Iz »Vrtčeve« skrinjice________
VRABIČKOVA TO2BA                            Veter je zapihal,
vrabeek se je stresel,
Veter je zapihal,                                       žalostno začivkal
žalosten vrabiček                                      in čez plot je zletel.
je na veji čivkal in tako premišljal:                                            Zorec Marjan,
_         .                  ...               učenec VT. razreda liudske šole v Stični.
>Ce na jug jaz smel bi,   .
to lepo bi bilo,
pesmice le pel bi,                                       Kako krmim ptičke
da bi vse glusilo.
Priti§nila je huda zima in sneg je po-
Sončece tam zlato                       belil   goro  in   ravan.  Gorje   mu,   kdor   v
bi me ogrevalo                           takem vremenu, ko poje veter svojo ne-
in nad niano  jasno                     uslniljeno   pesem,   nima   toplega   zavetja.
bi nebo sijalo.                            Prijatelji, sedaj so uboge ptičke izpostav-
'^                                                                 ljene mrazu  in  gladn. Naj  vam opišem,
Jaz pa žvrgolel bi       '                s čim jih jaz krmim.
pesmice prelepe,             -   _              V  kozici  raztopim pol  kilograma loja.
Bogu hvalo pel bi,         •        •     Vanj zamešam raznega semenja: sončnic,
V.         ki je ustvaril mene.«     •.   ' -   ' maka, prosa ali koruznega zdroba. Potem
                  223                 
vzamem cvetlični lonček; v luknjo zatak-     Vrabec se pa mora zadovoljiti z odpadki,
nem rogovilasto paličico, nato lonČek do     ki jih natrosijo na tla. vrha   zalijem  z  lojevo  mešanico.  Ko  se         s   tem   krmljenjem   imam   veselie   in
dobro  strdi,  obesim  to  na  vejo  jablane     zabavo
žolna znajo kljuvati iz obešenega lončka.     učenka VI. razr. ljudske šole v Petroveah.
Našim Ijubim mamicam za materinsfti dan /
i.                       Ljubljana, Lichtenthurn.
V šoli smo pisale pisma našim mamicam za maierinski dan. Na lep bel papir smo risale rdeče rožice in srčke in potem smo napisale lepo v sredo proe in tretje strani pisemce za mamico. Vse enako smo napisale, toda saj vendar niso vse mamice na svetu enake.
Mamica moja, Ti si samo ena edina na svetu, v.ato Ti bom za Tvoj praznik napisala čisto sama in čisio po sooje pisemce o moji Ijubezni do Tebe, ki bo samo zate zloženo. Ne vem, kako naj začnem. V vse vrstice bi napisala najraje samo to: Moja edina mamica, kako Te imam rada! Za ose: ker si dobra, skrbna, Ijubeča, ker ose oeš in znaš, ali najbolj zato, ker si moja edina mamica. O že oem, da je mamica biti težko. In še to Ti bom napisala r> to moje pisemce, samo žalostna ne bodi zato: Videla sem Te tisto nedeljo, kako si jokala, ko očka vso noč ni bilo domoo. O pa si mislila, da spim in sanjam o svetlih angelcih! Pa nisem spala. Nate sem mislila in s Teboj jokala, mamica. In od tedaj Te imam še tisočkrat bolj rada. Vedno bom pridna, da boš Ti vesela, in Dsafc dan molim zale in za očka in za bratca, ali najbolj zate, mamica, Kajne, mamica, da ne boš oeč žalostna? Če je Tebi hudo, poiem d našem domu ose joče in je, kakor bi nekaj umrlo. Ti zlato sonce mojih dni, Ti moja mamica, razberi iz teh mojih urstic, fcafco Ti je za ose hv&leina
Tvoja Majdica, 2.
Že naprej se Deselim proslaoe materinskega dne. Kakor vsako leto bi Te tudi letos rada z nečim Tazoeselila. Toda s čim?
Zavedam se, da se neprestano trudiš zame. Le kako Ti naj Toojo skrb poplačam?
Drugega nimam kot use polno Ijubezni zate. Vsak dan bom molila, nai Te Ijubi Bog še dolgo ohrani meni in vsem domačim.. Učila se bom marljioo, da bodo o ioli vsi z menoj zadoooljni. Saj oem, da je moja pridnost Tebi d naJDečje oeselje. Rada Ti botn pomagala doma, karbom le mogla.
Ne vem, kaj bi bilo z menoj, če bi Ti zbolela ali pa. celd umrla. Sa) si kaj takega niti migliti ne morem.
Zaio naj Ti Bog da obilo zdraoja in veselja, kar Ti iskreno želi
Tvoja Jelena. 3.
Mamica, Ti si lučka mojega življenja. Vse žioljenje me razsDetljuješ s soojo Ijubeznijo. Ko sem bila še čisto majhna, si čula ob moji postelji. Koliko noči si prečula, tega ne ve nihče kot Ti, ki pa v sooji Ijubezni vse pozabiš. Negooala si me, naučila proih korakov in proe slooenske besede sem se naučila od Tebe. čim oečja postajam, tem več skrbi li poozročam. A Ti nisi tožila, tiho si trpela in še vedno irpiš, ko se žrtvuješ zame. Bog Ti povrni veliko Ijubezen!
Te pozdravlja Tvoja Ijubeča Nada.
4.
Pomlad je prišla v deželo, cvetke je prebudila. V tem najlepšem letnem času je Tvoj god, o mamica mojal Za god bi Ti rada dala najlepših rož, ki jih ima soet, ali predrage so. Zato Ti pa pošiljam šopek molltvic in premagooanj. Ampak to je premalo za. Tvoj trud, mamica, ker Ti si cele noči bedela ob moji postelji in mi stregla. Ti se za nas trudiš, da bi bili mi srečni. Že oem, kaj naj Ti pošljem <— pisemce in u njem Ti obljubim, da Te bom vedno ubogala in Boga prosila, naj Te ohrani še mnogo, mnogo let zdravo in srečnol
Te pozdravlja Tooja Ijubeča Zora.
224        •'