C.C. Postale. • Esce ognl mercoledi e sabaio. • 17 ottobre 1925. Hosamtzna itcvilkq 25 sioltnk. Izhala: vsako sredo popoldne In soboto zlutral. Stane za celo lew 15 L. « polleta 8 L. . tetrt Icta 4 L. Za tnozemstvo celo leto 35 L. Na naročila brez do- poslane nnroinine se ne monmn ozirati. Odgovo-ni urcdnik: Poldt Kemperle. mwfajimi št. 83 V Gorki, v soboto 17. oktobra 1925. utovm. Netrankirana pisma sc ne sprvli'malo. Oglaat w računulo po dot'; voru in si plačalo v iJt- prej. List izdala kon sorrll 'C-OMSKK STRAŽE* Tlsk Zadruine tlskame v Gorici, Riva Piaz:u! ta lavni namen antjleške politike z Nemčijo, smo že večkrat pisali. Francozi so pa poslali v Lo? carno prcmctcncjja Brianda z dru; gačnimi papirji. Heneš, čcški zu« nanji minister in poljski, j^rof Skr. zynski, sta spet na svoj naein snu* bila Nemčijo. Tako so naenkrat prišli nemški odposlanci v prijeten položaj, da oni odločujejo in ne kot doslcj Chamberlain (("lembcrlcn) ali Briand, kaj sc bo skuhalo v ljubkem locarnskem letovišeu. Glavna nem? ska odposlanca dr. Luther, dr/avni kancler in zunanji minister dr. Stre* semann sta pa biln na zclo vroeih tlch. Na eni strani so ju opominjali Kusi, naj sc nikji ne prodajo za* padnim dr/aviur,. ec noeejo ueakati še večjih ponižauj; nemški nacios nalci pa so jima urozili, naj se ne udasta anüleskinn in francoskim ze? ljam. če hočetn princsti zdrave ,Lila« ve iz Švice. Nenški nacionalci so namieč odločno proti teniu. da bi ncmška ministra rodpisala varnost* no po;,fodbo zn R-'n, ker bi se s tern odrekl'i s\oji osveti nad Francozi. Cele trume tajnih polieistov so mo* rale vestno čuv.ti nad nemškimi odposlanci. Pole.ü teh Z'!i;'.njih neprilik so zrasla ncso^las.a tudi med zboro« valci. Nemci niso hoteli nie popiu stiti. Treba jo bilo dosti vozcnj po jezeru, izletov, tajnih obiskov pred« no so se visoki državniki spoh do« nicnili, kaj bodo počeli. Kara na desno pelje cesta... Za Nemce je pa bila odločitev zclo tcžka. Chamberlain in Briand sta jih zvabila na razpotje; cna pot pelje v Kusijo, dru^a na cv^pski zapad. Cc jo ubercjo po prvi, bi ob= stojeee politično stanje v Kvropi bilo o{jro/cno, temclji anüleskt po; scsti bi se zamajali in Pariz ne bi bil vee varcn pred nemskimi topo» vi; če si bi pa Nemeija izbrala dru- go pot, bi se odtujila ruskim zavez? nikom, ki so Ncmeijo na uenovski konferenci obvarovali ponižanja. Polej» tega bi pa še ncmska država inorula postati branik zapadne K\> rope pred boljšcviško poplavo in ne bi bila nikdar ßotova, kdaj si bi Francoz iz^ovoril popolno varuštvo nad njo. Zato jc dr. Stresemann takoj ob prvcm srečanju povedal svojim anule.škim in francoskim ministrskim tovari.šem. da če bodo razpravljali o varnostnih pojjodbah, bodo morali «üovoriti o renski po« sebej in o čcški ter poljski spet za« sc. Razen te.^a so tudi Nemci zahte« vali, da sc oprostijo, ec vstopijo v Dri'stvo narodov člena 16.. ki pravi, da imajo članicc Društv;; narodov pravico komkati z voisko skozi eno dežclo, ee je katera izmed včlanjcnih držav napadena. In še cno zahtcvo so stavili. da veljaj člcn 10. brez pridržka in sprememb še daljc. Ta doloeujc. da sme vsaka od poUodbcnic mirniin pr,r torn odpovedati pogodbo. če ji jc ta v veliko oviro. Težave premagane! Sredi tc&\ cincanjy na d-.:sno in levo se n:V /alostnih dneli, ki so potem sltdili, so menile opozicinnaline strankc, da je on izs,(ubil že vso možnost. da bi izpelja! svoje načrte onstran me i:i. Zdaj pa se je p(;l'!Žaj spremcnil. Mussolini je šc! v Locarpü. nc za to, da bi postaiiil no k;>kšivh y>~\->h sobah a!i üovoril šiisnik'.iri(.m tretje vrste, lo'kor v ronizui'-cih dncvih \ l.i'ndonu in Pi'rizu. temvcč. da srrejme zuni'.njcL! i ministra nuj- vcčie silc n;i. svetu.« Listi zakliui/ujejo, da hnce ls'l:ji'. tudi sodelcvati pri '.i^^dlti svetov; nei,!a miru in z zadovolistvom ri* šcjo. du jc začel Mussolini hrzdati ohjcstneže v l.istnih vrstah. Zarja miru na obzorju. Če sodimo po vseh teh priv>r;;vah, ijovorih in poročanju svetovnjl-i li= stov, potem ho ves svet letosnü ho- žič v resnici zaslišal .ülasove nvhe- šeanov »Mir Ijudcm na zcmlji . . .•< N;! veliki pojedini, ki so jo prijira^ vili novinarji na cast drž-ivnikom v Locarnu jc L'ovoril Chamberlain, da so sc na zborovanju razpršile vse režiive. kakor meule na locanv skem jezeru in da svet lahko priea« kuje resničen in traien mir, ki sia že težko prieakuje pr tolikih boiih in žrtvalv Poudaril je, d-,\ ne odhaja nohena država s konference kot premütiana marvee. da so vse po= stale cnakopravne. In res je; posebno mi šibki in /;i- tirani dobro čutimo, da ho trajen mir objel vse elovešt\.\ ko h-odo padle razlike med velikimi in maj; linimi ter ho za vse le eno nierilo: pravienost in noštenje. DNEVNE VE5TI. DIJA§KA MIZA V GORICI. S pričetkom tega solskeßa Icta se bo v Gorici obnovila »Diiaška mi= za«, katero je vojna ukinila. Pred 20 leti so naši rodoljubi. ki jih ni več med nami, osnovali v Gosposki ulici 6. »Dijaško mizo«. v kateri so dobivali revni dijaki, ki so zuhajali v goriške šole, brezplačno ali pa po močno znižani ceni kosilo in ve- čerjo. Kasneje se je »Dijaška mU za« preselila v Alojzijevišče, kjer je delovala c!o izbruha voine. Ksna- lu po vojni so naši vodilni krogi mislili na zopetno otvoritev »Di ja« ške mize«, toca to je bilo nemogo; če spričo dejstva, da se ie Alojzi jes višče, kjer je imela »Dijaška miza« svoj sedež pred vojno. obnavlialo. V tekočih počitnicah je misel zopet oživela in ustanovil se je poseben odbor »Dijaške mize«, ki bo nudila našim dijakom, ki bodo obiskovali goriške sole, hrano po izredno nizs ki ceni. Dijaki, ki se hočejo vpisati v »Dijaško mizo«, naj se ustno ali pismeno javijo na blagajnika odbo ra »Dijaške mize«, gospoda Joškota Bratuža. vodjo Alojz'ievisca, v Go« rici. Via Ponte Isonzo 5. Nov inženir. In/enirnki diplomski izpit je po^ lnžil 12. r. m. u. Franjo Stepaneie, doma r/. Tcmnicc na Krasu. na šu* marski fakultcti vseueilišea v Za< yrebu. Poziv. Družine, ki imajo svojce v ju/ni Ameriki, naj javijo upravništvu »Clori.škc Stražc« svojc nashne. Dobivalc hodo list: »Na.š zvon«. Trpini smo. ()b priliki »koroške.tia dncva«<, katcremu je hila posvcecna zailnja ncdelja v Sloveniji, se ie vršil v Ljubljani na Kon^resnem tr.cu ve- likanski shod, na katerem ie med driiLjimi u'ovoril tudi dr. Basaj. Po« vedal je tudi siedete: «Da (Nemci) tcmholj obeutno udarijo slmcnsko ljudstvo, so gü po naertu in brezob* zirno oropali njo^ove intcli^ence. Kolikor uCiteljev in duhovnikov se ni prostovoljno umaknilo nemske* Straii 2. »GORISKA STRATA« mu nasilju. so jim odrckli avstrij* sko dr/avljanstvo. Med ostalimi je moralo 33 duhovnikuv in 28 učite« ljev zapustiti Korotan po plebisci* tu. ker jim oblastva niso hotela jamčiti za njih oscbno varnost.« Pa upajmo! Se spi kralj Matin/ v gori oh Gosposvetskcm polju. »Edinost« zaplenjena. Octrtkova »Kdinost« jc bila za* plenjena. Policijski organi so jo v cc-trtck popoldnc pobirali \w trnfi- kah in drugih javnih lokalih našcga imsta. Zakaj je bila zaplenjena, iviin ni znano. Pašič se .je vrnil. Jugoslovanski ministrski pred* scdnik Nikola Pašič se jc v srcdo 14. zjutraj po prilično dvomcsecni odsotnosti vrnil iz inozcmstva v Beograd. Zdravil se ic v čcških in francoskih kopališčih. Nazadnjc je bival v Montecarlu na francoski ri* vijeri, odkoder sc jc v torek prcko našcga ozcmlja vrnil v Jugoslavijo. \r torck predpoldne sc ic vozil sko* zi Trst. Kakor poročajo listi, mu jc zdravljenje zclo dobro storilo tor sc jc vrnil okrepljen in pomlajen v jugoslovansko prcstolico. Naj bi sc pomladili tudi ni'zori in smcrnice tcga starcga in močncga državnika v prospch vsch trch jugoslovanskih narodov. Konca še ni. Po noroeilih raznih listov jc po* dill min. prcds. Mussolini o svojih namcTdh in načelih za bodočc po* litieno dclo sledcčo izjavo: »Jaz molčim, ampak vcm, kaj hočcm. Zapcljati sc ne bom dal od nobencga zmedenega bescdičenja. Mi bomo napravili šc on korak na- prej, ki bo revolucijo dopolnil, da bo dosogla svoje cilje. Ta korak bo novo revolucijomirno dcjanjc us* mcrjcno proti cilju, ki <D>iiiškii mizu« bo nudilo. revnajšim dijukom z de/.ela. ki siudirujo in slanujejo v Gorici. hrunti po /.do nizki ceni. (hlbor >u')ij;ir:ke lui/c« nima ni: kakeln znkhidii. Edini dohodek bo- do (iobrodelni prispevki. Začusno je določenu cciui /a kosilo in večon jo no -I lire nu dun; dovolijo se izje: momu tudi nuje cene. Ako se bodo o'jlusili dobrotniki z dennrnimi prfc spevki, pa tudi s pridelki, bo »DU jnškn mizii-f cene fwrazmemo znfc Zulu, ozironw bo dnjalu pruv ubo: yim, u pridncjšim dijakom hrnr.o zi:s!onj. Ljubljansko pismo. Ljubljana 15. oktobra 1925. Sloji, stoji Ljubljana!... Vlak '.!rvi prcko Gorciijskc ob pencei Savi, zdrdva mirno Sinarnc j'orc in skoz ljubljansko polje proti slovcnski prcstolici. Prcdno zaskrip? ljejo žc nekoliko rjavkastc zavoie, xelezniskih \oz, se pojavi nad tvojo t'la\o neku j masivnc.ya, ki moli iz rnei'leneua morja; to jc ljubljanski L'rad in inei^la pod njim: Ljubljana. Cilavni, nckoč jwzni kolodvor. Šc zmeraj strrni mračno na kup trač# j nie pred f.cboj. znani sivobradi vra# ; tar pa rjuje na vsc j*rlo litanijc vsch vlakov: Ljubljana * Zidani most s Z'.i«.'rcb, Ljuhlj-ü;i .< jcscnicc * Bis strica -- Gorica itd. Skozi običajno jincčo in minio moža z zelenimi ob= šitki na kapi, ki po navadi otinljc kovčvke Ic od zunaj, : c prcrincš pred kolodvor. VTse dru.L'o lice kot poprei. LTlicc tlukujejo razen f. nesno, koder jc na ena kolena bl't«1. za spomin na pre'cklo idilo. Okro.si kolodvora ic zrasla iz tal ce; !si vrsta novih poslopij; davrio bc« sedo med njimi ima velikunska pa* lača »Lj-obljanskc^a dvorac Ljub» ljanski boljši »pur.uarji« sem kaj radi zahajajo. Nežni del i'rc v »ki= no dvor«, kjer mij»ljajo na platnu iiMJbvin^j.ši in ;-::\jbolj dražljivi fils mi, krt'4:i sp< ! pn ;'rc v k!ct, kjei sc pokrcpča s poHcbnostjo, ki je Ic v tcj kleti na ponudbo, s »štanjelsko öunko«. Ubo^i naši Stanjelci, kako boßati bi postali, čc bi res bilo vse prešičje meso, ki re tu zmerja pod imenom »Stanjclsko«, nekoč na bedrih kraških ščctinarjev. Kdor bo pa kdaj opisoval Ljubljano si rnora knji^o razc'cliti v dv.i pof.'laviina de« la: naii/emski dc! inesta in po vzl'Ic« dv »Rim pod zcmljo ali katakombe« tudi »Ljubljana pod zcmljo«. V to po!;lavje mora pisatelj spraviti opi.s vsch ljubljanskih »kcvdvov« od l.'nionske klcti pa do »Skalce«. Za* dn<;a ljubljanskih »birtov« j.m brez (hrmn spi-cjme nicd svoje eastne članc. Toda pozor! Nikar navajati ceni« kov, ker potem ne pride noben Pri* more: vvč v Ljubljano. Narodni not spodarji pač niso vedeli, da ho rav* ! mi dra^'inja, ki je sedaj dvakrat to= lik.šna kot na Primorskem, pritisnila Ljibljani pečat vclemesta. Pri dra« ginjskem prašanju odrcčcio vse na« rodno qospodarske tcorije. Presodi* te: dinrr nade — drat'inja rase, dv nar qor ~ cene tjor, denar spet pade — stevilke na cenikih in po izloz« bah se pa zvečajo. Na ljubljanski univerzi bo potreba svojevrslneüa zavoda za proučcvanje tega nove^a prasanja o »vredno.-tni teoriji«. Po? božni romarji svctoletniki iz Kranj? ske si pa n'v-o s tem bclili las. Ko so se vračtiH prcko Gorice domov, so si nabrali pri fjoriških kramarjih po pet dežnikov in tri, štiri klobuke, mamicc pa nove kočcmajke. Na Jcs senicah so se kar čudili, da je on* kraj predora tak näliv, da je treba po xec »marel« za eno ,ülavo. Ljudje, ki so zatelebani v lepo knjižnico, pa naj nikar ne hodijo v ljubljanske knjiqarne. Če le presto* pijo praL teh »lekarn«, bodo brž iz* gubili svoje idcalno navdušenje za knjige in povrh še za knjizcvnost sploh. Sicer pa itak ne sprejemajo založništva nikakih pesniskih umo* tvorov več. Ce si pa kdo zmisli šc c!"!r<; bimo, tudi to jc po mnenju nekate* rih dvignilo u^led Ljubljanc). Vsak dijaček, posebno pa akadcmska mladina je »opredeljena« že ko se vozi s počitnic v Ljubljano v šolo. Na ljubljanski univerzi ic že toliko raznolikih »bratovščin«, da bo tre» ba posebnega kazala pred vva* tarjcvo sobico. Vršijo se žc tu* di r;izne muodne manifestacije in obhodi. Po vsaki taki reči se pa skrcfjajo, če že ne javno, pa vsaj bolj v ozkem kro<^u, kdo je zanašal vmes politiko in kdo je kriv, da se ni obhod posrecil. V beli Ljubljani izhaja dnevno tudi ccla kopa časopisov. Naš jezi* koslovec Breznik je pa menda raz* pisal tekmo, kateri izmed njih bo v bolj papirnem in zmaličenem slo* ¦4u pisal. LT\ odniki nekc^a dnevnika im;v;o že prvo mesto, če se kdo drujji ne pviriic naproj. Pisani so v kras* ni »juiioslovenštini«. Precej zani* miv pojav je tudi to, da priobčuje nek dnevnik lepe člr.nke o pravil* nem nisanju, sam pa že pri »Dnev* nih« pozabi na svoje nauke. V nekoliko sitnem položaju se pa nahajajo vsi ljubljanski dnevni* ki, ker ni nobeden izmed njih »na vladi«. Zato bereš v znanem dnev* niku: klerikalci bi radi do vladnih korit; v to vlado in med take mini* stre, ki nas Slovencev (ta je naj* bolj duhovita) niti nocejo poznati. Naslednji dan pa že morda vidiš na prvem rnestu fotojjrafijo ene«a izmed tistih ministrov, pod njo pa dolt.' slavospcv o državnem krmarju (il. minister je najbrže sam dobre volje nad lenimi prispodobami) in narodnem edinstvu, cis.!ar tcmeljni kiuncn so baš oni, ki so okroi» tiste* i^a listn. Kraalu se bo še bralo, da je edini clan slovenske ljudske stran* ke Ic še šcnklavški mcžnar. Di;hov* ščina da je vsa radikalna in tako na.* prej. Jedro Ijudstva pa jc kljub tem novostirn še vedno zadovoljno s pravo »slovensko« ljudsko fitranico in njenim ncoinajnim stališčcm. ^t- do«ti bi se dalo povedati (. nek* danji drl.'i vasi. Da je postn'a s s. o* ji;n Adfmičcni, Prernrlorn, Sattrer» | jcm. kiimarjem in s eelo vrsto dru* i i.'ih žavišee muzikalne umetnosti skoro v vsej državi, je >:e nespomo. Skoo'a Ic. da bcžijo vsi bolisi opcvni pevci iz Ljubljanc. Prosvctno in ::r* CünizuSoricno delo se je v zndnjem času tiidi zelo mzmahnilo. Lepo število nn.ših knii/evnikov eeprav reve vsc!) rev, j:',mci, da bo v slovenski prcstolici turli v prihod* njih dnch še jedro «'oversstva. Ves njen na»a Ijudstva. Tvoja sužnja bom, da me bo.š euval v svoji senci.« »Sužnjc tc nočem, ker si knežje krvi. Pomagala bo.š na.šim žcnam variti jed in strcei bolnikom. Ako dovolijo starejšinc, postaneš kedaj mo ja žena. Tako se bo vidclo, da je zenilja, katero si jemljcmo. naša od prvefja dne.« Nisa je zardela. Sklonila se jc in vnovič poljubila Slovenu stremen. j N'sito je tiho vprn.šala: »Kako ti je ime?« ! »Trdoboj scm, sin Ljutice župa* ' na. (3Cc mi je poöinil pod (Jelejo in j z njim polovico plemena; jaz sem i z ostalimi prvi preplezal zid. Pra* ! vijo, da je zmaqa moje delo. Zato me je pleme izvolilo za vojvodo v boju, čeprav jc dosti starejsih in tudi hrabrejših.« »(v!cs;i iščeš s svojo vojsko v teh lesovih?« > Svct jcmljcrno,« se je nasmehnil Trdoboj. »Naš je, kcr nas jc mno* ßo.« »Dosti?« je živo vprašala Nisa. 'Kakor listja in travc. Slovenom ni Stcvila.« »Odkod prihajatc?« »Od začctka sveta. Sami ne vemo (;dkod.« »In k;'.m ste namenjeni?« »To vedo Ic bojjovi. Na kraj sve* ta. Kdo nas zavrne? A dotlej osta* nemo tu. Na morje hoecmo. Steše* mo si brodove in bomo \ladt\li morju. \'cš li pot na obalo?« Nisa je iztc.qnila roko in poka* zala po cesti. Njeno bistro oko se je z občudovanjem ustavilo na mladcm junaku. Potem pa so jo ob* lilc solzc in poklcknila je k truplu svoje matcrc, ki je ležalo ncdalcč, odeto z vi.šnjevim plaščcm. Trdoboj je pozval vojnike, da so izkopali j^rob. Vanj so položili Ni* sino mater in so jo znsuli tur pokri* li mogilo s težko kameno pločo, da je ne bi izgrcbli volkovi. Zene, ki jih je poklical s teleg, so prišlc in so milovale dcvojko; nasitile so jo ter ji dale robačo in kasanice, ka* kor so jih nosile same. Nato so za* peli ro^'ovi, teletfe so za.škripale in voj je odrinil dalje. Trdoboj je po* sadil Niso na svojega šarca. da je kuzala pot, sam pa je stopal peš zraven nje in vodil konja za uzdo, kakor je pristojalo nü, ki so bili njeni predniki vladarji dežele. Zvečer so prišli iz šumc. Svct je postajal čedalje bolj skalnat in j»ol. Ko so v zeleni dolinici zakurili ognje, jc Nisa pokazala Trdoboju svetinje svojih dedov, da bi ji vcrjcl. Druqi dan so dospeli do kraja, kjer je padala skala nrmlone strmo navzdol. Tu so zagledali prcd se* boj srebrno bleščanjc, ki ie i^ralo v ncdoqlcd in ga ni bilo moči pre* mcriti z očmi. »Kaj jc to?« je ostrmel mladi junak. »Morje,« jc odgovorila Nisa. »Morje!« jc kÜcala vojska. »Na* sc morje! »Dažbog sc koplje v moriu.« je vzkliknil sivce Gorazd. »Slava zla* tcmu Dažbogu in vscm veenim »CiOKlSKA STRAZA« St ran 3. GOSPODARSTVO. O oskrbovanju mladega vina do prvega pretakan ja. Po zadnjem »Gospodajskcm li* stu« posncmamo: Čim je kipcnjc prcnehalo, se za* one mlado vino čistiti. Glivicc, ki :¦•:> do tcdaj navadno pretvorile ves sliidkor v alkohul in ogljikov plin. sc zaenejo vscdati na drto soda, Vcli* kokrat pa ostancjo šc tudi potcm manjše količine sladkorja nepoki* pclega v mladem vinu, kar daje vinu sladck okus. Te sladkobe pa umen klcfar ni vescl, ker ta sladkoba je kriva, da se vina nočejo včistiti in da se po letu velikokrat pokvarijo. Sladko rebulo naj pridclujejo le oni Brici in le v toliki mno/ini, v koli* likor so jo v stanu gotovo prodati. Da bo mlado vino popolnoma po* vrelo, in da se bo eimprej popolno* ma učistilo in postalo stanovitno in suho, mora vsak vinogradnik upo* števati sledeče nauke: 1. Trgatcv in pokipenje mošta je izvršiti po navodilih, ki scm jih dal v prejšnji številki tega lista. 2. Čim je glavno kipenjc poneha* lo, je pomešati z močnim drogom mlado vino v sodu in sicer tako, da se vse dro/je še enkrat dvigne. S tem :;e pospeši pokiptnje zadnjih ostankov sladkorja v vinu. To naj storijo oni, ki niso rabili niti meta* bilsufita, niti solsofosfata; oni pa, ki so te snovi rabili, naj to mešanje opustijo. 3. V kleti, kjer leži mlado vino, naj bo toplo. Najprimernejša toplo* ta v kleti za mlada vina je 10=12" C. Pri nizki toploti se vina sicer kma* lu učistijo. ia 11 ne dozorijo. Posledi* ca tcmu je, da se taka vina spomla* di zmotijo. 4. Čim je kipenje ponehalo, je do* liti sode skoro do vrha, ker mlada vina delajo drugaee rado cvet ali kan. To zalivanjc je po potrebi več* krat ponoviti. 5. Dokler ni vino popolnoma po* kipelo, tako dolgo časa naj bo sod zarnašen s kipelno veho. Kdor takih kipelnili veh nima, naj si nabavi po* sebne cenene kipelne vehe iz lesa. Te lesene kipelne vche, ki so oprem* ljene z obročkom iz elastične flume, so seveda uporabnc le za slabotno ponehajajočc kipenje; za burno ki= penje niso. S tcmi lesenimi kipelni* mi vehami ostanejo sodi zataknjeni do prvega prctakanja. 6. Nekaj dni pred prvim pretiika* njem je pustiti ob mr/Aem in lihem vremenu nekaj noči okna kleti od* prta, da se vino prcmrazi. S tem se doscže, da se vino do prvega prefa* kan.ia lcpše in preprostejše vw-.-ti. Just Ušaj. Obrezovanje breskev. Izkušnja uči, da bi morali obre* zovati breskve takoj, kot smo po* brali iz n jih sad, torei bi morali ob* rezati šc zelene breskve. Z obrezo* vanjem bi morali: 1) skrajšati za približno eno tret' jino vse one vejice, ki so imele plo* dove. S tem onemogočimo, da bi združila vejica vso svojo življenj* sko silo v najodaljenejši popek, to je na vrhu vejice in istočasno prisi* limo vcjico, da pusti sok pri pop« kih, ki so na dnu vejice, to je naj* bližje deblu. 2) Z obrczanjem moramo odstra* niti bolnc in poškodovane vejice, potcm tudi vse one, ki škodijo ob« liki drevesa oziroma njegovi kroni. Oblika drevesa mora biti kolikor mogoče podobna kotlu, ki ie odprt nazgoraj. Zeleno obrezovanje zdrži bres* kev mnogo lažje kot obrezanje v zimskem času. ker sc v zclencm stanju napravljeni zarczi mnogo Islžic zacelijo. Za povzdigo sadjarstva na Goriškem. V julijevi številki »Gospodarskes ga lista« je bilo javljeno, da je po* krajinska komisija za Furlanijo na* kazala znesek 20.000 L za povzdigo sadjarstva na Goriškem. Znesek je bil dosežen potom Sadjarskega odscka, ki jc bil ustanovljcn pod okriljem Trgovske zbornice v Go* rici. Dne 27. avgusta je imel imeno* vani Sadjarski odsek zopet svojo sejo, da odloei, kako naj se vporabi od pokrajinske komisijc določcni znesek. Scje se je udeležilo več go* spodov, od slovenskc strani ured* nik »Gospodarskega lista« in po* sestnik Zucchiati Anton iz Meda* ne. Tajnik odseka, dr. Vallig, je po* roeal o delovanju Sadjarskega od* scka, to je o dosežcnem zgoraj ime* novanem znesku, od katerih je do* loeenih 10.000 L za razdelitev mla* din sadnih sadik, 10.000 L na za na* grade onim kmctovalcem. ki bi v jeseni 1925= pomladi 1926 uredili nov sadovnjak. Tajnik je tudi poročal o izletu v Massolombardo in o razvoiu tam* kajšnjcga sadjarstva, predvsem go* jenja hreskev. Nato sc ic razmotri* valo o uporabi prej omenjenih zncskov tcr sklcnilo sledeče: Razdeli naj sc 10.000 mladih sa* dik, in sicer 1000 marelic fvrsta Ambroziia), 6000 breskev (vrstc Amsden, Viktor), 2000 hrušk (pred* bogovom, ki so mi dali uglcdati I morski sijaj! Nisem ga videl. odkar smo razbili Grke ob znožiu Vizan* tija grada!« In shirejšine so zaklali Dažbogu belegn jarca in so mu darovali me* du in rumene pšenicc. A spodaj na morski obali je \c- žalo mesto, ki sc jc zdelo malone prazno. »Kako sc imenujc ta grad?« je vpr;t.šal Trdoboj. »Tcrgeste mu pravijo Rimljani,« jc odgovorila Nisa. »Iz naših kra* jev tovorijo vanj volno, železo in kože.« »Trst,« je ponovil mladenič. Na* to se je ozrl in je videl latinske kupce iz mesta, ki so prispcli z obil* nimi darovi, da bi prosili Slovene prizanašanja in zaščitc. »Glavo izgubi, kdor vzditjne ro* ko na ta grad!« je rckel svojim voj* nikom. »Tu hoeemo tesati brodove in razpenjati jadra, da bomo vla^ dali morju. Zakaj v morju se kop* Ijc Dažbog, in ljudstvom, ki ga gle^ dajo, jc d.ina sreča, bogastvo in moe.« »Tu nam je dobro biti!« jc za* maknjeno vzkliknila Nisa. »Vpra* šaj svoje bogove, ali so vam name* nili to zemljo!« > In Trdoboj je vclel starcem vede* žcvati. Storili so po njcgovi volji in so povedali, da kažcio znamenja dobro in zlo. Srcea in nesreča sc bosta vrstili Slovcnom na morski obali: živeli pa bodo na nji do po* slednjcga dne. »Bogovi nam pravijo, da naj ostancmo,« se jc smehljajc obrnil k Nisi. »Mnogo let?« je vprašala. »Za vse case?« »Toliko let, kolikor je zvezd na n<'-bu.« Zgradili so si domovja in voivodi bole dvore, tcsali so brodove m so pluli na sinje morie. Trdoboj pa je vprašal starce in dovolili so. da jc napravil svatbo in pir tcr se ožcnil s prckpo Niso. Od tistih dob živi Trdobojcv lod na svoji zemlji. Minilo ic mnogo sto let in Trdobojeve vnuke je (io* Ictcla srcea h ncsreea. Toda oni ne obupajo v tcžkih dnch, kcr ljubijo svi-.j dom in vedo, da jim jc živeti ob sinjem morju, dokler ne pade poslednja zvezda z ncba. Sto in tu* di tisoč let trpljcnja na je proti te* mu še manj od kaplje vode, ki jo zajameš morju iz brezdanie ' )= bine... vsem Viljamovke) in 1000 jabolk (zlata parmena). Kdor se bo prigla* sil za sadno drevje, nai dobi po* pust cne lire na kotnadu. Do kedaj se sprejemajo priglasitve. bo jav* ljcno v easopisju. O razpisu nagrad ima sklepati pokrajinska uprava, kateri se pred* laga, naj dobc nagrade oni. ki bodo v omenjenem roku uredili nov sa* dovnjak, ki bo obscgal v furlanski nižini vsaj 1 njivo (3660 m2). v brd* natem in goratcm delu dežele pa vsaj 1000 nr. . (Po »Gosp. listu«). Važno za vinogradnike! Oskrbni.štvo posestcv bar. Teuf« fcnbach*a v Vipolžah naznanja, da je uredilo popoln s)brat za žganjc* kuho od najnižjih do najvisjih sto* ]">inj alkohola. Po 25. X. se sprc* jema vsaka množina zdravih tropin od 5 q naprcj pod jako ugodnimi 1'Ogoji. Tostvarne priglasitve se lahko podajajo v os!:rbn. pisarni v Vipolžab od 9. tnc prcdpoldne do poldneva, kjcr se dobe tudi n;i* tančnejši pogoji. Kaj je novega na cleželi? Batuje. V sredo dne 14. t. m. smo praz* novali 60*letnico našega č. g. žup* nika Ignacija Lebana. Istočasno ob* haja on tudi 30*letnico svojega žup* nikovanja v Batujah. Vse je hitelo skupaj in skušalo olepšati slavnosf tega dne. Šolska mladina mu je poklonila krasen šopck z lepim napisom. Društvo mu jc prircdilo krasno akademijo, ki je v lepi družbi Icpo uspela. Med drugimi sta bili na vsporedu dve Vodopivčevi pesmi, poklonjeni e. jubilantu. Slcdile so lepe dcklamacije ter govori. Govo* rili so g. župniku predsednik dm* štva, odposlanec »Prosvetne zveze« g. T. S^mčič ter v imenu sole šolskj vodja. Vceer jc potckcl v najlepsem raz* pclo/enju. Ob ?;aključku je govornik ponov* no orisal vcliko delovanje g. jubi- Ianta in izrazil prošnjo in željo, nuj ga Hog ohrani šc mnoga lota. To željo izražamo ponovno da* nes, ker vemo koliko dobrcga nam jc on napravil: njegov odkrit zna* eaj in njegov radikalen nastop sta 1 •! nam pokazala pravo pot v živ* Ijenju. C. g. župnik: Bog Vas živi so mnogo let! DolsOtlica. Preteklo ncdcljo jc tvrdka Ferra* ri in Risso, ki je nakupovala med letom maline, izvršila nremiranje najboli marljivih nabiralk. Prvo prcmijo 200 lir je prcjela Marija Čcrnigoj, ki je nabrala 578 kg ma* lin. Drugo premijo 150 lir je dobila Marija Bizjak, ki jc nabrala 411 kg. Trctjo prcmijo 100 lir je prejela Roža Žonta, ker jc nabrala 365 kg. (\'trto premijo 75 lir ic dobila R. rcrnifjoj, ki je zbrala 300 kg. Pct(> prcmijo v znesku 50 lir ic dobila Fr.mcka Čibej, šesto pa Pepca Čer* nic'oj. Goren jepolje. Učiteljica italijanščinc, ki je žc li'.nsko lcto poučcvala v Gorenjem rolju, jc tudi za to šolsko leto pro* - izorično nastavlicna in imenovana za vaditeljico naše sole. Proti tej i'citeljici se je žc lansko leto slišalo vcliko pritožb. Zato sc eudimo šol* skemu oblastvu, ki jc gotovo sliš.i^ lo o tcb prito/bah, da ie nastavilo isto učiteljico zopet v Gorenjem P'-lju, kamor so prosile bolišc učnc moči. Pod vodstvoin tc učiteliicc •»o se kakor zatrjujejo star.ši otroci vz.go.jno silno zMicmarili. Otroke ic naganjala med šolskim poukom no različne potrcb.ščinc za njeno kuho. Vodila jc otroke vo Sf/nožc* tih in v gozd, da so ji nabirali drv /;i njeno drvarnico. ('srekom jc to« plo priporoeala Miklavževih darov za njeno kuhinjo, one pa, ki ji niso nieesar prinesli, jc prczirala. Sola je tedaj bila nekaka oskrbovalnica kuhinjskih dobrot gospodične uči* teljice. Skrajni čas je že, da oblast* vo kaj ukrene prnti takim razmc* ram. Uparno, da na.ša besecla nc bo padla v vodo. Idrija pri Bači. Preteklo nedeljo 11. t. m. jc tuk. »Prosvetno društvoo učne moei in sredstva za nouk. Mi smo bili sicer vedno sla« bo plnčani, a je .«»ospodar razbre« menil nas vsai pri stroških za solo. Silil je otroke v solo in kaznoval starše, ki jih niso redno po.šiljali. Vse to je delül za to, da vzuoji do« bre in izobražene državlianc, da vzuoji člane človeške družbe, ki si bodo ?a\ sluc.1 j, da pri njem ne dobe dela. lahko kje drußje iskali zasluž« ka. Delal je to tudi v lastnem inte« resu, kcr je vedcl, da je izobražcn elovek dosti bolj poraben za vsako delo. Tako je bilo. Danes postaja naš ßospodar samojjolten. Otrcsa sc vseh izdatkov za nas in njih bremc nahiL'a na naša, že itak pre« obložrna picea. Brczobzirno hoee povečnti svoj dobičck na naš ra« čun. V minulih easih je plačal rud« nik čcz 400.000.« oheinskih davkov, vzdr/c\ra! je solo in še marsikaj dni'icjia, pa j<: im'1! vrhu tcßa še velike prebitkc vsako leto. Tudi se« daj jih imn, šc toliko več. ker nc plaea nikakih obrinskih davščin Zato zahtevamo. da državni rudnik obdrži šolo v svoji upravi, ker je to v našem in v interesu države, dcžele in občine. Mestni bolnici, katera se bo v kratkem otvorila, jc daroval videmski prefekt steklcno omaro, polno orodja za )pcracije. Lepi, obt-ekoristni dar je razstav« Ijen v izložbi ü,. Josipa ^raj«a. Mestna občina je dala nabiti po mestu, oziroma po hišah velike okvirje za razulase. To napravo jc tirba le odobravati, ker je v olepšavo mesta samciii. in v varstvo drujjim hišam, da nc bodo vse poflikanc z Icpaki. Z drui«e strani pa sc moramo prit(.":cvati, kcr jc bescdilo na vsch okvirjih pi« sano samo v laskem jeziku. Saj smo vendar tukaj.šnji pivbivalci in dav« koplaeevalci sami Slovcnci. Meni« mo, da žc zaslužimo, da sc vpošte« vajo našc skromnc zahteve in se napravijo dvojezitni napisi. Pri« pomniti sc moramo, da so razglasi mestno obt'inc pisani navadno samo v italijanskem jeziku, katcrcf,(a ljudstvo po vecini nc razumc, radi Cesar sc tudi ne vc rnvnati po njih. Iz tcjja razlofia lahko nastanejo ncsporazumljenja med strankami in uradom. Kaj lahko nastane za strankc, katcrc sc ne pokore uka« zom in raz.ülasom, kcr jih nc razu« mcjo? Občutnc kazni in ncpotrcb« na pota in zaüovori. Pozdravi iz Francije. Iz Mas dc Yillencuvc pošiljata iskrene pozdravc svojeem, prijate« Ijem in »Goriški Straži« Leopold iMišniclj in Karadin Fran jo. Listnica uredništva. K., Francija: Fizieno ,šc. politično nc. Pozdrav. A. C, ^ianjel: \'ašo zahvalo smo oddali na pristojno mesto. Pozdrav. Darovi. Za »Slovcnsko sirotišče«: Ob pri« liki svoje srebrne porokc sta daro« vala p. n. tf. Josip Sfilii'oj in ß. Jo? sipina Sfilijjoj, jjostilnicaria »AI buon Furlan« v (Jiirici 2r> L: Nckdo 257 I.. Srena hvala! Za sv. Visarje:- Župnija Col L 145; župnija sv. Lucija (II) L 79; vikarija l.esa (II) L 7S: vikarija To« polovo I. 55: župnija Zavratec L 55; pree. «. V. Belč L 50; N. N\. Kanal 1, 20; N. N.. LibuSnjc I. 50. Iskrcna zahvala! (crkv. oskrbni.štvo sv. Višarij. Valuta. One I?, oktobra si clobi! : ra lsX) franc, frankov 114 25 do 114 75 Lir za 100 hel(j. frankov 11S.-- do !I7.- Lir la 100 Svic. frankov 490 — do 495.-- Lir za 100 češ.-slov. krnn 75.- do 75.50 Lir za 100 dinarjev 43 - do 45.45 Lir za 1 Sterling 122.60 do 123- Lir za 1 dolar 25.30 do 25 45 Lir Novci po 20 frankov 1(5.— do 9<).— Lir za 100 avst. kron 0.0350 do 0.0365 Lir Zgubljeno. V vc/i ulavncjja poštnetia urada je nekuo ZLiubil ncknj bonov držav« neun 'aklada. Hranijo sc pri post« neni in brzojavnem ravnateljstvu v Y;.'inu. Kdor jih jc ztjubi!, naj se s prltr.crnimi dokazili, iz katerih bo razviJno lastni.štvo, obrne na zgo« raj o/natcno ravnatcljstvo. ki. mu jih \rne. Naznantlo. Of-onl sem kroja.ško delavnico v Grrici, Via S. Giovanni 2. — Za obilen obisk se priporoča Hlede Hilarij. Izjava.*) Podpisana izjavljam, da preklicu« jem kot ncresnično vsako žalitev proti easti in poštcnosti gospe Kuena Ane iz Idcrskeßa štev. 49. Alojzija Matevc (p. d. menčuka) iz Iderske^a štcv. 70. *) Za Clanki* pod teni naslovom odgovarja uredniStvo samo v (rliko, kolikor zahteva zakon. KMETJF. POZORI V Bosni imam /a prodajo na raz« polaj^o vcč .liraščin tcr vcejih in manj.ših poscstev. (Jene zelo solid« nc. Pojasnilu dajem našim Primor« ccm iz uslužnosti brczplaeno: Jer« nej Šinigoj, trgovski potnik, Bas njaluka, Vojvode Putnika ulica 57, Jugoslavija. Živinski sejem. V ponedeljek 19. oktobra 1925. se prvič po vojni obnovi živinski trg in sejem sv. Lukeža v Kojskem. Ker je zagotovljen obilen dovoz ži« vine, si scjem gotovo pridobi svoje staro ime. Pozor! — Edina slovcnska trjiovi* na v Gorici v Raštclu pod oboki St. 37. z mrtvaškimi predmeti. Velika zaloga vsakovrstnih rakev. vencev, voščenih sveč, cvetlic za cerkve, no« vomašnike, sv. obhajilo, birmance, neveste itd. Skladišče v prvem nad« stropju. — Cene brez konkurence, postrežba točna. — Poskusite in prepričajte se! — Priporoča se slav« ntrau obeinstvu Terezija Pavsič. ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špeeijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od 3. dO 5. PRI UPRAVI »(loriske Stratfe« je na prodaj čusopisni papir. 2:letna čistokrvna psica volčjcga plemena je na prodaj. Naslov pri upravi. Glasovirje, harmonije in orke* strone popravlja in u^jlašujc An« drej Pečar, via del Corno 17. II. Röntgenoiogicni zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimarijaDUJEFIDRI Q GORICI, CORS0Vin.EM.lll.it. II SFHEDEMfl 0D9-1Z IN Z-! TTTTTTtf ff W WffTTTTTTTT NZADRU2NA 20ANJEKUHAm V D0RNBER6U priporof.i prodajalcem žganja SVOJ lamčeno PRISTWITBOPIWOVEC priznanega okusa PrepriCajtc se! Postrczba točna! Žfjanjc vt'dno v zaloj;i. Yprasajte izrecno po „Zadružnl iganjeknhi"! AAAAAAAAAA A Jk. Jk.Jk. AAAAAAAAAA Kdor hoče biti postrežen z dobrim blagom, uaj obišče novo trgovino na TRAVNIKU St. 17. Došlo je ravnokar jesensko in zimsko blago za inoSkc obleke iz najboljših čeških in domačih tovarn po najnižjih cenah.------ Trgovina združena s prvovrstno kroiačnico in konfekcijskini blagom. BRATi ZOTTER v Gorici Travnik - Piazza della Vittoria 17 - tik kavarne „Evropa* Mundlos" šivatni stroji „Gon'cke" duokolesa, motorini „Fiam" belgijske puške se vdobe ie pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 ffiehflnična delsvniGa, Piazza Cavou? štev. S. yuNjanska posojilnica = r. z.To. z. v LJUBLJANI = Mestni trg stev. 6. Hraniine vloge na knjižnice in tekoči račun =n otorestuje najugodneje = Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe in dobremu poroštvn. Dome pozor! Naznanjam, da sem uredil in otvoril - - MODEREN DAMSKI SALON Izvršujem moderno striženje las ,ä la pr<,-on' (Bubikopf), marscel ondulacije, pranje lasnashampoiiiK.barvanje --------------------- in manicure. ^———— Postrežba točna in čedna. l*X*l Poseben vhod. Za obilen obisk se priporoča LUDOVIK ZOTTER ÄSSSÄ GORICA - Piazza della Vittoria štev. 17 - (Travnik) OOR1CA C.C. Postale. - Esce ogni mercokdl e sabato. - 17 ottobre 1925. Ci()RIŠKE STRAlE* Tisk Zadruine tiskarne v Cßorici, Riva Piazzut ta it. 18. Uprava in urcdnišhc' ulica Manieli štev. 5 — iprcl Scuole). ¦ Uvodne besede. 83. Mevilka »Goriškc Straže« je bila spet zaplenjena. Vzrok je na: veden v odloku, ki se glasi: Članek pod naslovom »Za pravice narodnih manjšin« v 83. stevilki »Goriške Straže« z dne 17. t. m. je vseboval trditve o zapostavljanju narodnih manjšin pri nas in drufiod, napram večinskim narodom. Te in ditve niso resnične, vsaj kolikor se tičejo Italije ter so pisane v očivids nem namenu, da se ščuva tujerodnn prebivalstvo. Zato odreja podprefekt na podia: gi dekretov zaplembo omenjene številke »Goriške Straže« in po: oblašča varnostno oblastvo, da itkaz nemudoma izpelje. Gorica, 16. oktobra 1925. Podprefekt: Scotti. K vsemu temu mi nič ne pripomu njamo, ampak prosimo naše prija* telje in bravce, naj potrpijo. Zopet jim kličemo: Zvestoba za zvestobo1 Kaj se godi po svetu? Zborovanjc državnih odposlan* cev v Locarnu gre proti koncu. Po* ročevalci že pošiljajo svojim listom vesclc novice, da so vsa nespora* zumlienja, ki so jih državniki na zborovanju pričakovali, odstranjena in se bodo zborovanja že v soboto končala. Čc se bodo te lepe sanjc o splošnem miru, ki jih ves svet že se* dem let sanja, izpolnile, potcm bo res ime »Locarno«, če s staro krila* tico izrazimo .vklesano z zlatimi čr* kami nad vhodom v palačo Društva narodov. Kar niso zmogle seje od Versaja pa do zadnjega zasedanjn Društva narodov v Ženevi, to je dosegla zdaj splošna želja in po* treba človeštva po miru. Boj za mir v Locarnu. Z velikimi dvomi in ugibanji so prišli zunanji ministri v Locarno kovat svetovni mir. Najbolj jih je skrbelo, kaj bodo rekli Nemci in Rusi. Ko se jc bližal »rdcči strah« Čičerin proti jugu, so se vsi ministri zaceli bati ,da jim bo zmešal štrcne. Kaj je bil glavni namen angleške politike z Nemčijo, smo že večkrat pisali. Francozi so pa poslali y Lo* carno premetenega Brianda z dru* gačnimi papirji. Beneš, češki zu* nanji minister in poljski, grof Skr« zynski, sta spet na svoj način snu* bila Nemčijo. Tako so naenkrat prišli nemški odposlanci v prijeten položaj, da oni odločujejo in ne kot doslej Chamberlain (Cemberlen) ali Briand, kaj se bo skuhalo v ljubkem locarnskem letovišču. Glavna nem; ska odposlanca dr. Luther, državni kancler in zunanji minister dr. Sire* semann sta pa bila na zelo vroeih tleh. Na eni strani so ju opominjali Rusi, naj se nikar ne prodajo za* padnim državam, če nočejo učakati še večjih ponižanj; nemški nacio* nalci pa so jima grozili, naj se nc udasta angleškim in francoskim že* ljam. če hočeta prinesti zdrave glas ve iz Švice. Nemški nacionalci so namreč odločno proti temu, da bi nemška ministra podpisala varnost* no pogodbo za Ren, ker bi se s tem odrekla svoji osveti nad Francozi. Cele trume tajnih policistov so mo* rale vestno čuvati nad nemškimi odposlanci. Poleg teh zunanjih neprilik so zrasla nesoglasja tudi mcd zboro* valci. Nemci niso hoteli nič popu* stiti. Treba je bilo dosti voženj po jezeru, izletov, tajnih obiskov pred* no so se visoki državniki spoh do* menili, kaj bodo počeli. Kam na desno pel je cesta... Za Nemce je pa bila odločitev zelo težka. Chamberlain in Briand sta jih zvabila na razpotje; ena pot pelje v Rusijo, druga na evropski zapad. Če jo ubcrejo po prvi, bi ob* stoječe politično stanie v Evropi bilo ogroženo, temelji angleške po* sesti bi se zamajali in Pariz ne bi bil več varen pred nemškimi topo= vi; če si bi pa Nemčija izbrala dru= go pot, bi se odtujila ruskim zavez^ nikom, ki so Ncmčijo na genovski konferenci obvarovali ponižanja. Poleg tega bi pa še nemška država morala postati branik zapadne Ev* rope pred boljševiško poplavo in ne bi bila nikdar gotova, kdaj si bi Francoz izgovoril popolno varuštvo nad njo. Zato je dr. Stresemann takoj ob prvcm srečanju povedal svojim angleškim in francoskim ministrskim tovarišem, da če bodo razpravljali o varnostnih pogodbah, bodo morali govoriti o renski po= sebej in o češki ter poljski spet za* se. Razen tega so tudi Nemci zahte* vali, da se oprostijo, če vstopijo v Dru.štvo narodov člcna 16.. ki pravi, da imajo članicc Društva narodov pravico korakati z vojsko skozi eno deželo, če je katera izmed včlanjenih držav napadena. In še eno zahtevo so stavili, da veljaj člen 19. brez pridržka in sprememb še dalje. Ta določuje, da sme vsaka od pogodbenic mirnim po« torn odpovedati pogodbo, ee ji je ta v veliko oviro. Težave premagane! Sredi tega cincanja na desno in levo se naenkrat razširi vest, da so zavezniki Nemcem nekaj popustili in da je osnutek za varnostno po* gdobo že gotova stvar. Podpisana pa da bo varnostna pogodba v so* boto. Nemški državni tajnik dr. Kern? pner, ki je šel obvestit v Berlin predscdnika Hindenburga in osta* le ministre o razvoju pogajanj, je priletel na zrakoplovu spet v Lo* carno. S seboj je že prinesel poob* lastilo, da sme jo nemški odposlanci podpisati varnostno pogodbo. V glavnem bo vsebovala pogodba: a) rensko varnostno pogodbo med Nemčijo na eni ter Anglijo, Belgi* jo, Francijo in Italijo na drugi stra* ni; b) pogodbo o razsodišču v sluča* ju sporov med temi državami. Rav* notako se bodo sklenile tudi po* godbe med Nemčijo in Čehi ter Po* ljaki. Zdi se po pisanju vseh listov, da so se Nemci udali pogodbam, a ne kot premaganci, temveč kot enakopravni z vsemi ostalimi drža* vami. Danes pa se šc no more raz* brati, kaksne poslcdice bodo izvi* rale vsled podpisa pogodb za odlo* čitev Nemčije. Za enkrat si je iz* brala srednjo pot. Musolini na zborovanju. Ko se že bliža zborovanje, ki naj osreči ves svet z mirom, svojemu koncu, se je v sredo pojavil v Lo* varnu italijanski ministrski pred* sednik Mussolini. Takoj ko je pri* spel v spremstvu svojih tajnikov v mesto, so ga obiskah zunanii mini* stri Chamberlain, Briand in Beneš ter se z njim dolgo razgovarjali. Za temi je sprejel Mussolini več drugih političnih osebnosti. Ti obiski in razgovori so dali sno« parskemu tisku povod za veliko ve* sclje. V »Piccolu« se here eel slavo* spev, češ zdaj jc Mussolini doka* zal vsem svojim nasprotnikom, ka* ko ga inozemstvo uvažuje in spo* štuje. Pravi: »Ni skoraj dvoma, da je bil jMussolini pred MatU-ottijc* vim umorom ena najmočnejših o* sebnosti v Evropi.« Dalje zontt: »V žalostnih dneh, ki so potem slcdili, so menile oppzicionaline stranke, da je on izgubil že vso možnost, da bi izpeljal svoje načrte onstran me* ja. Zdaj pa sc je polo/aj spremcnil. Mussolini jc šel v Locarno, ne za to, da bi postajal po kakšnih pred* sobah ali govoril šasnikaricm trctje vrste, kakor v ponižujočib dnevih v Londonu in Parizu. temvcč. da sprejme zunanjega ministra naj* večje sile na svetu.« Listi zaključujcjo, da hočc Itnlija tudi sodelovati pri gradbi svetov* ncga miru in z zadovoljstvom pis šejo, da je začel Mussolini brzdati objestnežc v lastnih vrstah. Zarja miru na obzorju. Če sodimo po vseh teh pripravah, govorih in poročanju svetovnih ii* stov. potem bo ves svet leto.šnji bo* /Ac v rcsnici zaslišal glasove nebe* ščanov »Mir ljudcrn na zemlji. ..« Na vcliki pojedini, ki so jo pripra* vili novinar ji na cast državnikom v Locarnu je govoril Chamberlnin, da so se na zborovanju razpršile vse te/ave, kakor megle na locarn* skem jezeru in da svet lahko prica* kuje resničen in trajen mir. ki ga žc težko pričakuje po tolikih bojih in žrtvah. Poudaril je, da ne odhaja nobena država s Conference kot prcmagana marveč, da so vse po* stale cnakopravne. In res je; posebno mi šibk' in za« tirani dobro eutimo, da bo trajen mir objel vse človeštvo. k'i bodo padle razlike mcd velikimi in maj* hnimi ter bo za vse le eno merilo: pravicnost in poštenje. DNEVNE VESTI. DIJAŠKA MIZA V GORICI. S pričetkom tega solskeßa leta se bo v Gorici obnovila »Diiaška mis za«, katero je vojna ukinila. Pred 20 leti so naši rodoljubi, ki jih ni več med naml osnovali v Gosposki ulici 6. »Dijaško mizo«, v kateri so dobivali revm dijaki, ki so zahajali v goriške sole, brezplačno ali pa po močno znižani ceni kosilo in ves čerjo. Kasneje se je »Diiaška mis za« preselila v Alojzijevišče. kjer je delovala do izbruha voine. Kma* lu po vojni so naši vodilni krogi mislili na zopetno otvoritev »Dijas ške mize«, toda to je bilo nemogos če spričo dejstva, da se je Alojzijes višče, kjer je imela »Dijaška miza« svoj sedež pred vojno, obnavljalo. V tekočih počitnicah je misel zopet oživela in ustanovil se je poseben odbor »D'.jaske mize«, ki bo nudi'a našim dijakom, ki bodo obiskovali goriške sole, hrano po izredno nizs ki ceni. Dijaki, ki se hočeio vpisati v »Dijaško mizo«, naj se ustno ali pismeno javijo na blagajnika odbo* ra »Dijaške mize«, gosnoda Joškota Bratuža. vodjo Alojzijevišča, v Go« rici, Via Ponte Isonzo 5. Nov inženir. Inženirski diplomski izpit je po* ložil 12. t. m. g. Fran jo Stcpančič, doma iz Temnice na Krasu. na šu» marski fakulteti vseučilišča v Za« grebu. Poziv. Družine, ki imajo svojee v južni Ameriki, naj javijo upravništvu »Goriške Straže« svoje naslove. Dobivale bodo list: »Naš zvon«. Obvestilo. Mestni nia:f;st-.;)t naznanja, d;i mora občinstvo. ki misli popravlis'ti L'robove svojih ranjkih na mestnem pokopalisču. so storiti do opoldne dne 29. t. in. Pctem ne bo vtč easu, ker se bo pokcpališče snažilo. Pred* vsem naj to uvažujcjo kamnoseki, ki imajo naročua za nasM-obne kamne. Jesenski vozni red potniških avtomboilov. S 1. nover.ibrom se spremeni voz« ni red v toiiko: Pro.ua Cloricu * (Jra* dcž: odhod v/. Gradežr. ob (i 43; Pro? L& Goricu - Palmanova: odhod iz Gorice on 17. Pole.a "•(.' običajnih iir bo vrzil avt«. še: v\ r»rog Gorica * Giadiška: odhod iz Goriec ob 12.30: na progi Gorica * Ajdovšeina: odhod iz Go* rice ob L>: na proßi Gorica * Idrija: odhnd iz Cioricc oh 16.3D (odhod u. Idrije ob 545). Oh nedeljr.h vozi avto iz Gorice na Prevail (Sv. gpra) ob 7 nri in na* zaj ob 16. uri. Knjiga o naših izseljencih. Kakor je znr.no se bo tudi Jugo* slavija vdelcžila mednarodne raz* stave v FilitclcHiji v Ameriki. \' ta namen je minivtrski SACt že pakazal veejo svolo. Ob tej priložnosti bo izšla tudi ohsc/na knjii.!a pod na* slovom »Srhi. I-rvati ir Slovenci v Ameriki. Tv o0. — Kakoi poroeajo listi, pricakujejo tudi npši izseljenci to knjigo 7. naj* večjini zinimanjem. /n;-et je umrl »kral.j«. \T Ncv Yorku je umrl boiiafas Duke. Imenovali so emu. češ, vzdržuj jo ti, jaz nimam dob žnosti. S tern pa sola pada nižje in nizjc, propada in ne zmore tiste.ua koristneüa dcla, ki bi t»a po svojem noklicu morala vršiti. Pri nas sc ljudske sole otresa rudnik. dr/avni rudnik, dusi je obsolutno le njego- va dol/nost, da to šolo vzdržuje. Kmct erpa iz svojcsja posestva vsa sredstva za telesne potrcbe, ki jih ima on in vsi tisti, ki so od njcßa odvisni. On skrhi za svoie liudi z vso pažnjo stremce za tern, da po* stancjo njctfovi otroci taki. da ne bodo delali sramote njemu in nje« govi hiši, da jih ne bodo zaničevali, nai nridcjo kamorkoli. Da to do« sc/e, sc ne boii nikakih žrtev, ee* tudi so velikc. Od rudnika je od* \isna gospod;irsko in moralno z mestom cela idrijska okolica. Rud« nik jc kmetija, pri kateri smo za* lostno^pičlo plaeani hlapci, država pc ic kmet«jlospodar. V prctcklih easih sc jc naš gospodar izkazal za razmeroma precej skrbnct'a. Zidal jc poslopje 7.2 solo, dal na razpo« la.!»o učnc mo'"i in sredstva za nouk. Mi smo bili sicer vedno sla* bo plačani, a jc <stev. 49. Alojzija Matevc (p. d. menčuka) iz Iderskega štev. 70. ¦) Za članke pod tem naslovotn odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. KMETJE POZOR! V'Bosni imam za prodajo na raz« polago več graščin ter vcčjih in manjših poscstcv. Cene zclo solid* nc. Pojasnila dajem našim Primor; cem iz uslužnosti brezplačno: Jer« nej Šinigoj, trgovski potnik, Bas njaluka, Vojvode Putnika ulica 57, Jugoslavia. Živinski sejem. V ponedeljek 19. oktobra 1925. sc prvič po vojni obnovi živinski trg in sejem sv. Lukeža v Kojskem. Kcr je zagotovljen obilen dovoz ži* vine, si sejem gotovo pridobi svojc staro ime. Pozor! — Edina slovcnska trgovi* na v Gorici v Raštelu pod oboki St. 37. z mrtvaškimi predmeti. Velika zaloga vsakovrstnih rakev. vencev, voščenih sveč, evetlic za cerkvc, no? vomašnike, sv. obhajilo, birmance, neveste itd. Skladišee v prvem nad* stropju. — Cene brez konkurence, postrežba točna. — Poskusite in preprieajte se! — Priporoča se slav* nemu občinstvu Terezija Pavsič. ZOBOZDRAVNIK Dr. L MERMOLJA špeeijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5 /11. od 9. do 12. in od 3, dO 5. PRI UPRAVI »Ooriške Straže« je na prodaj časopisni papir. 2'letna čistokrvna psica volcjega plemena je na prodaj. Naslov pri upravi. Glasovirje, harmonije in orke« strone popravlja in uglašuje An* drej Pečar, via del Corno 17, II. Röntgenologiöni zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimapija Di. fl. DEFIORI DGORICI.CORSOUin. EM.III. Zt. II SPRE3EJHÜ 0D9-1Z IN l-\ TTtTttttt? VYYVTT TVTTTVTT „ZADRU2NA ŽGANJEKUHA" V DORNBEROl priporoča prodajaleem žganja SVOJ lamčeno PR1STNITROPINO VEC priznanega okusa Prepričajte se! Postrežba točna! Žganje vedno v zalogi. Vprašajte izreeno po „Zadružni žganjekubi"! Kdor hoče biti postrežen z dobrim blagom, uaj obišče novo trgovino na TRAVNIKU št. 17. Došlo je ravnokar jesensko in zimsko blago za moške obleke iz najboljših čeških in domačih tovarn po najnižjih cenah.------ Trgovina združena s prvovrstno krojačnico in konfekcijskim blagom. BRATA ZOTTER v Gorici Travnik - Piazza della Vittoria 17 - tik kavarne wEvropaB „Mundlos" šivalni stroji „Göricke^ dvoholBsa, motopini „Fiam" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica f^-^ Pii»z/.a Cavour št. 9 IHehanično f!'1.. nj'ca, Piazza Cauour Stev. S. Ljubljanska posojilnic : x. i.i o. z. V LJUBLJANI : Mestni \v& štev. ©. Hranilne vloge na knjižnice in tekoči račun = obrestuje najugodneje == Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižhe in dobrenin poroStsu. ^ ^^ ^^k ^^ ^^ ^^ ^k. .^^. __ _ A Dame pozor! Naznanjam, da sem urediE in otvoril - - MODEREN DAMSKI SALON Izvršujem modernostriženje Ias,ä lagarcon' (Bubikopf), marscel ondulaeije, pranje lasnashampoing, barvanje —————— jn manicure. —~—————— PostreSba točna In čedna. VWl Poseben vhod. Za obilen obisk se priporoča BRIVEC IN VLASULJAR GORICA - Piazza della Vittoria štev. 17 - (Travnik) - GORICA LUDOVIK ZOTTER