Štev. 335. Trst, v nedeljo 1. decembra 1912 Tečaj XXXVII. MBBMMBI* -'J IZHAJA VSAK DAN «H*t »h nedeJjah !d praznikih eb 5., eb psnooeifkllj ob 9. zjutraj. ?«sani&ne lt«T. be prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) t mnogih fcjk&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, F^stojni, Sežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dombergn itd. Zastarel« Ster. po 5 nvč. (10 stot.) C*1_A8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T iirokosti 1 halone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mas. aaaartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa £0 at. mm. Za oglsse v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka acdaljna vrsta £ 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-M&nj pa 40 stol Oglase sprejema Iaearatni oddelek uprave JRubosU". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toiljiva v Trstu. Glasilo politi*n®ga dniMv« „Mfe&ost" z NAROČNINA ZNAŠA u eelo lato a A K, pol leta 12 K, 3 mesec« O K; na »»- ročbe brez dopoalane naročnine, se uprara ne ozira ■ar*«alna m n*4«ljsk* ts*anj» ,,KX)IJf 03TT" (Uit: se Mla Uto Kni no, u ltta Kr«a HO. Tri dep4*i naj aa poiUjajo na aredniitTo lista. Nefranke-vaaa piana a« aa sprejemale ta rekepisl ea aa vrniaje. Naročnino, oglaaa in reklamacije je potf^ati aa upravo tata. UREDNIŠTVO: alta« Glerjle fialatt! 20 (NaraM tfaai). Izdajn.teli in odgovorni urednik ŠTEFAN OOBDfi. Laetniif feM9ordQ lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna .Edinoct*, vninana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, uiica Oioigi* Galatti »ter. 20. Paibio-liraBlInllnl ra«un Itev. Ml-632. TELEFOH It 11-37. »^^m^m^ca^MCsagMi—Ma irun -r mil Jugoslovani in Avstrija. Ideja, da bi se združili vsi Jugoslovani, od Drave do Drine, od Adrije do Egeja in Črnega morja v eno državo, pridobiva vedno več tal, vedno več pristašev. To |e dejstvo, ki ga ni možno potaje-vatf, dejstvo, s katerim treba računati. Zato pa tudi treba, da o vsem tem razpravljamo resno, mirno In trezno, da o vseh teh vprašanjih, ki naj odločijo našo in državno bodočnost, izpregovorimo mirno in trezno besedo. * Avstrijska diplomacija, avstrijski vodilni politični krogi, ki imajo v prvi vrsti odločilno besedo za smer notranje in zunanje politike monarhije, nimajo pojma o čustvih, ki pretresajo dušo mase. Po svojih tradicijah in po svoji vzgoji so to ljudje, ki žive še notri v srednjem veku, ljudje polni predsodkov, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi pri odločevanju o velikih vprašanjih, kjer gre za blagor tisočev in tisočev, morali imeti svojo besedo tudi oni, za katerih kožo gre. Narodna zavest, ljudski blagor, to vse so tem ljudem nepoznani pojmi. Ljudstvo, narod, to so pojmi, ki za njih v obče ne obstoje; za njih obstoji le prebivalstvo, ki nima druge pravice nego — ubogati. Moderne ideje pa se kljubu tem diplomatom in preko njihovih glav širijo in pridobivajo vedno več tal. Zato se pa tudi nikakor ne smemo čuditi, da ti ljudje doživljajo poraz za porazom. Stavbo svojih idej gradijo na pesek in ni čudno, če se ta stavba podira o prvi sapici! Toliko kakor uvod, predno razpredemo dalje misel, označeno v naslovu tega članka, misel o razmerju avstro-ogrskih Jugoslovanov napram Avstriji in Srbiji. * Obstrukcija Jugoslovanskih zastopnikov v parlamentu na Dunaju dokazuje, da Jugoslovani nismo zadovoljni s sedanjimi razmerami in sedanjim svojim položajem v tej monarhiji. Ni to morda obstrukcija ene stranke ali koalicije strank, temveč obstrukcija vsega naroda, protest Jugoslovanov kakor enote, ki so Jo dosedaj smatrali za dobro le tedaj, ko so zahtevali od nje žrtev In spolnjevanje dolžnosti, ne pa tudi tedaj, ko Je šlo za prejemanje pravic. Ne borao se ozirali daleč na okoli. Ostati hočemo predvsem doma, v Trstu, v svoji neposredni bližini. Mi vidimo korak za korakom, da je naš človek povsod! zapostavljen, omalovaževan in zaničevan. Ce prihaja naš človek na magistrat in govori tam v svojem jeziku, je v nevarnosti, da ga vržejo ven, a v najboljšem položaju ni nič odpravil, Če Je govoril slovenski 1 Naš človek mora dobiti tu zavest, da ga smatrajo za iiiferijornega, manje vrednega, sužnja. Nič aH le malo boljše je pri državnih uradih, kjer se naš čiovek tudi čuti korak za korakom zapostavljenega. To velja za ljudi, ki imajo na teh uradih posla ,* ker pa ima na uradih posla ves narod, je poniževanje, ki je trpi posamezni*, ponižanje vsega naroda! Tako je tudi s Šolami. Nemec In Italijan v Trstu moreta pač izobražati svoje PODLISTEK. Osvit. Spisal Ksaver Sandor ajalskl. — Prevel A. E. — Kakor kaka stara kokelka dela dvakrat toaleto. Smešno I — je pripomnila z naravnost jeznim glasom Hani, ki je za tre-notek pustila Muževića in Šla pogledat v obednico, kjer so pogrinjali mizo za večerjo. — Ali, Marija, kakšna si ti ? — jo Je v čudu pogledala Hana, ki v svoji veliki dobroti ai mogla pojmiti, da se more Mu-ževiću kaj takega zamerjati. V tem Je zaigrala na dvorišču godba. Vsi v družbi so se pogledali v čudu — samo Ženika Je zaploskala radosti s svojimi drobnimi ročicami. — Prišli so. Vendar je moj Cverger fant od fare. — Ali so vaši muzikanti? je vprašal Ivan. — Ah, moji so odšii nekam v trgatev, sicor bi Mi tukaj. Ti so od strica barona. Nar »čila se* Jih davi. — A zabnj? — je vprašal nekdo od staranih gospodov. — Zakaj? Piesaii bomo. Kaj ne Mu-žević ? — Razume s« — plesali bomo I — je odvrail vtsale Avral bi ne«if»il feeiu v r:<#4a}| di mu peau^a iz srede sa- lona odnesti mke in atole. otroke v materinem jeziku, Slovenec pa tega ne more! Da niti ne govorimo o srednjih šolah: naši ljudje dostikrat ne morejo svo jih otrok poslati niti v slovenske ljudske šole, ker nam celo teh primanjkuje. Ko prosi naš človek za kako državno službo, ne vprašujejo, kaj zna, temveč: kake narodnosti je? In če je le možno, je gotovo, da naš čiovek ne dobi službe. In ko vprašuje: Zakaj?, dobiva odgovor: Ker je Slovenec / Tako je v Trstu in na Primorskem. Kamorkoli gledamo, kamorkoli se oziramo, vidimo na vseh poljih javnega življenja, da se naše ljudi, naš element, naš narod, preganja in zatira — da je ves državni sistem urejen v to, da so Nemci in Italijani favorizirani, a Slovenci zapostavljeni 1 Da ne govorimo o Kranjski, kjer razmere niso nič boljše, nego na Primorskem, ako ne slabše 1 Naj omenimo le razmere na Štajerskem in Koroškem. Niti železniške karte, ki jo mora plačati, ne sme naš Čiovek na Koroškem — kakor je nedavno temu to povsem lepo povedal „Slovenec* — zahtevati v svojem materinem Jeziku, ako se noče izpostavljati nevarnost), da ga — zaprejo! 1 Naš čiovek — pa naj ]e še tako nadarjen — ne more postati niti okrajni glavar, če ni postal že preje renegat. Pa kaj bi govorili o okrajnih glavarjih! Na Koroškem naš človek, ako se priznava za Slovenca, ne more postati niti navaden pisar! Na Dunaju imajo sicer za nas vedno mnogo lepih besed, a to Je tudi — vse 1 To je nekako tako, kakor otroku, ki ga božajo in mu obljubujejo, da dobi za praznike novo obleko, če bo priden. Pa prišlo je že mnogo praznikov, a mi moramo še vedno hoditi razcapani okoli. Nedavno temu smo omenili članek nekega dunajskega lista, ki je pisal, da Srbi v Bosni — in v monarhiji sploh — ne morejo vršiti na one v kraljevini nikake privlačnosti, ker nimajo tu prilike, da bi zadoščali svojemu samoljubju, ker more v Srbiji tudi sin zadnjega kmeta doseči najvišje časti v državi, aočim ne more pri nas postati niti sekcijski načelnik. Ono, kar velja za Srbe, velja seveda tudi za Hrvate in Slovence, posebno Še za nas Slovence. Da navedemo v tem oziru le en slučaj. Nismo bili nikdar oboževatelji dra. Šuster-šiča, pač pa smo že opetovano imeli priliko, da smo ostro grajali politično delovanje tega slovenskega politika. Kljubu temu pa treba priznati, da je to mož tolikih po-litišklh zmožnosti, da bi bil že davno minister, da ni — Slovenec I Da se v takih razmerah, ko vidimo, da se z nami postopa kot državljani druge ali tretje vrste, ne more razvijati v nas prav posebno navdušenje za razmere, ki vladajo v tej državi, to leži vendar na dlani. * Ravno zato pa treba, da povemo gospodom na Dunaju odkrito in brez ovinkov, da danes sicer Še ni govora o Jugoslovanskem Iredentizmu, da pa ne bi bilo nikako čudo, ko bi se jel porajati. Ali, če mislijo gospoda na Dunaju, da so ječe in preganjanja primerna sredstva za udušenje takih pojavov, se motijo korenito. Kakor se sedaj postopa z Jugoslovani monarhije, ne le, da Cela družba je z veselim odobravanjem pritrjevala MuŽeviču in se Je zbrala okoli njega. Celo Marija je bila sedaj zadovoljna žojim, najbolj pa gospa Kotromaničeva, slavna gospodinja, ki je vedno ob takih prilikah imela glavno misel in največjo željo, da bi bil vsak v Lučevcu zadovoljen in da bi bila zabava vesela in prijetna. In gotovo, danes Je imela dovolj povoda, da je bila zadovoljna z dnevom. Prvo veselje Je| je povzročil Ženikin prihod, potem jo je razveselil tudi Muževič, katerega je že zdavnaj spoznalo Dudno materino oko, da mu Hana ugaja in da tudi njega Hana rada vidi. Najbolj pa je razveselilo gospo Kotromanićevo pismo „oncie Ladja", iz katerega se je prepričala, da je njeno zadnje pismo storilo svojo polno dolžnost in popolnoma umirilo starca zaradi Ivana — kakor da je Laclka prišel do prepričanja, da se je Ivan podvrgel njegovim zahtevam. Mladina ai mirovala in se je začelo piesati še pred večerjo. Muževič je bil pravi čarovnik kot aranžer. Pripravil je muzibnnte, ki so bili nameščeni v sosednji sobi, da so mu zaigrali samo najstarejše šotiš-potke, valčke in raa zurke. S solskimi gospedičinami in postavnimi gospodi je sestavil paro za veliko mazurko, za meauet, da coie č&tverke je uredil s pomočjo male Žc&ike, U ga je polteno pod pirala i« klin vsa te sobe samega veselja in radosti, da je Bjea „bal hnprovbć a Lufte-vac" tako divno. Vse ja mbttisdo f>o alafaahu« meofetem havattrju Mužev&i. Seveda — on ne more biti govora o kaki atrakciji na Srbe v obeh balkanskih kraljevinah, pač pa ravno nasprotno. V Srbiji vlada popolna državljanska enakost, tam je urejena demokratična uprava in popolna politična svoboda. V monarhiji nam pošiljajo na vrat razne male in velike Čuvaje, nam plenijo časopise in obešajo na vrat razne veleizdajalske procese. Če primerjajo naši Srbi življenje Jugoslovanov v monarhiji z onim v Srbiji, vidijo preveliko razliko, da se ni čuditi, ako se pojavljajo med njimi tu pa tam kaka ce^ripetalna stremljenja v prilog združenju s soplemenjaki v kraljestvu. Ni še dolgo temu, — menda je bilo tam pomladi enkrat —, ko smo ravno na tem mestu razpravljali o vprašanju: Ali naj se centripetalno stremljenje Jugoslovanov osredotočuje okoli Zagreba ali Belegagrada kakor središča ? 1 Danes se Je tehtnica začela že precej nagibati v prilog Belegagrada. Vendar še ni prepozno za monarhijo! Še Je čas, da popravi, kar je zagrešila, a ura je že tričetrt na dvanajst! Kakor v življenju posameznika ne smejo prevladovati čustva, temveč morajo biti čustva v soglasju z razumom, tako Je tudi v življenju narodov. Normalni človek bo znal nadvladati svoja čustva in jih podrejati razumu, oziroma jih spraviti v soglasje. V nasprotnem slučaju so dostikrat neizogibne katastrofe. Od okolnosti pa je odvisno, da se razum podredi čustvom, a tudi narobe. To velja za narode ravnotako, kakor za posameznike. — Mi Jugoslovani znamo, da je v našem gospodarskem interesu, da ostanemo v zvezi z monarhijo; a po drugi strani nas naša čustva vlečejo k bratom na jugu; treba nam torej spraviti v soglasje ta Čustva s svojim razumom. Odvisno je le od bodočega položafa, ki ga bomo Imeli v monarhiji, da-11 dosežemo to soglasje. Predpogoj zato pa je, da se dualistlčnl ustroj države odpravi In napravi mesto federaciji narodov. Monarhija naj se prerodi in nam zagotovi nemoten razvoj in gotova naj bo, da med Jugoslovani ne bo niti enega Irredentlsta! _ Osvobojeni Balkan. u. In v resnici vidimo iz zgodovine, kako se krščanski svet, že v prvih začetkih islamskega naroda, združuje v obrambi' pred grozečim polumesecem. Ta obrambna zveza krščanstva se razteza — z razno srečo in v raznih oblikah — celo od XI. stoletja pa do današnjih dni. Prvi rezultati te krščanske zveze so bile križarske vjjne, ki so se jih udeleževali tudi kralji in narodi. Drugi znak te krščanske zveze se je kazal v strahu in grozi, ki sta zavladala v krščanskem sve'u. ko sta najprej Srbija in za njo Carigrad padla pod turški jarem. Ta strah in groza sicer nista mogla izzvati nove križarske vojne, slične onim v srednjem veku, ali vsekakor sta močno delovala na krščanske vladar|e, ki so se borili s Turki od Kosova do Lepanta in od Lepanta do Navadna. Krščanski vladarji, vstopivš* v to zvezo, so imeli sicer svoje čase omahovanja, pak se je največ bavii s Heleno, vendar pa ni zanemarjal niti ene niti druge. Celo gospe matere je prosil za ples — prezrl ni niti ene. Tako ga ni bilo človeka v sobi, ki bi mu bil nasproten, temveč ga Je vse hvalilo, in Hana je vsled tega uživala najbolj. Pri večerji se je družba udobrovoljila Še bolj. Toda tokrat ni imel „stoloravnatelj" glavne besede, kajti zabava se je obrnila na drugo stran. Ivan Je začel pogovor o narodni stvari in je pripovedoval družbi o slovanskih bratih, razvijal in branil Draško-vi'ćeve in Oajeve nazore. V kratkem se Je pri mizi vse zanimalo za ta razgovor, pri katerem sta najbolj sodelovala oba Kotro-manJča, oče in sin, in Jurica Cerović Ta sicer objostni in skoraj sami šali in veselju pristopni mladenič Je postal popolnoma drugačen. Besoda mu je bila resna, obzorje misli in zanimanja široko, nastop resen, a vendar pola ofnja in življenja. Tudi sedaj Je rad posprendTvsak dovtip in nazdravico . toloravnatoija, vendar pa je bilo jasno opa žiti, da je vodno prvi splošno zabavo zopet obrnil na rodoljubne pogovore in vedno na-peljaval Ivana, da Je govoril dalje in pro bujevcl navzoče, ki so se vse bolj in.boij zavzemali za narodno idejo. Ko jo Ivan ravno najbolj netil plamen, risal lepie bodočaost in opornisjal, aaj WJo vso, kar jo domala, Je vstala Zaoite s svojega prettera zraven hišne gospodje in nasada Hani, Mariji in drugim tv©, rrl ftffdo ch. 11 f* K* m l rur c. ■. abiu../ L. že su tto^uc v Lviu * krog in zapelo nn preprost narodni naiU celo tudi slabosti nasproti despotskim sultanom. Ali na sploh Je bilo pregnan|e nekulturne turške vlasti z evropskega vztoka vedna težnja prosvetljenih držav, ki so se ravnale po načelu: Evropa Evropejcem, Balkan Balkancem! Ako o čem na svetu, smemo Hrvati in Srbi (In Slovenci 1 Prip. ured.) reči: res nostra agltur! Vsak uspeh naših bratov na bojnem polju Je naš lastni uspeh. Kakor vsakdo ve, je imela Dalmadja v politični zgodovini Balkana svojo odcepljeno usodo. Ona se Je v usodnem času izognila nesreči, da bi vladali v njej turški paše, ali to jej vendar ni odtegnilo plemenite uloge: da je bila skozi dolgo časa obrambni zid proti turškemu prodiranju k zapadu. Toliko dalmatinski zagorči, kolikor dalmatinski primorci, so bili skozi stotine let živ zid, ob katerem se je razbijala turška silo, kakor valovle ob neomahljivem skalovju. Se svojim junaškim četovanjem so sinovi te dežele rešili domovino turške iiva-zije in s tem — pred neminljivim barbarstvom. Borba je trajala preko dveh stoletij in narodna pesem Jej je zabeležila vse vfžne epizode — tako kakor Je španski Roman-cero zabeležil Junaška dela svojega Cida, a starodavna Helada svoje klasične povzdige v davorijah Homerjevih. In kakor je v dalmatinskem Zagorju s pesmijo slave Janko-viči, Srailjanlći in Moćivune, tako se ista Kačičeva pesmarica opevala Tartaljlče, Kura-bate, Treurslče, Gulin harambaše in ostale izvoljene junake: „Kojim će živlt uspomena Do najkašnjeg slavjanskog vrieraena*. Velika zmaga, ki si Jo balkanski Slovani skupno izvojevall, ne bo Imela samo svoje velike polltično-nacijonalne važn. sti, ampak bo imela tudi svojo ogromno kulturno važnost. — Južni Slovani niso mogli razviti doslej v polni meri svoje narodno-kulturne individuvalnosti, kajti, mejtem ko so se morali z raznimi sovražniki boriti za obstanek, so mogli drugi narodi mirno in svobodno napredovati v svoji hiši in svoji prosveti. Pa vendar, pri vsem tem, smo v tem kratkem času, ko smo se mogli malo oddahniti, podali dovolj dokaza, da moremo sčasoma doteči druge svobodne in prosvet-ljene narode ter da si moremo v plemeniti tekmi z drugimi sosednjimi narodi pridobiti časti in ugleda pred kulturnim svetom. Kakor vsaka važna pojava v obsežju dogodkov, tako nam tudi sedanji veliki prelom na Balkanu pokazuje med drugim veliko moč in silo idej, ki pripravljajo dogodke. Za velike dogodke, ki smo jih doživeli te dni, moramo biti v prvi vrsti hvaležni trojni akciji rešilnih idej, ki so v zadnji čas odprle pot grško-slovenski, srbsko-bolgarski in srbsko-hrvatski slogi in edinstvu. Tej slogi in temu edinstvu se imamo zahvaliti na sijajnih zmagah pri Kumanovu hi Beranu, pri Lozengradu in Serviji, tej slogi in tej zajednici moramo biti hvaležui za skorajšnjo in kenčno zmago ustavnosti in svobode v stolnem Zagrebu. Nadejamo se, da nam jaka mišica in složna zavest našega naroda pospeši dan narodnega vstajenja. A ko prenehata tuja zavist in nasilje, ko se bo duh naroda gibal v popolni svo- narodno pesem: „Zaspal Janko pod ja-blankom 1" Prvi trenotek Je selska gospoda ostrmela začudenja, toda bilo Jim Je samo trenotek tako ! Rodna pesem ni šala in |e z magično močjo na mah osvojila duhove in srca. In tudi oni, katerim se Je zdelo čudno poslušati, kako tako imenitna gospa, kakor |e gospa Žutkovičeva, poje kmetsko pesem — tudi oni so občutiti, da se Jim užiga nekaj v srcu. Malo je potrajalo In vsa družba se Je zloži a v petju z damami In stari lu-čevški dvorec Je zadonel silne in krepke narodne pesmi. V tem splošaem navdušenju ni opazil nihče, da Je na dvorišče pridirjala cela vrsta kočij. Bili so to župnikov! gostje, ki so pod vodstvom samega župnika prišli v Lučevac. Po Ivanovem odhodu Je prišel^ k župniku klerik in že znani mladi pesnik stoos. Silno je želel, da bi videl Ivana. Župnik je vedel, da imajo v Lučevcu gosti, zato je pregovoril po večerji celo družbo, da odide h Ko-tromaničevim. Tako Je bil Lučevae poln do zadsjoga kotfča. Nihče pa ni bil zato bolj vesel kakor Ivan. Sadaj je še navdušeneje •ovoril o sveti narodni stvari. Omenil je tudi Čajev namen, da se čim preje začne tzdajatl časopis v hrvatskem }e?Jku. Ta no-tca Je vzbudila pravi vihar navdušenja in Živih, »ootrpiik želja. Vsak navzočih je gotovo začel računati dne/o, ki jih be pot e-b*>7*J *t55, kn bo «o*H Četi. In L^a ^j- ui — ag-el *?3L napoved ti o L.-ičr-tih svojega prijela*)«. (*<»!>«.) bodi, tedaj se tudi naš narodni genij brez dvoma povzpne visoko. Sirom naših dežel zašije solnce svobode, prosvete, nauka in književnosti — solnce, ki obsije z novo močjo in pozove vse sinove našega naroda, ki hočejo z umom in mišico služiti napredku in bodočnosti naroda. Nadejamo se, da ti naši klici ne ostanejo prazne želje in da slovanska zvezda zabliŠči močneje in lepše na nebu osvobojenega Balkana 1_ Pismo iz Srbije. B e 1 g r a d, dne 29. nov. Kralje7a rodbina. — Turški topovi. — lsa beg Boljetinac. — Albanci prijatelji Srbov. — Nikakega spora med Srbijo in Avstro-ogrsko. — Balkansko, vprašanje cele Evrope. — Ruski poslanik ne hujska. — Turčija zavlačuje mirovna pogajanja. — Zavezniki hočejo imeti Carigrad. Kraljevič Gjorgje se je včeraj vrnil v Belgrad, da se odpočije po napornem delu na bojišču. Kraljičina Jelena pa se je odpeljala včeraj s posebnim vozom v Topolo, kjer se nahaja grobnica kraljeve rodbine Karagjorgjevićev, da si ogleda tamkaj kraljevo „zadužbino* (grobnico in na njej zgrajeno cerkev). Kraljičina se je vrnila še isti dan. Tukajšnji list „Politika- je priobčil vest, da je prestolonaslednik Aleksander preko Soluna odpotoval v Ćataldžo k tamošnjim srbskim četam, ki se bore skupaj z Bolgariji, dočim pa oficijalni krogi zagotavljajo kar najresneje, da jim ni nič znanega o tem. Kakor se poroča iz Bitolja, Je bilo do-sedaj ujetih 20 000 onih turških vojakov, ki so po bitki pri Bitolju zbežali na vse straul. Med ujetniki se nahaja tudi okrog 100 višjih častnikov. Zaplenjene turške topove so prepeljali v artiljerijski arzenal v Kragujevcu, kjer so Jih že začeli popravljati in preizkuševati. Pri preizkuševanju so se pokazali naravnost izborni rezultati. Topovi zadevajo kar najbolje in srbska artilerija se s temi zaplenjenimi topovi skoraj podvoji v svoji moči. Po raznem časopisju, zlasti inozemskem se je raznesla vest, da je bil znani vodja albanskih vstaŠev lsa beg Boljetlnec ustreljen. Nekateri listi so poročali, da se je zgodilo to v bitki, ko se Je Boljetinac s svojimi ljudmi bil proti Srbom na turški strani, drugi pa so zopet pripovedovali, da je bil Boljetinac ustreljen zavratno. Sedaj pa so se zopet začeli razširjati glasovi, da bo Bolje-linac, ki so ga ujeli v hribih, ustreljen. Ta vest nikakor ne odgovarja resnici, niti inten-cijam vlade niti vojnih poveljnikov. Boljetinac se namreč ni odkrito uprl Srbom, ni napravil srbski vojski nikake škode, niti ni organiziral večje vstaje. V interesu srbske dižave je, da prizanese Boljetincu, kl je med ljudstvom zelo popularen. Današnja „Politika* konstatira, da v pravi Albaniji ni bilo prav nikakega upora preti Srbom, da ni počila niti ena albanska puška na srbsko vojaštvo. Srbsko vojsko so povsod sprejemali kar najprijazneje. Arnavte Je pač vezal sedaj med seboj edino le skupni privilegij anarhije, ki so Jo na drugi strani kar najspretneje porabljali domači in inozemski agenti v to, da so ustvarjali razne diplomatske probleme. Srbska vojska pa je prerezala te niti, ki so vezale Arnavte in zato Arnavti tudi sedaj popolnoma mirno In brez upora oddajajo orožle, ker so mislili, da so njihovi punti postali popolnoma brezpredmetni in kot taki tudi prav tako popolnoma brezuspešni, dočim pa so na drugi strani enako trdno prepričani, da dobe pod srbsko vlado vse državljanske svobode, ki jih ima državljanstvo civilizirane države, ki gotovo stori vse v njihov kulturni in gospodarski napredek. „Tribuna" naravnost pohvalno komentira naredbo srbske vlade, ki prepoveduje sedaj menjavo vere, prestop v pravoslavje. To Je v resnici plemenit čin vlade, s katerim se z ene strani preprečuje proselitizem, z druge strani pa tudi kaže, da Arnavtom, ki so mislili, da bodo sedaj mogli ostati v svoji domovini le tedaj, če prestopilo iz mohamedanstva v pravoslavje, in katolikom, ki so mislili, da bodo enako morali zapustiti svojo vero in se popravoslavitf, tega nikakor ni treba storiti, temveč da bodo brez tega enako uživali vse državljanske pravice, kakor pravoslavni državljani. Vse to pa tudi kaže, da pač ni v albanskem vprašanju prav nobenega povoda za spor med Srbijo In Avstrijo in ga tudi v resnici ni takega spora temveč ga ustvarja le neki del časopisja. — Srbija nI kršila v Albaniji nlkakih pravic avstrijsko-ogrske monarhije, saj si nI nlkakih takih pravic avstro-ogrska monarhija nikdar v Albaniji zagotovila In Srbija nI zavrnila nobenega predloga avstro ogrske monarhije, ga tudi ni mogla zavrniti, ker kakega predloga s strani Avstro-ogrske ni niti bilo nikdar. Srbske vojne akcije na Balkanu In specijalno v Albaniji pa vendar ne morejo biti povod, ali predmet sporu, temveč bi to mogli biti edinole definitivni rezultati teh vojnih akcij, ki pa nikakor še niso ugotovljeni Ako sploh pride do razdelitve Albanije, potem šele naj bi se oni, ki misli, da je treba tega, obrnil na vse one, ki bi jo hoteli razdelitinikakor pa ne na Srbijo samo l — Mir s Turčijo bo delo cele balkanske zveze in albansko vprašanje zopet ne more biti vprašanje posamezne velesile, temveč cele Evrope, In ker torej ni predmeta za spor, nikakor torej tudi ni spora; zato pa tudi Srbija ne odgovarja nikomur, ker ni nikogar, komur bi odgovarjala, in ni ničesar, na kar bi odgovarjala. .Straža" piše v tej zadevi, da pomeni to, da Je avstroogrska monarhija pristala na to, da se albansko vprašanje reši potom evropskega sporazuma, pač le izpreraembo metode, obenem pa jasno kaže, da Nemčija razumeva ulogo zaveznice Avstro-Ogrske kot ulogo mirovne posredovalke, kakor to tudi soglaša z njenimi lastnimi interesi, če pa ne izpremeni avstro-ogrska monarhija le svoje metode, temveč tudi svojo politiko, bo Srbija z največjim veseljem sprejela in iskala prijateljskih razmer z monarhijo. Kakor zagotavljajo poročila iz zanesljivejših virov, je pri proglasitvi neodvisnosti Albanije v Valoni prisostvoval le manjši del Arbanasov, dočim večina sploh ni sledila Kemal beju. Današnja večerna vladna »Samouprava* je priobčila dve izjavi, v katerih pravi: Z ozirom na razne senzacijonalne vesti, ki so se potom časopisja raznašale po vsej Evropi, češ da ruski poslanik v Belgradu Hart-wig postopa nesoglasno s politiko mednarodne vljudnosti in da brez obvestitve in dovoljenja svoje vlade zahaja v avdijence k srbskemu kralju Petru ter da on takorekoč vidi srbsko politiko, nismo smatrali za potrebno, da bi se ozirali na te vesti. Toda sedaj smo se prepričali, da te vesti niso brezpomembne, temveč da imajo globjo smer, ker hočejo predstaviti Srbijo kot edino odgovorno za današnje dogodke, potem pa tudi Rusijo ter pokazati svetu stvar, kakor da Srbija ne brani svojih življenjskih interesov zato, ker so to res njeni življenskl interesi, temveč le zato, ker jej tako svetuje Rusija. Zato pa moramo izjavljati, da Hart-wig po skupnem diplomatičaem sprejemu ob priliki kraljevega rojstnega dne ni bil niti enkrat pri kralju, da prihaja v ministrstvo zunanjih zadev, ko ima zato nalog od svo]e vlade in da se v srbske zadeve absolutno ne vmešava, ker srbska vlada sploh ne bi dopuščala takega vmešavanja nobenemu poslaniku, pa naj bi bil poslanik še tako prijateljske države. Hartwig ravna samo in izključno v duhu instrukcij svoje vlade. Končno pravi „Samouprava", da mere v očigled takim intrigam pač lahko soditi evropska Javnost, s kakimi težavami se mora boriti Srbija, ko brani svoje interese. V drugem komunikeju pravi vladna „Samouprava", da odide srbska vojska, kolikor Je Je na razpolago, k Čataldži, in izjavlja nadalje, da so pač pričela pogajanja med turško vlado in se ta pogajanja kmalu ugodno končajo. Toda Turčija je naenkrat začela stvar zavlačevati in je s tem svojim ravnanjem prisilila zaveznike, da jej zadajo zadnji udarec ter poženo Turke iz Carigrada. Balkanske države niso hotele stvari te-ratl do konca in Turčije izlagati skrajnemu najtežjemu udarcu, todi Turki hočejo, da se vprašanje o življenju njihove vladavine reši še sedaj, in nočejo umeti, da balkanske dižave niso hotele dalje, nego Jim Je bilo treba, da se teši njihovo vprašanje. Turčija jih torej sama naganja, da gredo dalje in izzovejo vprašanje ne samo o Balkanu, temveč o celi vladavini. Splošna naloga poziva i srbsko i grško vojsko v Albaniji in Macedonijf, da se udeležite operacij pred Carigradom in da tudi oni dve povečate svojo slavo z vrnitvijo Carigrada krščanski upravi. In to tudi storite čim prej, ne izgubljajoč časa ia ne meneč se za izdatke. Turška vlada hoče definitivne rešitve iztočnega vprašanja. Božja volja je tak), in šele tedaj bo zapečaten mir in Turki vrženi v Azijo. Ta izjava vzbuja veliko pozornost, ker so poučeni krogi prepričani, da ni to le rečeno v strah Turčiji, temveč da je to plod hitrega sklepa zaveznikov, da z zadnjim udarcem izzovejo rešitev vsega iztočnega vprašanja in tako preprečijo vse intrige, ki se pleto zadnji čas in vsled katerih misli turška vlada, da si z zavlačavanjem zboljša svoj položaj. _ Selski SolsKI štrajk pred sodiščem (Dopis iz Koroške) Vsako priliko, kadar nastopijo skromni koroški Slovenci za svoje ustavno jim zajamčene pravice, uporabljajo nemški nacijo-nalci v to, da s samo njim prirojeno im-' pertineutnostfo obrekujejo in denuncirajo po svojih umazanih nemškonacijonalnih listih ubogo slovensko ljudstvo in Ščuvajo proti njemu Slovencem itak sovražne oblasti. Kaj čuda, da se je udušil v koroških Slovencih vsak svobodnejši pokret! Saj jim daja vlada pri vsaki priliki občutiti železno pest in zatira Če treba, tudi z največjo silo vsak odpor. Zato moramo tembolj občudovati samozavestni nastop zavednih Seljanov, iz katerega odseva odpor zdrave slovenske duše proti gnjilemu šolskemu zistemu, ki tako uničujoče upliva na slovenski organizem na Koroškem. Sele so večja gorska vas južno od Bo-rovelj in se odlikujejo po svojem odločno slovenskem prebivalstvu. V svoji skrbi za nemštvo je dal dež. šol. svet leta 1897 dotlej slovensko šolo deliti v slovenski in utravistični (nemški) razred — seveda čisto po nepotrebnem. Da se umetno ohrani utrakvistični razred, ki v resnici nima ni-kakih življenskih pogojev, Je učitelj v slovenskem razredu (hud nemškonacijonalen strankar!) učence pretepal do krvi in ravnal z njimi kolikor le možno surovo z namenom, da jih prisili prestopiti v utrakvistični razred. Pri tem pa je naletel na hud odpor slov. Seljanov, ki so doslej mirno prenašali vse šikane šolskih oblasti. Ogorčeni vsled takega postopanja niso več hoteli pošiljati otrok v šolo in nastal je več tednov trajajoč šolski štrajk, ki je vzbudil veliko pozornost po vsem Koroškem. Posebno obširno so se bavili s stvarjo nemŠkonacijonalni listi, ki so, boječ se, da se ne razširi ta nevolja tudi po ostalem Koroškem, v uvodnikih poživljati in šuntali vlado oziroma šolske oblasti, da nastopilo z vso energijo proti tem „upornežem". In v resnici so šolske oblasti, mesto da bi popravile to krivico in ugodile upravičenim zahtevam Seljanov, uvedle strogo preiskavo proti starišem štrajkujočih otrotr, pri čemer se Je posebno odlikoval celovški okrajni glavar pl. Rainer, zaupnik nemškega „Voiksrata". Zadnjo dejanje te drame se je doigralo minoli teden pred sodiščem v Celovcu, k]er sta bila obsojena dva selska kmeta „wegen Aufiehnung gegen die Schul-behorden" na teden dni zapora. Torej mesto pravice, ki so jo iskali, dobili so — zapor. Dež. šol. svet je bil sicer primoran, premestiti omenjenega učitelja, ki je bil povzročitelj splošne ljudske nevolje, a se mu drugače ni zgodilo žalega, ker ga je „Volks-rat* vzel v zaščito. Tako nam je šolski štrajk v Selah zopet osvetlil v bengalični luči vso brutalnost nemškonacljonalne večine in pristranost naših oblasti, ki so v prvi vrsti poklicane čuvati pravico. Ta šolski štrajk nam pa tudi dovoljuje upogled v demoralizujoči Šolski zistem na Koroškem in naši merodajni činitelji bi morali znati upoštevati posebno psihologično stran tega sicer zelo redkega dogodka pri svojih šolskoreformnih priza-devanjah. Sicer pa bodo nemškonacijonalci pri prvi priliki zopet zatrjevali, da so Slovenci na Koroškem z obstoječimi razmerami popolnoma zadovoljni in da si ne žele nlkakih sprememb.__ Bitka na Kosovem polju - v zgodovini in v srbski narodni pesmi. Zgodovinsko - literarna {rtiča. Napisal prof. Makso Pfmat. Onamo, onamo! da vidju Prizren, ta to je moje — doma ću doć ; starina mila tamo me zove, tu moram jednoč oružan poč. Črnogorski kralj Nikola I. Črnogorski kraij Nikola I. se odlikuje po izredni vladarski zmožnosti in nenavadni hrabrosti; obče znano je tudi, da ume spretno sukati pero, da je zložil množico prelepih spevov, kateri so mu pridobili odlično mesto med srbskimi pesniki. Nobena pesem pa se mu morda ni bolje posrečila, nego ona obče razširjena, ki se začenja s kitico: Onam, onamo 1 za brda ona. Zložil Jo je leta 1867. V pesniškem navdušenju gleda tu vrli črnogorski gospodar t|a doli čez brda in hribe proti jugovzhodni strani. Za temi brdi se nahajajo razrušeni gradovi slavnih srbskih kraljev in carjev; Prizren se dviga ondl, nekdanja sloveča srbska prestolica; sveti samostan Drčani stoji še tamkaj in ne daleč odtod se širijo bojna polja, na katerih spi nešteto srbskih junakov smrtno spanje; in ti junaki kličejo po osveti, ti junaki pozivajo v boj, da se reši bedna raja. Slavni srbski junak Miloš Obilić ima tamkaj svoj grob, K temu grobu roma duh pesnika Nikole in njegova duša upa, da dobi pokoj, kadar bodo vsi Srbi svobodni. Skratka rečeno: v tej pesmi se spominja Nikola I. stare slavne Srbije, spominja se lepega Kosovega polja. Saj je na tem polju bilo središče nekdanjega srbskega carstva, ondi je bilo njegovo srce, tamkaj pa se Je tudi odigrala znana nesrečna kosovska bitka, ki Je zadala smrtni udarec srbskemu carstvu. Na Kosovo polje vodijo čitatelja te vrstice. Iz njih se lahko pouči, kje leži Kosovo polje in kakšno Je, iz njih pozve, kaj nam poročate o Kosovski bitki zgodovina in srbska narodna pesem. I. Kosovo polje je kotlina, ki meri 6500 km*. Na Jugu tvori mejo Šara-planina, na zahodu in severu severoalbanske Alpe, z vrhovi Rogozna in Kopavnik, na vzhodu pa Črnagora. Posamezne točke teh gora so 2000 -3000 m visoke. DJarčka planina deli vso kotlino v dva dela, katerih eden Je pravo Kosovo polje, drugi pa Metoja. Kosovo polje ni ravnina, ampak valovit svet. V dolžino meri 30 km, v širino pa 16—18 km. Njegova nadmorska višina znaša 600 m. Metoja pa Je 40 km dolga in 20 km široka. Kosovo polje namaka Sitnica, ki se zjiva v Ibar, ta pa v Moravo in ž njo v Crno morje. Vode iz Metoje: Pečanska Bistrica, Dečanska Bistrica se stekajo v Drin, ki se izliva v Jadransko morje. Pod turško vlado je tvorilo Kosovo polje poseben vilajet (namestnlštvo), ki Je obsegal Šest sandžakatov (okrajev), namieč: Prištinski, Skopeljski, Prizrenski, Pečanski, SjeniŠki in Pleveljski. Naj važnejši kral na Kosovem polju je mesto Priština (18 000 preb.). V Prištini so stolovali srbski kralji. Blizu Prištine stoji znani samostan Gračanlca. Nad Mitrovico se nahajajo razvaline slavnega gradu Zvečana, ki je služil srbskim kraljem za stolico. Metuja ima tri večja mesta: Peć, Dja-kovlco in Prizren. Peć (15.000) slovi po svoji volneni in usnjarski obrti. Nedaleč od Peći so razvaline samostana Studenlca. Slavni samostan Dećani, ki sta ga pozidala srbska kral|a Štefan in Dušan, stoli 15 km proč od Peči. Djakovlca (25 000) izvaža sadje, žito, usnje in orožje. Prizren (40 000) Je videl nekdaj lepe dneve, ko so imeli v nJem srbski kralji svojo prestolnico. V Pri-zrenu izdeljujejo fino usnje in iz raznih kovin nakrasnine za ročaje nožev, mečev itd. Prebivalstvo Kosovega polja in Metoje {e Jako mešano. Na Kcsovem polju, v Prištini in Metoji prebivajo Srbi. Moralično in politično prvenstvo imajo Albanci, ki so se pomohamedanili; Albanci silno sovražijo krščansko vero in slovanski jezik. Posestniki in obrtniki so večinoma Turki (Osmantije). Srbski poturice so divji ljudje. Pravoslavni Srbi so siromaki. Pravoslavni Bolgari se odlikujejo po pridnosti in slove kot vrtnarji. Katoliki so trgovci in delavci. Cincaii (Ku-cjvlahi, romanskega pokoljenja) so se po-sroili, bavijo se s trgovino in obrtjo; znani so kot izvrstni zidarj^ po vsem Balkanu. L. 1864. so tu naselili Čerkeze, da bi izpodrinili srbski živel j; Čerkezi žive v veliki revščini. Po mestih se nahaja fudi nekaj španjolskih Židov. Kosovo je bilo že ob času Rimljanov obljudeno. Med leti 610-640 so se tukaj naselili Srbi; tedaj je Kosovo spadalo k srbski pokrajini Riši. Nekal Časa je bilo pozneje Kosovo v rokah Bolgarov in nato Blzantlncev. Koncem 11. stoletja so se polastili Kosovega Srbi Štefan Nemanja |e dobil del Kosovega. Štefan Uroš Je razširil svo]o oblast že tudi deloma po Makedoni]i in Albaniji. Štefan Dušan (1331—55), najslavnejši srbski vladar, se Je pol&stll vse Macedonije, Tesalije in Albanije; za svo|o prestolnico je izvelii Prizren in Skoplje. Ko so vladali imenovani srbski kralji in carji, se Je na Kosovem razvite cvetoča kupčija in obrt. S Kosovega so vodila važna t govska pota v Skader, v Bar, Kotor, Dubrovnik in proti Sarajevu. Izvažali so živino, sir, ribe, kože; uvažali pa sol, obleko, nakitje. Trgovino so posebno gojili Dubrovčani s temi kraji. Kakor važen trgovski kraj Je veljalo Novo brdo, ki Je ležalo na vise ki gori, 23 km vzhodno do Prištine. V dobi od 1350-1450 Je slovelo Novo brdo kakor najvažnejše mesto sredi Balkana. Darovi za jugoslovanske rdeče križe. Nadalje so darovali za Jugoslovanske »Rdeče križe" sledeča gg. po K: Županstvo Sežana 100, Družina Lebanova Komea 4, Kristjan Siraonič 10, Škrat 3, inž. Lah 5, Družina Ferluga 3, Realci nabrali 570, Anton Jelka Poje K 2, Na ples. venčku pe/. dr. .Trst" nabral g. Katnik 8 70, Nabrano v Bovcu (Ia sicer g ca Zora Oitanova K 170 —, g.ci Dora Kenda in Eliza Kra-vanja K 82 34 in 1 nemška marka, g ca Alojzija Mlekuševa K 49 20) skupaf, V občini Povir nabral Iv. Ciharija 238 42, I. Vales Kandl 12, Jakob Hofner 5, Nabranih v Bar-kovljah (izročil g. Premru) 159* 10. Skupaj K 858 46 včeraj izkazano K 47 267 53 skupaj K 48 125.99 USTREDNl BANKA ČESKYCH CDftDiTCI (Tki PODRUŽNICA v TRSTU o runi 1 LLtn r pmu lel poiteeouo :. :; Vloge na knjižice 474%-57a% po odpovednem roku. Premijne vloge Stalne vloge Vloge po tekočem ::: računu po dogovoru najugodnejše. ::: V&J3IJE u KAVCIJE - - - MENJALNICA- Uradne ure od 9.-12.7, dop ln 2.l/t 6. pop • Hočete imeti dobro obleko In po ceni? Armando Levi, ££ Domače vesti. Odborova seja političnega društva „Edinost" se bo vršila jutri v ponedeljek, dne 2. decembra ob 3. popoldne v „Slovanski čitalnici-. Prosi se za polnoštevilno vdeležbo in sicer ob določeni uri. Predsednik. Taki so vedno! Nemci kriče sedaj o krivici, ki da se jim godi s tem da je v Budjejovlcah, Karltau In drugod postavljeno v proračun več za češke srednje šole, nego pa za nemške. S tem da so Nemci prikrajšani. Mimogrede bodi omenjeno, da na te nemške rekriminacije odgovarja praška „Union" tako-le: „Vzrok temu je ednostavno ta, da so češke srednje šole ogromno obiskovane, vsled česar treba snovati več sporednlc, nego pa na nemških srednjih šolah, posebno v Pragi in v okolici!" To Je seveda dovolj veljavno pojasnilo, ali kaj se brigajo za argumente ljudje, ka-koršnji so naši politikujoči Nemci? Na Češkem In na Slovenskem I To so ljudje, ki si prirejajo dvojno pravico in dvojno moralo! 1 Kjer so v večini In imajo moč v rokah, uveljavljajo majorltetni princip do skrajnih konsekvenc. Tam je ni pravice in ga ni vsmiljenja za drugcrodno manjšino ! 1 Celje, Celovec, Ptuj, Maribor govore. Kjer pa so v manjšini, tam zantevajo za-se vsaj jednakost z veČino. Vse beneficije večine. „Glej Prago in Ljubljano! Pa naj jim tudi zadovoljujejo primerno njihovemu številu — kakor se faktično tudi godi v rečenih dveh slovanskih mestih — pa krlče, da se jim krivica godi, čim ne velja njihova volja v vsem in vsakem! V Pragi kriče, češ, da se za češke šole trosi već, nego za nemške I A kako postopajo oni sami po mestih s češkimi manjšinami ? 1 Po načelu: sebi vse, drugim nič! Zahtevajo jednostavno, naj se manjšine od-reko svoji narodni individuvalnosti — na| se asimilirajo 1 Isto dvojno moralo In dvojno nemško pravico vidimo, ako primerjamo to, kar zahteva nemška manjšina v Ljubljani, z onim, kar ne dovoljujejo Nemci slovenskim manjšinam v Celovcu, Mariboru, Ptuju Itd. Kjer je Nemec v manjšini, tam bodi enakopraven z večino I Kjer je Nemec v večini, bodi Slovenec brezpraven helot I!! Jim je pač zašla v kri misel, da so oni narod, že po rojstvu določen za zatiranje drugih I Hudo nas Je poljubil Bog, da nas je postavil v tako sosedstvo! V takem sosedstvu tudi najmirneji človek ne more živeti v miru. V takem sosedstvu treba že zasukati rokave, če nočeš poginiti! Taki so ti ljubi Nemci na Češkem, taki na Slovenskem in taki bi bili tudi v Kitaju, če bi le — mogli!! Kdo hujska v vojno?! Državni poslanec dr. Perko se huduje v „Reichenber ger Volkszeitung", češ: da so na Dunaju v neizmerni svoji miroljubnosti zamudili naj-prlmerneji trenotek za napadalno vojno!! Pretveznim nemškim navduševalcem za mir predbacuje ta vojeviti mož — ki pa sam gotovo ne prime za puško — „erbarmliches Gewinsel" !! Sramotno cviljenje! Naj je kdo še tako uverjen, da Je v konfliktu s Srbijo absolutno in vse pravo na strani Avstrije, bo vendar — ako ima le količkaj, recimo naravnost človeškega v sebi — želel, da se poprej izcrpijo vsi poskusi za mirno rešitev, nego odločilni faktorji posežejo po ultima ratlo, po skrajnem sredstvu, predno pošljejo milijone človeških življenj v nevarnost, tisoče In tisoče v gotovo smrt in prinesejo nad stotisoče družin neizmerne nesreče v žalosti: nad žene, ki iz gube soproge, nad sirote, ki izgube svoje očete in hranitelje, nad očete in matere, ki izgube svoje sinove, svojo edino oporo. Orožna slika je to, ki jo imamo pred duševnim očesom ob misli na možnost bo dcče, morda evropske vojne. Slika obzor-jena od krvavega plamena! Zato ponavljamo : le oni, ki nima nič več človeškega v sebi, ki nima srca, ki nima duše, more huj-skati v tako vojno, dokler je šele najmanja iskrica nade, da se jej bo možno izogniti, da vendar utegne na kako nekrvavo sredstvo odtegniti krvavi meč z nad človeštva. Tem veča sramota, da je sedaj ravno v narodu, ki hoče veljati za najkulturnejega na svetu, toliko tacih poživinčencev! Mari pa Je nemška kutura taka, da izkluča čut — humanltete ?!! Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sv. Križu pri Trstu je priredila preteklo nedeljo veliko veselico v preblag namen, za prireditev toliko zaželjene in potrebne božlčnlce ubogim šolskim otrokom. S posebnim zadovoljstvom beležimo, da so se udeležili vaščani te veselice v velikem številu, ter so na ta način pripomogli h tako lepemu materijalnemu uspehu, kar nam dokazuje, da umevajo pomen take prireditve. Tujih gostov |e bilo navzočih tudi lepo Število. Med drugimi smo opazili tudi g. dr. O. Rybara. — Letos nam bo torej v prvič omogočeno, da razveselimo ob božiču naše otročiče, ki so do sedaj žalostni gledal svoje tovariše tukajšnje potujčevalnice, ko so prihajali obdarjeni z raznimi darili domov. Ker pa bodo pri tem stroški veliki, in ne bomo mogli zadostiti vsem potrebam, se obračamo do usmiljenih src, da bi nam nisJjočlU *a pomoč. Vsak r^r, — sp-e|e^a jih podružnica diužbe Sv. Cirila in Metoda v Sv. Križu pri Trstu — nam Je dobrodošel. Omeniti moramo Se nekaj. — Medtem, ko so vsi ljudje naše vasi odobravali to prireditev, se je našel neki petelin, ustvarjen po kranjskem vzorcu, katerega Je ta prlre ditev tako vznemirila, da je produkte domišljije svojih razvnetih možganov začel odlagati v izvestne, zakotne lističe. Ob tej priliki se zahvaljujemo domaČim društvom za prijazno sodelovanje, salonskemu orkestru vrdeljskega „Sokola", ki Je skoro brezplačno sodeloval pri veselici, onim, ki so preplačali vstopnino in končno vsem tistim, ki so pripomogli na kakšenkoli način, da se Je prireditev obnesla tako sijajno. Godbeni odsek „Zveze Jugoslor. železničarjev" priredi danes dne 1. decembra t. I. v dvorani gostilne „Balkan" (ex Gret ta) ulica Tivarnelte plesno zabavo, pri kateri svira orkester ZJŽ. Rojaki, podpirajte edini slovenski orkester v Trstu. Smrt Marije Terezije. Cesarica Marija Terezija je vladala polnih 40 let. Od leta 1740. pa do 1780. Bila Je poslednja veja habsburškega rodu. V svojem zakonu z vojvodo Franom Lotarinskim Je imela dva sina in od tedaj datira dinastija habsburŠko-lotarinska. Om je zasela prestol, je morala voditi takozvano vojno za nasledstvo s Prusijo, Bavarsko in Francijo. Leto 1763 je znamenito v njenem vladanju, ker tedaj so začela prizadevanja dvora za centralizacijo, to Je za ujedinjenje vseh dežel pod njenim žezlom v Jedinstveno državo. S centralizacijo je tekla paralelno germanizacija. Centralizaciji je imel služiti tudi kraljevski svet, osnovan v Hrvatski 7. julija 1767. Ta svet Je bil sicer leta 1775. odpravljen, ali hrvatskemu saboru ni bila povrnjena vsa oblast, kajti posli hrvatskega kraljevega sveta so bili oddani ogrskemu namestniškemu svetu. Še en važen dogodek izza vladanja Mari'e Terezije. Leta 1776. je vrnila Marija Terezija Reko in njeno okolico Hrvatski, toda že leta 1776., ko je bil odpravljen hrvatski kraljevi svet, so podredili Reko ogrskemu namestniškemu svetu. Marija Terezija Je umrla dne 29. novembra 1780. Splavljenje dreadnoughta „Princa Evgena". — Točno ob poli 12 dopoldne včeraj se je vršilo splavljenje tretjega našega dreadnoughta, ki nosi ime slavnega zmagovalca Turkov, princa Evgena. Slo vesnost je bila mnogo skromnejša, nego je bila ob splavljenju prvih dveh dreadnoughtov in zlasti se Je opažalo, da ni bilo navzoče pri slovesnosti nobene druge vojne ladje, kakor edino le mala križarka „Panther", ki je štacijska ladja v Trstu. Občinstva pa Je bilo pač navzoče velikansko število; zlasti mnogoštevilno Je bilo vojaštvo. Kmalu po 11 je dospela kumica nadvojvodinja Marija Kristina in njen soprog nadvojvoda Peter Ferdinand. Navzoče so bile tudi velika vojvodinja Alice Tos-kanska in njene hčere, nadvojvodinje Mar-garita Marija Albertina, Germana Marija Terezija in Neža Marija Terezija, ki so se pripeljalo v ladjedelnice z avtomobilom. Člane cesarske hiše Je sprejel v imenu mornariškega poveljnika vojaški štacijski poveljnik kontreadmiral vit. Kohen v navzočnosti namestnika princa Hohenloheja, župana dr. Valerija, škofa dr. Karlina, upravnega sveta ladjedelnice in drugih vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Navzoč je bil armadni nadzornik general Icfanterlje Franc Schoedler; minister ni bil navzoč nobeden; državni zbor je zastopal podpredsednik vit. Pogačnik. Po običajnih blagoslovitvenih ceremonijah in nagovorih štacijskega poveljnika In kumice, Je Ie-ta pritisnila na gumb, in ob boku ladje se Je razletela botlljka šampanjca. Ladja je bila krščena. Potem Je še pritisnila na drugi gumb in kolos Je zdrknil v v svoj element ob pozdravnem gromenju „Pantherjevih" topov. Po končni slavnosti se Je vršil v slavnostnem paviljonu cercle, kjer sta se kumica in soprog kar najprijaznejše pogovarjala z odličnjaki, ki so Jima bili predstavljeni. Splošno se Je opažala v kroju preprosta obleka nadvojvodinje kumice, ki se je tako blagodejno razlikovala od nekaterih dam, ki so prišle ob te| pri liki kazat svojo prisiljeno, našemljeno eleganco. Nadvojvoda in soproga sta se odpeljala z brzovlakom državne železnice ob 8 40 zv. zopet na Dunaj. Nova ladja bo enaka dreadnoughtoma „Viribus unitis" in „Tegetthoff". Graditi so jo začeli začetkom letošnjega leta In je delalo celi čas okrog tisoč delavcev. Ime „Princ Evgen" je nosil v nafc vojni mornarici od 1. 1856. do 1861. parnik na kolesa. Zgrajen Je bil v Benetkah, pa Je Nova trgovina moškega blaga SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM ! JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah, SPECIJAL1TE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. AR fURO M0DRICKY Prodajalnlca aaouf. blaga In drtbnlh predmetov Trst, nI. Belvedere 32. Šivane odeje od K 6*40 do 18'—, volnene K 3-— do 20*—, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke; volnene in svilene šerpe. Izdelano perilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestnice, dežniki itd. Velikanska izbora. Dr. Pecnik Dr. PETSCHNIGG £rst, via S. Citerina štev. t. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 V,—1 in 7—71/,. Sovama čevljev JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. . Svilenina in ottraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih, fcenah. Dr. AL Martinem Ces&re Cosciancich taKfsiJttlraal zobo-tehnft « ordtolr* od 9.—1. bi od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 D. ui T«J«ftm 1708. Fratelli Eauber Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. MODLING v Trstu 130 fllijalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vls-&-vis ul. Madonna del Mare) FinI ieulll po IludsKlh cenah. Izključena vsaka konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 „ Box.............9*50 „ fini Goodjear Welt . . . „ 13*50 m „ amerikanski . ... „ 11*— „ „ „ najfinejši „ 17"— nizki čevlji črni........6*— „ zelo fini črni.......11'30 „ amerikanski luksus . . „ 16"— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3*20 lakasti „ ..... 4'20 nizki čevlji, močni.......5*— „ „ chevreau . ... n 7*50 „ najfinejši Goodjear Welt „ 11*— „ amerikanski luksus . . , 13"— „ „v barvah - „ 14'— „ „ lakasti . . „ 15*— Čevlji visoki in nizki za otroke od 2 K dalje. CORSO 27. Ul. CAMHfl 11. Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestaije, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. JESEN ZIMA 1912 1913 Velika zaloga ter dnevni dohod najmodernejše angleške, kakor druge volne za ženske obleke, fuštanji tkani in velour, odeje šivane (kovtri) domači izdelek, flanelaste odeje, gradi za madrace, preproge, zavese, volnene vseh barv iz čipk in tula, maje, volnene in trieot (fuštanjasti). Ogromna izbera vsakovrstnega perila in moškega blaga. V največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova štev. 37. Zmerne cene. Domača in solidna postrežba. Uzorci na zahtevo franke. Stran IV. „EDINOST" št. 335. V Trstu, dne 1. decembra 1912. Varujte vsako rano infekcije in pokrijte jo z antiseptično obvezo. Že 40 leta sem se je izkazalo omečilno mazilo, menovano Praško domače mazilo, kot zanesljivo obvezilno sredstvo. Isto varuje rane, olajšuje vnetje in bolečine, učinkuje hladilno ter povspešnje zaceljenje in ozdravljenje. Pošilja se vsak dan po pošti. 1 doza 70 vinaijev. Pri naprej plačanih K 3*16 se pošljejo 4 doze, K T— 10 doz franko v vse kraje av. ogr. monarhije. GLAVNA ZALOGA: P B. FRAGNER, c. kr. dvorni zalagatelj lekarna „pri črnem orlu", Praga, Mala Stran, vogal Me-rudove ulice Si. 203. Zaloga usnja za Čevljarje A. DONDA F - Via deli Rivo ftt. 42. - TRST izbor zgornjih del za feoUe (tomoD. Primerne cene In solidna postrežba. a Zaloge po avstro-ogr. lekarnah. . t Otvoritev nove trgovine s steklenino in porcelanom ter raznih galanterijskih predmetov in šip. A. PALME & C.o, del. dr. z o. j. Telefon štev. 302. ulica Campanile št. 21. Telefon št. 302. Steklar vedno pripravljen za dela na domu. blag« za ianake In aulcno za molka obleka, zadnjo modo razpoillja najoanojo Jug«-slovanska razpoilljalna R. Stermecki v Celju it. 302 Vzorol In oenlk, ćez tlioč stvari s slikami poštnine prosto. Dror Raimondo Bisiach Trst, ulica Caprin 9, vogal ulice Guardia. Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine. Regulatorji In budilke. Poprave po nizkih cenah. Vsako uro jamčim 2 leti. Citffe Kuovo (NOVA KAVARNA) ki Trst, Piazza Barriera Settefontane ** 77 Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telefon 19-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se udani FRANJO ABRAM, lastnik. Ugodna prilika za nakup! Dne 21., 22., 25., 26., 28. in 29. novembra t. 1. in dne 2., 3., 5., 9., 11., 13. ter 16. decembra t. 1. vsakokrat ob 9 dop. se bodo prodajala pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani obširna Predovičeva po 1 I se bodo prodajala pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani obširna Predovičeva posestva in sicer v Ljubljani ležeča, za trgovino z živino renomirana trgov -| ska hiša (tik poleg klavnice) z živinskimi hlevi in skladišči ter z gostilno in znana Žida-j nova hiša ter 16 najemninskih in delavskih hiš v bližini električne železnice v Mostah (v Predovičevem selu) in obširno zemljišče. Skupna vrednost vseh nepremičnin je K 1,321.156-66, najmanjši ponudek znaša K 1,253.610-—. Prodajala se bode vsaka stavba, oziroma parcela zase in se daje s tem prilika interesentom za majhno svoto nakupiti lepo domovanje. Dražbeni pogoji so na razpolago pri inseratnem oddelku tega lista in pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 16. Vknjiženi kreditni zavodi so izjavili, da puste primeren del svojih tirjatev na kupljenih delih posestev še dalje vknjižen. SkUdiŠČe kož barvane, vseh vrst rumene in črne za čevljarje In sedlarja z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskaib). *oščiia na aajbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro Lorenzo Gaggianelli 7 Trstu, — ulica S . Lazara štev. 17 Kislo zelje I. vrste, škaf 40 kg kron 4"80; 100 kg kron 10*—. Čebula 100 kg kron 7*50. Kumare. Pošilja vsakemu po povzetju Ant. Linek, Znojmo (Znaim) Če želodec slabo probavlja in so zaradi tega v neredu tudi druge funkcije organizma, se z uspehom uporablja dr. ROSOV BALZAM Priznamo, iz izbranih najboljfiih in dobro u-ČinknjoČih zdravilnih razatlin skrbno pripravljeno, vzbujajoče, prebavo pospešujoče in lahno odvajajoče domače sredstvo, ki ublažuje znane posledice nezmernosti, napačne dijete, prehlajenja, vedne-ga sedenja In nadležnega zaprtja, n. pr. zgago, napetie, premočne tvorltve kiselln In krčevite bolečine, je Dr. ROSOV BALZAM ZA ŽELODEC Iz lekarne B. FKAGNERJA v Pragi. Izredna rasprodaja!! Neverjetno oeno! 600 kosov za ■amo 3 K 80 vinarjev. Krasna pozlačena prec. 36 ur tekoča ura na sidro i z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, parigka novost, 1 par double zlatih manšetnih gumbov s I patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. užigalo. 1 krasen album z najlepšimi slikami sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 komadov korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, ki ^e sama toliko vredna, stane 3 bone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Ch Jongwlrth, Krakovo A/4. NB, Pri naročbi dveh .avojev se priloži angleška brivna britev prve /iste. Za neugajajoče se vrne denar. POZOR KUPCI I Dne 21. novembra t. 1. je začelo dražbeno postopanje posestva Elija Predoviča, veleposestnika in veletrgovca z živino, gostilničarja itd. v Ljubljani ki obstoji predvsem iz renomirane in dolgoletne trgovske hiše, nahajajoče se v neposredni bližini mestne klavnice ljubljanske; v poslopju se nahajajo veliki hlevi za živino in skladišča za meso ter renomirana dolgo let obstoječa gostilna. Razun jtega se proda na dražbi tudi takozvana Židanova hiša v Ljubljani, v kateri je nameščeno že dolgo vrsto let c. kr. poveljništvo dopolnilnega okraja v Ljubljani; poslopje je zelo obsežno in se nahaja v njem tudi zelo renomirana, že dolgo vrsto let obstoječa gostilna pri Židanu. Končno se prodajo posamezne parcele, ki so deloma namenjene tudi za stavbišče in so raztresene po celi ljubljanski okolici. Proda se tudi celo selišče, takozvano Predovičevo selo, ki obstoji iz 16 večjih in manjših hiš, katerih večina je posebno prikladna za delavske družine in so sploh namenjene delavskim stanovanjem. Kdor naših čftateljev bi se zanimal za to prodajo, naj se oglasi v našem inseratnem oddelku, kjer mu je na razpolago dražbeni oklic, v katerem so posamezni objekti in pa njih cene natančno razvidne. Nova trgovina manifakturnega blaga Trst, ul. Belvedere 2. Konfekcije in drugi drobni = predmeti. = Priporoča se cen j. občinstvu lastnica ANA vd. TONEL. PIT" Priporoča se slovenska šivilja ss^™ TRST ^^^ ulica Barriera vecchia 33 - vrata štev. 13. ČISTILNE KROGLJICE % ki prenavljajo kri dobre O proti hemorejdam sestav- ^ a ljene iz rastlinskih snovij, a ^ priporočljive za redns delo-^ vanje čreves proti hernorojd-9 nim nadležoostim lavobolu itd. — Cona Škatlji 50 stotlnk. Q Glavna zaloga: lekarna „Saleno", Trst, via S. Cilino. Ob ^ 13G BE Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke G?ustoPilottifu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori Štev. 14 Specijaliteta: ladijske svetiljke Posoda in Skatlle i* bele in kamno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 »t (brez zvezave). Prva slovenska mirodilnica v Trstu H loj z Saletelj uilca Carradori 18, v bl žinl gostilne ND0 Zaloga barv, ČopiČev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-L-i—trsi nalnih posodah in drugo, ob Ante Lisica Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic b priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo št. 20 (Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje. Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo št. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obiak. Svarilo! Vsi deli ovoja imajo zakonito zajamčeno vaatveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja, c. in k. dvornega dobavitelja "Kineumorln", Praga, Mala-Btran, 203, vogal Nerudove ul. Vsakodnevno poštno razpošiljanje. 1 cela Btekl. 2 K, t polovična atekl. 1 K. Po poŠti, če se pošlje denar naprej K 150, malsi steklenica za K 2 80 ena velika, za K 4-70 dve veliki, za K 8*—, Štiri velike za K 22 — Stiri-najBt velikih steklenic poStnine proato na vae postaje avstr.-ogerske monarhije. V BudimpeSti lekarne: Kor&nyi Lajos, dr. Leo Egger in J, Egger, Ludovik Braun, Jos. pl. lirik. Zalege v vseh lekarnah Avatro-ograke. • • ' ■' ;*.*SfK&e €rminia Varbinek manufakturna trgovina Trst, ulica Giulia št. 14. V t lika izber oblekec za ctroke, damskih bluz, kri Vf-e izdelano po zadnji modi, boe in vseh manufak. turnih predmetov. — Stezniki, pasovi, drobnarija Cene najnižje, brez konkurenca. Nove 0SRAM v: svetiljke v: Na mesto stisnjene kovinske niti se uporablja pri novi svetiljki .,Osram" samo še potegnjena svetilna žica. Te nove svetiljke „Osram" imajo veliko več odpornosti proti tresenju. Trditev, da se svetiljke s kovinasto nitjo v rokah občinstva hitro razbijejo, postanejo brezpredmetna, ako se uporabljajo nove svetiljke „Osram" s potegnjeno svetilno žico. 70% prihranka na toku in druge prednosti „Osramove" svetiljke ostanejo vzlic tej važni spopolnitvi nezmanjšane. Dobiva se v Trstu pri tvrdki IngegnerJ " Pri nabavi žarnic zahtevajte izrecno Cimadori, Mauro & Cl nove žične 8TetilJke »°8ram<- ulica Giosuč Carducci štev. 8-10. Vsaka .fava. ^^ mora ljositi napis „Usram . Družba „Osramovih" svetilk z o. z. Dunaj Vil 2. Italijani in Slovani ob /Idriji. boju na nož s Slovani svoje države, ki so. postali drzni vsled zmag svojih rojakov na < t*, r" i - x cl i__\r__~k k: oni strani Dunava, —hočeš, nočeš, moraš — .e sedatZli -orala iskati ojatenja v italijanski pomot,. skega lista „Giornale d' Italia", objavlja v * # tem listu obširen članek, v katerem razprav- Priobčujemo gornja izvajanja, ker so ka- Črnagora in balkanska vojna. nikake pravice do Albanije, ker je ta dežela novi! Tako, kakor gospod Memmoli, mi albanska. V tem oziru se torej interesi Av- slijo po večini tudi drugi Italijani. Gospod atrije in Italije popolnoma ujemajo. Avstrija Memmoli se seveda ne upira zasedenju alban-da se mora na vsak način upreti rastočemu skega obrežja od strani Srbov zato, ker mu vplivu Slovanstva ob Adriji! In to ne le, da je za Albance, temveč zato, ker ve, da bi se zavaruje pred nevarnostim notranje sese- bili z onim dnem, ko bi Srbija zasedla Alba-sije, temveč tudi, da se obrani nijo, uničeni vsi načrti, ki jih je Italija imela madjarsko-nemžko nadvladje. glede te dežele. Priznavamo tudi, da se ▼ Potem vprašuje člankar, kateri so pravi Adriji res križajo slovanski in italijanski in-vzroki srbske zahteve po izhodišču ob Adriji, teresi, a križajo se le v toliko, v kolikor ter odgovarja: smatrajo Italijani Adrijo za izključno italijan- „Teh razlogov se v Italiji ne razume sko morje. Glede razmerja med Slovani in lahko, vidijo se pa z večjo jasnostjo po — Avstrijo pa stoji italijanski časnikar na pobilo tudi le kratkem bivanju na Balkanu. wem napačnem stališču m so temu primerno Resnica, ki jo je pač treba povedati, je ta, napačna tudi vsa njegova tozadevna izvajanja, da Srbija, ki jo smatrajo za zapadno-jugo- Gospod Memmoh identifikuje namreč speciti-slovanski Pijemont, smatra — kakor sma- Z™ interese Nemcev in Madjarov z onimi trajo vsi Jugoslovani — Adrijo za pretežno Avstrije, postavlja se na stališče, da je tla-slovansko morje: ona hoče priti do Adrije, čenje Slovanov v interesu Avstrije, docim je vriniti se med Črnogoro — ki je sama pre- fakt, da bi ravno to neizogibno dovelo Av majhna, da bi postala center slovanske kul- strijo v pogubo. O kakih skupnih interesih ture — in Albanijo, z očividnim namenom, Avstrije in Italije v Adriji ne more biti niti da poskusi počasi, a po določenem načrtu govora. Z vsakim ojačenjem ltalijanstva ob slavizacijo teh pokrajin in da bi končno ob iztočni obali Jadranskega morja bi se ojačil moiju tvorila privlačno središče za jadransko tudi italijanski lrredentizem: a temu naravna Slovanstvo od Trsta (tu je g. Memmali pri- posledica bi bil slovanski lrredentizem, ki bi stavil svoj : sic !) do zadnjega dalmatinskega postal res neizogiben, če se ne izpremem ves zatona. Italijanski srbofili in alavofili se da- notranji sistem Avstrije, in ki bi bil vsekakor jejo predaleč zavajati v svojem svetem na- nevameji nego italijanski irredentizem, ki pač vdušenju za zmagoslavno križarsko vojno proti ne p stane nikdar nevaren, dokler bo turškim barbarstvom. Italijanski interesi v imel proti težje v državi zvestih Adriji soglašajo z onimi Avstrije, ki hoče Slovanih !! ndušiti pojavljajoča se irredentistična stremljenja svojih slovanskih podanikov : Slovencev, Hrvatov, Dalmatincev in Bosencev. To utegne boleti gotove občutljive duše, a je tako. Ita- ■ lijani preko meje vedo to bolje, nego pa oni • v kraljestvu. Zadrški Italijani že vedo, zakaj jz predavanja g. dež. posl. dr. Justa Pertota. so na hrvatske provokacije, ki so proslavljale xt * j v , • i j t * Srbijo, odgovorili s klici: Doli s Srbijo 1 In . NaS deflni Poalan/c 'Juj5t naj se nikar ne reče, da je nevarnost daleč 1? M P™ »genski zdravnik, ki je pohitel in da mala Srbija ne more ustrašiti ne nas, tja , dol k našim bratom, la se bore za osvo-ne Avstrije! Srbija, ki je tesno zvezana z ^ditev krščanske raje iz štiristoletnega tur-Bolgarijo in Črnogoro - četudi ne s fede- š^ega robstva, da jim ponudi svoio zdrav-rativno pogodbo - ni niti etniški, niti vo- niško službo, porabivši tako na najčloveko-jaški slaba. Pišem vam iz Sofije, ki se mora ljubnejši način svoj letni dopust. In b:lo je smatrati za moralao središče Jugoslovanstva tedaj res potrebne to, kajti v Crmgon m in bo bržkone jutri politična prestolnica bal- bilo zdravnikov. V vsem Cetinju so bili kanske konfederacije. Vsi mi Italijani, ki ^da samo trije, a drugo vse je bilo na smo tu doli, smo sledili in še skdimo z na- bojnem polju. Dr. Pertot je prišel torej res vdušeojem sijajni pohod zmagoslavnega slovan- ▼ P™em času m je imel tudi ves čas svo-skega orožja proti Turkom ; pa, dasi smo se Jega bivanja v Crnigon dela čez glavo, tudi mi navduševali v momentih navdušenja, i Prošli torek je g. doktor predaval v ki preveva duše naših gostiteljev, smo vendar dvorani rojanskega konsumnega društva o opazili gotove simptome, ki dajejo misliti dojmih, ki jih je zadobil o Crnigon in nje-* , ° . . -•• a ■>- Tl.i;:i oi________nrAhivnlRtvn sedai. v tako resnih časih pred 8 t vanovStovencev, ^"Hr^ato"v7~D^tincev. naj danes nekoliko obširneje omenimo nekatere Treba videti, s kako napetostjo zasledujejo važnejše in značilnejse točke iz tega pre- dogodke in kaka upanja se pojavljajo v njih davanja. . , srcih ! Posebno se razvija iz srbskega sredi-j . predavatelj je osnoval svoje preda-šča mogočna centripetalna moč, ki že privla-, vanje na vodilno misel: vsa Črnagora, ves čuje nase razstresene molekule slovanskega črnogorski narod se v polni men zaveda sveta. Predno sem prišel v Sofyo, sem videl velevažne naloge, ki jo je vzela nase Grna-— šetajoč po belgrajskih ulicah - v vseh gora po bitki na Kosovem polju ko je palo izložbenih oknih knjigaren entnografične karte. silno carstvo srbskega carja Lazarja da srbstva in geografične karte carstva Dušana, namreč osveti ta poraz m zopet osvobodi Silnega, ki so jih o priliki vojne izvlekH iz podjarmljene srbske zemlje. Ta misel vodi arhivov. Ena sama barva pokriva prve od ves črn' gorski narod v njegovem nekdanjem italijanskega (sic!) Trsta do albanskega Drača boju, ta misel je bila ki ga je sploh pripra- in italijanske oaze so izginile v slovanskem vila od tega, da je potegnil handzar izza pasa morju. Od Nabrežine naprej je ves istrski in se po stotač zopet vzdignil na krvnega poluotok slovanski in slovanska brez nsmi- sovraga Turčina da mu končno izplača račun lienia so dalmatinska obrežja- Potem se pa' za več nego pomsocietne grozote, ki jin je J. r7„A^ani na L-liAm« «,'vil* uganjal nad njim in njegovimi rodnimi brati. Gospod predavatelj je tu pripovedoval, kako silna želja, kako neutešno hrepenenje navdaja vsakega Črnogorca, da žrtvuje sebe in svoje življenje na žrtvenik domovine, kar zlasti kaže dolgotrajni, ljuti boj za trdnjavo Taraboš nad Skadrom. Trdnjavo Taraboš so pred nekaj leti zgradili po nalogu turške vojne uprave nemški častniki in vojni inženirji. Turška vojna uprava je bila namreč menenja, da je Ska der vrata v Albanijo in vse njeno ozadje, Taraboš pa ključ k tem vratom. Kdor ima Taraboš, ima tudi Skader in Albanijo. Ker Turek seveda ni za delo, so delali tedaj vsa stavbena dela Črnogorci, ki so se izkazali pri tem svojem poslu zelo spretni in okretni. Širokost okopov je bila določena namreč prvotno na poldrugi meter, ker so mislili nemški častniki, da je to dovolj, da ne more nihče skočiti preko okopov; toda Črnogorci so s tako lahkoto preskakavali te okope, da so inženirji morali uvideti svojo zmoto in so morali znatno razširiti okope. Črnogorci se še sedaj radi pobahajo, da so tako taraboško utrdbo zaradi njih atals turško vlado par milijonov več, toda prav to se sedaj zelo maščuje nad njimi samimi, kajti taraboške utrdbe so skoraj nepremagljive in to tembolj, ker ie hrib visok in zelo strm. (Če se primerja z se čudite, če Zadrčani ne kličejo živila Srbija, kakor jadranski narod, kakor to delajo njih učeni in slavni sobratje v kraljestvu! Ah, seveda, v Italiji misli večina ljudstva, da za naB ob Adriji ni slovanske, temveč germanska nevarnost, kakor v Trentinu." Potem nadaljuje Memmoli: V interesu Srbije same je, da ne postane jadranska sila, ker bi v tem slučaju morda neizogibno postala nasprotnica Italije. (To je pa argument, ki velja počen groš !) Oni maloštevilni Italijani, ki morda sanjajo, da bi jadranska Srbija postala (če prorokovanja niso kriva) zaveznica, so sanjači, ki zidajo na pesek in nimajo pojma o razmerah, v katerih se razvija boj narodov na oni strani obrežja Adrije. V jadranski Srbiji in v vseh etničnih elementih, ki jih ona privlačuje, ne moremo mi —■ v kolikor branimo interese italijanstva na morju, ki je bilo beneško, pričakovati drugega nego nasprotnikov. In nasprotnike — priznavam to brez drugega — ki je nevarnejši nego ona ista Avstrija, ki so bila doseddj ob obrežju Adrije slovanofilska (To pa to!) na škodo italijanstva!! Avstrija ima moč denarja in bajonetov, česar Srbija nima v taki meri ; Srbija pa ima zase neprecenljivo moč: moč ideje in narodnega čustvovanja. In naša dolžnost je, da preprečimo, da bi so ta energija razvila na račun i talij anitva «. - krajevnimi razmeram;, je Taraboš n.- Na podlagi teh razmotnvan, prihaja član- ^ ^ nad Skadrom? k'akor 0pč»ne nad Q/ Im O. O bc v BO > DllcaNM 36 s podružnico ulica IM38, vogal S. La zzoro Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga po zelo znižanih cenah manifakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer: velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromoe zaloge viakovr. tnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteijna pogrinjala in vsakovrstna zaganjala bele in barvane. Velika »ka izbera narejenega parila za žentke in moške n sicer: srajce, pletenice, ovratniks, ovratnice itd., vse po naj mernejših cenah. i> 2nt tife okraski U draliiMK zs iliBB in Ml Mite. O rt O a. < cc a o 3 x C rt 3 O rt i Dalje na Vlil. suait. Stran VI. ,EDINOST" št. 335. V Trstu, dne 1. decembra 1912. mm lai DOH jficold Cosciancich koncesioniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II. vhod v ulici Nuova štev. 15 Sprejema 9-I2V2 in 2Vz-7. Cene zmerne. ii; AvtorbOTtna dunajska iofa. m — — tftanovtjtBa — — Nzu|i Mak, Melovaajt tblek tu parili A&A fJOVA* - THST jf} V novem basarju v ulici Belvedere št 1 se dobi blago po konkurenčnih cenah. Posebno zelezae kuhinjske posode, porcelan in atoklo kakor tudi velika xa!o$a igrač. Za obilen obisk se piiporoča EM.IL JA NOVELU. Nova klob ačarna Giorgio de Luisa Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2. Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih to varen. Velikanska izbera angleških čepic za može in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprave. Dr. Leopold Mraček zobozdravnik Trst, Corso 17. Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — izvršuje vsa dela po najmodernejših sistemih. - Za uboge znižane cene. Nova prodajalna zlatarja-urar|a ^flessandro Zamaro, Irsl CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez i»tih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate In srebrne are, stenske ure Itd. Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez £ vsake bolečine ž Dr J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST • ulica deila Caaerma St. 13, II. n. Sklaitsče šivalnih stroje Luigi Gramaccini TRST, allca Barritrn vecchia št. 25 Cene dopvome. lst Plačilo aa otolt. Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja ipe!, olja in aparate v. Kupuje in prodaja že rabSiem Šivalne stroje. 601 = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzc | Beiimi St. 13 leorcn csrtTs 17. uioss ICTES«| Bogat izbor ur imLe vrste, feat&r tnftt! = & • \ -.-.^rov. iiratato^ s -Uju* \ ; j irnri! *a feres ćija: d V * . J J leiftie crlžic^rla^ i .- .-• r molki-. a'"""1""'' vMla« ta fialj« te Hermangild Trecca BsLTTierm vecchia. Štcr. $ ima ▼•lik« aalogo snrtTaikik predmetov VENCI »4. porMlaai ia biserov veuaik s aa«-Žic«, oi uaiatnlfe cvatie s tras kori im napisi. Stiki aa parcclaautih plelbk za spaacslkt. Hajalija kaakarsaias aaaa. Proračuni zastonj! Popolne inštalacije za vodo, plin, kloaetne sesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice in stekla Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica Muda vecchia 5. Odprla se je nova pekarna s prodajo sladčlc, raznih vin in likerjev v botiijkah v Trstu, ulica Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Siega. F RRN BATROEL] = čevljarski mojster Trst ulica Vittoria Colonna 10. v bližini ulice Tigor), priporoča so slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. Restauracija FINDI^iO Trst, Via calogna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. url 30 stotinki K PLESU SVIRA MESTNA GODBA« A.LEK8. FRANC M A VEK - TKST žgalm&a ka re TELEFON 1743. ^ a J bo J6I vir za dobivanja počene ka o Mirodilnica Ivan Kamauli Sv. Ivan pri Trstu. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselil v lastno hišo blizu „Narodnega doma". Priporočam se za obilen obisk udani Ivan Kamauli. Skladišče osija 19 drv za [ariTi, petrelja is stavb, materijala Josip Miceu« Trat, vla San Clllino it. 2 (Sv. Ivan) ĐelniSka, glavnica K 8.<"03.000.— Rezervni zaklad: K 800.000'— Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Plazza deda Borsa Stev. IO, telefon Štev. 618. Trstu. Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, Čeke in vrednostne "papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke. VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE 3 ČISTIMI 4 V času letne sezone posluje Ekspozitura v Gradežu Viale Gradenico št. 3. TELEFON ST. 43. Brzojavi: Ljubljanska banka, GradeŽ. = RESTAVRACIJA = ,RLLR STRZIOME' Trat, trg pred juž. kolodvorom 3 (Nasproti južnega kolodvora). Priporoča §e slavne m □ občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trat za obilen obisk. Toči se lirrstno pivo Is vin« prve vrste. — DOBRA KUHINJA. CENE ZMERNE. Lastnik Anton Andrijančič, biv&i vratar hotela „Balkan". i SSgl Trifolium 20 prodajalnih prostorov. Centrala: ulica Stadion. - Tel. 1M3 čisto, domače, filtrirano 1 pasteurl«Irano, ohlajeno llllt^iVL/ na nizko temperaturo. Najfinejše čajno maslo pristno domače in sveža jajca« SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke I Naravni M y kosili in kolih iz tovarne ? Bana! Star Co. M dr, za šivalne stroje, Trst, ulica Carlo Ghega št. 13. Popravila strojev vseh vrst, strokovnajško in najceneje. Brezplačen pouk v šivanju, vezenju - in krpanju. - Šivalni vzorci in ceniki zastonj. M. Kukanja Trst - vla della Caserma št. IO - Trst (vogal ulica Taldirivo) priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih kož za čevljarje. Cene take, da se ni bati nobene konkurence. Hans Hcheidler — zobotehnlk = "toihSk Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trst, Plazza C. GoldonI št, II Velika zaloga dvekoles In kmetijskih itrojev, gramofonov, orkMtronov pri B&tjel-U, Oorloa, Stolna uiloa št. 2 ln 4-Mshanlčna delavnloa. — Prodaja na Obrtka. Ceniki franko. Velika zaloga vsakovrstnih atrojev rabljenih po oenl. -■■K'- ' ACnr\P A D kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico m ODUUrVfl za nikellranje, posrebrncRje, bakranje itd. Hd. Trat, Via Gaetano Donizetti 5. - Telefon 126, Rob. IV. Iva, motorje na in bencin, sesaljke, Šivalne stroj«, in vsako delo elektrotehniško. ga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprav« za motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone Zaloga iarsio, stekel za gas la elektriko Is d'uglb predsietov. ooooooooooooooooocooooo ooooooooooooooooooooooo o §-----------------------6 ooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooo 3000000000000000000000 priporočljiue turdke i Cabaret • • Ravnatelj: K. Maurice. TrSt, ulica Stadion Št. 10. Ravnatelj: K. Maurlce. Od 1. do 15. novembra senzatilonalen spored! MI MI FERLA, subretka. MELLY MIEL8, aubretka. FRANZI RELLY, anbretka. SMITH & JACKSON, amerikanske pesmi in plesi. LA LANERA, plesalka. GRETL KOENIG, snbretka. TRANTE LIEBE, deklamovalka. PAVEL ŠTEFAN, humorist. SIEGFRIED OSER, komik. NINI CLAIRON, anbretka. Začetek točno ob 9. — Konec ??? VSTOPNINA: I. prostor 2 kroni; II. prostor 1 krono. B Krojači: CD A M DllPkcIl/ krojaSki mojster, Trst, rnrtll nurrillv, ulica Geppa &t. IO, Ln. Mesarji: lire A P ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. — Trst, IfltOMn ulica Belvedpre št. 2. Moilillhci spomini artistične fotografije na ndJIJIlUol kristalu, porcelanu itd. za priveske, nagrobne kamne in BliČno. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trat. ulica Nuova • št. *1 (palača Salem). 1498 „ALLA FIDUCIA" Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in otroke Trst, ul« Scorzeria 4 (vogal ul. Arcata). Paletots iz Črnega sukna, močni, za moške........od K 18*— dalje Ranglan modernih uzorcev iz angleškega blaga........„ 27*— ,, Moške obleke modernih vzorcev iz dobrega blaga.......„19*— „ Deške obleke ,, ,, „ ,, ,, .........», 14*— ,, Paletot za otroke v modernih barvah........* . . „ „ 11*— „ Otroške obleke v vseh barvah in oblikah...........„ 6*— „ Moške hlače iz sukna........................,, 5*— „ VSE PO TOVARNIŠKIH CENAH. NEPRODIRNE PltftiTE x.kk:jc za vozove, vagone, blago i. t. d- Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje. GlOV. SIVITZ, Trst PrnHaia pohištva, bombaževine.slik in dežnikov rrUUaJd na mesečne obroke. Via Chiozza 6, I. nadstropje. Ivan K 1 u n. Robert Cian, urar, S&r«" S žepne In stenske nre tar sprejema vsako popravljanje po nlakl oenl s dvoletnim jamstvom. 129 Slavnemu občinstvu naznanjava, da ava otvorila goatilno v ulici deli ISapone §t. 2. Zagotavljava točno postrežbo in se priporočava udana Metod Rebernak iprej pri Brzeku i natakar) in Andrej Ivančič, 2301 Antonio Alberti Mihael Lampe - Večkrat na Telefon št. 18-83. ulica G. Galatti št. 8. Telefon št. 18-83. zavod za izdelovanje in barvanje kožoho-vine v Tratn, ulica Ponziana 131. Telefon 23 56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. i Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsakovrstno kožuhovine 1572 Trst, al. Bolltarto it. a 6 Pekarna In sladM-fiarna. — Večkrat na dan svet kruh -Posebnost vino ln likeri v steklenicah. — Po stre t ba tudi na dom. 339 Stara grška žganjarna .". v Trstu, Vla Oavana S. Tu se dobi bogata is- bira likvorjev; specijalitete: gr5ti in franooakikoBjak, kranjski brinjevec, kraSki slivovec in briski tropiso* vec in rum. Oene nizke. Izbera grenčic. SlaSčios hi zapečenci. GrSka mastici iz Sija. — Se priporofe Andrej Antonopula. Costante Marco X: dlnstvn svojo ig&njarno In slad6l6arnof nabajajočo se v ul Molln a veato 61 ogel ul. Sette fontane. Vsakovrstni likeri ln vino v steklenioah. Oene smerne. I(ai tlH Mlllai Tr8t» piazza Ponterosso 5. c\al. VII« ItIUIoJ, Trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen bisk se priporoča udani Ivan Bidovec, vodja. 5080 Prva jugoslovanska J||||Q|| Pg[J|[ tovarna glasovirjev Trst — vla Farneto St. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Delo točno. Cene nizke. Svoji k svojim! Zaloga maoufaHturnega blaga V Sla Convenienza" OKLOBZIA Trst, ulica Hadonnina 5 Popolne sobe, zelo fine, solidne, postane* dobro izdelane, čvrste, svetle in nepoli-rane ter posamezno pohištvo, tudi že, Iezno; šivalni stroji, stenske ure, slike, ogledala, manuf. blago. - Zmerne cene D TRST — ulica Barriera vecchia Stev. 37. — (ex PEKIĆ). VELIKA IZBER. BLAGO ZA GOSPE. Perilo, dvojnik, spodnje perilo, volnene in lcotoninaste odeje. Izgotovijeno moško in žensko perilo. Specijaliteta platno od 36 v. dalje. T"" = UST Na obroke! I i.— ■ —————-n—f ■! II Velika zaloga isdalanili oblek Vcltlu lebtra vsakovrstnih oblek n gospode In de?k«, jukenJ, povrSnlks« vseb kake vesli. — Specijaliteta v vezn|I. Tellb Izbera voIttfeitegA blaga. Najzaaernejše eene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Oiovannl itev. 16, L nadstropje; rra^ei ^Buftef Auto matico-. Telefon Si 251, Rim. 11. rM is 4 TRST, nlica PonW-teroaso Stev. 9. — Marino Mattulich Tovarna pečatov, tablic, pečatov za Žnpnije, glavarstva, urade itd. Pisalni in korirski stroji. 2052 Pozor Slovani! S^r'J'.t.nć gostilno (z diplomiranim vinom) od gosp. KovaAča v oL Giulia 6t 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najboljSa dalmatinska vina po msbh cenah. Splitsko in viško vino : star j (Črn j) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 , opol . .. 88 „ čez cesto ... 80 vin. Dobra domaČa kuhinja, mrzla in topla jedila v vsakem času. Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večere, sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstva n Članom NDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obisk se priporoča ANTE DVORNIK. 2408 An+nn Uničil krojaški mojiter ▼ Gorici, Anion ivrusil/, tekali&e Frana Josipa it, 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroja. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naroČile sadostuje prsna mera. V zalegi Ima raznovrstno blago ter razpošilja uzorce na oeled. Oene zmerne. Antona JerkiČa naslov: Trat, ul. delle Poste 10, Gorica, Gosposka 4449 Fotografa ulica 7. tfniknnuP7nira ANION &EPENSEK J« Mljiyuvuzmud edina slovenska knjigovea-a'ca v Trstu, ulica OeciUa Št. 9. — Izdelaje vae injigoveška priprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. 1T16 Stalni krajevni agenti r'lr» dprejmejo ali pa uastanijo s »talno plačo za pr ida-janje dovoljenih srečk v Avstro-Ogr-»ki. — Ponudbe pod .Merkur14, Brno, Neajasse 20. 244 Slovenci 1 Slovani! edino slovenske ararne la zlatarne v Trstu, Via del Rlvo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, fstotako tudi vsaka naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojimi Udani ALOJZU POVH. Poskusite FI- C^lttisM kije naj-GOVO KAVO ^alUlin finejii in najsdr&vejfti kavni pridatek. J^ o biva ea ga v vseh boljših prodajalnicah. fozor! Vsako soboto svinjske koline, domače jetrance == in klobase. = Restayracija-H6tei Balkan (iSŠOl tako gotovo njihova. Toda vrhovno poveljni-Štvo noče žrtvovati toliko ljudi, kakor bi jih gotovo zahteval tak nnskok. In to grize ljudi, ki bo pripravljeni vsak čas žrtvovati svoje iivljeDjf, samo da se osvetijo Turčinu. Posebno je to peklo takozvano lešansko brigado, ki se ni mogla dotlej izkazati z bogzna kakimi uspehi, dočim so ostali oddelki napredovali povsod zmagovito. In kaj so storili t Cela brigada, ki šteje okrog 1500 mož, se je zmenila na tihem, da udari na Taraboš. Kakor vihra so udarili proti utrdbam in treba je bilo tu poStenega napora, kajti, kakor rečeno, je hrib visok in strm, in tri ure so potrebovali, preden so dospeli v plohi turških krogelj pred prve okope. Utrdeb niso mogli zavzeti, ker so bili le preslabi, pa tudi njihove izgube so bile velikaneke. Kakor se govori, je bilo okrog 300 mož mrtvih, okrog 500 pa ranjenih. Vzlic temu pa bi bila vsa brigada, vsi ostali, gotovo pripravljeni takoj zopet ponoviti napad. Gospod predavatelj je zdravil mnogo ranjencev, ki so se udeležili tega naskoka na Taraboš. Med njimi je bilo tudi pet učiteljev, ki so mu pripovedovali o tem naskoku in mu v polni meri potrdili zgoraj povedano. In kar obdržati ni bilo mogoče ljudi v bolnišnici. Po 14 dneh je vzlic najtežjim ranam vse zopet hotelo na bojišče. In to ne morda le preprosti ljudje, temveč prav tako tudi izobraženci ; najhujši pa so bili učitelji in častniki, ki so hoteli kar z odprtimi ranami na bojišče. In ko jim je kot zdravnik pripovedoval, da bodo morali za nekaj časa domov, ko ozdravijo, so mu odgovarjali: „Kaj, domov? Saj vendar nismo ženske 1"* Pa ne samo moški, prav tako so tudi ženske popolnoma prežete iste misli, da je treba vse žrtvovati za domovino. Tako vrše postrežbo v bolnišnicah vse domače ženske, ki se le morejo odtrgati od doma. Glavno ▼odstvo je imela na Cetinju gospa Vukotićeva, soproga generala Vukotića, ki je z izredno spretnostjo in požrtvovalnostjo vodila vse postrežniške opravke, tako da je povsod vladal najlepši red. In bilo je potem žensk iz najvišjih krogov, kakor tudi iz najpreprostejših, a vse enako vnete za domovinsko stvar. Tako je pripovedoval gospod predavatelj, da je nekega dne zagledal novo stre-žajko, preprosto ženo, in jo vprašal, kje je bila dosedaj. Odgovorila mu je: „Na Tarabošu! — Bila sem pri svojem možu, kateremu sem nesla hrano. Potem pa sem šla ogledovat Turke Bila je tudi ranjena na roki. Turki na Tarabošu so postali silno previdni in niso pustili nikogar več v bližino utrdeb, temveč so vsakogar pozdravljali z močnim streljanjem. Da bi jih prevarili, so Črnogorci začeli pošiljati na ogledovanje ženske. Tako je tudi preje omenjena strežajka z drugimi vred šla po noči na Taraboš na ogledovanje in je prodrla vse do prvih okopov, ki so zavarovani tudi z bodečo žico, ob kateri si je ranila roko. Sploh so ženske odtlej opravljale službo oglednikov in sicer tako spretno, da jih ni padlo več nego deset. Zelo značilna za značaj in mišljenje črnogorske žene je tudi sledeča dogodbica: Predavatelja je vprašala neka stara ženica: „Ti, ki znaš čitati, daj, povej mi, kedaj pridejo naši iz Amerike ?u Imela je namreč, kakor je povedala, v Ameriki sina, ki ga ni videla že celih 15 let. Pa jo je vprašal predavatelj, ali morda zato povprašuje, ker bi ga že rada videla zopet po tolikem času. „O ne 1" — je odgovorila starka. „Ne, da pride k meni, temveč da se gre bit za domovino, zato ga komaj pričakujem. To bi bila vendar sramota, ko se vsi bije jo za domovino, da ne bi bilo iz moje hiše nikogar, ki bi se tudi boril l*4 Ni jej torej bilo na tem, da bi po 15 letih zopet videla svojega sina, dasiravno ga je kot mati gotovo tudi želela videti, temveč bilo jej je na tem, da se tudi njena kri bori za domovino. Tu se pač res vidi, kako je ves črnogorski narod prepojen le z eno mislijo ; v s e za domovino! Značilno v tem pogledu je bilo tudi sledeče : V Črnigori je bila namreč do zadnjih časov navada, da so šli v vojno vsi moški, ki so mogli nositi orožje. v Sedaj pa se je stvar precej izpremenila. Črnagora se je v zadnjih letih zelo modernizirala, tako da se more brez sramote lahko primerjati z drugimi evropskimi civiliziranimi državami. V deželi poslujejo poštni in brzojavni uradi, telefonska govorilnica se nahaja skoraj v vsaki vasi, videti je po cestah avtomobilov itd., vse dokazi moderne kulture. Seveda pa je za upravo uradov treba tudi uradnikov in to tudi v času vojne. Ko pa je začela vojna, je seveda zopet vse hotelo na bojišče, in bilo je treba prav posebnega kraljevega ukaza, da zlasti poštni in brzojavni uradniki ostanejo nasvojih službenih mestih. Toda kdo bi zadržal Črnogorca, ko začuje pok pušk in žven-ket handžarjev ! — Bilo je le par dni, in poštni, brzojavni in telefonski uradi so lepo samevali, uradniki pa so bili na — bojišču. Drugod pač beže ljudje, da bi jim ne bilo treba na bojišče, tu pa beže na — bojišče. Res narobe svet ti Črnogorci. Seveda bilo jim je na tem, da bi jim ne mogel kdo pozneje očitati, da so tedaj, ko so se drugi junaško borili za »krst častni in slobcdu zMnu«, oni lepo deli doma za peč o. Zato pa so tudi pobegnili iz nradov v boj. Toda stvar so ni iztekla kar E"*'' b;> i?**^**0? izvo- ljen, je dal te čudne vrste „begunce" občutno kaznovati ter jih odpraviti nazaj na njihova službena mesta, češ, da je pred vsem njihova dolžnost, da ubogajo 1 Ob takem splošnem razpoloženju in navdušenju za sveto osvobodilno vojno je pač umljivo, da mora biti tudi lepih uspehov vzlic zelo težavnemu terenu, po katerem se krečejo črnegorske čete. In bila pa je tudi Črnagora v resnici dobro pripravljena za vojno, kajti svoječasna aneksijska kriza jej je dala dovolj povoda za pripravo in Črnogora je tudi ta čas pošteno porabila in se pripravila tako, da sedaj vztraja prav lahko najmanj tri mesece s svojimi zalogami. Sedaj gre vsaka deseta in deveta ovca za vojsko in ljudstvo daje prav rado svoje prispevke. Popolnoma izmišljena, naravnost zlagana je trditev, da bi bilo ljudstvo nejevoljno zaradi teh prispevkov. Ko je predavatelj vprašal ljudi, ki so priganjali drobnico za čete na bojišču, ali dobe plačilo za žival, so mu odgovarjali : „Če bo denarja, nam bo plačala vlada, če ne, pa nam bo plačal Bog !" Tako žrtvuje Črnogorec za svojo do m o vino, za svoje brate 1 Slovenska narodna mladina. Spisal Janez Ev. Štuhec. Mnrščak, Kapela 1912. Založi ln izdal pisatelj. Cena K 3*40. Tako se glasi naslovna stran knjige pod gornjim naslovom, ki leži pred nami in kateri je postavil pisatelj moto: -Rod star hira, gine, Bodočnost je mladine". Odkrito bodi povedano, da nas ja ta knjiga razveselila. Razveseljiv pojav je to, ker kaže, da med nami vendar še ni popolnoma izumrl smisel za smotreno narodno delo, da niso še popolnoma izumrli narodni ideali, stremeči za višjimi narodnimi cilji. Pisatelj si je nadel nalogo, da v svoji knjigi oriše dolžnosti, ki bi jih morala spolnjevati slovenska mladina. Zato je potrebna pred vsem organizacija mladine. „Organizacijsko in izobraževalno življenje med slovensko mladino je skoraj v polni meri razvito, a vendar ne odgovarja svojemu namenu v narodnem, gospodarskem in kulturnem oziru in je vedno v minusu. Maloka-teri narod more kazati na tako društveno življenje med mladino, kakor morejo ravno Slovenci; a vendar propada naš narod na vsej črti. Le tuintam se dviguje, a neznatno. Naši uradi se napolnjujejo z nemškimi uradniki ter nam vsiljujejo nemško narodnost; s pomočjo teh se vrši germanizacija na Slovenskem. Nemška gospodarska moč se vedno v večji meri udomačuje na Slovenskem. Velika trgovina, obrt in industrija se ustanavljajo na Slovenskem in nam — škodujejo skoraj več, ko vse nemško uradništvo. Od nje je odvisen Slovenec narodne in gospodarsko. Celo v srcu Slovenije, na Kranjskem stori nemška gospodarska moč več, ko vse renegatsko uradništvo. Siri pa se tudi nemška kulturna moč med Slovenci. Ustanavljajo se nemške nižje in srednje šole, ki so na papirju utrakvistične, faktično pa 80 le vse nemške. Vsled nemške premoči se naše delavstvo raznaroduje. Sever nam obeta nesrečo, nevihto, ki bo naš narod pomandrala. Naš dom pada, pada slovenska zemlja; otrok za otrokom, družina za družino se našemu narodu izneverja. Naš narod se mora reševati le socijalno. Le v socijalnem delu je rešitev našega naroda. Iz socijalnega naj se razvije politično delo. Potom socijalnega dela pride politična neodvisnost naroda. Socijalna, narodna, gospodarska in kulturna moč naroda bo podlaga vsej politični organizaciji, vsemu našemu političnemu življenju in napredku. Naši mladini naj bi se dajala v smislu socijalne, narodne, gospodarske in kulturne izobrazbe direktiva, katera edina je zmožna naš narod reševati, ki je edina pot tudi do političnega delovanja za narod. Mladino izobraževati v smislu političnega frazer-stva je nesmiselno in na tak način ne bo naša mladina nikoli izobražena ter ne bo zmožna prinesti narodu pomoči v obliki narodne obrambe". Tako pravi pisatelj v predgovoru svoje knjige.V podrobnosti knjigese danes ne bomo spuščali; morda storimo to v drugi priliki. Zato se za danes omejimo le na to, da ome nimo, da obsega knjiga, poleg predgovora, osem poglavij. V prvem poglavju je govora o osnovni organizaciji. Za vsak okraj bi Be morala osnovati „Zveza narodne mladine". V drugem pdglavju je pouk, kako se ima tako društvo (Z»eza) osnovati. V tretjem poglavju razpravlja o narodnem obrambenem delu in mladini. V četrtem o „osamosvoji na narod j nem polju in narodni mladini". V petem in šestem o „osamosvoji na gospodarskem in kulturnem polju in slovenski narodni mla-d ni". V sedmem o slovenskem kmetskem vprašanju in mladini. Osmo poglavje je posvečeno sklepnemu razmotrivanju. Rekli smo že uvodoma, da nas je ta knjiga razveselila. Že pri površnem prelistovanju knjige smo se' uverili, da jo je narekovala iskrena in odkritosrčna ljubezen do naroda. Kar nas posebno veseli, je, da pisatelj razmotriva politične razmere na Slovenskem povsem trezno in brez strankarskopolitičnih predsodkov. Morda je pisatelj prehudo obsodil voditelja najmočnejše slovenska stranke; ali tudi nasprotni stranki ni prizanesel. Pisatelj se odločno izraža proti svobodomiselstvu, ki ga je oznanjala »Svoboda Misel". On je sicer zato, da bodimo svobodomiselni, zahteva pa, da se ne dotikaj mo verskih čustev naroda. In da piše tak^ mlad Slovenec, ki ni pristaš S. L. S., je gotovo telo razveseljiv pojav. Ne s puhlim in brez-možganskim svobodomiselstvom. temveč le z resnim in smotrenim delom moremo dfigniti narod nravno, kulturno in gospodarsko. Želimo zato, da bi knjiga našla mnogo hvaležnih čitateljev. Vsem onim, ki se zanimajo za narodno mladinsko organizacijo in za narodno smotreno delo, sploh bo ta knjiga gotovo dobro došla. Naroča se pri pisatelju : MurŠJak — Kapela na Štajerskem. Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva c. kr. državna loterija v skupne vojaške dobrodelne namene. TA DEHARVA LOTERIJA, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vaebaje 21.146 dobitkov v gotovini v skupni Bvoti 625.000 kron. ■ST Glavni dobitek: 200.000 K. Žrebanje se bo vršilo javno 19. decembra 1912. Srečka stane 4 krone. Srečke ae dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. VordeTe Zollamtstraase 7, v loterijskih kolekturah, tobakamah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupovalce srečk brezplačno. Srečke Be pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterijske direkcije SS Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN • TRST Telefon št. 231 - Riva GrUniUla Št. 12. - Telefon št. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinej§ik vrst pšenične moke in krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO NIAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN-TRST. :: V dobrozn&ni manifakturni trgovin' :: ikm Zalred ulica Nuova št. 36 (nasproti lekarni Zanctti) se dobiva vsake vrste blaga, posebno ■V* volnenega blaga za ženske obleke in tudi cvetlice ter peresa za klobuke Vse po nizki ceni brez konkurence"^B Priporočujoč ge z odličnim spoštovanjem :: Točna postrežba s Zafr©d. LJUDSKA HRANILNICA iq POSOJILNICA v TRSTU tfSSSm -.T ■ V lastni hiši — ulica Torre bianca štev. 21 (ob ulici delle Poste) TILEFOI ŠTEV. 3547. Sprejema vloge in jih obrestuje po fll 0| I Vlagateljem jamčijo za njihove vloge vsi člani zadruge brez odbitka za rentni _ davek. T |2 jO [ _======= z Vsem svojim premoženjem. Uradne ure: vsak drJsvnik od 9. do 12. dopoldne ln od 3. do 5, popolc.ne. mm Nima napeljave, niti stenja. Povsod prenosljiva. Ne more eksplodirati pod nobenim t pogojem. Trajna trpežnost, najobširnejša garancija. lOOJsveČ svetiobne moči, stroški na uro 4 vinarje. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl in s svežim blagom založil trgovino jestvin Trst - ulica Media št. 8 - Trst Podružnica v Kolonji 295. Ker imam na prodaj sveže blago prve vrste in prodajam po najnižjih cenah se nadejam, da me bodo spoštovane gospe podpirale. Postrežba točna in na dom. Z vsem spoštovanjem udani PETER BRADELJ. Trgovina izgotovljenih oblek za ženske in punčke AMELIA MARTINICO Nova ulica 41 TRST Via Nuova 41 — BOGAT IZBOR — vsakovrstnih, zimskih oblek za ženske in punčke volnene in od fuatanja. Ženske veatalije. ==■ Izbrano perilo. Vsprejemajo se naročila po meri. Naj zmernejše cene. $ova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Eomano Climador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A, Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. ==zz==^ Ccs. kr. pritf. Riunione Adriatica di Sicurta v TRSTU ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju, streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih tabel proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacij ah. Delniška glavnica In rezerve dne 31. dscetnbra 1911. Delniška glavnica (pop. vplačana) K 10.000.00.— Statutarični rezervni zakladi . . „ 5.000.000.— Posebna rezerva dobička ..... 2.000 000*— Razpoložljiva rezerva....... 3.000.000"— Izredna rezerva za škodo . . . . „ 1.000.000'— Pomožna premijska rezerva . . . „ 2.000.000*— Rezerve kurznih izpreminjevanj . „ 1.472.022 66 Premijske rezerve in prenosi živ- Ijenskih zavvrovanj...... Premijska rezerva zavarovanj proti elementarnim nezgodam . . . Rezerve za visečo škodo .... EiižMo družba za parne mline ^^ (Elisabeth Dampfmuhle - Gesellschaft) ^^ Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrskl monarhiji. Produkcijska zmožnost: 220,000.000 kg na leto, 55 na dan Glavno zastopstvo: Fenl. Fflrst, SKLir* ===== Žito in otrobi na debelo. ===== IBE Ivan de Lorenzo ■■■■ Zaloga peči in štedilnikov vsake vrste. ■■■ Zastopstvo c. kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v Biudenz-u. Izbrana zaloga plošč za opremo sten in ognjišč. Sprejemajo se poprave, ki spadajo v to stroko. — CENE ZMERNE. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št 11 priporoča slavnemu občinstva svojo trsoulno lestoln In kolonUalnesa blaso. -fitrsatf in na deželi de pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro sL občinstvu s blagom prve vrst« in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruze ln moka. - PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farne to 10. | IV" Artistični fotografični zavod EZIO ed ROTA - TRST ulica Barriera vecchia St 27 (nasproti , lekarne Piooiola). — Fotografiije na svetlem , in motnem papirju, plastično in naravnn iz-' vršene. Povečanje vsake sliko na olje, akvarel aH pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bedi vremenu. Albert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz dr- venega Oglja, se priporoča v zalaganje hrastov. In bok. drv prirejenih za pri MgleŽkega |n inozemskega svetlega premoga ANTRACIT, brerplinovih briketov iz drvn. oglja ,,Boules" v veliki jajčji obliki za vsako kurjavo. Žareči komadi v (mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in likanje. Naročbe, ki se lavrie točno, je nasloviti na tovarnilko pisarno : Trst - Via della fesa štev. 22 ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvrdki Giovanni Angeli ulic. Vinc. Bellinl štev. II (nasproti cerkvi novega 8v. Antona). Žganjarna F. Pečenko se je zopet odprla v ul. Scala Belvedere št. I (prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občiustvu. WIKTORIN & Co., Trst, Oln del Aequedotto 2. „ 128.397.53905 „ 11.411.560.17 , 4.713.482.61 Skupaj . . K 168.994.604.43 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 726.197.869 34. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhijo. Ćopio se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Novo tržaške tovarne (Nuova Fabbrlca Trle-stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste In po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - nlioa Coroneo 39 - Trsi Moja pred Štiridesetimi leti astaaovljtna f> se obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov IvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi ol vi*« fipirit, likere, tropinovec, olje, slivove«, maraikm itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se as bojim konkurentov. — Na deželo poBiljam cenike. 1422 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. BeaS9S8CS39C5S9|| || Odlikovani čevljarski mojster gj 1 Viktor Schenk! BzalagatelJ obuvala e. kr. dež. :: orožuldkega poveljstva :: *:'-J priporoča svojo zalogo razno- g vrstnega obuvala za gospe, go- y spode kakor tudi za otroke. aa Prodaja najboljšega II voščila Fredin, Glo- 61 bin, cavalier in Clr. §) Metodovo mazilo. ^ Trst, Belvedere 32 y n U bil leta 1861. potem prekrščen v „Andreja Hoferja". Leta 1862. je bila spuščena v morje pri Sv. Marku v Trstu oklopna fregata, ki ]e dobila ime „Princa Evgena", udeležila se |e bitke pri Visu, le bila I. 1873. uvrščena med „hulke" in je dobila I. 1876. druge ime. Leta 1877. je bila spuščena v morje v Puli kazematna ladja istega imenaf ki je bila potem leta 1904. črtana iz števila vojnih ladij in leta 1906. izpremeniena v delavnice pod imenom „Vulkan" Sedaj pa torej nosi ime slavnega voiskovodje tretji naš dreadnought. Veselični odsek tržaškega „Sokola" koteč ustreči vsestranskim željam, je sklenil prirediti ob priliki svojega prvega družinskega večera, ki se vrši v soboto dne 7. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma" ob enem tudi Miklavžev nastop. V to svrho sprejema darila g.a Biček, in opozarja se, da mora biti vsak dar ko-lekovan s CM kolekom. Vabila z natančnim viporedom se razpošiljajo tekom tedna. Letošnji „Miklavžev nastop" bo res Impozanten, vsled česar se pričakuje veliko udeležbo. Neka gospica je izgubila zlato zapestnico. Pošteni najditelj, ki prinese najdeno v naše uredništvo, dobi primerno nagrado. Domača tovarna glasbil. Pomanjkanje Jugoslovanske tovarne glasbil in sploh domačih izdelkov gramofonov in plošč na debelo je dalo povod mlademu in podjetnemu Dalmatincu gosp. Milanu Obuljenu, da je v Hainburgu ob D. pri Dunaju ustanovil tak zavod. Glasbila tega domačega podjetja so dobro znana našim ljudem, najbolje priporočilo pa je, da naročajo pri njem naše najbolje vojaške in civilne godbe, kakor domobranska godba v Zagrebu, godba kraljeve garde v Belgradu, narodna godba v Splitu, srbska meščanska godba v Dubrovniku. — Podjetje gosp. Milana Obuljena je konkurenčno podjetje, ustanovljeno s slovanskim kapitalom proti tujim, večinoma nam nasprotnim tvrdkam v Graslitzu, Hebu itd., in se razume samo po sebi, da so cene zmerne. Ako še pripomnimo, da je Milan Obuijen pravi naš moz, da se pogostoma spominja narodnih podjetij, tedaj mislimo, da naše godbe, naši sokoli in tudi posamezniki vedo, kaj jim nalaga dolžnost. Trgovci pa dobivajo glasbila, strune, gramofone, plošče in vse drugo pod istim pogoji, kakor pri drugih tvrdkah. Dopisovanje tvrdke je seveda v vseh jugoslovan-ssih jezikih. Dobro bi bilo, da malo premislimo o važnosti in posledicah češkega principa „svoji k svojim" in prenehamo enkrat z ženskim ravnanjem, da na eni strani ne kolnemo narodnih sovražnikov, na drugi strani jim pa polnimo žepe. Ravnokar so izšli novi krasni posnetki za gramofon od hrvatskih umetnikov na Dunaju. Cenik na zahtevo franko. Slovensko gledališče. DANES (v nedeljo) popoldne se ponovi Schiilerjeva drama „RAZBOJNIKI". (Die Rauber). ki je na premijeri dosegla krasen uspeh in napravila velik utis na občinstvo. Cene so l|udske in ne moremo zato dovolj priporočati popoldanskemu občinstvu, naj si ogleda to svetovno dramo. Zvečer se ponovi v zadnjič zvečer F a 11 o v a opereta „LOČENA ŽENA*. Predstava velja za abonente A. * * * Gledališče pripravlja Sardouovo veseloigro: »Dobri prijatelji" („Nos intimes"); Sudermannovo diamo: mDornm („Heimat") in slovečo Dumasovo dramo: nDama s kamelljaml"; v muzikalni stroki pa na novo zasedeno in opremljeno opereto „ Valčkov čar", opereto mČednostna Suzana* in Zajčevo opero „Zrinjskl Tržaška mala kronika. TB.ST, 30. novembra. Pretep med gluhonemimi. 17!etni sobni slikar Franc Caputta iz Bari, stanujoč v ul. Donadoni 14, 34tetni Santo Daron, tudi sobni slikar, stanujoč v ulici Donato Bramante 7, 461etni nagačevalec ptičev Vit-torio V»glnif stanujoč v ul. Tesa 16 in 26-letna žena slednjega Italijana so vsi gluho-nemi že od rojstva. Spoznali so se v šoli za gluhoneme in so se od tedaj medsebojno obiskovali. Sinoči sta se Caputti in Daron nahajala pri Vfglnijevih, kjer je prišlo vsled ljubosumnosti do —nemega prepira in —nemih žaljen]. Pri tem je VJghil potegnil iz žepa nož, ter ranil Caputtija. Daron in Vi-ginijeva žena sta ga hotela braniti, a sta bila pri tem tudi sama ranjena. Poklicali so redarja in zdravnika zdravniške postaje, ki |e ugotovil, da je Caputti dobil nič manj kot deset ram, Viglnijeva in Daron sta dobila po eno rano ; vse te rane so pa lahke. Viginija so aretirali, vzeli na zapisnik, potem zopet Izpustili na svobodo. Loterijske Številke, izžrebane dnt 30. novembra t. I.: Trst 43 36 78 17 45 Line 31 37 7 59 8 Društvene vesti. Tržaška podružnica Slov. planiskega društva vabi k odborovi sejiv ki se vrši jutri v ponedeljek ob 8*30 v kavarni „Balkan*. Pevsko druStvo „Ilirija" priredi danes popoldne od 5 naprej društven ples v prostorih na stari policiji. Pevski zbor akad. fer. dr. „Balkan" ima svojo vajo futri v ponedeljek dne 2 dec., ob 7 zvečer v dvorani Slov. Čitalnice, Naj pridejo prav gotovo vsi tovariši pevci. Veselični odsek „Trgov, izobr. društva naznanja, da priredi v nedeljo dne 8 dec. običajni „Miklavžev večer". Začetek ob 6 pop. _ ftlar. del. organizacija« Predavanje. V torek ob 8 zvečer predava v društveni dvorani „Nar. del. org." dr. A. Sosič o predmetu: „Hitra pravna pomoč v civilnih s t v a-r e h". — Vstop brezplačen. „Miklavžev večer" priredi „Narodna delavska organizacija" prihodnjo nedeljo z obširnim in zanimivim sporedom. Na shodu „Nar. del. organizacije", ki se je vršil v petek pri Sv. Jakobu, je bit izvoljen sledeči volilni odbor za volitve v „Delavsko zavarovalnico zoper nezgode": Jerič, predsednik; Renko, PiŠot, Sajina in Kjuder odborniki. Omenjamo, da je ta volilni odbor za II. kategorijo, za kovinarsko obrt, in Ima nalogo vse potrebno preskrbeti, da bodo vsi delavci, ki so uslužbeni pri obrtnikih, ki imajo pravico voliti v II. kategoriji, o vseh zadevah natančno informirani. Volilni odbor za volitve v „Delavsko zavarovalnico proti nezgodam" (kovinarska kategorija) ki je bil predvčerajšnjim izvoljen, Ima danes ob 10 predpoldne sejo v društvenih prostorih „Nar. del. organ." pri Sv. Jakobu. Lesni delavci! Danes v nedeljo tečno ob 10 predpoldne se bo vršil društveni shod lesnih delavcev v društveni dvorani N. D. O. ul. sv. Frančiška štev. 2. Shod je važen. Pridite vsil Zidarska skupina „Nar. del. organ." V torek ob 6 zvečer važna odborova seja v društvenih prostorih. Uslužbenci c. kr. glavnih skladišč so vabljeni na važen sestanek, ki se bo vršil jutri ob 8 zvečer v društvenih prostorih „Nar. del. org.", ulica Sv. Frančiška št. 2 Skupina NDO „Mestna plinarna" vabi na občni zbor, ki se bo vršil jutri ob 6 zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Dnevni red : 1) Volitev novega odbora; 2) slučajnosti. — Tovariši, pridite v polnem številu! Društvena zabava. Danes običajna društvena zabava v društvenih prostorih. Začetek ob 4 popoldne. Vesti iz Istre. „Revolverski napad" v Dekanih pred sodni jo. Čitatelji se bodo gotovo št spominjali na senzacijo, katero je vzbudile svojedobno v Istri in Trstu poročilo v „Pic-colu" o zločincu — narodnjaku, ki da je iz narodnjaške strasti ustrelil proti nekemu mladeniču v Dekanih in ga smrtno nevarno zadel. Na to „Piccolovo" poročilo je „Edinost" odposlala na lice mesta posebnega poročevalca, kateri je na podlagi temeljitih poizvedeb priobčil v številki od 15. maja 1.1. stvaren opis dejanja, ugotovivši, da je dotični slovenski narodnjak A. P. zares s samokresom težko ranil nekega znanega pretepača, Valentina Furtaniča, iz Dekanov, a to-Ie radi tega, ker je imenovani Valentin Furlanič v družbi štirih ali petih pobalinov metal kamenje nanj kakor tudi na gospo Grižonovo iz Dekani. Državno pravdniŠtvo je uvedlo proti omenjenemu gospodu preiskavo zaradi zločina težke telesne poškodbe. Ta preiskava je dognala, da je bil dotičnik prisiljen streljati, ker se je nanj in na njegovo spremljevalko vsulo kamenje, metano po ranjencu in njegovih tovariših, in ker je dotičnik, da odvrne nevarnost, smatral za neizogibno, da seže po samokresu. Z ozirom na to je državno pravdniŠtvo odredilo proti gosp. A. P. postopanje zavoljo pregreška po § 335 kaz. zak. (dejanje proti telesni varnosti), dočim je poklicalo sedem vaških mladeničev na odgovornost zaradi prestopka po § 431 kaz. zak., ker so metali kamenje. Predvčerajšnjim je bila tretja in zadnja obravnava v Kopru. Dognalo se je, da so soobtoženi mladeniči že dalje časa kamenjali razne slovenske rodoljube v Dekanih ter spravljali v nevarnost promet. Izkazalo se je, da so s tem hoteli uveljavljati svojo pripadnost k „italijanski" kulturi, z eno besedo, da je Valentin Furlanič, od „Piccola" to* proslavljeni mučenik, zakrivil s kamenjanjem gospoda A. P. in njegovih spremljevalcev ves tragični dogodek. Zato je tudi sodišče obsodilo Valentna Furlaniča, vkijub njegovi prestani težki telesni poškodbi na Štiri dni zapora, vse ostale obtožence na tri do p#t dni zapora, dočim je obsodilo gospoda A. P. le na 60 K globe. Njegov branitelj dr. Josip Mandlč je kljub tako nizki kazni priglasil priziv, ln je upanje upravičeno, da bo g. A. P. popolnoma oproščen. Tako se je za sedaj končala ta stvar, iz katere je „Piccolo" svojedobno npravfl celo nacionalno rfero. f* Velika zaloga in tovarna pohištva g ANDREJ JUG - TRST # Sfif 1M# •iz -■i 9 1* Vla 8. Lucla 5-18 Via 8. Lucia 5-18« S | BftflATA OT LEPA OBK11 FIKEOA Df KITIDKEfll POHUsTVA TAPBTAEIJ # jJ^j DiOb SOLIDNO trn fuk«mtiik »Uli«. OKNB ZMJC&NE. #> Slavnemu občinstvu naznanjam podpisani, da sem kupil II IM UU S a n si Ei ZGANIAR1VO v ulici delle Acque 22 (blizu bolnišnice) kjer bodo na razpolago najraznovrst« nejsi likerji v buteljkah in na liter, kakor tudi najfineji tropinovec, pristni kranj-SnESESi ski brinovec in drugo. SUSS5! Za obilen obisk se priporoča udani Anton Ferhavc. Sču .iđSSSKSt Alberto l inzi & €.0 Trat, ulica Gaetaiio Donizettl 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele ln fine otrobe, oves in SOČlvje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo. ■ Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in n*crci ee poSiijajo na zahtevo. H Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZ1, Trst. HBSIBBB3ftjffi'BTJiiffiJSS^aSS^ BSSSSi IS^SK* J"1 1'SliK jfova trgovina modnih predmetov za 111 oš K e, ženske in otroke V Trstu, ul. della Caserma 17 ^ knj,garne n"proti kavame Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih cenah. Rabite za strehe suolib bIS! (ftsbest-cementnl Skriljavec). Zahtevajte cenike in vzorce pri glaynem zastopstvu in zalogi U. Jonoch in tfrus Trst, ulica Sanit& 25 Pozor na znamko „ETERNIT", utls-njeno na naše šipe. Samo tedaj pristen, če nosi vsaka plošča napis 3S8SS z Izbočenimi črkami. ETEHNIT Nadaljnje razprodaja vsega blaga H konkurzne mase Brosch & l^aurencie nI. 2f nova 40, vogal nI. S. CKovanni. VELIKI POPUSTI! Razprodaja so vrši od 8 dop. do 6 pop Rusija ne podpira več zahtev Srbije Rusija je Srbe izdala! DUNAJ 30. (Iz v.) Petrograjska vlada je dunajski uradno javila po svojem poslaniku, da ne bo podpirala srbskega stališča glede Albanije in tudi ne glede pristana ob Adriji. Ruska mobilizacija. PETROGRAD 30. (Izv.) Vsled proglašene mobilizacije so v Južnih pokrajinah Rusije zapustili preraogarji svoje premogokope v jekaterinosiavskem okraju in radi tega je produkcija premoga zastala. Balkanske zmage, tuj dobiček? DUNAJ 30. (Icv) „N. W. T." poroča iz Rjeke: Ruski poslanik na Cetinju, pl. Giers, ki je govoril z ministrom za notranje zadeve, mu je priporočal previdnost in zmernost, rekši, da ne bodo oni, ki bode sklepali mir, zadnji, ki bodo govorili odločilno besedo. Bolgarsko-turški dogovori. SOFIJA 30. (Izv.) Ministrski predsednik Gešov je izjavil pri ilekem razgovoru: Ve-rojetno je, da bodo dogovori za mir končani v ponedeljek. Ministrski predsednik misli, da bodo Bolgari zadovoljni s tem, kar so dosegli. Na vprašanje, če so zavezniki že pred vojno določili razdelitev zavzetega ozemlja, je odgovoril ministrski predsednik: Ne. O mednarodni konferenci pa Je rekel: Mi ne verao o tem ničesar drugega, nego da jo nameravajo velesile ; vsled tega pa tudi ne morem objaviti bolgarskega stališča. Turške nade. CARIGRAD 30. (Ker.) „Ikdam" poroča, da bo danes podpisano mirovno pogajanje med Turčijo In med Bolgarijo. Dri-nopolje z okolico in Dedeagač baje ostane Turčiji. Macedonija s Solunom kot glavnim mestom pa bode baje proglašena za avtonomno. Važen dan bolgarsko - turških pogajanj. CARIGRAD 30 (Izv.) V Carigradu se glasi, da bodo Turki obdržali Drinopolje, pri tem pa bodo odpravili utrdbe. Albanija bi imela postati avtonomna. Jutri se ima odločiti, da-li se sklene Štirinajstdnevno premirje. Bolgarsko-turški sporazum je iluzoren. SOFIJA 30. ((zv.) Kjubu temu, da se Bolgarija zelo žrtvuje, zavlačujejo Turki posvetovanja. Sploh so poročila o položaju polna pesimizma, tembolj, ker se Srbija in Grška pripravljate, da odpošljete čim največ čet k Čataldži. Koristi mira s Turčijo. SOFIJA 30. (Kor.) Pri premotrivanju nad, ki jih nudi sedajni mednarodni položaj, izjavlja vladno glasilo „Mir", da Je splošna vojna neverojetna, da pa bodo imele za-vezne balkanske države samo korist, če izbruhne vojna. Gotovo je namreč, da bi potem prenehala turška oblast v Evropi in Aziji. Vendar je pa bolje, če Turčija obdrži svoje azijske pokrajine, s katerimi ne bi mogla nikoli postati konkurentka balkanskim državam, dočim bi te lahko preplavljale turška tržišča, kakor delajo to doslej evropske države. Ic ta skladnost naših interesov z eksistenco Turčije, sklepa list, lahko pospešuje sklepanje miru. Turški ministrski svet. LONDON 30. (Izv.) Listi javljajo iz Carigrada, da so se ministri sinoči bavili s posvetovanji o premirju. Po njihovem menenju se mora Drinopolje ohraniti Turkom. Rusija kupuje avtomobile. PETROGRAD 30. (Izv.) Vojaška komisija se Je odpravila v Berolin, da nakupi za vojno avtomobilov. Na razpolago ima pet milijonov rubljev. Albanci priobčujejo svojo neodvisnost. PARIZ 30. (Koj.) Ministrstvo za zu-najne zadeve je dobilo od alkanskega voditelja Ismaila Kemala obvestilo, da je proglašena albanska svoboda. Telegram, ki Je datiran iz Valone, Je ednak onim, ki Jih je dobila Italija in Avstro-ogrska. Albansko razumevanje svobode. BBLGRAD 30. (Izv.) Med neodvisnimi Albanci je že prišlo do razpora, ker krščani nikakor ne morejo uvideti, zakaj bi imeli — mehamedanskega poglavarja. Njihov vladar mora biti krŠčan, ali pa nič. Isa Boljetinac. BELGRAD 30. (Izv.) Topove, ki so jih uplenili pri Turkih, so Srbi sedaj preskusili in so našli, da imenitno funkcijonirajo. Vsled plena je srbska artilerija podvojena. Med 20 000 vojaki, ki o se udali pri Bitolju, je nad sto višjih cfJcirJev. Pravijo tudi, da so Iso BoIJetinca ustrelili, vendar pa piše „Stampa", da to ne more biti res, ali vsaj ne opravičeno, ker se Boljetinac ni kazal sovražnika Srbije in ni organiziral sovražnih čet. Razven tega pa Je Boljetinac zelo popularen in ne bi bilo previdno, proti njemu delovati. 60.000 Arabcev pride v Carigrad. °ARIZ 30. (Izv.) „L' Echo de Pariš" javlja iz Carigrada telegram, ki veli, da p ičakujejo v Carigradu v kratkem času prihoda 60.000 Arabcev. Nemčija za Srbijo ? BELGRAD 30. (Izv.) Bivši srbski poslanik v Carigradu JaŠa Nenadović se Je vrnil iz Berolina, kamor Je bil poslan po posebni misiji. Današnje »Večerne Novosti" pravijo, da Je bil Nenadović Jako lepo sprejet v Berolinu in da Je povsem zadovoljen z uspehom svoje misije. Nemška da Je v vprašanju srbskega izhoda na morje povsem sporazutnljena z Rusijo. Kolere v Sofiji ni. SOFIJA 30. (Kor.) Karanteno, ki Je bila proglašena nad bolnišnico vsled slučaja kolere, so odpovedali, ker se v določenem roku ni pojavil nobeden slučaj kolere. Potni listi za Srbijo. BUDIMPEŠTA 30. (Izv.) Ogerska vlada je glasom odloka z dne 25. t. m. zopet uvedla potne liste za Srbijo. Potnih listov za Srbijo se od zadnje avstrosrbske krize ni več rabilo. _ Slovenci smo najzvestejši avstrijski narod. LJUBLJANA 30. (Izv.) V današnjem „Slovencu* Izjavlja dr. Sušteršič, da deželni odbor kranjski ne bode izjavljal svoje lojalnosti avstrijskemu prestolu, ker Kranjci in Slovend, sploh so najzvestejši avstrijski narod. Če pa včasih kaj kritizirajo, si s tem samo želijo, da jim bo avstrijska politika pravična. Zborovanje slov. pol. društva za Koroško. CELOVEC 30. (Izv.) Slovensko katoliško politično društvo za Koroško je zborovalo. Govornik dr. Brejc Je govoril o zmagah jugoslovanskih narodov in je izrazil nado, da se ohrani na Avstrijskem mir. Rekel Je, da morajo balkanske zmage imeti svoje posledice tud| za Avstrijo. Sploh pa mora politika Avstrije napram Jugoslovanom preiti na druga pota. Službena pragmatika. DUNAJ 30. (Izv.) Gosposka zbornica Je sprejela v današnji seji službeno pragma-tiko. Zbornica se ni zadovoljila, da bi sprejela poslabšano pragraatiko, ampak Je sprejela še kneza Schvvarzenberga dodatek, po katerem se omejuje uradnikom svoboda koalicije. Vsa pragmatika je zelo reakcijo-narna in veliko vprašanje je, če Jo poslanska zbornica prizna. Protiruske demonstracije. KRAKOV 30. (Izv.) Sinoči Je demonstriralo nekako 15 000 ljudi proti Rusiji. Demonstracijo so povzročili dijaki. Demonstranti so zažgali sliko ruskega carja. Avstrijski konzulati v nevarnosti. DUNAJ 30. (Izv.) „Zeit" poroča Iz Pe-trograda, da morajo v Kijevu ščititi nemški in avstro-ogrski konzulat z vojaštvom, da jih ohranijo pred sovražnim napadom. XXIX. Državna dobrodelna loterija. C. kr. loterijsko ravnateljstvo priredi XXIX. državno loterijo za skupne vojaške dobrodelne namene, ki se izžreba dne 19. decembra t. I Igralni načrt te popularne loterije je izredno bogato opremljen in izkazuje 21.146 dobitkov v skupnem znesku 625 000 K, med njimi glavni dobitek v znesku 200.000 K, petem dobitke 50 000 K, 30.000 K, 20.000 K Itd. Vsi dobitki se izplačajo v gotovini. — Srečke po K 4*—, se dobivajo, dokler Jih Je kaj v zalogi, v tobakarnah, loterijskih kolekturah, menjalnicah, poštnih, davčnih, železniških uradih i. t. d. Trst—Benetke. Parnik „Venezia" paroplovne družbe D. Tripcovich & Comp. bo pričenši s četrtkom dne 5. decembra t. I. začel vožnjo iz Trsta v Benetke in nazaj s sledečim voznim redom: Odhod iz Trsta vsak četrtek ob 8 zjutraj; o d h o d iz Benetk: vsak ponedeljek in petek ob 1*30 popoldne._ Na mučne zimske bolezni, protin, revmatizem in ozebino vpliva ugodno uporaba bolečine odpravljajoče, splahnjenje oteklin povzročujoče o t i r a 1 n o sredstvo „contrheuman* iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. (Glej oglas.) Št. 2090/12. RAZCtliAS. Daje se na obče znanje, da se bodo ob-državali, vsled namestništvenega dovoljenja v Trstu, zraven običajnega semnja dne 9. septembra še sledeči semajl: dne 9. decembra, dne 9. marca in dne 9. junija vsakega leta. V slučaju, da pade semenj na nedeljo ali praznik, se vrši isti dan pozneje. Županstvo Dekani dne 26. 11. 1912 SOKNA in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna his? Prokop Skorkovsky i 810 v Humpolcu, Češka. Vzeroi na zahtevo franko. Zelo zmerne oene. Na ieljo daj »m tukaj Izgotavljatl go-apotU obleke. IXXn bo gospodična ca pisarno. Zahteva se po-IO UD polno znanje slovenskega In povrino če&tega in nemSkega jezika. Vlktualia Via Piccolomini St 3. 2681 linffio4it«!«l prodaja naj elegantne] le modele, muuisunjd toqae, klobučina&te klobuka po K 5 —. Ulica Nuova 45, L po 2679 IfHnl* dobro službo, lahko takoj nastopi za «\UUI vratarja v ulici Galatti 20. Oglasiti pri vratarju. 2634 Soba elegantno meblirana, Be odda takoj. — Naslov pove Ins. oddelek nEd.u. 2683 Meblirana soba se odda pri slovenski drDŽini. ul Boschetto 40, vrata 8. 2678 Dober kozarec ffjer8kega ^ Mdobi Sqnero nuovo 17. e pri Starcu, ulica 2680 Mladenič star 29 let, v državni službi, želi Bpoznanja s pošteno gospodično v svrho Ženitve. Starost 20 do 26 let, najmanj 2000 kron premoženja. Pisma naj se pošiljajo poštno ležeče glavna pošta Trst, pod ,Jesenski št 29 2692 HHfta 89 meblirana soba z dvema posteljama UUU& prj slovenski družini takoj. Ulica Barriera vercnia 22, IV. nad. na desno. 1415 Tilan PI lil P TRST, ulica Molino a vento 11, rlll|l rimi/ priporoča Bvojo delavnico in prodajalnico Črevljev. Izdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim I" 2868 Prnria se deloma da v najem ljudska kuhi-rrUUd hinja s prodajo pečenih rib zaradi prevelikega dela. Molin a vento 70, Siberna. 2671 IcPO 86 u^enca za trgovino jestviu na deželi loUC Naslov pove inser. oddelek Edinosti. 2672 f|HHa 86 mal& meblirana soba in ena velika soba U U U d z 2 posteljami in tudi a hrano. Via San Marco št. 13, IV. nad. 2669 ^nroimn Be gosti^ičar, poročen, ki pozna go-oprejlllt) stilniško stroko v Trstu, in je poznan v okrožju Sv. Jakoba. Pogoji: rlača ali toliko od litra. Gostilna Fr. Tomažič, u ica Molino a vento štev. 3. 2638 lfnt*QCnnriHanf za hrvatski in nemški jezik l\Urco|lllllUOIII išče trajnega nameščenja. Cenjere ponudbe pod fiifro „Marljiv" na inseratni oddelek Edinosti 2256 Kupujem Železo, stare kovine : Anton Cerneca, Trst, ul. Olmo Št. 12. 1733 Stari časopisi (papir) Zglasiti se je v upravi „Edinosti". se prodajo po zelo nizki ceni. 1214 Obešala iz medi £ f-dŽ Oaserma 14. Umberto Cee ca, trgovina z železnino. PrnHoin 86 vra*a» Okna, stopnice, hišna vrata, • rUUilJU balkoni, tramovi, pralnice, kamen za tlak vsake velikosti, okenski okviri, podboji itd. Ulica Piccardi 18. 2642 Brivska dvorana. JgSTSSSUSf Roj a na in okolice, se priporoča, brivska, dvorana v ulici Montorsino 7. Za dobro po-etreibo jamči Štefan Vnkomanovič, brivec. Clni/onolro šivilja izvršuje vsakovrstne ženske OlUVcIlolva in dekliške obleke po najnižjih cenah. Priporoča se Amalija Peatelj, ulica delim Guardia št 31, II. nad. vrata 7. 2635 Lepo posestvo i.bi££ dalena spod. Zemljišča je nad 10 klaftrov, hiša in vse spadajoče. Cena K 35.000. Ugodni plačilni po* goji, dovoljeni tudi v obrokih. Oglasite se pri lastniku Konradu Karlu Ezner, Ruggero Manna 3. 2673 Gostilna na prodaj. S*! v Dolini z vso gostilniško opravo. Nahaja Be v jako lepi legi, zraven glavne ceste. Krasen razgled, precej obilen promet. Pogoji in pismena cenitev se dobi pri načelstvu zgoraj omenjenega društva v Dolini štev. 61. 2550 :s ZOBOZDRAVNIK si Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—& Ženitvena ponudba. 30 leten mladenič, ki ima biti akcionist pri večem akcijskem podjetju v Trstu z dobro eksistenco, dobrega in mirnega značaja, bi si želel radi premale poznatbe potom tega oglasa spoznati se s primerno do 24 let staro, kaj izobraženo, v gospodinjskih delih veščo gospodično z mesta ali z dežele. Le resne ponudbe na naslov: Inseratni oddelek lista „Edinosti" „L o u i s 21" Trst. ---- mik Dresirani medvedi ali opice : Prevračajo kozolce! Se postavljajo na glavo I CirkuB, velezabavno I Naša najnovejša igrača, opice ali medvedi, visoki približno 26 cm, iz krasne kože, je najlepša igrača, ki si jo človek misli. Ako se zavrte roke na levo, se navije v notranjosti se nahajajoče kolesje. Živalice se na to pričnejo gibati na vse načine, tako da otroci zaukajo od veselja in se celo odrasli zabavajo izborno. Medved ali opica, po želji prve kakovosti, z močnim in trpežnim kolesjem, krasno, mehko kožo stane umo Kron 3:90, dva komada Kron 4 80. — Prodaja po povzetju no^itetna tvrdka — . . 1"1 T . . „ If J. H. RABINOVVICZ Najzabavnejsa in najnov. igrača!! J Dunaj vil, LindengaSSe 2, e. t. KAPITAL IN REZERVE K 27,000.000'— TELEFON 26 90, 19-95. BRZOJAVI: SPOROBHNKR. PODRUŽNICA V TRSTU IN NJENA MENJALNICA = SE NAHAJA OD 2. DECEMBRA 1912. V NOVIH PROSTORIH VIA DEL P0NTER0U0 5. - Vlfl NUOVA 15. BANČNI POSLI VSEH VRST, ESKOMPT RI3IES, DEVIZ, KUP IX PRODAJA EFEKTOV, SREČK, VALUT ITD. ITD. SEDANJE OBRESTOUAHJE DENARNIH VLOG NA KNJIŽICE, BLAG. NAKAZNICE IN V TEK. RAČINU PO 4 110 5 11 0 PO DOGOVORU. DAVEK PLAČA BANKA SAMA, JAMSTVA, KAVCIJE, FINANCIRANJE, ČOLNI KREDITI IN REMROURZNI KREDITI. Stran XII'. „EDINOST" St. 335. V Trstu, dne 1. decembra 1912. Zobotehnlčn! ambulatori j Univ. zdravnika Dr. Barry-Brillant-a Ermanno Schultze, I. tehnik. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od g do i in od 3 do 6 popol. S UDE □E RESTAVRACIJA m rfej^1 Ivan Kosmerlj^^g 1 Ivanov \ Rojan, ul. Montorsino št. 7, podružnica ul. Morerl št. 77, priporoča o. obfilnatTU svojo trgovino jest vin ln kolonijalnega blaga. i Presrel Trst, vla Siuseppe Caprln 10 (pri Sv. Jakobu), priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mlfodiliiico. Prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo . Šipe, barve, kisline in profumerije. Sveče \ petrolej in mineralna voda. Cene zmerne Najstarejša restavracija za koncerte Trst, nI CarBncd št. 13. Vsaki večer od 7. do polnoči veliki KONCERT tamburaškega društva „DUBRAVKA" pod izbornim vodstvom gospoda M. TUNiC-A 5 dam - 2 gospoda Opozarja se slavno občinstvo na izbran in bogat glasbeni in pevski program ter narodne pesmi. Ob nedeljah in tudi v praznikih MATTIN&E : VSTOP PROST. Za mnogobrojan obisk se priporoča JOSIP DG MINEŠ. Poleg renomiranega Goesso?ega piva se toči pivo Renchel-Br&u iz Kulmbacha. _ Tehnična poslovnica bsbb FRANC & KRAM C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobaviti: TangyM najfcvrstnifla »tor)e m. bencin, plin, upojal plin ln motor]« oa oafto, sistem „Diesel" stojede in leieSe ustrojbo. Lokomobile na benzll In para. Prevzemajo delo indnitnjalnih tovar« kakor: Milni za noko, »troji za proizvajanje olja, tovarno Ind«, -troji «a kamenolom., stooji in tovarne aa OOflirat, stroji in nameMenja alzarsko obrt, centralno kmjatev, »troji ca drobljenje raaličnega blaga, kemične tovarne itd. _ STameiSenje aa električno razvetljtv« in preno« moSU Elektn5na Tadigala rt osebe (Lift) sistem Pedretti, kakor tudi vsdigala aa blago. Stroji ca kovaško in druga obrti. Moderno transmisije. Sesalke in oevl vsake vrsti. __. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebiSin. Vsakovrstne eeru Vrodjs i* stroji aa poljedelstvo in prede ca vino. Olje, aamahi, pipe itd. „Andoro" najbolji in najoenejii pokrov hiš. — — — Proraftaal ln oblak maralkov sastoaj. — — — Gostilna Max Trat, Via Petronlo 2 (pri novem trgu). ToM ae Istrsko Črno In belo vino, kraški teran, vipavsko vino ln Preherjevo pivo. To61|o ■e tndl vakovrstni likeri ln iganja ter kava Knblnja vedno pripravljena a gcrklmi ln mrzlimi Jedili. Odprto od 5 »JntraJ naprej. 11 |---Jf tVRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bcikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev. 19. Tržaška posojilnica in hranilnica Plausi della Caserma fit. 2. — Telefon 952; ima no mzpoltfo Jekleno varnostno celico M js nni proti vloma la poiaia, v kateri so SHRAMBI OB, ki ie oddaj «jo stisakam v naj«m la sieev za oelo leto kron 90, 6®trt lota kron 18 za pol leta „ SO, za en meaeo w 6 Bhrambiee ao 24 cm tiselte, 34 em liroks, « om globoke. Bhrarable as more dragi odpreti kakor itiank«, ki sasM osebno shranijo stojs atvart, kojih al yaba prijaviti. Oddaja hranilna puilo« sasa katar« priporoča poaebno stariiem, da aa ta aajnoTejll la najv»p«In«£ na&n io Ktsditi svojo dseo. Nsisljsa pejssails ia]s ia*e< sb iradalfc srab. I a*Tajijo Ktsditi svojo dseo, Pekarna in sladcicarna MIKUSCH Trst - Piazza S. Francetco d'AssisI 7. Prodaja moke I. vrste, sladčfce in prepečencl biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim higljenlčnlm == električnim strojem. ===== Nov dohod oblek za moške in dečke za jesen in zimo v dobrornani trgovini Alla Citta di Trieste uL Giosufc Cardiioci št. 40 kjer dobite obleke, suknje, remglane, površnike, kratke sukoje s krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolske a sukna za dež. Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc, spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega iu domačega blaga. Sprejemajo se tudi naročila po meri. Vse po ne verjetno nizkih cenah v trgovini Alla Citta di Trieste ul. Giosufc Carduoei št. 40 (bivša nI. Torrente) Točne ure prodaje Emilio Muller najuglednajia ln najst*- rejia prodajalni«« ur * Trstu, rta 8. Antonlo (vogal ulica 3. Nlcol6). VELIKA IZBERA ▼erlftio, sla tih, arafrr-nlh, kakor tndl ataa-aklh ar vsake Trato. Ustanovljeno >•«• MM. B* V vsaki soli, bodi v mestu ali okolici, je že pričela telovadba. Zato priporočamo vsem onim učencem, ki potrebujejo telovadno obuvalo, naj se obrnejo v dobroznano trgovino JOSIP STRNTlC, Trst, Piazza Rosario Ivan Kr že Trst - Plazza 8. Glovannl št. I. BP-^l^^M kuhinjskih in kletarakib potreb, ZliUOg 3» gčin od lesa ln pletenin, Ikafov, brent, ćebrov in kad, aodčekov, lopat, reiet, aH ln n«r kovritnih ko&ev, jerbasev in netel ter maofo dragls ▼ to sttoko spada- IpMi MA^Ana ,T0J,° u" jofih predmetov.-* nperOOa g.rino • kahinjako posodo vsake vrave bodi od poroelana, mije emaila, koaiterja ab cinka, nadali« paaamanterjs, kletke itd. — Za gostilničarje pip«, kroglj«, s««lj«ao ln stekleno posodo ca vino. Ivan Žnidereič Trst, ulioa Belvedere 17, Trat Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin iz Bistrice In Neao'ja, ! vsakovrstna olja, mila, kave Ud. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor : otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po pošti Cene ugodne in točna postrežba. Ottomnn tu, Ottomon tam povsod me iščejo povsod me radi imajo. ŽIVNOSTENSKA BANKA, podružnica v Trstu vplačala telaiSka glaraica in rezervni zakladi nad 103 milijone kron Sprejema densrne uloge in lih obrestuje pa IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE U dolžnlce Žlono-steaiKe banke prlnaHaJi na vložnšh knjižicah - na tekači račun in najbolje po dogovoru.