tfeTO xxiii. — številka 47 Ustanovitelji: obe. konference SZDL 'escnJce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Bi Trtic. - Izdala CP Gorenjski tisk "fcranj. — Glavni urednik Igor Janhar T* Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko kranj, sobota, 20. vi. 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L Januarja 1938 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah In sobotah Vozniki motornih vozil — pozor! Danes in jutri več prireditev Priporočamo previdno vožnjo Današnja sobota in jutrišnja nedelja bosta po številu različnih zanimivih prireditev prav gotovo najbogatejši ta mesec. V škof ji Loki bodo mednarodne cestno hitrostne dirke, na Pokljuki bo danes dopoldne zbor slovenskih pionirjev, kjer pričakujejo prek 6000 pionirjev Iz vse Slovenije, na Bledu se bo že dopoldne začela XIX. mednarodna regata, Jutri bo srečanje planincev na Golici in lovcev v Ribnem. To pa so le nekatere večje in pomembnejše prireditve, na katerih pričakujejo organizatorji precej obiskovalcev. Če bo vreme le deloma naklonjeno prirediteljem in izletnikom, odločitev za krajše ali pa daljše izlete prav gotovo ne bo težka. Prav zato so nas z Uprave javne varnosti v Kranju obvestili, da pričakujejo danes in jutri na gorenjskih cestah precej povečan promet z motornimi vozili. Tako bo nevarnost nesreč še veliko večja. Razen tega tudi nekatere gorenjske ceste, ki so po večini sicer že zakrpane, ne dovoljujejo večjih hitrosti. Pridružujemo se opozorilu Uprave javne varnosti Kranj in priporočamo vsem voznikom motornih vozil, da prilagodijo vožnjo gostoti prometa, da upoštevajo varnostno razdaljo med vozili in ne prehitevajo ter ne izsiljujejo prednosti. A. 2. Pionirji na Pokljuki Danes dopoldne se bo začelo na Pokljuki pri spomeniku NOB srečanje slovenskih pionirjev v počastitev 25. obletnice osvoboditve, ki ga je organizirala republiška Zveza društev prijateljev mladine. Na Pokljuki se bo zbralo prek 6000 pionirjev in njihovih spremljevalcev iz vseh koncev in krajev republike. Na Gorenjsko je že včeraj pripeljalo 21 avtobusov, pol- nih pionirjev iz vzhodne Slovenije, ki so prenočili pri svojih sovrstnikih v Kranju, Radovljici in na Jesenicah. Danes zjutraj pa bodo skupno z gorenjskimi sovrstniki nadaljevali pot proti Pokljuki. V Kranju je prenočilo 237 pionirjev in 42 spremljevalcev iz Ljutomera, Radelj ob Dravi in Ormoža, v Radovljici 180 pionirjev iz Maribora in okolice, na Jeseni- cah pa 200 pionirjev iz Murske Sobote. Kranjske goste je včeraj popoldne sprejel predsednik skupščine Slavko Zalokar. Pokrovitelj srečanja na Pokljuki je predsednik Združenja zveze borcev NOV Slovenije Janko Rudolf, vendar se zaradi bolezni slovesnosti ne bo mogel udeležiti. V njegovem imenu bo govoril nekdanji komandant slovenske Tekstilna industrija ni brez upanja Tekstilna industrija v Sloveniji je trenutno v težkem položaju, iz katerega se kar ne more izvleči. Vendar pa njena prihodnost ni tako brezupna, kot bi po tem sklepali, študija o perspektivnem razvoju slovenske tekstilne industrije, ki jo je izdelal tekstilni inštitut Iz Maribora je pokazala, da ima ta dejavnost prav tako dobre možnosti za obstoj in razvoj. Na seji odbora za tekstilno industrijo pri republiški gospodarski zbornici, ki je bila v sredo v Kranju, so poudarili, da bo tekstilno Industrijo mogoče znova postaviti na trdne noge. To pa bodo dosegli le s temeljitimi posegi v njeno sedanjo osnovo in delovanje. Pri tem .je ndšljena popolna modernizacija strojev in naprav, vpeljava sodobnih tehnoloških dosežkov, boljša organizacija dela, tesnejše poslovno sodelovanje med podjetji ter iz- 121 lokalov Veletrgovina živila Kranj bo letos na Gorenjskem zgradila več novih potrošniških centrov. Pravijo, da so v podjetju namenili za gradnjo oziroma modernizacijo trgovin prek 16 milijonov novih dinarjev. Po dograditvi vseh objektov bo veletrgovina Živila imela na Gorenjskem 121 modernih trgovskih ln gostinskih lokalov. O razvoju Jugoslavije V sredo, 17. Junija, Je bil na občinski skupščini v Kranju razgovor o osnovnih družbenoekonomskih problemih razvoja Jugoslavije do 1975. leta, ki se ga je razen predstavnikov družbenih organizacij, članov kluba gospodarstvenikov, članov sveta za industrijo in obrt ter članov komisije za gospodarstvo pri kranjski občinski skupščini udeležil tudi podpredsednik republiškega Izvr- šnega sveta Vinko Hafner. Hafner se je lotil predvsem naslednjih vprašanj: kaj pomeni plan v sistemu samoupravljanja in blagovne menjave, kakšna naj bo realna stopnja rasti družbenega proizvoda, kakšen naj bo naš sistem investiranja, kakšen naj bo naš devizni režim in kako bi v naši državi rešili problem nerazvitih področij. -jk boljšan kvalifikacijski sestav zaposlenih. Takšni posegi bodo potrebni zato, ker je velik del slovenske tekstilne industrije v sedanji klasični zasnovi preveč zastarel. To je v precejšnji meri posledica mačehovskega odnosa v preteklosti, ko so to gospodarsko dejavnost jemali bolj kot zaostalo in težaško ter ji zato odrekali večjo družbeno pomoč. Zato pa tekstilci sedaj toliko bolj upravičeno pričakujejo pomoč družbe. Le tako bi lahko dosegli cilje, ki jih predvideva omenjena študija. Pri tej pomoči gre po eni strani za ureditev sistemskih vprašanj, po drugi pa za investicijska sredstva. Za modernizacijo bodo v prihodnjih desetih letih potrebovali nekaj nad 3 milijarde dinarjev. Na seji so predstavniki tekstilnih podjetij pohvalili študijo mariborskega Inštituta, saj je to prvi program, ki slovenski tekstilni industriji nakazuje nadaljnjo pot in možnost razvoja. Posameznim podjetjem bo rabila kot osnova pri izdelavi njihovih načrtov. Z akcijskim programom, ki ga bodo sedaj Izdelali, pa se bodo lotili postopnega reševanja problemov in uresničevanja zastavljenih ciljev. — si partizanske vojske Frnnc Le-skošek-Luka. Govoru pred spomenikom NOB bo sledil bogat kulturni program, v katerem se bo predstavilo več sto pevcev, glasbenikov in recitatorjev. Med njimi so harmonikarji iz Kranja, Škofje Loke in. Radovljice, pevci z Jesenic i ni 25 radovljiških pionirjev, ki bodo recitirali pesem Antona Vodnika »Kurirčku Janezu«. Nato bodo pripadniki enot teritorialne obrambe simbolično napadli III. bataljon Prešernove brigade, ki je pozimi 1943. leta izkrvavel na Pokljuki. Po napadu se bodo pionirji lahko pobliže seznanili z moderno zdravstveno opremo, helikopterjem, topom in ostalim orožjem. Nato bodo taborniki zakurili 12 mogočnih kresov, ob katerih bodo nekdanji borci obujali spomine na vojna leta. Pionirjem pa bo prav posebno teknila enolončnica, ki jo bodo skuhali vojaki iz garni-zije Koroška Bela. Siv"anje na Pokljuki bodo popestrili še modelarji z osnovne šolo Stane *-----T"--ia. Popoldne bo srečanje končano. Pionirji iz vzhodno Slovenije, gostje gorenjskih pionirjev, se bodo o:';: ..-'jnli na kratek izlet po Gorenj skL, J. Košnjek mešanica kav Za poletne dni vam nudi Blagovnica KOKRA — Kranj Opremo za vikend, šport in razvedrilo Najnovejše modele kopalnih kostimov Vsakovrstno letno konfekcijo za ženske, moške in otroke Bogato izbiro moških letnih srajc Kvalitetno žensko perilo po najnovejši modi Poletne tkanine mnogih vzorcev in kvalitet Kozmetične preparate za poletje in vsa druga lepotilna sredstva priznanih proizvajalcev Blagovnica Kokra — Kranj prodaja še vsakovrstno drugo blago za široko potrošnjo — Obiščite Blagovnico Kokra — Kranj Politična šola izpolnila pričakovanja Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kranju je minuli teden na redni seji razpravljalo o poteku sindikalne politične šole v Kranju, ki je trajala od konca februarja do konca aprila letos, šolo je obiskovalo 28 slušateljev iz sindikalnih organizacij v občini. Predsedstvo je ugotovilo, da je večina slušateljev prvič obiskovala takšno šolo. Anketa med udeleženci politične šole pa je pokazala, da je 77 odstotkom slušateljev šola izpolnila pričakovanja, oziroma jim je program šole ustrezal. Za nekatere udeležence šole pa je bil program, preobširen, predlagali pa so tudi, da bi v prihodnje takšne šole trajale ves dan. Me- nili so namreč, da je popoldanski študij (po rednem delovnem času) precej težak. Slušatelji so tudi opozorili, da so pogrešali razpravo o mednarodnem delavskem gibanju, pri seminarskih nalogah pa mentorja. a. 2: Poravnalni sveti niso zaživeli Pred kratkim je bila na Jesenicah redna seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri so v najvažnejši točki dnevnega reda obravnavali delo krajevnih skupnosti v občini. Eden od članov predsedstva je o tej problematiki pripravil krajšo analizo, ki jo bodo poslali vsem krajevnim skupnostim in krajevnim organizacijami SZDL. • Krajevne organizacije bodo poslano gradivo dopolnile in ga posredovale občinski konferenci SZDL. O vprašanju delovanja krajevnih skupnosti bodo nato govorili na zasedanju občinske konference SZDL, sklepe zasedanja pa posredovali občinski skupščini. Posvet občinskih tajnikov Gorenjske Stalna obliilka posvetov tajnikov goranijskiih občin, vključujoč tudi Domžale in Kamnik, jma že daljšo tradicijo. Na teh sestankih razpravljajo o skupnih 1 proble-m ;h, ki se tekoče pojavljajo. V ponedeljek pa je bilo sektorsko posve točnije v Tržiču. Sklical ga je repub: loški sekretar za občo upVavo iin pravosodje dr. Viktor Damjan. Dnevni red se je to pot osredotočil na osnutek zakona o javni upravi v SR Sloveniji. Pod vodstvom sklicatelja so občinski tajniški razpravljati predvsem o GORENJSKA KREDITNA BLED* JESENICE• KRANJ - RADOVLJICA* ŠKOFJA LOKAOTRŽIČ Hranilne vloge obrestujemo: — navadne 6% — vezane nad 1 leto 7/, j — vezane nad 2 leti 7,51 Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 5 a v devizah iZ v dinarjih — vezana nad I leto II v devizah 0,51 v dinarjih Za vlagatelje, ki v Času od 1. II. 1970 do 31. VII. 1970 vlože na hranilno knjižico ali na devizni račun — Din 2000 - vezano nad »no leto — Din 1000 - vezano nad dva let« — Obnovijo v navedenem času rok vezavo Za vaak navedeni polog en irebni listek Za večji polog več žrebnih listkov 19.8.1970 na JESENICAH 100 NAGRAD >RVA NAGRADA 1 osebni avto »750 Zastava« 5 pralnih strojev »Gorenje« 5 hladilnikov 170 »Gorenje« 5 koles Pony »Rog« 10 tranzistorjev »Bled« UKW 5 elektr. gramofonov »Iskra« 9 brivnikov »Iskra sixtant« 10 garnitur »Girmi- Iskra« 10 ur - potovalnih budilk 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 jedilnih priborov 10 el. likalnikov »Rovventa« določanju meriil za ustanavljanje m oblikovanje občanskih lipravniih' organov in o uvedbi enotnih nazivov delovnih mest v občinskih upravah. Predvsem je izzvenela potreba po enotneje urejeni organizaciji uprave in o potrebni izobrazbi za strokovne nazive. • Predlagali so, naj bi bilo tp urejeno z zakonom. S sprejemom zakona o jaivin.i uprafvi bo le-1 a urejena v vsej republiki onotno, natanko bodo precizirane njene- ] naloge i>n pravice in upravi- I čeno jc pričakovati, da bo s I tem dobila' tudi javna opra- 1 va tisto mesto v družbi, ki ga po svoji družbeni rta- ! membnosti zasluži. -ok Na ponedeljkovem sestan* ku so se pogovarjali pred* vsem o financiranju krajevnih skupnosti in njihovem delu. Ugotovili so, da se skup" nosti še vse preveč ukvarjajo z reševanjem komunalnih i° socialnih težav, premalo. Pa s kulturnim jn športnim Življenjem. Prav tako so ugojo-vili, da poravnalni sveti. p0,; krajevnih skupnostih še niso,., zaživeli. Na seji predsedstva^ občinske konference SZDL na,; Jesenicah so menili, da bo*, ob naslednjih volitvah potreb- , rja večja pozornost pri šesta-,,, vi vodilnih organov v krajev-], nih .skupnostih, i Da bo sodelovanje med so- „ cialistično zvezo in krajevni;., mi skupnostmi tesnejše in sita,lnejše, so na sčji: "ime- f novali posebno komrsijb ^ pri občinski konferenci SZDL/ , ki bo skrbela za sodelovanje1 ,, s krajevnimi skupnostmi. '' Člani predsedstva občinske,, konference SZDL na Jeseni-,., cah so obravnavali tudi delo,, koordinacijskega odbora za, , vprašanja narodne obrambč, , ki sedaj šteje kar 22 članov in je zaradi svoje številčnosti pogosto neučinkovit. Odbor bo po novem štel 9 članov in bo lahko zato pri delu veliko bolj prožen. J. Košnjek JESENICE 4*J V torek, 23. junija, bo ria Jesenicah posvetovanje, ki"«, je pripravila konferenca za družbeno aktivnost žensk. Raz- ^ pravljali .bodo b novem zveznem zakonu o družini ter'pred^"* lagali spremembe in dopolnitve. V razpravi bo sodelovaltudi ■ dr. Marjan Ogrizek, sodnik iž Kranja. ■** B. B. KRANJ Na pobudo občinske zveze društev prijateljev mladine bo v torek popoldne sekcija za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL pripravila pogovor o problemih organiziranja prostega časa otrok med poletnimi počitnicami. Na pogovor so povabili vse. ki bi z delom ali izkušnjami lahko pomagali, da bi že med letošnjimi počitnicami za nekaj otrok organizirali različne oblike. A. 2. KAMNIK V sredo je bilo v Kamniku posvetovanje predsednikov krajevnih organizacij SZĐL pri uresničevanju tez »SZDL — danes«, o pripravah na volitve sveta kmetov, lastnikov gozdov pri GG Ljubljana, obrat Kamnik in o praznovanju občinskega praznika. Obenem so se dogovorili, da bodo skupno s krajevnimi organizacijami RK sodelovali v akciji za zbiranje pomoči za prizadete po potresu v Peruju. J. V. RADOVLJICA V četrtek popoldne je bila v dvorani družbenih organizacij seja komiteja občinske konference SZDL Na seji so razpravljali o družbenopolitični aktivnosti komunistov v društvih, o delu komiteja občinske konference ZK in o pripravah .na sejo občinske konference zveze komunistov. — Ta dan pa je bila tudi razširjena seja občinskega komiteja zveze mladine. Obravnavali so delovni program v poletnih mesecih, govorili o sodelovanju z organizacijo zveze mladine v Varaždinu in o delu mladinskih aktivov. A. 2. TRŽIČ V sredo je bila na obisku v tržiški tovarni Peko študijska delegacija francoskih demokratskih sindikatov. S kolegi naše tovarne so izmenjali svoje izkušnje na področju svoje dejav- •VMiri. —(Ok Televizorji na enomesečni preizkušnji Trgovsko podjetje jetno novost: vsak, industrije iz Niša, Zarja z Jesenic je pretekli teden uvedla pri-kdor v njeni trgovini kupi televizor Elektro-ga lahko obdrži na enomesečni preizkušnji n Zamisel se je rodila v niški ^fctroiinidustriijii. Ta je nam-]*č predlagala trgovskim hi-naj nijone televizorje 'kjejo strankami na enome-ae&v» preizkušnjo io mi nuj-da stranka po preizkuš-"ii televizor tudi kupi. Tele-*torjrje.v na preizkušoji tudi ■ treba prijavljati. Takšen * namreč dogovor z Radio-'"•loviiaijo. J«se»iska Zarja se je med ^arni v Sloveniji oprijela "cvasti. Pričakuje namreč, da na ta 'način ustvarila do-•*oan dohodek in utrdila zadnje pri kupcih. Zarja pa ***a prav tako svojo, visoko strokovno radijsko in televi-"•jsko servisno delavnico, ki **dr*uje aparate v garancij-sti im izvsngaranoijski dobi fae glede, kje je bili aparat J^Pljen), tako v svojih delnicah kakor na domu. Pot, teako priti pri Zarji televizorja, je enostavna, ^dostuje sporočilo, kakšen televizor želite in če ste se počili za nizkega, poveste, ga želite ma enomesečno i^Mkušnjo. Predstavniki ?°djetja ga vam posredujejo- Ce vam ni všeč, aparat "*hko vrnete, če pa vam je, ^ oglasite v trgovini in se c*c>govorite za način nakupa. Če televizorja ne nameravate plačati v gotovini, sklenete kreditno pogodbo. Pogoji so ugodni: 30-mesečno odplačilo brez pologa in poroka. Med kupci je precejšnje zanimanje. Prve televizorje bodo kmalu oddali na preizkušnjo. Kaže, da je bila odločitev Zarje dobra in premišljena. J. Košnjek Drugi kongres samoupravi javcev V okviru priprav na drugi kongres sarrKJupravljavcev, ki bo letos jeseni, je občinski politični aktiv kranjske občine imenoval poseben koordinacijski odbor. Le-ta bo pripravil vse potrebno za izvolitev delegatov, ki se bodo iz kranjskih delovnih organizacij udeležili kongresa. Prvotni sestav koordinacijske- ga odbora je dopolnil tudi občinski sindikalni svet Kranj. Tako ima koordinacijski odbor sedaj 22 članov, predsednik odbora pa je predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj Stane Božič. Odbor bo imel v ponedeljek popoldne že prvo sejo. A. 2. Zaposlitev med poletnimi počitnicami Med letošnjimi poletnimi počitnicami se bo večina jeseniških učencev in dijakov zaposlila v Železarni. Letos bodo sprejemali večinoma le fante, ker jih potrebujejo v posameznih obratih, posebno na transportu, za dekleta pa je nekoliko manj možnosti, ker gostinska enota Zelezar, kjer so bile prejšnja leta za- poslene po kantinah, ni več v sklopu Železarne. Sprejeli pa bodo tista dekleta, ki opravljajo obvezno 14-dnevno prakso in so dijakinje gimnazije, ter dekleta, ki obiskujejo administrativno šolo in jih bodo zaposlili v administraciji. Na delo bodo sprejemali vsakega prvega in petnajstega v mesecu. D. Sede j Turistični načrt Gorenjske Radovljica, 19. junija — *vet gorenjskih občin se Je J včerajšnji seji spet lotil fctega izmed pomembnih froblemov, ki že dolgo žull Gorenjsko. Gre za program •^voja turizma, v katerem •» občine vidijo obetajočo *°spodarsko dejavnost. Prav **to so sc končno sporazu-^le za enoten turistični frogram, ki bi omogočil hi- trejši in načrtnejši razvoj te panoge. Začetek akcije predstavljajo programske zasnove razvoja turizma, ki jih Je pripravil Turistprogres iz Radovljice, prvi pa obravnaval svet gorenjskih občin na včerajšnji seji. V njih so statistično obdelani podatki o sedanjih zmogljivostih go- Svinjske kože iz Kitajke .Direktor tovarne usnja Kamnik je povedal, da bi letos vsaj za 30 odstotkov lah-*b povečali proizvodnjo, če iahko dobili dovolj suro-^n. Tovarna je specializirana predelavo svinjskih kož. tetno predelajo 4500 ton, to te 600 do 700 tisoč svinjskih W Polovico kož kupijo v fugoslavijii, od tega dive tret-i'*fti v Sloveniji. Drugo poJo-*l*Oo potrebnih svinjskih kož fca predelavo pa dobijo iz Avstrije, Kitajske, Japonske, ZDA in Brazilije. Podjetje pa ni samo velik uvoznik surovin, temveč tudi uspešen izvoznik. Lani so več kot polovico proizvodnje izvozili na zahodno tržišče in s tem iztržili 1,687.000 dolarjev. Z deviano politiko pa v tovarni niso zadovoljni, ker podnebje dobi premaio deviznih sredstev za uvoz surovine iz tujine. J. V. Pred kratkim Je 17 učencev uspešno zaključilo enoletno šolanje na lani ustanovljeni poklicni čevljarski šoli v Kranju, telo sta ustanovili tovarni obutve Peko in Planika za prikrojevalce in prešival-ke zgornjih delov obutve. V šolo se je vpisalo lani 21 učencev. M. K. renjskega turizma in njegovem prometu ter primerjava s Slovenijo in nekaterimi drugimi deželami. Med drugim je značilna ugotovitev, da je delež Gorenjske v slovenskem turističnem prometu v zadnjih petih letih padel od 28 na 25 odstotkov. To je posledica zaostajanja Gorenjske v turističnem razvoju, ki gre ponekod drugje precej hitreje naprej. Ta zaostanek ima svoj vzrok tudi v preveliki razdrobljenosti in neenotnosti turističnih načrtov. V programskih zasnovah predvidevajo, da bi na Gorenjskem zgradili S8.000 novih ležišč. Tako bi z 72.400 posteljami dosegli današnjo zmogljivost sosednje Koroške. Kar tri četrtine novih ležišč naj bi bilo v hotelih, motelih in penzionih, ki so za turistično tržišče najbolj privlačni. S tem bi precej izboljšali sedanji slab sestav prenočitvenih zmogljivosti. O omenjenih zasnovah bodo sedaj razpravljali po posameznih občinah, kjer jih bodo uskladili s svojimi turističnimi in urbanističnimi načrti. Ko bodo vse to ponovno zbrali, pa bodo izdelali končni program razvoja turizma na Gorenjskem, si Šifra za štipendiste Tudi v naši socialistični samoupravi j avski drulbi se marsikaj dobi prek zvez: štipendija, služba, stanovanje ipd. Prav zato je zanimivo, po kakšnem ključu v kamniški občini dodeljujejo štipendije, da bi se izogniti »zvezam«. V občini letno namenijo iz občinskega proračuna 70.000 din za štipendiste, predvsem za socialno šibke in nadarjene dijake. Slednji dobijo štipendijo ne glede na to, kaj bodo študirali in kje se bodo pozneje zaposlili. Štipendija brez pogojev pa je nasploh privlačna za vsakega študenta. Strokovne sluibe so izdelale obrazec, na katerega se vpišejo podatki o kandidatu za štipendijo. Iz šolskega spričevala se vpiše učni uspeh, indu- strijska psihologinja testira vse kandidate, da bi ugotovili stopnjo inteligentnostjo. Potem ugotovijo poprečni osebni dohodek na člana družine, vedenje v šoli, ude j štovanje v mladinski oziroma pionirski organizaciji itn. Tako izpolnjen obrazec dostavijo komisiji za dodelitev štipendij pri občinski skupščini. Toda na obrazcu nikjer ni zapisano ime prosilca, so pa vsi drugi potrebni podatki. Vsak kandidat je označen s ši~ fro in člani komisije dodeljujejo štipendije le na podlagi podatkov, ki so na priloženem obrazcu. S tem je onemogočena vsaka dodelitev štipendije s pomočjo »dobrohotnega strica«. J. Vidlc Avto Celje Ljubljanska c. 11, telefon 21-80 VAM DOBAVI TAKOJ: VVARTBURG STANDARD VVARTBURG DE LUX vVARTBURG S POMIČNO STREHO SKODA 100 S cena cena cena cena 23.582 din 24.875 din 25.462 din 21.200 din NSU PRETIŠ 1200 C — za devize Dobava takoj t USA* 1954.10 NSU PRETIŠ 1000 C — za devize Dobava 20 do 30 dni USA$ 1769.40 NSU PRETIŠ 1200 C za dinarska sredstva Dobava 30—50 dni cena 26.934 din NSU PRETIŠ 1000 C za dinarska sredstva Dobavni rok 60—90 dni. cena 24.400 din Posredujemo in dajemo informacije za prodajo vozil: AUDI, RENAULT, ALFA ROMEO IN TAM. Rezervne dele in splošni material za vozila TAM dobite v skladišču Medlog 16, za vozila fiat, renault in NSU pretiš pa v prodajalni v Ipavčevi ulici in na Ljubljanski cesti. POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANEGA AVTOMOBILA 1. OSEBNI AVTO PEUGEOT 204 leto Izdelave 1967, s 46.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 15.000 din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8.—12. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe s 10 % pologom od izklicne cene sprejemamo do srede, 24. junija, do 12. ure Skozi Gorenjsko vodijo glavni turistični in gospodarski tokovi O gorenjski cesti ii.v naj odločajo: strokovna dokumentacija in analize »Zahtevamo, da se sklepi, ki jih je sprejela republiška skupščina glede predora in Gorenjske ceste čimprej uresničijo.« — Pogovor s predsednikom sveta gorenjskih občin tovarišem Stankom Kaj dižem Na prvih dveh sejah je svet gorenjskih občin obravnaval problematiko cest na Gorenjskem tci" zimski šport in vzdrževanje športnih objektov. Ker smo tako rekoč na pragu širokih razprav o perspektivnem razvoju cestnega omrežja v Sloveniji, smo zaprosili za pogovor predsednika sveta gorenjskih občin Stanka Kajdiža. »Tovariš predsednik, o problematiki cest na Gorenjskem so gorenjske občine skupaj s poslanci In predstavniki družbenopolitičnih organizacij razpravljale že pred ustanovitvijo sveta gorenjskih občin. Kakšna so sedaj na Gorenjskem stališča glede cestnega vprašanja?« # »Stališča so popolnoma enaka Že ugotovljenim. Medtem se ni namreč prav nič spremenilo. Gorenjska še vedno leži na trome j i in skoznjo tako kot prej tucji sedaj vodijo glavni turistični in gospodarski tokovi iz zahodne Evrope. In ker je Gorenjska gospodarsko pa tudi turistično (čeprav smo pri slednjem šele na začetku) precej razvita, po drugi strani pa ima dolgo in razvejano cestno omrežje, ki pa je slabo in nekvalitetno, je razumljivo, da se največji problemi kažejo pri prometnih zvezah. Prav zato smo vprašanje razvoja cest v Sloveniji s posebnim poudarkom za Gorenjsko obravnavali tudi s predstavniki republiškega cestnega sklada. Na Gorenjskem se strinjamo s programom izgradnje hitrih cest v Sloveniji. Vendar pa pri ten> zahtevamo, da se do podrobnosti spoštujejo j ji čimprej uresnčijo sklepi republiške skupščine glede gradnje predora pod Karavankami in glede Gorenjske ceste. Zahlcvajno, tla se v sedanjem programu rok za izgradnjo predora in ceste premakne za tri do štiri leta naprej. Od te zahteve oziroma stališča v prihodnje ne nameravamo odstopati. Smo namreč za takšen vrstni red gradnje, ki bo temeljil izključno na ekonomskih kazalcih in strokovni dokumentaciji ter analizah o obremenjenosti posameznih cestnih odsekov. Prepričani .smo namreč, da bo le prodor v največji meri lahko i . i/, zaho- da v našo državo.« »Ne poznani sicer najbolj točnih podatkov oziroma meritev o gostoti tovornega prometa na Gorenjski cesti, vendar menim, da za zdaj med- narodnega tovornega prometa na sedanji cesti nI veliko?« # »Vaša ugotovitev, da za zdaj ni veliko tovrstnega prometa, je popolnoma točna. Slika pa bi bila takoj popolnoma drugačna, ko bi bil gotov predor skozi Karavanke. In celo če bi odprli nekatere prelaze za takšen promet, bi bila obremenitev tolikšna, da sedanja cesta ne bi vzdržala. To nam potrjujejo že podatki o notranjem tovornem prometu, ki glede na gospodarsko razvitost Gorenjske ni ravno majhen. Kar poglejte posamezne cestne odseke na Gorenjskem pa boste videli, koliko je še dobrih. Sicer pa menim, da ne gre samo za tovorni promet. Prav tako pomemben je tudi turizem. Ce smo se v naši državi odločili za čimhitrejši turistični razvoj, potem si ne smemo zatiskati oči, da prav skozi Gorenjsko oziroma po gorenjski cesti prihaja v Slaveni jo in če hočete v Jugoslavijo največ turistov. — Gorenjci zato menimo, da mora biti najprej zgrajen predor in se ne strinjamo z nekaterimi republiškimi predstavniki, ki pravijo, da bi bila najprej potrebna cesta in šele kasneje predor. Ce bi se odločili za takšno pot, potem bi se samo uspavali. Predor bo namreč pokazal potrebo in dinamiko nadaljnje izgradnje. Pa še nekaj bi pripomnil. Na Gorenjskem smo do sedaj z razumevanjem sprejemali razprave in utemeljitve o gradnji hitrih in modernih cest v Sloveniji. Menimo namreč, da so hitre in moderne ceste potrebne tudi na drugih področjih. Vendar pa poslej ne bomo delili mnenja s tistimi, ki bodo skušali kako drugače (ne na ekonomskih kazalcih in strok >vni dokumentaciji ter nekaterih drugih kriterijih) zagovarjati prednostni red izgradnje posameznih cest v Sloveniji Pri tem pa menimo, da so za hitre ceste odločilni le ekonomski kazalci in strokovna dokumentacija.« »In kakšna so stališča glede kvalitete /zadnje cest?« 0 »Smo ftoti kakršni koli površnost; oziroma večjim dolžinam na račun kvalitete. Ce bi še naprej asfaltirali dolge cestne odseke, in tako zmanjševali kvaliteto, bi bila to .dobesedna sabotaža. Prav tako menimo, da na področjih, kjer ni takoj nujna gradnja štiripasovne ceste, raje gradimo đvopasovne, pro- jektiramo pa seveda štiripasovne. In če se povrnemo nazaj na gorenjsko cesto, potem moramo omeniti še eno stališče: Dokler ne bo zgrajene gorenjske magistrale, je treba sedanjo cesto usposobiti za hitrejši in varnejši promet.« »Dovolite nazadnje še vprašanje: Kaj pa ceste drugega in tretjega reda na Gorenjskem?« # »Te ceste so ravno tako pomembne kot gorenjska cesta. Gorenjsko gospodarstvo je tako razvejano, da tudi teh cest ne smemo zanemariti. V gorenjskih občinah se zavedamo, da bomo morali precej sami prispevati za ureditev teh cest. Seveda pa ne mislimo, da jih bomo uredili sami, ampak skupaj s sredstvi republiškega cestnega sklada.« A. žalar Odličen uspeh ekipe prve pomoči iz tovarne Sava Občinski odbor RK Kranj je v zimsko-spomladan-skem času posvetil precej časa in prostora organizaciji tečajev prve pomoči. Prva pomoč in samopomoč je ena od prioritetnih nalog RK. Nesreče so na žalost še vedno v porastu, zlasti v cestnem prometu pa tudi v delovnih organizacijah, v industriji in drugod. Se posebno je pomembno 10 koristno, da spričo okoliščin kar največ ljudi usposobimo za takojšnje nuđenje prve pomoči ranjenemu. Na to nas še zlasti opozarjajo pogoste naravne nesreče kol so potres, poplava, požar n druge nepredvidene nezgode, ■imm* V nedeljo je republiški odbor RK Slovenije organiziral II. republiško tekmovanje ekip v znanju nuđenja prve pomoči v Novem mestu. Tekmovanja se je udeležila 33 ekip iz prav toliko občin. Iz Kranja je sodelovala ekipa prve pomoči civilne zaščite tovarne SAVA, ki je pokazala .zelo solidno znanje tako v teoretičnem in še zlasti v praktičnem delu izpita ter tako dosegla odlično prvo mesto v republiki. Za njen uspeh Je prejela lep velik prehodni pokal republiškega odbora RK Slovenije. Občinski odbor RK Kranj je organiziral tudi tekmovanje mladih članov RK iz osnovnih šol o znanju prve pomoči. Od 6 ekip je na občinskem tekmovanju bila najbolj uspešna ekipa iz osnovne šole France Prešeren h Kranja. Republiški odbor RK Slovenije bo poslal 5 ekip prve pomoči mladih članov RK na zvezno tekmovanje v Beograd v četrtek, 25. junija. Tekmovanja se bo udeležila tudi ekipa mladih članov RK iz osnovne šole Fr. Prešeren iz Kranja. Želimo, da bi mladi Prešernovcl tudi v Beogradu pokazali, kaj so se naučili. J. C eho vin Samozaščita za varnost občana in družbe V sredo Je Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze razpravljal o predloženem gradivu o družbeni samozaščiti. Odbor za notranjo politiko družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine Je lani pripravil teze o družbeni samozaščiti. O njih je odbor za družbenopolitični sistem in notranjo politiko republiškega zbora skupščine SR Slovenije organiziral javno razpravo, da bi ugotovil obstoječe probleme in zbral čimveč ustreznih predlogov. Gre za izpopolnjevanje sistema ukrepov, kt bodo zagotavljali varnost občana in družbe. Samozaščita ima svoje zasnove te v NOB, torej v času, ko se Je naš človek zavedal, da Je pri samoobrambi odvisen predvsem od samega sebe. V povojnih letih je prešlo težišče zaščite na specializirane službe in organe. Vojna in druga nasprotujoča s| žarišča v svetu nenehno terjajo poglobljeno razmišljanje o varnosti, naše države. Jasno usmeritev za organiziranje učinkovitega sistema varnosti ua širši družbeni osnovi je dal IV. plenum CK ZKJ 1966. leta. Kljub temu pa so še ved- no prisotna (da ne rečem trdoživa) mnenja, da Je varnost predvsem naloga strokovnih služb, manj pa stvar občanov in delovnih organizacij. Prav tako socialističnega in samoupravnega razvoja ne bomo ščitili samo t prisilnimi ukrepi, temveč tudi s pravočasnim onemogočanjem sovražnega delovanja, z demokratičnimi in političnimi sredstvi. Sodobne obveščevalne službe, predvsem velikih sil, skušajo razviti široko dejavnost, ki ima za cilj vplivati na človeka s propagando. Sem sodi često tudi črni humor, razne lažne in alarmantne vesti, podtikanje raznih slabosti našemu političnemu vodstvu itn. Naši nasprotniki napadajo federativno ureditev Jugoslavije, zlorabljajo in izkrivljeno nakazujejo vsa pozitivna stremljenja v zvezi z nadaljnjim razvojem enakopravnosti odnosov v Jugoslaviji kot socialistični skupnosti narodov in narodnosti. Jugoslavija je na meji dveh blokov. Zato mnogim ni všeč naša politika neuvrščenosti, politika miroljubne koekslstcncc. Ne gre prezreti dejstva, da sovražna propaganda često vešče napihuje naše notranje slabosti. Na izvršnem odboru RK socialistične zveze so posebno poudarili pomen oblikovanja zavesti občana o temeljnih vrednotah družbenega sistema, zasnovanega na patriotizmu in dosežkih revolucije. Občani, delovne, strokovne in družbene organizacije so premalo seznanjeni z razlogi, zaradi katerih je Jugoslavija objekt zanimanja in napadov sovražnih sil. Prav tako so premalo seznanjeni z vsebino in oblikami sodobnega sovražnega delovanja. Ta vprašanja smo doslej cesto obravnavali v zaprtih krogih, odslej pa bo to sestavni del učnovzgojnega procesa od osnovnih, srednjih in strokovnih šol do delavskih univerz. O teb vprašanjih se bodo morali večkrat temeljito pogovoriti v delovnih organizacijah, znanstvenih ustanovah, na sestankih družbenopolitičnih organizacij itn. To so le nekatera vprašanja, o katerih bo tekla prihodnji teden razprava tudi v republiški skupščini. J. Vidlc Kako -e s sistematizaci|o delovnih mest? Novelirani temeljni zakon o delovnih razmerjih nalaga delovnim organizacijam, da s splošnim aktom določijo delovna mesta in pogoje za delo na teh mestih. Za vsako delovno mesto je potrebno določiti ustrezno strokovno izobrazbo, vrsto in smer izobrazbe. Prav tako mora delovna organizacija v svojem splošnem aktu določiti druge pogoje glede delovne sposobnosti za vsako delovno mesto. Ti drugi pogoji so predvsem posebni pogoji, ki jih zahteva posamezno delovno mesto kot npr. delovne izkušnje, organizacijske sposobnosti, zdravstveni pogoji, psihofizične sposobnosti itd. Poleg drugega naj bi akti o sistematizaciji delovnih mest vsebovali tudi število delavcev na posameznih delovnih mestih. Vsako spremembo delovnih mest ali števila delavcev na teh mestih mora delovna organizacija sproti vnašati v svoj splošni akt. Brez predhodne spremembe splošnega akta namreč ni mogoče niti ukiniti delovnega mesta niti zmanjšati števila delavcev na posameznih delovnih mestih. Zaradi zahtevnosti naloge je delovna skupina pri Zvezi delavskih univerz Slovenije zasnovala poseben program usposabljanja nosilcev, ki naj bi prevzeli izvedbo naloge v delovnih organizacijah. V delovnih organizacijah bi morali akt o sistematizaciji delovnih mest sprejeti že do 16. maja letos. Danes je očitno, da je bil ta rok prekratek. Pri občinski skupščini Kamnik deluje komisija za pomoč pri izdelavi omenjenih pravilnikov z nalogo, da usklajuje akcijo v občini in spodbuja delovne organizacije k strokovnemu lotevanju sistematizacije delovnih mest. V tovarni Stol Kamnik je direktor povedal naslednje »Na sistematizaciji delovnih mest dela skupina ljudi, ki se s tem poklicno ukvarjajo kot npr. psiholog in kadrovik. Že prej smo imeli precej dobro urejeno kadrovsko politiko glede na analitično oceno delovnih mest. Rok za sistematizacijo je bil prepratek. Kdor meni, da mu bo sistematizacija delovnih mest rešila problem se moti....« Pomembno je reči, da zakon določa sankcije za primer, če delovna organizacija v določenem roku ne sprejme splošnega akta, s katerim uredi pravice, dolžnosti in obveznosti delavcev v skladu z zakonom. V tem primeru občinska skupščina delovno organizacijo najprej opomni, če pa ne zaleže, ima pravico in dolžnost razpustiti organe upravljanja in razpisati volitve nov.h organov, ki morajo najkasneje v 3 mesecih od izvolitve sprejeti tok splošni akt. Zveza delavskih univerz je predlagala podaljšanje roka za izdelavo sistematizacije delovnih mest. Pobudo za podaljšanje roka naj bi prevzela komisija enotnega zbora delovnih skupnosti skupščine SRS za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah. J. Vidic Kmetijsko živilski kombinat Kranj Odbor za medsebojna razmerja razpisuje naslednje štipendije: 8 štipendij za šolanje v Poljedelsko živinorejski šoli Turniččc pri Ptuju za poklic živinorejca, 10 štipendij za šolanje v Kmetijski strojni šoli Maribor za poklic kmetijskega strojnika — traktorista Višina štipendije je odvisna od učnega uspeha. V poŠtev pridejo le moški prosilci. Prednost imajo učenci višjih letnikov. Po končani šoli se bodo morali štipendisti zaposliti v obratu Kmetijstvo. Prošnjo z zadnjim šolskim spričevalom in potrdilom o vpisu sprejema uprava K2K Kranj, Cesta JLA 2. Skupščina stanovalcev Pred nedavnim je bila 4. skupščina stanovalcev za območje občine Tržič. Ker Stanovanjsko podjetje upravlja 1332 stanovanj, razumljivo predstavljajo sklopi njegove skupščine dokaj širok družbeni interes. Najmočnejši vlagatelj svojega stanovanjskega fonda je Bombažna predilnica in tkalnica s 651 stanovanjskim objektom, sledijo pa ji občinska skupščina s 358 stanovanji, Tržiška 1o-varna kos im srpov poseduje 71 stanovanj, obrat GG 46, ZLIT 45, Runo 37, ostali izmed 30 vlagateljev pa imajo do 15 stanovanj. V redno sit tega stanovanjskega fonda znaša 44,153.000 d:m. StMlora-nja so v 198 hišah s 57.500 kvadratnem i metri koristne površine. Vrednost stanovanjskega fonda se je v času upravljanja v okviru Stano-vrniskega podjetja povečala za 11 mVi.jonov din. Gradnja novih stanovanj ne poteka tako naglo kot bi želeli. Sredstva, ki se zbi.rajo iz de!'t ve st?nw:n v ta namen, so mrrhna v primerjavi z željami in potrebami, cene stanovanjskih gradenj pa še vedno naraščajo. Gospodarske organizacije skrbijo na razlrične načine za povečanje stanovanj skega fonda svojih delavcev. Poleg nakupa stanovanj se najpogosteje posiuž.irejo drugega načina omogočanja nabave stanovanj: delavcem dajejo ustrezne kredite za individualno gradnjo. Čeprav BPT ni ravno v najbolj ugodni finančni situaciji, vendar kot ena največjih delovnih organizacij z vso skrbjo spremlja rast družbenega in individualnega standairda svojih delavcev in vlaga dokajšnja sredstva v družbeno izgradnjo. Stanovanjsko podjetje je v zadnjem času vložilo sredstva v 20 stanovanj (v Bistrici), toliko pač, kolikor so mu dopuščala sredstva. Vse to pa predstaviti a le približno 25 do 30% nasproti ostalemu kapitalu, s kaiterim razpolagajo za izgradnjo delovne organizacije. Ena najpomembnejših dejavnosti Stanovanjskega podjetja pa je skrb za vzdrže-vamtje stanovanjskih objektov. Letni porast sredstev kaže na vse večje zanimanje hišnih svetov za vzdrževan je zgradb. Čeprav moramo pri naslednjih podatkih upoštevati tudi podražitve vzdrževanja, nam vendar leti to v zadostni meri ilustrirajo: v lotu 1966 so za ta namen porabili 50 tisoč dinarjev, leto kasneje že 215.000, leta 1968 prek 280.000 m lani že nad 303 tisočake Z izvajalci del Stanovanjsko podjetje na imelo večjih težav, če izvzamemo dimnikarsko službo, na račun katere je skupščina stanovalcev povedala tudi nekaj grenkih. Pri kontroli zaračunanih storitev so ugotovili precej namernih napak, ki so jih na račun hišnih svetov zagrešili dimnikarji. Cepraiv so letos hišni sveti prikazali manjšo potrebo po tekočem vzdrževanju — veliko najnujnejših del je bilo že namreč opravljenih — je pa skupna vsota že presegla 220.000 din. Do konca lanskega leta je Stanovanjsko podjetje popravijo 238 stanovanj, kar predstavlja polovico starih stanovanj oziroma četrtino vseh. Predstavniki ustreznih u-pravnih siužb pri občinski skupščini, ki so sodelovali na tej skupščini, so pojasnili — ne ravno preštevilnim — delegatom tudi načrte za izgradnjo objektov družbenega standarda: vodovod v Pristavi, ki napaja velik del občine, bo dobil povečane zmogljivosti predvidoma v dveh letih, cesta — vpadnica v mesto pa bo dokončana do leta 1975. Letos bodo ob 650-letnici Tržiča obnoviti fasade hiš v centru. — ok Vodovod na Senturški gori Občane krajevne skupnosti Sen turška gora že dalj časa tare problem pitne vode. Da bi se te nevšečnosti čim prej rešjli, je kranjska občinska skupščina prispevala 40 starih milijonov, kar pa zadostuje le za strokovna dela in instalacije. Ker prebivalci želijo, da bi voda kmalu pritekla v njihova stanovanja, so se odločili, da sami opravijo zemeljska dela in po potrebi prispevajo tudi določeno vsoto denarja. Včeraj smo izvedeli, da so z zemeljskimi deli že začeli in da le-ta lepo napredujejo. Sprejeta program in statut zveze sindikatov Slovenije V četrtek je bila v Ljubljani druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije, na kateri so razpravljali o političnih ciljih in nalogah sindikatov Slovenije ter o Statutu Zveze sindikatov Slovenije. Dokument »Politični cilji in naloge sindikatov Slovenije« je program slovenskih sindikatov. O osnutku dokumenta so prej razpravljali na razširjenih plenarnih sejah v vseh občinskih organizacijah Zveze sindikatov, v občinskih in medobčinskih organizacijah sindikatov posameznih dejavnosti, na plenarnih sejah republiških odborov sindikatov posameznih dejavnosti, na različnih občinskih in medobčinskih političnih aktivih in tudi v večjem številu osnovnih sindikalnih organizacij. Komisija republiškega sveta, ki je spremljala potek javne razprave, je sprejela prek 600 predlogov za izboljšanje in dopolnitev predloženega osnutka. Kar pa je najbolj spodbudno je to, da se je pri članstvu in organizacijah že med razpravo oblikovala zavzetost za neposredno uresničevanje nekaterih zastavljenih političnih ciljev in nalog. Ce k temu dodamo še to, da so slovenski sindikati v četrtek prvič dobili svoj statut, potem lahko ocenimo vrednost in pomen konference. V uvodnih besedah je Tone Kropušek, predsednik ZSS dejal, da konferenca zaseda v času, ko sprejemamo srednjeročno in dolgoročno razvojno usmeritev naše domovine. V razpravi -3 sodelovalo večje število članov konference, prisotna pa so bila vsa vprašanja od investicij v go- spodarstvu, izobraževanju v delovnih organizacijah, o medsebojni'-« odnosih, o rekreaciji, o usmeritvi osebnega in družbenega dohodka itn. Konferenca je dala močno spodbudo članstvu in organizacijam za samostojno oblikovanje konkretnih akcijskih programov. J. Vidic SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 — telefon 22-053 vam nudi: najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko testenine bačvanka vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni SGP GORENJC RADOVLJICA proda KOMBIBUS TIPA 1000. IMV, Interesenti družbenega sektorja naj se zglasijo v podjetju najkasneje do 25. junija, po tem roku se vozilo proda prvemu ponudniku. v p r as a n j e Jo d g o v o r i V četrtek zjutraj je s kranjske železniške postaje od potovalo na mladinsko delovno akcijo v Ba-njaluko prek 40 mladincev z Gorenjske. Mladi fantje, ki se bodo prvič seznanili z brigadirskim življenjem, bodo delali v Banjaluki en mesec. Ob tej priliki smo tri bodoče brigadirje popra-šali: zakaj so se odločili za sodelovanje v mladinski delovni akciji? Lado Brzin iz Tržiča je star 17 let in je vajenec v Elektrotehničnem podjetju v Kranju: »V Poklicni šoli v Kranju so nas spraševali, če bi kdo šel v brigado. Prijavil sem se in šel na zdravniški pregled. Bil sem sposoben. Tudi doma so se strinjali z mojo željo, v podjetju pa so mi odobrili Izredni dopust, že ko sem bil 1968. leta na pohodu Sutjeska 68, sem sklenil, da bom šel tudi v brigado. Zato sem sedaj še posebno vesel, da se ml je uresničila ta želja.« Niko Bcravs iz Radovljice je star 16 let in pol, zaposlen pa je v tovarni Veriga v Lescah: »Hodim v Poklicno šolo v Radovljici. Ko so v tovarni spraševali, če bo šel kdo v brigado, se nas je precej prijavilo. Potem pa so si nekateri premislili. Jaz pa sem zaprosil v podjetju in delavski svet je sklenil, da grem lahko irt da sem oproščen obvezne prakse. Mislim, da je prav, če gredo mladi v delovno brigado. Sam grem zato, da bom spoznal Ba-njaluko in da bom lahko pomagal.« Boža Mezek iz Škofje Loke je stara 18 let in je letos končala tretji letnik Gimnazije: »Med gorenjskimi brigadirji sem najbrž edino dekle. Prvič grem v brigado in upam, da bom čez en mesec prav tako zadovoljna, kot je bila sestra, ko Je bila 1963. leta na podobni akciji v Beogradu. Pravzaprav sem se prav zaradi pripovedovanja odločila, da se udeležim mladinske delovne akcije. V brigadi bom predsednica brigadne konference. Mislim, da bom tudi to dobro opravila.« a. t. Mladi so za mir V Škofjo Loko so letos že drugič prispeli na obisk k škofjeloškim študentom vi-sokošolci iz severne Nemčije. Preko zanimivih diskusij, fotografij in filmov se mlada med seboj spoznavajo m navezujejo tesne stike. V filmu, ki je prikazovati dogodke iz njihovega lanskoletnega bivanja pri nas, je bitlo Loča-nom še posebej všeč spoštor vanje, ki so ga gostje izka-zaii spominu petdesetih talcev. Ob njihovem spomeniku so pripraviti krajšo komemoracijo. Vse kaže, da bodo takš/ui obiski postali tradicionalni, saj je gostom Skofja Loka tako všeč, da so opustili načrt, po katerem naj bi del svojih počitnic preživeli ob morju. A. Igličar V Velesovem bodo praznovali Prebivalci krajevne skupnosti Velesovo v teh dneh praznujejo krajevni praznik. Vsako leto ob njem obudse spomin na 18. junij 1944. leta, ko so v vasi ozdtroma nad vasjo padli trije partizani, vsi domačini. Krajevna skupnost in druž-berio-politione organizacije tega kraja so se odločile, da bo zaključna slovesnost, praznovanja v nedeljo, 21. junija, popoldan pred zadružnim domom, na katerem je tudi vzidana plošča padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Razen običajnega govora o pomenu praznovanja, polaganja vencev in cvetja na spominska obeležja bodo izvedli tudi bogat kulturni program. Na zaključno praznovanje so povabi«' tudi predstavnike krajevnih skupnosti in družbeno-poMtičniti organfliza-citj sosednjih krajev oefkda-nje občine Cerklje. — an Folklorna skupina na Bledu Pri turističnem društvu na Bledu zelo uspešno deluje folklorna skupina, ki nastopa na mnogih prireditvah na Bledu. Lani je imela skupina 46 nastopov pred več kot 12.000 gledalci. B. B. KRANJ S sej gorenjskih občinskih skupščin Referendum ni uspel Na Jesenicah' je bil v torek | referendum o združitvi osnov- J nih šol Preži hov Voranc in 1 Tone Cufar. Kolektiva obeh } ustanov sta z glasovanjem j odločila, da Še naprej delujeta vsak zase. Na osnovni šoli Pnežihove-ga Voranca bi morailo glasovati 51, upravičencev, vendar sta bila dva v torek upravi- čeno odsotna. Tako je glasovalo 49 delkivcev. Štirje so bili za združitev, 44 proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Na osnovni šoli Toneta Ču* farja so glasovali vsi volilni-upravičenci, skupno 42. 23 jih je biilo za združitev, 18 proti, on glasovalni listek pa je bil neveljaven. Hk Oba zbora kranjske občinske skupščine sta na četrtkovi seji sprejela poročilo kordinacijskega odbora o izvedbi referenduma, odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje zgradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objektov in!. odlok o ustanovitvi sklada za financiranje izgradnje. Razpravljala in sklepala sta tudi o odgovorih na zbore volivcev, ki so. bili v občini od 17. do 25. maja. Po sprejemu odloka o premiji,, za kravje mleko sta' zbora sprejela tudi poročilo o delu komisije za vloge in pritožbe in izrekla članom te komisije priznanje za skrbno in zahtevno delo. Zbora sta tudi menila/ da v kranjski gimnaziji lahko preidejo na petdnevni delovni; teden in predlagala, da republiška skupščina še pred počitni-1 cami sprejme zakon o ustanovitvi višje šole za organizacijo' dela v Kranju. Skupščini oz. ustreznim odborom bosta pred-' lagala, da osnutek odloka obravnavajo kot zakonski predlog. Uvodoma pa je na seji skupščine več odbornikov zastavilo vprašanja. Tako .je odbornik Grašič iz Naklega govoril o komunalni ■ ureditvi (poteh) v nekaterih naseljih v Naklem, o parcelaciji zemljišč in o naraščanju cene za kvadratni meter zemljišča J ter o pomanjkanju lokacij. Predsednik občinske skupščine je ' pojasnil, da bo letos izdelan zazidalni načrt za Naklo, o pro- , metu z zemljišči pa bo občinska skupščina razpravljala na pri- • hodnji seji, ki bo v začetku julija. Sledila je pripomba odbornice Artačeve o uničevanju igralnih naprav v vzgojno-varstvenih ustanovah, kjer so odborniki opozorili, da bi na red glede tega morali gledati tudi sosedje oziroma občani. Odbornik Pogačnik pa je predlagal, da bi klub odbornikov na eni prihodnjih sej razpravljal o slanju različnih investicij v občini. Ko pa so obravnavali odgovore na zbore volivcev so med i drugim sklenili, da je do 1. avgusta treba storiti vse potrebno za zavarovanje poti v Savskem drevoredu in prepovedati odlaganje odpadnega materiala na tem področju. Takoj pa bodo skozi naselje Struževa prepovedali učenje kandidatov za voznike motornih vozil. . Pri tej točki dnevnega reda pa je bilo m »d drugim .zanimivo tudi poročilo predsednika sveta za turi/cm in blagovni promet Pavleta Lužana, ki je pojasnil, da je anonimna anketa v Žabnici pokazala, da prebivalci tega kraja zahtevajo novo trgovino, ne pa preureditev oziroma adaptacijo obstoječe. Takšen sklep je sprejel tudi politični aktiv v Žabnici. V anketi je prek 56 odstotkov prebivalcev menilo, da novo trgovino ne bi gradilo podjetje ■ Veletrgovina Živila Kranj.-Odbornik in direktor podjetja Živila Ciril Ankerst je potom pojasnil nekatere okoliščine glede trgovine v Žabnici in predlagal, da se predstavniki političnega aktiva Žabnica in veletrgovine Živila Kranj podrobneje pogovorijo o tem vprašanju na predsedstvu občinske skupščine. Oba zbora sta takšen predlog sprejela. RADOVLJICA Sredina seja obeh zborov radovljiške občinske skupščine je bila zadnja pred poletnimi počitnicami. Tako bo naslednja slavnostna seja obeh zborov občinske skupščine v počastitev občinskega praznika v Radovljici 7. avgusta. Preden sta oba zbora občinske skupščine sprejela urbanistični načrt za območje Bohinja in v naslednji točki dnevnega reda razpravljala o problematiki stanovanjskega gospodarstva v občini, so bila na vrsti odborniška vprašanja. Prvo vprašanje je postavil odbornik iz Bohinja in poprašal, kako je z ureditvijo Bohinjske ceste v Zgornji dolini. Predsednik občinske skupščine je pojasnil, da bo ta cesta med prvimi v občini, ki bo letos asfaltirana. Asfaltirali pa jo bodo najbrž od Češnjicc do Stare Fužine Tonček Dežman iz Radovljice je potem poprašal, kaj se dogaja med delovnim kolektivom hotela Grad Podvin in republiškim sindikalnim svetom. V kratkem odgovoru je bilo pojasnjeno, da se je kolektiv hotela deloma osamosvojil, vendar nima še vseh pristojnosti. Samoupravno organe tega podjetja namreč sestavljajo predstavniki republiškega sindikalnega sveta in hotela Podvin. Pojasnjeno je bilo, da je takšno stališče sindikatov v prihodnje nerazumljivo in da bo občinska skupščina vztrajala, da se kolektiv v celoti osamosvoji in se nanj prenesejo vse samoupravne pravice. Nazadnje pa "je poslanec in predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Bohinc seznanil odbornike s pismom, ki so ga na občinski sindikalni svet poslali člani sindikata iz Transturistovih hotelov v Bohinju. V pismu so opozorili, da analiza in ocene o turističnem gospodarstvu v radovljiški občini v minulem letu za Bohinj niso točne. Tako oporekajo oceni, da je združitev Transturistovih hotelov in hotela Zlatorog v Bohinju slabo vplivala na lanski poslovni uspeh, nc strinjajo se o oceni glede izgube in ugotavljajo, da je le-ta v primerjavi z letom 1968 precej manjša, poudarjajo, da se je obisk povečal za 10 odstotkov itd. Nazadnje ugotavljajo v pismu, da se iz analiz vidi očitek, da je bila združitev v Bohir i nju kriva za nazadovanje. Nasprotno pa Transturist ugotavlja, da je ravno integracija pripomogla k boljšemu poslovnemu, uspehu. A. Zaiar AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ priredi v sredo, 24. junija, ob 16. uri na Titovem trgu v Kranju TEKMOVANJE CICIBANOV S SKIROJI v počastitev dneva varnosti otroka v prometu. Vabimo vse prebivalce mesta Kranja, da si ogledajo to tradicionalno tekmovanje naših najmlajših. SVET OSNOVNE ŠOLE HEROJA BRACICA TR2IC razpisuje DELOVNO MESTO HIŠNIKA DELOVNO MESTO SNAŽILKE Za delovno mesto hišnika ima prednost prosilec, ki je kvalificiran mizar. Plača po pravilniku o osebnem dohodku. Nastop službe 1. avgusta 1970. Prijave sprejema ravnateljstvo osnovne šole heroja BračiČa Tržič do 15. julija 1970. Jure Cihlar v galeriji Mestne hiše Priznanja najboljšim srednješolcem Ker sem že v katalogu predstavil Jureta Cihlafa, naj dodam besedam v katalogu še nekaj dodatnih misli, ki so se utrnile v času od prvega ogleda njegovih slik pa do razstave. Predvsem ne gre zame t a vat i primerjave Cihlafe-vega deleža na področju karikature. Vsem bralcem Pavline je že nekaj let sem dober znanec s svojo značilno risbo, ki jo prav lahko primerjamo z njegovim slikarstvom, ki pa je zelo nekomu-nikativno na relaciji gledalec — avtor. V obeh zvrsteh likovne dejavnosti lahko vidimo izrazito risarsko moč, ki pusti črti da se svobodno giblje po beli površini Usta, kjer se splete v navidez nejasno zapletenost, pa je vendar mehka in tudi izrazna v svoji moči. Isti principi veljajo tudi v slikarskem svetu tega mladega avtorja in čeprav ne moremo točno določiti koordinat in dimenzij in je to slikarstvo tako rekoč oproščeno vsake klasifikacije, vsebuje nekaj, kar je več kot zgolj zanimivost. Morda je v svoji nedorečnosti še toliko vznemirljive j še zaradi tiste kontradikcije, kl bi jo mogli ovrednotiti kot rušenje običajnih dimenzij in prisvajanje osebne, ki ne more biti vstavljena v sistem. Tisto kar je torej najbolj mikavno pri Cihlafu je prav alikarjeva kontradikcija: razpon med figuralnim in abstraktnim se stanjša do najmanjše mere, zdaj se namreč figura zlije v barvno liso ali pa iz nje izvira. Sicer težko opredelimo Cihlafa za figura-Uka. ker se figura na njegovih slikah prikazuje kot v og- ledalu, ki je barvna lisa, madež, nekakšen amorfen znak slikarjevega spopada s površino slike in prekrivajoče barve. Lik izvirajoč iz neob-Ukovne sledi v tej sledi tudi izginja in meje nam ostanejo pri tem neznane, ker so ostale zakrite v procesu nastajanja. Tudi ne moremo trditi, da je Cihlar slikar abstraktne smeri, ker so elementi spoznavnega sveta prisotni na vsaki sliki. Najpogosteje so to deli obrazov, pa tudi deli pokrajine in predmetov, ki se pretapljajo tudi sami iz objektivnega v abstraktno, iz oblikovnega v ne-oblikovno — v liso, ki Ima v kompoziciji slike vedno določeno mesto. Odnos med spoznavnim in nespoznav-nlm ali med figuro, ki jo vzemimo kot en primer, ter med prekritim, nespoznav-nim — recimo ki»r abstraktnim — delom slike je vedno točno določen, aktiven odnos teh dveh komponent »like pa je tisti del ustvarjalnega nro-cesa, ki ga včasih z več in drugič z manj srečno r»ko vodi slikar od slike do slike. Pri tem pa je še nekaj pomembno: osvojitev, da ne rečem kar odkritje, nagle poteze s čopičem po slikarski ploskvi, poteze, ki je še vezana na medsebojni odnos dveh nasprotujočih si komponent v Cihlafevem slikarstvu, vzgib, ki mu najdemo vzporednice v akcijskem slikarstvu. Te poteze s čopičem so včasih mehke krivulje, so pa lahko tudi energični zapisi kretenj, so sledovi, ki vežejo »motiv« in izginjajo v prekrivaj očem delu slike. A. Pavlovec Ob letošnjem zaključku šolskega leta je bila v ljubljanskih Križankah prireditev pod pokroviteljstvom republiške konference zveze mladine. Prireditev, ki je bila organizirana prvikrat in menda tudi ne zadnjič, je bila odraz družbenega vrednotenja uspehov slovenskih srednješolcev tako v šoli sami kot tudi njihovega izvenšolskega dela. Tisoč dijakov in dijakinj iz vse Slovenije je najprej nagovoril predsednik republiške konference ZMS Mitja Gorjup. Potem ko je otvoril »edinstveno manifestacijo v čast učenju, delu, znanju, sposobnosti in marljivosti«, je poudaril, da bo tehnični in znanstveni napredek tekel mimo nas, če nam ne bo uspelo ustvariti vseh pogojev, da bo imel vsak delovni človek, mlad pa še posebej možnost, da bo razvijal vse svoje sposobnosti, pridobival nova znanja in ta znanja uporabljal zato, da bi sebi in svojemu narodu zagotavljal vsak dan nove materialne in duhovne dosežke. Morda danes pri nas še ni tako, je nadaljeval Mitja Gorjup, da bi bil človekov položaj v vseh svojih razsežnostih vedno odvisen od dela, znanja in sposobnosti. Vendar pa to ne more bi*i razlog, da ne bi vsi, ki verjamejo v uresničljivost tega nepogrešljivega dela naše vizije in prakse socializma po dolgem času spet zaklicali — delu čast in oblast. Zbranim dijakom je nato spregovoril tudi predsednik republiške skupščine Sergcj Kraigher. Med tisoč dijaki in dijakinjami je na prireditvi prejelo pismena priznanja tudi 102 dijaka srednjih šol Gorenjske. Seznam najboljših učencev z gorenjskih srednjih šol Lesno industrijska šola, škofja Loka: Klemen Franc, Grošelj Viktor; Poklicna šola kovinarske in elektro stroke v Kranju: Mirko Stariha; Gimnazija Kamnik: Mari-niČ Milan, Možina Alenka, PodbevŠek Srečko, Prešeren Marjetka, Mihelčič Tomaž, Kipic Veronika, Homar Janko, Rifl Alojz, Koželj Ivanka; Poklicna Šola kovinske stroke Radovljica: Grčar Mirko, Kožar Branko; Poklicna šola za slikople-skarsko in avtoličarsko stroko Kranj: Frankovič Dušan; železarski izobraževalni center: Lozar Žarko, Janša Ivanka, Jeršin. Branko, Sodja Er-nest, Križan Janez, Košir Franci, Skrt Srečko; Gimnazija Kranj: Grošelj Bojan, Kikelj Danijel, LavriČ Boris, župačič Jasmina, Gart-nar Vida, Smodila Irena, Ausec Mojca, Gogala Jana, Luskovec Ciril, Markovič Marjana, Pogačnik Marija, Weingerl Darko, Ovsenik Avgust, Trošt Stojan, Vidmar Agnes; Gimnazija škofja Loka: Drišar Srečko, Bizjak Mina, Novak Milena, Nastran Vesna, Petrič Nevenka, Murn Marko, KržiŠnik Erika, Stanovnik Anica; Čevljarski šolski izobraževalni center žiri: Roj ko Jožica; šolski center za kovinarsko in -avtomehansko stroko škofja Loka: Marguč Roman, M lačni k Tone; Usnjarska šola Domžale: Demšar Alojz, Lisica Marjan, Rodič Andrej, Novljan Janez; Gostinska šola Bled: Pintar Romana, Arh Valentin; Ekonomsko administrativni šolski center Kranj: Ambrožič Cvetka, Fojkar Zvonka, Romšak Zvonka, Savli Sonja, Dež man Veronika, Perčič Franci, GradiŠar Maja, Koš-nik Magda; Poklicna šola Koller Martin; Domžale: Gimnazija Jesenice: Pire Nada, Zimic Miroslava, Mt-količ Alojz, Resman Blaž, Jenstrle Lilica, Jakopič Marcela, Resman Janez, Vrhunc Marjeta, Strmšek Rina, Zor-man Darko, Medja Marija, Mulej Marjana, Carotta Anica, Poljšak Matjaž, Praprot-nik Nada; Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj: Ropret Božidar, Bernik Marijan, Mali Mirko, Marn Janez, Puša-vec Franc, Kavčič Peter, Ko drič Drago, Benedičič Iztok, Rakovec Janez, šmid Ferdi-nand; šola za zdravstvene delavce Jesenice: Bergant Milana, Osredkar Romana, Kolman Nuša; Tehnična tekstilna šola Kranj: Brman Marjeta, Koš-nik Mihaela, Torkar Milan, Umek Ernesta, Podvratnik Zvonka, Pustoslemšek Ivanka, Bole Miklavž, štrukelj Franc, Kos Uroš, Kavčič Rado, Vidic Marija. Z razstave akademskega slikarja Jureta Cihlafa. — Foto: F. Perdan GORENJSKI MUZEJ KRANJ — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodo- vinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši razstavlja akad. slikar Juro Cihlar. f ffjfcfcj-iffcftMSfr ftlttMU V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v 1. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Industrijski pejsaž akad. slikarja Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem, v pritličju pa razstava kiparskih del Petra Jovanoviča. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je na ogled dokumentarno jubilejna razstava, ki jo je pripravila Lovska zveza 'Slovenije. V kleti razstavlja v okviru Galerije mladih slikar Franc Jagodic. Slikar konfliktov Prejšnji ponedeljek, K junija, so v kletnih prostorih Prešernovega muzeja v Kranju odprli zanimivo razstavo slikarskih del 18-letnega Franca Jagodica. Morda dogodku ne bi posvetili toliko pozornosti, če bi ne predstavljal začetek nečesa novega, začetek Galerije mladih, namenjene še neuveljavljenim likovnikom, ki si z voljo m zaupanjem vase skušajo utreti pot na kulturni Olimp. Končno se je torej našel prostor, kjer bodo lahko obelodanili plodove svojega talenta in jih predstavili občinstvu ter kritikom. Slovenske razstavne hiše — vsaj večina — so namreč doslej kategorično zapirale vrata pred »naraščajem«. Izjema je bil same Loški muzej v škofji Loki, katerega vsakoletni program daje prednost neznanim mojstrom čopiča in dleta, medtem ko za ljubljanske hrame kulture, dostopne edinole zvenečim imenom, česa podobnega ne moremo reči. Upravi Gorenjskega muzeja, reaiizu-torju zamisli o Galeriji mladih, velja zato iskreno Čestitati. Prvi razstavljavec Kranj- , grafične šole, je prvič raz- Jubilejni koncert zbora iz Podnaria "V Podnartu že pet let obstaja mladinski mešani pevski zbor. Prvič je zbor zapel 20. 6. 1965 na reviji pevskih zborov obe. Radovljica. Zbor je vodil profesor Matevž Fa-bijan. Pod njegovim vodstvom je zbor imel v treh letih 41 nastopov v domačem kraju, skupaj z drugimi gorenjskimi pevskimi in folklornimi skupinami pa je gostoval tudi v Šentjanžu na Koroškem, v Beli Krajini, na Primorskem in v sosednji republiki, v Varaždinu. Precejšen del svojega programa, ki je obsegal predvsem domače in tuje narodne pesmi, je zbor posnel za RTV Ljubljana. Po nekajmesečnem prerno-nu je zbor prevzel pevovodja profesor Janez fioršek. Pod vodstvom novega pevovodje je zbor pripravil nov program, ki ga je že predstavil poslušalcem v Bohinjski Bistrici, na Cešnjici pri Bohinja in drugih krajih Gorenjske, v soboto, 20. junija, pa se bo na jubilejnem 50. koncertu ob petletnici prvega nastopa predstavil domačemu občinstvu. Mladim pevcem čestitamo in jim želimo že veliko pevskih uspehov v njihovem nadaljnjem delu. J. Konc čan Franc Jagodic je po ste nah kleti razobesil zbirko po-dob-temper (za podlago uporablja sinkolit), na katerih prevladujejo odtenki zelene barve. Način obdelave motivov, ki simbolizirajo konfliktne situacije naše dobe, bi težko strpali v okvir kateregakoli veljavnega slikarskega sloga, saj združuje tako elemente abstrakcije kot tudi živahnost ekspresionistov in smelost popartistov. Sicer pa avtor sam pravi, da so zanj pomembni predvsem obravnavani problemi in da mora biti slog vedno podrejen vsebini. »Privlačijo me pojavi znotraj moderne družbe, absurdi, porojeni is civilizacije. Posameznik postaja nepomemben in tone v množici sebi enakih. Občutek ničevosti ga ubija, zato skuša od časa do časa zbuditi pozornost okolice, vendar njegova dejanja navadno nimajo globlje vsebine. In prav ta človekova bed nos t, človekova stiska mi rine čopič v roko, čeprav vem, da jo je sila težko likovno obdelati.« A bolj kakor slikarska razmišljanja o položaju brezimnega posame/.-i k: so Jagodicu blizu ko/.nv.>i>ulirska nasprotja med rii/.''enimi svetovnimi sistemi, ki drug drugega izključujejo in ki verujejo samo v moč lastnih tipov. Rastavi javec jih je ponazoril z zaključenimi zelenimi ploskvami amebnih oblik. Na mestih, kjer dve takšni ploskvi trčita, zelena barva preide v rdečo, se pravi da »eksplodira«. »Do jeseni bi rad pripravil novo zbirko,« smo zvedeli. Nadaljeval bom s slikanjem v ,amebnem stilu', dasi ne vem, kakšen vtis so zadnji izdelki pustili pri gledalcih.« France Jagodic, sedaj dijak drugega letnika ljubljanske stavljal pred dvema letoma v Prešernovi hiši. Bil je to skupinski prikaz stvaritev mladih članov Centra za estetsko vzgojo Kranj. Maš so-besednik slika že pet let in Zlepa ne misli prenehati. Čopiči mu veliko pomenijo. Kos njega so postali in bržkone ga bodo kasneje zvabili na likovno akademijo. Želimo mu obilo sreče. I. Guzelj Foto-kino klub »Janez Puhar« iz Kranja je v počastitev 25 letnice osvoboditve pripravil v Gorenjskem muzeju razstavo mladinske fotografije z naslovom »Mladina Kranja fotografira«. Razstava je bila odprta «d o. do 14. junija. Ljubitelji fotografije so si lahko ogledali 192 stik, izdelkov mladih fotografov iz osnovnih šol SJmona Jenka, Franceta Prešerna, Lucijana Se'jaka hi Staneta Žagarja tei Dijaškega doma, Sliko-plerkaiske šole in fotokluba »Janez Puhar . Strokovna komisija je izbrala najboljše. Med posamezniki je prisodila prvo mesto BOŽU GRLJU, učencu osnovne šole Simona Jenka, drugo mesto VITU PRETNARJU te Dijaškega doma, tretje mesto pa JANKU ĐRAKSLER-JU, učencu osnovne šole Stane Žagar. Komisija je prav tako izbrala najboljše skupine fotografij. Prva je bila MINKA ŠOLAR, osnovna šola Lucljan Seljak, drugi je Ml *TEFAN TIVOLD (Stane Žagar), tretji pa MILAN PAGON, osnovna šola Simon Jenko. Danes objavljamo prvonagrajeno fotografijo Boža Grlja, učenca 5. e razreda osnovne šole Simona Jenka, ki je svoj izdelek poimenoval »Mladi sodniki«. (jk) Osrednja knjižnica občine Kranj j študijska Ljudska Pionirska knjižnica vam izposoja dobre leposlovne in poučne knjige ter hkrati NAGRAJUJEJO bralce od 25. 5. 1970 do 25. 5. 1971 z lepimi nagradami: translstorski gramofon mirni Iskra Commerce "Kranj sesalec za prah ni r nor G Sloboda čačak transistor radio denis Iskra Commerce Kranj štirje avtobusni izleti v Poreč ali Crikvenico Creina Kranj kolekcija tkanin I BI Kranj, Tekstilindus Kranj knjižne nagrade idr. Žrebanje nagrajencev izmed najboljših obiskovalcev knjižnic bo 25. VI. 1971. Obiskujte naše knjižnice in čitalnice! Šobec — še vedno najbolje urejen kamp DROBCI HENRIK ZBIL Najbolje bo, če bomo vsi naši in vsak svoj. Slabo je, če si bivši hlapec sam zaželi hlapca. Mnogi se uveljavljajo tako, da razveljavljajo druge. »Kaže, da bo letošnja sezona precej boljša od lanske. Navezali smo stike /. nekaterimi novimi potovalnimi agencijam v Belgiji in Ho-landiji in obnovili vse dosedanje. Tako smo od 1. maja, ko smo kamp odprli, zabeležili že prek 1600 prenočitev,« ftam je sredi minulega tedna Nova izposojevalnica avtomobilov na Bledu V prostorih P-Globtura je turistična agencija Unis iz Sarajeva pred kratkim odprla izposojevalnico avtomobilov. Na voljo imajo več volks-vragnov, NSU in aud.vjev. Iz-posojevalnina je 60 do 80 din na dan, prevoženi kilometer pa velja 75 par. Kot posebnost nove izposojevalnice Omenjajo možnost, da turist štirinajst dni uporablja njihov avtomobil za vsega 2650 din, s katerim lahko prevozi neomejeno število kilometrov. , M. K. Tunsticno-informaiivni biro na Bledu Tur i stično društvo na Ble-idUi ima že peto leto svoj tu-ristično-informati'vni biro. Tu dobijo turisti razne informacije, ribiški karte ali zamenjajo denar. V biroju i i na jo tudi posebno pritožno knjigo, kamor gostje vpisujejo pripombe o hotelih, postrežbi itd. B. B. — Jože, hči se li pa razvija kot nove cene! povedal predsednik turističnega društva Lesce Jaka Eržen. Kamp na Sobcu je namreč last turističnega društva Lesce in čeprav sodi šele v tretjo kategorijo, mnogi domači in predvsem tuji turisti pravijo, da je to najbolje urejen kamp v naši državi. Za letošnjo turistično sezono je društvo v njem uredilo vrsto novih električnih priključkov, po triletnih pripravah pa so pred nedavnim dobili tudi telefon. Razen tega pa v kampu nudijo tudi vse druge storitve, ki jih obiskovalci potrebujejo. Urejeno imajo pralnico in likalnico perila, kamp ima svojo ambulanto, s sodelovanjem v Za ki imajo urejeno preskrbo s plinom, fazen tega pa imajo še vrsto igralnih naprav itd. Prav zato ni nič čudno, daje za kamp veliko zanimanje v tujini. Vsako leto ga obiščejo številni turisti iz Ho-landije, Nemčije, Anglije, Belgije, Finske, Sovjetske zveze in drugod. Že sedaj imajo zasedene vse vikend hišice za prihodnje leto, rezervirajo pa jih že za poletno sezono v 1972. letu. In ko smo predsednika turističnega društva povprašali, kako je na letošnji obisk vplivalo dokaj slabo vreme, nam je povedal, da pravzaprav ni bilo nobene razlike v primerjavi s prejšnjimi ti. Najbolj »vročih« Angležev in severnjakov že maja celo dokaj mrzla voda v jezeru ni motila. Vsak dan so se kopali. — Tudi letos bo kamp na Šobcu odprt do konca septembra. A. 4. Turistično društvo Lesce Je letos v kampu Sobec uredilo več novih igralnih naprav — Foto: F. Perdan Pomoč Polajnarjev i m v V začetku tedna so nas predstavniki Gorenjske kreditne banke v Kranju obvestili, da je kreditni odbor banke na zadnji seji med drugim razpravljati tudi o pomoči Pdajnarjevim v Kokri. Odbor je sklenil, da se bo tudi banka vkljiučiilia v splošno akcijo. Ce bo Polajnar pri obnovi visokogorske domačije in gospodarskega poslopja potreboval posojilo, mu bo banka priskočila na pomoč. Čeprav smo s Stanetom Polajnarjem v rednih stikih, saj večkrat obišče nase uredništvo, ga s tem še nismo uspeli seznaniti. Zato se Gorenjski kreditni banki zahvaljujemo za njihovo odločitev oziroma skrb- za obnovo visokogorske domačije; s Polajnarjem pa se bomo o tem pogovorili in jih pravočasno-obvestili. V splošno akcijo Pomoč. Polajmarjevim pa ' sta se> vključila tudi podjetje Merkur Kratruj in Železarna Jesenice. Podjetje Merkur bo skušalo čimiprej oskrbeti potreben "cement za začetek gradnje, v železnimi pa bodo pripravili potrebno železo. Tehnik Projektivnega- pod* jotja Kranj Jože Jošt, ki nadzoruje gradbena dela pri obnovi domačije .in gospodarskega poslopja, nam je v četrtek dopoldne sporočil, da bo Polajnar potreboval 10.500* kosov modeilame opeke (29X19XM), 6500 kosov polne opeke (navadni format 6,5 X 25 X 12) in 4500 kosov kuknjičaste opeke (navadni format 6,5 X 25 X 12). A. Ž. Varčujmo na deviznih računih . mat Začelo se je z ugrabitvijo bivšega argentinskega predsednika Aramburuja. Ugrabitev sicer nI bila edini vzrok za državni udar in odstop On-ganie, a je bila ponovno potrjena stara resnica o »zeleni« celini Južne Amerike, da je še vedno klasično po-prlšče generalskih udarov in Argentina med prvimi »generalskimi državami«. Pred nekaj dnevi je prišlo do hudega spora med predsednikom Onganio in visokimi oficirji v mornarici, prijatelji ugrabljenega Aramburuja. (Zdaj se je izvedelo, da so ugrabitelji Aramburuja umorili.) V skrbeh za Aramburuja je mornarica, predvsem na pobudo poveljnika mornarice in voditelja tri-umvirata oziroma junte, admirala Pedra Gnavija, začela Ongania preiskavo na lastno pest. Predsednik Ongnia ni samo postrani gledal to početje, ampak je v javnem razglasu celo označil preiskavo kot kršitev avtoritete predsednika republike. V ponedeljek, 8. junija, bi ae moral Ongania sestati z admirali. Prej se je že sestal s predstavniki' kopenske armade in letalstva. Toda admiral Pedro Gnavi, voditelj junte, v kateri sta še armad-m general Lanusse in letalski poveljnik Rey, je poklical predsednika »k sebi, da bi proučila nastali položaj«. V resnici se je vojaška jun-ta že takrat odločila, da bo »torpedirala« Onganio, ker Ji očitno več ne ustreza, če-štiri leta, nekaj mesecev dlje kot demokratično izvoljeni predsednik Frondizi. Orga-nia je imel spartanske navade in avtoritarno miselnost ter se je trudil, da bi preprečil državne udare in vojaške posege v. vladanju, ker bi bilo to naperjeno proti njemu, prav ga je sama z državnim udarom leta 1966 postavila na oblast in odstavila zakonito izvoljenega predsednika Illio. Od strmoglavljenoga Juana Perona leta 1955 je general Ongania še najdlje vladal —■ Vendar mu je to spodletelo. Mladina — kovačnica prijateljstva Pogovor z nadžupanom gospodom Franzem Prechtlom med Kranjskim tednom v zahodnonemškem mestu Amberg »Na mladih se kuje prijateljstvo in brišejo meje. Ta proces je vztrajen in nezadržen, čeprav so še države in vodstva, ki tega ne vidijo,« je med Kranjskim tednom v Ambergu, ki je trajal od 23. do 30. maja in na katerem so razstavljala nekatera gorenjska in druga podjetja, dejal nadžupan Amberga g. Franz Prechtl. Znano je, da Kranj že precej časa prijateljsko sodeluje s tem zahod-nonemškim mestom. Ob tej priliki smo nadžupan a Amberga zaprosili za pogovor. »Gospod nadžupan, kakšne so po vašem mnenju možnosti za nadaljnje sodelovanje med obema mestoma?« »Mislim, da smo v teh dneh lahko vsi skupaj ugotovili, da je dosedanje sodelovanje preseglo okvir predstavniških srečanj. Srečali so se foto-amaterji, plavalci, folklorni skupini in kar jc najpomembneje: navezali smo prve gospodarske stike. Mislim, da bo Gorenjski sejem tudi v prihodnje krepil tovrstno gospodarsko sodelovanje. Možnosti vsekakor so. Zelo pa bi bil vesel, če bi nam uspelo vzpostaviti tesnejše sodelovanje tudi med mladino; morda na začetku z dopisovanjem. Prav tako bi bila dobrodošla različna športna srečanja in izmenjave, da ne govorim o turizmu, trgovini, kulturnem sodelovanju itd. Naši turistični delavci bi radi navezali stike s turističnimi delavci v Kranju in na Gorenjskem. Na gospodarskem področju pa bi lahko izmenjali vrsto izdelkov. Za nas so zanimivi vaši tekstilni in drugi izdelki, prav gotovo pa bi tudi v Kranju radi posegli po našem steklu in drugem.« »AH Amberg sodeluje še s katerimi mesti?« »Mi se nikdar nismo zapirali v mestne ali kakršne Jcoli drugačne meje. Se posebno veseli in ponosni smo, da smo prvo zahod non&mško mesto, ki je navezalo prijateljske stike z jugoslovanskim mestom. Sicer pa menim, da takšno sodelovanje lahko veliko pripomore tudi k prijateljskim oziroma boljšim odnosom med posameznimi državami. Amberg že dvanajst let sodeluje in je pobraten s francoskim mestom Perigueux. ki leži 120 kilometrov vzhodno od Baurdauxa. Prav sedaj se tudi pripravljamo na vzpostavitev tesnejših stikov z mestom Sterzing — Vipiteno, ki leži v Južni Tirolski v Italiji. V prihodnje pa bi se želeli povezati tudi z delom mesta Prage v Češkoslovaški. Pričakovali smo že prva srečanja, vendar pa se je prav v zadnjem času vse skupaj malo zakasnilo. Skratka vsi prebivalci Amberga si prizadevamo, da bi s takšnim sodelovanjem, kot ga imamo s Kranjem in še z nekaterimi drugimi mesti, prispevali k miru v svetu.« A. žalar Odmevi na izlet naročnikov Cenjeni! Uredništvu in upravi časopisa Glas se izžrebanci • izletniki iskreno zahvaljujemo. Hvaležni smo vam za darila in presenečenja, s katerimi ste nam postregli. Jesenskim izžrebancem želimo prav tako veselo potovanje, podjetju pa obilo uspehov pri delu ter čim več novih naročnikov. Srečni izžrebanci Prebral sem reportažo o izletu Glasovih naročnikov. Harmonikar Grča, večni muzikant, naj bi vseeno nekoliko preračunal, preden se je pohvalil, da je igral na kakih 4000 vesel{cah. Četudi vleče meh že 30 let (vmes je bila še vojna!), bi moral potemtakem igrati vsako leto na približno 135 veselicah. Leto pa ima samo 52 tednov in veselice so navadno ob sobotah in nedeljah. Povrhu je treba odšteti 300 dni, ki jih je preživel na ohcetih. Številka 4000 je torej povsem neverjetna. Z. Novak, Tržič Morda imate prav, tovariš Novak, vendar utegne biti vaš račun napačen. Grča igra že 32 let. Tudi med vojno, kot član kraljevskega vojnega letalstva Velike Britanije (RAF), ni odložil harmonike, ampak je zabaval kolege, željne razvedrila. In letalci najbrž niso čakali do sobote, temveč so priredili zabavo kadarkoli in kjerkoli se jim je ponudila priložnost. Čeprav so bile te zabave bržkone malce drugačne od veselic, kakršne imamo pri nas (vsaj 500 ljudi, petje, pitje, pretepi, razbiti nosovi in podobne folklorne značilnosti), jih vseeno lahko štejemo zraven. Razen tega pa, kdo vam je.rekel, da se ljudje veselijo le konec tedna? Pozabljate na državne, občinske, vaške, sindikalne, cerkvene in druge praznike, ki so lahko tudi kak drug dan. Slak i so mi nekoč zaupali, da bi, če bi fizično zmogli, igrali na 12 do 16 rajanjih mesečno. No, kljub vsemu dopuščam možnost, da je Grča razveseljeval ljudi samo na 3999 veselicah. Ste zadovoljni? Pa brez zamere! I. Guzelj ker se je ves čas vladanja opiral le na armado in še v njej je moral izigravati posamezne interesne skupine, če je hotel vladati. Takoj po prevzetju oblasti 28. junija 1966 je razpustil parlament in politične stranke ter grobo nastopil proti stavkajočim delavcem in proti študentom, ki so demonstrirali. Vendar je znal tako spretno razglašati napredna gesla in v malem popuščati, da ga celo politični nasprotniki niso mogli napadati kot tirana, ki hlepi po oblasti. Ongania je trdo vzel v roke vajeti gospodarstva in nekoliko saniral finančni položaj Argentine. Ceno za to pa so plačali revni sloji v državi. Zdaj se argentinska vojaška junta ozira po novem predsedniku. Slišati je celo govorice, da je spet pripravljena poskusiti z »demokracijo«, to je z volitvami. Toda nihče v Latinski Ameriki in še posebej v Argentini si ne dela praznih upov: generali ostanejo slej ko prej gospodarji v deželi. Včasih jim prlja, da stojijo nekoliko bolj v ozadju. Toda kadar je treba, stopijo v ospredje in diktirajo politiki svoja pravila igre. Bilanca šestdnevnih spopadov med palestinskimi komandosi in enotami jordanske armade v glavnem mestu Amanu je zelo krvava^Po nekaterih poročilih — poročanje je pomanjkljivo, ker so zveze med Amanom in zunanjim svetom še vedno zelo slabe — je padlo v bojih sto oseb, najmanj 400 pa je bilo ranjenih. Poročajo tudi, da so ulice v Amanu še vedno prazne, da primanjkuje elektrike, hrane in vode, da mnogi ranjenci umirajo zaradi pomanjkanja krvne plazme ln da je v državi zelo negotov položaj. Nihče ne ve natanko, kako so se začeli boji in kdo je prvi začel. Znano je, da so jordanske enote celo s topovi obstreljevale grič Husein, kjer so poveljstva palestinskih ko-mandosov. Baje je bil v smrtni nevarnosti celo jordanski kralj Husein, ki je moral zdaj na pritisk Palestincev odsloviti poveljnika jordanske armade in poveljnika tankovske divizije, čeprav sta njegova sorodnika. Husein se je dolgo upiral temu, a je moral naposled popustiti. To gotovo ne bo všeč tistim, ki vidijo v palestincih nevarnost za obstoj Jordanije. Za to čakajo to hudo preizkušeno deželo novi in morda še hujši nemiri. vabi na 3-dnevno potovanje na Grossgfockner m Safeburg z ogledom rudnikov soli m največje ledene jame na svetu; za presenečenje bo poskrbela veletrgovina Živila Kranj; odhod 3. julija 6-dnevno potovanje po Švici z ogledom Innsbrucka, Lichtensteina, Zuricha, Luzerna, Berna, Interlakna, St. Gottharda in Milana; odhod 17. julija 10-dnevno potovanje Po sledeh zgodovine. v Pariz hn po dolini Loire; odhod 22. avgusta enodnevni iziet na Gro:;srr?ockner; ouhou 2BL julija Inrormaci/e dobite v turističnih poslovalnicah Transturista v škofj» Loki, Radovljici, na Bledu, v Bohinju in v Ljubljani, Suh i če va 1 [fLS 19. januarja 1945. leta se je v Celovcu začel sodni proces proti skupini Slovencev, ki so na Koroškem delali pri razvoju osvobodilne fronte. Sodilo jim je pokrajinsko vojaško sodišče iz Gradca. Deset obtožencev je bilo obsojenih na smrt, več pa na dosmrtno ječo. Devet zapornikov je bilo obsojenih na smrt na giljotini, eden pa na smrt z ustrelitvijo; le-ta je bil nemški vojaški dezerter. Na smrt so bili obsojeni dr. Danica Bem, Jože Avsenek iz Tržiča, Anton Sušu s Koroške, dr. Cundrič iz Gorij, Franc Debelak iz Begunj in Jože Jakopič iz Gorij. Mar-tinkov z Bleda in CundriČeva žena pa sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Med sojenjem je bik> v sodni dvorani veliko nacistov, ki so pljuvali na obtožence in kričali »svinje«, »banditi«, »slovenski psi«, »fuj« ipd., ob izreku smrtnih kazni pa so navdušeno ploskali. Sodišče je določilo, da se smrtna kazen izvede 19. marca 1945. leta. Giljotina je francoski »izum«. V Franciji so jo uvedli 1792. leta na predlog dr. Guillotina in je zato priprava dobila po njem ime. Francozi so izdelali posebno pripravo za obglavljanje, medtem ko so nacisti giljotino spremenili v navadno klavnico za ljudi. Obtoženec je položil glavo na tnalo, rabelj pa je zamahnil s sekiro z velikim rezilom. Tako so ob-glavili veliko zavednih koroških Slovencev. Jože Jakopič iz Gorij, upokojenec železarne, je 1941. leta sodeloval v splošni vstaji v Bohinju. Po vstaji so se začele množične aretacije. 24. decembra 1941. leta so gestapovci v Gorjah aretirali 36 mož in fantov. V Begunjah so jih zasliševali, kdo je vodil vstajo, kdo je nosil orožje, kdo je bil v zasedi pri Nomnju itn. »Nisem priznal, da sem nosil puško,« se spominja Jože Jakopič. »Bil sem tako pretepen, da sem po vseh štirih prilezel nazaj v sobo. Pokojni Janez žvan se je zjokal, ko je videl, kako so me pretepli.« Iz begunjskih zaporov so Jakopiča poslali v kazensko taborišče v Innsbruck. Doma je ostala žena Marija s triletnim sinom Jankom \n šestletnim Jožetom, 24. julija 1942. leta so iz Gorij izselili več družin, med njimi tudi Jakopičevo. Najprej so jih odpeljali v Šentvid, nato pa v Radzberg pri Munchnu. 1943. lota so Jakopiča poslali na delo v Celovec. Delal je v mehanični delavnici pri mojstru Novaku. Čeprav ni bil več zaprt, je bil še vedno pod policijskim nadzorstvom. Na prošnjo so tudi družino iz izseljenskega taborišča premestili v Celovec. Marija Jakopič se tistih Ani takole spominja: j Jože in Marija Jakopič iz Gorij. Jože je bil obsojen na smrt na giljotini. — Foto: J. Vidic Obsojeni na giljotino »Stanovali smo pri nekem kmetu v Seeboenu, to je okrog 5 km od Celovca. Mož je vsak dan hodil na delo v Celovec, jaz pa pomagala na, kmetiji. Takoj smo vzpostavili zvezo z OF. V Opferholzu, 15 minut hoda od Seebocha smo spoznali družino Cavs-nik, ki je sodelovala s partizani. Ona je bila vdova, imela je 20-letno hčerko Angelco in dva sina, stara 14 in 15 let. V okolici so bile partizanske enote. Spominjam se, da je bil partizan Tonček Drnovšek (ne vem, od kod je bil doma) v neki bitki ranjen. Ležal je skrit v skalah blizu Cavsnikove hiše, negovala pa ga je Cavsnikova Angelca. Jaz sem hodila k Cav-sniku kot da grem nabirat maline, mož pa je iz Celovca nosil obveze in zdravila. V tistih časih je veliko slovenskih fantov dezertiralo iz •nemške vojske in iskalo zveze s partizani na Koroškem. Mi smo tem fantom pomagali, da so dobili zveze. Tako je prišel k nam Jože Gluhar iz Gorij, mož pa ga je po zvezi poslal v partizansko enoto. Z možem sta sodelovala tudi Jože Avsenek iz Tržiča in Valerija Eichmeier, hčerka gostilničarja iz Vik-tringa pri Celovcu. Nekega dne oktobra 1944. leta so gestapovci v Valerij i nem stanovanju opravili preiskavo in pri tem našli pisma s podpisi moža in Avseneka. Moža so aretirali zvečer na cesti, ko je nekemu sodelavcu OF nesel pošto in literaturo. Menim, da nas je nekdo izdal.« SMRTNA OBSODBA Jože Jakopič pa je zgodbo nadaljeval: »V zaporu sem bil uklenjen z verigo za roke, na vsako nogo pa so mi privezali ve-I liko železno kroglo. Nekega j dne sem v hodniku srečal dr i Cundriča, ki je bil tudi obsojen na smrt na giljotini: njegova žena pa na dosmrtno ječo. Sodili so nas po skupinah. Z menoj sta bila na smrt obsojena še šušu in Jože Avsenek. Dva meseca sem bil v bunkerju zaprt skupaj s Francem Debelakom iz Begunj. Skupaj sva bila ukle-njena za roke. Niti ponoči nama jih niso sneli. Ležala sva na mrzlem betonu, imela pa sva vsak samo po eno odejo. V tistih mrzlih zimskih nočeh naju je zelo zeblo. Ce sva zaradi mraza dala uklonjene roke pod odejo, je takoj vstopil paznik in ukazal, da morava dati roke ven. Tistega trpljenja sploh ni mogoče opisati. Jaz sem bil obsojen na smrt na giljotini, on pa na smrt z ustrelitvijo. Dva meseca sva živela v obupnih razmerah. Tudi ob uživanju hrane nama niso sneli verig. Ker sva bila skupaj uklonjena za roke, je najprej eden nesel hrano v usta, nato pa drugi. Vsak košček kruha sva nesla v usta z vsemi štirimi rokami, saj drugače nisva mogla jesti. Kamor so šle moje roke, so morale njegove in obratno. Tudi na potrebo sva morala skupaj . .. Nekega dne aprila 1945. leta je paznik uradno sporočil Debelaku, da bo naslednjega dne zjutraj ustreljen. Zadnjo noč sploh nisva spala. Do jutra sva se pogovarjala. Tolažil sem ga, da bo on jutri prestal, mene pa čaka še hujša kazen, ker mi bodo odsekali glavo. Med zaporniki je bil tudi na smrt obsojeni duhovnik Nikola iz Hodeše pri Celovcu. Župnik ni bil zvezan in je v zaporu lahko opravljal svojo službo. Zaprt je bil zato, ker so bili v njegovem župnišču večkrat partizani. Zadnjo noč je prišel v najino celico. Debelaku je dal svinčnik in papir, da je le-ta lahko napisal poslovilno pismo, ki ga je po vojni moja žena odnesla Debelakovi mami v Begunje.« POSLOVILNO PISMO V Begunjah sem obiskal Cirila, brata Franca Debelaka. Pokazal mi je bratovo i">o-slovilno pismo, ki ga v celoti objavljam: Dragi domači!!! Celovec 13. april 1945 Pišem Vam zadnjič, ne ustrašite se, grem v smrt. Bodite zdravi in spominjajte se me v molitvi. Nič niso prošnje pomagale, prišlo je potrjeno in danes ob pol sedmih bom ustreljen (po tem podatku se vidi, da je pismo pisal po polnoči; I opomba J. V.). Nisem noben zločinec pa moram umreti. Vse pustim najlepše pozdravit in to zadnjikrat. Dobimo se na drugem svetu, eni malo prej, drugI pozneje. Spo> vedal sem se tako bom po krščansko umrl. Nisem tega pričakoval. Vojska je ta nesrečna zver. ki nas spravlja pod zemljo. Dobro se zadržite, ne smete si preveč gnati k srcu. Jaz bom tudi kmalu prestal. Se enkrat Vas prosim, spominjajte se me. Pozdravite mi vse. Ni mi namenjeno živeti. Pozdravljam Vas zadnjikrat. Vaš lin Franc« Franc Debelak je bil roien 1916. leta na Zgoši pri Begunjah. Njegov oče je bil krojač. Franc je bil mesar v Tržiču in je tu tudi stanoval. Od januarja do aprila 1944. lota je bil v nemški Vojski, nato pa je dezertiral in se priključil partizanom v Dragi. Nekaj časa je bil pri varnostno obveščevalni službi skupaj 7. bratom Cirilom, komandir VOS v Dragi pa je bil Jože Pintar iz Breznice. Pozneje je bil Franc premeščen v neko enoto pod Stor-žič. Ni točno znano, kako so ga Nemci ujeli. Njegov brat Ciril pravi, da je bil žrtev provokacije. Menda ga je neki partizan povabil na svoj dom v Goričane ]">ri Golniku. Francu je dejal, naj ga počaka na skednju, ker mu ho tja prinesel hrano. V resnici pa je tisti partizan pobegnil k belogardistom, spotoma pa je v vas spravil še Franca, da so ga z lahkoto ujeli. Ce je komu od bralcev Glasa zadeva znana, naj to sporoči na uredništvo Glasa. Obsojenci, ki so bili obsojeni na giljotino, so imeli srečo. Sodišče jc izvršitev sodbe odlašalo vse do osvoboditve. Dr. Danica Bem je zdravnea v Ljubljani, dr. Cundrič zdravi bolnike v Mariboru, Jože Jakopič kmetuje v Gorjah, za druge obsojence pa mi ni znano, kje so jn kako živijo. Tudi njih prosim za naslov, ker bi rad zbral o teh dogodkih še več podatkov. J. Vidic Kako si čuden! Menda nisi pričakoval, da bom že oblečena? .1 ,.t , i-r-A .111 , t JL Vse kaže, da bo tvoj oče spet odšel na dolgo službeno potovanje... — Dragi, opogumi me, da stopim takale na cestot — S to pištolo že ne boš nič opravil, prava je v predalu zgoraj! Pra p rotil i k — dober graničar Preden je oblekel vojaško suknjo je bil Rudolf Praprot-nik zaposlen kot prodajalec na Brezjah pri Radovljici, čeprav je odličen smučar, je postal graničar v ravnini. »Na naboru so me vprašali, kam bi rad šel. Odgovoril sem, da za graničarja,« pripoveduje Rudi, »in želja se mi je uresničila.« Že na tečaju za graničarje je bil Rudi eden najboljših učencev. Dodelili so ga enoti, ki ji poveljuje major Raden-ko Marinkovič. Tako je Rudi postal čuvar meje in je že več kot leto dni eden najboljših vojakov v karavli. Dobro obvlada obvezne vaje, je discipliniran in vesten pri čuvanju karavlskega rajona, poleg tega pa je že dalj časa tudi kuhar. »Prav njemu in njegovi dobri hrani se imamo zahvaliti za odlično kondicijo,« pravijo njegovi tovariši Mirko Niko-lič, Munir Algič in Dragiša Petrovič. Rudi je odličen športnik, še bolje pa ga v karavli poznajo po njegovem smislu za šalo in smeh. Pred kratkim je bil na rednem dopustu v domačem kraju, kjer ga sedaj čaka mlada žena. Za svoje vojaške uspehe ima Rudi več priznanj. Med njimi mu je najdražji komplet robčkov, ki mu jih je podarila šola iz Kraljeva kot najboljšemu graničarju. D. Kovačevič Trio sester Potočnik iz Tržiča. — Foto: F. Gogala Goriška brda v pesmi in plesu Vreme je bilo kislo. Sonce ni in ni hotelo pokukati izza oblakov na mravljišče in zadnje priprave na Dobrovem. Ljudi to ni motilo, prihajali so iz vseh krajev Slovenije, Italije in Avstrije. No končno je napočila deveta ura in z njo otvoritev razstave češenj in parade gasilskih enot goriške občine. Tudi sonce se je predramilo iz svojega sna in radovedno pokukalo. Organizator se je oddahnil in že smo ob odru, kjer nastopajo folklorne skupine iz raznih krajev. Ansambel Ka- ravanke iz Tržiča nas je popeljal s svojimi plesi širom po domovini, za prijetno vzdušje pa je poskrbel trio sestre Potočnik iz Tržiča. Za njimi pa so se zvrstili še folklorni ansambli iz Dobrne, Bohinja in Kamnika. Tako smo videli plese Gorenjske, Prekmurja in Srbije, itd. Prijetno nas je presenetil nastop furlanskega pevskega zbora iz Krmina, ki je zapel nekaj pesmi. In že se vrstijo vozovi s prikazom značilnih briških del v letnih časih. Prvi je pripeljal voz z napisom PRAZNIK ČEŠENJ ter napolnjen z velikimi simboličnimi češnjami. Za njimi cicibani in mladina ter goriške narodne noše. In ponovno vozovi. Škropljenje dreves in trt, košnja trave in sušenje, mlatiči, od grozdja do vina — prešanje, pretakanje skozi reta, lickanje koruze in dela v hiši — izdelovanje masla, kruha, polente in peka kruha. Zvrste se folklorne skupine in za konec še prikaz razvoja in prodaja briških češenj. Po končanem sprevodu sta zabavala množične obiskovalce ansambel Galeb ob sodelovanju zmagovalcev briškega festivala popevk 1970 in ansambel Rivali. F. Gogala Graničar in kuhar Praprotnik z desetarjem Zivoradom Rajl-čem. — Foto: D. Kovačevič GLAS * 13. STRAN Radio Poročila poslušajte vsak dan t* 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22, 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. url ter radijski dnevnik ob 9., 12., Č., 13., 17., 22., 23. in 1930. mm 20. JUNIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje pel strani do strani — 9.25 Polke in valčki /. domačimi ansambli — 950 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Zacvela je roža — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 -Pihalni orkester RTV Ljubljana — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Suita iz baleta Gajane. — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Igrajo majhni ansambli — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Večer z napovedovalcem Radom Ca-slom — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden DRUGI PROGRAM 14.05 Zabavni zvoki — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Z orkestrom Ronnie Aldrich — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe 18.40 Iz arhiva zabavne glas- Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Mbše Pijadc — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo be — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Prijeten večer ob popevkah m plesnih melodijah — 20.05 Svet in mi — 20.20 Zbor tridentinskih alpinistov — 20.45 Večer s har-fistko Stefico Žužek — 21.45 Operni koncert — 22.15 Povabilo na ples — 23.55 Iz slovenske poezije 21. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite to\r.ir;.ši — 10.25 Pesmi borbe im dela — 10.40 Pe* minut za EP — i0,45 Na-' ši poslušalci čestitajo in po-., zdravi jaijo — 12.00 Na d«ntaš-nj,; dan — 13.30 Nedcljs'ka reporta/a — 13.50 Z novimi ansambli domačih mapevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci — 14.30 Humoreske tega tedna — 14.50 Tipke im godala — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Zabavna radijska igra — 16.38 Melodirje in ritmi — 17.05 Nedcijsiko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Igramo za ples — 23.05 Literarni nokturno — 23-15 Jazz za vse. DRUGI PROGRAM 9.35 Glasbena srečanja — 1135 Svetovna reportaža — 1130 Nedeljski simfonični koncert — 1335 Popevke za prijetno popoddne — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Sem in tja po Meh*ki — 17.00 Plesni zvoki — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Popevke za vas — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Z orkestrom Ln zborom Horst Jan-kowski — 20.05 športni dogodki dneva — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Koncertna glasba v ritmih XX. stoletja — 21.45 Jazz do 22.00 — 22.00 Večen pri' slovenskih skladateljih — 2335 Iz slovanske poezije. 22. JUNIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Dvajset minut z orkestrom Honry Mancini — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dam — 12.10 Rapsodija v A-duru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Operetne melodije — 1435- Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 S koncertnim orkestrom Carmen Dragon — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno po- poldne — 1800 Aktualnosti doma in v svetit — 18.15 Signali — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Beg iz saraja — opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.40 Za ples igra orkester Jackie Gleason. DRUGI PROGRAM 14.05 Majhnr ansambli — vedri ritmi — 14.30 Popevke z angleškega otroka — 15.00 Z orkestrom Bela Sainders — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z revijskim orkestrom Manfred Minnich — 18.00 Vaši pevci vase melodije — 18.40 Z orkestrom Antonv Wood — 19.05 Ponedeljkova glasbeina skrinja — 20.05 Sonata za klavir v C-duru — 2030 Pota našega gospodarstva — 20.40 Planeti — simfonična pesnitev — 21.45 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Recital violončelista Rostropoviča — 23.55 Iz slovenske poezije. TOREK 23. JUNIJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 Narodne pesmi v priredbah — 9.45 S Pihalnim orkestrom Irske garde — 10.15 Pri vas doma — 11-00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Slovenske pesmi za glas in klavir — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 S koncertnim orkestrom Bavarskega radia — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladinska instrumentalna glasba — 14.25 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 14.40 Lepe melodije — 15.40 Nekaj arij iz opere Carmen — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma ki v svetu — 18.15 V torek nasvidemje —- 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Pro dajailna melodij — 20.30 Radijska igra — 2130 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Za ples igra orkester Ray Anthor,y. DRUGI PROGKAM 14.05 Melodije s pop ansambli — 14.30 S popevkami po svetu — 15.00 Jaarz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Heinz Kiesshng — 18.00 Vrtiljah s popevkami — 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Simfonija št. 9 — 21.00 V korak s časom — 21.10 Med novejšimi slovenskimi samospevi — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje mod seboj — 22.25 Iz manj znane operne literature — 23.00 Obraza *z sodobne srbske simfonične glasbe — 23.55 Iz slovenske poeziije. * mm 24. JUNIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Ansambli — 9.45 Skladatelji mladini — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva dueta iz opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S koncertnim orkestrom Hans Carste — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital pianistke Gite MaHvjovc — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz zakladnice orkestralne glasbe — 18.45 Po galerijah in muzejih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra slovenske filharmonije — 21.25 Melo dije za vas — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studiov radia Ljubljana, Zagreb, Beograd. DRUGI PROGRAM 14.05 Majhni ansambli v plesnih ritmih — 14.30 Priljubljene popevke — 15.00 Z orkestrom Leroy Anderson — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Melodije z orkestrom Jackie Gleason — 18.00 Vaši pevci iz preteklosti — 18.40 Orkester Jackc VVoife igra za ples —i 19.00 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 2030 Na mednarodnih križpotijih — 20.40 Majhen večerni koncert -— 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive mish' — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije. ČETRTČR 25. JUNIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje t od strani do strani - 9.25 S j pihalno godbo RTV Ljbljana I — 9.45 Filmske melodije — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Simfonreta — 12.30 Kme.Ujs.ki nasveti — 12.40 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem mladih grl — 1435 Iz repertoarja orkestra Andre Kostatanetz — 15.40 Skladbe sodobnih slovenskih skladateljev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 Zabavni zbor Norman Luboff — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom The Shaclows — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Leopoldom Suhadolčanom — 21.40 Glasbeni nokturno —• 22.15 Glasbeni večer z Arnol-dom Schonbergom — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Lahko noč s plesnim orkestrom RTV Ljubljana. ,. DRUGI PROGRAM 14.05 Od popevke do popevke — 15.00 V ritmu današnjiih dm — 16.40 Sestanek ob ju-ke-boxu — 17.35 Lahka glasba za razvedrilo — tS.OO Sem iin tija po Pari/u — 18.40 Z revijskimi orkestri — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Fantastična simfonija j— 21.00 Naš intervju — 21.10 Suita za čembalo — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Odlomki iz hrvaških oper — 23.00 Zagrebški solisti in A nit on i o Janig-ro — 23.55 Iz slovenske poezije. PETEK 26. JUNIJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Narodne pesmi iz Slovaške — 10.15 Pri vas doma — 1!00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sklepni prizor glasbene drame Vai-kira — 12 30 Kmetijski nasveti — 12 40 Cez polja in potoke — 1; -0 Priporočajo vam — 14.10 Operetne uverture — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 16.00 Vsak (.lan za vas — 17.10 Človek in zdravje -- 17.20 Koncert pa željah poslušalcev — \8J09 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa —.19.00 Lahko noč, otroci - 20.00 Poje zbor RTV Sarajevo — 2030 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede ai zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo. DRUGI PROGRAM 14.05 Revija zabavne glasbe — 15.00 Se vedno jim Ji prisluhnemo — 16.40 Po ne ob sprejemnikih — 5 Ples z majhnimi ansuinh -18.00 Popevke evrop?k i žal — 18.40 Melodije za ">z-položonje — 19.00 Od m i gora — 19.20 Igramo za KM — 20.05 Radijska igra — 20 46 Klavirski trio v a-moki — 21.45 Z miinehenskih K > i-certnih odrov — 23.20 Kvintet za klarinet in godalni kvartet — 23.55 Iz slovenske poezije. Za večjo prometno varnost -i Televizija SOBOTA 20. JUNIJA 17.40 Obzornik — 17.45 Po domače s Henčkovi.m ansamblom — 18.15 Mozaik — 18.20 Pepelka — 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak _ 20.00 T V dnevnik — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana; — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.15 3-2-1 — 21.20 Skrivnosti morja — 21.45 Močnejše od življenja _ serij siki film ... TV kažipot — 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.50 Svetovno prvenstvo v nogometu v Mehiki (Mondovizija) — 23.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 23.55 Nadaljevanje nogometnega prenosa (Mondovizija) — Drugi spored: 17.20 Poročila — 17.30 Kronika — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.20 Pepetka (RTV Ljubljana) — 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana). NEDELJA 21. JUNIJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Pet minut po domače — 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.40 T V kažipot (RTV Ljubljana) — 12.00 Jugoslavija, dober dan (RTV Zagreb) — 15.25 Nove melodije — 16.10 Lolfita — angleški film — 18.35 Cikcak (RTV Ljubljana) — 18.50 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki (Mondovizija) — 19.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 1955 Nadaljevanje nogometnega prvenstva (Mondovizija) — 20.45 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.15 3-2-1 (RTV LJubljana) — 22.50 TV dnevnik (RTV Beograd) Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV. PONEDELJEK 22. JUNIJA ( 17.00 Motorne dirke v škof-ji Loki (RTV Ljubljana) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Lutkovna oddaja (RTV Zagreb) — 18.15 obzornik — 18.30 Po sledeh napredka — 19.00 Mo- zaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Diapazou (RTV Beograd) — 19.50 Cikeak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Auvcrdinanski senatorji — TV drama — 21.15 Človek s kamero — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja — 17.50 Lutke — 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 19.05 DiApazon (RTV Beograd) — 19.50 T V prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV. TOREK 23. JUNIJA 17.45 Jure slon — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Top-pops — 19.00 Mozaik — 19.05 Telesna rekreacija — 19.25 Ali je leva roka enakovredna desni — 19.30 Pripravimo si zbirko — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Gospe in gospodje — italijanski fillm — 22.35 Orkester RTV Francije ... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1720 Poročila — 17.30 Kronika — 17.45 Propagandna oddaja — 17.50 Risanka — 19.05 Mali svet — 18.30 Oddaja o prometu — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta — 19.30 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. SREDA 24. JUNIJA 17.15 Madžarski TV pregled — 17.50 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Obzornik — 18.35 Obrežje — 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.01 Glasbena oddaja (RTV Sarajevo) — 19.20 Kaleidoskop — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Zenova izpoved — TV drama — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila — 17.30 Kronika — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.40 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Reportaža — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Sarajevo) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Sarajevo) — 19.50 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV. ČETRTEK 25. JUNIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Značkarjd v Kotlah — 18.15 Obzornik — 18.30 Risanke in še kaj — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 1920 Melodije iz Brašova — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 — 20.35 Mali oglasi — 21.20 Diagonale — 22.00 Marin i x — serijski film — 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila — 17.30 Kronika — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Tehnični nasveti (RTV Zagreb) — 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. PETEK 26. JUNIJA 16.45 Madžarska TV pregled (RTV Beograd) — 17.35 i Obzornik (RTV Ljubljana) — j 17.50 Otvoritev festivalaotro-; ka v Šibeniku (RTV Zagreb) — 19.00 Mozaik — 19.05 V središču pozornosti — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Vohun in njegov dvojnik — fillm — 22.05 Malo jaz, malo ti — 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila — 17.30 Kronika — 17.45 Propagandna oddaja — 17.50 Otvoritev festivala otroka v Šibeniku (RTV Zagreb) — 19.00 Propagandna oddaja — 19.05 Znanost (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske T V. Tržni pregled v Kranju Solata 4 do 5 din, špinača 6 do 7 din, korenček 3 do 4 din, slive 3,50 do 4 din, jabolka 1,20 do 1,50 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, česen 12 do 15 din, čebula 3 do 4 din, fižol 4 do 5 din, pesa 3,50 do 4 din, kaša 4 din, ajdova moka 4 do 5 din, koruzna moka 3 din, surovo maslo 15 do 18 din, smetana 10 din, orehi 24 din, klobase 5 do 6 din, sir skuta 4,50 do 5 din, zelje v glavah 3 do 4 din, češnje 5 do 6 din, jagode 7 do 8 din, breskve 8 din, koleraba 3,50 do 4 din za kg; jajčka 0,50 do 0,60 din. Prijateljem vaterpola! Izšla je naša prva brošura, ki vam je na voljo v poslovalnici Kompasa, v recepciji hotela Evropa, pri blagajni letnega kopališča in v kiosku pred sodiščem v Kranju. V njej boste našli: kratko zgodovino plavanja in vaterpola v Kranju, slike naših nasprotnikov v I. zvezni ligi, razpored tekem I. zvezne vaterpolske lige, pravila vaterpolske igre, razna obvestila in reklame. Za nakup se priporočajo vaterpolisti PK Triglav Danes še nadaljujemo s poglavjem o tovoru na vozilu. Ce sega tovor na tovornem motornem ali priklopnem vozilu več kot 1 m čez najbolj oddaljeno točko na zadnji strani vozila, mora biti označen s kvadratno tablo 50 krat 50 cm, pobarvano s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odsevajo svetolobo. Najvišja točka te table ne sme biti več ko 1,60 m, najnižja pa ne manj kot 0,40 m oddaljena od površine vozišča. Ce sega tovor na kakšnem drugem vozilu več kot 1 m čez najbolj oddaljeno točko na zadnji strani vozila, mora biti označen z rdečo tkanino. Tovor na motornem vozilu, ki je več kot 0,40 m oddaljen od zunanjega roba sprednje ali zadnje luči za označevanje vozila, mora biti ponoči zaznamovan z lučmi ali odsevajočimi snovmi. Te luči ali snovi morajo biti na sprednjem delu vozila bele barve in vidne za udeležence v prometu, ki prihajajo nasproti, na zadnjem delu vozila pa rdeče barve in vidne za udeleženec v prometu, ki vozijo za vozilom. Kadar segajo na motornem vozilu vgrajene naprave več kot 2 metra čez najbolj oddaljeno točko na sprednji ali zadnji strani vozila (pri dvigalih, žerjavih, itd.), mora biti na takih napravah s sprednje in zadnje strani in najmanj z vsake bočne strani po ena tabla velikosti 50 krat 50 cm, pobarvana izmenoma s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odsevajo svetlobo. Te table ne smejo biti oddaljene več kot 60 cm od najbolj izpostavljene točke na napravah z njihove sprednje oziroma zadnje strani, od površine vozišča pa ne smejo biti oddaljene več kot 2,60 m in ne manj kot 0,40 m. Vozniki motornih vozil Poglejte, če je vaše vozniško dovoljenje še veljavno! Eno leto po preteku veljavnosti upravni organ vozniško dovoljenje razveljavi. Lastniki motornih vozil I Ali je vašo prometno dovoljenje še veljavno? Za podaljšanje veljavnosti registracije je treba zaprositi preden poteče rok veljavnosti prometnega dovoljenja. Športne prireditve I (v primeru slabega vremena I na zimskem kopališču). SOBOTA Bled — Ob 15. uri pričetek mednarodne regate (predtek-movanja). . > Škofja Loka — Ob 15. uri uradni trening mednarodnih j motociklističnih dirk za Nagrado Jugoslavije — Loka 70. I Ob 18. url na košarkarskem igrišču v Puštalu tekma ženske SKL Kroj : Litija. Ob 19.30 tekma moške SKL j Kroj : Rudar. Jesenice — Ob 18. uri na košarkarskem igrišču tekma ženske SKL Jesenice : Ilirija. Ob 19.30 tekma moške SKL Jesenice : Elektra. Kranj — Ob 16. url rokometni turnir , v počastitev krajevnega praznika Straži-šče. Ob 19.30 prijateljska vaterpolska tekma Triglav : Primorje na letnem kopališču NEDELJA ~* Kranj — Ob 10.30 na stadionu Stanka Mlakarja nogometna tekma zadnjega kola ZNCL Triglav : LTH. škofja Loka — Ob 15. url tradicionalne mednarodne motociklistične dirke? za nagrado Jugoslavije — Loka 70. Bled — Ob 15. uri nadaljevanje mednarodne regate (finale). Rokomet: Pari drugega kola za rokometni pokal: Križe B : Kranj B, Križe A : Radovljica, Veterani : Tržič B, Žabnica A : Duplje. -dh Rešitev nagradne križanke 1. LOTRIČ, 7. RODINE, 13. ADRESA, 14. ERUDIT, 15. SRA-KA, 16. OBARICA, 17. TAKE, 18. TRUD, 19. LAN, 20. TRIGLAV, 23. OLE, 26. ANAA, 27. LASO, 3L KALININ, 33. BOREC, 34. OPANEK, 35. NOGAČE, 36. LENORA, 37. PRELAT. Rešitve nam je poslalo 70 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado 30 din prejme PEČJAK BREDA, Kranj, Kidričeva 24, 2. nagrado 20 din PETRA BENCINA, Kranj, Prešernova 19, 3. nagrado i0 din pa IVO TRILAR, Radovljica, Cankarjeva 12. Nagrade vam bomo poslali po Pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. vas pri Kranju, kjer je nekdaj tudi »cvetelo« sitarstvo, 7. omenitev, 12. pripadnik politične struje bivšega predsednika v Franciji, 14. lavina, 15. nemški predlog, 16. visoko molekularni ogljikov hidrat, 18. veznik, 19. skala, 21. nekdanja kratica naše oblasti, 22. lani umrli predsednik Izraela (Levy), 24. zaliv v severni Afriki, 26. začetnik dinastije Arsakidov v nekdanji Parti, 27. vnetje sluznice, 28. mo-stiček, 29. pleme, 31. pripadnik Starih Slovanov, 32. star izraz za poljedelca, 35. osebni zaimek, 36. domača tovorna žival, 38. tožilnik, četrti sklon, 40. rakasto obolenje, 41 mestece pri Zidanem mostu s tovarno papirja. 1 2 3 5 6 7 8 3 10 U 12 " IJ 1-ko je umrljivost med kadilci o>'gar, ki je na splošno nižja kakor med kadilci cigaret, odvisna predvsem od količine tobakovega dima, ki ga kdo vdihava. Umrljivost med kadilci cigar, ki močno inha-lirajo, je za 50 odstotkov viš- ja kakor pri kadilcih, ki ne rnhalira jo. Med kadilci, ki so v»pustili kajenje, je umrljivost ni'ja kakor pri tistih, ki kadijo še~ naprej. Pri bivših kadilcih je umrljivost tem manjša, čim prej so prenehali kaditi. Zato za opustitev kajenja ni n.»koH prepozno! Vse raziskave se strinjajo s tem, da gre umrljivostni presežek kadilcev v primeri z nekadilci pretežno na račun skleroze srčnih koronarnih arterij in njenih posledic. Te posledice so v glavnem v odmiranju kakega večjega aH manjšega dela srčne mišice, in to zaradi nezadostne prekrvitve (srčni infarkt). Ce je ta del ustrezno velik, v hipu nastopi smrt. Na drugem mestu med vzroki povečane umrljivosti kadilcev je pljučni rak. V obeh primerih pa je stopnja umrljivosti odvisna od konzuina cigaret. Nadaljnji vzroki smrti so vnetna jn degenerativna obolenja pljuč, kot so bronhitis in cmtizem (napihnjena pljuča), to je degenerativno obolenje pljuč, ki okvarja pljučne mešičke. Nadaljnja, prav tako med kadilci pogostejša obolenja so: razna obolenja ožilja, rak v grlu, v ustni duplini, žrelu in požiralniku, na črevesju, razjede želodca in dvanajstemika itd. Izračunali so, da si strastni kadilci prikrajšajo poprečno za 9 let življenja. Po tem računu, ki pomeni seveda samo statistično poprečje, ne pa absolutno veljavne vrednosti, človeka vsaka cigareta prikrajša za četrt ure življenja. V PREMISLEK KADILCEM! V ISTI SAPI, KO SE BORIJO ZA VEČJI LETNI ODMOR IN PROSTE DNEVE, KI NAJ JIH OKREPIJO IN JIM PODALJŠAJO ŽIVLJENJE — SI BREZ ČUTA ODGOVORNOSTI SAMI KRAJŠAJO ŽIVLJENJE. Najboljši učenci občinske Dolgoletna tradicija je že, da ob zaključku šolskega leta predsednik občinske skupščine Tržič sprejme najboljše učence z vseh šol v občini, se pogovori o njihovih uspehih in jih za njihovo prizadevnost nagradi s knjigami. Letos je bil ta sprejem v sredo. Nanj je bilo povabljenih 20 osnovnošolcev z osnovnih šol heroja Bračiča. heroja Grajzerja in osnovne šole pri predsedniku skupščine Križe ter s posebne šole. V sproščenem razgovoru so učenci seznanili predsednika s svojim delom, njegove spodbudne besede pa so si zapisali v srce. Sicer pa vse kaže, da je Je-tos učni uspeh na tržiških šolah precej boljši od prejšnjih let. Ker še nimamo dokončnih podatkov, bomo o njem spregovorili prihodnjič. — ok »Tržiške navade« Petkov vcsolii večer pod naslovom »Tržiške navade« nam vzbuja rahlo upanje, da se bo kulturno-zabarvno življenje v Tržiču spet oživelo. Ta večer je pripravila mladina tovarne Peko pod vodstvom prof. Milana Batbte in Darce Meglic. Possme/.nc točke programa so navdušile, l v celoti pa se žal pozna, da je biila prekinitev desetih let predolga in je pustila svoje postcdri.ee. Ker obljubljajo, da bo prireditev vsakoletna, jo samo pozdravljamo, prepričani, da se bo povzpela vsaj na nekdanji nivo. — ok izleti v našo kttHurno išt&r&rno m (Nadaljevanja) Še vedno si ogledujemo gorenjsko Breznico. kajti s to vasjo je povezanih toliko misli ne le zaradi slikarjev Janšev in pesnika Žemlje, pač pa tudi zaradi stvari, kakršne so: v župnijski pisarni hranijo rojstno knjigo, v kateri so vpisi o rojstvu Matije Copa, pesnika Prešerna ter vseh njegovih bratov in sestra, na vaškem pokopališču spe Ribiči — toda le pesnikove sestre Mine rod, kajti vsi drugi iz njene hiše so našli svoj mir daleč od doma: mati Prešernova v daljnem Koroškem šentrupertu, oče šimen na Skaručni pod . šmarno goro, brat Jurij v Ovčji vesi pod Višarjami, sestri Neža in Katarina na Blejski Dobravi, sestra Lenka v Ljubljani, pesnik sam pa v Kranju — tako je veter usode raztresel Ribičev rod na vse strani, bela golobica Brcznica ni znala priklicati otrok spet pod svoj krov... oko se nam bo ustavilo še ob nagrobniku staršev pisatelja Finžgarja pa tudi ob plošči z imenom Franca I Kržišnika, katerega je hudo- ! mušni Janko Mlakar predstavil Slovencem kar v več knjigah: Trebušnik (Kržišnik) na slovanskem jugu, Trebušni- f kova pot na Triglav in druge; j starejšemu rodu je bilo zato Kržišnikovo ime dobro znano in ljubo; na brezniškem pokopališču je tudi grob srbskega mladeniča, ki ga je doletela zagonetna smrt v bližnjih gorah, ko je kot revolucionar prinašal čez mejo literaturo, nevarno režimom stare Jugoslavije. LATINSKI NAPIS Že več rodov prešernoslov-cev vznemirja neznano avtorstvo latinskega- besedila na črni marmorni plošči, ki jc sedaj vzidana na steno v cerkveni notranjščini. Plošča je pravzaprav nagrobnik prvemu brezniškemu župniku Francu Saleziju Christianu, sinu slovečcga ljubljanskega zdravnika. Najbrž nam je prav Chri-stian dal Copa in Prešerna, kajti kot župnik je svetoval staršem, naj dajo dečka v šole. Vse kaže na to, da sta prve kali znanja prejela prav od Christiana. Ne bilo bi zato prav nič neverjetnega, da sta avtorja duhovitega in pesniškega napisa na župnikovero nagrobniku Matija Čop ali France Prešeren ali pa družno oba, ker je pač oba prevevala vdana hvaležnost do starega moža. Po tradiciji sta se Cop i in Prešeren prav pri Christi- 1 anu osebno spoznala in se [ duhovno zbližala. Pravda o avtorstvu napisa na Chrtstianovi plošci bržčas ne bo nikoli dognana. Pripisovati avtorstvo Christiano-vemu nasledniku puščobnemu nasledniku župniku Sokh ču ne gre. Duhovitost napisa in globina misli kaže na Prešerna. Trije motivi nas pri tej trditvi podpro: pesniku tako ljuba igra z imenom (spomnimo se podobnih: Kopitar — kopitar, Vecs — več, Levičnik — levičnik, Holzapfel — lesničnik, Slomšek — zlom-šek i. dr.), humanost (blag z ljudmi, potrpežljiv z grešniki) in prezir posvetnih časti in zemskih dobrin (prebe-rimo Glosol). Ker pa bo marsikateri radoznali popotnik »po Prešernovih stopinjah« postal pod to latinsko pisano ploščo, posredujemo dosloven prevod: Saleziju, po rodu in po duhu Kristijanu, notranje bistroumnemu kot orlu, odličnemu govorniku, zvestemu pastirju, z grešniki potrpežljivemu, voditelju sprva župnije Rodine, od leta 1783 do svoje smrti v starosti 74 let. — Čreda ljubljena, dasi so mu ponujali odličnejša mesta, mu je bila dražja. Glajšc bomo prebrali napis v prostem prevodu: Tu spi Salezt), po duhu in po rodu Kristijan. Orlovsko vase bis t r ogle d, sloveč govorec, blag z ljudmi. Rodinam zvest pastir, ki mu je čreda bila ljuba bol) od vseh časti, odlik sveta. V zadnjem delu besedila, vklesanem po tedanji šegi v obliki kronograma, je skrila letnica župnikove smrti, tj. 1 .1830. (Letnico »izluščimo«, če razvrstimo veliko pisana rimska števila po vrednostni vrsti, jih po potrebi seštejemo in tako pročitamo ustrezno letnico, v našem primeru MDCCLLXWVIIHI - 1830. Ker je plošča do 1. 1951 prhnela zunaj na pokopališču, jo je moral kamnosek obnoviti. Pri tem pa je zagrešil več napak in celo po membno misel (o zvestobi in grešnikih) je pozabil vklesati ... To bi bilo treba popraviti (manjkajoč tekst vklesati OB novo) — saj gre bržčas res za besedilo, ki je plod Čopo vega ali Prešernovega duha. A kdo bo to Storil? Ker nimam ne škarij, ne blaga ostajam le pri takih Vprašanjih: Kdo bo znova zasadil to pola ob čeikvrci Svetega1 Marka v Vrbi? Zdaj je Marka kot oguljen, prazen, visoka topola sta bila zanj značilna-Ni ga, ki bi to storil, ne člo veka, ne krajevnega odbora ne spomeniškega urada (Nadaljevanje prihodnjič) Črtomir Zoreč Latinski nagrobni napis v brezniški cerkvi. Sestavila Matija čop ali France Prešeren ali pa oba družno? sobota — 20. junija 1970 GLAS * 23. STRAN Rešitev nagradne uganke Do srede opoldan, dragi pionirji, sem prejel 24 rešitev. 22 je bilo pravilnih, 2 pa napačni. Točen odgovor se glasi: gorenjsko mesto, ki bo v kratkem praznovalo 650-letnico »rojstva«, je Tržič. 24 »odmevov« sicer ni malo, vendar sodim, da bi bil kup dopisnic na moji mizi lahko vsaj še enkrat večji, čudim se, ker smo iz Tržiča, iz kraja torej, po katerem sprašujemo, dobili le pet rešitev. Tržiški šolarji, mar ne veste, da si vaše rodno mestece nadeva že petinšestdeseti križ? Kako da so o tem učenci iz nasprotnega konca Gorenjske bolje poučeni? Sreča se je tokrat nasmehnila Alešu Primožiču iz Železnikov, Na Plavžu 11. Iskreno čestitamo! Nagrado mu bomo poslali po pošti. In zdaj brž k novi uganki. Videli boste, da je čisto enostavna. NAŠTEJTE VSAJ ŠTIRI SLAPOVE NA GORENJSKEM .Dopisnice pošljite najkasneje do srede, 24. junija, in sicer na naslov: Uredništvo lista Glas, Kranj, Trg revolucije 1. Opremljene naj bodo s pripisom »Nagradna uganka«. UREDNIK Zanimivo tekmovanje 3. in 4. junija so pionirji Škofjeloške občine že tretjič spored tekmovali za prehodni pokal Mladi tehnik. Sodelovalo je 24 ekip oziroma 72 °trx>k. Bili so iz vseh razre-&>v. Mlajši pionirji so mo-raii pokazati, kako spretno pbvladajo gubanje papirja *n sestavljanje lego-kock. Zahtevnejše naloge so imeli Pionirji iz višjih razredov. Treba je bilo sestavljati predmete iz konstrukcijskih elementov Mehanotehne in Kon-t*me. štiričlanska strokovna komisija je nazadnje pregledala in ocenila izdelke. Ekipe so se zagrizeno borile, saj so vedele, da ne gre le za ugled posameznikov, ampak za uspeh njihove šole kot celote. Skupine in tekmovalci, ki so zasedli prva tri mesta, so dobili posebna priznanja. Največ točk je zbrala osnovna šola Cvetka Golarja, Trata in osvojila prehodni pokal Mladi tehnik. Njegov lastnik bo vse do prihodnjega leta. Jan Veljiko, Milan Krainjc, Janez štrekelj, učenci osni. š. Peter Kavčič, Škofja Loka Srečanje značkarjev Minulo nedeljo ob 6. uri zjutraj smo se izpred naše šole odpeljali v Kotlje, rojstno vas Prežihovega Voranca, kjer je bila proslava 10. obletnice podeljevanja Prešernovih bralnih značk in bralnih značk nasploh. Na izlet smo odšli vsi, ki smo sodelo-" vali v bralnem tekmovanju. Vozili smo se tri ure in kar naenkrat zagledali dolgo kolono parkiranih avtomobilov. Tudi naša dva avtomobila sta obstala, mi pa smo odšli na kraj proslave. Prostor je bil lepo okrašen. Nad njim je kraljevala slika Prežihovega Voranca in fotografija razkošnih šmarnic-solzic. Tu so se zbrali tekmovalci za bralne značke iz najrazličnejših krajev Slovenije. Z gromkim ploskanjem smo pozdravili pisatelje, ki so se odzvali povabilu in prišli na proslavo. Po govorih nekaterih književnikov, na primer Franceta Bevka, Leopolda Suhadolča-na in drugih, je mladinski zbor odpel tri pesmi. Znač-karji-domačini so recitirali najiepše odlomke iz Solzic. Znova so sledile pesmi in proslava je bila končana. Vodniki so nas nato popeljali k Vo-rančevemu grobu, kasneje pa še v hišo, kjer je pisatelj preživel zadnja leta svojega življenja. Videli smo veliko njegovih knjig, rokopisov, fotografij in celo pero, s katerim je pisal. Ko smo si vse natančno ogledali, smo se odpravili na Ravne, kjer so nam pripravili kosilo. Po jedi smo imeli eno uro časa za ogled kraja, potem pa smo se odpeljali proti domu. Tega izleta se bom še dolgo spominjala, saj sem videla kraje, ki jih je Voranc tako mojstrsko opisoval v svojih delih. Nada Ahčin, 6. razred os. š. Cvetko Golar, Trata Dobro se spominjam neke Roči, ko me je bilo neznansko strah. To je bilo v noči s sobote na nedeljo. Očč in mati sta odšla na zabavo in tako sva z bratcem ostala sama doma. K sreči sta naju starša že vnaprej opozorila, da ponoči, če bi bila sama, ne smeva nikomur odpirati. K sreči pravim, kajti tisto noč, nekako ob pol dveh, za-Slišim zvonjenje. Zbudil sem še bratca in skupaj sva stopila k vratom. Že sem hotel obrniti ključ, ko mi pride na j misel očetovo svarilo. Vprašal sem, kdo je, a odgovora ni bilo. Slišal sem le pritajeno govorico, še enkrat sem zahteval, naj se predstavijo. Takrat pa nekdo zašepeče: »Fantek, kar odpri, saj ti ne bom ničesar storil.« Bilo me je tako strah, da skoraj dihati nisem upal. Z bratom sva še kar naprej stala pri vratih in prisluškovala, kdaj bodo neznanci odšli. Kmalu je zunaj vse potihnilo. še danes me je groza, če samo pomislim, kaj bi se lahko zgodilo, če bi takrat odprl vrata. Mitja Lešnjak, 4. razred os. š. Cvetko Golar Trata Mladi sodelavci, pozor! Zadnje čase dobivam precej pritožb, češ, zakaj vendar ne objavite tega ali onega prispevka, te ali one zgodbice. Kot že nekajkrat poprej moram tudi danes povedati, da za vse dopise ni prostora, bi moral imeti na voljo vsaj še eno stran, če bi hotel spraviti v tisk goro dopisov, ki polnijo predale moje mize. Zato izbiram samo najboljše, najbolj izvirne, takšne, ki veliko povedo in v katerih je razmeroma malo slovničnih napak. Izbor pač mora biti in kdor se vsaj malo potrudi, bo prav gotovo našel prostor v rubriki1 S šolskih klopi. Kljub temu sem sklenil objaviti seznam dopisnikov, katerih spise smo prejeli v preteklih tednih in doslej še niso bili objavljeni. Iz njega je razvidno, da sta, vsaj kar zadeva sodelovanje z našim uredništvom, daleč najbolj marljivi osnovni šoli Cvetka Golarja Trata in Matija Valj avca Preddvor. Jeseni, ob Kres Bližali so se prvomajski prazniki. Že dva dni poprej smo začeli pripravljati gume za kres. Kresovanja sem se zelo razveselil. Skupaj s prijatelji sem nabiral odpadle gume. Čas kresa se je naglo bližal. Avtomobilske gume smo odnesli na bunker in jih zakurili. Sprva je bil plamen majhen, čez nekaj minut pa se je razširil in povečal. Prav do pol desetih zvečer smo bdeli ob kresu. Domov sem prišel utrujen in umazan, a zadovoljen. Drugo jutro sem si ogledal pogorišče in ugotovil, da še vedno gori in da je plamen visok še k ak meter, šele pod večer se je zmanjšal in izginil. Tako smo v naši vasi kre-sovaili. Matjaž Pretnar, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata podeljevanju nagrade najboljši osemletki, tega kajpak ne bomo prezrli. Svoje prispevke so nam poslali: Zdenka Šenk, Barbara Trobec, Ivka Srdnik, Kondi Pitom, Sončka Vidmar, Majdka Pernuš, Božo Jeko-vec, Bojanca Orehar, Darko Ribnikar, Iztok Komovec, Mateja Žgajnar, Dragica Reh-berger (vsi osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor), Andreja Pezdir, Matjaž Pretnar, Janka Dolinar, Mitja Lešnjak, Anka Damijan, Dino Berginc, Marinka Proj, Branka Mila-nez, Marjanca Rihtaršič, Simona Rajšek, Miran Ahčin, Tanja Prevodnik, Polonca Mi-lanez, Breda Breznik, Matjai Pretnar (vsi osnovna šola Cvetko Golar, Trata), Jas-minka Rus (osnovna šola Davorin Jenko, Cerklje), Vera Porenta (osnovna šola- Jože Jeruc, Žabnica) in Ljubica Horvatin iz Zvirč. UREDNIK Na planinskem izletu Minulo soboto smo nekateri planinci naše šole obiskali Golico in Javorniški Rovt. Do Kranja smo se peljali z avtobusom, naprej do Jesenic pa z vlakom. Potem smo vzeli pot pod noge in jo peš ubrali po široki cesti. Nestrpno sem čakal, kdaj se bodo prikazale prve narcise. Res sem jih kmalu zagledal Čim više smo se vzipenjalii, tem več je bilo tudi narcis, čez čas smo prispeli na planino Golica in zavili v planinski dom. Okrepčali smo se, nakupili nekaj značk in razglednic ter žigosali izkaznice, nato pa krenili naprej proti Črnemu vrhu. Pot je bila precej strma, a hodila smo med samimi narcisami. V zraku je lebdel opojen vonj belega cvetja, kajti krog in krog so se razprostirali pašniki, polni rož. Eden jo bil lepši od drugega. Sonce je močno pripekalo. Precej utrujeni smo dosegli Pristavo. Posedli smo po klopicah in se od počim Te* daj je nekdo opazil v bližini gada. Tovariš ravnatelj ga je z grabljami spravil na cement, da smo si ga lahko ogledali. Neki Cetovčan nas je polog njega tudi fotografirali, potem pa je oskrbnik plazilca ubil. Kmalu zatem smo po bližnjici krenili nazaj proti dolina. Tu smo še malo poči-vali, nato. pa vstopili v vlak. Izlet na Golico, črni vrh in Pristavo mi bo ostal v živem spominu. Marko Naglic, / 4. razred osn. š. Matija Vaflijaivecv Preddvor Ura telesne vzgoje Kadar imamo zadnjo uro pouka telesno vzgojo, smo vsi nori od veselja. Pred dnevi smo jo posvetili kolesarskemu tekmovanju. S starta bi vsakdo rad prvi odpeljal. K sreči sem bila na vrsti druga. Sprva mi je šlo kar dobro. Polovico poti sem prevozila pravilno. Potem sem napravila dve napaki. Najprej sem napak nakazala smer, potem pa še narobe zavila. Ko smo drugič vozili, mi je šlo mnogo boljše. Med tekmovanjem nam je bilo vsem zelo vroče. Slekli smo puloverje in jopiče. S prijateljem Marjanom sva odšla na konec steze in učencem, ki so bili na vrsti za nama, pomagala pri zavijanju. Nazadnje smo krenili proti domu. Bila sem zares hudo utrujena. Miri Kalan, 3. razred os. š. Lucijan Seljak, Kranj S ŠOLSKIH KLOPI ZIVIUA KRANJ . V SVOJIH PRODAJALNAH PO VSEJ GOREN 3KI VAM NUDIMO BOGATO IZBIRO PREHRAMBENEGA BLAGA m GALANTERIJE :ivv-a KRANJ ČUDOVITA AROMA JE V KAVI živila KRANJ IMEJTE JO VEDNO PRI ROKI, DA NE BOSTE V ZADREGI, ČE DOBITE NEPRIČAKOVANE GOSTE Marta odgovarja Bojana iz Kamnika — Kupila sem blago za obleko. Vzorec prilagam v pismu. Rada bi imela obleko z dolgimi rokavi, ne preveč slovesno, ampak nekaj srednjega, da bi bila primerna za vsako priložnost. Povejte mi, prosim, kako naj bo krojena. Stara sem 19 let, visoka 160 cm in tehtam 54 kg. Imam temno kostanjeve lase in zeleno rjave oči. Marta — Izbirate lahko med dvema modeloma. Prvi model ima širok oprijet vstavljen pas, na katerem je trak za okras. Trak in ovratnik sta v beli barvi. Drugi model je enostavnejši. Krojite ga v princes kroju, okoli vratu in po dolžini pa obleko preši j te. V okras obleki je tudi majhen gumb. Polnimo kovčke Za marsikoga je pripravljanje kovčka prava muka, drugi spet uživajo v tem. Najhujše je seveda, če si mora mož, kadar žene ni, sam pripraviti kovček. Ce se odpravljate na počitnice, navadno pripravite dva kovčka. Poglejmo, kako se da pripraviti kovček brez posebnih težav. Na dno denemo najprej knjige, pisalni pribor in težje predmete. Nato sledi perilo ter puloverji in majice. Čez denemo spalne srajce in pižame ter manj občutljive moške srajce in majice. Praznine med zloženimi stvarmi zapolnimo z vrečkami, kamor smo shranili nogavice in morda še kljukice za perilo in kopalke. V posebno torbico spravimo šivalni pribor in nekaj gumbov. Robce, rute in ostalo drobnarijo denemo v notranje žepe v kovčku. Sedaj so na vrsti občutljive srajce in kravate. Vse skupaj stisnemo z jermeni, seveda ne tako, da bi vsebino kovčka pomečkali. če kovček notranjih jermenov nima, pač to opustimo. V drugi kovček denemo najprej brisače, nato otroška oblačila iz volne in občutljive hlače. Vmesne prostore izpolnimo s torbico za prvo pomoč in drugimi drobnarijami. Nato so na vrsti krila, poletne obleke, moški suknjiči, prav na vrhu pa najbolj občutljiva oblačila. V potovalko pa denemo otroške igrače, čevlje posebej zavite v plastičnih vrečkah, torbico s toaletnimi potrebščinami in še kako malenkost. Kotiček za ljubitelje cvetja Gnojenje vrta med sezono PIŠE IN2. ANKA BERNARD Osnova za vsako gnojenje v vrtu je preskrba s humusom ter kompostom in šoto. Preskrba zemlje s humusom je važna zato, ker le humus lahko veže mineralna gnojila, da se ne izpirajo in da seveda koristijo rastlinam. Kupljena organska gnojila, hlevski gnoj in šota nas veljajo precej denarja, zato skrbno zbirajmo vse uporabne odpadke iz kuhinje in vrta na kompostišču. Kompostne kupe uredimo na senčnem in odcednem prostoru, nikakor pa ne v jami, kjer odpadki ne dozorevajo pravilno, pač pa se skisajo in so za vrt neuporabni. Kup je treba večkrat letno premetati. Če ob tem dodamo še umetna gnojila, bo kompost zelo hranljiv. Kompost dobro prepereva v kompostnem silosu, kjer zavzame zelo malo prostora in ne kazi vrta. Zrel kompost je najprimernejše organsko gnojilo za vse vrste vrtnih rastlin, okrasnih grmov in zelenjave. Rast zelenjave in večine okrasnih rastlin močno pospešimo, če gnojimo z mešanimi mineralnimi gnojili. Posebno vrtnicam, ki se izčrpavajo z obilnim cvetjem, buj-nejšim cvetnim trajnicam in cvetnim grmovnicam lahko do-gnojujemo z mešanimi gnojili. Najhitreje učinkuje gnojenje, če razstopimo 20 do 30 g gnojila v 10 litrov vode. Če uporabljamo pocinkano zalivalko, naj tekočina v njej ne stoji dlje časa, ker se pri tem tvorijo za rastline škodljive cinkove spojinee. V prodaji so pripravne vrečke gnojila po 5 kg, na katerih so tudi potrebna navodila za gnojenje zelenjave. Tudi trato moramo gnojiti. Med rastjo dodajamo enkrat na mesec dušično gnojilo in sicer 2 kg na 100 m2 trate. Po takem gnojenju je trata lepe zelene barve. V marsikaterem vrtu je tudi rododendrom ali azaleja, ki pa običajno ne nastavita dovolj cvetnega popja za prihodnje leto. Vzrok iščemo v pomanjkljivi prehrani. Zato zalivamo z raztopino 100 g mešanega gnojila na 1 m2 zemlje ali pa prekrijemo zemljo 5 cm na debelo s svežo dobro preperelo šoto. šota bo tem rastlinam dala nove zaloge hranljivih snovi za tvorbo cvetnega popja za prihodnjo pomlad. Z mineralnimi gnojili pa ne gnojimo iglavcev in naskalnih rastlin, posebno še alpskih. Postrežemo jim le s kompostom ali šoto. ČEŠNJEVI CMOKI Potrebujemo 80 dkg krompirja, 10 dkg masla, 1 jajce, 2 rumenjaka, 25 dkg moke, sol, 50 dkg češenj, slan krop, 5 dkg maščobe, pest drobtin, sladkor in cimet. Iz naštetega ugnetemo krompirjevo testo (prej seveda krompir skuhamo in pretlačimo). Iz testa oblikujemo debelo klobaso in jo narežemo na kolobarje. V vsakega denemo po 3 do 4 razkošči-čene češnje in oblikujemo cmok. Cmoke skuhamo v slanem kropu. Kuhane zabelimo, posladkamo in potrese-mo s cimetom. Zdravnik svetuje ARTERIOSKLEROZA II Preprečevanje nastanka večine bolezni je enostavneje in dosti bolj učinkovito kot zdravljenje. Isto velja tudi za poapnenje žil. Najprej si oglejmo, kakšen vpliv ima na nastanek te bolezni prehrana. V zadnjem članku sem omenil vlogo maščob živalskega izvora. Sem spadajo: svinjsko meso, lojava govedina, svinjska mast, maslo itd. Naš organizem ne more teh hranil v celoti porabiti in se zato odlagajo v telesu, med drugim tudi v žilah. Drugačno sestavo pa najdemo pri maščobah rastlinskega izvora. Nezasičene maščobne kisline se laže prebavijo in se porabijo v večji meri za rast in delovanje človeškega telesa. Torej je razumljivo, da priporočamo beljenje in za pripravo hrane predvsem maščobe rastlinskega porekla: jedilno olje, rastlinsko mast, rastlinsko maslo. Industrija je že toliko napredovala, da je zadoščeno tudi zahtevam okusa, uporaba pa je enostavna. Novejši izsledki so pokazali, da pri nastanku arterioskleroze ne smemo prezreti ogljikovih hidratov: močnatih jedi, krompirja, slaščic itd. Dokazano je, da se v našem organizmu te snovi predelajo v maščobe, ki se odlagajo v telesu. Omenjajo tudi sadne sokove; seveda če v potrošnji Ie-teh pretiravamo. Ob naštevanju hranil ne smemo pozabiti slabega delovanja alkohola in tobaka na žile. Laže nam je sedaj, ko vemo, kaj škoduje, svetovati tak način prehrane, ki je priporočljiv. Hrana mora biti pc3tra, mešana, v primernih obrokih. Prevladujejo naj beljakovine živalskega izvora (sveže nemastno meso, mleko in mlečni izdelki, sadje in zelenjava), maščobe pa ra-gflfiis&ega porekla (olje itd). Na kmetih redijo prašiče in imajo zato tudi način prehrane temu prilagojen. Zato svetujem kmečkim gospodinji'"., da se lotijo spremembe in tudi one pripravljajo tako hrano, ki ne bo krajšala življenja, dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENKI J S I PAD KRANJ ORGANIZIRA RAZSTAVO POHIŠTVA VSEH NAJVEČJIH PROIZVAJALCEV; V OSNOVNI ŠOLI KRIZE PRI TRŽIČU OTVORITEV RAZSTAVE BO 26. 6. 1970 OB 10. URI IN BO ODPRTA VSAK DAN DO 12. 7. 1970 OD 8:?0 DO 19. URE NEPREKINJENO. IZKORISTITE IZREDNO PRILIKO ZA NAKUP POHIŠTVA (KUHINJSKO, SOBNO, PREDSOB NO ITD.) TER RAZNIH PREPROG 5 °/o popust pri nakupu — Cene konkurenčne — Dostava do 15 km brezplačna — Prodaja na kredit do 10.000 din — Kredit odobrimo takoj. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! ZADOVOLJNI BOSTE! RAZSTAVA POIIfCTVA V OSNOVNI sOLI V KRIŽAH PRI TRŽIČU OD 26. *. 1970 do 12. 7. 1970 saoa ttraivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov zaposli takoj večje število delavcev v starosti do 35 let Pogoj: končana osemletka Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Pismene, prijave sprejema kadrovska služba (delovna razmerja) najkasneje do 29. 6. 1970. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj ponovno razpisuje delovno mesto načelnika oddelka za naredno obrambo Pogoji: Visoka strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kolkovane z 1 dinarjem, pošljejo razpisi)] komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj najkasneje v 15 dneh od dneva objave. me nine Uprava Zavarovalnice Sava, PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da je bila izplačana naslednja požarna škoda: dne 8. 6. 1970 Uršiču Silvu, Radovljica — 68.000 din za montažno stanovanjsko hišo. Uprava zavarovalnice Sava, PE Kranj tovarna zdravil Novo mesto oddelek za zdravilna zelišča lvančna gorica Nabiralcem zdravilnih zelišč priporočamo, da nabirate v mesecu juniju naslednja zdravilna zeli.šea: CVET: ran jaka, gloga, belega trna, mačjih tačic, bele deteljice in rdeče deteljice; .v LIST: šmarnice, gozdne jagode, robide, regrata; RASTLINE: gladišnika, hribske rese — navadne plahtice, kopitnika, dišeče perle, plešca, krvavega mlečka grenkuljice, medene deteljice, vodne kreše, vinske rutice, grenke ramšele, navadne ramšelc, zimzelena, lisičjakovega repa; LUBJE: krhlike, divjega oreha, češminovih korenin; SEME: jesenskega podleska; ^ RAZNO: glogove vršičke (skupaj list in svet); Poleg navedenih zdravilnih zelišč odkupujemo tudi vse ostale vrste. ZAHTEVAJTE NAŠ CENIK! NABRANA ZDRAVILNA ZELIŠČA MORAJO BITI PRAVILNO IN DOVOLJ POSUŠENA, obdržati mo-la.iu naravno barvo. Vlažnih, plesnivih, porjavelih, v nepravem času nabranih in pomešanih zdravilnih zelišč s tujimi primesmi ne odkupujemo. Odkupujemo suhe mavrahe, jurske, in lisičke po nu.ivis.Hh dnevnih cenah. Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in sušenje /dnniinih zelišč in gob lahko vedno dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča \ Ivančni gorici (zadružni dom) in v odkupni postati, Novo mesto, Novi trg 9 ISKRA tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki proda na licitaciji kalilno peč KSP 40 nabavljeno leta 1964 Izklicna cena je 22.123 din, hciiacija bo v prOStUfltl tovarne 23. junija ob 9. uri Blefski otok bo uregen Zadnja k'ta je bjio stešati vse več pripomb glede urejen osi i blejskega otoka. Zavod za pospeševanje turizma na Bletki se je zato od.k>6i za obnovitev objektov na otoku, za napeljavo elektrike m vode. Najprej bodo uredi hi cerkev, ki je pomemben kulturnozgodovinski spomenik an razsvetljavo »toka. Dokončno pa be> obok urejen skupaj z gostinsko-.tuniistični-mi objekti do sezone prihodnjega leta. Stroški za ureditev bodo /.nasadi približno 2,750.000 din. Investitor za vsa dela je Zavod za pospeševanje turizma na Bledu. B. B. Razširitev kainpinga £aka V kam piin gu Zaka. ki ga upravlja Zaivod aa pospeševanje turizma na Bledu, so lami zabeležili 46 864 prenočitev, za letos pa jim predvidevajo še več. Karnpimg je med najlepšimi v Jugoslaviji. Ker je bil v glavni sezoni že lani prenatrpan, so ga podal j'šali proti koncu doline in do tja uredili t udri cesto. V novem delu so že zgradili sanitarije in druge naprave, ki sodijo k urejenemu kam-pingu. B. B. na Golico Jutn bo na Golici veliko planinsko-(mistično slavje v počast i lev 65. obletnice otvoritve Kadilnikovc koče na vrhu Golice, ki jo organizira Turisiično društvo Jesenice v sodelovanju s Turističnim društvom Planina pod Golico. Organizatorji so poskrbeli za brezpTaCen prevoz. Vsi, ki boste jutn odšli na Golico, bo-ditc me.! 6. in 8. turo z.ju-tr pred stavbo občinske si -.Sne na Jesenicah (Zdravstveni dom oziroma Cufar). od koder bodo vozi. H *ivt3!:t's' PIg).»'dne bo na Golici veliko ljudsko rajanje« Jk Lovski rogovi bodo naznanili začetek V nedeljo bo v Ribnem pri Bledu srečanje gorenjskih lovcev in gozdarjev — Pretekli teden so se lovci pomerili tudi v streljanju na glinaste golobe in v tarčo srnjaka Slavje gorenjskih lovcev in | gozdarjev v Ribnem pri Bledu se bo začelo v nedeljo ob desetih dopoldan. Slavnostno otvoritev bodo naznanili lovski rogovi. Zbranim bo nato spregovoril predsednik Lovske zveze za Gorenjsko, nakar bo zapel kvintet bratov Zupan. Sledil bo govor predsednika Lovske zveze Slovenije Rada PehaČ-ka. Po govoru bodo gorenjski lovci ravzvili svoj prapor pod pokroviteljstvom Gozdnih gospodarstev iz Bleda in Kranja. Po razvitju prapora bodo spet peli bratje Zupan. Lovci in gozdarji bodo nato poslali pozdravno pismo predsedniku republike Titu, nato pa bodo lovski rogovi oznanili zaključek slovesnega dela srečanja. Po programu bo tovariško srečanje lovcev in gozdarjev. V okviru praznovanja gorenjskih lovcev so bila izvedena tudi tekmovanja v streljanju na glinaste golobe in v tarčo srnjaka. Pri streljanju na glinaste golobe je med ekipami zma- gala Lovska družina Šenčur pred družino Jošt in družino Bled. Med posamezniki je bil najboljši Jože Klemen, član Lovske družine Jošt, drugi je bil Damjan Jakelj, član družine Jesenice, tretji pa Slavko Velikanja, član Lovske družine Jezersko. V srnjakovo tarčo so najbolje streljali lovci z Bleda. Drugi so bili lovci z Jesenic, tretji pa člani Lovske družine Storžič. Med posamezniki je bil najboljši Janez Mar-kelj, član Lovske družine Ko* vor pred Vinkom Lapanjem, članom Lovske družine Sorsko polje ter Andrejem Jenkom, članom Lovske družine Križna gora. Ob tej priliki so najboljšim podelili tudi znač-če. Zlate značke je prejelo 9 lovcev. Vsi so dosegli nad 80 krogov. Srebrne značke so podelili desetim lovcem, ki so dosegli prek 70 krogov, bronaste pa osmim lovcem, ki so »pristreljali« več kot 60 krogov. J. Košnjek Cesta Kropa — Kamna gorica —Podna rt je komaj še prevozna Letošnja zima je zrahljala asfaltno prevleko na cesti Kropa—Kamna gorica — Pod nart. Cestno podjetje Kranj ne poskrbi za obnovo ceste. V aprilu so sicer pripeljali nekaj kamionov gramoza in zasuli luknje. Po prvem deževnem vremenu pa so avtomobilska kolesa zmetala gramoz v jarke. Sedaj cestar le redko še pograbi gramoz iz Jarkov v vedno večje luknje. Delavski svet tovarne vijakov Plamen v Kropi je sklenil dati skupščini občine Radovljica 10 milijonov starih dinarjev za Obnovo mostov In narodno obrambo pod pogojem, če skupščini uspe, da bi do L maja letos obnovili cesto. Kljub temu pa do sredine junija se niso začel5 obnavljati ceste? Zato s« vozniki motornih vozil, predvsem pa delovni kolektiv Plamena, ki največ rabi cesto Kropa—Kamna gorica —Podnart, upravičeno sprašujejo, zakaj Cestno podjetie Kranj še ni začelo popravljati ceste? C. Rozman Tekmovanje v ribolovu na Bledu V nedeljo, 14. junija, dopoldne je bilo na Bledu 13. mednarodno tekmovanje v lovu rib s plovcem. Sodelovalo je 139 ribičev iz 22 ribiških Popravek V soboto, 13. junija, smo na 19. strani objavili razpis za štipendije in brezobrestna posojila Temeljne izobraževalne skupnosti Kranj. Navedli smo naj prosilci naslovijo prošnje od 3. julija 1970. Pravilno pa je do 3. julija 1970. družin/ Slovenije, razen tega pa še ribići iz Italije in Nemčije. Ribiči, ki so bili v razdalji petih metrov razporejeni od grajskega kopališča pa vse do Mlina, so imeli ob koncu lova kaj pokazati. Nalovili so skupaj 4252 rib ali 148 kg. Največ sreče je mel Brane Hribar, k je ulovil 79 rib. Med člani je zasedlo prvo mesto ribiško društvo iz Vevč, med članicami pa Seiko Ana iz Kranja. Tekmovali so tudi mladinci in pionirji. M. K. Krajevna skupnost Podnart je še vedno zelo delavna Krajevna skupnost Podnart je kljub zelo skopo odmerjenim finančnim ' sredstvom skupščine občine Radovljica zelo delavna. V preteklem letu so obnovili na Ovsišah pokopališče. Vsaka družina je prostovoljno prispevala 100 din za obnovo pokopališča. Letos želijo asfaltirati cesto od Podnarta do Ovsiš, kjer imajo osnovno šolo in pokopališče. Na zboru voliv- cev so volivci sklenili, da vsak lastnik hiše prispeva 500" din, če bo skupščina občine Radovljica letos omogočila obnovo ceste. Glede na to prebivalci Podnarta, Ovsiš in okolice z zanimanjem pričakujejo sklep skupščine. Prebivalci Krajevne skupnosti Podnart občinske ceste v glavnem vzdržujejo s prostovoljnimi deli v prostem času in ob nedeljah, ker od skupščine občine Radovljica prejmejo letno le okrog 20 tisoč din za vzdrževanje 18 kilometrov občinskih cest, javno razsvetljavo in vsa ostala komunalna dela. Letos bodo ob občinskih cestah v širini 80 cm na obeh straneh ceste posekali drevje in grmovje. C. Rozman Z P ISKRA Kranj razpisuje štipendije Delovna skupnost enega največjih jugoslovanskih podjetij vas vabi, da se priključite njenim štipendistom ter razpisuje naslednje štipendije za njene organizacije na področju Gorenjske Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 15 Štipendij — smer telekomunikacije — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 6 štipendij — fakulteta za strojništvo 16 štipendij — fakulteta za naravoslovje ln tehnologijo 2 štipendiji — smer kemija - ekonomska fakulteta 5 štipendij Iskra — Commerce Ljubljana Nabavna organizacija Kranj Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor I. stopnja 3 štipendije — po možnosti II. letnik Visoko ekonomsko komercialna šola Maribor II. stopnja 1 štipendija — po možnosti II. letnik Tovarna elektromotorjev Železniki strojna fakulteta — tehnološka smer 2 štipendiji. tehnična srednja šola — strojna 4 štipendije tehnična srednja šola — elektro — Jaki tok 1 štipendija Tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče — fakulteta za elektrotehniko 2 štipendiji — fakulteta za strojništvo . 1 štipendija Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, STROKOVNE SLUŽBE, REFERAT ZA STIPENDIJE, KRANJ, G»-sposvetska 10, kjer dobite tudi vse informacije. K vlogi naj kandidati priložijo končno spričevalo oz. potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih z ocenami, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o višini oseb« nih dohodkov staršev. V vlogi naj bo navedeno, za katero tovarno želi kandidat biti štipendiran. Upoštevali bomo samo tiste vloge, katerim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Razpis velja do 15. julija 1970, kandidati pa bodo obveščeni o sklepu komisije za štipendije do 25. julija 1970. Tovarna obutve PEKO TRŽIČ razglaša za svojo prodajalno obutve v Skofji Loki, Mestni trg 11 prosto delovno mesto poslovodje Pogoji za sprejem: — visoko kvalificiran delavec v trgovini s sposobnostjo organizacije in vodenja ali kvalificiran delavec v trgovini s sedem let delovnih izkušenj in sposobnostjo organizacije in vodenja,, prednost imajo kandidati iz stroke, — poln delovni čas, — poskusno delo štiri mesece, — da kandidati niso v preiskavi in nimajo prepovedi opravljanja tega dela s strani sodišča ali katerega drugega organa. Nastop dela po dogovoru. Prijave sprejema tovarna obutve Peko Tržič,do vštetega 30. 6. 1970. Zaželen je podroben opis izpolnjevanja pogojev. t»»! C j* r~3 TURIZEM iN ~-%/\m^ gostinstvo Z _7 (S B L J A /V A > • TITOVA 38 • 'S 314 922. 315-342' Priporočamo prijetne počitnice v Kaštclah pri Splitu £ nizke cene in dobra domača hrana $ plaža (kopališče), tudi za najmlajše v neposredni bližini £ za počitek in sprehode številni parki in zelenje £ avtobusni izleti vsak dan po dostopnih cenah 0 prevoz iz Ljubljane in obratno vsak ponedeljek z udobnimi turističnimi avtobusi, ki obratujejo izključno za dopustnike v Kaštclah. Prijave in informacije SAP telefon 315-342 Ljubljana, Titova 38, OBIŠČITE HOTEL BOR V PREDDVORU. VSAK VEČER, RAZEN TORKA GLASBA. PLES. V HOTE-LU JE NA VOLJO TUDI SAVNA. Vlak zmanjšuje razdalje med prijatelji... Ljubljana — Beograd Ljubljana — Split Maribor — Reka Ljubljana — Pulj manj kot 6 ur dobrih 8 ur dobre 4 ure dobre S ure Hitro, varno in udobno je potovanje z novimi dlzclmotornimi vlaki EMONA, SALONA, POHORJE in ARENA EKSPRES. ' Potniki, poslovni interesenti! Izkoristite ugodnost hitrega in udobnega potovanja Za obisk prijateljev in svojcev, za izlete,' za poslovna potovanja — z našimi najhitrejšimi dizelmo-tornimi vlaki. ' i Udobje vam zagotavlja sodobna oprema vlaka — vrtljivi letalski sedeži — klimatsko zračenje — bife — postrežba v vlaku s toplimi in hladnimi jedili in pijačami — stevardese — informacije — toplozračno in toplovodno ogrevanje vlaka — ozvočenje — spalni in konferenčni oddelki. Vse informacije dobite pri ZžTP — Turistično transportnem biroju Ljubljana, s poslovalnicami V LJUBLJANI, Titova 32 MARIBORU IN CELJU na železniški postaji POSTOJNI, Tržaška 4 PULJU, Mate Balota 3 . Preudarno potovati- Je potovati z vlakom! PROTI ZIMI-PRIJATELJ ZA MRZLE DNI- VELENJSKI LIGNIT OZIMNICO SI PRIPRAVIMO JESENI, KURJAVO PA ŽE ZDAJ, DA SE DO ZIME OSUŠI IN PRIDOBI NA KVALITETI VELENJSKI LIGNIT BO NAPOLNIL VAŠ DOM S PRIJETNO IN ZDRAVO TOPLOTO NE POZABITE: ZA SONCEM GREJE NAJCENEJE VELENJSKI LIGNIT RUDNIK LIGNITA velenje t u ris tičn o p r o met no p o d j e t je turistična poslovalnica vas vabi na izlet v Udine — Doberdob — Trst dne 4. julija 1970 Informacije in rezervacije vsak dan od 7. do 19. ure, tel. 21-022 ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET KRANJ — ŽUPANČIČEVA 22 razpisuje v šolskem letu 1970/71 vpisovanje učencev v naslednje šole: ŠOLA ZA PRODAJALC Pogoji za vpis so: — uspešno končana osemletka in pozitivna ocena iz tujega jezika; — starost do 18 let; — zagotovljeno učno mesto za praktični pouk v trgovinski delovni organizaciji, s katero sklene učenec štipendijsko pogodbo. Vpisovanje bo 1. julija ob 8. uri. Učenci naj prinesejo k izpitu: 1. Prijavo za vpis (obrazec DZS 1,20), kolkovano z 2 din državne takse 2. Zadnje šolsko spričevalo 3. Zdravniško spričevalo 4. Štipendijsko pogodbo oz. potrdilo o praktičnem pouku trgovinske gospodarske organizacije, kjer se bo učenec praktično izobraževal 5. Rojstni list Učenci bodo testirani v četrtek, 2. julija, ob 8. uri v Šolskem centru za blagovni promet, Kranj, šolanje traja 3 leta. POSLOVODSKA ŠOLA Pogoji za vpis so: — uspešno končana šola za prodajalce; — priporočilo gospodarske organizacije, iz katerega je razvidno, da kandidat že najmanj tri leta uspešno opravljr delo na delovnem mestu prodajalca. Kandidati naj prinesejo k vpisu: 1. Prijavo s priporočilom trgovinske organizacije, kolkovano z 2 din državne takse 2. Zadnje šolsko spričevalo (zaključno in letno) 3. Rojstni list šolanje traja 2 leti. KOMERCIALNA ŠOLA Pogoji za vpis so: — uspešno končana šola za prodajalce ali druga poklicna šola, ki ima tuj jezik; — zaposlitev na delovnem mestu v blagovnem prometu. Kandidati, ki niso končali šole za prodajalce in imajo kako drugo končano poklicno šolo, morajo opravljati diferencialni izpit iz predmeta blagoznan-stvo, O vsebini in obsegu snovi, bodo izvedeli pri vpisu. Kandidati na; prinesejo k vpisu; 1. Prijavo, kolkovano z 2 din državne takse 2. Zadrije šolsko spričevalo (razredno in zaključno) 3. Potrdilo gospodarske organizacije o zaposlitvi na delovnem mestu v blagovnem prometu 4. Rojstni list Šolanje traja 2 leti. ŠOLA ZA PRODAJALCE (ODRASLI) Pogoji za vpis so: — uspešno končana osemletka; — soglasje delovne organizacije, iz katerega je razvidno, da je kandidat že eno leto v trgovinski delovni organizaciji na delu. Kandidati naj prinesejo k vpisu: 1. Prijavo s soglasjem delovne organizacije, kolkovano z 2 din državne takse 2. Zadnje šolsko spričevalo 3. Rojstni list Šolanje traja leto in pol. Vpisovanje v poslovodsko, komercialno in šolo za prodajalce (odrasli) bo v sredo, 1. julija, od 16. do 18,30. Vse druge informacije o šolanju dobite v upravi centra. DOBRA VRAIA,BOLJŠA VRATA, JELOVICA VRATA Dom si gradite le enkrat v življenju, zato zanj izbirajte le najboljše! Jamstvo za kvaliteto ln znak za najboljše: JELOVICA Pleskana in lakirana vhodna, sobna in garažna vrata »Jelovica« so funkcionalno konstruirana, estetsko oblikovana in solidno izdelana. Na področju Slovenije lahko nabavite stavbno pohištvo »Jelovica« v maloprodajni trgovini »Jelovice« v škofji Loki in v poslovalnicah z gradbenim materialom »Smreke« Maribor, »Slovenijales« Ljubljana, »Lcsnina« Ljubljana, »Gramcx« Ljubljana, »Potrošnik« Murska Sobota, »Murka« Lesce in »Izbira« Ptuj Hotel Evropa Kranj sprejme za bife f natakarico — toča j ko Nastop službe lakoj ali po dogovoru. Prodam KONJA. Voglje 72, Šenčur 2778 Prodam motorno SLAMO-REZNICO ultra 3 s puhalni-kom. Pšata 32, p. Dol pri Ljubljani 2779 Prodam PUNTE in BAN-KINE. Znidar, telefon 22-862 Kranj, popoldne od 12. do 20. ure 2780 Prodam dobro ohranjen vprežni OBRAČALNIK za seno. Godešič 6, škofja Loka 2781 Prodam dva KAVČA, dvodelno OMARO in ZABOJ za posteljno perilo. Gros Lado, Gradnikova 3, Kranj 2782 Prodam stoječo vrtno TRAVO. Zerjavka 8, Smlednik 2783 Prodam več PRAŠIČEV, težkih po 80 kg. Strahinj 68, Naklo 2784 Prodam STRUŽNICO stružne dolžine 1000 X 500. Dolenja vas 39 nad škofjo Loko 2785 Prodam 100 kosov OPEKE monta 16. Arhar, Zg. Bitnje 102, Zabnica 2786 Ugodno prodam raztegljivo ovalno MIZO in šest oblazinjenih STOLOV iz orehovega lesa. Ogled vsak dan od 18. ure dalje in ob nedeljah dopoldne. Košnik, Jezerska cesta 22, Kranj 2787 Prodam ČEBELE in ČEBELNJAK. Murnik Marija, Velesovo 47, Cerklje 2788 Prodam 6 tednov stare PUJSKE, vprežne GRABLJE in RADIATORJE za centralno kurjavo. Lahovče 42, Cerklje 2789 Prodani i200 kosov PORO-lITA 25X25X5. Huje 9, Kranj 2790 Poceni prociam OTROŠKI VOZIČEK, štromajer Iva, Cesta Staneta Žagarja 40, Kranj 2791 Prodam stoječo LUCERNO in TRAVO, lahko tudi polovico za košnjo. Olševek H. Preddvor 2792 Prodam dva meseca stare PISKE leghorn, rabljen ŠTEDILNIK gorenje, preproge, moško KOLO in NSU 1000. Škofja Loka, Frankovo naselje 116, blizu Kolodvora (po 15. uri) 2793 Prodam trofazno ČRPALKO (hidrofor) za hišni vodovod. Kern Anton, Zg. Bitnje 170, Zabnica 2794 Prodam 240 kosov MONTA 12 in 20 SALONITNIH PLOŠĆ 125X90. Tomažič, Bičkova 4, Stražišče, Kranj 2795 Oddam košnjo TRAVE. Škofjeloška 46 2796 Zelo poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Avsec, Cesta JLA št. 6, Kranj (nebotičnik) 2797 Prodam MLATILNICO z re-to in tresali. Luže 12, Šenčur 2798 Prodam skoraj novo POSTELJO z jogijem. Kranj, Gosposvetska 19/12 2799 Prodam vprežno ŠKROPILNICO znamke willas. Cesta na Klanec 9, Kranj 2800 Zaradi selitve ugodno prodam 4 ODEJE plimo in VLOŽKE za postelje, čavlo-vič, Kranj, Moša Pijade 11 2801 Prodam BANKINE, PUN-TE in nekaj dolgega LESA za ostrešje. Cirče, Starctova 20, Kranj 2802 Prodam MLAT1LNICO z reto in trcsili. Demšar Pavle, Sv. Duh 28, Škofja Loka 2791 Prodam črno-rjave JAR-CKE. Trnove, Duplje 4 2792 Ugodno prodam vprc/.no KOSILNICO dering in dva navadna VOZA. Grad 43, Cerklje 2793 Prodam dirkalno KOLO in električni VRTALNI STROJ s priključki. Ogled popoldne. Oraš, Mengeš, Muljava 9 2794 Prodam 70-litrskJ HLADILNIK hiimo. Arh, Gosposvetska 4, Kranj 2795 Prodam stoječo TRAVO. Ušlakar, Trstenik 17, Golnik 27% Prodam ŽETVENO NAPRAVO za kosilnico BCS in MOPED. Strman, Godešič 18, Škofja Loka 2797 TAPETNIŠTVO KRANJ Titov trg 22 izdelujemo in popravljamo vse tapetniške izdelke. Dela opravljamo tudi na domu. Cene konkurenčne. Priporočamo se za cenjena naročila. Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK italijanske znamke pegg. Remic, Ulica Staneta Rozmana 1, Kranj 1798 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico. Selo 25, Bled 2799 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Ves ter, Spodnji otok 19, Radovljica 2#09 Prodam SKRINJO za GLOBOKO HLAJENJE, ameriške proizvodnje, prostornina 300 litrov, hlajenje do 30 stopinj, priključek na 220 V. Spodnji ti« 15, Škofja Loka 2801 Prodam 180 kg težko SVINJO in betonsko ŽELEZO, Premera 6 mtu aJi za.maejjj.adn za 14 mm. Praprolaa Polica 14, Cerklje 2802 Zamenjam stoječo TRAVO /a žito ali spravilu proti plačilu Dvor je 5S, Cerklje 2803 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. ZaAog 8, Cerklje 2804 Prodam KRAVO po teletu Sp. Brnik 30, Cerklje 2805 Proda 111 SLA M ORE/S ICO a puhal nikom in SVINJO za za ko I G J in je 7, Cerklje 2806 Prodam vprežne GRABLJE alfa. Sp. Brnik 3, Cerklje 2807 Prodam KRAVO. Apno 1, Cerklje 2808 Prodam 6 PRAŠIČKOV. Za log Mt Cerklje 2809 Prodam KRAVO, ki bo julija drugič teletila. Senturska gora 23, Cerklje 2810 Prodam KOM BI N IRKE za seno. Zalog 32, Cerklje 2811 Prodam brezhibno KOSILNICO znamke BCS, novejše izvedbe. Gregori Jože, Podkoren 96, p. Kranjska gora 2812 Prodam 8 let starega KONJA, GRABLJE in OBRAČALNIK za seno ter gnojnični SOD (1000 litrov). Strahinj 61, Naklo 2813 Prodam košnjo TRAVE. Olševek 47, Preddvor 284« Prodam NJIVO, LATE za opeko, dve BRANI in dva PLUGA. Kranj, Partizanska 47 2849 Prodam osebni AVTO AMI 6 break, 1969. Medvode 121, Vovk Franc 2814 Prodam odprt KOMBI 1MV 1963 aLi zamenjam za osebnega. Grašič Peter, Gorice 44, Golnik 2815 Prodam FIAT 750. Ogled vsak dan. Vodice 9 2816 Zelo ugodno pi odana MOPED, 300 km. Biček, Mošnje 26, Podvin 2817 Prodam MOTORNO KOLO PRIMO NSU 175. Arhar, Zg. Bitnje 102, Zabnica 2818 Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Mož-nosi plačila s čekom ali na obroke. Bele Janez, Tavčarjeva 9, Kranj 2819 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Planina 33, Kranj 2820 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Šenčur 34g 2821 Prodam karam boliran FIAT 750 za 2590 din. Informacije in ogled pri »Katici« št. 74, Cerklje 2822 Prodam AVTO tenault dau-phine. Mlaka 49, Kranj 2823 Prodam MOTOR MZ 250, prevoženih 5600 km in motor-sko OBLEKO v** za 4500 din. Kranj, Staneta Rozmana 1 2824 Za 5000 din prodam FIAT J390 karavan, letnik 1963, po generaJrai prevoženih 3000 km. Dam tudi na ček. Visoko 71. Šenčur 2825 Kupim dobro ohranjeno ZASTAVO 750 na ček. Naslov v oglasnem oddelku 2826 Prodam brezhiben NSU 100(3, letnik 1966, prevoženih 45.U00 km. Sani t Franc. Bled, Cankarjeva n. h. Ogled vsak dara 2851 M mmtmtimmmmtmii Prodam GARSONJERO s centralno kurjavo \ Kranju, vseljivo oktobra letos. Ponudbe oddati pod »predplačilo« > 2827 Inženir išče v Kranju SOBO za dva meseca. Irag. Riba r Peter, Ljubljana, Rožna dolina,, cesta XIX/2 2S28 Opremljeno SOBO oddam dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku 2829 um -Tir t Prodam dobro zaraščen GOZD v OJševku na sončni legi. Poi/.ve se pri Kustru Slavku v Kranju, Zlato polje 3, vsak dan od 15. ure dalje 7 km od Kranja prodam KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj vrta. Možnost vselitve proti zamenjavi stanovanja. Cena ugodna. Informacije vsak dan od 9. do 12. ure pri Gornik Zdenki v Kranju, Savska Loka 8 2831 Proda se HIŠA brez lokala, stanovanja zasedena, v centru Tržiča, Trg svobode 22. Poizve se v isti hiši pri Janezu Ribiču 2832 Kupim manjšo staro 1I1SO z malo vrta na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 2833 V Kranju ob glavni cesti dam v najem 115 m- zaprte ga POSLOV N EGA PROSIT) RA z velikim dvoriščem, primerno za skladišče. Naslov v oglasnem oddelku 2834 Iščem skrbno ŽENSKO' za varstvo dojenčka in pomoč v gospodinjstvu. Nastop službe septembra. Turna, Kranj, Cesta 1. maja 7 2835 Sprejmem GRAVERSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA. Graver Berčič, Cankarjeva 8, Kranj 2836 Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok in po naožnos,ti delao pomoč v gospodinjstvu od 7. do 13. ,ure. Nastop 25. avgusta. Avsec JLA 6, Kranj (nebotičnik) 2837 Takoj sprejmem FRIZERSKO VAJENKO. Puc Udi, slav, Vodopivčeva 13, Kranj 2850 Takoj sprejmem samostojnega AVTOMEHANIKA. Rozman Franc, avtomehanik, Kranj, Ljubljanska 4 2772 VSpreimem KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA. Pe-kljaj Pavel, škofja Loka, Je-gorovo predmestje 33 2773 Nudim hrano m stanovanje /a pomoč na kmetiji. Naslov v "oglasnem oddelku 2838 Sprejmemo SOBARICO z /.manjem ' .nemškega jezika. Naslov v oglasnem oddelku 283') Mlajšo UPOKOJENKO ali DELAVKO sprejmemo za polnoč k tričlanski družini. Naslov v oglasnem oddelku 2840 Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UĐOVC, kainnoseštvo Naklo, telefon 21-058 Izgubil sem DENARNICO v slaščičarni pri avtobusni postaji. Poštenega najditelja prosim, da mi dokumente pošlje po pošti, denar pa obdrži /a nagrado 2842 17. 6. 1970 je ušla PAPIGA. Poštenega najditelja prosimo, da jo proti nagradi vrne na aasldv Mežek, Titov trg 18, Kranj 2843 Nujno potrebujem 30.000 din POSOJILA za povečanje obrti. Dam visoke obresti po dogovoru. Za garancijo nudim aovo hišo in avto. Naslov v oglasnem oddelku 2841 Posodim 100-litrski MEŠALEC za malto in beton. Zalog 67, Cerklje 2844 ROLETE lesene, plastične, žaluzije naročile zastopniku Špilarj>u, Gradnikova 9, Radovljica, telefon Piši-te, pridem na dom 1761 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh uvedbah in velikostih izdeluje naikv alitetneje že prek 40 let KAPELJ VILJEM, bakrokotlarstvo Ljubljana] Aljaževa cesta 4, Šiška 1956 RAZNASALKO za dostavo časnika Delo naročnikom na dom za teren PRIMSKOVO sprejmemo takoj. Dober zaslužek. Ponudbe sprejema CGP Delo, podružnica Kranj GOSTILNA na JAMI v Šenčurju priredi v soboto ŽABA* VO s PLESOM. Igrajo OSOJ-NIKOVI. Vabljeni! 284$ GOSTIŠČE pri JANCETU i« Srednje vasi priredi v soboto ZABAVO s PLESOM. Igrajo ORFEJL Vabljeni! 2846 MLADINSKI AKTIV KO* KRICA priredi v soboto op1 19.30 MLADINSKI PLES, Igra ansambel TURISTI Zahvala Ob tragični izgubi ljubega sina in brata Janeza Kuralta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, dr. Hriberniku za nesebično Po/i! \ oralnost v času njegove bolezni in ob smrti, pevskemu zboru Ledina iz Zabniice, kolektivu Nama m vsem, ki so darovali cvetje, izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni žabniškim fantom za njihovo spremstvo in poslovilne besede. Žalujoči: mama, sestri Tončka in Minka z možem Zabnica, 16. junija 1970 Zahvala Vsem, ki so nam / besedami in dejanji izrazili sočustvovanje ob smrti naše mame, none, sestre, tašče, tete in svakinji- II i Ide Rakovec roj. Zupane se naj topleje zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju bol nišmec Golnik, kirurške klinike v Ljubljani m bolnišnice Dr. Peti a Držaja. Iskrena h**da vsem sorodnikom m njenim sodelavcem in vsem listini ki so ji darovali cvetje in jo s pj em ili \ prerani grob. Zahvalo mu > doL.jn ?•>» »mikom za tople poslovilne besede, društvu upokojencev Kranj in njih i in >ev-ceni, predstavnikom OO ZB NOV in OO SZDL Kranj, krajev n i KO SZDL in KO ZB NOV Besnica. Še enkrat iskrena hvala v jo imel; radi ki jo spoštovali. t Žalujoče družine: llaki>vcc, Mar- kovič, Obrul in Zupane Tretjega ponesrečenega alpinista našli Za bodoče voznike dve novosti V sredo, 17. junija, okoli 12. ure so gorski reševalci nafti! mrtvega 24-letnega Matija Koširja iz Ljubljane. Truplo mladega plezalca Je ležalo v Travniški Grapi Mojstrovke. Pokojni Košir se je ponesrečil 13. junija skupaj s plezalcema Iztokom Pipanom in Janezom Kovačem, vsi iz Ljubljane. Kmetijska zadruga Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto poslovodje trgovine v Gorenji vasi Za razpisano delovno mesto se zahteva trgovska šola in dve leti prakse. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema uprava zadruge do zasedbe delovnega mesta. Zahvala Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata Franca Pernarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku, nam pomagali, izrazili ustno ali pismeno sožalje, mu darovali vence in šopke ter ga v tako velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti. Ker ne moremo vsakega posebej imenovati se iskreno in prisrčno zahvaljujemo vsem kolektivom, šolam in vsem, prav vsem, ki so nam pomagali. Družina Penuarjeva s sorodniki Kranj, 19. junija 1970 Ze dlje se je šušljalo, kako strašno težko bo po 1. juliju narediti vozniški izpit. Zdaj je novi pravilnik o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita izšel. Vsakdo si ga lahko ogleda v uradnem listu SFRJ 24/70. Branje novega pravilnika je sicer daljše, vendar bi zaman v njem iskali obvezno mot orožna n-stvo, obvezno število ur, ki naj bi jih imel kandidat za voznika ter podobne neprijetnosti, katerim so se mnogi kandidati hoteli ogniti z množičnim navalom na inštruktorje in izpitne komisije. O novostih in spremembah novega pravilnika smo povprašali sekretarja AMD Kranj tovariša Hočevarja. • Koliko novosti prinaša novi pravilnik, tovariš sekretar? »Toliko pričakovane novosti sta pravzaprav le dve. Po pravilniku, ki stopi v veljavo s 1. julijem letos, bo lahko proučeval kandidate za voznike le instruktor z in-struktorskim izpitom. Za sedaj jih je na našem področju le 16, seveda pa bo do konca leta to število naraslo.« # Kako pa je z motoro-znanstvom, ki to se ga nekateri tako bali? »Novi program ne predvideva nobenega izpita iz mo-toroznanstva. V našem učnem programu še naprej ostane nekaj ur o tehniki vožnje, tako kot doslej. Prav pa bi seveda bilo, če bi vsak novopečeni šofer znal zamenjati ko- Zahvala Ob prerani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, brata, strica in starega očeta Franca Rozmana Porentovega ata iz Hraš pri Smledniku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga med njegovo boleznijo obiskali, mu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zlasti se zahvaljujemo č. g. župniku iz Smlednika za duhovno tolažbo v času njegove bolezni in spremstvo na zadnji poti, dr. Notarjevi za vso skrb in požrtvovalno pomoč, sosedom, pevcem, govornikom in članom ZB. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. žalujoči domači Hraše, 16. junija 1970 Zahvala Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame in sestre Terezije Svegelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, njej pa darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeno zadnjo pot. Posebno smo hvaležni g. Angeli Vehovčevi in g. Heleni Kokaljevi ter ostalim sosedom za požrtvovalno pomoč. Iskrena hvala dr. Maver-ju in dr. Hriberniku za zdravljenje ter g. župniku za spremstvo, še enkrat prisrčna hvala vsakemu posebej in vsem, ki ste počastili njen spomin. žalujoča družina Svegelj Letencc, 16. Junija 1970 lo na svojem avtomobilu, mogoče še svečke. Nadaljnje spoznavanje motorja in avtomobila pa je seveda odvisno od vsakega voznika posebej, njegovega zanimanja za avto in avtomobilizem !oh. Pravilnik zahteva od voznika samo, da ne ogroža s svojo vožnjo drugih v prometu, če pa se avtomobil pokvari, pa je to voznikova zadeva.« # Ali Je potem sploh kakšna novost pri opravljanju vozniškega izpita? »Seveda je. Kandidat za voznika mora izpitni komisiji pokazati potrdilo, da je opravil 10-urni tečaj prve pomoči. Tečaje prve pomoči imamo pri nas že dolgo časa v okviru predavanj za kandidate za voznike motornih vozil. Seveda pa ni nujno, da kandidatu za voznika izda potrdilo o opravljenem izpitu prve pomoči ravno avto-moto društvo, saj tečaje organizirajo tudi druge organizacije kot je rdeči knž in podobno.« # Kako pa je s »prehodnimi« kandidati za voznike? »Zmenjeno je, da bodo lahko vsi kandidati za voznike motornih vozil, ki bodo opravljali teoretični del vozniškega izpita v juniju, opravljali praktični del v juliju še po starem, to je brez zahtevanega izpita prve pomoči. Kandidat pa, ki ne uspe pri teoretičnem izpitu v juniju, pa bo seveda moral v juliju opraviti oboje — teoretični in praktični del — po novih predpisih — to je z zahtevanim izpitom prve pomoči.« L. M. Odbor za kadrovska vprašanja tovarne pil Triglav Tržič razpisuje prosto delovno mesto tehničnega vodje Pogoji: za razpisano delovno mesto se zahteva višja šolska izobrazba s področja kovinske predelovalne industrije ter 5 let prakse v predelavi kovin ali srednja izobrazba strojne stroke ter 10 let delovnih izkušenj v predelavi kovin. Pismene ponudbe sprejema odbor za kadrovska vprašanja 15 dni po objavi razglasa. Nesreče tega tedna Na cesti prvega reda v Lescah se je v torek, 16. junija, popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Simund Fridrich Wilhelm je vozil od Podtabora proti Jesenicam. Pri Lescah ga je začel prehitevati neznani voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije. Avstrijski voznik je zaradi nasproti vozečih vozil hitro zavil v desno pred Simundov avtomobil in zelo zmanjšal hitrost. Voznik Simund je zaradi tega zaviral in zavil v desno, pri tem pa mu je avtomobil zdrsnil s ceste v jarek. Avstrijski voznik je odpeljal naprej, ne da bi ustavil. Voznik Simund je v nesreči dobil pretres možganov in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V torek popoldne je voznik osebnega avtomobila Fuks Agis z Jesenic zavozll s ceste tretjega reda pod vasjo Kopriv-nik v Bohinju. Nesreča se Je pripetila, ko je voznik med vožnjo skozi oster nepregleden ovinek pogledal nazaj. Avtomobil je zdrsnil pod cesto, kjer je prevrnjen na streho obtičal med drevjem. V nesreči je bil sopotr ik Fuks Rudolf ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Škode je za 4000 din. Zaradi neprimerne hitrosti je v torek popoldne voznica osebnega avtomobila Pilih Draga iz Ljubljane v dvojnem ovinku v vasi Bukovica v Selški dolini zapeljala v levo in trčila v vogal hiše št. 24. V nesreči je bila voznica hudo ranjena in še zdravi v ljubljanski bolnišnici, škode na avtomobilu je za 6000 din. V četrtek, 18. junija, opoldne Je voznik mopeda Likar Franc iz Hotavelj na cesti četrtega reda v Srednjem Brdu zadel 76 letno Lucijo Derling iz Srednjega Brda. Derlingova je hotela čez cesto, ne da bi se prepričala, če je prosta. V nesreči hudo ranjeno Deriingovo so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na Trgu svobode v Tržiču je v četrtek nekaj po dvanajsti uri voznik motornega kolesa Milan Vidmar iz Tržiča zadel Francko Horvat, ki je prečkala cesto. Nesreča se je pripetila, ko je Horvatova na prehodu za pešce izza stoječega dostavnega avtomobila hotela čez cesto. V nesreči sta bila motorist in Horvatova laže ranjena in so jima zdravniško pomoč nudili v ZD Tržič. L. M. Pogovor tedna Judo jo je navdušil Pred nedavnim je bilo v Beogradu državno prvenstvo v judu za ženske. Največ uspeha so imele Jeseničanke, saj so odnesle kar tri medalje. Med njimi je bila tudi 17-letna dijakinja jeseniške gimnazije Žorica črnologar, ki je bila v svoji skupini druga. Na prvi pogled ji ne bi nihče prisodil, da se ukvarja s tem »moškim« športom. Rada ima judo, tako kot ima vsakdo rad svoj šport in pravi, da se bo še dolgo časa aktivno ukvarjala z njim.. O Osebna izkaznica? »Rojena sem 4. aprila 1953 v Lescah, kjer tudi stanujem. Visoka sem 169 cm, težka pa 70 kg.« 0 Koliko časa treniraš tedensko? »Vadim dvakrat po dve uri fti pol.j. 9 Katerih prijemov se najraje poslužuješ? »Marai-Gosbi.« £ Čemu pripisuješ krivdo za izgubljeni boj v finalu? »V finalu je bila moja nasprprrrica Ipavčeva iz Splita. Bila sem zelo izčrpana tako fizično kot tndi psihično. Nasprotnica je bila boljša in zasluženo je zmagala. Mojc drugo mesto pa pomeni zame največji uspeh doslej.« % Se boš tudi po končanem šolanju na .gimnaziji še naprej ukvarjala z judom? »Vsekakor mu bom ostala zvesta. Mogoče se mu bom potem lahko še bolj posvetila.« • Tvoja želja, cilj? »V prvi vrsti bi rada uspešno dokončala šolanje, v judu pa seveda še bolj napredovala.« Ce bo res vse tako kot nam jc povedala Zorica, potem lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo od nje hitrega napredovanja in lepih uspehov. I. Strajnar Zmaga Peternela in Colje Rezultati z letošnjega občinskega prvenstva Kranja v streljanju z MK puško serij; ske izdelave so pokazala, da se tekmovalci nanj rriso resno pripravljali. Toda za to niso samii krivi. Nepričakovana sprememba republiškega . koledarja jih je doletela prav srodi tekmovanj Z zračno puško. Komaj nekaj več kot tri t edine so imeli na razpolago za pripraviš in preusmeritev na drugo orožje. Zato se kranjski strelci upravičeno jeze na poslovanje in delo tehnične komisije pri strelski zvezi Slovenije, ki jc ietos že drugič zamenjala tokrnovatoii koledar. Ob vsem tem kranjski strelo pesimistično gledajo na nedeljsko republiško prvenstvo, kjer taiko kot pri »zlati puščici« spet ne bodo mogli pokazati svojiih sposobnosti. Rezultati: člani — 1. Peter-nel (Sava) 253, 2. Malovrh (Iskra) 24«, 's. 'Naglic