St. 32.
Y Gorici, v cetvrtek 7. avgusta 1873.
„Soca" izbaja vsak cetvrtek in velja « polto prejeraana ali v Gorici na doro poSiljatta za drnitthnike polit. drnstva „Soca":
Vaeleto   .:¦'....   H.—
Pol leta   ......   „ 2.-
Cotvtt leta   :   ...   .    „ 1.10
Za nedrttzabnilr,:
Vseleto......f. 4.60
Pol leta       .....,. 2.30
Cetvrt leta'      .   .   .   .    „ 1.20
Poeaiuezne Stevilke se dobivajo po 10 soldo f v Gorici pri Paternollija in So-harjift v Trstu v tobakarnicab „Via del Belvedw 179" in ..Via della casernm 60".
./
Pri oznanilib *e plaouje za navadno ristopuo vrsto:
8 la.,' dp so tiska 1 krat 7   ..   .,  h   .,    2 krat 6   ..   .,   .,   ,.    ,3 krat. Za veco crke po proBtora in vsak
pot 30 kr. za kolck.                   .     •'   '
Glasiltr slovenskega poiitkSnega dra&vkgoriSkega za brambo narodnih pravic,
cga trga kdcrsenaiiaja tufti uprav--~ Rokopisi ao ne vracajo; oopisi «.M -v blagovo^no frankujojo. — Dalai* com indrugim nopwmoJnim po naroonin* smia, ako bo oglaRo pri urerlnUfcvn,
ob ohcnem shorn polit. druStva 9Som* line 30. julija 1873.
Navzooni: Vludni zastopnik, c. k. namestuistveoi svetovalec Fr. baron Re oh bach, predsedmk dr. Lav rid, zapisnikar L. Klavzar, in skupaj 47 clanov.
Po primern-jm ogovoru g. predsedmka o velevaz-nem namenu denaSnega sbo-la utrjuje Klavzar ta-le predlog: Naj obcui zbor sklene resolucijo, da se ima-ju ncmudoma v posameznih sodnijskih okrajili sklicati shodi poprejsujik volilcev in drugih veljavnih raog. Oziraje se na ljudstveno mnenje, katero bodo ti shodi izrazili, naj bo po tern drustvo „Socal svojega kan-didata postavilo. — Tako postopanjp, meni govornik, bi bilo previdno in politicno, kajti potein bi so lehko kandiilat na zanesljivi podlagi proglasil. Ker se je sedaj iz"...} Slovencev izciinila nova strankn, zastopana na Gori. k'im po drustvu „Gorica% katero je ustauovil nag odpadnik - nekdaj eden poglavitnih osnovateljov „SocV, moramo za gotovo racutiiti, da bo prihodnji volilni boj zivabuisi in huji, n»gj so bili dosednjni, pri katorih nam je samo vlndna strunka-nasproti stall. Nova stintika hole izbrisnti iz slovenskrga programa flXedinjeuo Slovenijo*, kajti pridruzTa seje „pravnima, k terili program povdarja odlocno nerazdeljivost uvstrijskih krouovm. Sicer se vjeraa ona strnnka z naculi zustarelih slov. prvakov, haterim je ljubSi nem* Mcutar, ncgo svobodomiselni Slovencc, k.neri zdihujejo s.^ btajerskun Her man om po nekdajnih grajscinah in njihovem gospodarstvu. Ker je skoro vse duhovstvo pri oni stranki in ker ima ouo p.'i volitvab velik up-liv, zato moramo posebuo politicno delati in zuto pri-poroca govornik. naj zbor sprejine njegov predlog.
M. Doljak obzaluje, da se ne more strinjuti s predgovornikovim predlogom, nPolitika, je polttikti, a skoro vsak cdovek ima svojo posebno. Tudl nas JU-DE% I&KARJOT ima svojo; kakor njegov evangeljski
mmi-'aj....   jlijl. j
U8TBK.
STANI6EVI spisi.
Da je Staoic u^e v Solnem gradu v slovenskem je-zikupel, to vidimoiz „1L pesnijzakructe i miade ljudi", kder je na 73. strain natisnt.na ^Vecerna peseai* z opazko: „To Pesm sim bil v' Salzburgu 1797 zlozil." l>a se je tudi za svojega kaplanovanja na Banj^icah s pes iimi ukvarj-.i], to mi pricajo trije rokopisni zvezki. sedi'j lastnina &t. pfter^kega farnega arkiva, kjimor je je bil prinesel bivsi dekati, po tern kanonik Bi. Hucik")
" *) Stud. Jos. BaliS, ki mi je izrocil v porabo omenjene tri rokopise, pa tudi veL dx^gih prav potrebnih spisov, mi jc ob ouem povedal, kako so prisli v St Peter. Bivsi st. petorski dekaa g. BI. Bucifc je bil namred naBanjsicah doma (r. 1991., ra,1853.). Bil je sin revnega krojaca in i?sokl se jc v veliki revscmi} v solo je zacel boditi, ko je bil za kaplana na Banjsicali Stanid, s kterim je veliko obceval. Oba sta bila poznejc zvosta prijatelja ter sta si vse zanpala. Od tod izvira, da je Bucik jmel rec Sta-nicovih knjig i rokopisov. Sicer pa je bil B. ucen clovek, poleg klasi^nih jezikov je znal slovenski, neraski, italijanski i francoski. Pisaril je v vseh navedenib jezikih, pa nic dal tiskati. V slov. jezika je pisal le pridige, katerih je na stotinc pustii v st. peter* skcmvfiirncm arkivn, V drogih jezikib je koval pesni, izmej katerih so nekatere bajs izvrstne in nekate're tudi eroti&iega sedrfaja. Kakor Stani^, toko je bil tudi Bucik usmiljenega srea ter tudi v drngih receh njeum podoben; celo zivota sta bila enakega, oba vclika, oba teufca. —" Od druge strani se mi pa to-le poroca: Ko jt> bil Stanid so na Banjsicab, se je rad iz studenta Bucika norca delal prerokovajo ran: „\) Blaze, Blaile, ti bos eno cudno fare!"
iT"iiTfirr""iT i:iii,i...j
prednik Kristuso, tako je hotel on naSe druStvo izdati. A nij Ee mil posre6ilo, So6a sooji go trduo tuka,.u
nJaz bi misli!, da ljudstvo pricikije uadoga sveta glede kundidata ?,\ dr^avno po^lanstvo in da nam te-daj nij Ueba 8e dolgo pozvedi»vati, ka'erega ono Mi, NaSe Ijudstvo nezivi vec v temi, kalconiekdaj in Be tudi ne bo ve6 pustilo v temo naznj p»hni,i. Ono no po-slufia v jc slepo, kar v takih i&devah duhovniki uka-^ujejo, ampuk out* se oz.ra bolje na cojanja. Do zdaj je nase drudtvo uspesno dchlo za ljudski blagor in uadredek in s pofitenim po3topanjcia si jo uze toliko zaupanja pridobilo, da je prifrikovati, da bo zdnj tudi Ijudstvo njegovega kindaiata zalovtdjno za avojega sprejolo. Zato je moj predlog, da u2e danoj postavi-mo kandiduta."
Ker ne /eli o tern nikdo ve6 govoriti so glasujc. Klavzarjev predlog pade in spwjmo so Doljukov.
G. Lob an iz Oei'nic* ima zdaj besedo. „lmamo v svoji sredi moza, katori so nontrudljivo p»)toza za slovenski narod, za njpgovo svoto pravico in vsestian-ske koristi. Dolovrtiyu za narod jo posvotil ou eel) svojo zivenjo. Njegov znatoj je tMst, ko zlato in neo-mahljiv, ko skabi; zauaS.ti se smemo tedaj za trdno, da lias bo (udi v drzavnem zboru zvesto in pogumno zastopul. Boljsega drznvnogu poslanca ne moramo dobiti od dro. Lavrtca iu jaz prodlagam todaj, da ga mo-11mo soglasno za svojega kattdidata. (Dobrol ^ivio/)
Lavric odd a predsedniStvo M. Doljak u in za-pusti dvorano.
V. Dolenec predlaga, da se izvoli dr. Lavric „per acclamationem".
Leban meni, da se mu reduiso zdi volitev z listki.
Klaviar ugovarj.i tudi in pi-avi, da bi nam monk na§i nnsprotniki, katerih imamo veliko, ocitali, ka smo hoteli s torn uacinom glasovanja pri tiskati na one, kateri bi sicer ne vobb Lavri<5;>. On priporoca glasovanje z listki, kateao se tudi odobri.
Obsegajo okorne prestave iz Mildhclmovo pesmarice; nekatere iz moj njih je pozuejo Staoic tudi uatisnil, se ve, da je je bil proje popravil. Za poskusnjo zadostuje samo prva strola iz nSemna.tt
„Juheisn, gor, fanti,
pckleta na phis!
2e sbs'jo se §kanti
Ze goderna bas. Dan semu.a se kaze,
Nas v'sih skup klice
Vsuk'termu naj zvaie
En puselc dekle." Iz vscb pesnij v rokopisu, kakor tudi uze iz te strofe se vid», da je bd.i Stanidu na BanjSicah sloven-ska pravtlua pisava se terra incognita, Pi§o, kakor govori, kauaUki d.jalekt. P&stti <o navadaa vsakdanja proza v verzib, brez navduSenja, brez vzleta, rinr:a je jako pqmankljiva, da, niti metre nij povsud zadel. Iz kratka; vaje so mladega banjskega kaplana 1
Stanicevi tiskani spisi so v kronologicnem redn ti-le:
1.  „Pesm per predomhhvajnu Jesasoviga terplcnja. 1807." Prestava, menda iz latinskega, v mali (54. 35. str. Ta knjig'ca do sedaj Se nij bda omenjuna v nobeni slovenski bibliografiji. Natisnil jo jo bil — Stanic sam na Banj§icah.
Na zadnji strani se here opomba: „Tu preber-uenjo se je mena zehi potiebnu zdejlo .... Stamg." iiazdeld je knjtgo m^j narod, ki to pesen l« dan da-nes poje. Meni jo je bd prinesel Sestnsoler^ Balic. Nasel bi se pa na Banjsicah ali v Rocinji pri sterih ljudeb prav lehko se kak iztis.
2.  Saois Solenmiis ali cerlcdvna pejsem oil svetiga Bcsnjcgu Tckssa. 1913. V 31, 4. str. Na zadnji strani se bere or.omba: »Ro>iciiia Valentin Stauig V.fc
3.  n]$a moje lube Solerjein SoUrce* Pesen, I str, v 32.   Spodaj: ,-Routfna liJl6. \\ Stauig V**
PredseJnik odlofii 3 skrutinatorjo, kateri imujo prevzeti in pregledati vobine listke in sicor dra. Zi-gona, u6itelja g. T. Juga in uoitelja g. Svara. -Oddanih bstkov jo 45 (ker sta dva dlana pred volit-yijo odSl»). Dr. Lavridje dobil 37 glasov, dr. A-bram 7 in Doljak 1. Iztd volitve je pozdiavil zbor z navdusoiiim:   Zivio iihm kandidat dr, Lavri<51
Doljak priporoea slozno in neutrudljivo delovanjo vseh tilanov in druStveuih prijateljev, da bo zmagA ubhji na dan volitvo.
Dasiravno je kandidnt u2o izvoljon zeli Lioeu, 2up«n ti Rihenbeikti, da hi dr. Luvrie razvil v krat* kern svoj program in posobno, kako meni postopati v morebitnih vonkib prasanjib.
Na to je spregovoril dr. Lavric blizu tako-lo •
GOSPQDA!
Ko sem leta 1870. pivikrat kot Sooni kandidat stopil pred voldco, raavjjal asm »voj program, in ga priporoeal rbranim voliluim mozom. Od ta^us smo se veliko bolje moj soboj so/Jianili mi Slovenoi, zlasti mi $o« 6»ni, ki sie pri zadnji javni seji v Rihenborku sami odlo^ili, !o»j zahtevato od prihodnoga dr^avnega poslanca. Zatorcj moram dane.i nasprotno izreci namrad, da Vas program je tudi moj program. On jo sicer obeno znan, vendar dovolite, da fie nekaj o njem spre-govoriro.
Kakor je pri oloveku telo in dttsa ena celotn, skoro tako se da pri narodu govoriti o njegovi duSi in telfsu, in nnjbolje bo se razvijfd, napredoval in krepil n«rod, ki je zedinjen v eno celoto.
Nas slovenski narod p.i, §e na sebi majhen, stra-§no je r;tzkosati. Njegovo telo je razdeljeno v Sest krunovin takraj Litave, in zraveu jib je Slovencev m-kaj na Ogrskem in neknj na BeneSkem. Prav tako je njegova duda, rekel bi, razcepljena. Nasi poslanci sedtjo v uestih deielnih zborih, in povsod jih vedine pritiskajo, le na Kranjskem nijso v manjsini.   Zdaj pa
4.   yStabat mater ali ccrJcovna pejsem od Zalastnc mat ere JJoSjc." 0. str. v 32., na G.strani je ponatisne-na pc>en: „Na moje lube Solerje etc." z opombo: Jtoucina 18L6. V, Stanig V.a
Tudi pod stevilknmi 2. 3. i 4. omenjene pesni je Stauic sain sestavil, natisnil, zvezal i moj narod raz-dtdd; mjso torej zaznamovane Se v nobeni bibliogranji. V jozikoslovncm oziru so polne nepravilnostij, zlasti rrkop.s so na Marka spominja, (y, ocrog, podvojeni soglasniki) in vendar je do 1816. uze 8 let preteklo, kar je Kopitarjeva slovnica prisla na svdo i Bavnikar je ba§ tisto leto (1816) izdal 2. zvezek svojih krasno pisanih /.godeb sv. pisma za mlade ljudi. Tudi ti iz* delki Stanicevc tiskarne bi se se mej narodom z ma-lim trudom tu pa tarn dobili.
5.  vPesme m kmete im irMe ljudi," V Gorici 1822. Natisnil Peter de Valurji. Se vdobe, per V. Sta nig, vikSimu duvaju ces. kralj. Sol. V 12., 32 str. Na zadnji strani bere§: „Ljubi Braved" — Na! njei „kaj, ve& del w nom§kega na slovenski jezik prestav-nljenih Pesem. Sim mislri, de bi znalo a* njimi Slo-avencam, ki radi pojejo, pa malo takih Pesem imajo, wvzluzeao biti. De one veliko pomanjkanja imajo, ^spoznam tudi sam; pa dokler bolSih ne bo, posluii Bse teh kakor more§: tudi ni mogode, per toljko sort „slovenskiga govorjenja, vsini dopasti! Starih bukuv rnavajenim bam prenov, in novih - prestar, ~ Ako „bi pik l<te Pe<me dopadle, ino obilne bravcevdp»|lei wsim vam pripravljen se v'cd druz.h dati, ino tudi skr-„beti, da bi mauj pomankanja v' njih bilo. — Umnejia Mslovenskiga jezika, kakor sim jest, pak prosim, de.bs rjim dopadlo, meni ali s' svitam, ali tudi s* pesmimi „na roke jiti; za kar bi sa jim prav iz area zahva»iiV ,,— Vzatni, Ijuln pnjatell k kor pridoa bucelca,, Kar Bje" dobnga,' iao prepevaj hvalu naSIma nebeskeinu ^'Ocerul vesel nad nji-govimi Upimi stvarmi — V*U «Stani$ kanonik."
I    I,   I      ..¦'¦¦! i ¦"' -                                                       •
praSamr Kakoje jaqgocc, da M nas najpd $e rj&sir. jftl, napreaoval, "in svoj poklic dosegel? Vse to bi tezavno bilo njema celo zedinjeuemu.
Kakor pa nas nijso na en mah nasi protivniki raaltasalt, tako nij brio mogoce hipomama si pridobiti zedinjenja Slovencev. Tudi za to je treba se priprav-ljati. Id zares se pripravljamo uze vec casa: duScvno se ediriimo v literarnem jeziku in budimo v sebi na-rodno zaVest
V tern ne amemo nehati, in v ta namen morarao tirjatf, da se vpelje nas jezik v sole in tirade. Brez narodnih nizih in visih sol se nij omikal §a noben narod, in brez narodnih nradov se senca nijsmo pravega fiaroda.
Mi tirjarao dalje materijalen in duSeven napredek, tod!* za to je narodu samenra y prvi vrsti skrbeti, kajti dragi ne bodo za nas delali, ne u6ili. V najtepSi - vzgled ao nam naSi bratje Oehi, ol katerih je slavni dr. Rieger pri Jungmanovi slavnoati razvil, kak mate-rijako in dnSevno rev«o, anion narod sobiliCebi pred 50. leti kakor mi Sforenoi; ali Jtingmann jih je dnSevno zfcudil, in potem so v kratkem easo tako cudo-vitno napredovali, da sa.smejo posebno v raaterijalnem napredlcu raoriti z najbolje napredujocimi narodi, in vae to ao i laatnimi moemi atorili.
Pred vsim moramo torej tudi mi sami se truditi, nij pa dvomiti, da morajo narod ˇ takem delovanji podpirati vlada in poslanci. Vladi dolznost ie pospe-Sevati vse, kar je prav, koristno in lepo, poalancem pa je, uplivati v ta namen v vlado in ljudstvo.
Za naso kronovino je najvaznejse materijalno v-praSanje: Predelska zeleznica, ki je imela zalibog toliko nasprotnikov, doSevna najveci potrebapa sonaSe Sole vaake vrste.
Ooapoda! V Rihenberku smo tndi sklenili, da ima poslaneo zlozno postopati z splosno opozicijo v dr2av-nem zboru. Kedo je pa ta opozicija? Cudno ali res, Ysi avstrijslri narodi so v tern taboru, celo mnogo Nemoev k njej pristopa. Vsi ti so sicer federalist, toda vsak narod, vsaka atranka ima posebne potrebe in zelje, zatorej tudi posebne zahteve. Iz tega pa sledi, a da si bodo morali vsi svoje tirjatvo natancno razloziti, in to mej sobojporavnatipopravicnem nacinu. Tedaj bo das, da bomotudimi Slovenci zedinjenje na-iega naroda zahtevatj, da se' bomo glaano oglasili, saj nijma menda noben narod toliko pravicnih pritozeb ko mi. Vsi deli opozicije morajo torej mej soboj po-Steno postopati, in posebno zlozni biti pri vpraSanji: ali imajo atopiti v driavoi zbor ali ne.
Se eno vpraSanje je, ki nase ljudstvo cez vse za-nima, to so davki in vse trdi, da so neprcnesljivi. Fo-misliti je, da se davki porabijo za javne opravila. Ako te raznovratna opravila vecidel zastonj opravljajo vtisti, ki so zato izvoljeoi ali postavljeni, kakor je v Svici, potem ao davki gdtovo majhni. Ako pa hofe dobro placan biti vsak, ki za dezelo ali drzavo kaj dela, morajo davki veliki biti. Pri nas nij mogoce Svicarske sisteme vpejjati, in plauojejo se uradniki, stalna vojska,. in pokiiti je treba droge stroske, zraven imamo veli-ko, veliko drzavnega dolga, in za obrcsti je skrbeti. Po tern takem nij drugaue si pomagati, nego kar je le mogoce varcuo gospodariti. Prava svohoda n^j vzbndi vse dahove in vse moLi, da bodo narodi mnogo pridelavali in izdavali. kei- le v teui in v varcnosti je edinapom66.
Iz Tsega tega vsak leliko previdi, da je poslan-stvo veliko breme, in nikdar nijsem po njem brepenel. Nikdar pa se nijsem odtegoil, kadar me je narod kli-cal na delo, zato jemljem tudi to kandidaturo od vas bvaleznega srca.
Ko bi v meni stala izvr§itev nasih tirj;itev, ali v drngih Slovencih, gotovo bi mi u/.e davno vse imeli; ali drage nam nasprotne moci so, ki odlocajejo, zatorej obljnbnjem kot po§ten moz le to, da bi se kot pc-slauec tradil svoje dolznosti zvesto izpolnovati po svo-
VeSi del teh pesnij ima za pretmet kmetova opravila,^ proinje za lepo vreme, za dez, pesni o seji, o mlacvi itd, Izvzrmh je le raalo, veci dfl so pre'stave >z nemSkega. Najlepsa, pa tudi najbolje znana je:
Pesem deUice, Jeatera je v* Solo hodila. Sim v* Solo hodila,              Deb' jest obolela,
Vucila terdo,                      TolaZ ze jimatn,
Kar znam, bi ne dala        Serce bo veselo, Za lepo zlato!                   Kjer brati kaj znam.
I nnca lepota, Jenarji, blago, Ce v'serci in glavi Pa prazno bi b!o.
Vse tako veselje1 En drug* ne pozoa, Ktir v'Solo ni hodil, Ktir brati nezna.
> prazaim veselo               On i&e za dnarje, " Mi cas naprej gre;            Veselje za se,
Ce pasem, znam brati        Si zdravje Sebkeje Kaj lep'ga za se.                In spaci srce.
Bajsimi le praznim ^Gas dolgo trpi; Jest berem, ali pojera, Be prev'c.mi ^iiti!
Sim vf Solo hodda Vucila terdo,' Kar znam, bi ne data Za lepo zlato. .
(Dalje.)
jih moceh Kolikp.pa veljajo moje moci, to ne gre razsojevati meni, temnc vam in volilcem. ki amo ze-dinjeni ^K- Yje<y|pHlela!i za narod.
Zdaj di«^^ gospodje, da odgovorim na interpe-lacije o verslljm zadevah. Prav za prav se ne da tn govoriti o Y frr a ki h zadevah, kar as in ne odlocajejo v drzavnih, umpak v posebnih zborih, koncilib, stno-dah itd. V posvetnih parlamenfih se pretresnjejo in odlocajejo le cerkvene razmere, kolikor so v dotild z drzavo, tedaj mi je le o teh govoriti. V tern ozira sem z.*i enakopravnost vseh ver in cerkev v Avstriji, to ]e, vsaka ima nzivati enake pravice v cesaretvu, da se tako zadosti pravici, in da bo mir mej njimi.
Kedo izmej vas ali sploh izmej primorakih Slo-vencev bi naSim bratom Srbom v Trsto, ki so staro-verci ali udje pravoalavne cerkve hotel odreci pravico, dastiti Boga po njihovih zeljah in fHMtarah ?
Kedo bi hotel naSim soboriteljem Cehom, katerih je nekaj protestantov z njihovim voditeljem se slavnim Palackim vred, vzeti praviep moliti Bogapo njthevem prepricanji?
Ali kedo bi nnsim sorojakom Slovencem na Ogr-skem, ko bi se, denimo, z uarai zedinili, kratil poli-ti6ne pravice zato, ker so vecidel protestantje?
Gotovo nihce bi kaj tacega ne storil, akopram se ie vse to v poprejsmb casih godiio. Zakaj pa ne? Zato ker je to zoper kristjaoatvo, katerega poglavitoo na-celo je ljubezen do bhznega, Dragic tudi za to ne, ker srao Slovani. Vecina Slovanov je pravoslavne cerkve, drugi so rimskikatoliLanit tretji protestantje in celo nekaj nekristjanov je Moh'imedancev v Bo-aniji. Vseh poklic pa je in mora biti oslavljati nailo skupno mater Slavo. V ta namen nas ona vedno klice svoje vse si novo, silao potrebuje vseb, in vsi smo ji dragi, bodimo te, bodimo one vere. Zadosti je slo-vanstvo trpelo zarad verskih prepirov, in C'ehi bi bili v 17. stoletji, skoro poginili po njih, zatopn§Lajo take zadeve v svetem rairu.
Iz enakopravnosti pa sledi, da mora driava vaake cerkve priznavati svobodo v njenem delokroga, potem mora vsaki cerkvi varovati pravice da druga ne zali druge, in saraa ima pravico in dolznost, braniti se napadov ali Skotle od strani kake cerkve, kakor od strani drugih osob ali dnistev.
Kar se pa tice ljudekih Sol, popolnoma prav i en a so glavna oaiela naSe sadanje postave. Pcprej je bila Sola v rokah drzuve in cerkve, a zdaj je dobilo dotic-no pravico tudi ljudstvo. Ono vzdrzava Sole in le njegova je mladina, tedaj je prav, da ima ono najvec govoriti in odlocevnti v Solskih svetib. Ucitelj pa naj bodo podlozni tetn svetom, a ne, kakor poprej, skoro h eni osebi.
To so moje misli in nadejam se, tudi vase, sploh pa zelim, da bi vend.tr enkrat nastopil mir pri nas v Avstrij', kar je le mogoce, ce ae vpelje dejanska enakopravnost posammh drzavljanov, narodov pa cerkev,. in koncaje vas zagotovljam, da naj bodem drzavoi poslanec ali ne, veduo hocem z vami vred se truditi z=t ubogi nas .narod.
Seja se sklene ob 4. pop.
Dopisi.
V Gorici 6. avgusta. [Izv. dop.] (Cahej v Velike mdola.) Res je, da je Velikidol od mesta Gurice precej oddaljena vas na Krasu, toda kder se kaj za-nimivega godi, tarn mora tudi C»h ej biti in tako je sel tudi v nedeljo 29. p. m. po skrivnih potih k shodu v Velikidol. Da bi bil tarn vse bolje videl in slisal, splezal je kakor veverica na figovo drevo tik farovza in tarn je tenki usesi natcgnil in — vobal. Cujte, kaj nam poroca!
Po koncani sveti maSi se jamejo zbirati povab-lieni gostfe. Domnci vikar, jovijalni gosp. Marcolajih prav vljudao sprejema in jim odkazuje prostore okoli mcogo obetajoco mize; na njej se je svetil , mislite si, o belem dnevu par prav prijazno bliScecih se 0Ia> terna, katerim so morali mej obedjo veckrat olja do-livati. Okoli mize pa so sedeli 6c. gg. dekanov na-mestnik, znpnik iz Zgonika, znpnik iz Doroberga, vi-karji iz Piiskovice, GabrOvice, Gorjanskega in se ve, da domadi g. vikar - 'posvetni gostje so bili iz prva samo g. zupaa iz Velicega dola in dva alt trije sta-reSine, pa nijsem prav videl, ker so bolje v strani sedeli.
Prva polovica kosila nij bila posebno zanimiva; vsaj veste, da juha, meso in take vsakdanje jedi ne morejo prav druStva oziveti. Zato si je tudi goriski Junak prihranil zclodec za drogo polovtco. Okoli dveh popolndne pridrci njegova ko&ja, Iz nje stopi on se svojim navadnim ponosom in njegova gospa. Da je prihod tako visokih gostov poSteno druzbo za par trenutkov kolikor toliko iz mirnega takta spravil, mi nij treba dopovedavati. Preden se prav nsede, naroci Junak L. g. domacemu vikarju. naj bi privabil Se ne-katere mozake in posebno g. Site a iz Piiskovice. Se ve, da se mo je nstregto.
Ko pride g. Sac, posede ga Jnnak na castno me-ato zraven sebe. (Oce Doljak ima prav, da ima tudi Judez ISkarjot svojo politiko. Pis*) Ona dva sta dolgo mej soboj tiho sepetala.   Bog ve kaj I
Mej vsim tern so gospadio mar3ikatejK> okusoo koScico obrali in druge vsaj na videz dobre rect okusilt. Jaz, Cahej, sem pa od zvnnaj na drevesu sline cedil. Napitnice nij botelo dolgo nobene biti. Knr na enkrat se vzdigne naS Jun^k jn jaipe po •VQji navadi govoriti, Dkakor bi koso klepal" Na§tofal je obSiroo zaslugeduhovsfiine za narod, povedal jepo tem, da so zdaj slabi casi, govoril je posebno o dunajskem Mkrahuu in sklenil je z nazdravico slovenski ,dubovs6i-ni. Napitnica nij vzbudila posebnega navduSe^ja. Cez nekoliko casa se usmili 6. g. zupnik dornberSki ubdzega Janaka ter napijo: wNa zdravje VaSemu poslancul4* Kekako smesno resno se je drz«l g. zupnik, ko je tako napil in meni se jo celo zjelo, da .... pa ne bom tuk.ij nikogar sumnicil.
Na to spregovori vikar iz Gabrovice in mozka heseda se je kaj lepo ujemala z mozko osebo, - blizo tako-le: „Gospoda, mi smo za priznico in za spoved-nico, a kedar se spuS6amo v politiko in finance, kre-nemo navadno na krivo pot. N;ij laze se nam pri* kupijo HlNAVCf, ker sodimo nidi le po zvunanjem, kakor so nas naSi stari prufesorji v scminilci naafiili eoditi. ,Kraha je zdrtj na Dunaji, a bil je bnskoleto tudi na Bavarskem. Neka binavska baeura (»Spitze-der*) je skrbno pomatala cerkve in spuvednice, krizec je na prsih nosila in nikdar se nij zupadcom predstav-ljala, da bi doticni cerkvi kake sreberne latnpice ne omisbla. In kaj jc bil nasledek tega? Ilajde, s priz-nic se je ves dunar farmanov privabd v banko one babure ¦ • in na vse zadnje so vse zgubili I Prav mo* dro je tedaj gospod svoje poslartce opomnil: Regnum me urn non est de hoc mundo.tf
Na to obeni smeh okoli mize, Junak je Se neki odgovor sklepal, katerega pa nijsem mogel zarad sme-ha dobro razumeti. Zdelo se mi je, kakor bi bit rekel wVam, dnhovS^ina, gre oprnvititi se . . .¦
Kmalo potem so se gostje razSli in tudi jaz, Cahej, se spustim prav tihoma z drevesa. Juoakova kodija je bila naprezena, in ko kocjaz konje pozene, se naglo obesim od zadej in par ur potem sem bil ob enem z Junakom v Gorici. Po poti sem marsikaj slisal, kar sta se zakonska v kociji pomenkovala; mej dragim tudi one besede, katcr^ sem uze zadnjic po-rocal: „Schau Pcpi, du hast dich schan wiedor bla-rairt!*                        _________
Kobarid, 25. julija. [Izv. dop.] Vdika zalpBt je zadela Pagliaruzzi'jevo druzino; — pokopali amo da-ncs nje uda, 23 letnega sina Albina; splosno se zaluje po zgubi dobrega in nadepoluega mladenica, ki je mogel v cvetji svoje mladosti dati zeinlji slovo. Namen moj pa nij nastevati dobre lastnosti rajneega, tomuc naznaniti tnkajSno in morda tudi drugod in brtz po-misleka vpeljano staro navado.
Tn je navada, da dan pogreba, bodi si premoz-nega ali uboznega, delijo se milodari starim ubogim pa tudi otrokoto, ki brez izjemo za te novce roke ste-zajo. A to nij cuda, saj cvenk Se malo dete rado ima, zato kedo bi jim tega ne privoScil, ako bi ga znali prav obrniti? Gotovo nihce! To pa nij tako. Otroci 7. denarjem ne znajo gospodariti, kajti kakor pijanca novec v zepu tezi, tako otroka ta sciplje, in komaj ga dobi, hajdi po zeleno sadje, sladkarije ali pa za ksik vogel, in pricne se za novce igra. Kedo je tega kriv, naj blagi citatelj sam sodi.
Oce ranjeega pa, obJno spoStovani g. Pagliaruzzi, previden in pameten moz, je t o vse dobro preudari), in namosto novce deliti, ter vodo v morje vlivati, sklene, kar eveuka nobenemu ne dati, in to da Intro po pogreba objaviti s pristavkom, da miloScina z i ranjeim ne bo.se, kot navadno, delila, temuc da se odloceni znesek vprid tukajsne Bljudske SoleM obrne. Mrmraoje res uastane mej nepotrebuirai ben.ci, ki so tudi iz bltznj'h sosesk tja pribiteli, ali he bujo je bila otro-koro, ki so po zelenih slivab uze sline cedili. BBogatin je, in ce on nam nic ne da, kedo pa da?" Gospod se za to ne briga in izvrsi, kar je uamenil.
Vrnivsi se od pogreba, dobilo je fkrajnu §olsko svetovalstvo lepi zuesek, 50 gld. od g. Pagliarnzzi-ja z namenom, da ga obrne v napravo gknjiznicea za tu-kajsno ljudsko solo, katere dusibmal se nijma.
Ali je ta denar po namenu g. Paglj&ruzzi-ja bolje obrnen, kakor ce bi se otrokom bil razdelil, naj c. bralct sami sod*jo. Jaz menim, da je ta vz^led po-sneraanja treden, in da jecas enake navade odpraviti, ki nobenemu ne koristijo, to pa, kar g. P.... namerja bo rodovom in narodu koristilo.
Zato izrekam g. Pagliaruzzi-ju v imenu Sole srcoo hvalo za dar, in upatn da ga bode marsikedo v tern posuemal.                        En krajni Solski svetovalec.
V Trttu 23. julija [Izv. dop.] Za trzalko okolico so nastali vazni trenotki, vazneji nijso bili nikedar, kajti blizate se dvojni volitvi, kateri imate velik pomen za trzasko okolico. Vidi se, do boste volitvi, enav dr-zavni zbor, druga v mestno stareSinstvo, ob enem na dnevnem redu, zatorej ho treba zaeno, kot drugo eoer-gicuo delati, da ne ute6e cas; treba je, da se okolica-ni in drugi volilci iz mesta resno dela poprimemo ter agitojemo za domace narodne poslance. V mestni zbor poSlje okolica 6 postancev;   ce se dobrit neustraSljivi
delalci, pi id obi se mnogo, kajti, ce tudi v rnanjsini, pri gla&osaaju Yeiidur s protestom pvoti veciui toliko n^pravsjo, da se na na*ie terjatve vsaj nekqliko ozir jejnlje.* &e vladni lfoinisar, kakor smo to predlaiisko leto zapaziiif ko je g.-Kabergoj se potegoval, da bi bilo gfla v Skorkolji 88 slovenskim jezikolu, je podpiral predlog in se ustavljal lahouskim nasilstvom. Naber-goj je bille gla<? upijocega vpuscavi, vsidrugi poslaiw ci okolice so ua-piotovali ali nijso bill navzecni ali pa 60 inulcalL Tukaj sprevidite, volilei okolice, kako ste se varafi pri wliiVan, ker ste verjeli z'.atim obljubani brez dokazov. I'osvetujte se, kuga boste izvolili.
V prvo je treba gledati, da si izberete ljudi, ka-teri nijmajo posla pri magistrate, treba je gledati po-tem na znacaj in domoljubje, kder toga uij, tudi po* gtenija n»j, Vsakako pa je domafii kmet bolje, ce je le nftkoliko olikan, ko marsikateri advokat ali doktov v Tjwtu, kajti posten kmetovalec je neodvisen. Volilni zapisniki bo razpostavljeni pri vseli okrajnih nadzorni-Itft; poglejte, ce ste vpisani; Ce wjatft. vpbani in imate pravico vohti, prito&ie se prccej, kajii a. avgusia pre-tece cas in potem je prepozno. Okoli5jui, svojih okrajnih nadWnikov nikar ne poshuajte, ko bodo oni vam MBvetovali poslania, kajti oni obracajo vod<> na ma-gwtiatov m!in, to je oni nasvctujejo naeprotuike na-st^a naroda, da bi okolico pred pola&eili in podjarmi-Itsveti Italiji,
Potem pa bo glavna tree dinktne volitvo v driav-ni zbor, te imajo velik pomen, no le za okolico, am-pak za vsc ovstrijske Slovane, kajti ce trzaska okolica p&lje svojega zastopnika, I ode frderaUatite stranka oa eaega poslanca mocneja, in bo pomagal razvu&ti Blovanstvu nasprutno central Isttcno moc, katera hidia vedno fcuga nas Slovane pogoitniti, iu prvo nas Slo-vwce.
Torej mozje okolice, ves slovemki svet kakor tudi. nasprotniki iraajooct v vas obernaue, bodite cdini, glpwnjte sd kot eden za svojuga doma&na, ker pri v-saJkem drugem Be boste opekli, in le prepozno sprevi-deli svojo uesreCo. Okolicaui tedaj, pozor in na delol
Puliticni pregled.
V ustiivovornih krogih piha cuden veter; „Neue freie Pregse" je oni dan tako pisala, kakor da bi vlada se bala razpisati volitve in kakor bi ona rada videla, da bi se dala postava o direktnih volitvali v dr2. zbor nestorjeno storitt. DaleC so priSli u-stavoverci se svojo modrostjo, zdaj se we tiste po-stave boje, katero so slavili kot konctoo zinago cen-tratisticue sisteme. Pa hoje se ne brez uzroka; gospodje so ra^unili brez gostilni^arja; rec se je drngaee zasakala, kakor so oni mislili; pr&la je kriz?,, katera bo se dolgo kot mora tlacila naso tlr-zavo; -vseh nasledkov krizesenij mogofo preraCuniti, na vsak nacin pa je trgovstvo nze zdaj postalo zrtva nstavovernih grehov; do obrtnije dosledno tudi pride rak; mislito si potent tisoce Ijadij brez zasluzka, pa imate pred soboj podobo Crno in stragno-socijal-nega vprasanja.
Ta podoba je zdaj mnogiui drzavljanom vse*h barv pred ofmi, kaj t-uda, ce se innozi nejevolja proti stnmki. ki jo kriva te nesre^e in minister-stva, katero se je porodilo iz nje. Pri takih okolj-s^inah si miuisterstvo ne upa veL uplivati na volitve in ce te&\ ne more, pred soboj vidi svoj propad po direktnih volitvalu Povsod bode zmagala opo-zicija in Ce oficijozni listi danes zagotavljajo, da ministerstvo noc« uplivati na nove volitve, mn mi radi verjemo, ker smo prepricant, da ne more.
Zatorej pa se ministerstvo zdaj prav po „ju-naSko* lovi; v tern obziru je karakteristicen svet ii(m§fo>ga „KikerikijaB ki svetnje namreC, da mi-nisteistvo, pol leta naj bo liberaluo, pol leta pa konscrvativno; tako se bo nekaj prinranilo na penzijab.
Ce tedaj po sedanjih okoljscinah sodimo, mo-ramo redi, da mi federalisti smo zdaj na enkrat prisli v boljsi polozaj, kakor smo se nadejali.
Sicer pa se menda uze delajo priprave za volitve; glawstva sestavljajo volilne listo in tndi davkarstvom jo nalozeno, da sklenejo ra6une do 15. t. m. Po najnovejsih vestili pride direktni obeui zbor noveinbra meseca v ki-atko sesijo zarad prora-Cuna ,skup; decembra meseca pa bodo sedeli nasi dez. poslanci. Kadovedoi smo, ce se bo kak dez. zbor drznil protestovati zoper direktne volitve, vsled katerih jim je vzeta velika pravica. Poljski listi zdaj odlocno pi§ejo v federalistifinem zmislu; kakor kaze, ne more Zemialkovsky, poljski minister ni<5 o-praviti v korist ustavovercev; zato pa je njegovpo-lozaj skoro nezdrzljiv postal. Poljski listi tudi na-
svetujejo, da bi se 5e pred volitvami se)li veljaki federalistov v kongres; pa ta misel bode tezko spre-jeta, ker tak kongres bode, se le pa volitvah po-treben.
Hobemvart je prevzei kandidaturo v kmetski skupini ProsnieKromeri2 na Moravskem; s tern je .Novifiarjem" prihranil bJamaiio in pokazal, da se na kranjske prvake ui6 prevefi ne zauasa.
Eol^ra se je na Ogerskem, na Dnnaji in v Trstu ugnezdila; posebno dosta jih umira v Benet-kah in sploh na bltenjeni Benetskem, vsled Cesar je vlada na meji zapovedala kajenje in druge pozor-nosti, V Trstu je kolera ^vzela samo nekoliko vo-jakov; a zdaj se skoro uie veC ne slisi o njej. Zarad te bolezni bodo letos v Avstriji izostali na-vadni jesenski munovri,
Na juznem Spanjskem razsajajo ge zmerom komunisti; vendar pa jim zda.jj.nie gred6 na kozo viadno republikanske trupe, kakor jih na morju us-tavljajo nemSke vojne ladje,, katere ne puste, da bi se z spanjski vladi ukradenimi barkimi preveiali iz I enega kraja v druzega. Nemska iutervencija — vzeli so komuuikostom barko (Vigilante)- dajamnogo go-voriti rasnikom in v resnici vse kaze, da ima Bis-mark svoje tace vines. V jugu komunisti v severu Karlisti spanjski republiki pretijo; a vendar Be ge zmeron. drzd in se je zadnje teduo So cel6 nokoliko okrepili, ker je vecina po;»ostnikov za njo vsled bojazni pred terorizmom komunistov.
Razne vesti.
I (Posor «iov«noit> V kriitki dobi dana Vam bode prilika zavarovati Va§o govejo zivino pri .ceski vzajemui ziviuo zuvarovalni bauki.u Imenovana bunka zavaruje ziviuo zoper vsuko bolezen iu ,vse napado. Gospodje, koji 2ele okrajoo opravniStvo prevzoti,   naj
I blagovolijo   pismono obruiti se na glavno upravuiitvo.
I Pisma za to glavno upravnifitvo prejemlje iz prijaznosti
I upravniStvo fSoce.u   Precej po pogodbi dobivajo  vse
I potrebuo iu zamorejo delovanje pofieti.
<«. J. otiiHii), avskultant pri okroSui sodniji in j vi li rodiiliub, je te dni dovrnil rigoioze v Gradeu in I postal doktor prava. Castitamo mu, posebno ker I je z lastuim velikikn trudom prtboril si ono castno I stopujo.
I (»r. a. n. n»>j«^ $e je vrnil z Dunaja in ordi-I nira kakor poprej v svojeni poprejsnem stanovanji.
I         {%* HvUkem)   so   ondotnt   rodoljubje   hoteli   v
I kratkem odpreti cttalnico z lepo slovesnostjo, poduce-I vali so se u/.o fantje in doklici v petju; a kar naon-I krat je zacel g. zupuik razsajatt proti dita'ntci in I ubogim materam slikati jo kot preddvore pekla; aia-] tere so se ustrasile in dekliCem prepovedale sodclo-J vanje pri besedt. Vendar pa bode rodoljubje nekaterih I na§ih fantov zmagalo nad strahom pred ekskomunika-I cijo in nadejati se je, da nam bodo kviski fantje <!o-I kazali, da so vneti za napredek. Oosp. zupnik pa nam je zopet lep dokaz, da duhoven ali narodnjak nij vse enako, kakor je trdil g. Luke/.ic v Komnu.
I         («. Milm SReff«) pride prihodnjo jesen v Ajdov-
1 scino kot ucitelj iu (upamo vsaj) orgljavec. Cestitamo 1 vrlim Ajdoxc^m, ker ga poznamo, di je v lmiziki prav J fzurjen. Novo oiglje, ktere so se po prizadetju ne-I utrudljivega gosp. zupnika, g. zupana in draziii gos-1 podov letos postavile, bodo v dobrib rokah cer se bode I pokazalo, da ljudje, kteri cez nove orglje bog ve kaj I po sretu trosijo, ali uemajo nobenega pojma o reci, I ali pa da iz budobije to delajo. Ako bo trebalo, pri-I nesemo sodbo t eh izvedencev, vsled ktere bi za ta j znesek z»a biti noben raojsterno mogel boljSih orgelj I postaviti.                                    ...
1         Svetovali bi takim ljudem,   da naj pridejo v se-
menisko kapelo v Gorici, kder je neki mojster kacib I osem mesecev orglje popravljal, in jih tako pokvaril, 1 da gorje uiesom.
I         (WftsaNnlio.J   Kaznanjam,  da se pri Seitzu tiska
i pojasuilo nKljuca4, ki inn bode pridojano.       A. Z.
j         <Httt«tf|Nkl poduk in IJnAslie ncltelje.)  C k.
kmet'jsko ministerstvo je dolocilo, da ;ma biti Ictnetij-| ski poduk skoz sest tednov v Gorici letos ob 2asu 1 pocitnic. Podu^evalo se bode v slovenskem in italijan-I skem jeziku. Sklicali se bodo ljudski ucitelji iz Gori-§kega, Istre, Trzaske okolice in Dalmacije, kojim se bodo izpladeyale diime, da niorejo priti sem in udete-I ?.tti se kmetijskega ^oduka.
2eleti bi bilo, da bi se tega poduka udelezdi go-I spodje ucitelji, kojim je v istint mari za kinetijstvo iu j ki bi hoteli po tern ustanoviti tatn, kder soinameideni, j kmetijsko napredoval.no Solo. Ntjkateri gospodje so se lizttrili'vkmetijstvu na uclk izobrajfevaKSci, nekateriso
celo dovrSili kmetijsko Solo, nek^teri bodo zdaj priliko k temu imeli; upajmo tedaj, da bodo vvsnj nekaieri gospodje narodni ucitelji po tew mnrljivo podu^va'li §olsko mladino v onej stroki, Id jc za njo tfajimemV nisa, to je v kmetijstvu.                                     <
(HtutUn siov«niia.; Iz porodilo te banke pbsna-ir.eaiu, da je banka dozdnj oddala 3776 demic in da je m te deln ce prejela 2r>4.775 gold. Ustanovila se je cna poddruznica v Pragi, 1 na Dunaji, 1 Y.Tcstix ia 1 v Gradcu, iu vse je uze pripravljeno, da se UStanovi tudi pod^u-u^iiica za Hrvatsko iu SJavonijo. Banka je kupila 2 hisi v Ljubljani za 41000 gold. ZavarOvala je banka proti pozaru 23,771.532 gold, za kar je do-bila prenuje v gotovini 80.H3 «old. 894r,in v menii-cah 77&7(i gold. 89 tr,, skup tedaj 158.020 gl. 49 tr. Za po&u-e je dozdaj pladala StoV%Q* W 4022 gold, 8 tr. V odd Iku zavarovanja na iivenje ja .dozdaj ^sava-* rovala „Slovenijau m skupni kapital od 480,040 gold; koliko prenuje je potegnila zato, nij rawidnp. Bankiuo poro6i!o sklepa takode: Z ozirom na pj?ed-stojeee Stevdke se smerao daljnega uspeSnega razvitka kupCijo torn bolje nadejati, ker se ravno zdaj blifcamo najugoilni'jsi kupcijuki dobi, namrec zavarovanje pri* i delkov ia glede na to, da orgauizaeija na Ogerskem jako dobro napreduje, morenio z gotovostjo nadejati se obdne kupfje tudi v duBalah ogerske krone,
0 b.uiki ttlavoniji so sicer '/adnji cue sliSijo razni fiudni glasovi; a mi noeeni) in ne moi-emo prav nio govoriti, dokler nemarao v roki pozitivnlh dat; bilauoa nam bode pokazala, kaj zamoremo in smeino od wSlo-vemje pneakovati.
Poslano.
Istinov iC'tiim! Mojo poslano v listu 25. fit.  „SoCe«
I Vuju je tako razsrdito,   da sta od scbe dala odprto
pismo v 28. listu nGlasau.   Ce jo res to, da  te moz
pokago po pisavi, tako sta so vidva v odpvtem pismu
fotografirala - ztbitost hi atrast izrazovata vujina oUvA"
za, pa tudi   odprto pismo.   Pisala sta o shodn pri
Uebku, kakor slopec o barvab;   za to pa se vama no
zdi vredno odgovarjati pod A. in I».   J)j sta zvijadno
I nafila cloveka z, mojim priimkom, tega Vam* ne vza-
1 mem za zlo; n.eni zadostujo, da vem,   da sta ga fie
lo po mojem poslaoem naSta.  Pa gtej, kamonski Mti-
novid, Ti samega sebe ob sobe zapletafil   Ako si pra-
I vi^on in resnico ljubiS, b? bil kar naravnost piial in
I povedal o stvari, pri koji si bil sam navzofien; oamrec
I .corkveni kijucar" in ne bi bjl vplotul onega dloveka
mej obemske staredine, mej koje nij po. nobenem  na-
I ctnu spadal.
I        Ce je G kaj druzega, nego A in B, tako je ocitna I sleparija, ce ga kedo v tiati lastnosti, kakor oba zadnja I podp.se.   h tega se razvid, da sta sleparila namosto I enkrat - dvakrat.   0 tern naj javnost sodi! I         Stare^ina je pri na? obcinski  odbornik;  klju6ar
I pa je osoba, katero nij treba poznati; klucarjev ne I volij > obCinarji javn-», nijmajo se stareslnstvom inV, opra-I viti.  —                                              .                  '•'•
I        Dalje pravita: ^Diznil si se javiti.....u   Ako
I vedno resnico govorita, zak»»j pa pod B strogo no za-I govarjata?   Menda zato, ker spoznavati   „moratau, da I je bd vajin dopis la^ujiv in neotesan. I        Pod G edoti v.ijti g!eda le na eno oko,   drugi je j kratkovid, pi zabit;   zaknj  noceta odgovonti na celi [ stavek?   Kaj Vama nijso znane razmere?   IC meni se I potruditn, pa Vam pokazem crno na belem (pisma), da bodeta videla,   kuko  strastno   so „Glaspvci" butah z glavo ob naL spoitovani list.   Tedaj  naj  bi  bilo res, d& nij „Glas* z berasko torbico imfocuike lovil? I        Pojd>, izlezi enkrat iz avojega brloga   mej moie, I pa bodes vidil,   kako „Glasu    sodijo,   Kde je pri, naB I flSoca"   kakosne agentc  imela,   kakor jih   r,Glas* se j vedno mej nas posilja.
j         Stktcri so se ceio zajedli in zapili,   da so se po
tern morali y.GWsovcem* ali »Goricarjema   zapisati.*)
I Komu nij znano,   da so ^Glasovci"*   svoj list  skoro v
vsako ^bajto" silili.   Tedaj pezdir vidite,   a bruna ne
j v svoiem o6esu?
K-d G J&pet grdo lazeta. Je-li bil res pri tistem zboru navzoceu g. Mika BlaSko? in gosp. Zapoik se je h precej tara qpisal?   Doka^da to, pa ne hosta la2-I njivcttl
I         Povem  ti v kratkem,   domaci   „Steklinovi6w, A»
I samo Ti si se vpisal in nektere, ki ne zuajo pisati, si
podkrizal.   Zakaj se neki poganjas?   Da bi  svojemu
I bratu lepo ime varoval,   kaj  n^?   In vi, ali ate   bili
sauii navzofini kaj?!   Ali nij bilo pricujocih ved moza-
kov, ki so pravi kind nage  tare?   Vesta  kaj,  v pest
j so se smijali Vam ageatom in s tako blaniazo Be hva-
]:ta in polnita predalc vas>ga  vebkoga lista.s  Pod 0
be.iakost!   Tedaj brat   IstmoviS I. je govoril o vino-
rejski drufcbi, on ki razumeo kmetijstvu toliko, kakor
zajec na boben.   Vem, da nijsi zabd, kedo jeMgovori)
o vinorejski drnzbi.   TeSko jocljaje po wari naVadi je
I          *j Nek ^^paa iz okolice pelje dom^fega  taplaaa *P Qotfj®
I v Doraberg; ko pridete doma, >u re^« kaplan: „Vl&fax) V#a I ne, pa za plaoilo Vas \pifiem v „Gorico." Vidite zakaj so v^e I dpjfre akojljo ,,Gorice« Se mtiogo #ruzih enakih verao in jri 4riliU porobimo.         e                              Urcd.
svoj preclgovor kon&il, v svcti ogcnj pa je sa le priSel, ko ja KSofoa z bUtom metal; BG!as* m „Go-rico« pa »ad oblake povzdigoval. Da, da, omikanec nrve vrste in dober kristjan je Istinovid .1.1
vati,\
&$ VajuTi     ...    .                   _    _
ae Sloveka od Uoga saznamovanegar Kamnje 27, julija 1873.
J                             FRANJO REBEK mp.
*) Pnstite ja, takih agentov i>rivo§cimo „Glasn"; ce ne veste Vam poverao, da tretji v drnSbi obch Istinovieev je defendant!                              ___________                         URED:
CeiliIt razucga hlaga
m goriSkem trgu, 7. avgnsta.
JlLii-L
Pienica kraika, vagnn
,.    gowk*      „
„    goriaka     „
Turcica domafo     „ „    ogerska    „
Jeeroeii eel            ,,
„    penan        „
Ovca laaki            »
„   ogralci          „
Fizol laski
„   gorski          „
m                 „
Ktompir nov   cent   .
Slaoina [Speh] domaca       cent
„         amerikanska   „
Vino crno, vedro [Era]
„  belo,      .. Pivo gradako ,
19 do 14*
a' a»
1I| 40
mi I. vrate po 13 II. vrate po 19.50 111- .wte po 10.25 IV. vrste po 9.50 V. vrste po   8   fl.
Moke is Ritterjcvih ml i nov v Stralicah.
Se lakljem: St I. po 15.50 St. II. po M.-~ St, lit po 12.20 St. VI, po If.- St. V. po 9.30 VI. po 6.-. Bros Jaklja:   Otrobi drobni po 2JO otroM debeli po 2.50 fl.
Is urertnlkove lUinlce.
V zadnjem Ustu „Novic" smo citaH v dopisn „Izpod Na-nosa" slcdece vrsto osobo naSega urednifca stdevajoee:Gospa»neha „SooV' tndi racnda ne ve, da so vIpavsM * gospodj* n pomocjo Podnanoacev rectc Raadrtccv, nameravali, prl volilnem shodu v Postojni 18. t. m. za driavnega poslanca Notranjske sknpine — uganite koga? — nrednika gospe snehe, velikeg* komlsa Viktorja Dolenca kandidirati; ko so pa videli, da jiraa Hrenova Menisija ca njihovega kandidata se ziniti ne pusti, so od svojega namena odstopili: ... Leta 1870. so se gospodje Viktor Dolenec, dr, Lavrid in Faganel kot govorniki in obiskovalci tabora vipavskega le zato odpovedali, ker je taboreka toeka V. zeiezno crto od Loke skozi Vipavo na Tret tirjala; oni so javno govorili, da hocejo Predelske, ne pa -„Lo2kea zeleznice itd:
Morda bi Ttegnil kedo iz teb vrst soditi, da je na5 nrednik kondidiral za poslanstvo in zatorej smo primorani s tern konstati-ratir da Dolencn nij bila ponnjena nobena kandidatnra od nobe-nega Notranjca; zvedli smo se le po „NoTicah", da se je v Pos-tojni govorilo o njegovi osobi, kar se nam zdi skoro neverjetno, de pomislimo, da je treba vendar govoriti s clovekom, predno se ga tira v kako razpravo. Ce bi bil' kedo z nasim . nred-nikom govori}, zvcdel bi bil, da se on ne briga za poslanstvo nobene baze, ker je prepri&in, da mi Slovenci, hvala bogn, vendar imamo mnogo sposobnejsih in zaslazenejsih mo?-, nego je on, ki nijma niti materijalnib, niti dusevnih zmoznostij, da, se neobhod-aih drzavljanskih lastnostijne zatak visokposclkakorje poslanstvo, kateri posel po nasem   mnenji ne bi smel biti sinekura   prvaskih
Nercsnicno pa je to, da se je Dolenec oglasil za govornika na Vrpavskem taborn; ce nam noviski dopisnn to dokaze, mm radi odpustimo vse pregrebe, se celo zadnjo, da namrea samega sebe v zvezde knje. Doleneea tisti cas §e v Goriei nij bilo in zatorej ma nij prav nic znana zgodovina vipavskega tabora. Th se pa nred-nifc sloTenskega lista, kateri je v prvi vrsti namenjen materijal-nim in dnsevnim interesom goriakih Slovencev, poteza za predel-sko Seleznico, to je popolnoma naravno.
Sicer pa ne bo noben pravicen Slovenec zavidal goriskim Slovencem pxedeiske zeleznice, ker dozdaj Goriska prav za prav nijma nobene Zeleznice, katera bi prisla na pomoe domacemn trr govstva in domaci obrtniji.
„Novi3ki" Cicero pro domo sna je hotel menda Dolenca s tern zbosti, da ga ime^nje „velikega komisa", pa se moti- Dolenec je le „mali komis" (to smo n2e enkrat povedali prav na tern me-Btn> fn zivi zadovoljuo z lastnih 'rok zasluzkom, da bi tako neki „velikiA (dolgi) Snpan, kateremn je iupanstvo molzna kravica! Nadalje odita Demosten izpod „Porcijeve" preske, da je nas nred-nik .v neki notranjski ditalnici ..otrobe vezaL" Govora nij govoiil Polenee v nobeni notranjski citalnici, pafi pa je iz dna srea prav na kzatko pozdravljal svoje razdrikc rojake, ko so slovesno odprli eitalnico j pozdrave pri nas ne nstevamo mej govore. Sicer pa nas nrednik rad priznava, da nij govoruik; govornistvo jeposeben dar in dobrih govornikbr Slovanov poznamo dozdaj jako malo; dr. Bieger, dr. Makanec in novejsega casa todi Zelen, to bo govorniki! Mi smo se sicer malo bavili z govornistvom, toliko p» vendar vemo, da Fricke ne pozna govorniskih masin; tako masine je nekda znaiel en Ijnbljanak prvak ter jo postal prvikrat na vi-* pavski tabor; saj nckateri kmetje iz goriSke okolice pripovednjejo, ¦<¦¦& so videli in'slisali na vipavskem taboru, „enn makinu," ki je govorila.
„Demostcn izpod preske'*! mi vam nc zavidamo lavorikovoga venca, katerega sami sebi na glavo stavite, temv?c pa zelimo, da bi tndi vlada pripela kriSec „za posebne zaslnge" na Vasa mozata prsa.
0. g. J. L. v Komnxu Nam je vec zanesljivili moJakov tako poro&tlo, kakor je bilo v „SocI"; potrpite tedaj, da se na-tanj&io podncimo; ce iraate vi prav, borao radi nstregli vasi zelji.
G. V. K. „Golosna bomo n& posvetili prihodnjic; le pos-ljitc nam dokaze. Le Skoda, da „jnnaka" nij doma, jc sel iskati „kvartir" na Dnnaj.
|fj se priporota za melo;   prevzet  sem tako | S^zvan Palikov mlin v Batujah pri Crnieah \bk i'jj zagotovljara, da bom posestnikom meni fero- j |j J <Vna inela tafe) izvr^oval, da bodo zadovoljni ijj v vsakem obzirn.                                       j
'!>      "                                                        *
§          Podpisam si cestita si.  obcinstvn   na- <C
t  znanjati, da jo odprl na cesti proti zelezni- J
L   ski postaji                                                  \
I  Klivarno za sfcelezo in <Iriig;e |
|                    metale.                     |
O'/nanilo. Zupaustvo v Sozani naznaitja, da so sozaiiski sejnii zarad biizajoce so kolerc ustav-Ijeni, dokler se ne bode vstavljenje prekliealo.
11
H [
P, n. gosp. posestnikom!
Podpisano ravnateljstvo vabi vse po-sestnike U Kavarovaiijl TSaSiO-f'rsinih polfsliili pridclkov, felaje in zilo, spravljemga v lio-zolcih (stogih) all v kopicah, proti skodi po pbJSaru.
„Prva obdna zavarovalna banha Slovewja" se nadeja tern obiliiejso ude-leziie
pri zavarovanji pridelkov,
ker se sklepajo zavarovanja lehko na me-
sece in  s prav  nkJco premijo odvrnejo
skodo, ki bi uteguile nastati po pozaru.
Zavarovalni  oglasi se prejemajo  pri
mwateljstvu   v Ljulljani v - lastni   htti
banke Sbvenije „v Zvezdi,"  kakor  tndi
pri vseh   oJcrajnih  zastopnikih,   kder se
dobivajo druStvena pravila, tarife in raz-
jasnila.
T Ljubljani dne 15. julija 1873, Mavnateljstvo prve 6b6ne zavarovalm bamke
Sloyenije.'
:
TT
T
zavarovalno dru§tvo za zivljenje in dohodke
NADUNAJI,
naznanja s tern slavnemn obcinstvn,! da je svoje
Mr ^lariio %astapnlitYa ^M
za Kranjsko, Korosko, jnzno Stirsko in Primorsko od denes naprej gospodu
VALENTINU ZESCHKO-TU,
posestfniku in lastiiiltu toyarcii <fabriK> T IJiililjani.
izro&lo, in vsled tega gosr/oda Antona Vicica odstavilo. DUNAJ, dne 25. julija 1873. Olatno raYiiatelistTo nOreshaina" na Diinaji.
Kot pooblastenec po zgoraj objavljenem razglasu poverjen, prijazno naznan-jara, da sem pisarno
SaitiVnegra zastopnistTa *9C3i*csliaiiia"
119 velikem trgu §t. 279 v prvem nadstropji
ustanovil, in da sem mojega sina, gospoda
za administrativno upravjiistvo pooblastil, in gospoda
vpditeljstvo opei-acije zastopnistva izrocil. JZa izvrsitev raznih zavarovalnih predlogov   po vseh pogojih se naprosi, in kot zato tndi pooblastena dva omenjena gospoda uljudno priporoca se spostovaiijem
VAI,E!UTI\ XE8CIII40
V LJUBLJAKI, dne 25. jnlija 1873.
Izdavatelj in odgovorni nrednik; YIKTOB DOLENEC.  - Tiskar: PATERNOLLI v Goriei.