebele soočajo celo s temperaturami ledišča, vendar jim s sprotnim prehaja­njem iz zunanjega roba gruče v ogreto notranjost uspešno kljubujejo. Ob optimalnem zdravstvenem stanju in zado­stnih zalogah hrane bodo dočakale pomlad. Čebele pa so ta čas izpostavljene nevarnostim, ki jim pretijo iz okolja. Resno jih lahko ogrozi hrup, ki nanje vpliva tako, da zapu-ščajo gručo, vznemirjene pa porabijo tudi več zimskih za-log, zaradi česar imajo večje potrebe po izletavanju. Hrup je velikokrat podcenjen »tihi« sovražnik čebel. Čebele, ki imajo zaradi vsiljene dejavnosti in posledično povečane porabe hrane polna prebavila, prisili, da izletavajo, da bi se iztrebile tudi v neprimernem času, ko so zunanje tem­perature nizke ali trajajo prekratek čas. Posebno v zimah, ki so zaznamovane z dolgotrajno snežno odejo, pročelja čebelnjakov rade obiskujejo sinice. S trkanjem na brado panjev privabijo posamezne čebele, ki končajo v njihovih kljunih. Sinice, ki sodijo med zelo zaželene sosede in jih zato seveda ne preganjam, odvra-čam od čebel s pomočjo različnih strašil. Najboljša rešitev pa se mi zdi, da jim blizu, vendar ne v neposredni bližini čebelnjaka obesim na vejo kos loja, s čimer zanesljivo pre­polovim njihove obiske. Da naj bi čebele pozimi ogrožal tudi veliki detel (Dendrocopos major), kot se sliši od posa­meznih čebelarjev, za moje stojišče ne bo držalo. Ta ptič Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko Moje stojišče s panji votlaki, ki so mi do sedaj veliko povedali o čebelah. Seveda ni moj namen, da bi nagovarjal čebelarje, naj čebelarijo s takšnimi panji in se odrečejo preizkušenim panjem s premakljivim satjem, kajti to bi bil velik korak nazaj. Ti panji so del poskusa, v katerem ima glavno besedo biologija, ne tehnologija. Zimski čas je seveda za čebele čas preizkušenj, kar še posebej velja za votlake in tradicional­ne panje, ki so deležni minimalne pomoči in posegov čebelarja. Edini poseg so ukrepi proti varozi, vse drugo je opazovanje. Značilni ostanki siničje pojedine v snegu pred čebelnjakom. Velika sinica (Parus major) je nepogrešljiva v vsakem vrtu, še posebej pa v sadovnjaku. V času gnezdenja pospravi velike količine gosenic na sadnem drevju. Količina gosenic in druge žuželčje hrane, ki jo par znosi mladičem v gnezdo v enem samem dnevu, lahko preseže njuno telesno težo! Na to moramo pomisliti takrat, kadar nas pozimi pred čebelnjakom pričakajo sledovi hranjenja s čebelami, ki jih prikazuje fotografija. DELO ČEBELARJA Čebelarjevi vnuki (iz knjige Svet čebel, Družina 2018) se za čebele ne meni, res pa je, da je dvojna sprednja ste­na AŽ-panjev včasih premotila kakšnega, da je bobnal po panju. Detel je očitno zaznal votlost med dvema stenama in preverjal, kaj se skriva notri. Pri nas doma imamo v sa­dovnjaku čebele in velikega detla, ki je samo eden izmed pisane pernate druščine že desetletja, pa do sedaj še ni­koli nisem zaznal nobenih težav s tem barvitim predstav­nikom žoln. V čebelnjaku preventivno nastavljam pasti za miši in druge glodavce in pasti preverjam ob vsakem obisku. Nikoli pa jim ne nastavljam strupenih vab, ker bi s tem ogrozil tudi njihove plenilce, česar si zagotovo ne želim. Glodavci se radi naselijo tudi v panjskem opažu, s kate-rim sem zaščitil čebele. V njem si celo uredijo gnezda, kajti bližina čebel jim prija zaradi toplote, ki uhaja iz zim­ske gruče. Rovk ne zanima satje v shrambi, ki privablja glodavce, temveč čebele, ker so žužkojede živali. Vstopajo skozi panjska žrela, kar je zaradi njihove neznatne veli­kosti za te drobne sesalce lahek zalogaj. Če imam težave z njimi, kar pa ni tako pogosto, panjska žrela pripiram z zaporami. V decembru pri čebelah dejansko nimam česa početi, ker mi to preprečujejo nizke temperature, predvsem pa zato, ker v zimsko gručo ne smem drezati. Glede varoj se lahko prepričam tudi na panjski bradi, tako da jo privzdi­gnem in preverim, kaj se je nabralo v reži med njo in pa-njem. Najdem lahko tudi odpadle varoje, kar mi prikaže vsaj približno stanje o varozi (več o zatiranju varoj sem napisal pri novembrskih opravilih). Zima Včasih pa mi radovednost le ne da miru. Če rahlo pih­nem v žrelo panja in potem nanj prislonim uho, mi bo kot iz daljave šepetaje odgovoril šum, ki bo pomirjajoče utih-nil že čez nekaj trenutkov. Ali pa me bo glasno šumenje že ob prihodu opozorilo, da je s panjem nekaj narobe. Mor­da je družina izgubila matico, trpi za žejo ali celo lakoto? Zima je čas preizkušenj za čebele in za čebelarja. Zimski čas je primeren za izobraževanje. Med našo čebelarsko literaturo se najde prave bisere, pri čemer je primerna za učenje in obnavljanje znanja tako stara kot novejša. Nasveti, ki jih deli Fran Lakmayer v svojem zna­menitemUmnem čebelarju, so uporabni še danes, medtem ko se o zatiranju varoj izobražujem iz novejše, še najbolje iz najnovejše literature. Za takšna znanja je priporočljiva udeležba na predavanjih strokovnjakov oziroma izkuše­nih čebelarjev. Tovrstnega znanja ne more biti nikoli pre­več, šteje vsak nasvet, vsaka izkušnja. Ob zaključku leta in svojega pisanja te rubrike se iskre-no zahvaljujem uredništvu, ki mi jo je zaupalo, in vsem, ki ste jo prebirali. In posebna hvala vsem tistim, ki ste mi pisali ali telefonirali, mi postavljali vprašanja in seveda povedali tudi kakšno svojo izkušnjo. Ivanu Esenku se zahvaljujemo za ves trud in sodelo­vanje v letu 2020. Člani uredniškega odbora 15. obletnica prve peneče medice Obeležitev 15. obletnice izdelave prvih penečih medic lave penečih medic. Prve korake je najlepše opisala naša smo načrtovali na ČZS v Lukovici, kamor smo želeli pova-mentorica, ga. Silva Podlesnik, v prispevku za Zbornik biti vse čebelarje izdelovalce penečih medic kot tudi vse, vseslovenskega ocenjevanja medenih pijač 2006. Takrat smo ki so nam pomagali odkrivati pot do iskrivih mehurčkov. to edinstveno pijačo – pijačo tisočerih cvetov – še poime-Kot mnoga druga je tudi to srečanje preprečil koronavi-novali medena penina, kasneje pa smo jo morali preime­rus. Zato vam na kratko predstavljamo razvojno pot izde-novati v penečo medico. IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Prvo steklenico smo slovesno odprli na tiskovni konferenci na Martinov praznik, 11. novembra 2005, ob 14. uri v poročni dvorani Betnavskega gradu. Silva Podlesnik: Prvo ocenjevanje medenih penin So ljudje, ki so zadovoljni z vsem, kar jim življenje ponuja, in smo ljudje, ki iščemo nekaj več, hočemo nekaj novega, bolj­šega, posebnega, nepozabnega. Seveda smo pripravljeni za »tisto nekaj« marsikaj narediti, se žrtvovati, se dodatno učiti. Sreča je bila, da sem se pred tremi leti srečala s prav takšni-mi ljudmi čebelarji mariborske sekcije pridelovalcev medenih pijač, in zastavili smo si skupen cilj – pridelati prvo medeno pe­nino v Sloveniji. Ker so to čebelarji, ki so izvrstni pridelovalci medenih pijač (medic, medenih likerjev, medenih žganj, mede­nega piva …), so želeli svojim odličnim izdelkom dodati še ne­kaj, kar bo pomenilo piko na i njihovim čebelarskim izdelkom, pridelati medeno penino – kraljico medenih pijač. Vsak od nas je prispeval nekaj, kar je bilo potrebno za celoto. Jaz kletarsko znanje, čebelarji svoje čudovite medove in že se je začelo. 18. januarja 2004 sem se v čebelarskem centru v Maribo­ru srečala s petimi najdejavnejšimi člani mariborske sekcije izdelovalcev medenih pijač (g. Slaničem, g. Sinicem, g. Las-baherjem, g. Odrom in g. Cesarjem) in jim predstavila teh­nologijo pridelave medene penine, kakor sem si jo pač sama zamislila (prirejena tehnologija za pripravo penečih vin po klasičnem postopku). Vprašanj s strani čebelarjev ni bilo veliko. »Uh,« sem se od­dahnila, kajti sama sem jih imela preveč, pa prav nikogar v vsej Sloveniji, ki bi lahko odgovarjal nanje. »Nič,« sem si re-kla, »odgovore bom poiskala kar sama, in to s poskusi, tako bom edino prišla stvari do dna.« Tako smo 25. januarja 2004 skupaj z zgoraj omenjenimi čebelarji pripravili šest različnih raztopin, iz katerih pridelamo osnovno medico. Čebelarji so izbrali različne vrste medu (akacijevega, cvetličnega, kosta­njevega, lipovega in mešanega). Vsake medene raztopine je bilo petdeset litrov. Šest poskusov torej, ki bodo prinesli odgovore na vpraša­nje, katera vrsta medu je najprimernejša za pripravo penečih medic. Stvari so se dalje odvijale, kot smo si lahko samo želeli. Primarno vrenje je za nami, medico moramo stabilizirati na beljakovine, ji dati čas, da dozori. 9. julija 2004 smo osnov-no medico napolnili v steklenice za »peneča vina«. Sledi se­kundarno vrenje. Te faze, moram priznati, me je bilo najbolj strah. In zopet so tukaj vprašanja: bo medica sploh začela vreti, bo povrela do konca, kako dolgo bo vrenje potekalo … V roke vzamem afrometer in refraktometer. Tedensko merim tlak in ostanek sladkorja. Saj ne morem verjeti: Medica vre, čisto zares vre! Dokončno si oddahnem, ko po dveh mesecih v šolski kleti odprem steklenico, medico nalijem v kozarec, in tukaj so mehurčki, ki kar ne nehajo izhajati. Veselje in olajša­nje nekaj metrov pod zemljo! 22. oktobra 2005, po petnajstih mesecih ležanja na kvasov­kah, sledi degožiranje naših poskusnih medic. 11. novembra 2005, martinovo, prva predstavitev medene penine v Slove­niji. Čebelarji se zelo potrudijo in v Betnavskem gradu pri­pravijo novinarsko konferenco, na kateri predstavijo prve slo­venske medene penine, tako kot se za to vrsto pijače spodobi. Odprem prvo steklenico in v glavi mi odmeva: Prva penina je tukaj, poskusite to osvežujočo pijačo! V vsakem mehurčku se skriva droben cvet, čebelji let, košček narave, poskusite to čudovito pijačo, ki smo jo skupaj ustvarili sonce, zemlja, cve­tlice, drobne čebele in ljudje z občutkom za dobro. Dovolj razmišljanja! Tukaj je 18. maj 2006, prvo ocenjeva­nje medenih penin. Neobremenjena komisija je med mnogi-mi medicami prvič ocenila tudi pet vzorcev naših medenih penin. In rezultati so tu. Od petih medenih penin so tri do-bile zlato medaljo in dve srebrno. Nekdo bi rekel, da za prvič ni slabo! Jaz pa pravim, da je dosti več, kot sem sploh upala pričakovati. In verjemite, te ocene so spodbuda za nadaljnje delo, za nadaljnje iskanje odgovorov. Čebelarji, s katerimi smo orali ledino priprave medenih penin, bi se gotovo strinja­li z mano, če vam zagotovim, da bodo te prve medene penine rodile še mnogo čudovitih otrok, ki jim bodo mnogi pomaga­li do čim lepšega značaja. V Slovenski Bistrici, 27. julija 2006 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Tako smo z njeno pomočjo prišli do osnovnih spoznanj, ki smo jih s pomočjo strokovnjakov za posamezna pod-ročja razvijali in dopolnjevali. Prvo penečo medico, ki predstavlja vrhunec med medenimi pijačami, je v tem petnajstletnem obdobju izdelalo že 45 čebelarjev. Kar ne­kaj pa jih svoj prvi izdelek že uspešno nadgrajuje. Želimo, da v novem letu 2021 tudi vam zaplešejo iskrivi mehurčki pijače tisočerih cvetov. Franc Oder Ambroževe svete maše po Sloveniji Ambroževa maša ČD Krtina Dob: 13. decembra 2020 ob 10. uri v cerkvi svetega Martina v Dobu. Foto: arhiv ČZS Zbiranje predmetov za zbirko muzeja v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori V prihodnjem letu bo v Višnji Gori zaživela Hiša kranj­ske čebele, katere del bo tudi muzej z zbirko muzejskih predmetov. Občina Ivančna Gorica v sodelovanju s ČZS za muzej zbira predmete s področja kulturne dediščine čebelarjenja s kranjsko čebelo in predmete, vezane na temo čebele v kulturi in literaturi. Zbiramo predmete s področja Slovenije, prednostno iz Dolenjske, ki so na videz zanimivi in lepo ohranjeni ter o katerih je znanih čim več podatkov: izvor predmeta, datacija, izdelovalec ali uporabnik, funkcija, mere in material ter podatki o darovalcu. Predmeti, ki jih zbiramo, so: • čebelarsko orodje, potrebščine in panji čebelarjev družine Rothschütz z Gradu Podsmreka pri Višnji Gori ter knjige in tiski iz čebelarske knjižnice z Gradu Podsmreka; • stari koši za čebele; • staro korito in polklada za čebele; • panji kranjiči iz 18. in 19. stoletja s poslikanimi panjski-mi končnicami; • posebni figuralni panji; • stara krošnja za prenašanje čebel na pašo; • matičnice iz 18. in 19. stoletja; • panjske končnice iz 18. in 19. stoletja; • znamke na temo čebel in medu; • izvodi Kranjske čbelice in drugo zgodovinsko literarno gradivo na temo čebel; • izdelki stare obrti medičarstva in svečarstva: okrasno pecivo iz lecta, mali kruhki in voščene votivne figurice; • modeli, orodje in nalepke za izdelavo izdelkov iz lecta. Zbrani predmeti bodo razstavljeni na stalni razstavi v Hiši kranjske čebele ali kot muzealije, uvrščene v muzej­sko zbirko. Tjaša Zidarič, kustosinja muzeja Foto: Gašper Stopar – Foto: Prva osebna zavarovalnica Foto: Prva osebna zavarovalnicaFoto: arhiv ČZS OBVESTILA ČZS Foto: Barbara Dimc – – – – – – 349 OBVESTILA ČZS – – – – – – Decembrska ponudba – AKCIJA Decembra imamo na Čebelarski zvezi Slovenije v akcijski ponudbi naslednje artikle. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Telovniki predpasnik Otroški Jopice M/Ž 32,00 EUR 35,00 EUR – 10 % – 10 % 10,00 EUR = 28,80 EUR – 10 % Kapa z vezenjem 9,00 Dežnik 8,00 EUR = 9,00 EUR = 31,50 EUR EUR – 10 % = 8,10 EUR – 10 % = 7,20 EUR Pobarvajmo panjske končnice Na Čebelarski zvezi Slovenije imamo na voljo pobarvanko POBARVAJMO PANJ­SKE KONČNICE. Pobarvanka je primerna za odrasle in za otroke. Da pa bo barvan­je še bolj zabavno, je pod vsako sliko tudi opis posamezne panjske končnice. Cena pobarvanke znaša 9,99 EUR. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Čebelji vosek, pribl. 18 kg, tel.: 040/302 523. 100 kg čebeljega voska in večje količine akacijevega, cvetličnega, lipovega in kostanjevega medu ter 50 plemenilčkov, tel.: 031/326 959. Suhi propolis, 1000 g, cena po dogovoru (Ptuj), tel.: 041/545 834. Posušen ali zamrznjen cvetni prah, pošljem tudi po pošti, tel.: 041/236 256. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični in lipov med ter med oljne ogrščice za kremni med, cena po dogovoru, možnost dostave, tel.: 041/252 695. Akacijev, cvetlični, lipov in kostanjev med (Goriško), tel.: 041/881 830. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta­njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med, tel.: 031/882 295. Akacijev, cvetlični, kostanjev in ajdov med, možna dostava po vsej Sloveniji kljub covidu-19, tel.: 040/217 542. Cvetlični in lipov med, v kozarcih ali 30-kg sodih, cena po dogovo­ru, možna dostava, tel.: 031/620 375. Cvetlični, lipov in kostanjev med ter cvetni prah (okolica Novega mesta), tel.: 041/703 051. Cvetlični, lipov in kostanjev med v kozarcih ali sodih, tel.: 051/815 772. Cvetlični, lipov in gozdni med (Pivka), tel.: 041/575 477. Cvetlični in kostanjev med v 75­kg sodih, tel.: 041/805 179. Lipov in kostanjev med, letošnji, v sodih ali kozarcih, pridelan v srednji Soški dolini v neokrnjeni naravi, tel.: 041/217 060. Novo v ponudbi – copati z motivom ČZS Na Čebelarski zvezi Slovenije ima-mo novost v ponudbi – sobne copate. Copati so v bež barvi in z motivom ČZS. Na voljo so v velikosti od št. 38 do št. 46. Cena para copat je 7,90 EUR in poštni stroški. Naročila sprejemamo v tajništvu ČZS (ines.zunic@czs.si ali 01/729 61 00). Tajništvo ČZS 400 kg lipovega medu, 3 LR­-panje ter spomladi 15 čebeljih družin na 7, 11 in 15 AŽ-satih (Kočevje), tel.: 031/345 731. Mešan kostanjevo-lipov med v sodih ali kozarcih, odličen, cena po dogovoru, možna dostava, tel.: 041/432 037. Kostanjev in hojev med, tel.: 070/862 544. Čebelje družine na 5 in 7 AŽ­-satih z letošnjimi maticami, prevzem v aprilu (okolica Ribnice), tel.: 041/368 115. Čebelje družine z AŽ 10S ali trietažnimi panji, lanskimi ma-ticami, ter čebele na 5 in 7 satih (Domžale), tel.: 041/244 590. 10 novih AŽ-panjev iz lipovega lesa z dvojnim pitalnikom in zamrznjen cvetni prah, možna menjava za vosek, tel.: 041/822 366. 60 novih AŽ-panjev 10S, rablje­nih eno sezono, tel.: 070/664 555. Popravek OGLASI Nove AŽ 7- in 10-satarje, tudi 3-etažni, ter sublimator in ometalnik, možna menjava za izgrajeno satje, tel.: 031/501 801 (po 19. uri). Prevozni čebelnjak za 16 AŽ-pa­njev 9-satarjev, VW LT35, vozen z B-kategorijo, registriran do aprila 2021, tel.: 031/653 336. Bio volneni izolacijski filc za čebelje panje (Soven d.o.o., Mariborska c. 48, 2352 Selnica ob Dravi), tel.: 041/860 165. Knjigo Naj medi, avtor Branko Obranovič, opisuje 105 medovitih rastlin, 430 barvnih fotografij s čebelo, izšla ob 100-letnici ČD Kočevje, tel.: 041/548 856. Več sort medu v sodih po 80 kg ter plastične matične rešetke za nakladne panje, tel.: 031/892 952. Rabljen parni talilnik voska, tel.: 051/666 946. V SČ št. 11, november 2020 smo na str. 316 v pri­spevku Svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu in medenih pijač z med-narodno udeležbo napačno navedli naziv šampi­ona AGRE 2020 za gozdni med. Pravilno je Če­belarstvo Srečko Verdinek, Vurmat. Za pomoto se iskreno opravičujemo. Uredništvo OGLASI SpoznajteMed ~ebelarstva PISLAK BALI Brezžiˇna nadzorna naprava za spremljanje dogajanja v vašem ˇebelnjaku www.beeconn.si info@beeconn.si 03/567 07 34 Čebelarska tehtnica višine samo 15 mm Tehtanje do 5 panjev Več informacij na www.BeeScales.io 031 536 229 Wachsverarbeitung - Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 - 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at - www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek–petek: 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota: 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Vsem ~ebelarkam in ~ebelarjem želimo medeno, zdravo in uspešno novo leto 2021! Obveš~amo Vas, da pri nas lahko kupite v Sloveniji pridelan cvetli~ni, gozdni in kostanjev med v želeni koli~ini ali pakiran v kozarce. 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. Delovni čas: ČEBELARSTVO ob delavnikih 9.00–12.0014.00–16.00 DEBEVEC info@apis-med.si Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 www.apis-med.si tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 v decembru je trgovina ob sobotah zaprta Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,45 EUR/kg. KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 0,90 EUR PREDELAVA VOSKA V PLASTI°NA POSODA 25KG NAKLADNI AŽ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI SATNICE SAMO 1,45 EUR/KG TRIETAŽNI AŽ-PANJ DVOJNO CEDILO ZA MED °EBELJE POGA°E LASTNA KAKOVOSTNA PITALNIK PLATI°NO OBEŠALO (AŽ) IN RAZSTOJIŠ°E (LR) PROIZVODNJA CENA 1,35 EUR/KG PRAŠIL°EK NAD 100 KG CENA 1,30 EUR/KG AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM RSF-TO°ILA IN POSODA 5 l ZA AŽ-PANJE Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 °C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: – izdelavo satnic iz vašega voska, – odkup voska, – nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 Iskrena hvala vsem, ki ste skupaj z nami tlakovali Veselepraznike poslovno pot iztekajočega se leta. Novo leto pa naj bo vsem vam Vse lepo kot kozarec medu: v 2021 poln sladke sreče, zdravja in uspehov. 10 % BOŽIČNO-NOVOLETNI POPUST v času od 1. do 31.12.2020 za gotovinski nakup pokrovčkov iz zaloge v količinah kartonskega pakiranja. Ponudba FCO prodajalec.