ln.itnmt t MM.»HM* i. KH Mi HUlite. **■!■ nm *n *#»•**»•, U ■ nali ■*•!!• ta prasak«. MlNratl t Procter 1 m/m X 54 mtm zt male ogUsc do 27 m/m visine 1 K, nad to visino vsi oglasi 1 mjm X 54 m/m 1 K 50 v. Uradni razglasi in poslana ter notice isti prostor po 2 K, ženitne ponudbe in poroke pavšalno 80 K. — Pri naročitih nad 10 objav popuši. Vpnšanjem glede issentoc naj se priloži znamka za odgovor. Upravntthro „81ov. Naroda'1 ta „Narodna Tiskar«*" Kaallova vllaa it 5, priU16no. — TeUfoa šL 304. „Itotoukl Var** Tal*a v M*mm ta p» PtMi w J«gaaliwt||i cetaletno niprej plačan . K 180*— polletno ...,...„ 90-— 3 mesečno......» 45*— 1 ..........15— iHaWBi^V 1 fif^fort •••••• K240*— poUetao . . . •*•->• • „120— 3 mescAKt . . ".•*.""• . M 60<— ......»— Pri roorebitnem povi Sanju se ima daljia naročntai doplačatt. Novi naročiti ki na) posije to v prvlč naroćuino vcdno fl^T po nakaznid. Na sama pismena naročita brez poatatve deaatje se im Moremo ozfratL ^^fti^^^^^B^B^^^ft^^^^^^^ ^^Ih^^^hb IB^^^^^^K^^^^^^Itf ^H^^^k ^^^IB ^^k^^K^b ^^^^^S^b^^k ^^^v ^ft ^K aft^a^^^^ai^^Hi^^^^^^A^A Talalaa atav. U. Pommimiim StevHka velia 1 kroito. Poitniita platana v gotovini. Dr. Ivan Tavčar: nič zahrbtnosti. Poravnave so dostikrat edina rešitev. da se ustavijo zastareli Dre-piri ali nejasne pravde, ki bi se vle-kle Še leta in leta ter povzročale so-vraštvo in stroske! Kdor se spušča v poravnavo, skleniti jo mora z res-no in pošteno voljo; le sleparji in figa - možje podajajo se z zahrbtno-stjo v kompromise s trdnim skle-pom, da se jih ne bodo držali. Taki kompromisni sleparji so podobni He-brejcu ali Turku, ki tišči ali zvija v žepu svoj prst, menec, da je vsled tega njegrova prisega samo slamnata beseda. katere se lahko pri prvi priliki zopet otrese. Tako je v zasebnem življenju. Ali tuđi pri političnih kompromisih, ki so v tesni zvezi z državnim bla-grom. ne more in nesmebitidru&ače! Kdor se spušca v take kompromise, tiščeč figo v žepu, podoben je člove-ku, ki bi za eno in isto reč petkrat prisege!, pa vselej drugače. Kadar je država v nevamosti. so taki nepošteni kompromisi sunek v njeno srce, in kdor jih je sklenil z namenom, da iih pri prvi priliki zataji, zakrivil je lopovščino, katera mu je vzela vsako pravico do dobregra imena! Dobili smo novo, takoimenova-no koncentracijsko vlado. Vsi, ki di-hamo in živimo za mater Jugoslavi-jo, smo to vlado z radostio pozdravili. Dobili smo jo vsled kompromisa, in sicer. kakor mi upamo, vsled poŠtenegra kompromisa, ki je sad tište ne premoćne pameti, ki se da le s težavo skupaj nas trgati v našem narodnem predstavništvu. In sedai se tolažimo. da so vsi grlavarii in srla-varČki tega predstavništva zakopali skrhane svoje sekire, s katerimi so udrihali po lastnfh svojih riavah. in obenem tuđi po glavi jucroslovenske države. Tolažimo se. da je s tem kompromisom različnim zaiednicam. ki so ticale kakor pijavke na državni koži onemogočeno njihovo delo-vanje, to se pravi, da tim ne bo več dano. zajedati se v meso naše revne države. Vsi smo se oddahnili in zapeli hosano odrešenici Modrost!« ki le v zadnjem, skrajnern trenotku pri-jezdila v Jeruzalem naše Jugoslavije! Upamo ,da naše veselje ne bo kratko, in pričakujemo. da so vse stranke, ki so koncentracijski kompromis sklenile. nostopale pošteno in da iim ni ticala kaka reservatio mentalis v žepu. Država potrebuje resnecra dela. Gosta kri li teče iz ^lobokfh ran: zatorei Je iasno, če ho- čemo državi pomagati, da mora po-nehati neplodno pričkanje fanati-ziranih strankarjev in da se mora že vendar enkrat pričeti rodovitno de-lo. Povsod drugod v novih državah se je to delo vzelo pravočasno v rake, samo pri nas so se roke križem držale in opazovali nismo drugega, kakor široko odpiranje ust, iz kate-rih so se vsipale sicer votlo doneče, ali vendar docela prazne besede. Z vsem tem ne bi bili prišli naprej in v blatu bi bili obtičali kakor polomljena trojka na kakem ruskem potu. V zadnjem trenotku se je vsled kompromisa ustanovila nova vlada, ki je danes naš edini up in kateri želimo dolgega življenja. Niti misliti nočemo. da je kaka stranka dotični kompromis sklenila s hudobno voijo, dasi se že čujejo glasovi te ali one stranke, da je bila pri tem kompromisu opeharjena — nota bene opc-harjen je samo tišti, ki se da opeha-riti. bodisi iz neumnosti, bodisi *z malomarnosti — in dasi se že ogla-šajo preroki, da bo življenje nove vlade jako kratko. Mi stojimo na sta-Iišču, da je dolžnost vseh strank. ki stoje v koncentraciji, podpirati to koncentracijo. Pri vsaki poravnavi se morajo stranke temu ali onemu odpovedati in izključen je izgovor, da je bil kdo opeharjen. češ da mu je poravnava vzela pravice. Vsaka poravnala vzame nekaj pravic vsakl stranki, ker bi drugače sploh poravnave ne bilo. Zatorej ie dolžnost nas jugoslovenskih državlianov. da straži rio politike, ki so spreieli kompromis glede koncentracijske vlade, in da javnost brez usmilienia vsakecra nrebiča. pri katerem bi se izkazalo. da je kompromis sklenil z namenom. da ga prejkoslei zopet zadavi. Koncentracijska vlada in vse stranke na] si bodo v svesti te kontrole ter naj imaio vsikdar pred očmi. da priČ-no delati fn da DreHcoDrej dogotove tista dela, ki so državi neobhodno ootrebna in ki se ne daio več odla-šati. Koncentracifska vlada se ne sme pretvoriti v reklamo za posam-ne stranke, ker je sedanji položai tak, da Je program koncentracije glavna točka, posamnf strankarski programi pa moraio stopftf v stran, da ne bodo napravili še več £Vode kakor so jo že dosedai nanravili. Skrami čas ie. da ne mislimo samo socijalno - demokratično, klerikalno ali napredno. — nekai let bo treba misliti samo hicrosiovansko. Var ie slavno m Var bo opravilo predvsem naše gospodarske ra£-mere, ki so najvažnejše med našimi državnimi potrebami. Ni treba posebej naglašati, da se mora koncentracija prejkoprej presaditi tuđi v pokrajinske vlade. ker nikakor ne gre, da bi v pokraji-nah obstojala vzlic temu, da stoii gospod Vesnič na čelu vlade v Beogradu, diktatura posamnih strank. Gotovo se poverjeništva v pokrajini so posebno obnesla; večinoma so bila ta poverjeništva nekaka Šola za začetnike. Navadno so klicale stranke v poverieništva, če je bilo le mo-goče, najmlajše svoje Ijubljence. ki nišo imeli ne potrebnega znanja, še rnanj pa predvsem potrebnih izku-šenj. Krstni list je pri nas pri pover-jenikih glavni dokument za usposob-Ijenje Tako smo doživeli ne samo danes, temveč tuđi že prej, da so bili posamni poverjeniki diktatorčki v svojem področju in da so. če ie bilo le mogoče. kaos še pomnožili. Sedaj n. pr. koprnimo pod brušeno sablien-ko poverjenika. ki je profesor, ki to-rej politične uprave niti iz dalje do-znati ne more. pa je vendar diktator v notranjih zadevah. Spretel je poverjenišrvo, in nikomur se to čudno ni videlo, ker se pri taklh prilikah somišljeniki oklenaio izreka: Koraj-ža velja! Skoda ,da ni za kakih dvai-set let mlajši moi krstni list. pa bi tako j spreiel ponudbo gospoda Schnei-deria, ako bi me pozval, da naj pre- vzamem vrhovno nadzomištvo nad njegrovimi tovarnami v Creusotu! Seveda bi ne imel upanja, da bi gospod Schneider pricapljal pome v Ljubljana kajtl drugod po svetu so take reci nemogoče; povsod po svetu izročajo namreč odgovorna me-sta le takim možem, ki imajo za dotična mesta sposobnost in izkušnjo. Pri nas je to drugače, in zatorej se upravičeno bojim, da bodo vse stranke, kadar se bo ustanavljala koncentracija v Ljubljani, v prvi vrsti pograbile po krstnem listu in da bodo na odgovorna mesta poklicani možje, ki se bodo v deželni vladi ljubljanski trudili, da bi drug drugemu polena metali pod noge in da bi drug drugemu segali v Iase, tako da bo koncentracija v Ljubljani kmalu ležala na tleh in ubita. V interesu države se kaj takega ne sme zgoditi. V ljubljansko vlado spadajo raožje, in naj pridejo iz te ali one stranke, ki so koncentracijski ideji popolno-ma udani in ki bodo pospeševaH skupno delo. Če bi se pa po kakem beogradskem dogovoru skuhali poverjeniki, ki bi bili samo nekaki kon-cipijenti v politiki. jih zdaj ne bi mogli molče sprejeti, ker nočemo, da bi bila dež. vlada elementarna učil-nica, katero bi pohajali strankarski stipendisti, visoko Šolnino pa nai bi plačevala država. Tuđi tukaj posto-pajmo odkritosrčno in brez zavrat-nosti! Joso .Hirkovič: Vzhod. Poročila, ki prihaiaio z Vzhoda. ne obetajo ravno kaj dobrega za za-Dadno Evropo. Res ie sicer. da ie ob takih časih dotnišltiia aarencij buma in da raste bujnost v razmeriu s nlodonosnostio. tako se soomni človek nehote na Daudetov izrek o južnem Francozu. češ da je človek v južni Franciji. ki ie videl Indiio, sumlifvo podoben človek, ki se mu samo zdi. da io le videl. vendar ie mogoče. da zastaja fantaziia za re-alnostio. in zdi se. da bo tako srlede ameleških kolonii. Anelež ima lepo navado, da mu Drila boli delanje kot ^ovorjenje, in če naredi efekt. Ima nred očmi praktično korist. Ko ie nničil K'tchener Mahdiieve pristaše, ^e dal odnreti MahdHev jrrob, vzel ven trrnfo in mti odsekal glavo, da so se zabavali ž njo vofakf na voiaš-V? način. Amnak tetra nf storfl iz čuvstvenih, ali recimo sovražnfh tno-mentov. ne. samo za to, da je poka-^al pristašem Mahdiia. kako ničeveti i> niih nr^roV in VpVr» ^oHi^fo le bi- I lo, če bi leteli še kdaj zavolio njega proti angleškim strojnicam. In nauk ie menda precej zalegel. Kakor se zve sele sedaj. se odi-crravaio upori in boii po Indiji že ce-^o leto. ne da bi bila zvedela za to an-crleška javnost. Zato mora biti stvar že precej resna. če spuščajo vesti o tem danes v svet. Lordu Milnerju n. pr.. kf ie šel v Egript. da se bo tam poeaial z zastooniki naroda, so odgovorili kratkomalo. da so poslali že svoje odposlance v Pariz, da jih tam zastopajo Z njim da se ne morefo pogajati, ker bi priznali s tem. da je to samo zadeva dežele in Aneliie. Var pa odločno odklaniajo. ker sma-tra vse plasti naroda. Tretji pa in najvažneiši moment, ker izvira nazaduje vse iz njega. Je nasprotje duha med Vzhodom in Zapadom. To sta dva svetova. ki st« se do sedaj in se bosta najbrže vedhj no izključevala. Vzhod je svet kulJ ture, Če razumemo pod tem, da sor nanaša kultura na človeško notranj njost. Zapad pa je svet crvilizaciieJ Res m- sicer, da Mongoli n. pr. nistt; bili bog\rekaj kulturni, ali tn ne gro za posamne slučaje, srre za celoto* In ta se lahko reče brez pretirava^ nja. da so prišle vse duševne vrednote na Zapad z Vzhoda. In kaj Je dal Zapad v izmeno? Aleksa*Kfra Velikega. rimski in hritski Imperij — torej zasužnjenje. Odiod tisto jrlo-boko sovraštvo proti vsemu. kar, Drihaja z Zapada. To je opazil Clatide Farrere v svojem ^Opiju«. Svetovna vojna ie pokazala, da tvori cei svet skupen kompleks hi da. se ne da delati politika po deželah. Anglija je šla v vojno, da ubije Ru-šijo in Nemčijo in zaokroži svoj prek-morski imperij. Dosegla le deloma prvo, dvomljivo ie drugo !n bo zad-< •nje huiše od prvega. Roke si menca od zadovoljstva Nemčlja, odkrito pa se smeje Italija. Italija je namreč ne-i kako nevede zdrknila na nivo fran-cosko - angleškega vazala. Zdaj se je začela zopet nekoliko otepati. kaf-ti vse kaže, da moč Anglije iti Fran-cije le ne bo tako velika in tako ne-varna Italiji, kot se je zdelo. In pch leg tega Še drugo: čim boli bosta za-* veznici zarvosleni s ? volim i prekmor- Fran Govekar: se Solfanje* (Dmlle.) Krik, hrup, ropot Jok in stok polnl vso vas, da odmeva daleč preko nje. Ubeljski »cesar« pa ni izgubil slave. >Qospod, rad dam vina in moke«, je na-govoril golobradega častnika brez orožja tik pred svojo hišo; »samo plenijo naj nikar ne! Plenitf smejo razbojniki, ne pa vojaki! Tuđi jaz sem bil vojak, gospod! In tuđi jaz sem kot vojak streljal tovariSa-razbojnika!« V italijanskem jeziku je nagovoril Prem-rov častnika. Ta pa se mu je zasmejal. »Pogumen mož ste, gospod PremrovU mu je odgovorfl slovenski »In resnico ste po-vedali. Toda lakota ne pozna zakonov in vojna se ne briga za moralo. He, zdaj ćelo častniki že kradejo in se tega Cisto nič ne sramujejo ... No, kaj me Se zmerom ne poznate?« »Joj, vi ste, 2ajbeU?€ se fe začuđil Prem-rov in se razveseli!. »Felčer 2ajbelj, vaš dolžnflc!« je odgo-vorfl častnik in poda! fcesarjuf rofco. »Iskat sem vas, gospod Matevž. No, Mšo sem vam dal precej zastražiA in mati so že spet po- Res sta stala ob stebrih pred vrati Prem-rovove hlše vojaka z nataknjenima bajonetoma, obenem pa natepala v$ak velik krajec hleba. »Petnajst let se že nisva videla! Pepe, ti, ti!« je vzklikal Premrov in hitel v hišo. »Oh, koliko presenečenje! Na to izprazniva čašo najboljšega, po tem pa na delo! Hej, mati, Kati, kje si?« Za njima je stopal šaplja z glavo sv. Petra in jo stresal. Hudo ga je skrbelo, kako je doma z njegovim mlinom, kako se godi njegovi stari. A ni se utegnil vdajati skrbem; že ga je otovorfl Premrov s kupom hlebcev in velikim nožem ter ga je poslal po vaši, da obdelf omagance s kruhom. In naročil mu je, naj se urno vrne, ko mu zmanjka, da dobi novih hlebcev ... V kuhinji se je že v treh velikih kotlih kuhala polenta, v ogromnih loncih se je kuhalo kislo zelje in moka za žgance, pred hišo pa je dal postavi Premrov dva sodca vina ter je točil sam. Ranocefnik Žajbelj je med tem razstavil straže, ko jih je pri .cesarjn' nasfttl in napojil, po vsei vaši, odredfl, da so iz hiS prinašali Uudje sami keble z vodo hi s karei ter kruha, polente in sočivja, sam pa je odhitel preko ceste v cerkev, kjer je kaplan Blaž z LovrenC-kom opravljal delo usmfljenega Samaritanca. Cerkev pa se je pokrila z ranjene! hi z umirajočimi bolj in bolj . . . skoraj pred vsako hišo je že ležal mrtvec ... a reka beguncev je drla nepretrgoma dalje hi -dalje. Zalbfju se je pridružilo Se troje felčerjev . . . mlinar Saplja, Premrov jnjegova žena Katarina, stoko Matevžek, vsi hlapd In dekle so imeli polne roke dela z razdeljevanjem polente, žgancev, kruha, zelja, jaje in krompirja ... Za cerkvijo, na pokopališču so sanitejci, vsi potni in upe-hani, kopali ogromno široko jamo, da polože vanjo brž brž trupla svojih tovarišev, ki so pravkar izdihnili . . . Jedva dobro uro je trajalo, ko se je utr-gal človeški oblak . . . poslej je đeževalo mir-neje . . . končno je le Se rosilo . . .: prve čete so si bile obranile največ moči. zato so bile Se predrzne, brezobzirne in nasilne. Za njimi so se privlekle že redkejSe trume, a Se bolj zbegane, Se bolj utrujene in zato ponižnejSe. 2 njimi so priropotali trenskl vozovi, nato topovi . . . le nekaj celotnih ba-terij . . . večinoma pa posamič . . . Konji so cepali . . . bici so žvižgali, zaman, žival je pogibala . . . bombardirji v rjavih, rdeče ob-robljenih uniformah so zavlekli mrhe s poti, jemali konje jezdecem hi dreveli dalje . . . ali Pa so pustili vse skupaj sred! ceste ter odga-lopirali . . . Požirek vode . . . morda čašo Premro-vega vina ... pest polente ... kosec kruha... vse pogoltnjeno z zversko hlastnostjo... in že ie bdRaj vsak naprej, naprej . . . Iz vseh nar Šaplja zopet v cerkev. V vsej svoji širini in dolžini je bila postlana s slamo in ni ga bflo kotička, kjer bi ne bil ležal bolnik ali mrtvec. Sanitejci so pravkar odnašali trupla na poko~ pališče, Prašnikar, cerkvenec in Lovrenček so spremljali izprevod ter nato čakali ob novt, jami. Šaplja se jim je pridružil. Prinesli so naj prej deset trupel ter jflj položili v uniformah tesno drugo poleg drugega; nato so prinesli Se tri hi jih položili viti spodnjih počez. Prašnikar je poSkropil trupla z blagcn slovljeno vodo, izmolil očenaš in se bptet zpfipf vrniti v cerkev. Tedaj ga je ustavil Šaplja: »Premrov vas prosi, da priđete H ifanm} Zajbelj mora dalje!« »Ah, moj Pepček! Res je. Videl scef ga ... stisnil sem mu roko, a govoriti nlsva utegnlla! A kako naj pustim te reveže same?« »Vrnete se kmalu zopet . . «(Tudl zmd^ niste memla nicesau ves dan?« 2, stran. »SLOVENSKI NAROPydo« 3. Jmfo 1930. 124, Itev« tidmi naseibrnamL tem mani bo prirana Italija mi ureditvi jadran-đcega vprašanja. Kalti tuđi srednjoevropsko vpralanje bo kmalu n dnevnom redu, moRoč© le prekmak. Madžarom se kar nače podpisati mirovne pofeodbe, po TeŠinskem teče kriin z nekoliko pretiravania nam sporoSajo braojavt da se Varšava utrjuje. Kdor le zagreitt poUsko-m-sko vojno, bo imel najbrže težko vest. Potek je tak, kot Je bilo priča-povati. Ce bo šio tako dalje -7- in bar ti se je* da bo šio — bo PoBska poražena, a& bo proklamirana poljska »ovjetska republika. To naj nazadnie taarede PoSaki kakor vodo In znalo •— ampak do plebiscita bi blii mogo-Be veodarle lahko počakalL Kakor se Mdi računalo Nemcf s pofeko sov-^sko republike zato tako nedolžno nueravtjaio. čei. ali bodo utiK R* «1 do nemiko meje ta če Um bo Nemčtja kos. Nemčija namreč dobro ve, da ne bo hotela iNtetl E«t 0 ni-kocem plebiscitu po NemčiU tMt tre-notok, ko bo proglašeni na FotHccm sovjetska republika-Nemčiia bo imela svobodno roko, da m gre bdevatl na mejo proti boljševizmu, pograbila bo vse, kar ji je kdaj pripadalo in ie kaj zraven — potem bo pa že naredila, kakor # bo kazala Se**da ne gredo Rusi naprej samo na tevero-zapadu, ampak tuđi na Jugozapadu, na vrsto priđe sedaj romunska Bes-arabija in Romunlla — no in potem smo že sredi srednje Evrope. Na vsak način navziic padanju cen vse prej nejro ugodno znamenje za bo-dočnost. ___ ___ Cene padalo? (Iz kroga kosumentov.) Od vseti strani sveta poročajo, Ba so začele cene močno padati pri Vseh življenjskih potrebščinah, pri hrani in oblačilih. Na Dunaju, kjer je bila največja revščina, se sedaj jajca, mast in ćelo krompif, ki je bil jredkost, prodaja brez kart. Zelenja-^a je v ceni zelo padla, solata v gla-vah se prodaja po 40 vin. za komad. Pri nas samo beremo o tem* da pa-'dajo cene. In vendar je pri nas vse-ga dosti. Čas je sedaj, da se vlada tuđi zgane in naredi konec brezsrč-pemu ođiranju prebivalstva. Cene zelen jave so pri nas nezasliŠane, rdasi je tega blaga v obilfci. Za kromptr je bila Še pred mesecem trda, Vampirji so ga držali po 5 K. Sedaj ga je toliko naenkrat, da je fdovoljen prost izvoz. Jajca so pH nas še vedno kruto draga. Okoli 1 krone se suce cena. In vendar so jih barantači toliko nakopičili, da so se jim pokvarila v velikih množinah. Konsumentje nimamo uraevanja za legitimni eksport, dokler se nas odigra doma. O moki se bere, da pada. Usmiljeni bedaki govore, kako je Škoda, da bo ta in oni izgubil v toliki .meri, da mu nič ne ostane za plačilo Ijvojnega dobička. Pri vsem tem pa fee prodajajo žemlje, majhne kakor knofi, po 60 vin. Bedasti ljudje se nastavljalo pri peku, da dobe ktfel-čke po 60 vin. Po gostilnah dobiš tako pecivo, da lahko lačen 10 kron zaješ na kruhu. Navziic visokim cenam so kruh in žemlje vedno manjše. AU bi ne kazalo, da se šte-vilnl uradi pobrigajo za vellkost In ceno kruha? Pa ne samo oblastva, tuđi ljudje bi morali kaj storiti, da padejo cene. Nekoliko samozataje-vanja, manj snedenosti in nepotrebne nečimurnosti. Za najdražjo kure-tino, zelen javo, sad je se Ženo. Popustite en teden in omejite se! Vide-Ii bos te, kako vam bodo ponujali ko-žoderi. Najdražje nepotrebne lepo-tiČne stvari, najnovejse modne pri-smodarije v obleki in obuvalu ljudje slepo kupujejo. Omejite se za neka] tednov, pustite, da ostane blago neprodano. Tiho se organizirajte v štrajk vzdržnosti pri nakupovanju! Denarja je malo. Vsepovsod prido-< biva na vrednosti. Sedaj smo na vrhuncu cen in slabega blaga. Ne iz-metavajte denarja. V Amerfld je veliko efbanje najboljšlh sfojev, da se oblačijo skromno in slabo. Vsak iišp se odklanja! To gibanje ima velik uspeh. Oblačila in živila se tam cenč. Spametujte se tud! pri nas. Ne vtikajte denarja v niČvredno blago, ki se sedaj dobi. Varčujmo! Telefonska In firzoiauna poroEIla. DR. TRUMBIĆ PROTI D' AN- NUNZ1U. LDU Pariz, 1. junija. Zunanji fciinister dr. Trumbić je dal »Mati-> tiu« sledečo izjavo: Zelo važne razloge imamo za to, da se bojimo, da Hogodki na Sušaku ne predstavljajo samo prejudico. Gotovo je, da pripravlja D' Annunzio razširjenje okupacije v coni, katero ščitijo jugo-Tslovenske čete. Za nobeno ceno mi ne bi Hoteli, da se to izvede. Mi ismo se trdno odločili, preprečiti to z vojaško silo. Nikakor ne namera-vamo resiti reškega vprašanja z brožjem. Dolžnost naših zaveznikov Se, da napravijo konec temu nezno-snemu položaju, ki nima primera v žgodovini. Ne postavljam se na sta-iišče narodnega tekmovanja, pač pa opozarjam na to. da predstavlja vo-iJaškl teror D' Annunzijev na Reki zločin proti vsei Evropi. V času, ko je na dnevnem redu najvažnejše vprašanje dviganja gospodarskega napredka vse Evrope, trdim, da tako 'dolgo o tem ne more biti govora, 'dokler vlada D' Annunzio na Reki. Odkar je Reko zasedel D* Annunzio, ne samo da ml ne moremo izvažati ^ita, Živine in drv v zavezniške države, niti Dalmacije ne moremo pre^ sfcrbovati z živi!!. V imenu gospo-^arsktti hiteresov zaHtevam od zaveznikov, da napravijo konec bloka-rđU vsled katere trpimo mi vsL TENDENCUOZNE MADŽARSKE VESTL CDU Beograd, 31. mala. »Iđea Nacionale« od 23. aprila t. 1. objavlja brzojavko iz Budimpešte o naslljm m feironiti Madžarov iz teritorfla. kaiteresfa ie okupirala vojsKa SHS v Bacid, Baraml! In Banatu. Vse te vesti so neresnt&ie In tenđencBo^ne. Po pofirodbl o premlriu z Madžari ođ Y3. novembra 1918 !e vnra&mle ob-fa&t! v Bačkt Baranfi hi Bsnsttn osta-fo nerešeno m so oblasti ostale, kakor prei, ne kbt predstavtteO cdo-lcupnej?a prflHVafsrVa, temreč Kot predstavit^ bnđlmpeStasftlce vfaiđe. Tako stanfe fe o*Wo 'ćo seSaft. V adminiaitra(0 so »e ti uradnOđ po-Staževđl maaRtfsBcga Jeuika !ii po^ stooaH s pr^JjtvBbtvom Eakor tfo prevrata, Ko so itobtvaM naredbe ođ peštanslce vlade. Bflb fe prtmerov. da so ierefeđl gofflje iflrf imifinl na-Irtioti ta Hh ofooJaH. B*or pred otb-rratom zaradi iwestqpk0V f*otf vrch Bi 9*. Stefana, Bffe h prteittrov, »* so rarađt poBtt&Ai frntoHmr. aforfefrfh pred •prorrmtom. seđal tere-lcaH razsodbe. O uihiteiBi ,mgwror- redu so ti madžarski uradniki dosegli s tem, da so izvedli revolucionarne nacionalne onranizaciie v tdi krajfh z volivom raznih revolucionarnih in imperialistfčnih dm^tev, ki obstajajo na Madžarskem. Znan je upor v Snbotici od 20. aprila t. I.. kl so ga pripravili ti agenti in madžarska društva. O tem obstoia množica dokazov, DubHciranih v svetovnem časopisju. Preiskava, ki se vodi. pa je odkrila še mnoeo dnteih interesantnih pojavov. o katerih se bo še govorilo. Očitno je, beosrrafeka vlada ni mosrla dalje jtfedatt na te pojave, tem manj, ker tako delo teh uradnikov nasprotuje ćelo haški konvenciji. Zato je zahtevala od teti uradnikov. da spoSrti&jo novo stanje v državi ali pa zapuste svoja mesta. Oni, ki so se odločili, da zapuste svoje službe, so dali ta lažnjlva po-ročila italijanskemu časopisfu. Kdor ve, da je rimski italfianski list »Mes-sagrsrero« od 19. aprila obvestil ftaii-janslco javnost o uporu v Subotfcf. ki pa ?e izhnrhnfi š^le 20. aDrfTa. temu se ne zdi Čudno, da »Tdea Nacionale« nađaflit?e to madžarofflslco katrma-n}o. MADŽARSKI POOBLASČENCI. LDU Budimpešta, 31. maja. (DKU) Vsled sklepa vlade bosta podpisala mirovno DOj2rodbo dr. Av-gust BenardL madžarski mlnister za narodno blajrinjo in Alfred Drasche-Lazar, izredni poslanik in pooblaščen mmlster. MADŽARI PROTI MIROVNI PO-OODBL LDU Beocrad, 31. maja. Iz Sn-totice lavljajo, da se v vsei Madžarski čim boi! se bliža rok za podpis mirovne pogodbe, tem po«06teie vrše shodi proti podpisu poirodbe. V vseh ulicalu na vseh poslooffli in v vseh mesti so razobeSeni plakati z napisom: »Prokleta bodi ona roka, ki podplše mir!« ITALIJA IN ODSKODNflVA NCMCUC LDU BeroUn. L luntla. (DKU) Listi favUalo Iz Rima: ItalUanska vlada hoče Se pred sestankam v Spai doseći nov sporazum % zavcz-nlki glede razdelirve nemftt od-fkodnine. Italija zahteva veC kot eno desetinko zneska, kl sa mora plača« ti Nemčija. Njen detež Je bB prvotno določen na eno desetino, ker odpe-de na ItaiUo naJvcCJi del avstrttške in madžarske odškodnine. ItalBa la-bteva» da se nlen Mef od mmtkm odškodnine zvtša- GRKI OKUPIRAJO TRACUa LDU BeotMl 8. nttja. Ix Atn tadMoLđa a* ctaMdta JSncBei s cSSlmSSr^SSi šaht BL motiko tn UleMam brm taddea. tov._1imc % maja MOBiSAGUA NA POLJKEM. LDU Daai L MpL (DKU) Kakor poMfia neki U* J» Poljski roU ministar v zbornici nmUožil fldcon-ski preflog. da se vpokllčeio letniki 1895—1902 na FoU**n, bi tfcer iz previdaoeti za prfmer, ako bi Rusija odkkmlU poljsko mirovno pooudbo ali ako bi nastale komplikacije v 5le-zijskem riasovalnein okrožju. RUSKO - POLJSKO BOJIŠCE. LDU KodanJ. 1. Junija. (DKU) Po brzojavki iz VarSave javlja poljski generalni štab: Vzdolž železnlce od Polocka proti Jugo-vzhodu pri-hajajo napadi boljSevikov vsled velikih izgub in vsled pomanjkanja ži-veža in vojnega materijala slabejši. Nov poizkus boljševikov, prekoračiti Berezino, se Je izjalovil. Dve pehot-nl diviziji in ©na konjeniška divizija, ki so dospele na zahodni breg reke, so bile uničene. Vjeli smo preko 2000 vjetnikov. Ob Dnjestru smo z ukrajinsko vojsko odbili vse napade. Pričeli smo ljut napad, pri čemer smo zavzeli mesti Szabokrzyko in Obodowko. PROTI POLJSKL LDU Milan, 1. junija. (DKU) Iz Trsta poročajo listu »Corriere della sera«, da je v pristanišču prišlo do novega incidenta zaradi prevoza vojnih potrebščin na Poljsko. Na kolodvoru pri Št. Andreju je bilo več vozov naloženih z razstreiivom, na-menjenim na Poljsko. Delavska zbornica pa ni pustila, da bi se vozovi odpeljali dalje in je zahtevala, da se ji vojne potrebščine izroče. Zaplenjeni vojni materijal so oddali topniški upravi. PAPE2EVA ENCIKLIKA-LDU Rim, k. junija. (DKU) Pa-pež je poslal škofom vsega sveta encikliko, v kateri oporni nj a vse otroke svete cerkve, naj pozabijo bivše spore in jih nadomeste z edi-nostjo in medsebojno ljubeznijo. ANOLEŠKO - RUSKA POOA-JANJA. LDU Amsterdam, 1. Junija. (D. K. U.) »Hollandsch Nieuws Bureau« javlja iz Londona: Kakor poročajo »Daily News«, se bo vršll že danes razgovor med Lloyd Georgem in Krasinom, ki se ga najbrže udeležita tuđi Bonar Law In pa lord Curzon. Pogajanja s Krasinom se dele na dva dela, prvi obsega politična, drugi fi-nančna vprašanja. EVROPSKE ĆETE V SIBIRIJI. LDU Amsterdam, 1. junija. (D. K. U.) »Times« javljajo iz Pekinga: Vse Češke, jugoslovenske, poljske in romunske čete v Sibiriji se nahajajo sedaj v Vladivostoku in odidejo ođ-ondot koncem junija, ako bodo imele na razpolago transportne parnike. List pripominja, da se bo morala sedaj Japonska izraziti o vprašanju japonske zasedbe, ki bi morala prvotno ponehati takoj, ko zapuste Sibirijo zavezniške čete. Na daljnjem Vzhodu vlada vznemirjenje, da je Japonska svoje tri divizije pred kratkim ojačila za 10.000 mož. Kongres Jngosloo. talenfrjevo Zagrebu V juliju preteklega leta so se se-sli zastopniki društev inženjerjev iz Beograda, Ljubljane. Sarajeva, Splita in Zagreba, spoznavši potrebo skupnega. jednotnega dela, v Zagrebu, da si ustanove skupno društvo. Na izredni glavni sknpščlni. ki se je vršila oktobra meseca v Beogradu so se odobrila pravila in s tem udruženje izvršilo. Takrat zasajeno dre-vesce se je razvilo do danes v mo-gočno drevo. ki razprostlra svoje vele čez vso Jugoslaviio. Udruženje ima danes svoje sekcije v Beogradu. Ljubljani, Novem Sadu. Sarajevu« SkoDUu, Splitu hi Zagrebu, ter šteje nad 1200 članov inženjerjev vseh strok. Letošnja redna skupščina Udruženja jugoslovanskih inžeojerfev in arhitektov se Je vršila v dneh 23. do 25. maja 1920 v Zagrebu pod vodstvom predseđnflta udruženja gospoda inž. Koste D. Oiavtaiča, viad-nega komisarja pri narodni banki, bivšesra mhiistra poljedelstva, biv-fega župana mesta Beograd, vse-učflflBceRa profesorta itd. Skupičine 90 settdeleCTl delegati v»eh sekefl te Se ninosl drogi čbutL LJnbUanska sekdku ki ima 165 Saaov« ie sasto> palo 27 Oaaor pod vodstvom ured-sedoflea dvornefca svetnika inž. koso. \^nka Strnria. V nedelio 23. t m. i# bfl snrelem OTStov po za*rebški ukdSL V Do-nedeOek dopotđne se Je otvorfla sknpičiiia ter so se ix volffl poeamnl odsdd: fhumfini odsA ta sastavo pmrafma 1a prttodrts lta mtond oflSok za sprooiembo đruScvenili pravfl. nate6atai odsek sa določitev obiflee in pogolev pri raspisih Javnih gi&m. tafftri odsek sa dotoOtor h^ iMjsrniifb booorprjev. V tocek se ie vršUa glavne sknp-ščtea. ki Je trajala 4 ure. Razve© društvenih sadev se Je raspravljalo U mftOffo dragih za splofaost važnih, narodno - gospodarskih vprašani Zbofovanje je poteklo popotooma mirno; vsi skiepi so se skoraj so-glasno sprejeU. Pokazalo se je. da društvo ne pozna strankarstva in da zasledujejo vsi člani skupni cilj — dvigniti Jugoslavijo z uporabo vseh njenih zakladov na vrhunec blagostanja. Za^rebška sekcija je sprejela svoje goste s le Hrvatom lastnim gostoIjubjenL Preskrbliena so bila vsem gostom (do 150) stanovanja deloma v privatnih hišah. deloma v hoteiih. V dvorani »Kola«, se je vršil v ponedeljek skupni obed za delegate glavne skupščine hi vse goste in v torek pa svečani kotnerz. Pri obeh je vladalo najboljše razpoloženje in se Je spregovorilo mnogo rodoljubnih besed. V ponedelejk in torek po-poklne so si ogledali udeleženci skupščine razna industrijama podjet-ja; bili so povsod gostoljubno spre-jeti. V ponedeljek večer je bila na čast gostov svečana predstava v Narodnem gledišču. Prihodnja glavna skupščina udruženja se bo vršila v Ljubljani. Prevedeni smo .da bo Ljubljana sprejela jednako Zagrebu svoje goste, prve in najvažnejSe graditelje blagostanja Jugoslavije s pravo ju-goslovansko gostoljubnostJo. Dr. Fr. Ifeilć: Zgudbe. 1. Pazite ne besede» da vas ne ovadljo! Prijatelj je pisal o »bratih Hrva-tih in Srbin« in govoril 0 »bratski« beogradski zemlji. To bratstvo je star izraz, a tuđi zastarel. Đrez škode ga rabi tišti, ki govori tuđi o mariborski ali koroški bratski zemlji. Mariborčani in Beogradčani so nam namreč e n a k o bratje. Kdor v Ljubljani pravi le Za-grebčanom aU Srbijancem: bratje, Marfborčanom pa ne, ta dela med obo^imi razliko, t U ie separatist Ni čuda potem, če je isti prijatelj začel govoriti tuđi o »trojednem kraljestvu«. Kar je bilo v »brattti« še prikrtto, to Je tu že očito. Še dve besedl sem slišal, kl sta nevarni. Ena Je enakoprav-nost, ki na} vlada med tremi, med Slovenci, Hrvati in Srbi. Taka enako-pravnost je za mene nezmisel, ker ne poznam treh, ampak Ie enega, namreč ves narod jugoslovenski s toliko hi toliko poedinci; ti poedinci morajo seveda biti međ seboj enako-pravni. Nekdo Je napfsal beseđo: >Seđaj, ko smo mi dobfl! univerzo v Ljubljani«. V tej zvez! je »nri« pomenilo pač !e slovenski del naroda, Za^reb-ška in beogradska univerza gospodu ništa »naši«. Mož je v tistem hipu pozabil, daje v Jugoslaviji. 2. SimboL Lani oktobra so profesocH dote-danje Srbije imeli skupščfno v Beogradu. Pozvani so bili nanio tudl delegat! iz vseh ostalih krajev Jugoslavije. Ko»t delegate so nas posadili na častna mesta poleg prezidfja- Po-zdravifajoč skupščfno, sem rekel: »Čemu smo mi tu gori? Čemu nas svečano sprejemate? Četnu Vas nri svečano pozdravljamo? Jaz bi želei sedeti doli med vami!« Nato smo spreje« načela o osnutku centralnega društva Jugoslov. profesoriev. Ko Je skupščina pritrdfla tem predlogotn, je naš referent rekel: »SeđaJ Je me-sto nas delegatov med vami.« In vsi delegati smo se pomešaii med srbijanske skupščinarje. S tem je bilo ujedinjenje simbofski izvršeno. d. V naln »ptemenskft pofletaostk. Oni letni setnester pred tebru-hom vojne sem prvič predaval na zastebSki nnhrerzi. SluSateljev sem imel mnogo tn marljivo so zahajali na predavanja. Takrat Je že vrelo med nam!. Duhovi so se deHH; na «nf straitf so UH bord za svobodo in ujedinjenje. na drugi strani shižabnikl robstvm in razcepkanotti. Napeta je bila situacija, ko smo marca 1914 obhaJaH v srbskem Zagrebu slavo brvatskega črnogorskega pesnflea Nerola. »Hrvatsko Pravo« — mislim, đa se Je Hst zval tako — me }e takrat napade! v celem članku, ker sem ocenjal srbske gramatike. Ob mojem nastop-nem predavanfu se Je zganflo po na-sprotnem taboru; to aem čatfl, a kon* kreCoega nisem mdal nit Pred tedncai Narodna Politika* porofca iz Beograda, da se smatra D' Annunzijevo akcijo za novo krši te v narodne integritete in da bo naša vlada nkrenila vse, da bo preprečila take ptLstolovšČine. kakor jih uganja sedaj D' Annnnzio s svojima 5e-tami. = Vtis VesnićeTe izjave na Reku Bakar, 1. junija Druga Vesnićeva izjava v narodnem predstavništva je napravila na narod na Reki in okolici si-len vtie. Vsled te izjave je sklenil n«r-rod, da se Čim najteeneje oklene narodnih Badev v zftaedenem ozemlja. — Ka J»e godi na Reki? Zagreb, 1. junija. Z Reke poročajo, da sta glav-nega vxroka puča v kapucin, reskem samostanu, po vefiini kriva očeta Milo-sević in IloSević. Sedaj 30 izstopili iz samostana kapucini M. Skrivanih. Jeronim TVun&s in Allons Nedlocki. Kakor se čuje, namerava izstopiti iz samostana Se 15 kapucinov. Ob priliki izstopa eedan^th kapucinov, ki se priznavajo k reformističnemu gibanju, so izstopdvši kapucini naslovili na svoje kolege pismo, v katerem oetro kritiziralo posto-p*vnje patra Ožega in Bernarda škriva-nića. = Kdo ščtrva proti Jugoslaviji. Bakar, 1. junija. Kakor se do-zna iz podučenih krogov, izvirajo nujskajodi članki v >Vedetti< proti Jugoslaviji iz pereea dr. Sachsa, ki jih piše v nem-škem jeziku in ki mu jjih prestavlja v itaJijanSčino znani dr. Ivica Frank. Istotako inspirira proti Jugoslovenom naperjene članke v tržaškem >I1 Picco-lo« dr. Frank. ki se je v zadnjem času preeeitl z Reke v Trst in katerenra je sledila brez policijskega dovoljenja njegova soproga, ki se je nahajala do zadnjega časa v Zagrebu pod oolieiiskim nadzoTstvom. — V zadnjem Času sta bila na Reki veleđ intervencije dr. Sachsa aretirana dva odvetnika, ki sta za-stopala jugoslovenslco staliice in ki ju je odvetni^ka zbornica na intervencijo đr. Saohsa ftrtala iz Imenika odvet-nikov. s Dvoumile vesti % Reke in Su-š&ka. Bakar, 1. junija. Kakor se za-trjnje z neke strani se je pri zadnjem pohodu D' Annunzijevih čet na Sosak umaknila redna italijanska vojska s Su-šaka. med tem ko javljajo druge vesti, *da SuSak doslej še ni okupiran po D' Annunzijevih četah. = Poljski konzul ▼ Z*grelm. Z a -g r e b, 1. junija. Danes j© dospel v Zagreb Zđislav Stepansky. načelnik orada za zunanje zadeve v Varsavi, ki^ je imenovan za konzula poljske republike v Zagrebu. 3 Ofetop w*ami*M**g* voditelja v Zagrebu. Zagreb.! Jhmija Predsed-nik zijonistidaega društva v Zagrebu or. Slebeaichein Je odrtopil, ker je pri-Šel v nasprotje z nadiranjem raznih zi-onistienih k^-Tov v 7n«?,;?- •: «ardTCe«ko voiaitvo m slovafldh melah je strašno rarimrleoo zbo* irosneca usmrčenja kapttana Horovlca s strani nađr žarsklb bcHh twL Iz Koilc poroCaJo, da to potecnffl sedal te Ttee tmplo ^*«™"?; Skega ttotefloi Horovlct. Azflat»W zkrfted so ma iztaknfl! oO, riomfli prstt »J««11 In nogth, pdfomfl! rebn* totnmll Htm m m «09 mM Titso. — Nove novčanice. Zagreb, 1. junija. >Narodne Novinec prinatejo vest, da se v kratkem uvedejo razno-barvne novčanice od 2 do 100 para in od enega do pet dinarjev. Na vaaki ismeđ teh novcanic bo napis v enem izmod treh jngoalovenakih dijalektov. — Rmaki invaiiiL Zastopnik ruskih invalidov na Slovenskem kapitan Dju-r.in, ki se nahaja sedaj v Beogradu, je imel pred nekoliko dnevi rasgovor ■ ministrom za socijalno politiko radi organizacije komoči ruskim invalidov na principu njihovih lastnih bivališč. Med mskimi invalidi 3e nahaja večje stevi-lo špecijalistov za ortopedične preparate, Soferjev, mehaniko v, mizarjev, čevljarjev itd. Zastopnišr\-o invalidov je prosilo, da amejo uporabij-iti mineralne vrelce v OroSju in okrog Morave zaradi organizacije in povzdigo kopa-lišč, v katerih bi se brezplačno zdravili ruski in naši invalidi. Iteodref ena domo-olna. — Z Notranjskesa nam poročajo, da se vidi, kako se Italijani pripravljalo na ođhod, kljub temu, da delajo to jako providno. I talijanski vojaki so surovi, pa vča-sih zagrozijo ljudstvu, da ako bodo morali j oditt iz notranjskih krajev, bodo vse po- i žgali in vse i>ok!ali. Ljudje so radi tega hudo prestrašeni in nekateri misliio na beg. Obveščarno o tem naše zastopnike, da »pregovore tozadevno resno besedo na merodajnem mestu. — Z Goriškega. Velika narodna prlre-dftev se je vrSUa na hinkoStno nedeljo v Vel. 2ablJah na Vlpavskem. Sodelovalo ie sedem društev. občinstva Je bilo nad 2500. Ves spored se Je irvrSil v čast priredite- j ljem. — Gospodarska zadruga za goriSko | okolico s sedežem v Vrtolbi k prlčela zo- • pet delovati Velik ie bil pred vojno njen j izvoz zgodniega krompirja na čeSko In v * Južno Nemčijo. — StareSinstvo občlne I Osek - Vitovlje je sklenilo v svoji seji, da izključi In izbriše iz častnega občanstva 1 bivšega avsrrfjskega generala Boroevića In i stotnika Cifka: častno občanstvo jima Je ! Mio podeljeno leta 1916. — Na birmovanje ? v Ooricl Je bil letos tak naval fn tak ne- ! red, da je moral nadškof prvi dan prekiniti j birmovanje. Drugi dan se ie vršilo blrmo- | vanje tuđi pred cerkvijo sv. Ignacija na Travniku — Zveza slovenskih županstev ustanovi poseben tečaj, v katerem se bodo pri^Iašenci toliko strokovno izobrazili. da j bodo mogli sami izdelovati cenitve na pod- ■ lagi irvedeni^kega mnenia. To je glede po- i spešenja cenitve vojnih $kod neobhodno j potrebno. i — Boji med finančno stražo in tiho- j taprf. Split. 28. maja. Pri Makarski J je prišlo do ljuteffa spopada med fi- i nančno stražo in nad 100 ljudi bro.ieSo j tihotapsko družbo, ki je hotela preko | meje prene^ti tobak. Fin^n^na »+ra^a Ie » pozvala tihotapce. naj odlože orožje in • duhan, ti pa so prrFeli streljati. Nato je pričela srreljati radi finanena straža in je bilo več tihotapoev mrtvih in ranjenih, ostali pa so pobejmili. Vodja tiho-tapcev je neki Ivan Krizmanič, kl je bil že dal^e časa na sumu. da se bavi 6 tihotapstvom tobaka, ki ga oddaja Italija nom na njihovi vojni ladji >Puglia«. Italijani so pobijali rihotapcem redno eolne na obrežje. — I« Crneira vrha nad Idrijo. V neodrešenem ozemlin smo se začeli tuđi počaei gibati. Navzlic vsem pritiskom laških oblasti se je nam posrećilo spraviti naša društva zopet v stari tir nazaj. Pred vsem je omeniti nade pro-stovoljno erasilno druStvo. katero jako lepo napreduje. Imelo je letop že već tehničnin vaj, pri katerih se je moštvo prav dobro izvežbalo. Imelo je že tuđi dve veselici, prvo na velikonocai pone-deljek, s petjem, igro ter prosto zabavo, in drugo na binkoštno nedeljjo z igro ter v ponedeljek s plesom. Posrećilo se je nam, da smo napravili nov oder, ka-teri bo od sedaj naprej lahko slnžil drugim tukajšnjim društvom za prirejanje. Tako gremo tuđi mi naprej še precej dobro, navzlic temu, da ne vživamo svo-bode kakor vi tam >čez drat<. ža 1, da se po javljajo tuđi že pri nas atrnnkar-ski prepiri, kar ni na noben način v korist. Sicer pa upamo, da priđe ?koraj dan rešitve tuđi za nas. Do takrat po-trpljenje. — Crnovrš^an. Dr. Faidntti in dr. Bniratto se vr-neta v Gorico takoj po aneksiji. Tako so odlomili italijanski vladni možje, ki hocejo imeti oba r»ojitika med Furlani, da jih bosta z >ljudeko stranko«, katero sta sedaj postavila dr. Pettarin in don Zamparo. organizirala in se uspeš-no borila proti komunistom, ki pridobi-vajo tal ziapti mcfi fir*'an?kimi koloni. IfarmliiD gospodarstuo. — g Trp^vskJt pof^odba 9 Cehoslo-vaSko. Cehoslovaika vlada ie ponudila naši vladi, da bi sklenili medsebojno trgovsko pogodba. Znano je. da sta bili kompenzacijski pogodbi z Avstrijo in Madžarsko odpovedani. Ker nlso bila nekatera narocila do tega roka niti od-povedana. niti izvršena, jenfiMni odbor središnje zadruge prerzel naloga da sam izvede ta narocila. — g V Zagreb« so maja meoeca ustanovili >Urad «oper veriinifttvo, ti-hotapetvo in sa pobijanje nadnerafh oen.c Urad more nstanavljati podmini-ce in Je samostalen odaek kr. redamkegs poverjeniitTa ▼ Zagreba. Hkrata Je \sr Sla naredba, ki ta* dolottla, t«oea m določania ceu, kopleeoja btaga te tstI* ienja. Kasalo bi, da nstafcove wrad t«nt rjMWiiiN ▼ VojTodlni. Lj«d>t > 0 bo — g HareAe ■• bvsbm! ■ bbbJbbi I je iadal hrvatoki bas sporazumno ■ dm- I ielno vlado ia Slovenijo. Ustanovi se I centrala pod imenom »Đerma, zavod sa promet sa surovim i gotovim kotama kao zadruga< s sedefe« v Zagreba. Olani te družbe, £i se osnuje po dolott-lih trgovinskega sakooa, bodo vsa podjetja, ki se pečajo s predelovanjem in strojenjem kož v svrho nadaljne prodaje. Kdor se ne prijavi, ne dobi surovih koi. Icvoz kož in usnja iz Hrvatske, Slavonije in Međimurja je prepove-dan. Izšla je hkratu naredba, ki prinaSa maksimalne cene. Maksimalna cena za kože (goveje) masa 28—36 K. Suhe kože dobe 2*4 višjo ceno. Telečje kože (sveže) 38-42 K. suhe 2*4 već. Svinjske kože 12—18 K za 1 kg, suhe dvakrat več Skupovalci, v to ovla&če-ni, smejo za prevzemanje, soljenje in predajo na postaji računati 7% od kg surove kože. Določene so tu cene za usnje. Navajamo damo glavne crna teletina 270, rujava 290 E za kg, kravine 235—250 K, podplati 160 K, kruponi 205, vratovi 130 K, notranjki (tabani-oe) 180 K, usnje za opanke 150—170 K, konjsko usnje 190, svinjine 210 K. Trgovci na debelo smejo računati 696 vigje cene, na drobno 20%, v kosih 10% već. — Pri nas nimamo že dolgo maksimalne cene. 2a Ubog ni nikjer dobiti usoja. Uredba je tu pri nas in na Hrvatskem. ( Dandanes pa čujemo pritožbe cevljar-\ev in konsumentov, da ni nikjer usnja. Trgovine so prazne. Legitimna trgovina ne dobi blaga. Pod famozno »rokoc po dom. pri verižnikih se pa piačujejo vnebovpijoče cene. Pri vsem tem 11a-vadnemu državljanu ni jasno, kdo ima prav. Ali minister, ki je vpeljal popol-noma svobodno trgovino, ali podrejene pokrajinske vlade, ki na svoj način I oereoujejo potrpežljivo prebivalstvo v J družbi 9 sosverniki. Proti pametni ured-j bi ni pomislekov, ali, kar navdaja pre-! bivalstvo z obupom je okolnost, da vi-I di samo vedno nove kancelije, blaga po zmagljivi ceni pa ne dobi ne konsument I ne čevljarski rokodelec. Kjer se oblast j loti kake stvari, treba tuđi da res pri-j pravi razmere do izboljšanja. Skrb za j prebivalstvo, ki je na jeziku In na pa-( r>irju, nas konsumentov ne zadovoljuje. ' Ob obletnfcl osoobo-aitoe Korotana. Velikanska in impozantna je bila manifestacija koroških Slovencev ob I obletnicl oevobojenja izpod nemškega ■ jarma v Rožni dolini. Mirne duše lahko ' trdim, da ni bila nič manja od onih v j Velikovcu, Pliberku, Železni Kaplji in I St. Jakobu. 2e na predvečer 29. majni-j ka, dneva, ko je prikorakala nafta sma-I govita vojska v Rožno dolino, oznanje- ■ vali so velik anski krosovi po hribih, da j se bliža slavnostni dan, obletnica, ko se j je otresel slovenski Korotan za vedno \ nemške brutalnosti, krpici so pokali po 1 hribih in po dolinah, kakor tedaj, ko Je ; nemčur>ka sodrga zapuddala naše kraje 2 in bežala brez glave tja proti Celovcu } in dalje. Ob kresovih so prepevall od-| rasli in mladina. >Lepa nada domovinac i se je razlegala po hribih in dolinah tja i do Celovca. Kako je moglo biti gotovim Ijudem ob pogledu na svečano razsvet-Ijeno cono A pri srcu, ne vemo, mislimo si pa lahko; da so pa naši bratje in sestre onokraj demarkacijske crte e ra-dostjo v srcu gleda1! to velicastno manifestacijo, o tem smo uverjeni, ker jih poznamo. Zopet se bliža val Celovcu, Gos posveti, in tega vala ne bo mogel ustaviti nihče, pa niti oni milijoni nič-vrodnega avstrijskepra in nemfekega đe-narja, s katerim razpolaga agitacijski odbor v Celovcu- Prišel je dan 29. maja. Nad Rožno dolino nekaj leži v zraku, nekaj se pripravlja. Ko se mrak poleže na zemljo, prikaže se zopet veličastna slika. Na Golovcu gori velik kres, kateremu se je kmalu nato pridruži 1 drug kres na vr-ŠiČku Ja lovca. Oba oenanjata Rožanom, da ee vrši 30. maja v Borovljah tabor, manifestacija osvobojenega slovenskoga Korotana. Napočil je dan 30. maja. Soluoe m vso svojo močjo s&plje svoje žarke na Rožno dolino. Jugoslovenske zastave ; vihrajo z većine hiš. Ze ob zgodnji po-| pol danski uri pričele so prihajati gruce ljudi peš, na kon^ih in krasno okinčanih vozovih nad 150, z zaFtavami, godbamd in prepevajoč slovenske narodne pestni, Borovlje bo se napolnile. Veliki trg, kjer je stal z »elenjem okinčan govor-| niski oder, je bil natlačeno poki, bilo je ; cez 6000 poslužaloev. nad katerimi bo vihrale slovenske, hrvatske in srbske zastave. Nastopili po govorniki. sami koroški sinovi in hcerke. Kot prvi ie nastopil boroveljski župnik g. T r u n k, ki je kot predsednik N^rodnega sveta za Rož otvoril zborovanje, vprašujoo med svojim govorom navzoče: Ali bode se kedaj ta zerolja nemSka? Nikdarf odgovorilo je čez 6000 glasov. Za njim so govorili po vrsti: dr. Čemer lt Đoro-▼e'j, ga. O g r i s iz Podljubela, dr. A r -i a e j c iz f r e 1 c a, mlađenie O g r i s | is Biloovsa, ga. Cučkova li Roieka, g. Brandtner iz Ziljske doline, po-slanee Graf enauer, tuđi ZiQ6an, to končno dr. Misid ts Borovelj, kl Je ivebrml tole rezolucijo, katna Je bila s vlharnim odobravanjein sprejeta: 1.) Mi koroiki 81ovend ia Slovenke, zbrani na manifestacijskem tabora ▼ Borovijah dne a0. «aja 19», obhala-io« obleteieo svojega osvobojeiHa Ispod tfsoaetne suznjos«, se hvmleiDo epoat-ttlamo svojih hrabrih odreaitel|eT in ■jih vrnevena povetfnlka, kl f* vm eas voine s^eeto etai na stnat asrtantav . za katevo MtattBitt naJbelJU zm^H krvaveU te trpett na bolttOH fcTtM*. ^n^ ^k. ^H^^^^^^Uft^^B a^^t^MA ^nun^n^^^Jn^ft. ~ ^B^^HKft^^^^^^^^^k | ^Kh I M^nnnnBn^n^nB ■ ^BanV^B^n^BnlnV ^H^nlz^nVn^Bm ■' W n\^n^nu^nVsnW I Ibravamo pleblsdt in se s> iz sroa veselimo kot dneva BAfte anage nad krivico in lažjo; ■■»teramn pa plebiseh fM za 4r««e naše brate ob Soči, Jad-maekeni norj« 1* na Korošk«m, 3.) Ponovno Izjavljamo oelemu sveta z vso odločnostjo, da hoćemo ostati za vedno združeni z materjo Jugoslavi-jo, s državo SHS., kamor smo vedno, posebno pa v težkih ftasih svetovue vojne z vsem svojim srcem stremili, in kar smo tuđi dejansko kljub najhuj.^e-mu pritisku jasno in odlocno pokazali ob priliki majske deklaracije ničega naroda. 4.) Tako smo bili od pamtive! u. smo in borno odlocno na dan plebiscita. Med govori poedinih govornikov vršile so se burne ovacije in tuđi marsikatera je padla na račun Nemcev in nemška-tarjev. 5 tem je bil službeni del končin. Vojaška ffodba je zaigrala >Lepo nažo domovinoc in >Bože pravde«. Ljudstvo je poeluSalo odkritih glav. Gromoviti >živela Jugoslavija« iz 6000 crrl je za-oril in množdea se je veselih lic raznla. Tako je končal ta V. tabor v coni A, I. v Velikovcu, II. v Pliberku, III. v St. Jakobu, IV. v 2ele«ni Kaplji in V. v Borovljah, poleg shodov, ki so se vr.=ili zodnje čaae po vseh večjih in mfinj~lh krajih eone A. Priprost koroški kmet-Slovenec je rekel, ko je šel na tabor v Borovlje, svojemu soeedu v Slov. Plaj-berku*. sedaj gremo k notarju delat pogodbo, a na dan plebiscit* ne homo pa ženili. Znacllne so te besede in vendar gotovi ljudje Se upajo na nemž-ko zraa-go ▼ ooni A . T. V. Sestank wM initif proti bratim iriitolkiiai za rtnštiene priredite Nove pristojbine, ki jih je vpe-Uala Protić - Korošec - Lagiujeva vlada, kruto posegajo v društveno delovanje In onemogočajo tuđi čisto prosvetne fai vzgojne društvene pri-ređltve. Na sestanku dne 31. maja v Narodnem domu v Ljubljani je bilo zastopanih nad 30 naprednih dra-štev. Dr. Pestotnik je kot zastopnik Sokola I. uvodoma pojasnil razmerje društvenega delovanja na-pram narodu in državi. Smatramo se za idejne potomce mož in organi-zacij, ki so proti volji države budili speče notranje narodove sile in preporodili naSe ljudstvo. Naše delo je ; nadaljevanje preporodnih teženj ! onih dob, ko so se gradili temelji j našemu jeziku, slovenski pesmi, domaćemu časopisju, dobe Hirskega Jugoslovanstva, dobe ustavnih borb, dobe Stalnic ta taborov itd. ! Imamo svojo državo, toda delo za I notranji preporod In duševno osvo-boditev znotraj nas še daleko ni dokončano. Nobena država ni bila nik-dar kos vsem svojim in ljudskim kulturnim potrebam. Možnost svo- j bodnega udejstvovanja v smislu , programa svojega društva (kultura i duha, srca, nravi, telesa Itd.), Je bila i v času borbe za ustavne pravice j vselej ena izmed važnih političnih j zahtev. Te pravice so danes pridob-Uene, priznane in država Jih mora spoštovatL Država mora svobodno in indjatlvno društveno delovanje pospeševati, ne pa ga zadržavati. ; Zavedamo se dolžnosti napram narodu, državi in preporodnim Idejam * napredka. Zato se ne moremo in ne \ smemo odreci delovanju po dru- j štvih. Aktivne^a dela v društvih' j zahtevamo od naših ljudi. Vsakdo, j ki ne živi samo s telesom (preveč je | teh!) dobi v društvu široko polje za udejstvovanje svojih duševnih po-treb. človek brez aktivnih duševnih potreb, brez pozitivne, ustvarjajoče uporabe «voje lnteligence, prepriča-nja fn energije, je človek nižje vrste. Ta ne veruje v trajno napredovanje | In razvoj. Ne čuti se kot del večne- j ga filoveštva, za kojega spopolnjeva-nje ne čuti soodgovornosti. Mi ve- ) rujemo, vabimo v krog verujočih ; vse In si ne pustimo vzeti te vere [ od nlkogar In ne pustimo brezuspe- \ Siti svojega dela od nobenih finanč- j nlh naredb. j Nato poroča g. poročevalec po- i drobno o denarnem efektu nove naredbe, o načina postopanja in o for-malno-tehničnl strani naredbe. Društva so se Izrekla za nastopno: 1. Ljubljanska napredna dru- j štva naprošajo mestno občino da vbođoče opasti 10 odst. občinsko pristojbino od vstopnlc pri prosvet-nfli in vzgojnlh društvenih prlredlt-vah (koncerti, Javne telovadbe, prl-reditve v j)rid Javnim knjižnlcam itd.) 2. Smo zato, da priđe 10 odst dohođek od vstopnine od onih dnn itvenflh priredltev, kl so Izrecno ve-sellčnega, plesnega In zabavnega značaja In slcer v prid samouprava nbn telesom (občma, župa), država pa naj si Uče po vzoru dragih držav drugod dohodkov, dakrije lzda&e ▼ driavne kidluiue svrbe. 6 Pristojbhiska naredba Je toctt $ lbniMteo-MW&iec« vidika m* zorstvenega postopanja In čisto po-licijskega načina pri nadzorovanju v velikih malenkostih od strani pri-stojblnske oblasti. Princip za pobiranje pristojbin mora biti takšen, da izziva čim manj nevolje proti državni upravi. 4. Dokler ni naredba v načetu vkinjena, naj se ne zahteva vplača-nje pristojbin že pred prireditvijo m naj se prenese oprostilna kompeten-ca od pristojbin od ministrstva na pokrajinske finančne delegate. Za izvedbo teh ukrepov se naprošajo v vladi stojeći parlamentarni klubi. Dnevne oesfi. V Ljubljani. 2. Junija 1920. — Poset orestoJotiaslednlka regenta Aleksandra v Slovenlfi. Kakor nam poročajo iz Beograda, se je prestolonaslednik regent Aleksander izrazil napram svoji okolici, da namerava v najkrajšem času posetitl Lfubljano in Slovenijo. Napram neki ugledni osebi je izjavil, da se nadeja, da bo imel tekoni enesra meseca priliko pozdraviti Slovence na njihovih rodnih tleh. Poset prestolonaslednik a regenta v Sloveniji je bil že ooeto-vano napovedan. a se je doslei Še vedno odgodil. V eminentno držav-nem in narodnem interesu bi bilo, da se ta poset č!m preje udefetvf. Najprikladnejši čas za fo bi bilo do-letje, ker se v lepem letnem času đa najložje prirediti dostojfen sprejem In ker Je sedaj nanisrodneiša prilika, da pokažemo vladariti vse krasote divne slovenske zemlje. Nai bi se toref vlada potrudila, da čim nafnrefe omogoči resrentovo poto-vanje in s tem nstreže njegovi Že opetovano izraženi želji. Velikesra pomena bi tiid? bilo, ako bi regent obfckal v kratkem tuđi našo KoroŠko, kar bi nesporno nad vse ugodno vplivaTo * na raspoloženje ondotnega našega ljudstva, da bi se z vsem navduše-njem in s podvojeno silo lotilo dela za plebiscit. — Mlnister Protič na Goreni-skem. Ob priliki svojega uradne^a potovanja po Sloveniji je minister za I konstituanto Stojan ProtiČ posetfl ; tudi našo divno Oorenjsko, da se in-| formira o tujsko-prometnih in industrijskih razmerah. Pičli čas, ki je bil odmerjen njegovemu bivanju v Sloveniji, mu ie dopuščaL da si Je ogle-j dal samo najvafoejše točke. V petek dopoldne se Je pripelial v spremstva deželnega predseđnika dr. Brefca ier poverienika za iavna deta ing. dr. Serneca z avtomobilom na Bled ter I se je nastanil v hotelu Petran. Z Ble-* da je napravil izlet na Krad Qrim§i-| 5e. kamor sra Je bfl povabil narodni | poslanec ( dr. ShvegeL si ogleda! | Oorje in dolino Radovne. V Oodah j so mu dorrači oevci v narodnih no-! šah pod vodstvom župnika Knlfica priredili prisrčen sprejem, zvečer pj na Blejskem jezeru dotnačl pevci pod vodstvom župana Rusa. V soboto se je popeljalV Bohinj do hotela »Zlato-I rog« in se ustavil tudi pri dobro | uspevajočem hotelu Sv. Janez. V ne-| deljo se je popeljal z avtomobflorn na | Jesenice ter si ondi c^rledal tovarno | Kranjske fndustrijske družbe na Savi. Ob povratku v LJubljano se Je i ustavil v Tržiču, da si osrleđa dotna-| če pođfetje, tovarno čevllev Peter ; Kozina v Tržičn. Ob 8. uri zvečer. se je zopet odpelja! v Beograd. Mf-nlster se je povsod živo zanimai za naše razmere in je bil o lepotah n?Še Gorenjske fn o prisrčnem sT>re^enni prebivalstva pr^etno fenenad^n. — U svečanoi odori! Za^reb-ške »Narodne Novine« prinaŠajo na čelu lista poziv na uredništvo, naj priđe reprezentirat državne urade in zavode na procesije sv. Telesa u »svečanoj odori« — v slavnostnf obleki. Ce bi ne bili čaši tako resni, bi mislili, da si je hrvatska vlada do-volila na račun uradnikov slab do-vtip. Pravkar Je namreč izšla naredba, s katero se dovoljuje Javnim na-meščencem 25odstotni oovišek le malenKostnih izrednih doplatkov, tako bo znašal novi dodatek najbolje plaćanih uradnikov kvečjemu 250 K na mesec! Zaman so se že veselili različni dra^roletniki, da zaradi xv1-Šanja prejemkov javnih name§čen-cev znova navijejo cene ter zopet vzamejo uradnlStvu. kar si Je izmo-ledovalo. Cene vseh porrebščto so se tudi po prtenantu fmarčnega mini-strstva zadnje mesece frdatno povi-iaie, a kupna vrednost pr^femkov Javnih nameSčencev se ie zopet fah datno znlžala. MetcT sukna stane danes že do 1300 kroo, Čevfjev tn usnja skoro za nobeo denar ni dobiti, tobak poskoči «ooet sa 100 od-stotkov, a o kakem obCutnem po-cenieidn zivll otIIc vsem obetom ni ie prav nič čutfti. Namesto da bi se bila vfada resno bavila s kritičnim položajem Javnih narartče^cer. Je 4. stran. .SLOVENSKI NAROD", 4m 3 'unija t y.O. 124, iter. javnih nameščencev ter je preziraiofi vse spomenice organizacij in ćelo utemeljevanja pokrajinskih vlad zo-pet le za mesec junij vrgla svoiim uradnikom mrvico, ki je spričo ved-no težje dobe resnično smešna. Pa tudl žaljiva! Javni nameščenci so sele nedavno dokazali, da so naiza-nesliivejši steber države, reda in discipline; brez njih bi vlada ne bila tako izlahka zavniila komunistov-skih naklepov. V priznanje in zahvalo je vlada zdaj javne nameščence odpravila z — miloščino. Ali je res, da Je treba vedno le srroziti, rouotati in kričati, da s'išno in raziimeio v Beogradu? — Baje so dalmatinski uradniki to poslednje »zvišanje« kot razžaijivo sploh odklonili. Te^a naši uradniki menda ne bodo storili: za 100 kron se kupi danes vsaj škatlji-ca hercegovinca! Toda »povišek« morejo smatrati le za prednjem na doklado, ki se sele dovoli. ko vlada vse resno premisli in uvaiuje. Morda se vendar zganejo tuđi naši narodni predstavniki ter vladi dokažeio. da mora postopati tako. kakor postopaio vsi delodajalci. Mestne uprave se DOgajajo s tramvaiskimi uslužbenci, krojači s pomočniki. tvorničarii z deiavci, premo^ovne družbe s premotani itd. — in tuđi ministri bi : morali kolikor največ možno upošte- \ vati želje javnih nameščencev ter se ; z njih zastopniki raz^ovoriti. Urad- j niki to zaslužilo, in tako — je običaj! Kako nai sicer reprezentira državo berač brez ^odore< ? — Jugoslov. Matice ustanovlt^v I v Novem mestu. V nedeljo 13. junija ob 11. dopoldne se bo vršila v- Novem mestu na Glavnem trgu veliko zborovanje, da ustanovimo podružnico JurosIov. iMatice za novomeški okraj. Več govomikov bo razložilo obeinstvu plemeniti namen in važnost Jugoslov. Matice, ki naj bo dobra mati našfm nesrečnim zasužnje-nim bratom, in naj jih vraruje narod-neđa ▼ LJuMIar?! je razposlala ravnokar svojim podružnicam o?;rožnico, v kateri se vzpodbi'ia rodoljube k intenziv-ne'Šermi delovarMu. Nekaterim spe-čim podnižnicam se okrožnice ni mo-g\o poslati, ker n'rmjo že od 1. 1914 r»aznanjene**a odbora. Vse te podružnice prosimo tem potoni, da se nrebude iz sparna, kaitf čas dela ie tu. Volite nove odbora nocvoti„'t.-. se o delu za narodno nrebnio in nteca o^stoj. 7^a$tl v onih krai'K Vamor 5e "i zaslinio solnce svobode. Volite delegate za veliko ski'rščmo ter iih na-TnarJte z novim oHhorom vr^d dru?-beni n?<"i»*": — Državna đeška in dekfl§\'a meščanska §o!a v Borovljiah priredi s svoiim pevskim zborom, ki Steje nad 70 dečknv in deklic 11., 12. in 13. junija t. 1. izlet v Ljubljano. — Obrtno ban!**f> ustanove v U^fj?nl. DelniSka glavnica znasa 2 rnpfiona Vron t^r te ra7d°liena na 10.000 delric po ?on kron. Ta crlav-nica se srne zv!šatl na 5 milijonov kron. — Urađna zdravnlšica služba ie razpfsana za Kočevie. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — V Svetnl vas! na Koro^kem je dne 29. maia umrla jrdč. Vida Vu-ga, doma od Sv. Lucije ob Soči. Nal v mini počiva! — Cešnfe prodaiajo v Celiu liter po 2 K. Branjevka Marila Rozma-nova je prodajala češnje po 4 krone. Policija ji je vse češnje zaplenila in jo izročila verižnikemu uradu, da io kaznuje proti draženiu živil. — Hitra aretaciia. Na telefonično poročilo zagrebške policije je včeral na glavnem kolodvoru aretirala pol. ekspozitura 16 letnega mladeniča Mirka Grubiča, ki je 30. maja t. 1. po-begTiil iz hiše svojega očeta in trgovca Josipa Grubiča ter s seboj odnesel razne dras:acenosti v skupni vredno-sti 200.000 K. | — Kolo ukradeno. Posestniku ! Hafnerju Josipu s Skaručne ie bilo ■ izpred dcželne bolnisnice ukradeno 1 2000 K vredno kolo. Čez eno uro pa je kolo prineljal nazai neki vojak. Pošten tat f — V Celiu so v soboto na kolodvoru ob prihodu večernega vlaka ] iz Maribora aretirali kaplana Andre-5a Klobaso iz Galicije pri Celju, ker ni hotel plačati voznine za svoiesra psička in ker je psoval poslujoče že-lezničan'e z veleizdaialci. — Lastnik kolesa naj se zsrlasi pri policifskem ravnateljstvu. Kolo ima Štev. 59.010. znamka »Puch«. — Scotns Viator v Zao- Seton Watson (Sootus Viator) je poeetil z našim umet nikom MeŠ tro vičem vrhovnega načelnika, ki ga. je sprejel v prisotnoBti občinškega sveta. Vrhovni načelnik Je erčno pozdravil našega odličnega prijatelja in mu je pri teji priliki daroval v spomin album mesta Zflffreba in mestno plaket. j Vrtni koncert vojažke godbe se vrSI v soboto zvečer na vrtu gostilne Slamić. Olince, pri Đobenčko .Vstopnina prosta, k — Kđor v Zr^rehn ^«tujr, najde za sebe vprašanjje obekrbe uprav na idealen način rešeno. Najboljši zajtrkt prvorazredni obed in večerja ob solidni , postrežbi prozi mu sijajno nre.iena >No- ; va pivanac v DraSkovićevi ulici 24 a svojimi' prekrasnhni obednicami, dra-žestnimi vTtnimi ložnmi ter vrlo «le-gantnim zanimivim barom. Vsakove-černi prvorazredni koncerti đelajo >Novo pivarno« za sestajaličče odlične-%a sveta. Tu dobiš vsepja. kar oko. uho in želođec razveseljuje. in to v naravnost vel^mestni sredini. — Zn>avilU$e Gleiehenbers je za bolezni eopil pri hripi itd., ki so zlasti letos razfeirjene, zdrnvilišče prve vrsto. Za letoe so merodajnl krogi poskrbeli vse za normalno preskrbo * živi li in obratnim5 srodstvi. Otvoritev 1 maja. Tnrlsfiha In sport. Za galop-dirko ▼ tetiisk, U se tafioc ob 3. popoldne, Je fe dozdal prijavljenih 24 konj. PrieaknSe st* ćm m Ifb na starta prijavi Ie večje Stevila Dirka obeta postati zelo zanlmiva. Vremc se Je obmilo aa lapo. Steza Je to dežjo nastala prav dobra In ni pretrda. Tudl totallzator bode po-dvojn svoje delo. Ker I« to prva taloa-dtrka v letolnji sotoni, to konH obCtestvii kotlkor toliko aepomaaL ravoritov at V«r-Jctaio |e toraj, da m bodo teptačavala pri toUHzttorfa velike svote kakor a. pr. pri •novprcini trab-dlrfct sa topfofcrva* kopjjev prt kateri to totaHzator sa stave J0 R to-plačai dobitak &24 K. Stavi sa samo ft* smago t. J. na onesa konja, o katertnt te misli, da priđe prvi tin čfft. k NogOMSfU ' I*«* ***** "1 HM <* ta uri aa SUMU S. X nwja BUtnanHii klub Oerrnania in Ilirija Vstopnina: Scde-II po 16 in 12 K, stojite 6 K. ta Clane ia dilake 3 K Ob vsakem vremenu. k S. K. Slovan — Graz£r Spurtklub Ger-raania (Graz). V petek, dne 4. junija ob 7. zvečer tek mu je S. K Slovan contra Grazer Sportklub Ciermania (Oraz). Tekma se vr» ii na prostoru S. K. Ilirije. Cene običajne. — Se enkrat Ilirija - H»!>k. O vxro-kih nepričakovanega poraza Ilirije od Haška v Zagrebu dne 16. maja krožijo veernoeroce govorif-e. Poročilo ki »a je o tej tekmi priobč-i »Slovenski Narod« dne 18. maja, temelji na teie omčnem ! poroci I u za^reb.-ko^a »Jutarnjei^a Li- ! mm. ćh-nu iiirije #• I»P- Hrastu. To po-rtićilo »e je izkazrlo kasneje kot nepravilnu: iz krJ-šneira vzroka je »Jutianji i-t< g. r»»). Hrastu poročal ravuo na-djiroino od le^a, knr bi bil moral poro-eati, njhh ni znino. Poročilo, da je bil v >Iliriji< edino vratar doher ter da eta srednji krilec Tavčar in levi krilec Vrančić docela odpovedala, ^e namreč v popolnem naspi-oiju a krinko za^reb-r-kih listov, ki so^la^no pisojo, da je bila krilska vrata boljši del moštva in Dripisuicjo glavno krivdo na iz^uMjenl \*rr\ indisponirantjs'i ^irer zanesliive*;a vrataria. O Tavčarju pišejo listi doreia upravičono, da je bil najboljši if»ralec obeh moštev. — Vzrok poraza je bila odino le vrelika indisponiranost >Iliri-jec. Pomisliti je treba, da je igrala >Ilirija« 9*V. proti zaerrebški >Viotoriji« 13 in 14'V. proti hoo.flrradskeni SK.. da torej lG'V. po le enodnevnem odmoru, h katerem pridejo potem šp potni napori, ni mo^rla nudili tiatega. kar sicer lahko nudi. »Ilirija* bi morala s tem ra-čunoti. Oe proU Hašku igra podobno slabo kot je iirrala .svojo prvo tekmo le-tošnje sezone z mariborskim >Rar>i-doioc v Mariboru meseoa marca, rezultat ne more izpasti do«ti drusfaČo. — Neutemeljene govorice. apamo, bodo 8 tem prenehflle. — Jufro«!ovanski olimpijski pododbor Ljubljana pozivlja tem potom vse sportnike, ki so pri mednarodnih ali narijonalnih tekmah dosegli dobre aspelie, da se najpozneje do 10. junija t. 1. javiio pri podpi-^nem t>ododboni. V priiavi naj navedeio, pri katerih tekmah so nastopili. v kateri sportni stro-ki in kak£ne ugnehe ter čaše po dosegli. Vsled vojnih razmer in rsled dejstva, da so se sportniki. ki so birali pred vojno v tujini, vrnili domov, nima pod-pisani pododbor evidonc« sr>ortnikov, katere bi lahko poslal na lefro&njo olim-piiado v Antwerpen. — Jn^oslovanskl i Oli^pi^ki pododbor. Ljubljana, Čopova cesta 19/IT. SOfcDlSfDD. — ŠiŠonski Sokol ima v sluftajn lepeza vremena jutri svoj prvi letošnji pešizlet spojen z javno telovadbo r>ri j Miklaveu y bolnicah. Vstopnina prosta, j ! Zbirališče ob pol 2. uri popoldne pred j ; telovadnico. Vabijeni eo vsi prijatelji j \ Sokola. Zdravo. ! I — Sokol U. nas topi javno na veliki j priredit vi Društva za zgradbo Sokol- skega domac dne 13. juniia v Hribarje- vem gaju, da pokaže svoje tiho, mirno sokolsko delo. Opozarjamo na to prire- I ditev že Redaj nage občinstvo, da i mnogobrojnim posetom podkrepi naše sokolske delavce v njihovem težk^m delu. k — Sokolski zlet na KoroStk^m priredi Gorenjska žuna 25. jul i ja v Svetnl va?i. V teku so obširne priprave. Za-nirannje za zlet je vsestransko živahno. Podrobnosti slede. Pojasnila daje | Predsedstvo G. S. 2. v Kranju. k ! — Za zerftdho sokoluk^ipa doma ▼ j ŠiSki darovala g. Marija Pe^ak ie ka- j ženske obravnave 40 K. G. Leopold Bemik uradnik drž. žel. mesto venca g. Stanku Jftvoršku 100 K. Drnifveiic oestl In ' prlre«llfii& DniStvo konceptalh aradnlkoT poIHIČM uprave ▼ Sloveniji Ima Izreden občni »bor v nedeljo, 6. iunija t. 1. ob 10. dopoldne v mestni posvetovalnlcl na magistrat«. Spo-red: Poročilo odbora, staliSče društva im-; pram draginhkim povISkom, slučajnosti. Polno^tevitnost potrebna. Odbor. k Ogled lovskih ptov za okr. glavarstvo Kočevie in Cerknico priredi Slovensko lovsko društvo dne 13. jtmlja ob 10. dopoldne v Velikih LaSčah na dvorfKu go- ; stilne Grebene. Vabimo vs« imetelle lov- ; skih psov: frmačev, brakov, laibečarjev \ Itd., da pripeljejo svoje p»e k ogledu. Po- ; sebna komfslia bo pse ocenila hi kar le . Čistokrvnih, Jih bo vpisal* v rodovno knjl- | to. Odbor. k Pevsko dnritvo »SlivHi« VK-Ottnoe priredi dne 6 )uni]a 19J0 ob 7. popoldne j Vrtno veselico na vrt« restavracll« Amerika na Olincah. Med bogatim aporedom ! bode tud! srečolov. Za točno postrefbo ka točenle ollač do znižanfli eenali bode pr«-skrbDeno. Lepo koSat! senčtia« vrt nudi te-letiffkom pravi oddlh. Vstopnina m oatbo 10 K. K obilni udeteZM vabi odbor. k Chml fcovlMk« UHfrmce doMfo aarooa-no že»e«o pri tvrd« L. M. BcVer, Llnblfana, : Dtmafska ceata St. 5 m dvoHICau j Na Tele** dne JL hmlta priredi apM-na oncafifcaella vninlti ttivalkkhr veilko . vrtno veselico v hotela Throfl. Vtfi H nm- ! vfcino te letrnkov. K obUnl adateM vabi . vaMHČni odbor. » ) Narod«« Cllrtalca v Sp. §Hal priredi v nedeljo, dne 6, fonifa 19201 vrtu« veselico j pri «. §t«picB v SoođnH S«kl Spored: ' 1. pm!««, 2. i%Hle. 9. codtNk 4L sraflote«, ' * fMflvf t»>H*. 6 ples. 7a«eWk ob Ift. «1. ČIMt juftos!y^*;uskih žclezni-iJarJev, ki je moralo leta 1914. % delo-vanjeci prenehntl .je te dni zopet začelo delovati. Sedež je zaenkrat Ljubljana. Vei nekdanii člani se nozivljajo. da prijavjjo svoja imena sedanje službene naslove in tivaiiSča in sioer potom dopisnice. Nekdanjjlh članov, ki ee ne pri-orlase, osrednji odbor ne sma'tra več stanom. Članalina znaša raosečno 10 K in jo je plačevn»i v naprej od 1. junija 1920 potom poštne nak^znice. Osrednji odbor vabi ol»c?nem tuui vse dru.^e že-lezniške uradnike in uradniške pripravnike, da se enako priplaso za čla-ne. Na večjih postajah naj posom^zniki uvedejo potrebno agitacijo in jo raztej^-nejo tuđi nn sosedne proge, da se pri-crlasi v na^rrajšem času oelokupno uredništvo. Pri«r!ase naj se takoj zaup-nilri na vseh veojih postajj^h. Društveno podružnice naj fimprej zopet začno z • Iora in to priglaee osrednjemu odboru. Društvo izkljuruje vsiko politično delo in je strogo stanovsko; njegova nflioga je, združiti vse narodno železni-ško uredništvo v Jugoslaviji, ne glede na politične struje, ki iim poeam^zniki pripadajo, v mofno solidarno organizacijo, ki bo delala v prospeh nove nafie ujedinjene države. Prihodnja društveno glasilo iziđe Mraprei. Redni občni zbor bo sklicnn v jul i.i u 1920 Vse dopise in pošiljke za društvo sprejema «lo nadaljnega raz^lasa: Venceslav Cer-n i g o j? Ljubljana, Poljanska c. 73. k Izpred sođliCa. Ob 11. dopoldne je bila končana raj-na razprava o nečistosti zoper naravo. ObtoŽenec Perko slika dejanje. Po otvoritvi javne razprave pokaže predsednik Regallv steklonidico ter vpra&a: >AU poznate to steklenieieo ?c Perko: >Poznam.< Obtoženec začne v pretresljiviL slikah s tihim, metikim glasom slikati vse podrobnosti, kako je izvrši 1 grozno deja&je, kako je Butini izročil apaetrupljeiii penaeti povitek. Svojo izpovcd, odkrito in skesano koncu je s povdarkom: »Č!e ne bi bil zadnje dni vodil tigteg* nejsre^nega, groz-nega življenja, če bi bil trezeit gotovo ne bi bil storil tega đejanja. 8tal »em pod njegovim vplivom. Zadnje dneve sem duševno tako oslabel. da nisem mo-^el trezno misliti. Samo če bi mislil n* starše ...« ihteč zaključuje in se vsede na klop. Zasliševanje prii. Po preči tanju nekaterih zapisnik ov in izpovedb nevabljenih pri5 prične so-dišfe zasliševanje prič. Dijak višje obrtne sole Vekoslav Wunderl izpo-ve o okolnosti, kako ga je Perko izpra-fceval o učinkovanju raznih strupov doma na etajiovan^u. Pravi: >Resnega pogovora je bil nezTDož?n.< Priči UrSa. Marsa in Iv. Porenta pripovedu-jeta, kako sta prišla kritičnega dne Perko in Batina z Golovca do Hrade-ckega vaei. Ob 1. uri je bila rasprava prekinje-na, Ob 4. popoldne se je nadaljevala ■ zasliševanjem ostalih prič. Vseučiliški profesor g. Primite me! Vzdignite me!< VpraŠal ga ie: >AU vas velikokrftt tako napade?« Odgovo-ril je*. >Dosedaj Še nikdar ne! 8em ne-kaj požrl.« Odnesli so ga v hilo na posteljo, kjer se mu je kratko iz.>ovedal. Potem je obvestil stražnico na Dolenj-?ki cesti, kjer so telefonirali po re&ilno postajo. Priča stražnik Z b u e 1 c potrdi, kako mu je Butina v Porentovi hlši odkril pri zavesti za&trupljenje po Mirku Per-kotu. Policijski nadzornik H a b e navaja podrobnosti zašli^evanja z obtožencem Perkotom, Omenja, da je sprva tajil. Tu ironično navede trik, da g:a je privedel do priznanja. Obtoženec mu je pravi!, da je bll kritično uro ▼ kavarni >Zvez-da«. Opisal mu je mizo, prf kateri je baje 8edel. Priča mu je oporekal. ^eS, da je tedaj sedel on z nekim kapetanom pri isti mizi. Predvodnik R e ff a 11 y: >AH ste re« tam eedeli?< Pri6a ironično: >Nisem sedel.c Priča Lovro Perko. nadačitelj in o(5e prvejra obfoženca, opisuje značaj nvoje«ra »ina. Bil je rahločuten. mehak. S sestrami so ee radi imeli, bili so eno telo. ViSii Solski nadzornik Engelbert Gangl Izpove: >Poznam oteta kot dobrega in vcetnejra učifelja.c Omenja, da je đoMl o€e takoj za «w* dogodka daljSI dopust, katerega pa ni porabil. Ko |« iz Izubijane po do&tikn prlSel domov v Solo, f»o ■*•!■ So'*W Gii'iHil okr*-adi! kateter • eraOleMiL Prlce prof. Janko Gregorin, prof. Anton LenarClC In profesor Bele opisujejo Ferkota kot duševna manj zmožnega in v *oli du&evno od-sotnega. Za>1ltnnl so bili itirj* Uvedenci. Dr. Tićar ia ra*«*ieli ing. fl. Turk o usp^iib k«odoii9 preiflkav«, osiroma u&inkovaaju etrihnlna, Dr. Ticar In Tfi«ošundliterature< (Perko je tekom razprave priznal, da je skrivaj čital razne kriminalne romane, zlasti Sherlock Hoimesa) in vpliv zlega duha, ki se je pojavil v času, ko se je Perkov značaj za£el obraČati na bolje. Zagovornik J e r i 6 povdarja, da Kolešev zločin proti naravi ni prav nikaki kavzalni zvezi z umorom. — Neobičajno kratek, koncizen je bil reajsuine predsednika. Uvod je bi! zanimiv, ker je predsednik očrtal v jedrnatih besedah vee vojni milleu in vse razmere, ▼ katerih smo vsi dihali in katere so rodile toliko slo-ftinov. Ob 9. uri zvečer so porotnlkt konca li svoje poevetovanje. Stevilno ooČin-etvo, med kaierim je bil znatno sasto-pan mladi ženski svet je z napetostjo pričakovalo i zida. Načelnik porotne klopi. g. Petk osi g, je prečital odgovor na stavljena vpmSnja, Porotniki so: 1.) eoglasno potrdi li krivdo Se ne 20 let starega Bogomirja Perkota ajlede zavratnega roparskega umora; 2.^ z 10 > n e c nroti 2 >dai eanikali Perkotovo krivdo glede drugega zločina ter 3.) s o g 1 a s n o potrdili, da je Edvard Koleša kriv hudodelstvm neftl-stoeti zoper naravo. Na podlasri tega porotniSkega kriv-doreka sta bila obsojeua: Bogomir Perko na 8 le« težke jeee in Edvard KoleSa nm dve kH režke je**. HproolzflcQa. f Sveca Jajca bo prodajala Vnovčeval-nica za živino io mast od danes dalje ▼ svoji trgovini v Strttarjevi ulici ter na trgu poleg proste »tojnic« po 80 v za komad. t VnoTteTSiniea za Urtmo in mast od- dala ]e za petek In soboto t ]. dne 4. in 5. 1 m. sledečlm mesarjom svoja teleta ▼ prodalo: Prepeluhu, Ham Mar^ Javomiku. Ocvirkn, Kocianu, Solanu, Janežu, Petričo. Rihtar ml., Rihtar st., Preselju, Zupančiču, Doinlčar Fraocu, Žgaojar Joflpu, Makove* cu, Novaku, Skerjancu, Jesihu, Kočarju, Prlmcu, Ccseku, Cemivcn, Dohilčar Jožeft, Anžič Ani, Cuzaku, Škrainerlu, Smoljanu, Žzb]eku, Ahlinu, Kasielicu, Breceljniku in Gospodarski 7vexi p<> ?tlri teleta; Ham Ma-tili ia Novljanu po pet telet in Sme dve te-leti, le Janežlč dobi 9 telet Kg mesa velja: sprednjega 19 K, zadnjega 20 K. Vsaka stiaoka dobi največ en kilogram mesa. ------*------ Knltiira. »Vetef« ždne wiodsorske«. V četrtek, 3. t. m. se uprizori na slovensketn odru komično fantastična opera »Vesele 2ene windsorske«, ko|e skladatelj Oton Nikolai spada med najboljšc zastopniko operne glasbe melodijozno-gradiozDega značaja. Snov Je prirejena po Shakespearjevi komediji: Stari, debeli Falstatf Je zaljubljen, in sicer kar v dve omoženi Ženski hkratL Oo-spa Fluthova In gospa Pageva, njegovi iz-voljenki, sta prejeli od njega vsaka svoje ljubavno pismo in konstatirati, da sta si obe pismi podobni kakor Jajce jajcu. Skle-neta se maSčevati In povabita falstaffa v Fluthovo hiša Falstoff gr« ▼ past in ko Je v najživahnejšem pogovoru s svojo oboie-vanko, pribiti v sobo gospa Pageva ter na-znani, da prihaja Uubosumnl Fluth, ki bo Falstaffa ubil ako ga najde v sobi svoje žene. Falstatf te prestrall ls se skrije v velik ierbas, v katerem ga sluge odneso ter vriejo v cestni Jarek. Nato prllomasti Fluth, a kor ne najde ljubimca, se oprosti pri svoji ženL FalstaH čast svofo Sezo v eosHlrri, a se potolažl. ko prejme pisemce, s katerlm gt fospa Fluthovt vaW na Ua-bavni settanek. Sreče plinu rmzodene vic soprogn svoje ljobimke, U se mu Se pred-stavil pod tajim imenom. Oospm Flntfiova sprejme Falstaffa §e enkrat. Zopet priđe gospa Pageva ta opozori, da se Mlia IJu-bosurmri soprog. Falstaff te mora preobleči m zleze v oMeko debele tete BreatfordflVt, kl H ]e*bH Fluth prepovedal «vo§ dom. Med liubmumntm Finthom hi njetovo ženo se razvije glasen preplr. Sosedt prlhlte ta tildi debeli Falstaff se prikaže v fensksm krila. ICo ga Ftatb adeda, olOađl nad nllm svofo J«eo tor ga vrffr ls Iris«. — Nato po* vmbllo Falataffa mm mteiiek o pofoočt k MttnH kapellcL Oospa PMbova ta fospa PMtevt ss domsnfts, da m prtfadtota s»ra-Impoteum Ftlttaffii ▼ kniliwft TTtartle ta Oliemna. Tttđl Aaa, wa tosp« ftaw% ni pft§ost¥iifs< w*iwi dovsdtak N|tn oc© |o fs fcotof đmM ooflKiMMi -9liMMVt% U wm jm\ dokle noče, ker ta** PintapSi Jriil ii slfKfailie toM dobi. Kooec: V«sA zarotal © 124. štev. „SLOVENSKI NAROD«, dat a. jutrija 1920, 5. stran — H gfodalHfco pisan*. D« se more|o odigrati vso predstave za abonente, to skJenlla gledališta uprava, prirejati predstave za abonente tuđi ob aedeljah in praznikfo, na kar se obanatvo oposaria. — JogmiUveiiakm Ofcaova . Njiva br. 15 je izila in fc poevečejia drjtu R. W. Setonu Wateonu (Sootiu Viatoru) a sledečim zadržajem: Milan ČnrČin: Dr. Seton Watson (s sliko). — Milan Cur-čin: Gospod ja Seton Watson. — Jovan Banjanin: Seton Wateon i Jugoslavenstvo. — Vladoje Dukat: Engleska književnost. — Dragutin Prohaska: Britan-aki autori u jugoslavenskoj književnosti. — Smotra: Nova Europa (Jov. M. Jovanovl«). — Seton Watson i Stid-land o jugoslavenskom pitanju (dr. Josip Nagy). — Seton Watson i Sir Ed-ward Grey (V. D.). — Scotus Viator u hrvatskoj štampi 1909—1913. — B © 1 e -5ke: Herbert Spencer. — Zanemarivanje znanosti. Li 61 ak: Dr. Elsie Inglis (M. C). Gospodarske oestl. — Borae. IDU. Zagreb, 1. juni-ja. Devize: Berlin 282—286, Italija (vezano) 0—635, New York (vezano) 102 234—236, Svica (vez.) 800—810, Praga 234—236, (vezano) 1900—2025, Dunaj 63..50—63.00; valute: ameriški dolarji 90—91, avstrijske krone 60—62, boćarski levi iigosani 170—0, carski rublji 160—162, čehoslovaške krone 220—235, 20kronski zlati 300—540, angleški funti 400—450, francoski franki 780—800, napoleoni S40—350, nemške marke 290-398, voaaaaajkl leji 910-895, H*U-i*^Mto*m~m. tertke Iij*v gftr ta 0—490. Dana}, i. Junij*. OTU. De» vise: Amsterdam v4ata 5875. Berlin vi* 4^3.50, BnkareiU riata 0, Oarfli viat* 2790, KristiJanlJ* TieU 957S, Kedtaj vista 2575, Stockholm viata 9060. Valuta; marke 446.50, leji 320, toh **Q, Švicarski Iranki 2765, franooski franki 1175, italijansk© Ura 860, angleikl fuav ti 610, dolarji 150, carski rabili 220. V prostem prometu: Zagreb 154—164, Budimpešta plačila v danarju posrne hra-nilndce 95—103, Budimpešta plačilo v Sigoeanih kronah 93—103, madžarske Žigoeane krone 9*2—106, Praga 360 do 385, Vareava in Krakov v poljskih mar-kah 85—97, čehoslovaAke krone pet-tiaoćaki 385—380, manjsi baokovci 355 do 380, novi dinarii 600—650. LDU C u-rih, 1. junija. (OTU). Berlin 14.10, New Tork 658, London 21.68, Pari* 42.60, Milan 32.15, Praga 12.50, Zagreb 5.10, Budimpešta 43, Varšava 2.85, Dunaj 3.95, avstrijske žlgoeane krone4, Holandija 204.50, Bruselj 44.80, Stockholm 120.50, Krietijanija 100.25, Madrid 90.25, Buenos Aires 245. LDU. DanaJ, 29. maja. (ČTU). Devize: Amsterdam 5875, Berlin 433—433.50, Bukarešta 0, Curin 2790, Kristijanija 2675, Eodanj 2375, Stockholm 3050. Valute: Nemške marke 426.50, leji 320, levi 290, švicarski franki 2765, francoski franki 1175, italijanske lire 850. angleški funti 610, dolar 150, rublji 220. Kurzi v prostem prometu: Zagreb 158—168, Budimpešta plači lo v denarju poštne hranilnice 95 do 105. plačilo v jigoaanih notah 95 do 105, madžarske žipostane note 92—106. ____ _ i Pra«& 858—878. Vnoav* in Krakov v KUskih Mrka* 88—96, febt*it>va*ka one MsoMd 808—878, mimjkt »ote 858-878, nove dinarska »ota 800-850. poroCIlJi. ZA VPOKOJENCE JUŽNE ŽELEZNICE. LDU. Beocrad. 1. junija. Po po-ročilih komisarljata ministrstva za promet v Ljubljanu bo upravni svet južne Železnice povećaj dodatke vpokojencem te železnice za 50 do 70%. To povišanje velja od 1. maja dalje. TUSAR O ČEŠKI POLIT1KL LDU Praga. 1. luni ja, (ČTU) Ministrski predsednik Tusar je v današnji seji poslanske zbornice izjavit da je prejšnja vlada Izpolnila svojo obljubo srlede razpisa volitev v narodno skupščlno in sklicanja parlamenta. V predpofirajanjih ni bilo moaroče pripraviti definitivne parlamentarne konstelacije. Stvarno in politično se opira rekonstruirani kabinet na preišnje skupine strank. Nadalje te natrlašal, da razumevajo Če-ho - Slovak! s človeSkejra stališča položaj Nemcev in Madžarov. ki se le težko pri^ajarodujefo novim razme-ram časa. Čcho - Slovaki pa mora-fo svoi državnopravni položaj najna- tančnejše označiti. CeSki narod ie ustvaril začetkom srednjega veka ta državo, ki Jo Je vnovič vzpostavil t pomočjo Slovakov. Prepričani smo. da bodo Nemci pri izgraditvi države mirno sode! oval i. Glede te-šinskejra vpraSanja je izvajal ministrski predsednik« da Ceho - Slovaki ne goje napram Poljakom noben{h sovražnih čustev. da se pa ne bodo odpovedali svojemu pravu, ki era bodo branili. Čeho - Slovaki hočeio živeti s sosedi v miru. Kar se tiče ztmanje politike, bo čeho - slovaška republika hodila v dosedanii smeri. Ceho - slovaSka fn poliska. LDU Pra?a. 1. junija. (ĆTU) Vesti dunajskih in berlinskih listov o prekinjenju diplomatskih odnošaiev med čeho - slovaško republiko in Poljsko se od kompetentne strani dementlrafo kot izmlšliene. POGAIAN.IA Z AVSTRTIO. LDU Dunai. 1. juniia. (CTU) Državni tajnik za prehrano Loewen-feld - Russ odpotuje jutri zjutraj s svojim strokovnim referentom v Beograd v svrho obnovitve kompen-zacijskih pogrodb. V Beoerad priđe tuđi državni tajnik za trgovino Zer-dik, ki se mudi v Padovi. REPBRTOIR KR. GLEDALISCA. Drama: Sređa, 2. junija: Pritožne bukve, A. Oetrtek, 3. juni Ja: PohajŠanje r do< Uni ientflorjanski, Đ. Petek, 4. Junija: zaprto. Sobota, 5. junija; Dvoboj, D. Nedelja, 6. Junija: Pritožne bukve, C. Opera: Sreda, 2- Junija: II Travotore, D- Četrtek. 3. junija: Vesele ieae irindsorske, izven abnm. Petek, 4. iunija: >Pagliacd. L«es Sylphides, B. Sobota, 5. junija: II Trovatore, E. Nedelja, 6. junija: »Vesele žene windsorske, D. Polzoedbe. — Z/a^ibila se jje v neđeljo popoiđne od Slona do konjske dirke čez St. Petra cesto dr«i£^>rena ročna torbica, belat iz slonove kosti. V nj|ej so bile vizitke z za^n^tnima 5rkama M. J. in druge »tvari. Pošteni naiditelj se nuproŠa jo vrniri proti prav dobri nasradi na polit čiji ali pa Bleiweisova cesta 27/TI. Izjfubila se je od kava me »Zvezdac do kavarne »Evropa« zlata zapestna damska ura. Najditelj se prosit da Jo IzročI prot! dobri nagradi policljskemu ravnateljstvu, Ljubljana. 3956 Gfavnl urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorn? uređntk: Bofiđnr Vod eh. OtroftifozIMJprN^r^ upravništvo Slov. Naroda. 3918 Glinu v kosih za strojenje večje mno-UdlliO zine nudi Med. «roferMIA •OITOIĆ, j IFHA111II9 Uln9 lavroOk Poslovnica: J«ri«€eva ■! U te- i linillllln llllii IcfM S0-1I. Podrum : Nikolićefi iL 12 te* I ll||Uf lUll I III U lefoa 10-71. - Pro4at« vlaa, kao [ hrvatska, dalmatinska razne vrste i banatska na bačve od 50 1 dalje [ te stara moslavačka i vlastelinska vina n bocama. { Brošura M ml irtii" je izšla v ponatisu. — Dobi se v Jfci-fMai muifiran t uoB^atav trtstniajta and 7. Cena s poStaino K 15*—. — Naročila se rešnjejo le proti pošiljatvi meska vnaprej —-BBB50K sli po povzetjau '11 — I Preko Havre v Ameriko |.**^«*f»"*i .*. same 6 dnl.'. MassaCaajaa aaisjaaaja aaia tooc polafilai parna ttrAt ■ laiaaMiatji •. iaa«. li fltatfttj) ij>irtj lirft Tanalia eesla). lili Prazne sobo ti i bran!) ,0^0- spod (trgavec) za takoj kje v Sv. Petra okraju proti nagradi. Ponudbe se prosi na poštni predal 103. 3846 Proda ali zamenja se i;h,h,T^ gramofon s 16 ploščaml. Jinei Raktr, gostilničir. Trebnje. 3929 u mm sodai L^s*.^ najbol šem stanu, prodaja tvrdka Piter-oost k Remic LJobljant, Rimska cesta 2. 3957 llantfVi nhlf nov svilen, se proda ali UfiUIill MluJL, zamenja za dobro obranjeno ženko kolo. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3955 Proda ie ionsli toioni aits ter več luksurioznih avtomobilov. Po* nudbe po 1 »Avtomobili 3914" na upravo Slovenskega Naroda. 3914 Valentin Mafek tovarna slamnikov ▼ ĐomialaJi^ 732 Sprejemam v popravilo •lAlIttlMItMMMMMMMllMMliMllllIMMM vsakovrstne slamnike tuđi • ■••«»Mttfll*llltlUIIIMMMIII*Mlt«tllllltt klobuke za gospode in ■HimnuHii......iniuilllililllHllllilltl ; dame. Vsako soboto na ! Sv. Jakoba trgu v Ljub- \ : „,,i.„.ti....ti1i..nii..Tl.....««■*..•••••••• j ljanl. Obljke^ na vpogled. ; Kopel v hotelu „SLOir {• raiea pomdaljka vsah dan od aa^8-i7-«a (S popoltne) odprtm. $900 Madiaa konopljen motvoz (Špago) za vezanje vreč Iz Beograda kg K 52—. Vmpmlaai fvtaata vraća, Gjorgje Grujić JeograJ, jitiletina nL 15. mzM Špedialoa kroačaica za dame la gMpode t« najiovejšlh mođelfli S.Potoćiilkf Llabljana, Selensorntra ol. 6 /1. nađ. Za đase la gospode moderno opremljeni Boda) salon prve vrste. Zt nirodnke, kl prinesejo bligo, hta ooitrelba. Obraćanje, 664 ■•deraiziraaje oble k. izđeovanje anifortn. Čevlji, gamaše, sandale goa/-* goof velika Izblra. — Zmmmm como). mWU *VI Prodaja trgovcem na debelo. i-* I^irlco^rlć i dru«: *-t aMoiMIao«, X*fr*b. _ aUofrai Itrfltmii^va wL 7, M—ai4am wL f. Mmrm\mw*sm a. Kopale iiUeri, postala MitfoMcHi Umfrfko. — Pritotefc sdravU^itia 15. mala — U prJpotova«H ts Ncm§ka Avttrije potnJ list % fot<> polivanje). Zagrebačka Direkcija državnih željeznica kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca raspisuje ovime javnu jeftimbu (Ikttacijti) u svrhu osisu-ranja dobave gorivoo drva potrebnog u godini 1920/21. i to: a) u cjepanicama, ili b) u oblicima, ili c) u ograncima, ili d) u kvrgama u skupnoj količini od 170.500 3m, zatim e) 770 vagona drva za potpaljivanje. Na uredovnoj bjelici sa biljegom providjena ponuda imade se do 21. |una 12 sati u podne podnijeti (ili putem pošte pri-poslati), odjelu ove Direkcije za nabavu materijala i inventara. Samo propisno izdane i na uredovnoj bjelici prema po-|sebnim uvjetima sastavljene ponude će se raspravljati. Ove se bjelice i posebni uvjeti mogu nabaviti kod odjela Direkcija za nabavu materijala i inventara (soba br. 11). Ponude će se otvoriti i čitati u odjelu Direkcije za nabavu materijala i inventara dne 21. |Ufi* ove god. u 12 sati u podne. Na jeftimbenoj raspravi mogu prisustvovati i nudioci ili njihovi zastupnici. U ZAGREBU, mjeseca juna 1920. Direkcija SHS državnih željeznica. "i^ZELE RITAŠE iugoslav£Mko odpremnltko imporfno i oxporf no d.d. -.'.*-.; ? HJGa 82 Zagreb Ielef^6r45^-fe ^ Prima: sve zbirne i vagonske otpreme iz Nlemalka dfstrfla za cijelu Jugoslaviju i obratno. I ZBIRNI PROMETI j Wien—Zagreb, Zagreb—Zemna—Beograd, Mavi sad. i Wien—Zagrebf Zagreb—Sarajevo—Meatar. ! KUPUJE I PRODAJEi sve vrsti robe na vlastiti račun kao što i u komisiju Kdor na Dunaki potretmje, da te tati karkoli pre- dobi, na] se obrne na trg. sođno prot firmo Toftm tevra>tlm" VT. MariVm trg. i MW\ zadruzi za iflirale i izvoz a. d. u Beogradu stručno, trgovački, obrazovano osoblje sa praksom u postovima sa hranem, brašnom, stokom, svinjima i ostalim trgovačkim poslovima. Osim tigo potrebno je Zadruzi stručno osoblje za knjigovodstvo, blagajnicu, korespodenetju i kancelarijske poslove. Molbe sa pre-pisom svedodžaba imaju se uputiti: Osfihrafkom Odboru SredliaHi Zadrug# za siuKlbavanlo I Izvoz u Bac gracmt Krunalca ulica broj t4/K_________________3900 JUGOSLAVENSKA TVORNICA aEKTFOCHJH STROJEVA D. a Mtoi»vi>jnsuMnc KARLOVAC "—**»"*'*■* PRIMA HA POPRAVAK ••*• «■ **• ■■■■K^H ^^H^^^^^^^H ^^■■■■H ■ A^BIHIHb V^Mb^BOTMV ^^^g^^^B ^^^^^^^^r^ » 0^^*^~^~ 0RAM , ^^a^^a^a^^^^^^^^^M—^^^ ^^^^^^ —^^a^^^fl^^^A a ^a^uaAflMkajaaaa ^^a^HHBV^^a^^vlH^vVa •Wa*Ba«a^^^^^a^a^^n'^F» » ^^aa^aw^^^awa^^^^»^^ PROJEKTU* I IZVADJA Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani SUtlaflawa vHca itav. X DaHtliKa glavnica 30,000.000 — Kron. aiaaa#^iaw poaMH 8O^OOO»OOO*— Jt^oa^, Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Saralevu, 60114 C4fc Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. Spraiatna ' vloge na knjižice in tako« ralun proti usodnemu otor—tonanai - KauMJa ki prodaja «aa mfimi wydnpimih paplrlev, valul in dovoVula vsakovrstne KREDITE EaalaaVI aB Hrte »Narodaa thlHarBa*- ■ ' v"i|avaaiNHapaawvH