Prosek: cesta zaprta zaradi namestitve novih pokrovov Ob Doberdobskem jezeru in cesti za v Ronke 190-letna mejnika spominjata na nekdanje čase >/18 Stock: v Trstu bi ostalo vsega 84 uslužbencev Primorski TOREK, 19. AVGUSTA 2008_ št. 196 (19.286) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Gruzija, Rusija, Osetija in Kosovo Rado Gruden V skladu s podpisanim dogovorom naj bi ruske sile včeraj začele z umikom svojih sil iz Gruzije. Pogojnik je skoraj obvezen, saj je položaj še naprej izredno zapleten, pri čemer Moskva trdi, da se je umik začel, iz gruzijske prestolnice Tbilisija pa prihajajo povsem nasprotne vesti. Toda v tem trenutku je najvažneje, da je orožje utihnilo in da obe strani spoštujeta dogovor o prekinitvi ognja, ki ga je pripravila Evropska unija. Ob tem pa se postavlja tudi vprašanje, kaj bo Rusija storila s svojimi silami v Južni Osetiji. Ruski predsednik Medvedjev umika od tam ni omenjal, znano pa je, da Moskva odločno podpira separatistične težnje Južne Osetije, ki se želi odcepiti od Gruzije, pa tudi oblasti v tej pokrajini so Moskvo že zaprosile, naj poskrbi za stalno rusko vojaško prisotnost. Rusko stališče o Osetiji je povsem nasprotno kot v primeru Kosova, kjer Moskva odločno zagovarja ozemeljsko celovitost Srbije. Zato bo lahko imel nadaljnji razvoj dogodkov v Južni Osetiji (in v drugi separatistični gruzijski pokrajini Abhaziji) posledice tudi za položaj na Balkanu. To je jasno razvidno iz dosedanjega obnašanja Beograda v zvezi z ruskim vojaškim posegom v Gruziji. Srbija bi morala v bistvu podpreti obe strani. Gruzijo zato, ker se mora zaradi Kosova zavzemati za ozemeljsko celovitost kavkaške države, Rusijo pa zato, ker je v zvezi s Kosovom najmočnejša srbska zaveznica. V tem res neprijetnem položaju se je Beograd odločil za molk. Vprašanje je, če je to najbolje in če Moskva ne bo čez čas tudi Srbiji izstavila račun za njeno neodločnost. avtocesta - Široka pooblastila za izrednega komisarja Tondo bo lahko tudi razlaščal zemljišča Sedem jamstvenih obvestil za nesrečo pri Cessaltu gorica - Roberto De Lorenzo odhaja »Pozoren do Slovencev« Prefekt, ki ga bo jutri nasledila Maria Augusta Marrosu, se je včeraj poslovil tudi od nekaterih slovenskih predstavnikov Doberdobski župan Paolo Vizintin (levo) se je od prefekta De Lorenza poslovil s knjižnim darilom bumbaca GORICA - Po dveh letih in pol se prefekt Roberto De Lorenzo poslavlja od Goriške. Italijansko notranje ministrstvo mu je namreč zaupalo novo zadolžitev, zato ga bo jutri nasledila Maria Augusta Marrosu. Od De Lorenza, ki je v svojem mandatu izkazal veliko pozornost slovenski narodni skupnosti, so se včeraj poslovili doberdobski župan Paolo Vizintin, pred- sednik in ravnatelj Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Dario Peric in Savo Ušaj ter podgorski rajonski predsednik Walter Bandelj. Na 17. strani VIDEM - Izredni komisar za avtocesto Trst-Benetke Renzo Tondo bo imel zelo široka pooblastila tudi za razlaščanje zemljišč za gradnjo tretjega pasu v Venetu in v naši deželi. Gre za 94 kilometrov dolgo traso od Quarta d'Altina do Moščenic v goriški pokrajini. Gradbena dela za tretji pas naj bi se začela najkasneje čez tri leta. Sodišče iz Trevisa je medtem včeraj poslalo sedem jamstvenih obvestil za prometno nesrečo pri Ces-saltu, v kateri je umrlo sedem ljudi. Obvestila so dobili voditelji družbe Autovie Venete in tudi deželni odbornik za promet in infrastrukture Riccardo Riccardi kot bivši funkcionar deželne avtocestne družbe. Na 4. strani Piccolo zelo kritičen do Slovenije Na 2. strani ICI: Segantijeva »popravlja« Bossija Na 4. strani Poletni tabori staršev šole Frana Milčinskega s Katinare Na 7. strani Ob vhodu v Gorico prometna revolucija Na 17. strani zanimivosti - Islamska stranka zahteva odpoved koncerta Kanadska rock pevka preveč seksi za Malezijce? KUALA LUMPUR - Malezijska opozicijska stranka je pozvala vlado, naj odpove koncert kanadske rokerice Avril Lavigne (na posnetku), saj naj bi bili po njihovem mnenju njeni gibi preveč zapeljivi za to muslimansko državo. Lavi-gneova, ki je bila nominirana za gram-myja, je zaslovela leta 2002 z albumom "Let's Go". Začetek svoje azijske turneje z nastopom v Kuala Lumpurju načrtuje za 29. avgust. Islamska stranka mladih trdi, da bi pevkin koncert lahko promoviral napačne vrednote ob bližajočem se prazniku neodvisnosti. "Želimo krepostne umetnike, ki so lahko vzor mladim," je povedal predstavnik stranke Kamarul-zaman Mohamed. Na vladi zatrjujejo, da za koncert še niso izdali uradnega dovoljenja in da bodo o tem še posebej razpravljali. Organizator koncerta Galaxy Group trdi, da koncert ne vsebuje nikakršnih "negativnih elementov". Malezija od nastopajočih glasbenikov zahteva, da ne nosijo majic z obscenimi slikami in da so pokriti od vratu do kolen. Malezijski konservativci tokrat ne protestirajo prvič proti zahodnim zvezdnikom. Leta 2006je morala skupina Pussycat Dolls plačati 2857 dolarjev kazni, ker je kršila pravila spodobnosti. (STA) 2 Torek, 19. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Velik šmaren, antifašisti in IU Miro Kocjan Troje dogodkov ali dogajanj tokrat prednjači. Najprej je seveda veliki šmaren, ki je tisočletni praznik, daleč od tega mu sledi stik med an-tifašisti in Italijansko Unijo, kar je za Istro in Kvarner navsezadnje pomembno, na koncu pa imamo tokrat v predalu spet nekaj drobnih zgodovinskih spominov. Torej, po vrsti, čeprav na kratko, o aktualnem političnem izseku. Na Hrvaškem so kajpak sprejeli na znanje Ruplovo razlago o slovenski zunanji politiki v zadnjih letih in o njenih uspehih, hkrati pa seveda tudi nasvetih. Eden od teh je, po slovenskem zunanjem ministru, da bi bilo treba mejna vprašanja, ki jih navsezadnje ni malo, so pa mala in velika, le rešiti pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Seveda se da brž razumeti, da Hrvaški najbrž ne koristi, če z njimi ali nekaterimi od njih zavlačuje. Logično pa je sklepati, da je slovenski zunanji minister imel v mislih predvsem resnejša vprašanja, kot je denimo morska meja. Na hrvaški odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Zunanji minister Jan-drokovič je takoj komentiral, da so mejna vprašanja bilateralni problem ter zato, menda, ne more biti v pristojnosti mednarodne ustanove. V Sloveniji so marsikje mnenja, da Hrvaška navsezadnje kar uspešno rešuje nekatera druga vprašanja, denimo manjšinska, tudi italijanska, in da bi večje tako rekoč »realnejše« razumevanje morala pokazati tudi v zvezi z mejo. Meja je pač meja, to pa je resen, življenjski problem, ki ne bi smel nenehoma motiti odnosov med dvema sosednjima deželama, ki imata dolgo, skorajda skupno zgodovino. Praznik velikega šmarna pa so na Hrvaškem, kakor vsako leto, tudi letos slavili slovesno in množično. Največ ljudi se je zbralo na Trsatu, kjer so imeli več majhnih slovesnosti tako v cerkvi, kakor na prostem, saj je deloma pomagalo tudi vreme, sicer te dni sila nestabilno. Nič koliko je bilo stojnic s spominki, pri čemer je prevladoval kipec Pavla Janeza drugega. Obiskovalci so ga kupovali kar po vrsti. Svojo vlogo je uspešno odigrala sobana, posvečena slovitemu papežu, v kateri so se prav tako vrstile pastoralne slovesnosti. Mašo na prostem je vodil reški nadškof Ivan Dev-čič. Udeležencev je bilo na tisoče, najbrž, pravijo, več kot 20 tisoč, saj je to bilo težko oceniti glede na število prostorov in slavij tako znotraj kakor na prostem. Nekateri časniki vedo povedati, da se pomembnost velikega šmarna na Trsatu bolj širi tudi v tujino, saj je bilo tudi število tujcev, seveda poleg tistih, ki so domači kraj zapustili po vojni, kar neskončno. Istrsko časopisje bogato poroča o praznovanju velikega šmarna tudi v Sloveniji, tako na primer o slovesnosti v Strunjanu, kjer tokrat sprevod ni bil po morju, saj je strunjanski pomol poškodovan, marveč na kopnem. Pri slovesnosti je sodeloval ves občinski kader. Vemo, da je v Sloveniji novi italijanski veleposlanik AlessandroPie-tromarchi. Obiskal ga je že predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul, ki je poudaril zlasti vprašanje »stalne« skrbi Italije za manjšino (seveda tudi in zlasti finančne), nadaljnjega odkritega sodelovanja med Italijani, ki so ostali na Hrvaškem in v Sloveniji in tistimi, ki so odšli, ter še večjo skrb matične države tudi za pokopališča in druge spomenike v zvezi z italijansko prisotnostjo. Mimogrede bi rad omenil, da sem Pietromarchija srečal (najbrž je to bilo leta 1970, ko sem bil predsednik koprske občine in obale) v Farnesini v Rimu, kjer smo imeli z italijanskimi predstavniki pogovor o tem, kako še pospešiti in popestriti stike. Srž pogovora je bil Videmski spora- zum, ki je tedaj zaslovel kot najbolj odprta meja v Evropi, na sestanku v Rimu pa je jugoslovansko, oz. zlasti slovensko stran, vodil dr. Murko, predstavnik zunanjega ministrstva, takrat zanesljivo najbolj znani in sposoben strokovnjak mednarodnega prava v Sloveniji. Spominjam se, da mi je g. Pietromarchi, ki je tedaj vodil protokol zunanjega ministrstva, kar ponosno naglašal, kako sodi k družini z dolgoletno zunanje-politi-čno diplomatsko kariero. Njegov oče je namreč tedaj bil veleposlanik v eni izmed osrednjih evropskih prestolnic. Zanimiv pogovor, kakorkoli obetaven za bodoče odnose. Pa že pred 35 leti! Prav poudariti pa je treba stike med istrskimi in kvarnerskimi anti-fašisti ter italijansko unijo. Ob proslavi obletnice ustanovitve slavnega italijanskega partizanskega bataljona »Pi-na Budicina« v Istri so se sešli predstavniki istrskih antifašistov in Italijanske unije z najbolj znanimi osebnostmi. Šlo je za pomemben korak, saj vemo, da je nedavno, kajpak po nepotrebnem, prišlo do spora med enimi in drugimi, češ, so navajali nekateri predstavniki antifašistične organizacije, zastopniki Unije naj uradno ne nastopajo na partizanskih zborovanjih. Spor so zdaj samokritično odstranili in sprejeli med drugim sklep o imenovanju skupnega odbora, ki naj bi ugotovil, pri čem bi bilo treba še globlje sodelovati, to pa seveda velja zlasti za partizanske formacije, v katerih so bili zvečine Italijani. Odbor do deloval stalno. V Umagu se medtem nadaljujejo arheološke raziskave (točno pri Sv. Ivanu na Krneti), ki že razkriva tedanje rimsko zgodovino v tem kraju. Našli so že vrsto predmetov, prstanov, kuhinjske posode ter več rekvizitov, kar potrjuje, da je tu svo jčas živela bogata družina, ki pa se je menda ubadala tudi s proizvodnjo olja. V Pulju pa so prve predstave v novi kinodvorani kar »senzacionalno« (kakor trdijo) obiskane. Velja namreč spomniti, da so doslej v Pulju, to je v tamkajšnji kinodvorani, imeli le po eno predstavo na dan, zdaj pa jih je in jih bo več. Z veseljem poročajo, da imajo na sporedu bogat spored filmov tako za otroke in mladino kakor za druge. Vrsto filmov bo znanstvene narave, nič koliko pa bodo imeli predstav klasičnih del. Na prvih predstavah se je kar trlo ljudi, poročajo iz Pulja. Vse kaže, da gre kar naglo v pozabo tudi spor v zvezi s poimenovanjem sodobne in privlačne dvorane po Alidi Valli. Platak je, kakor vemo, planinski predel, nedaleč, severovzhodno od Reke. Za rimski šport je bil deloma izkoriščen, z njim pa so se ubadali predvsem domačini, pa še ti v sila skromnem številu. Vse pa kaže, da so na obzorju te planine kar pomembne novosti. Te dni si je na področju, skupaj, z domačimi športnimi, zlasti seveda smučarskimi predstavniki, uradno ogledal predsednik evropske smučarske organizacije Markus Waldner ter obudil menda že staro zamisel, da bi področje, ki je blizu velikega mesta, usposobili za mednarodne prireditve. Govor je bil tudi o tem, da bi na Platku organizirali smučarske tekme za evropski pokal že leta 2010. Menda je bil navdušen, kakor pravijo reški smučarski predstavniki. Seznanili so ga, da je navsezadnje prav na Plat-ku redno trenirala slovita hrvaška smučarka Janica Kostelič. Gost je sicer opozoril na dvoje: da bi bilo treba urediti večje vodno jezero za umetni sneg ter seveda zgraditi sodobno naselje predvsem za tekmovalce. Vse kaže, da se bodo na reki kar resno lotili dela. Renomirano uradno smučarsko tekmovanje nedaleč on morja! Pravzaprav že s pogledom nanj. BOGATIMO SVOJ JEZIK Ob trošenju, rabi, porabi in potrebi sem se prejšnji teden samo bežno dotaknila tudi uporabe. Tudi ta je poleg uporaben, uporabiti, uporabljati in uporabnost zapisana že v Ple-teršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Pri nas te besede še danes pogosto uporabljamo tudi tam, kjer bi morali pisati raba in ne uporaba. Zelo bogato izbiro uporabe in vseh iz istega korena izpeljanih besed najdemo v Šlenčevem Slov.-Ital. slovarju. Poleg najpogostejšega izraza uso, je tam še impiego, fruizione, utilizzazione in ricorso. Poglejmo si nekaj pod geslom uporaba zapisanih zvez, ki jih lahko prevedemo v italijanščino z besedo uso: navodila za uporabo; zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo, predmeti za osebno uporabo, soba z uporabo kuhinje. V drugih zgledih moramo uso zamenjati s kakšno drugo besedo. Poglejmo si jih: pospeševati uporabo (stimolare l'impie-go) računalnikov; uporaba sile (il ri-corso alla violenza) za dosego ciljev; uporaba jedrske energije, uporaba sončne energije (impiego del nucleare, del solare). Uporabna umetnost je l'arte applicata, enako bi prevedli uporabna znanost. Uporabne ideje so idee utili; uporabljanje kemičnih sredstev je impiego, uporabnik plina in vode je consumatore. S tem še nisem izčrpala vseh zgledov, ki jih je zapisal Šlenc. Tudi v SSKJ in v SP bomo našli kar precej primerov, kjer je potrebna uporaba. V kmetijstvu je znana uporaba vode za namakanje. V sodstvu uporabljajo izjave in tudi dokaze proti nasprotnikom v postopku. Kjer še vedno cepijo drva, uporabljajo hrastov panj kot tnalo. Krušno moko uporabljajo gospodinje za peko kruha. Pri prevajanju večkrat uporabljamo slovar. Namesto policist je streljal, lahko rečemo, da je uporabil orožje. Strokovnjak je uporabil vse svoje znanje, da je prepričal sogovornika. Avtomobilisti so uporabniki cest. Tudi prejšnji teden navedeni glagol potrebovati v stavku o dečku, ki je klatil orehe, bi lahko spremenili in rekli, da je deček za klatenje orehov uporabil palico, vendar bi zamenjava glagola nekoliko spremenila pomen stavka. Ob uporabi je palica sredstvo, ob potrebi pa nuja. Naštela sem dolgo vrsto zgledov, da bi prikazala, kdaj je umestna raba in kdaj uporaba česa. Uporaba z glagoloma uporabiti in uporabljati nam vedno pove in pojasni, s kakšnim namenom smo kaj uporabili, kakšen je bil cilj, ki smo si ga z uporabo česa postavili. Rabi nam za dosego določene naloge, za zadovoljitev neke potrebe, je sredstvo za dosego zastavljene koristi, lahko je tudi sredstvo za pridobitev ali izdelavo česa, kot npr. moka za peko kruha. Zato lahko rečemo: »Naša nona večkrat uporablja narečne izraze, ker z njimi pove reči bolj po domače, obenem pa tudi bolj sočno.« Ni pa ne prav ne umestno, da vedno pišemo in zahtevamo javno uporabo slovenskega jezika. Nona uporablja narečne izraze, zato da pove kaj bolj po domače, mi pa zahtevamo javno rabo slovenskega jezika, ker je to naša materinščina, ker smo tukaj doma in imamo vso pravico, da je raba povsod javno priznana. Uporabo bi lahko zahtevali ob posebnih izjemnih priložnostih, kar ni bil nikdar ne naš namen ne cilj. Zahtevamo torej javno splošno in vidno rabo naše materinščine. V Ljubljani so l. 2004 izdali in sprejeli zakon o javni rabi slovenskega jezika, ki velja za Slovenijo. Lelja Rehar Sancin trst - Ostra kritika krajevnega časnika Piccolo: Slovenija se spotika ob tukajšnjo zgodovino pisanje piccola Pretirane kritike in tudi kar nekaj »pozabljivosti« Paolo Segatti je BIL V PlCCOLU ZELO KRITIČEN DO Slovenije TRST - Dnevnik Il Piccolo je v nedeljski izdaji kritičen do poročila o šestmesečnem slovenskem predsedovanju EU, objavljenega na spletni strani slovenske vlade. Največ kritik časnik namenja omembi slovenskega etničnega ozemlja in trditvi, da se je z mirovno pogodbo leta 1947 velik del obalnega območja Primorske ponovno združil s Slovenijo. Piccolo posveča zadevi kar dva članka na svojih notranjih straneh. Članek Maura Manzina tako opisuje, da sta v zgoščenem pregledu slovenske zgodovine, ki se nahaja v poročilu o predsedovanju EU, dva velika spodrsljaja. Prvega po Manzinovem pisanju predstavlja zapis, da je bilo ob koncu druge svetovne vojne slovensko etnično ozemlje razdeljeno med Avstrijo, Italijo, Madžarsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer pisca moti definicija "etnično ozemlje". Drugi spodrsljaj pa je po Manzinovem mnenju v trditvi, da se je s pariško mirovno pogodbo iz leta 1947 večji del obalnega območja Primorske ponovno združil s Slovenijo. Pisec opozarja, da leta 1947 Slovenija ni bila samostojna, ampak ena od republik Jugoslavije, poleg tega pa je omenjeno območje postalo jugoslovansko v okviru Slovenije šele leta 1975 z osimskimi sporazumi, saj je prej obstajala le cona B Svobodnega tržaškega ozemlja. Manzin povezuje vsebino zapisa s kampanjo za jesenske državnozborske volitve v Sloveniji, kjer javnomnenjske raziskave po njegovem pisanju napovedujejo poraz desnosredinske vlade in zmago leve sredine, ki jo vodi »mladi in podjetni Borut Pahor«, vendar opozarja, da to ne sme biti razlog za manipuliranje z zgodovino. Tak spodrsljaj utegne biti kontraproduktiven, meni Man-zin. Opozarja tudi na zadrego diplomatskih krogov in piše, da ni prvič, da se Slovenija spotakne ob zgodovino, saj je z zgodovino že večkrat manipulirala z nacionalističnimi nameni, na primer v obdobju spora o premoženju istrskih beguncev. Tudi pisec drugega komentarja Paolo Segatti se kritično zaustavlja ob vztrajanju pri omenjanju slovenskega etničnega ozemlja, saj gre za pojem, ki ustreza pri opisu človeških skupnosti pred oblikovanjem modernih teritorialnih držav, a je dvomljive koristi pri določanju narodnih in državnih meja na ozemljih, ki so odkrito pluralna. V primeru omenjanja združitve obalnega dela Primorske s Slovenijo pa po Segattijevem mnenju vznemirja dejstvo, da se vlada države članice EU dela, kot da je pozabila na zapletene pravne postopke, preko katerih je suverenost nad Koprom, Izolo in Piranom prešla z Italije na Jugoslavijo. Tudi Segatti opozarja, da leta 1947 ni prišlo do ponovne združitve teh ozemelj s Slovenijo, saj slednja takrat ni imela svojih političnih in administrativnih meja. Segatti opozarja, da stavek dobi za tistega, ki ga je zapisal, smisel samo, če je pod Slovenijo razumel slovensko etnično ozemlje, na tak način pa pride do zmešnjave z zaskrbljujočo politično ko-notacijo, saj kaže, da se meje slovenskega etničnega ozemlja tolmačijo kot stalnica v zgodovini, medtem ko se meje slovenske države spreminjajo. Poleg tega, še piše Segatti, če se govori o "večjem delu" Primorske, ki se je združil s Slovenijo, se postavlja tudi vprašanje, kateri deli Primorske se leta 1947 niso pridružili: »Kaj manjka po mnenju slovenske vlade?,« se na koncu sprašuje pisec, ki opozarja, da tak način predstavljanja lastne zgodovine, kot to počenja slovenska vlada, ni ravno tisto, kar so pričakovali ustanovitelji evropske integracije. Poročilo, ki je tako močno vznemerilo Piccolo, v bistvu ni poročilo, temveč sintetični pregled nekaj pomembnejših mejnikov slovenske zgodovine. V njem je očitno tudi nekaj netočnosti in površnosti, kritika tržaškega dnevnika pa je daleč pretirana in po svoje tudi zlonamerna. Profesor Paolo Segatti meče vse en koš: avtocestne vinjete, pokrajinsko ureditev Slovenije, njen odnos do Evropske unije in do polpretekle zgodovine. Segatti v začetku sicer hvali sosednjo državo in njeno hitro in učinkovito »prilagajanje« Evropski uniji, ki pa je bilo vedno podrejeno državnim interesom. Pri tem navaja kot primer nedavno uvedene avtocestne vinjete. .Še bolj značilna pa so po njegovem dogajanja v zvezi z regionalno ureditvijo Slovenije. V tem projektu sploh ni omenjena evroregija, pač pa je vse skupaj podrejeno »državni kohezijski politiki«, ki je glavni namen bodočih pokrajin. Ali je torej Slovenija res uspel primer evropske integracije, se sprašuje komentator tržaškega dnevnika. Če gledamo na zadevo iz čisto proceduralnih vidikov, v smislu prilagajanja zakonodaje evropskih merilom, je odgovor nedvomno pritrdilen, kar ni malo, piše Se-gatti. Računi pa se ne izidejo, posebno če vzamemo kot merilo pričakovanja ustanovnih članov EU glede zgodovinskega spomina, iz katerega je treba izkoreniniti vsako skušnjavo po iredentizmu. In tu je slovensko »poročilo« padlo na izpitu, meni komentator. Dosti ostrejši je Manzin, po katerem ni prvič, da Slovenija pade na izpitu zgodovine. Pri tem navaja obdobje prve Berlusconijeve vlade in »pozablja« da je takratna italijanska vlada (zunanji minister Antonio Martino) v Bruslju postavila veto nad pridruženim članstvom Slovenije v EU. Člankarpohvalno omenja ita-lijansko-slovensko zgodovinsko komisijo in »pozablja« da je italijanska stran tista, ki je doslej z desnimi in levimi vladi preprečila uradno objavo tega vsestransko zanimivega dokumenta. Končno Manzin izvleček iz slovenske zgodovine, kot ga sam imenuje, povezuje z bližnjimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji. Pri tem omenja Janezu Janši nenaklonjene predvolilen ankete in Boruta Pahorja. »Manipulacija« z zgodovino je po njegovem predvolilno naravnana, kar se nam zdi močno pretirana ocena. Kot zveni zelo pretirana tudi Man-zinova trditev o zadregi, ki naj bi jo »poročilo« na spletni strani slovenske vlade sprožilo v evropskih diplomatskih krogih. / DNEVNE NOVICE Torek, 19. avgusta 2008 3 analize - Po lestvici, ki jo je objavil časnik II Sole 24-Ore Bogati so doma v Dolini Aoste, revni pa v Kalabriji Tržaška pokrajina na 11. mestu državne lestvice po dohodku na prebivalca RIM - Dva skrajna konca Italije, in to ne samo v geografskem smislu, Ayas v pokrajini Aosta in Reggio Calabria, sta najbogatejša in najrevnejša občina v državi. V prvi imajo prebivalci - sicer tudi po zaslugi stalnega bivališča, ki si ga je tamkaj uredil ustanovitelj družbe Fastweb Silvio Scaglia - v povprečju več kot 66 tisoč evrov letnega dohodka na osebo, v drugi pa letni dohodek na prebivalca le za ščepec presega 4000 evrov. Neverjeten razpon, ki kaže na brezno, ki ločuje severni in južni del države. Po analizi, ki jo je izvedel študijski center Sintesi za časnik Il Sole 24-Ore na osnovi davčnih prijav Italijanov, so meje med severnimi in južnimi deželami zelo izrazite. Na vrhu lestvice bogatih so občine v Dolini Aoste in Lombardiji, kjer so se povprečni dohodki na prebivalca v obdobju od leta 1999 do 2007 povečali za 11 odstotkov na 18.487 evrov oziroma za 7,5 odstotka na 20.172 evrov. Dobro gre tudi prebivalcem Emilije Romagne, kjer znaša povprečni dohodek na prebivalca 18.303 evre (+5,9%). V vseh severnih de- želah povprečni dohodek na prebivalca presega 17.000 evrov, v osrednji Italiji se giblje med 15.337 (Umbrija) in 18.000 evrov (Lacij), medtem ko na jugu nobena dežela, razen Abrucov, ne presega 13.000 evrov na prebivalca. Kalabrija in Bazilikata sta celo pod mejo 11.000 evrov, pri čemer je druga v osmih letih izgubila 14 odstotkov in pristala pri povprečnem dohodku 10.201 evro na prebivalca. V Furlaniji-Julijski krajini se je povprečni dohodek na prebivalca v obravnavanem obdobju povečal za 3,4 odstotka, dežela pa na državni lestvici bogastva zaseda sedmo mesto med 20 deželami. Med štirimi pokrajinami v FJK je najbogatejša tržaška s 7,3-odstotno rastjo povprečnega dohodka na prebivalca, ki znaša 18.493 evrov in je enajsta najbogatejša pokrajina v Italiji. V Vidmu in Gorici se je povprečni dohodek v osmih letih povzpel za 3,1 odstotka, v Pordenonu pa za 1,1 odstotka. V Vidmu je lani znašal 16.775 evrov, v Gorici 16.683 evrov in v Pordenonu 17.013 evrov. zakavkazje - Po podpisu sporazuma o prekinitvi ognja Rusi potrdili začetek umika iz Gruzije, kar pa Tbilisi zanika TBILISI - Deset dni po začetku vojaškega posredovanja v Gruziji se je včeraj ruska vojska po lastnih navedbah začela umikati iz države, kar pa Tbilisi ni potrdil. Nasprotno, trdi, da ni znakov umika. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je zagotovil, da gruzijski zločini v Južni Osetiji ne bodo ostali nekaznovani. Začetek umika je na novinarski konferenci v Moskvi potrdil namestnik načelnika generalštaba ruske vojske Anatolij No-govicin. Kot je dejal, se bodo v skladu s sporazumom umaknili do meje Južne Osetije, separatistične gruzijske regije. »Rusija je častno preprečila gruzijski napad na Južno Osetijo in na ukaz vrhovnega poveljnika končuje to misijo,« je dejal. Začetek umika bi bil v skladu z nedeljsko napovedjo Med-vedjeva, ki je po sobotnem podpisu prekinitve ognja napovedal, da se bodo ruske sile iz Gruzije začele umikati v ponedeljek opoldne. Namen načrta o prekinitvi ognja, ki ima šest točk, je končati sovražnosti, ki so izbruhnile po gruzijski invaziji na Južno Ose-tijo 8. avgusta, ki so ji sledile operacije ruske vojske v Gruziji. Tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili je na drugi strani zatrdil, da »žal ne vidijo nobenih znakov, da bi se Rusi začeli umikati ali da bi se sploh pripravljali na umik iz Gruzije«. Ruske sile naj bi imele med drugim še vedno v rokah glavno nadzorno točko v mesto Gori zahodno od prestolnice Tbilisi. Predsedujoči Evropskemu svetu, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, je napovedal, da bo sklical izredni vrh EU, če Moskva ne bo uresničila svoje zaveze o umiku sil iz Gruzije. Umik Ruske oborožene sile na cesti blizu Gorija ansa mora biti po besedah Sarkozyja »popoln in brez zamud«. »O tem se ne mislimo pogajati,« je Sarkozy zapisal v francoskem dnevniku Le Figaro. Na morebitnem izrednem vrhu EU naj bi voditelji držav članic po napovedih Sarkozyja razpravljali o posledicah, ki bi jih nespoštovanje zavez prineslo Rusiji. pakistan - Pod pristikom gospodarskih in političnih težav Pervez Mušaraf napovedal odstop s položaja predsednika ISLAMABAD - Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je v času, ko se država sooča s poslabšanimi gospodarskimi razmerami in drugimi težavami v Pakistanu, v včerajšnjem televizijskem nagovoru napovedal odstop s položaja predsednika. Njegovi nasprotniki, ki so ga obtoževali zlorabe položaja, so odločitev pozdravili, medtem ko so v svetu bolj zadržani. »Potem ko sem preučil razmere in se posvetoval s svetovalci in političnimi zavezniki, sem se odločil, da odstopim,« je dejal Mušaraf, ki je v nagovoru na pakistanski televiziji zanikal vse obtožbe, ki jih je opozicija v zadnjem času pogosto izrekala proti njemu. »Niti ene od obtožb ni mogoče dokazati, saj nisem ničesar delal v svojo korist, pač pa v korist Pakistana,« je dejal Mušaraf. Pakistan naj bi, kot je dejal, pod njegovo oblastjo postal pomembna država na svetovnem zemljevidu, v kateri vladajo red, mir, demokracija in spoštovanje človekovih pravic. V nagovoru je Mušaraf med drugim omenil številne težave, s katerimi se soo- Pervez Mušaraf ansa ča Pakistan, vključno s propadajočim gospodarstvom. »Molim, da bo koalicija ustavila to padanje navzdol in državo izvlekla iz krize,« je poudaril. Ob tem pa ni pojasnil, ali bo po odstopu ostal v državi ali bo odšel v izgnanstvo. Mašarafova priljubljenost je močno upadla lani, potem ko je poskusil odstaviti pravosodnega ministra, državo pa je zajel tudi val samomorilskih bombnih napadov talibanov. Vmes je bila umorjena vodja opozicije in nekdanja pakistanska pre-mierka Benazir Buto. Po vnovični izvolitvi je uvedel izredne razmere in s tem vrhovnemu sodišču preprečil razveljavitev izvolitve na mesto predsednika. Kljub temu so bili njegovi politični zavezniki nato poraženi na februarskih parlamentarnih volitvah. Opozicijske stranke so po več mesecih našle skupno besedo in se 7. avgusta sporazumele, da Mušarafa odstavijo s položaja predsednika. Pretekli teden so nato v štirih pokrajinskih skupščinah potekala glasovanja o zaupnici Mušarafu in vse štiri so predsedniku izrazile nezaupanje. V nedeljo so stranke napovedale, da so že pripravile predlog za odstavitev Mušarafa, ki naj bi ga še ta teden predložile nacionalnemu parlamentu. Med obtožbami, ki naj bi bremenile Mušarafa, naj bi bile tudi kršitve ustave in slabo vodenje države. Muša-raf je včeraj vse obtožbe zanikal, nato pa oznanil odstop. Prvi odzivi v svetu na Mušarafov odstop so precej zadržani. Večina predstavnikov držav je izrazila upanje, da odstop ne bo povzročil nemirov v Pakistanu. Nekoliko bolj neposredni so bili le v Afganistanu, kjer so poudarili, da Mušarafovo pred-sednikovanje ni bilo dobro za Afganistan. Mladoletnika umrla v prometni nesreči COMO - Stefano je bil star 17 let, Francesco tri leta mlajši. V noči na ponedeljek sta se s tremi prijatelji vračala v lancii Y10 proti domu. Kara-binjerji so ugotovili, da je avtomobil v blagem ovinku, po vsej verjetnosti zaradi visoke hitrosti, zaneslo s ceste, pri čemer se je večkrat prevrnil in treščil v drevesa na bregu potoka Lura. Stefana, ki je sedel ob vozniku, je vrglo iz vozila in je bil pri priči mrtev. Francesco je nekaj ur pozneje podlegel hudim poškodbam. Ob koncu tedna po velikem šmarnu je v 25 nesrečah umrlo 28 oseb. Dvanajst jih je bilo mlajših od 30 let. Ubil moškega in ranil 11-letnega otroka REGGIO CALABRIA - Saverio Ar-fuso je bil kuhar in profesor na hotelirski šoli v Parmi. Pred nekaj dnevi je odšel na počitnice v Calabrio, v kraj Ciambra, kjer živi njegova družica. V nedeljo zvečer, ob vrnitvi z avtomobilom domov se je zakrinkan človek približal vozilu in s puško štirikrat ustrelil vanj in ga ubil, ranil pa je tudi 11-letnega otroka družice: zadela ga je ena od šiber. Otroka so prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo, kaže pa, da ni v smrtni nevarnosti. Jesen prihaja z novimi podražitvami MILAN - Italijanske družine čaka slana vrnitev s počitnic. Po podražitvah zadnjih mesecev in rekordni inflaciji se jeseni obeta novo zategovanje pasu. Po podatkih združenj potrošnikov Adusbef in Federconsumatori se bo denarnica povprečnega Italijana stanjšala za novih 600 evrov zaradi podražitev ogrevanja, učbenikov, mestne snage, elektrike, plina, avtomobilskega zavarovanja in živil. Popoln neuspeh poletnih razprodaj RIM - Po podatkih združenja potrošnikov Codacons je bila poletna sezonska razprodaja faliment, saj se je prodaja v primerjavi z lanskim poletjem zmanjšala za 20 odstotkov, ponekod pa tudi za 50. Codacons glede na to predlaga, da bi razprodaje podaljšali do božiča, grozi pa tudi z »maksi nakupovalno stavko«. ■ EVRO 1,4704 $ -0,17 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. avgusta 2008 raziskava - Združenje Contribuenti.it Italija med članicami EU ■ v • v • a • država z navišjo stopnjo davčnega utajevanja (48%) RIM - Italija je med članicami EU tista država, kjer vlada najvišja stopnja davčnih utaj. Iz raziskave združenja italijanskih davkoplačevalcev Contribuenti.it, izvedene na vzorcu 1500 državljanov, namreč izhaja, da davčni obvezanci ne prijavijo davkariji kar 48 odstotkov vseh obdavčljivih dohodkov. 44-odstotni delež davčnih utaj se zgodi zaradi nezadovoljstva davčnih zavezancev z javnimi storitvami, ki jih zagotavlja država, ali zaradi nizke kulture zakonitosti, 36 odstotkov utajevalcev davkov ne plačuje zaradi zapletenosti davčne zakonodaje, 20 odstotkov pa zaradi pomanjkanja kontrol. Raziskava je še pokazala, da so največji utajevalci industrijci (32%), sledijo jim bankirji in zavarovalničarji (28%), trgovci (12%), obrtniki (11%), svobodni poklici (9%) in odvisni delavci (8%). V ozemeljskem pogledu pa je utajevanje najbolj razširjeno na jugu države (34,5% nacionalnega utajevanja), sledijo pa severozahodni del (26,5%), osrednji (20,1%) in na zadnjem mestu severovzhodni del države (18,9%). Iz raziskave je izšel tudi podatek, da samo vsak peti državljan ve, za kaj plačuje davke, medtem ko se štirje državljani na pet imajo za podložnike preveč zbi-rokratizirane finančne administracije, ki ne zagotavlja socialnih storitev, za katere je pristojna in tako krši pravice davkoplačevalcev. valute evro (povprečni tečaj) 18.8. 14.8. ameriški dolar japonski jen 1,4704 162,20 101031 1,4907 163,36 10 2262 kitajski juan ruski rubel 36,0915 7,4587 36,2275 7,4591 Ual 1 jlVa M ICJ britanski funt O/^HCKS bfAna 0,78810 9,3475 0,79530 9,3838 JVCUJKCI MUlla norveška krona rpcba Kfrtna 7,9740 24,523 8,0060 24351 LOM M UI Id švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,6170 15,6466 236,82 3,3425 1,6219 15,6466 237,28 3,3090 UUIliM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5558 1,6837 1,5775 1 7010 CIVJLI CIIJM UUICII bolgarski lev rAmi in^Ki IA\/ 1,9558 3 5315 1,9558 3,5265 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona I litac 30,310 3,4528 30,325 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7033 2,4025 0,7035 2,3983 Ul Cl£.IIJjp.l Itrcll islandska krona ti lira 120,14 1 7415 120,63 1 7660 LUI jIVCI 11! O hrvaška kuna 7,2247 7,1874 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 18. avgusta 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,46563 2,80875 3,11813 3,255 LIBOR (EUR) 4,4825 4,95813 5,15438 5,30563 LIBOR (CHF) 2,255 2,74667 2,88667 3,17333 EURIBOR (EUR) 4,485 4,963 5,159 5,304 ZLATO (999,99 %%) za kg 17.473,93 € +295,06 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. avgusta 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 31,23 IMTTIDCI IDDDA A QQ +2,23 KRKA 1 1 IKA KOPER 91,87 5763 -2,20 -0,09 +1 75 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 231,48 +0,13 TELEKOM SLOVENIJE 540,29 235,38 +0,07 -1,06 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 80,00 DELO PRODAJA - CTni -0,78 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 Öfllfi _r» «« NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 25,99 -0,04 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 79,37 27,70 +0,47 -1,04 -2 16 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 680,00 680,00 412,36 +0,09 IERME ČAIEŽ ŽITO 205,00 -2,12 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 18. avgusta 2008 +°,33 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,155 6,595 1887 -1,15 +0,23 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,79 +2,93 +1,00 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,839 6,82 +0,05 +2,02 EDISON ENEL ENI 1,259 6,27 2166 -0,47 +0,88 FIAT FINMECCANICA 11,77 1833 +0,09 +1,02 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 20,61 +0,88 -3,28 +0 17 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 22,9 4,37 +0,18 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 3,7425 21,05 1695 -0,47 +0,67 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,9925 +0,95 +0,63 PARMALAT PIREMI e C 9,73 1,893 0461 +1,14 +0,26 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,68 +4,35 +3,05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,2525 8,37 +0,65 +1,18 TENARIS TERNA 1,151 17,38 +0,26 -0,33 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,68 16,02 +0,94 +0,56 MNIPOL 3,7425 1,738 -0,49 +0,99 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 113,06 $ +0,17 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. avgusta 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.654,13 +0,00 +0 10 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.715,66 116,17 -0,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Ranjaluka 3.623,91 1.648,95 -0,77 +1 08 Dll\J, Dal llalUKCl FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 3.218,56 1.451,62 -0,15 +0,43 DCICA 1 J, DCUUI Cl*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 838,43 3.514,66 +0,88 -1,19 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 18.703,50 5.221,13 -0,66 -0,78 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.479,88 1.932,70 -1,55 -1,27 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World New York 1.278,68 +1,50 MSCI woild, New ioik DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 6.432,88 -0,20 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.450,20 4.448,83 3.542,42 -0,08 -0,11 +0,75 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.442,6 3.366,09 -0,93 -0,05 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI Sinnaruir 13.165,45 +1,12 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 20.930,67 2.319,87 14.645,66 -1,09 -5,34 -0,53 4 Torek, 19. avgusta 2008 ALPE-JADRAN / avtocesta trst-benetke - Načrt za gradnjo tretjega pasu Tondo bo imel pooblastila tudi za razlaščanje zemljišč Deželni odbornik Riccardi med prejemniki jamstvenega obvestila za nesrečo pri Cessaltu VIDEM - Izredni komisar za avtocesto Trst-Benetke Renzo Tondo bo imel široka pooblastila tudi v postopku za razlaščanja zemljišč za gradnjo tretjega pasu. Komisar, ki je tudi predsednik Dežele FJK, računa, da bodo prva gradbena dela stekla najkasneje čez tri leta, koliko časa bodo trajala pa je nemogoče napovedati. Vsekakor manj časa, kot če bi grad-beno-koncesijske postopke iz Rima vodila država. Tretji pas naj bi zgradili na avtocestni trasi v dolžini 94 kilometrov, to se pravi točno od cestinske postaje pri kraju Quarto d'Altino do Moš-čenic na Goriškem. Komisarska uprava, kot kaže, ne bo pristojna za avtocesto v tržaški pokrajini, ki je formalno uvrščena kot avtocestni odsek, za katerega skrbi državno podjetje ANAS. Morda bi bilo boljše, da bi tudi ta del avtoceste oziroma avtocest prešel v režijo deželne družbe Auto-vie Venete. Sodišče v Trevisu, ki preiskuje strahovito nesrečo pri Cessaltu, je včeraj poslalo sedem jamstvenih obvestil. Med prejemniki je tudi deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi, ki je bil do izvolitve v deželno vlado funkcionar Autovie Venete. Iz tega se da sklepati, da so preostala sodna obvestila dobili vodilni v deželni avtocestni družbi, ki ji predseduje Giorgio Santuz. Javno tožilstvo je imenovalo strokovnjake, ki bodo skušali osvetliti vzroke za nesrečo, v kateri je umrlo sedem ljudi. Sodišče je prejelo zdravniške ekspertize o poljskem vozniku tovornjaka, ki je povzročil tragedijo, pričakuje pa še strokovna poročila o tehničnem stanju kamiona. V sklopu preiskave je tožilstvo iz Trevi-sa tudi zaseglo avtocestno ograjo, ki ni zdržala tovornjakovega trka. Skratka zelo zapletena preiskava, ki bo nedvomno trajala dalj časa, najbrž nekaj mesecev. Nekateri časopisi so objavili novico, da se je poljski šofer pred nesrečo počutil slabo in da je bil zaradi tega dan prej na zdravniškem pregledu. Spet drugi so pisali o okvari na tovornjaku z italijansko registrsko tablico, ki je pred usodnim trkom vozil okoli 80 kilometrov na uro. Preiskovalce čaka zelo zahtevna naloga. Bo izredni komisar za avtocesto Trst-Benetke Tondo odgovarjal tudi za kraški avtocestni odsek? kroma politika - Poslanec Rosato kritičen do vlade ICI: Segantijeva »popravlja« voditelja Severne lige Bossija TRST - V desni sredini in tudi v Severni ligi se trudijo, da bi »popravili« sobotno izjavo Umberta Bossija, da je treba spet uvesti davek na nepremičnino (ICI). V Furlaniji-Julijski krajini je to nehvaležno »dolžnost« prevzela odbornica Federica Seganti, ki pravi, da je treba zmanjšati in ne povišati davkov. V isti sapi pa tržaška predstavnica Severne lige dodaja, da bo treba v sklopu t.i. davčnega federalizma poskrbeti za fi-nančno-proračunsko avtonomijo lokalnih uprav. Segantijeva je mnenja, da bi bilo treba v bodoče obdavčiti bogastva in zmanjšati davčni pritisk na družine in podjetja. Bossijeve sobotne izjave proti ukinitvi davka ICI so tudi pri nas doživele ostre kritike desne sredine, podprl pa jih je marsikateri župan v prepričanju, da ukinitev te- Poslanec Ettore Rosato kroma ga davka močno prizadene občinske blagajne in torej občinske skupnosti. Tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato v tiskovnem sporočilu pozitivno ocenjuje predlog davčnega federalizma, ki ga je sestavil minister Roberto Calderoli (Liga). Po Rosatovem mnenju pa bo ta predlog kmalu propadel. Ne po krivdi levosredinske opozicije, pač pa za- Odbornica FJK Federica Seganti kroma radi nasprotovanja najmočnejših vladnih strank, »ki zavirajo federalizem in istočasno podpirajo osrednjo vlogo države na finančnem in gospodarskem področju«. Parlamentarec Demokratske stranke, ki je bil v preteklem mandatu vladni podtaj-nik, je vsekakor prepričan, da je mogoč politični dialog med Ligo in levo sredino. Luka Koper se povezuje s kitajskim Tianjinom KOPER - Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je včeraj obiskal pristanišče Tanjin, največje v severnem delu Kitajske in četrto največje v državi. Sestal se je s podpredsednikom skupine Tianjin Port, ki upravlja pristanišče, in se dogovoril za podpis pisma o nameri za okrepitev sodelovanja med pristaniščema. Koper in Tia-njin sta že povezana z redno tedensko kontejnersko linijo (druga linija poteka prek Šanghaja), vendar promet skokovito raste s hitrostjo 60% letno. Ča-sar in njegov kitajski sogovornik sta včeraj dorekla vsebino pisma, ki med drugim predvideva obojestransko promocijo Tianjinsko-koprske poti, izmenjavo informacij in tehnično pomoč, in se dogovorila, da ga bosta podpisala ob obisku tianjinske delegacije v Kopru predvidoma oktobra letos. Mladina o negotovi usodi našega dnevnika LJUBLJANA - Slovenski tednik Mladina v zadnji številki predstavlja svojim bralcem negotovo usodo Primorskega dnevnika, ki mu grozi zmanjšanje javnega prispevka. Novinar Toni Dugorepec med drugim omenja stališča našega odgovornega urednika Dušana Udoviča, županov novogori-škega območja in senatorke Tamare Blažine. Predsedniku italijanske vlade Berlusconiju Mladina očita, da kot medijski mogotec omejuje šibke založnike v korist velikih, ki jim vlada ne namerava krčiti državnih subvencij. Anketa o sprejemu političnih pribežnikov VIDEM - Združenje občin FJK bo izvedlo anketo med 219 občinami v deželi, da bi ugotovilo, ali katera od njih namerava sprejeti katerega od 116 pri-bežnikov, ki so zaprosili za azil in se ta-čas nahajajo v sprejemnem središču v Avianu. Združenje poziva občine, naj dokažejo svojo solidarnost. Umrl v nesreči nekaj sto metrov od doma MONREALE VALCELLINA - Na cesti med Avianom in krajem Mon-tereale Valcellina v pordenonski pokrajini je fiat panda zavozil s cestišča in silovito treščil v obcestno drevo. Voznik, 88-letni Angelo Claut, ki je stanoval le nekaj sto metrov od kraja nesreče, je bil pri priči mrtev. Preiskavo o nesreči vodi prometna policija, vzroki pa bodo verjetno znani šele po obdukciji, saj je možno, da je voznika obšla slabost. FOTOUTRIP poletja '08 fotoutrip@primorski.it Rodin je svojo skulpturo poimenoval Slovanska zenska. V Rodinovem muzeju v Parizu je vnukinja želela ugotoviti, če sta si podobni. Odinea Cupin slovenija - Posledice petkovega neurja Višina škode bo dosegla več deset milijonov evrov LJUBLJANA - Hudo neurje, ki je v noči s petka na soboto prizadelo predvsem vzhodni del Slovenije, je povzročilo ogromno materialno škodo. Zavarovalnice podatke še zbirajo podatke, škoda pa bo znašala več deset milijonov evrov. Kot kaže, bo to eno največjih razdejanj, ki so ga doslej naravne sile povzročile v Sloveniji. V Zavarovalnici Triglav po začasnih podatkih škodo ocenjujejo na 23 milijonov evrov. Še v nedeljo so ocene kazale, da je neurje povzročilo med 10 in 15 milijonov evrov škode, vendar so po množičnih prijavah ugotovili, da je ta precej višja, je dejal. Po začasnih podatkih Triglava je bilo v zadnjem neurju poškodovanih 7000 objektov in 1000 vozil, škoda na posevkih še ni ocenjena, bo pa precejšnja, je menil. Petkovo neurje je že tretja letošnja večja naravna katastrofa. Zavarovalnica Triglav je zato v prvih sedmih mesecih zavarovancem izplačala že več kot 60 milijonov evrov odškodnin, kar je trikrat več kot v letu 2007. Glede na množičnost naravnih katastrof v Sloveniji v Zavarovalnici Triglav razmišljajo o dvigu zavarovalnih premij. V Zavarovalnici Maribor so doslej prejeli že več kot 5000 škodnih zahtevkov, ocenjujejo pa, da bo škode za več milijonov evrov. Zavarovalnica Adriatic Slovenica bo prijave škode sprejemala še ta in prihodnji teden, so sporočili iz družbe. Po prvih ocenah bo škodnih primerov več kot 1100, predvsem na nepremičninah in avtomobilih, manj pri poljščinah. V kmetijstvu podatkov o škodi v neurju 15. avgusta še ni. Včeraj naj bi na kmetijskem ministrstvu prejeli podatke o škodi v neurju, ki je divjalo 13. in 14. julija. Zaenkrat imajo podatke devetih občin, kjer je bilo skupno poškodovanih 994 hektarjev posevkov in trajnih nasadov, pri čemer je popolnoma uničenih 20 odstotkov površin. Minister za kmetijstvo Iztok Jarc pa je dejal, da bo vlada proučila, kaj lahko lahko stori, vendar pred ukrepanjem potrebuje podatke o škodi. Glede izgube dohodka je glavni instrument kmetijskega ministrstva sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje kmetijskih posevkov in plodov v višini 40 odstotkov premije, za leto 2009 pa je predvideno zvišanje sofinanciranja zavarovalne premije na 50 odstotkov. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. avgusta 2008 5 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it APrimorski ~ dnevnik Po premestitvi 40 uslužbencev v Milan Stock: v Trstu bi ostalo vsega 84 zaposlenih Danes srečanje sindikalnih organizacij, 25. avgusta z vodstvom podjetja Ko bi obveljal načrt o premestitvi 40 uslužbencev Stocka v Milan, bi v zgodovinski tržaški tovarni žganih pijač in likerjev ostalo vsega 84 zaposlenih. Sredi sedemdesetih let, ko je znamka dosegla svoj poslovni višek, jih je bilo 1.200. Pomeni, da bi se po 33 letih število osebja zreduciralo na pičlih 7 odstotkov. Po podatkih, ki jih je posredoval sindikalist CISL Sergio Ulcigrai, je v tržaškem obratu sedaj zaposlenih skupno 127 uslužbencev. In sicer: 13 vodij oddelkov, 4 vodje prodajne mreže, 58 uradnikov, 14 uradnikov prodajne mreže in 38 delavcev. Ob »racionalizaciji« s premestitvijo 40 uslužbencev upravnih in mar-ketinških oddelkov v Milan, bi v Trstu ostalo 6 vodij oddelkov, 23 uradnikov, 13 uradnikov prodajne mreže in 38 delavcev, h katerim naj bi prišteli 4 vodje prodajne mreže (ki pa naj bi bili tudi v kratkem premeščeni v Milan, saj je vodstvo podjetja že napovedalo, da bo vso svojo prodajno dejavnost preselilo v Lom-bardijo). Od 40 uslužbencev, ki so prejeli sredi julija obvestilo o skorajšnji premestitvi v Milan, jih je osem že privolilo. To so uradniki, h katerim gre prišteti tudi štiri vodje oddelkov, ki so tudi sprejeli odločitev podjetja. Od ostalih 28 si je eden že poiskal drugo zaposlitev; trije izpolnjujejo pogoje za takojšnjo upokojitev; deset naj bi se upokojilo v roku prihodnjih treh let, to je toliko, kolikor znaša vpis v mobilnost. Osem uslužbencev naj bi se upokojilo v Uslužbenci tovarne Stock so bili deležni velike solidarnosti Tržačanov kroma roku od treh do štirih let. Ena uslužbenka se bo lahko upokojila šele čez sedem let. Od preostalih petih uslužbencev bodo lahko štirje koristili le eno leto mobilnosti, ker so mlajši od 40 let, eden pa dve leti, ker je mlajši od 50 let. Sindikalni predstavniki v podjetju se bodo danes popoldne na sedežu sin- zahodni kras - Začela se je zamenjava ropotajočih pokrovov Prosek: zaprta cesta Odsek ceste od Kržade do spomenika padlim v NOB bo zaprt predvidoma dva tedna Levo: cesto, ki pelje skozi Prosek, so včeraj zaprli; spodaj: dela za zamenjavo ropotajočih pokrovov so se začela kroma Cesta, ki pelje skozi Prosek, je od včeraj zaprta. Gre za odsek od križišča pri Kržadi do spomenika padlim v NOB, to je isti odsek, ki je bil pred slabimi tremi leti zaprt več mesecev za promet zaradi namestitve plinskega omrežja. Vzrok za tokratno zaprtje tiči prav v prejšnjem zaprtju. Takrat so na odseku namestili celo vrsto pokrovov kanalizacije in plinskega omrežja, ki so že po nekaj tednih začeli neusmiljeno ropotati, ko so vozila zavozila nanje. Ropotanje je bilo nevzdržno predvsem v nočnih urah. Protesti domačinov so se vrstili, po skoraj treh letih jim je bilo končno zadoščeno. Včeraj so začeli že odstranjevati prve pokrove. Zamenjali jih bodo z novimi, ki naj bi bili bolj kakovostni in predvsem ne bodo več ropotali, kot so zagotovili občinski izvedenci. Zaradi zaprte ceste so uvedli obvoz. Kdor privozi iz Križa proti Proseku mora pri spomeniku zaviti desno, kdor pa privozi iz smeri Opčine in je namenjen v Križ, se mora po-služiti obvoza preko Devinščine. Po zapovedih občinskih izvedencev bo cesta skozi Pro-sek zaprta predvidoma dva tedna. dikata CISL srečali s predstavniki tržaške pokrajinske sindikalne zveze, da bi skupno preverili nastali položaj in proučili možnosti za čim bolj ugodno rešitev hudega sindikalnega spora. Pregledali bodo obračun delovanja podjetja v zadnjih treh letih, da bi ugotovili, ali so omejevalni ukrepi vodstva podjetja s te- ga vidika upravičeni, ali ne. Predvsem pa se bodo pripravili na novo srečanje z vodstvom podjetja, ki je bilo napovedano za 25. avgust. Takrat bi moralo vodstvo podjetja predstaviti sindikalnim organizacijam obljubljeni industrijski načrt za »razvoj tovarne Stock«. M.K. »Cestni teden«: 386 prekrškov, 17 vozniških manj V tednu od 11. do 17. avgusta je prometna policija v Furlaniji-Ju-lijski krajini ugotovila 386 prekrškov prometnega zakonika in odvzela 17 vozniških dovoljenj. Med tokratnimi vozniki-rekor-derji, ki so se »izkazali« s prehitro vožnjo, se je znašel tudi slovenski državljan, ki je na obalni cesti na Tržaškem na odseku z dovoljeno hitrostjo do 50 kilometrov na uro pognal svoj tovorni fiat ive-co do hitrosti 100 km na uro. Na Goriškem, pri Vilešu pa so policisti ustavili voznika seata ibize, ki je na odseku z dovoljeno hitrostjo do 80 kilometrov na uro »potegnil« do 137 kilometrov na uro. Rotarijski natečaj narečne poezije Rotary klub Milje prireja peto izvedbo literarnega natečaja Poesia in Piazza, ki je namenjeno piscem pesniških stvaritev v istrsko-be-neškem narečju v Julijski krajini, Istri in Dalmaciji. Cilj pobude, ki od ponovne oživitve leta 2000 (začetki natečaja, ki je doživel tudi prekinitev, segajo namreč v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja) poteka vsako drugo leto, je ohranjanje in vrednotenje kulturnega in narečnega literarnega bogastva omenjenih območij. Od leta 2006 pa poteka tudi vsakoletni narečni literarni natečaj, posvečen srednješolski mladini. Besedilo razpisa in dodatne informacije so dosegljive na spletni strani http://ro-tarymuggia.org. bazovica - V noči na ponedeljek Trk med fiatom pando in hrvaškim tovornjakom Križišče Ul. Gruden s cesto, ki pelje proti nekdanjemu mejnemu prehodu na Pesku, je bila v noči med nedeljo in ponedeljkom prizorišče prometne nesreče, v kateri sta bila soudeležena fiat panda tržaške registracije in hrvaški tovornjak. Po podatkih nabrežinskih karabinjerjev, ki so uvedli preiskavo o nesreči, je malo po polnoči fiat panda zavozil iz Ul. Gruden levo na cesto proti Pesku, prav takrat pa je po tej cesti s Peska v smeri proti Trstu privozil tovornjak hrvaške registracije. Prednji desni del fiata pande je udaril v prednji levi del tovornjaka. V nesreči je bila poškodovana voznica fiata panda, 19-letna F.C., ki so jo z rešilcem hitre pomoči prepeljali na pregled v tržaško bolnišnico, medtem ko voznik tovornjaka, 62-le-tni hrvaški državljan Z.A., ni bil ranjen. Na kraj nesreče so posegli tudi tržaški gasilci, ki so počistili cestišče. 6 Torek, 19. avgusta 2008 TRST / nabrežina - Zaključek niza pobud ob prazniku zavetnika sv. Roka Na nabrežinskem trgu je pestrega dogajanja konec Čuki razgibali sobotni večer - V nedeljo slavje z mašo in procesijo po vasi V Nabrežini se je v nedeljo slovesno zaključilo večdnevno praznovanje vaškega zavetnika sv. Roka, ki je v preteklem tednu privabilo večje število tako domačinov kot obiskovalcev iz drugih krajev, ki so imeli na voljo res pisano paleto pobud, od razstav in drugih kulturnih prireditev do zabave, večernih plesov in pokušnje domačih dobrot pod nazivom Okusi tradicije. Vrhunec nedeljskega praznovanja je bilo dopoldansko versko slavje z mašo in procesijo po vaških ulicah, ki jo je vodil letošnji zlatomašnik in dolgoletni zgodovinski urednik slovenskega verskega mesečnika Ognjišče Franc Bole, ki je ob koncu pred cerkvijo podelil prisotnim še blagoslov. Pri obredih sta sodelovala domači cerkveni pevski zbor in na-brežinska godba, katere člani so si za to priložnost nadeli narodne noše. Drugače so tudi v nedeljo na nabrežinskem trgu v popoldanskih in večernih urah bili na voljo kioski z domačo hrano in pijačo ter z izdelki in pridelki kmetovalcev in obrtnikov iz občin De-vin-Nabrežina, Komen in Ilirska Bistrica, prav tako je bilo mogoče sodelovati pri dobrodelnem srečelovu v organizacij Smučarskega kluba Devin. Zvečer je bil na sporedu kulturni program v izvedbi gostov iz Občine Ilirska Bistrica, točneje članov Kulturnega društva Alojzij Mi-helčič in Brštulin bande iz Harij, prav tako so prisotni prisluhnili koncertu domače godbe, medtem ko je v soboto zvečer množico ljubiteljev glasbe na vaški trg privabil znani slovenski ansambel Čuki. Obiskovalci pa so od srede do nedelje vsak dan imeli priložnost si ogledati razstave kamnitih miniatur v Grudnovi hiši, umetnikov z obeh strani meje v prostorih SKD Igo Gruden, umetnice Ani Tretjak v Kavarni Gruden in Škedenjskega etnografskega muzeja v župnijski dvorani. Tako se je tudi letos zaključil bogat niz pobud in prireditev, ki so ga priredili Občina Devin-Nabrežina, SKD Igo Gruden, SK Devin, domača župnija ter občini Komen in Ilirska Bistrica pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine, Pokrajine Trst, tržaške Trgovinske zbornice in Zadružne kraške banke. Slovenski ansambel Čuki (zgoraj) je na nabrežinski trg v soboto zvečer privabil množico ljubiteljev glasbe in plesa (desno) kroma vinogradništvo Nova skupna tržna ureditev Nova skupna ureditev za vinogradništvo in vinarstvo, ki je stopila v veljavo 1. avgusta letos, predvideva v zvezi z vinogradniškimi površinami dva ključna ukrepa, in sicer ureditev problema trtnih nasadov zasajenih brez ustreznega dovoljenja ter krčenje določenih površin ostalih. S tem ukrepom si Eu zastavlja cilj ureditve proizvodnega potenciala. Začetna izhodiščna površina krčenja 400.000 ha vinogradniških površin, se je zmanjšala na 175.000 ha. Za to krčenje, ki naj bi bilo izvršeno v treh letih, je predviden prispevek v višini ene milijarde evrov. Poleg tega so bile postavljene za posamezne države in dežele omejitve pri krčenju vinogradov. Posamezna državna članica ne sme preseči pri tem posegu 8% svojih skupnih vinogradniških površin, dežele pa 10%. Določena je bila tudi višina prispevkov za vinogradnike, ki se bodo odločili za ta poseg. Prispevki bodo sorazmerni z večletno povprečno količino vinske proizvodnje posameznega vinograda. S hektarsko proizvodnjo vina izpod 20 hektolitrov je določen najnižji prispevek 1.740 evrov na hektar, ki doseže najvišjo vrednost 14.760 evrov v primeru vinogradov, katerih proizvodnja vina preseže 160 hektolitrov na hektar. Zakonska ureditev vinogradov, ki so bili zasajeni brez ustreznega dovoljenja je možna do konca leta 2009, toda le pod pogojem, da razpolaga vinogradnik za vsak neurejen ha vinograda z zasaditvenim dovoljenjem dvojne površine ( 2 ha ) ali pa mora poskrbeti za nakup pravice za isto površino na območju, kjer je prišlo do kršitve zakona. Po letu 2009 ne bo več možnosti zakonske ureditve za vinograde, ki so bili zasajeni brez dovoljenja pred 1. semptembrom leta 1998, za tiste zasajene pozneje pa je ni že danes. Ostalo bo le obvezno krčenje, ki ga bo spremljala visoka globa v višini 12.000 evrov/ha. Svetovalska služba KZ unija istranov - Na Trgu Rosmini obeležje Geppinu Michelettiju Spomenik zdravniku Reševal je ranjence strahovite eksplozije v Vergaroli pri Pulju leta 1946, kjer je tudi izgubil sinova Ob 62. obletnici pokola v Vergaroli pri Pulju, kjer je 18. avgusta 1946 strahovita eksplozija povzročila smrt kakih osemdeset ljudi (odgovornost je do danes ostala nepojasnjena) in pospešila eksodus Italijanov iz Pulja, so včeraj popoldne na Trgu Rosmini odkrili spomenik tržaškemu zdravniku Geppinu Michelettiju (1905-1961), ki je takrat v pulj-ski bolnišnici neutrudno in nesebično nudil zdravniško pomoč ranjencem, čeprav je vedel, da sta v eksploziji umrla tu- Rosminijev trg bo odslej krasil spomenik Geppinu Michelettiju kroma di njegova dva sinova, šestletni Carlo in devetletni Renzo. Spomenik iz nabrežinskega kamna je dala izdelati Unija Istra-nov, ki ga je poklonila Občini Trst. Tako se je včerajšnje slovesnosti poleg vidnih predstavnikov Unije Istranov Massi-miliana Lacote (ki je spomenik tudi odkril) in Silvia Maz-zarolija udeležil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ob njem pa so bili še predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat ter drugi predstavniki krajevnih uprav. milje - Nedeljski koncert Poklon Gershwinu in njegovi nesmrtni glasbi V nedeljo zvečer so se v Miljah poklonili Gershwinu in njegovi glasbi. Nastopil je Federica Santi Quartet, ki je predstavil izbor zimzelenih uspešnic te- ga velikega skladatelja. Koncert je sodil v okvir niza Erev/Laila, ki ga prirejajo tržaška židovska skupnost, židovski muzej Wagner in združenje Musica libera. / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. avgusta 2008 7 katinara - Pestri poletni tabori Združenja staršev OŠ Frana Milčinskega Za vse okuse: od morja do globin kraškega sveta Doslej se jih je udeležilo 77 otrok iz raznih zamejskih šol in iz Škofje Loke Na taborih Združenja staršev Osnovne šole Frana Milčinskega se je doslej zvrstilo 77 otrok iz različnih slovenskih zamejskih šol in iz Škofje Loke. Kot prvi je bil na vrsti naravoslovni tabor Živijo Ke-kec, ki je potekal v Kranjski Gori, namenjen mlajšim osnovnošolcem, udeležilo pa se ga je petnajst otrok iz različnih tržaških osnovnih šol in iz Romjana. Program smo takoj začeli s predavanjem gozdarja, ki deluje v Triglavskem narodnem parku: otrokom je s pomočjo projekcije obrazložil življenje dreves od njihovega nastanka do danes. Naslednjega dne sta že bila na vrsti obisk Kekčeve dežele in spoznavanje Van-dotovih junakov. V torek nas je čakal gozdar, ki nas je vodil po gozdu in nam razkril, kako si rastline med seboj pomagajo. V sredo pa smo imeli celodnevni izlet: že zjutraj smo se odpravili proti dolini Tamar, med potjo pa smo si ogledali še izvir Save dolinke v Zelencih in skakalnice v Planici. Žal nam je vreme nagajalo, da nismo mogli izvesti celotnega programa, tako da nas ta čaka naslednje leto. Naslednji tabor Morska zvezda je bil morsko biološke narave. S hidrogli-serjem smo v Piran odpluli kar iz Trsta. V Piranu nas je že čakala biologinja Veronika Gerdol in takoj začela s svojim programom, ki ga je vodila v jutranjih urah. Otroci so ves teden pod njenim vodstvom spoznavali morje in obalo. Nastanjeni smo bili na Morski biološki postaji, kjer smo imeli na razpolago opremljen laboratorij. Popoldneve pa smo namenili spoznavanju obmorskih športov: tako smo jadrali, se preizkusili v veslanju kuterja in imeli vodene igre team buil-dinga. Poglavje zase pa je bil obisk pri pa-raplegikih: tam so otroci spoznali drugačno življenje, možnost so imeli marsikaj vprašati, saj jim je Jani z veseljem odgovarjal in posvaril pred nepremišljenimi izbirami. En večer pa smo namenili predavanju o delfinih v Tržaškem zalivu: izvedeli smo, da so v našem zalivu delfini doma, zato smo enega tudi posvojili. V Postojni se je odvijal tabor jamarstva in krasoslovja Netopir. Vsak dan smo se odpeljali na celodnevni izlet. Prvi dan so bile na vrsti Križna jama, Cerkniško jezero in bloška planota, drugi dan pa Rakov Škocjan in Planinska jama. Zvečer pa nas je Alenka Petrinjak popeljala v svet netopirjev: otroci so z zanimanjem sledili njenemu predavanju, a najbolj jih je pritegnila delavnica poslušanja netopirjev. Otroci so se porazdelili v štiri skupine in s posebnimi napravami lovili oglaševanja netopirjev. Tretji dan smo obiskali Pred-jamski grad in obudili Erazmovo zgodbo, nato sta nas čakali še Pivka jama in Črna jama. Naslednjega dne smo se odpeljali v vas Narin, kjer so se otroci preizkusili v peki kruha v krušni peči. Z gospo Majdo so zamesli in oblikovali hlebčke, ki so jih nato še dali v peč. Medtem ko se je kruh pekel, so še spoznali, kako pridemo do moke. Najprej so pšenico mlatli s cepcem, nato so zrnje prečistili in ga na koncu zmleli z ročnim mlinom. Najbolj so bili ponosni, ko je iz peči zadišalo po pečenem kruhu in so končno le pokusili vsak svoj še topel hlebček. Po kosilu smo si ogledali še Park vojaške zgodovine v Pivki, medtem ko sta nas zadnji dan čakala še ogled vi-varija in vožnja z vlakcem. V Sevnem pri Novem Mestu so se zbrali tisti, ki so želeli poglobiti svoje znanje slovenskega jezika in se preizkusiti v jahanju. Krpanova kobila se je odvijala na posestvu in v prostorih Kmetijske šole Grm. Za nas so poleg jahanja in učnih ur slovenskega jezika pripravili tudi vrsto zanimivih delavnic. Otroci so imeli možnost spoznati pletarstvo, aranžerstvo, čebelarstvo, preizkusili so se tudi v peki štrukeljčkov in spoznavanju rastlin. Peljali so se s kočijo, s kolesi pa so se odpeljali do Gradu Otočec. Ogledali smo si Novo Mesto in sprehodili na Trško goro. Zadnji dan smo pričakali starše, da so jim otroci pokazali, kaj so se naučili. Navzoče je v imenu šole pozdravil Janez Bratkovič, žal pa je dogodek zasenčila tragedija na Savi, ki se je tiste dni odigrala na Dolenjskem. Tabor smo sklenili s skupnim kosilom v Gradu Otočec. Udeleženci tabora Morska zvezda so v Piranu spoznavali morje in obalo (zgoraj), v okviru tabora Netopir pa so se otroci podali v jamski svet na Postojnskem (desno) Čarobni napoj je bil zadnji tabor s tega sklopa: v Ljubljani, kjer so se nam pridružili škofjeloški otroci, so skupaj vsak dan spremljali kemijske eksperimente na Inštitutu Jožefa Stefana pod vodstvom mag. Tomaža Ogrina. V popoldanskih urah pa so spoznavali Ljubljano in njene ustanove. Tako so si že prvi dan ogledali Hostel Celico, Sokolsko športno dvorano in Metelkovo - mesto mladih. Naslednji dan smo imeli voden ogled proizvodnje Pivovarne Union in delavnico Muzejskih detektivov v Mestnem muzeju. V sredo smo si ogledali Turbo inštitut, kjer so otrokom pokazali največji računalnik vzhodne Evrope, ki služi za preračunavanje in načrtovanje turbin po celem svetu. Nato smo se odpravili v Tivoli. Sprehodili smo se po Jesenkovi poti in spoznavali različne vrste dreves. V četrtek so nas v Narodni galeriji čakali slovenski impresionisti in risarska delavnica, nato še igrala v Tivoliju, zvečer pa smo prisluhnili predavanju o kačah v Sloveniji. V petek smo si v Cankarjevem domu ogledali razstavo Faraonska renesansa: otroci so sledili vodenemu ogledu in še delavnici, sami so si izdelali glinastega skarabeja, ki je Egipčanom prinašal srečo. Tabor smo zaključili na Za-plani, kjer smo se v spremstvu staršev popeljali v vesolje. Pod vodstvom astronomov smo si namreč ogledali zvezde, ozvezdja in planete, s teleskopom smo dolgo v noč odkrivali razne meglice in galaksije, nekateri pa smo pod milim nebom tudi prespali. Zato da smo lahko vse te tabore izpeljali, pa se moramo zahvaliti Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Zadružni kraški banki, ki sta nam vedno ob strani in nas finančno podpirata. Zdaj se pa začenjajo priprave na naslednje tabore. Od 24. do 29. avgusta bo na vrsti tabor angleškega jezika Jezikajte, ki ga bodo vodili mentorji angleškega materinega jezika, namenjen pa je vsem, ki bi radi izpopolnili svoje znanje angleščine. Tabor je primeren za otroke od 8. do 17. leta: oblikovane bodo tri skupine, udeleženci pa bodo razdeljeni glede na predznanje. V jutranjih urah bodo na sporedu tri učne ure, popoldne pa se bodo zvrstile razne delavnice (športna, glasbena in umetnostna). Prostih je še nekaj mest. Šahovska in računalniška delavnica Miška bo na sporedu od 1. do 5. septembra na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa, namenjena pa je otrokom od drugega razreda osnovne do tretjega razreda srednje šole (lahko se pridružijo tudi višješolci): otroci bodo spoznavali programe officeja (word, excel in power point), uporabo interneta in sploh vsega, kar jim je lahko v pomoč pri izdelavi raziskave, obenem pa se bodo lahko preizkušali v šahu, večni igri strategije. Od 7. do 13. septembra pa bo na Otočcu še na voljo kulinarični tabor Mizica, pogrni se!, ki je namenjen najstnikom od 15. leta dalje. Udeleženci se bodo tu približali kuharski umetnosti in zdravi prehrani. Vsak dan si bodo pripravili vse obroke pod strokovnim vodstvom kuharjev zadruge Okus. Na zaključno kosilo pa bodo povabili še starše, da se bodo le-ti prepričali, da so tudi njihovi otroci sposobni pripraviti okusno kosilo. Razpoložljiva mesta so omejena, prijave sprejemamo do 20. avgusta. Za vse informacije in prijave smo Vam na voljo na telefonskih številkah 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po elektronski pošti: franmilcinksi@gmail.com. Občina Repentabor: poletni urnik uradov Občina Repentabor sporoča, da so občinski uradi od 4. do 31.avgusta odprti za javnost samo v jutranjih urah, in sicer: tehnični urad ob sredah in sobotah od 9. do 11. ure, tajništvo knjigovodstvo in davčni urad, urad za trgovino, urad občinske policije, anagrfki in matični urad od ponedeljka do petka do 9. do 13. ure. Sporočilo Občine Dolina Tehnični urad Občine Dolina obvešča, da bo od ponedeljka, 4., do ponedeljka, 25.avgusta, urad za urbani-stiko, zasebno gradnjo in trgovino odprt za javnost samo ob torkih in četrtkih od 8.30 do 10. ure. V Križu oratorij za otroke, osnovnošolce in dijake nižje šole Župnija in šolske sestre De Notre Dame v Križu pri Trstu organizirajo drugi del oratorija za otroke zadnjih dveh letnikov vrtca, osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol, ki bo v Slomškovem domu od 25. do 29. avgusta. Oratorij bodo vodili animatorji iz Slovenije. Vabljeni kot sodelavci animatorjev so dijaki višjih srednjih šol in študenti z univerze. Podrobnejše informacije na tel. št.: 040220693 ali 347-9322123. Okusi Krasa 2008 Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse zainteresirane obrate, naj se prijavijo za Okuse Krasa 2008. Letošnja enogastronomska prireditev bo od 18. oktobra do 9.novembra, s tipičnimi jedilniki in večeri v gostilnah. Še naprej pa bodo potekale promocije "kota tipičnih proizvodov" Okusov Krasa v sodelujočih pekarnah in trgovinah jestvin. Letos je računati na prispevek Trgovinske zbornice Trst, Dežele FJK in drugih pokroviteljev, zlasti pri promociji tipičnih proizvodov in povezanih izobraževalnih pobud, saj bodo vezna nit letošnjih Okusov Krasa zelišča in njih uporaba v kraški kuhinji. SDGZ si prizadeva tudi, da bi bili čimbolj prisotni obrati z Goriškega in da bi še okrepili sodelovanje z gostilnami Krasa v Sloveniji. Vsi zainteresirani naj za informacije in prijave kontaktirajo tajništvo SDGZ v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 04067248. Včeraj danes Danes, TOREK, 19. avgusta 2008 TEKLA Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 20.06 - Dolžina dneva 13.56 - Luna vzide ob 21.17 in zatone ob 10.11. Jutri, SREDA, 20. avgusta 2008 BERNARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,5 stopinje C, zračni tlak 1018,4 mb raste, veter 9 km na uro za-hodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj C. H Osmice MARČELO IN ERVIN DOLJAK sta odprla osmico v Samatorci 22. Toplo vabljeni! Tel. 040-229180. OSMICO je odprl v Medjivasi 21 Paolo Pernarčič. OSMICO smo odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. ZIGON MIRO je odprl osmico, Zgonik 36. Prispevki V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič darujeta Maria in Pino Natural 50,00 evrov za Onkološki center v Avianu. V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič darujeta Tiziana in Carmen Natual 30,00 evrov za Onkološki center bolnišnice Burlo Garofolo. V spomin na Bruno Bukavec por. Ac-quavita darujeta Silva in Cveto 25,00 evrov za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. Ob 12. obletnici smrti ljubega sina Aleksandra daruje družina Ciacchi 50,00 evrov za MePZ Lipa in 50,00 evrov za bazovsko cerkev. Namesto cvetja na grob Viktorja Što-ke darujeta Vilma in Lidija Grilanc 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Viktorja Štoko darujeta Heli in Neva 30,00 evrov za ŠD Kon-tovel. V spomin na Bruno Bukavec daruje sin Luciano 200,00 evrov za FC Primor-je. V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič daruje Jordan z družino 25,00 evrov za cerkev na Pesku in 25,00 evrov za popravilo cerkve na Padričah. V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič daruje Marija Zelcetova 15,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na drago mamo Marijo Trampuž darujeta Enči in Vojka 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. ZAHVALA Giorgia Pettirosso in Longo Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage. Svojci 332 Torek, 19. avgusta 2008 TRST / ^JUe suyÂesfyle, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca Založništvo tržaškega tiska • Mladika KD Kraški dom • Zadruga Naš Kras vabijo ob 95-letnici pisatelja Borisa Pahorja na srečanje ob izidu zgoščenke ,yaruhu jezika in modrijanu nad zalivom" v ponedeljek, 25. avgusta, ob 19.00 v Pokrajinski muzej v Repnu s pisateljem se bo pogovarjal Horst Ogris, urednik slovenskih oddaj avstrijskega radia v Celovcu Glasba: Tonč Feinig, jazz pianist CI3 Lekarne Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Zedinjenja Italije 4). Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Zedinjenja Italije 4 - 040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. uk Kino scegli il tuo destino«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Lui, lei e Babydog«; 16.30, 22.30 »-2 Livello del terrore«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorane so zaprte zaradi poletnega dopusta. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika Jezikajte (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico Mišk@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor Mizica pogrni se! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Dodatna pojasnila in prijave do 23. avgusta na tel. št. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgusta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo do 6. septembra šola zaprta vse sobote. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. □ Obvestila ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«. ARISTON - 21.00 »Il Petroliere«. CINECITY - 16.10, 17.15, 18.10, 19.05, 20.15, 21.15, 22.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; 16.15, 20.10, 22.05 »Lui, lei e Babydog«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Io vi trovero'«; 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro«; 16.20, 18.15 »Ombre dal passato«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 16.15, 22.20 »Agente Smart - Casino totale«; 18.00, 20.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Identikit di un delitto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Io vi trovero'«. KOPER - KOLOSEJ - 22.15 »Iskan«; 17.50, 19.50 »Kung fu Panda«; 21.50 »Zohan je zakon«; 16.40, 19.30 »Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan«; 16.30, 19.00, 21.30 »Mumija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.40, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; 14.30 »Underdog«; Dvorana 2: 16.45, 19.30, 22.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 3: 18.00, 20.15 »12«; 22.15 »Wanted - KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte. KRUT obvešča, da je urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, vabi vse člane in prijatelje, da se udeležijo večerje, ki bo v četrtek, 28. avgusta, ob 20.00 v restavraciji Križman v Repnu. Tečajnikom bodo ob tej priliki podeljene diplome. Za prijave in informacije kličite na tel. št. 333-4219540. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v ul. Crispi 3 sporoča, da bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo tajništvo zaradi poletnega dopusta zaprto do sobote, 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom, od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo do ponedeljka, 25. avgusta, urad za urbanistiko, zasebno gradnjo in trgovino odprt za javnost samo ob torkih in četrtkih od 8.30 do 10. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo do vključno 1. septembra zaprta zaradi letnega dopusta. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta, in sicer od 8. do 16. ure. DUHOVNE VAJE ZA ŽENE IN DEKLETA bodo do 20. avgusta v domu Blagrov (Le Beatitudini). Vodil jih bo pater dr. Silvin Kajnc z Brezij. Prijave na tel.: 040-299409 (Norma). DEMOKRATSKA STRANKA organizira praznik demokratov od 22. do 24. avgusta v Prosvetnem domu Tabor na Opčinah. V petek, 22. avgusta, ob 19. uri razprava na temo »Trst mesto znanosti«, na pobudo mladih demokratov koncert ansambla Siti hlapci iz Maribora; v soboto, 23. avgusta, razprava na temo »Vloga Krasa pri razvoju tržaške pokrajine«, ples z ansamblom Su-venir; v nedeljo, 24. avgusta, razprava na temo »Prihodnost tržaškega pristanišča«, ples z ansamblom Alter ego. Vsak dan obratujejo dobro založeni kioski. URAD SKLADA MITJA ČUK bo do vključno 23. avgusta zaprt zaradi počitnic. ŽUPNIJSKA SKUPNOST MAČKO- LJE vabi na praznovanje farnega zavetnika Sv. Jerneja. V četrtek, 21., petek, 22. in soboto, 23. avgusta, ob 19.30 v župnijski cerkvi, tridnevni-ca v pripravo na slovesnost. V soboto, 23. avgusta, ob 20. uri v župnijski cerkvi bo spokorno bogoslužje. V nedeljo, 24. avgusta, bo slovesnost v čast Sv. Jerneju. Ob 18. uri v župnijski cerkvi bodo litanije Matere Božje; sledila bo procesija na Metežico. Ob prihodu bo slovesna blagoslovitev novega odra. Na Me-težici ob 19. uri bo koncert pritr-kovalcev in ob 19.30 slovesno so-maševanje, ki ga bo vodil škof msgr. Evgen Ravignani. Sledi blagoslovitev vozil in družabnost. Sodeluje CPZ iz Lucije. V slučaju neprimernega vremena bodo vsi obredi v župnijski cerkvi. BARKOVLJANI bomo počastili svojega zavetnika sv. Jerneja v nedeljo, 24. avgusta, z dvojezično mašo, ob 18. uri, med katero bo pel domači zbor. Po maši bo procesija s svečkami, nato otvoritev prenovljene župnijske dvorane. Vabljeni! SOMPD VESELA POMLAD z Opčin vabi osnovnošolce, ki jih veseli petje, da se udeležijo pevskega tedna »Dobra volja je najbolja«, ki bo od 25. do 29. avgusta v prostorih Ma-rijanišča na Opčinah. Ob petju se bodo zvrstile športno- razvedrilne dejavnosti, srečanja in izleti. Za prijavo in informacije Sara (040 420975), Nataša (040 213249). Pridružite se nam! ŽPS IVAN GRBEC obvešča, da bo prva pevska vaja za nastop, ki bo 6. septembra, v ponedeljek, 25. avgusta, ob 20.30 v društvenih prostorih. ŽUPNIJA IN ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME v Sv. Križu pri Trstu organizirajo drugi del oratorija za otroke zadnjih dveh letnikov vrtca, osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, ki bo v Slomškovem domu od 25. do 29 avgusta. Orato-rij bodo vodili animatorji iz Slovenije. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej na tel. št. 040-220693. JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25. do 29. avgusta celotedenski tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Odvijal se bo od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: in-fo@yccupa.org. SLOVENSKA PROSVETA IZ CELOVCA, ZTT, MLADIKA, KD KRAŠKI DOM, ZADRUGA NAŠ KRAS vabijo ob 95-letnici pisatelja Borisa Pahorja na srečanje ob izidu zgoščenke »Varuhu jezika in modrijanu nad zalivom« v ponedeljek, 25. avgusta, ob 19.00 v Pokrajinski muzej v Repnu s pisateljem se bo pogovarjal Horst Ogris, urednik slovenskih oddaj avstrijskega radia v Celovcu; glasba: Tonč Feinig, jazz pianist. SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 6. do 12. leta »Skriti zakladi krajine« od 25. do 29. avgusta. Delavnica bo potekala v društvenih prostorih in v nabrežinskem vaškem jedru od 9. do 12. ure. Vodila jo bo akademska slikarka Ani Tretjak. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 ali 339-4184635. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. OB PRAZNIKU ZAVETNIKA, Sv. Jerneja, vabi openska župnija na Jernejev teden, ki bo potekal od nedelje, 24. do nedelje, 31. avgusta. V nedeljo, 24. avgusta, bo ob 9. uri slovesna Sv. maša s procesijo okoli cerkve; v ponedeljek, 25.avgusta, ob 16. uri sprehod po Jernejevih poteh; v torek, 26. avgusta, romanje na Trsat; v sredo, 27. avgusta, ob 20.30 v župnijski cerkvi na Opčinah koncert, ki ga bosta oblikovali sopranistki Mojca Mi-lič in Barbara Tanze ob orgelski spremljavi Beatrice Zonta; v četrtek, 28. avgusta, ob 21. uri video večer pod lipami za cerkvijo. Na sporedu bo dokumentarni film o Jakobu Uk-marju ter film Loredane Gec Ygod-ba o volji in moči; v petek, 29. avgusta, ob 19. uri maša za otroke, sledijo stare družabne igre za cerkvijo; v soboto, 30. avgusta, maša na prostem za slovenske in italijanske vernike; v nedeljo, 31. avgusta, ob 17. uri vesel Jernejev popoldan. SKD TABO R-O PČINE sporoča vsem cenjenim članom, da je v mesecu avgustu društveni bar zaprt za dopust in obenem tudi vse dejavnosti v Prosvetnem domu. ZSŠDI obvešča, da urada delujeta s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). ANED - ZBD (Združenje bivših De-portirancev v Nacistična Taborišča) obvešča, da bo sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu v avgustu zaprt. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je zaprta za poletne počitnice do 31. avgusta. PROSVETNI DOM NA OPČINAH bo v avgustu zaprt. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18. ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 3495196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libero.it, oz. ales.stefancic@libero.it. FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi od 1. do 6. septembra v Finžgarjev dom na Opčinah k udeležitvi ustvarjalnih delavnic (gledališka, likovna, plesna, časnikarska, kolesarska, pevsko-in-strumenatlna delavnica duhovne glasbe, delavnica za ustvarjalno li-čenje in pričesko in druge). V ponedeljek, 1. septembra, ob 15. uri odbojkarski turnir, ob 18.30 nagrajevanje in slovesno odprtje festivala. Od torka do petka ustvarjalne delavnice in kulturni večeri. V soboto 6. septembra, ob 21. uri v Finžgar-jevem domu na Opčinah zaključni nastop udeležencev delavnic. Informacije in prijave na tel. št. 3397046331 (Rafaella). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v soboto in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Vabljeni! ZAKLJUČNA OKROGLA MIZA drage mladih z naslovom »Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti« bo na sporedu v soboto, 6. septembra, ob 10. uri v parku Fin-žgarjevega domu na Opčinah. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo občutena vsemanjšinska proslava na gmajni pri Bazovici v nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo zapeli pesmi Žrtvam, Prečuden cvet, Lipa in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. PRIMORSKA POJE posvečena bazoviškim junakom v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in SKD Lipa bo v petek, 12. septembra, nastopila v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Nastopajo PS Fantje spod Kar-lovice-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, ŽPZ DU Idrija-Idrija, ŽPS Kalina-Ilirska Bistrica, ŽPZ Cerklan-ke-Cerkno in MoPZ Provox-Nova Gorica. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa- dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 320-4511592 ali na spletni strani www.ricmanje.org. M Izleti SPDT organizira v nedeljo, 24. avgusta, avtobusni izlet na Planino pri Jezeru. Odhod avtobusa bo ob 6.30 s trga Oberdan, oziroma ob 6.45 izpred hotela Danev na Opčinah. Prijave sprejemata: Livio tel.: 040-220155 in Vojka tel. 040-2176855 ali 3335994450. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za desetdnevno skupinsko bivanje v termah Radenci konec avgusta. Za podrobnejše informacije poklicati na sedež Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romanje na Barbano in na Sveto goro v ponedeljek, 1. septembra. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan od 7. uri, s Proseka ob 7.15, s Sv. Križa ob 7.00, s Sesljana ob 7.30. Stroški romanja (avtobus, barka in kosilo) znašajo 35 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije kličite čimprej na tel. št. 040-220693 ali na št. 3479322123. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljoša 334-9772080, Igor 347-6849308. UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389. 0 Prireditve STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - EVROPSKE LEVICE - KROŽEK PESCATORI vabi v soboto, 23., in v nedeljo, 24. avgusta, v Ljudski dom v Naselje Sv. Sergija na Praznik komunističnega tiska. V soboto ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri poseg pokrajinskega tajnika Igorja Kocjančiča, sledi ples z duom Melody. V nedeljo ob 17.uri odptrje kioskov, zvečer pa ples s duom Melody. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 31. avgusta Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mer-vic (kamniti izdelki). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). S Poslovni oglasi 48-LETNA PRIDNA GOSPA IŠČE DELO kot pomočnica v hiši ali gostilni v popoldanskih urah vsaki dan. Tel. 331-2439497 0 Mali oglasi IŠČEM zazidljiv teren na Opčinah ali na Kontovelu. Tel. 347-7334742. KUPIM KNJIGE za 5. razred znanstvenega liceja. Klicati na tel. št.: 3400030154. PRODAM KNJIGE za znanstveni licej (nekatere knjige so skupne za vse li-ceje). Klicati na tel. št.: 340-0030154. PRODAM SKUTER HONDA 125 psi, plave metalizirane barve, letnik '07, 2000 prevoženih kilometrov, cena zanimiva. Tel. 334-3539564. Rajmond Debevec po srečnem naključju do brona v strelstvu Plavalec Michael Phelps je uresničil svoje sanje atletika - Prvi slovenski atlet z zlato medaljo Zdravljica v Ptičjem gnezdu Skupno so slovenski športniki na olimpijskih igrah osvojili 33 kolajn, od teh 17 v samostojni Sloveniji 10. in 11. dan Hudiča, številke! Naj še kdo reče, da je 17 nesrečna številka. Nedelja, 17. avgusta, je Sloveniji prinesla zlato in bronasto kolajno. Za Kozmusa ne velja, ampak za De-bevca gotovo: če bi sreča ne pomagala, bi medalje ne bilo. Slovenskemu strelcu še pred zadnjim strelom ni kazalo, da se bo veselil odličja Čudež se namreč zgodi le enkrat. Če se ponovi, že ni več čudež. A Debevcu je kolajno prinesel čudež, ki se ni pojavil prvič. Tako kot pred štirimi leti je v zadnjem, odločilnem strelu Američan Emmons naredil grobo napako. V Atenah je streljal v sosedovo tarčo, tokrat je le streljal v svojo, a na napačno mesto. Tako daleč od sredine, da je Američan zdrknil na četrto mesto in podaril nepričakovano kolajno Slovencu. In vendar bi za eno število lahko rekli, da je nesrečno. Naravnost vražje. Pravijo, da je 666numerični prikaz hudiča, zato najslabše število, kar jih je. Koliko kolajn imajo Italijani? 6 zlatih, 6 srebrnih, 6 bronastih ... In pri tem hudičevem izkupičku je italijanski motor nenadoma mrknil. Včeraj so namreč Italijani prvič ostali brez medalje. Še smolo so imeli, saj so zbrali nekaj četrtih mest, a za tretje je tako jadralcema kot telovadcu zmanjkalo goriva. Edino neolimpijski motor Valentina Rossija je izpolnil svojo nalogo in potolažil Italijane. Doživljamo neponovljive ure. Italijani so kot Emmons, stalno četrti. Slovenci pa kot rekorderka Isimbajeva ciljajo vedno višje. Lotila se jih je požrešnost, saj od Mitje Pe-tkovška in Vasilija Žbogarja pričakujejo novo kolajno. Peter Verč »Sedmo mesto mi ne pomeni nič. Pričakoval sem več. Opravičujem se svojim navijačem, ki sem jih razočaral in nisem izkoristil priložnosti, ki se mi je ponujala v finalni regati, ko bi lahko z bistveno boljšim jadranjem osvojil odličje. Vse se je namreč razpletalo tako, da bi lahko stopil na zmagovalne stopničke,« je bil razočaran primorski jadralec ob koncu tekmovanj v razredu finn. Na olimpijskih igrah je po osmih letih spet zadonela Zdravljica. Metalec kladiva Primož Kozmus je v nedeljo priboril samostojni Sloveniji tretjo zlato kolajno po zmagovitem nastopu veslače v Iztoka Čopa in Luke Špika ter Raj-monda Debevca v Sydneyju leta 2000. Za Slovenijo so športniki skupno osvojili že sedemnajst odličij različne kovine. Skupno pa so slovenski športniki na olimpijskih igrah, vključno z zimskimi, osvojili že 33 odličij v posamičnih panogah ter dvanajst v ekipnih, od slednjih 11 v reprezentanci Kraljevine Jugoslavije in SFRJ ter eno v reprezentanci Avstroo-grske. Slednjo je osvojil Rudolf Cvetko, ki je leta 1912 v Stock-holmu bil zlat v ekipnem tekmovanja sabljačev. PEKINSKI DNEVNIK Laško pivo in kitajska kuhinja Zlata kolajna za Slovenijo!Primož Kozmus je dosegel najvišjo uverstitev v metu kladiva in se postavil na čelo slovenskih športnikov olimpijskih iger 2008! Žal nisem mogla slediti tekmi, ker sem bila zaposlena drugod, še bolj pa mi je žal, da nisem imela s kom praznovati ta dosežek. Dom italija ni najprimernejši kraj za praznovanje zmag drugih držav, predvsem če to sovpada z dnevom, ko Italija ni dosegla nobene zmage. Dom Slovenija stoji več desetin kilometrov od mojega delovnega mesta in ker Slovenci res niso najštevilnejši v Pekingu, jih tudi na ulicah ne srečujem, da bi se lahko veselila z njimi. Tudi v večernih urah, ko bo sprejem v Domu Slovenija za zmagovalce, bom jaz zaposlena na drugi strani barikade v Domu Italija... Ker pa se mi je danes zdelo res škoda, da ne bi s kom nazdravila na čast Sloveniji, sem se srečala s svojo kitajsko prijateljico Susan. Zakaj sem poklicala prav njo? Pred časom sem Susanino ime posredovala slovenski novinarki Blanki Doberšek, tako da bi ji lahko bila v pomoč pri delu v Pekingu. Zaradi tega Kitajka Susan večkrat obišče slovensko hišo in v nekaj tednih je že razvila bogat besedni zaklad slovenskega jezika. V prejšnjih dneh si je tudi prislužila darilo, ki so ji ga poklonili sodelavci slovenske hiše.. To je deset steklenic Laškega piva! Prava dragocenost v državi, v kateri je avtohtono pivo bolj podobno vodi kakor alkoholni pijači. Meni je kitajsko pivo sicer še kar všeč, vendar se ne more primerjati s slovenskim. Susan in jaz sva odločili, da ni bilo primernejšega dneva, med katerim izprazniti dve steklenici. Olimpijska izkušnja Kitajke Susan je zanimiva. Spoznala je prej njej povsem neznano državo in se popolnoma poglobila v novo okolje, saj je dan za dnem v družbi le Slovencev. Susan meni, da je Slovenija eksotičen kraj. Rada bi jo obiskala. Zabavno se ji zdi, da po površini ni večja od treh kitajskih mest skupaj! Čudovite se ji zdijo slike Bohinja in Ljubljana. Iz njenega vidika je to pravljično mesto. V Domu Slovenija je Susan tudi zbrala številne zemljevide Slovenije s kitajskimi napisi in razlagami. Deli jih vsem svojim prijateljem in jih poučuje o mejah, jeziku in tudi o slovenski manjšini v Trstu. Dom Italija je bil drugače miren in pust. Gostov ni bilo, predvsem pa ni bilo nobenega športnika. To mi je omogočilo, da sem sledila Kitajcu, ki snema MOK je za promocijo športnih vrednot med letošnjimi OI izbral sedem športnikov -glavnih favoritov za olimpijska odličja. Izbira pa se ni posrečila, saj so vsi razen ene povsem razočarali. V promocijskem TV posnetku namreč nastopajo Gebrselassie (po dveh zlatih odličjih je bil na 10.000 m letos šele 6.), Tyson Gay (izpadel je že v polfinalu), teniški igralec Roger Federer (med posamezniki je obstal le v četrtfinalu), Vanessa Ferrari (zaradi poškodbe ni bila pro-tagonistka), kitajski adut v teku na 110 m ovire Liu Xiang (nastopu se je moral odpovedati zaradi poškodbe) in kitajski košarkarski igralec NBA Yao Ming (Kitajska je izpadla iz boja za kolajne). Črno serijo nastopov je včeraj prekinila Isin-bayeva, ki je edina upravičila napovedi. Ali bo MOK pri izboru športnikov za drugi spot imel več sreče? zakulisna dogajanja Doma Italija. Z njim sem šla na obisk v kuhinje, kjer pod italijanskim vodstvom mladi kitajski kuharji pripravljajo popoldanske in večerne obroke za stotine gostov. Higienski standardi so evropski, vendar vlada v kuhinji kitajski (ne) red. Zanimivo je to: kitajski kuharji pripravljajo italijansko hrano, potem pa zase pripravijo kitajske obroke. To kar kuhajo za goste, jim namreč prav nič ne tekne. Nataša Gombač Nemške ekipe Na nogometni turnir se niso niti uvrstili, iz odbojkarskega, košarkarskega in rokometnega pred-tekmovanja v Pekingu pa so Nemci že izpadli. Najbolj boleča je izločitev rokometašev, ki so svetovni prvaki. Usoden zanje je bil poraz z Danci. Koliko let ima resnično zmagovalka zlata na dvovišinski bradlji Hejeva, je vprašanje, ki stalno buri duhove ansa Italijanski boksar Clemente Russo (na sliki levo) si je v težki kategoriji (91 kg) z zmago proti Ukrajincu Usiku že zagotovil vsaj bronasto kolajno (pri boksu imajo vsi polfinalisti kolajno). Kolajno je že osvojil tudi Roberto Cammarelle v super težki kategoriji (nad 91 kg), ki je v polfinalu premagal Kolumbijca Rivasa ansa Britanski kolesarki Rebecci Romero je uspel edinstveni dosežek. Po srebrni veslaški medalji izpred štirih let v Atenah, si je tokrat okrog vratu nadela zlato odličje v zasledovalni vožnji Včerajšnji in nedeljski izidi KONČNE ODLOČITVE (55) ATLETIKA MARATON ŽENSKE: 1. C. Tomescu (Rom) 2:26:44; 2. C. Ndereba (Ken) 2:27:06; 3. C. Zhou (Kit) 2:27:07; 4. X. Zhu (Kit) 2:27:16; 5. M. Komu (Ken) 2:27:23 ...; 14. Anna Incerti (Ita) 2:30:55; 17. Bruna Genovese (Ita) 2:31:31. MET KLADIVA: 1. Primož Kozmus (Slo) 82.02; 2. V. Devjatovski (Blr) 81.61; 3. I. Tihan (Blr) 81.51; 4. K. Pars (Mad) 80.96; 5. K. Murofushi (Jap) 80.71. 3000 M Z ZAPREKAMI ŽENSKE: 1. G. Galkina-Samitova (Rus) 8:58.81 ; 2. E. Jepkorir (Ken) 9:07.41 ; 3. E. Volkova (Rus) 9:07.64; 4. T. Petrova (Rus) 9:12.33; 5. C. Casandra (Rom) 9:16.85 ...; 11. Elena Romagnolo (Ita) 9:30.04. 100 M ŽENSKE: 1. S. Fraser (Jam) 10.78; 2. S. Simpson (Jam) in K. Stewart (Jam) 10.98; 4. L. Williams (ZDA) 11.03; 5. M. Lee (ZDA) 11.07. TROSKOK ŽENSKE: 1. F. Mbango Etone (Kam) 15.39; 2. T. Lebedeva (Rus) 15.32; 3. H. Devetzi (Grč) 15.23; 4. O. Ripakova (Kaz) 15.11 ; 5. Y. Savigne (Kub) 15.05; 6. Marija Šestak (Slo) 15.03. 10.000 M MOŠKI: 1. K. Bekele (Eti) 27:01.17; 2. S. Sihine (Eti) 27:02.77; 3. M. Kogo (Ken) 27:04.11; 4. M. Ndiema Masai (Ken) 27:04.11; 5. Z. Tadese (Eri) 27:05.11. MET DISKA ŽENSKE: S. Brown Trafton (ZDA) 64.74; 2. Y. Barrios (Kub) 63.64; 3. O. Antonova (Ukr) 62.59; 4. A. Song (Kit) 62.20; 5. V. Cechlova (Češ) 61.75. SKOK V DALJINO MOŠKI: I. J. Saladino Aranda (Pan) 8.34; 2. K. Mokoena (JAR) 8.24; 3. I. Camejo (Kub) 8.20; 4. N. Makusha (Zim) 8.19; 5. W. Martinez (Kub) 8.19. 3000 M Z ZAPREKAMI MOŠKI: 1. B.K. Kipruto (Ken) 8:10.34; 2. M. Mehkissi-B. (Fra) 8:10.49; 3. R.K. Mateelong (Ken) 8:11.01 ; 4. Y. Jarso (Eti) 8:13.47; 5. B. Tahri (Fra) 8:14.79. 800 M ŽENSKE: 1. P. Jelimo (Ken) 1:54.87; 2. J.J. Busienei (Ken) 1:56.07; 3. H. Benhassi (Mar) 1:56.73; 4. S. Kljuka (Rus) 1:56.94; 5. M. Mutola (Moz) 1:57.68. 400 M Z OVIRAMI MOŠKI: 1. A. Taylor (ZDA) 47.25; 2. K. Clement (ZDA) 47.98; 3. B. Jackson (ZDA) 48.06; 4. D. McFarlane (Jam) 48.30; 5. L.J. van Zyl (JAR) 48.42. SKOK S PALICO ŽENSKE: E. Isinbajeva (Rus) 5.05; 2. J. Stuczynski (ZDA) 4.80; 3. S. Feofanova (Rus) 4.75; 4. J. Golubčikova (Rus) 4.75; 5. M. Pyrek (Pol) 4.70. TRIATLON ŽENSKE: 1. E. Snowsill (Avs) 1:58:27.66; 2. V. Fernandes (Por) 1:59:34.63; 3. E. Moffatt (Avs) 1:59:55.84; 4. L. Bennett (ZDA) 2:00:21.54; 5. J. Ide (Jap) 2:0023.77 ...; 44. Charlotte Bonin (Ita) 2:09:42.09; Daniela Chmet (Ita) odstopila. GIMNASTIKA PARTER MOŠKI: 1. K. Zou (Kit) 16.050; 2. G. Deferr (Rus) 15.775; 3. A. Golotsutskov (Rus) 15.725; 4. F. Hambuechen (Nem) 15.650; 5. K. Uchimura (Jap) 15.575. PRESKOK ŽENSKE: 1. U.J. Hong (S. Kor) 15.650; 2. O. Chusovitina (Nem) 15.575; 3. F. Cheng (Kit) 15.562; 4. A. Sacramone (ZDA) 15.537; 5. A. Kaslin (Švi) 15.050; 6. Carlotta Giovannini (Ita) 14.550. KONJ Z ROČAJI MOŠKI: 1. Q. Xiao (Kit) 15.875; 2. F. Ude (Hrv) 15.725; 3. L. Smith (VBr) 15.725; 4. W. Yang (Kit) 15.450; 5. H. Tomita (Jap) 15.375. PARTER ŽENSKE: 1. S. Izbasa (Rom) 15.650; 2. S. Johnson (ZDA) 15.500; 3. N. Liukin (ZDA) 15.425; 4. Y. Jiang (Kit) 15.350; 5. E. Kramarenko (Rus) 15.025. KROGI: 1. Y. Chen (Kit) 16-600; 2. W. Yang (Kit) 16.425; 3. O. Vorobiov (Ukr) 16.325; 4. Andrea Coppolino (Ita) 16.225; 5. D. Pinheiro Rodrigues (Fra) 16.225; 6. Matteo Morandi (Ita) 16.200. DVOVIŠINSKA BRADLJA: 1. K. He (Kit) 16.725; 2. N. Liukin (ZDA) 16.725; 3. Y. Yang (Kit) 16.650; 4. B. Tweddle (VBr) 16.625; 5. A. Koval (Ukr) 16.375. PRESKOK MOŠKI: 1. L. Blanik (Pol) 16.537; 2. T. Bouhail (Fra) 16.537; 3. A. Golocuckov (Rus) 16.475; 4. M. Dragulescu (Rom) 16.225; 5. B. Caranobe (Fra) 16.062. PLAVANJE - Finalni izidi ŠTAFETA 4X100 M MEŠANO MOŠKI: 1. ZDA (Peirsol, Hansen, Phelps, Lezak) 3:29.34; 2. Avstralija 3:30.04; 3. Japonska 3:31.18; 4. Rusija 3:31.92; 5. Nova Zelandija 3:33.39; 6. Velika Britanija 3:33.69; 7. Južnoafriška Republika 3:33.70; Italija (Mirco di Tora, Loris Facci, Mattia Nalesso, Filippo Magnini) diskvalificirana. ŠTAFETA 4X100 M MEŠANO ŽENSKE: 1. Avstralija 3:52.69; 2. ZDA 3:53.30; 3. Kitajska 3:56.11 ; 4. Velika Britanija 3:57.50; 5. Rusija 3:57.84; 6. Japonska 3:59.54; 7. Kanada 4:01.35; Švedska diskvalificirana. 1500 M PROSTO MOŠKI: 1. O. Mellouli (Tun) 14:40.84; 2. G. Hackett (Avs) 14:41.53; 3. R. Cochrane (Kan) 14:42.69; 4. J. Prilukov (Rus) 14:43.21; 5. L. Jensen (ZDA) 14:48.16; 6. D. Davies (VBr) 14:52.11; 7. L. Zhang (Kit) 14:55.20; 8. Y. Sun (Kit) 15:05.12. 50 M PROSTO ŽENSKE: 1. B. Steffen (Nem) 24.06; 2. D. Torres (ZDA) 24.07; 3. C. Campbell (Avs) 24.17; 4. L. Trickett (Avs) 24.25; 5. M. Velhudius (Niz) 24.26; 6. K.L. Joyce (ZDA) 24.63; 7. H. Schreuder (Niz) 24.65; 8. A. Gerasimenja (Blr) 24.77. STRELSTVO - Z zračno puško 50 m trojni položaj moški IZIDI: 1. J. Qiu (Kit) 1272.5; 2. J. Suhorukov (Ukr) 1272.4; 3. Rajmond Debevec (Slo) 1271.7; 4. M. Emmons (ZDA) 1270.3; 5. T. Farnik (Avt) 1268.9 ...; 9. Marco Di Nicolo 1169; 39. Niccolo Campriani (Ita) 1153. JADRANJE YNGLING: 1. Velika Britanija 24; 2. Nizozemska 31 ; 3. Grčija 48; 4. Nemčija 56; 5. Francija 56 ...; 15. Italija (Chiara Calligaris, Francesca Scognamillo, Giulia Pignolo) 74 (brez finalne regate). FINN: 1. B. Ainslie (VBr) 23; 2. Z. Railey (ZDA) 45; 3. G. Florent (Fra) 58; 4. D. Birgmark (Sve) 58; 5. C. Cook (Kan) 67; 6. J. Hoegh-Christensen (Dan) 70; 7. Gašper Vinčec (Slo) 72 ...; 11. Giogio Poggi (Ita) 74 (brez finalne regate). 49ER: 1. Danska 61; 2. Spanija 64; 3. Nemčija 66 (81 ); 4. Italija (Pietro in Gianfranco Sibello) 66 (83); 5. Avstralija 73. 470 ŽENSKE: 1. Avstralija 43; 2. Nizozemska 53; 3. Brazilija 60; 4. Izrael 66; 5. Italija (Giulia Conti in Giovanna Micol) 75 ...; 13. Slovenija (Vesna Dekleva in Klara Maučec) 92 (brez finalne regate). 470 MOSKI: 1. Avstralija 44; 2. Velika Britanija 75; 3. Francija 78; 4. Nizozemska 78; 5. Spanija 87; 6. Italija (Andrea Trani in Gabrio Zandonà) 91. SABLJANJE - Sablja, ekipno moški IZIDI: 1. Francija; 2. ZDA; 3. Italija; 4. Rusija; 5. Belorusija; 6. Kitajska; 7. Madžarska; 8. Egipt. VESLANJE LAHKI DVOJNI DVOJEC ŽENSKE: 1. Nizozemska 6:54.74; 2. Finska 6:56.03; 3. Kanada 6:56.68; 4. Nemčija 6:56.72; 5. Kitajska 7:01.90; 6. Grčija 7:04.61. LAHKI DVOJNI DVOJEC MOSKI: 1. Velika Britanija 6:10.99; 2. Grčija 6:11.72; 3. Danska 6:12.45; 4. Italija (Marcello Miani, Elia Luini) 6:16.15; 5. Kitajska 6:16.69; 6. Kuba 6:19.96. LAHKI ČETVEREC MOSKI: 1. Danska 5:47.76; 2. Poljska 5:49.39; 3. Kanada 5:50.09; 4. Francija 5:51.22; 5. Velika Britanija 5:52.12; 6. Nizozemska 5:54.06. DVOJNI ČETVEREC ŽENSKE: 1. Kitajska 6:16.06; 2. Velika Britanija 6:17.37; 3. Nemčija 6:19.56; 4. Ukrajina 6:20.02; 5. ZDA 6:25,86; 6. Avstralija 6:30.05. DVOJNI ČETVEREC MOSKI: 1. Poljska 5:41.33; 2. Italija (Luca Agamennoni, Simone Venier, Rossano Galtarossa, Simone Raineri) 5:43.57; 3. Francija 5:44.34; 4. Avstralija 5:44.68; 5. ZDA 5:47.64; 6. Nemčija 5:50.96. OSMEREC ŽENSKE: 1. ZDA 6:05.34; 2. Nizozemska 6:07.22; 3. Romunija 6:07.25; 4. Kanada 6:08.04; 5. Velika Britanija 6:13.74; 6. Avstralija 6:14.22. OSMEREC MOSKI: 1. Kanada 5:23.89; 2. Velika Britanija 5:25.11; 3. ZDA 5:25.34; 4. Nizozemska 5:29.26; 5. Poljska 5:31.42; 6. Avstralija 5:35.10. TENIS INDIVIDUALNO ŽENSKE: 1. E. Dementjeva (Rus); 2. D. Safina (Rus); 3. V. Zvonareva (Rus); 4. N. Li (Kit). INDIVIDUALNO MOSKI: 1. R. Nadal (Spa); 2. F. Gonzalez (Čil); 3. N. Djokovič (Srb); 4. J. Blake (ZDA). DVOJICE ŽENSKE: 1. S. in V. Williams (ZDA); 2. A. Medina Garrigues/V. Ruano Pascual (Spa); 3. Z. Yan/J. Zheng (Kit); 4. A. in K. Bondarenko (Ukr). NAMIZNI TENIS EKIPNO ŽENSKE: 1. Kitajska; 2. Singapur; 3. Južna Koreja; 4. Japonska; 5. Hong Kong in ZDA. EKIPNO MOSKI: 1. Kitajska; 2. Nemčija; 3. Južna Koreja; 4. Avstrija. ROKOBORBA PROSTI SLOG DO 63 KG ŽENSKE: 1. K. Icho (Jap); 2. A. Kartašova (Rus); 3. R. Miller (ZDA) in J. Saligina (Kaz); 5. M. Dugrenier (Kan) in L. Golliot-Legrand (Fra). PROSTI SLOG DO 72 KG ŽENSKE: 1. J. Wang (Kit); 2. S. Zlateva (Bol); 3. K. Hamaguchi (Jap) in A. Wieszczek (Pol); 5. A. Bernard (ZDA) in M. Unda (Spa). KOLESARSTVO ZASLEDOVALNA DIRKA, ŽENSKE: 1. R. Romero (VBr) 3:28.321; 2. W. Houvenaghel (VBr) 3:30.395; 3. L. Kalitovska (Ukr) 3:31.413; 4. A. Shanks (Nzl) 3:34.156. VOŽNJA NA TOČKE, ŽENSKE: 1. M. Vos (Niz) 30; 2. Y. Gonzalez (Kub) 18; 3. L. Olaberria (Spa) 13; 4. M.L. Calle (Kol) 13; 5. L. Kalitovska (Ukr) 10 ...; 14. Vera Carrara (Ita) 1. in Y. Lee (J. Kor); 2. 3. He/Yu (Kit); 4. ZASLEDOVALNA DIRKA, EKIPNO MOSKI: 1. Velika Britanija; 2. Danska; 3. Nova Zelandija; 4. Avstralija. DVIGANJE UTEŽI DO 94 KG MOŠKI: 1. I. Ilin (Kaz) 406; 2. S. Kolecki (Pol) 403; 3. H. Akajev (Rus) 402; 4. A. Kasabjev (Gru) 399; 5. N. Pašajev (Aze) 396. DO 105 KG: 1. A. Aramnau (Blr) 436; 2. D. Klokov (Rus) 423; 3. D. Lapikov (Rus) 420; 4. M. Dolega (Pol) 420; 5. B. Ahmetov (Kaz) 415 ...; 18. Moreno Boer (Ita) 330. SKOKI V VODO INDIVIDUALNI SKOKI S TRIMETRSKE DESKE ŽENSKE: 1. J. Guo (Kit) 415.35; 2. J. Pahalina (Rus) 398.60; 3. M. Wu (Kit) 389.85; 4. B. Hartley (Kan) 374.60; 5. Tania Cagnotto (Ita) 349.20. BADMINTON DVOJICE MEŠANO: 1. H. Liliyana/Widianto (Ina); Limpele/Marissa (Ina). INDIVIDUALNO MOŠKI: 1. Dan Lin (Kit); 2. Chong Wei Lee (Mas); 3. Jin Chen (Kit); 4. Hyunil Lee (J. Kor). KONJENIŠTVO Ekipno skoki: 1. ZDA 20; 2. Kanada 20; 3. Norveška 27; 4. Švica 30; 5. Nemčija in Nizozemska 34. SKOKI NA PROŽNI PONJAVI ŽENSKE: 1. W. He (Kit) 37.80; 2. K. Cockburn (Kan) 37.00; 3. E. Hilko (Uzb) 36.90; 4. O. Movčan (Ukr) 36.60; 5. I. Karavajeva (Rus) 36.20. OSTALI IZIDI KOŠARKA - Moški IZIDI 5. KROGA: Avstralija - Litva 106:75, Argentina - Rusija 91:79, Grčija - Kitajska 91:77, Angola -Spanija 50:98, Iran - Hrvaška 57:91, ZDA - Nemčija 106:57. KONČNI VRSTNI RED SKUPINE A: Litva in Argentina 8, Avstralija in Hrvaška 6, Rusija 2, Iran 0. KONČNI VRSTNI RED SKUPINE B: ZDA 10, Spanija 8, Grčija 6, Kitajska 4, Nemčija 2, Angola 0. Ženske IZIDI 5. KROGA: Spanija - Mali 79:47, Avstralija -Rusija 75:55, Latvija - Južna Koreja 68:72, Brazilija - Belorusija 68:53, Češka - Kitajska 63:79, Nova Zelandija - ZDA 60:96. KONČNI VRSTNI RED SKUPINE A: Avstralija 10, Rusija 8, Belorusija in Južna Koreja 4, Latvija in Brazilija 2. KONČNI VRSTNI RED SKUPINE B: ZDA 10, Kitajska 8, Spanija 6, Češka 4, Nova Zelandija 2, Mali 0. ODBOJKA NA MIVKI - Četrtfinalni izidi ŽENSKE: Ana Paula/Larissa (Bra) - Walsh /May-Treanor (ZDA) 18:21, 15:21; Tian Jia/Wang (Kit) -Schwaiger/Schwaiger (Avt) 21:12, 21:12; Branagh/Youngs (ZDA) - Xue/Zhang Xi (Kit) 17:21, 13:21; Barnett/Cook (Avs) - Talita/Renata (Bra) 22:24, 14:21. MOSKI: Rogers/Dalhausser (ZDA) -Klemperer/Koreng (Nem) 21:13, 25:23; Geor/Gia (Gru) - Nummerdor/Schuil (Niz) 21:19, 21:19; Marcio Araujo/Fabio Luiz (Bra) - Gosch/Horst (Avt) 22:20, 21:17; Ricardo/Emanuel (Bra) -Gibb/Rosenthal (ZDA) 21:18, 21:16. ODBOJKA - Moški IZIDI 5. KROGA: Nemčija - Brazilija 0:3, Poljska -Rusija 3:2, Egipt - Srbija 0:3, Bolgarija - Venezuela 3:1, Italija - Kitajska 3:2, ZDA - Japonska 3:0. KONČNI VRSTNI RED SKUPINE A: ZDA 10, Italija 8, Bolgarija 6, Kitajska 4, Venezuela 2, Japonska 0. KONČNI VRSTNI RED SKUPINE B: Brazilija, Rusija in Poljska 8, Srbija 4, Nemčija 2, Egipt 0. Ženske IZIDI 5. KROGA: Kazahstan - Alžirija 3:1, Kuba -Venezuela 3:0, Poljska - ZDA 2:3, Italija - Brazilija 0:3, Kitajska - Japonska 3:0, Rusija - Srbija 3:0. KONČNI VRSTNI RED SKUPINE A: Kuba 10, ZDA 8, Kitajska 6, Japonska 4, Poljska 2, Venezuela 0. KONČNI VRSTNI RED SKUPINE B: Brazilija 10, Italija 8, Rusija 6, Srbija 4, Kazahstan 2, Alžirija 0. NOGOMET - Ženske POLFINALNI IZIDI: Brazilija - Nemčija 4:1, ZDA -Japonska 4:2. VATERPOLO - Moški IZIDI 5. KROGA: Madžarska - Kanada 12:3, Črna gora - Avstralija 5:5, Spanija - Grčija 10:6, Srbija -Italija 12:13, ZDA - Nemčija 8:7, Kitajska - Hrvaška 4:16. KONČNI VRSTNI RED SKUPINE A: Madžarska 10, Spanija 8, Črna Gora 6, Avstralija 5, Grčija 2, Kanada 0. KONČNI VRSTNI RED SKUPINE B: ZDA in Hrvaška 8, Srbija 6, Italija in Nemčija 4, Kitajska 0. Ženske ČETRTFINALNA IZIDA: Nizozemska - Italija 13:11 (po štirimetrovkah), Avstralija - Kitajska 12:11. Današnji spored KONČNE ODLOČITVE (20): Dviganje uteži - nad 105 kg, moški: 9.30 skupina B; 13.00 skupina A Atletika - 13.10 višina, moški (SLO: Prezelj, ITA: Campioli); 15.00 disk, moški (ITA: Kichler); 16.10 400 m, ženske; 16.30 100 m ovire, ženske; 16.50 1500 m, moški (ITA: Obrist) Konjeništvo posamično -Sangiorgi) - 13.15 dresura, velika nagrada (ITA: Kolesarstvo - steza: 10.30 madison, moški (ITA: Ciccone, Masotti); sprint, ženske; sprint, moški (ITA: Chiappa) Rokoborba - prosti slog, moški: 10.00 do 55 in do 60 kg Skoki v vodo - 14.30 umetnostni skoki, 3 m, moški Plavanje - 11.00 sinhrono, pari -prosti program (ITA: N. in T. Marconi) Jadranje - 7.00 laser, 11. plov (ITA: Romero, SLO: Žbogar); laser radial, 11. plov (ITA: Nevierov) Triatlon - 4.00 moški (ITA: D'Aquino, D. Fontana) Gimnastika - 12.00 bradlja, moški (SLO: Petkovšek); gred, ženske; drog, moški; (ITA: Cassina) Skoki na prožni ponjavi - 14.15 posamično, moški (ITA: Cannone) OSTALA TEKMOVANJA Baseball - predtekmovanje: 4.30 Nizozemska - Kanada; 5.30 Južna Koreja - Kuba; 12.00 Japonska - Kitajska; 13.00 ZDA - Tajvan Košarka - ženske, četrtfinale: 8.30 Kitajska - Belorusija; 10.45 Avstralija - Češka; 14.00 ZDA - Južna Koreja; 16.15 Rusija - Spanija Odbojka na mivki -ženske, polfinale: 3.00 Talita/Renata (Bra) - Walsh/May-Treanor (ZDA); 4.00 Tian Jia/Wang (Kit) - Xue/Zhang Xi (Kit). Boks - 13.00 polmušja, lahka in poltežka kategorija četrtfinale Nogomet - moški, polfinale: 12.00 Sanghaj: Nigerija - Belgija; 15.00 Peking: Argentina -Brazilija Rokomet - ženske, četrtfinale: 6.00 Norveška -Svedska; 8.15 Madžarska - Romunija; 12.00 Kitajska - Južna Koreja; 14.15 Rusija - Francija Hokej na travi - moški, predtekmovanje: skupina A: 4.30 Nemčija - Nova Zelandija; 12.30 Južna Koreja - Spanija; 15.00 Kitajska - Belgija; skupina B: 2.30 Nizozemska - Pakistan; 12.00 Kanada -Južnoafriška republika; 14.30 Avstralija - Velika Britanija Kajak kanu - mirne vode, predtekmovanje: 9.30 500 m, moški: K-1 (ITA: Zerial), K-2 (Scaduto,Facchin), C-1, C-2; 500 m, ženske: K-1 (SLO: Ponomarenko, ITA: Idem), K-2 (ITA: Cicali, Sgroi) Atletika - 3.00 kopje, ženske, kvalifikacije (SLO: Ratej, ITA: Bani); daljina, ženske, kvalifikacije, skupina A/B (SLO: Kolarič); 1500 m, ženske, predtekmovanje (SLO: Roman); 200 m, ženske, predtekmovanje (SLO: Veit); 13.00 200 m, ženske, drugi krog (SLO: Veit); 5000 m, ženske, predtekmovanje (ITA: Weissteiner); 200 m, moški, polfinale (SLO: Osovnikar), 110 m ovire, moški, drugi krog (SLO: Zlatnar); 400 m, moški, polfinale (ITA: Licciardello) Rokoborba - 3.30 prosti slog, moški do 55 in do 60 kg - kvalifikacije Skoki v vodo - 4.00 umetnostni skoki, 3 m, moški, polfinale Plavanje - 9.00 sinhrono, pari, predtekmovanje, prosti program (ITA: Adelizzi, Lapi) Jadranje - 8.00 tornado, zvezda, 8. plov Namizni tenis - 4.00 posamično, moški, kvalif. (SLO: Tokič, ITA: Bobocica); posamično, ženske, 1. krog (osem dvobojev) (ITA: Stefanova, Monfardini); posamično, moški, 1. krog (osem dvobojev); 12.00 posamično, ženske, 1. krog (osem dvobojev); posamično, moški, 1. krog (osem dvobojev); 15.00 posamično, ženske, 1. krog (štirje dvoboji) Odbojka - ženske, četrtfinale: 4.00 Kuba - Srbija; 6.00 Japonska - Brazilija; 14.00 Kitajska - Rusija; 16.00 ZDA - Italija Vaterpolo - ženske, za 5. mesto: 7.00 Italija -Kitajska; polfinale: 8.20 ZDA - Avstralija; 9.40 Madžarska - Nizozemska; KONČNE ODLOČITVE, 20. 8. (do 9.00) Jadranje - 7.00 RS:X, moški - 11. plov, RS:X, ženske - 11. plov (ITA: Sensini) OSTALA TEKMOVANJA Kolesarstvo - 3.00 BMX, moški - predtekmovanje, četrtfinale, 1 ./2. vožnja (ITA: De Vecchi); ženske -predtekmovanje Rokoborba - prosti slog - moški: 3.30 do 66 in do 74 kg - kvalifikacije Softball - 3.30 polfinale Taekwondo - 3.00 do 49 kg, ženske - kvalifikacije; do 58 kg, moški - kvalifikacije Namizni tenis - 4.00 posamično, ženske - 2./3. krog; posamično, moški - 2. krog Odbojka - moški - četrtfinale: 4.00 Rusija - Bolgarija; 6.00 Italija - Poljska Vaterpolo - moški - od 7. do 12. mesta: 3.30 Kanada - Italija; 4:50 Grčija - Kitajska; Odbojka na mivki - moški - polfinale: 3.00 Rogers/Dalhausser (ZDA) - Geor/Gia (Gru); 4.00 Marcio Araujo/Fabio Luiz (Bra) - Ricardo/Emanuel (Bra); Baseball - 4.30 kvalifikacije Košarka - moški - četrtfinale: 8.30 Spanija - Hrvaška; H-joy Z S Sk. Kitajska 39 14 14 67 ZDA 22 24 26 72 Velika Britanija 12 7 8 27 Avstralija 11 10 12 33 Nemčija 9 7 7 23 Rusija 8 13 15 36 Južna Koreja 8 9 6 23 Japonska 8 5 7 20 Italija 6 6 6 18 Ukrajina 5 3 8 16 Francija 4 11 13 28 Romunija 4 1 3 8 Nizozemska 3 5 4 12 Spanija 3 3 2 8 Poljska 3 3 1 7 Slovaška 3 1 0 4 Kanada 2 3 4 9 Češka 2 3 0 5 Kenija 2 3 2 7 Jamajka 2 2 0 4 Danska 2 1 3 6 Nova Zelandija 2 1 3 6 Severna Koreja 2 1 3 6 Etiopija 2 1 0 3 Švica 2 0 3 5 Gruzija 2 0 1 3 Kuba 1 5 5 11 Belorusija 1 3 7 11 Kazahstan 1 3 4 8 Zimbabve 1 3 0 4 Azerbajdžan 1 2 2 5 Norveška 1 2 2 5 Indonezija 1 1 3 5 Slovenija 1 1 2 4 Bolgarija 1 1 1 3 Finska 1 1 1 3 Mongolija 1 1 0 2 Brazilija 1 0 5 6 Indija 1 0 0 1 Kamerun 1 0 0 1 Panama 1 0 0 1 Tajska 1 0 0 1 Tunizija 1 0 0 1 Madžarska 0 4 1 5 Švedska 0 3 0 3 Turčija 0 2 1 3 Grčija 0 1 2 3 Avstrija 0 1 2 3 Uzbekistan 0 1 2 3 Alžirija 0 1 1 2 Kirgizistan 0 1 1 2 Kolumbija 0 1 1 2 Hrvaška 0 1 1 2 Srbija 0 1 1 2 Čile 0 1 0 1 Ekvador 0 1 0 1 Estonija 0 1 0 1 Malezija 0 1 0 1 Portugalska 0 1 0 1 Singapur 0 1 0 1 JAR 0 1 0 1 Trinidad in Tobago 0 1 0 1 Vietnam 0 1 0 1 Armenija 0 0 5 Tajvan 0 0 2 Egipt 0 0 1 1 Argentina 0 0 1 1 Litva 0 0 1 1 Maroko 0 0 1 1 Mehika 0 0 1 1 Tadžikistan 0 0 1 1 Togo 0 0 1 1 Na krogih individualno je zlato osvojil kitajski Italijanski četverec brez krmarja (Raineri, Galtarossa, Venier in Agamennoni) je z osvojitvijo V zadnjem krogu predtekmovanja v vaterpolu so Italijani gimnastičar Chen, četrto uvrščeni Italijan Andrea srebrne medalje poskrbel za uteho v italijanskem taboru. Svojega prvega zlatega odličja v premagali Srbijo. Pravzaprav naj bi Srbi izgubili sami, da bi se Coppolino pa se je počutil oškodovnega ansa olimpijskem veslanju nasploh pa so se veselili Kitajci v ženskem dvojnem četvercu ansa v boju za kolajne izognili najprej Črnogorcem, nato Madžarom ekipni športi - V nogometu, košarki, odbojki, rokometu in vaterpolu Zdaj na vrsti odločilni boji Po presenetljivi izločitvi vaterpolistk za Italijo možnosti le še v moški in ženski odbojki - Dekleta zdaj z ZDA, fantje pa s Poljsko Slovenija si ni v nobenem ekipnem športu zagotovila nastopa na olimpijskih igrah, Italija pa v treh: odbojki (moški in ženske), vaterpolu (moški in ženske) in nogometu (moški). Možnost za kolajne pa imajo med temi le še odboj-karji in odbojkarice, ki bodo danes in jutri igrali četrtfinalne tekme. Ženski in moški nogometni turnir sta že skoraj pri koncu. Pri moških je Italija po kvalifikacijah odkrito računala, da bo osvojila vsaj srebrno kolajno, saj se do finala ne bi pomerili ne z Argentino ne z Brazilijo, ki sta glavna favorita za končno zmago. Casiraghijevi varovanci pa so izpadli že v četrtfinalu proti Belgiji. V polfinalu bo na sporedu dvoboj med Argentino in Brazilijo (in obenem tudi med zvezdnikoma Messijem in Ronaldinhom), ki bo povsem zasenčil drugo polfinalno srečanje med Nigerijo in Belgijo. Tekma med Argentino in Brazilijo je povsem odprta, obe ekipi bosta gotovo igrali zelo napadalno, odločilna pa bi lahko bila kaka vrhunska poteza Messija ali Ronal-dinha, ki sta bila v lanski sezoni soigralca pri Barceloni. Zmagovalec pol-finala bo verjetno osvojil naslov olimpijskega prvaka, saj sta Belgija in Nigerija gotovo slabši. Pri ženskah se bosta v finalu pomerili izbrani vrsti Brazilije in ZDA, ki sta se srečali že v finalu OI 2004 v Atenah. Tam so bile boljše Američanke, ki bodo letos nastopile že v svojem četrtem zaporednem olimpijskem finalu. Svetovne prvakinje Nemke bodo skušale ubraniti bron iz Aten na tekmi proti Japonski. Odbojka je, kot smo že povedali, edina panoga, kjer ima Italija še mož- nost, da osvoji kako kolajno. Več možnosti imajo ženske, ki v Pekingu sicer ne igrajo z najboljšo možno postavo, a so vseeno konkurenčne. Pekočega poraza proti Brazilkam, ki so v tem trenutku najboljša ekipa na svetu, ne gre jemati tragično, Italija pa je lahko zadovoljna, da se je v četrtfinalu z žrebom (prvou-vrščena iz skupine A se bo pomerila proti četrtouvrščeni iz skupine B in obratno, ostala četrtfinalna para pa so določili z žrebom), izognila Kitajski. Pomerila se bo z ZDA, ki so za Italijo lažji nasprotnik. Ob Braziliji je trenutno še nepremagana tudi Kuba. Obe bi se morali brez večjih težav uvrstiti v polfinale, poleg njiju pa bosta polfinalistki verjetno Kitajska in Italija. Pri moških se bo Italija v četrtfinalu pomerila s Poljsko. Anastasi je pred OI napovedal, da bodo Poljaki osvojili bronasto kolajno, zdaj pa verjetno upa, da jih bodo njegovi varovanci izločili. Proti njim ima- Nemški zastavonoša Dirk Nowitzki (desno) in tovariši so bili povsem nemočni na svoji zadnji tekmi na OI. Lebron James in soigralci so Nemce premagali kar za 49 točk. V Pekingu ni še bil nihče »dream teamu« vsaj približno enakovreden ansa jo vsekakor več možnosti kot bi jih imeli proti Rusom. Glavni favoriti za končno zmago so predvsem Brazilci in Američani, ki so edini še nepremagani. Slednji bodo sicer v četrtfinalu igrali proti Srbiji, ki je vedno nevaren nasprotnik, čeprav je doslej na OI igrala slabo. Italijani in Italijanke pa niso imeli sreče v vaterpolu. Od »Settebella« nihče ni pričakoval kolajne, vseeno pa bi se morali italijanski vaterpolisti uvrstiti med najboljših šest. Doslej je najbolj presenetila reprezentanca ZDA, ki se je že uvrstila v polfinale (uvrstitev med najboljše štiri so si že zagotovili tudi Madžari, ki so edini še nepremagani). Hrvati, ki sodijo med glavne favorite za naslov, pa bodo morali igrati v četrtfinalu. Veliko razočaranje predstavlja izločitev »Setterosa« v četrtfinalu (Nizozemke so Italijo premagale po šti-rimetrovkah). Aktualne olimpijske prvakinje Italijanke si neposrednega nastopa v polfinalu niso zagotovile le zaradi razlike v golih, v četrtfinalu pa sploh niso pričakovale, da bi jih lahko Nizozemska spravila v težave. Glavne favoritinje so zdaj Američanke in Mad-žarke. V moški košarki je v kvalifikacijah ameriški »dream team« potrdil, da tokrat res misli resno in je dobesedno zmlel vse svoje nasprotnike. Z najnižjo razliko (21 točk) je premagal Angolo, z najvišjo pa Nemce (49 točk), ki so že izpadli. Med »navadnimi zemljani« so doslej največ pokazale Litva, Argentina in Španija, ki se bodo verjetno uvrstile v polfinale, z uvrstitvijo med najboljših osem pa je v bistvu presenetila Kitajska. V ženski konkurenci so doslej največ pokazale olimpijske prvakinje in podprvakinje Američanke in Avstralke. Tudi v Pekingu jih bo težko kdo premagal, še največ možnosti za to pa ima Rusija. Pri rokometu so za senzacijo poskrbeli svetovni prvaki Nemci, ki se niso uvrstili med najboljših osem (na zadnji tekmi proti Dancem bi jim zadostoval izenačen izid, a so izgubili). V njihovi zelo izenačeni skupini je kljub dvema porazoma prvo mesto presenetljivo osvojila Južna Koreja. Francozi so edini še nepremagani. Na začetku so uspešno igrali Hrvati, po poškodbi enega najboljših igralcev na svetu Bali-ča pa so popustili. V četrtfinalu se bodo skušali Dancem maščevati za poraz v finalu zadnjega EP. Pri ženskah je v boju za zlato še vedno favorit Norveška, ki je v kvalifikacijah edina zmagala vseh pet tekem. Že danes Messi proti Ronaldinhu NOGOMET MOŠKA POLFINALNA PARA: Brazilija - Argentina, Nigerija - Belgija (danes) ŽENSKI FINALE: ZDA -Brazilija (v četrtek. ZA 3. MESTO: Nemčija - Japonska (v četrtek) KOŠARKA Četrtfinalni pari ŽENSKE: Kitajska - Be-lorusija, Avstralija - Češka, Rusija - Španija, ZDA - Južna Koreja (danes) MOŠKI: Španija - Hrvaška, Litva - Kitajska, Argentina - Grčija, ZDA - Avstralija (jutri) ODBOJKA Četrtfinalni pari ŽENSKE: Kuba - Srbija, ZDA - Italija, Kitajska - Rusija, Brazilija - Japonska (danes) MOŠKI: Brazilija - Kitajska, ZDA - Srbija, Italija - Poljska, Bolgarija - Rusija (jutri) VATERPOLO ŽENSKA POLFINALNA PARA: ZDA - Avstralija, Madžarska - Nizozemska (danes) MOŠKA ČETRTFINAL-NA PARA: Črna gora - Hrvaška, Španija - Srbija (jutri), Madžarska in ZDA so že v pol-finalu ROKOMET Četrtfinalni pari ŽENSKE: Norveška -Švedska, Madžarska - Romunija, Kitajska - Južna Koreja, Rusija - Francija (danes) MOŠKI: Francija - Rusija, Poljska - Islandija, Hrvaška -Danska, Španija - Južna Koreja (jutri) gimnastika - Podelitev prvih odličij na posameznih orodjih Res preveč »požrešni« Kitajci? Mlada Hu buri duhove zaradi starosti, Italijani prepričani, da je bil Coppolino oškodovan v korist domačina Yang Wei - Danes Cassina in Petkovšek MIMOGREDE Stereotipi Pred zmagovitim nastopom Primoža Kozmusa v metu kladiva je veljala trditev, da se Slovenci, ko v športu gre za ključne nastope ali kolajne, največkrat podelajo v hlače. Zadnji, ki je to priznal (seveda metaforično), je bil primorski jadralec Gašper Vin-čeč, ki je pokleknil pred odločilnimi boji v razredufinn. Takšno trditev velikokrat poslušamo tudi v zamejskih krogih, kjer velja pravilo, da »naša ekipa na odločilni tekmi zmaga le, če je najmanj za dva razreda boljša od nasprotnika, pa še to s težavo.« Toda izfrustracije in teptanega ponosa nas je v nedeljo še bolj kot Kozmus (navsezadnje ni metal kot zna...) rešil... ameriški strelec Matthew Emmons. Dvakrat zapored ga je na olimpijskih igrah od zlate medalje ločil le še zadnji strel v finalu. V Atenah je storil nerazumljivo napako in ustrelil v sosednjo tarčo, štiri leta kasneje pa je bil v Pekingu v podobnem položaju; pred zadnjim strelom je imel zlato trdno v rokah, vendar je nato neverjetno slabo ustrelil in z le 4,4 kroga padel na četrto mesto. Emmons nas je tako rešil prekletstva. Razen če se ne bo kdaj pokazalo, da ima slovenske prednike. PEKING - Na gimnastičnih prizoriščih na olimpijskih igrah v Pekingu so podelili tri komplete odličij, najbolj zadovoljni pa so bili gostitelji, saj so slavili tako na krogih, kjer je bil najboljši Yi-bing Chen, kot tudi na dvovišinski bradlji, kjer se je veselila He Kexin. Edino ne-kitajsko zlato je v preskoku odnesel Poljak Leszek Blanik. Dvakratni svetovni prvak na krogih Chen je bil tudi tokrat premočan za tekmece. Do živega mu ni mogel niti olimpijski prvak v mnogoboju, rojak Yang Wei. Chen je svojo vajo končal z oceno 16,600, medtem ko je Yang dobil 16,425. Še desetinko manj je na tretjem mestu zbral Ukrajinec Aleksander Vorobjov. Italijan Andrea Coppolino je pristal na nehvaležnem 4. mestu, prepričan pa je, da je bil okraden v korist Yang Weia in da bi zaslužil bronasto odličje. Coppolino je protestiral mirno, zato pa je predsednik italijanske zveze Riccardo Agabio govoril o škandalu. Matteo Morandi je bil šesti. »Bil sem zelo živčen, toda psihično sem bil dobro pripravljen in sem verjel, da lahko zmagam. To je zame največja čast, največja nagrada. Na to sem čakal dolgo časa,« je dejal Chen, ki je na podelitvi kolajn v solzah vneto pel himno svoje domovine. Petkratni olimpijec, Bolgar Jordan Jovčev, pa je lahko solze točil iz povsem drugih razlogov. V vaji mu ni uspelo napraviti stoje, tako da je takoj razočaran zapustil dvorano. V drugi moški končni odločitvi, v preskoku, pa ni bilo kitajskega predstavnika. Tako je do zlata prišel svetovni prvak s povprečno oceno 16,537. Enak izid je vknjižil tudi srebrni Francoz Thomas Bouhail. Rus Anton Golocuckov, ki je na teh igrah dobil že bron na parterju, se je vnovič povzpel na najnižjo zmagovalno stopničko s povprečjem 16,475 točke. Na dvovišinski bradlji pa je bila iz več razlogov v ospredju Hejeva. Prvič zato, ker mnogi dvomijo, da je res stara 16 let (meja za nastop na OI), saj so lani kitajski mediji poročali, da je imela le 13 let. Kakorkoli že, na orodju je osvojila zlato z oceno 16,725. Enak dosežek je uspel mnogobojski olimpijski prvakinji, Američanki Nastii Liukin, a je po pravilu »tiebreaka« zasedla drugo mesto. Kitajski uspeh je s tretjim mestom dopolnila Yang Yilin (16,650), ki je skupaj s He-jevo slavila v ekipnem tekmovanju. Svetovna prvakinja, Rusinja Ksenija Semenova, je bila šesta. Obliž na rano doslej neuspelih nastopov italijanske gimnastične odprave bi lahko danes pomenil nastop Igorja Cas-sine na bradlji. Iz olimpijskega naselja so povedali, da je v izjemni formi in mu na treningih uspeva vse, poleg tega bo nastopil kot zadnji, kar je lepa prednost. Na poti do drugega zlata po Atenah 2004 sta mu 31 let stara Nemec Fabian Ham-buechen in Nizozemec Epke Zonder-land. Dobro je tudi to, da imajo Kitajci v finalu le enega predstavniak, to je Kai Zou, še ta pa naj bi se ne mogel vmešati v boj za kolajne. V tej disciplini bo nastopil tudi slovenski adut Mitja Petko-všek. Ljubljančan je v kvalifikacijah osvojil peto mesto. Olimpijska in svetovna prvakinja v skoku s palico, Rusinja Jelena Isinbajeva, je zmagala z novim svetovnim rekordom, preskočila je 5,05 metra ansa Xiang Liu je zavil Kitajsko v črno. Poleg košarkarja Yao Minga največji športni zvezdnik na Kitajskem, je zaradi poškodbe tetive odstopil že pred kvalifikacijami na 110 m z ovirami. Vstopnice za finale so špekulanti že prodajali za štirikrat višjo ceno, zdaj ne veljajo nič Kenijec Birmin Kipruto je z zmago v teku na 3000 metrov z zaprekami poskrbel, da je kenijski niz olimpijskih zmag v tej disciplini neprekinjen že vse od leta 1984 ansa atletika - Primož Kozmus se je zavhitel na prestol metalcev kladiva Zdaj še svetovni rekord! Brežičan je Sloveniji priboril prvo zlato kolajno v atletiki - Slovenska skakalka v troskoku Šestak z novim državnim rekordom do 6. mesta - Isinbajeva poskrbela za šov 17. avgust se bo vpisal v zgodovino slovenskega športa, saj je Slovenija dobila prvega olimpijskega prvaka v atletiki. Izjemen podvig je uspel metalcu kladiva Primožu Kozmusu. 28-letnik je do zlate medalje prišel z drugim metom, ko je orodje zalučal 82,02 metra. Brežičan je vseskozi vodil in bil edini, ki je v vsakem metu presegel 80-metrsko znamko. Izjemne predstave slovenskega tekmovalca pa tokrat ni uspel preseči niti svetovni prvak Tihon, ki je bil tretji. Drugi je bil Belorus Vadim Dev-jatovski (81,61). Kozmus je svojo atletsko pot začel pred približno 13 leti. Začel je s skokom v višino, nato pa šel po poti sestre, ki je trenirala met kladiva. Nase je opozoril že leta 2003, ko je bil na EP peti, nazadnje pa na SP v Osaki, ko je bil drugi. Poškodba kolena, ki jo je staknil v letošnji sezoni, pa ni preprečila slavja. Primož Kozmus je že pred odhodom v Peking napovedal, da se želi v domovino vrniti s kolajno. V Ptičjem gnezdu so se njegove želje pozlatile. Sloveniji je priboril tretjo zlato olimpijsko medaljo v samostojni Sloveniji. V Sydneyju so se leta 2000 z zlatom okitili strelec Rajmond Debevec ter veslača Iztok Čop in Luka Špik. Njegovih načrtov s tem ni konec. Dolgoročno načrtuje Brežičan, poleg nastopa na OI v Londonu leta 2012, tudi svetovni rekord. Doslej ni še nihče presegel Rusa Jurija Sediha, ki je 30. avgusta 1986 postavil svetovni rekord (86,4 metra) in je obenem zadnji atlet, ki je ubranil olimpijsko zlato v kladivu (zlat leta 1976 in 1980). Navdušena Šestakova prek 15 m Slovenske izjemne atletske nastope je v nedeljo dopolnila Marija Šestak v tro-skoku. Šestakova je začela zelo spodbudno: z izjemno natančnim odskokom je pristala pri 15,03 metra in izboljšala državni rekord (14,92). »En mesec sem sanjala teh 15 metrov. Ko sem to dosegla, sem rabila dve seriji, da spet pridem k sebi in se skon-centriram,« je povedala zadovoljna skakalka, ki je dosegla najboljši izid v karieri na prostem. »Druge so preveč dobro skakale za kaj več. V Atenah bi bila s tem izidom tretja. Da bo za medaljo treba skočiti 15,23 metra, si nisem mislila,« je povedala Šestakova, ki v ostalih serijah ni izboljšala prvega skoka in bila na koncu šesta. Zlato medaljo je osvojila branilka naslova iz Aten, Kamerunka Francoise Mban-go Etone, ki je postavila nov olimpijski rekord (15,39 m). Njen uspeh dobi še večje razsežnosti, če vemo, da zadnji dve sezoni ni tekmovala zaradi poškodbe in rojstva otroka. »Leteča« Isinbajeva prek 5,05 m Vrhunec včerajšnjih atletskih bojev v Pekingu pa je bil svetovni rekord Jelene Isinbajeve v skoku s palico. Za Rusinjo, ki je osvojila svoje drugo olimpijsko zlato (prehitela je ukrajinskega skakalca Bubko) je bil to že 25. svetovni rekord. Letvico na 5,05 metra je preskočila v tretjem poskusu. Do najžlahtnejše kolajne pa sta ji bila dovolj dva skoka (4,70 in 4,85), nato pa je svoj nastop namenila številnim gledlacem s pravim šo-vom. Najprej je zrušila olimpijski rekord (4,95), nato še izboljšala svetovnega. Primož Kozmus (levo), novi slovenski junak, »azzurro« Christian Obrist (levo spodaj) je presenetil z uvrstitvijo v finale v teku na 1.500 m; Marija Šestak je kljub odličnemu skoku 15,03 m pristala le na 6. mestu v finalu troskoka Na naši zemlji Zmaga Primoža Kozmusa ni presenetila domačih ljubiteljev atletike, saj je bil atlet iz Brežic v preteklosti že večkrat gost tekmovanj pri nas. V Gorici prirejajo dva elitna mitinga v začetku maja in začetku julija. Zaradi domačega vrhunskega metalca Lorisa Paoluzzija (osebni rekord preko 80 metrov) so svoj čas vabili madžarske ase, italijansko elito in še nekaj drugih metalcev. Tako je na Rojcah evropski prvak Tibor Gecsek že vrgel preko 80 metrov, nastopila pa sta tudi Kiss in Annus, ki je bil pred štirimi leti na OI v Atenah prvi, nato pa diskvalificiran zaradi dopinga. Družina Kozmus je pustila na naši zemlji precej sledi. Prva Pri-moževa sega v leto 2001, ko je dosegel 68,35 m. Leto kasneje je vrgel v Gorici 72,32, v Trstu 27.7. pa 74,20 m. Njegova najboljša rezultata pri nas pa sta iz leta 2003, ko je bil prvi v Trstu s 77,78 m, v Gorici 9. julija pa z 78,97 m. V Trstu je nastopil še leta 2004, v Gorici pa pred dvema letoma, vendar z nekoliko slabšim izidom. V slovenski atletiki je zapisan tudi rekord Primoževe starejše sestre Simone, ki je 11. julija 2001 v Trstu dosegla 58,60 m. (dk) »naša ocena« - Duško Švab Smola Šestakove Avstralci so najboljši Duško Švab, atlet, trener atletike, kondicijski trener mnogih ekip sledi olimpijskim igram od A do Ž. Poznate Primoža Kozmusa? Večkrat je nastopil v Trstu, vendar se le pozdravljava. Kako ocenjujete njegov nastop? Zelo mi je bil všeč zaradi njegove mirnosti med tekmo in tudi zaradi spokojnega obnašanja po zmagi. Vse kaj drugega kot kakšen Howe ali takšni njegovega kova. Je pa res še nekaj drugega. Kaj? Imel je tudi kanček sreče, da tekma ni bila na najvišji ravni in ostali niso metali kot zmorejo. Tudi sam Kozmus lahko doseže boljšo razdaljo. Vse drugače je bilo v ženskem troskoku. Ta tekma je bila vrhunska in Marija Šestak je imela pri tem smolo. Kljub odličnemu skoku ni osvojila kolajne! Tako je. Pričakovati je bilo, da bo skok čez 15 metrov zadostoval za kolajno, pa ni bilo tako. Ostale so bile odlične. Bi lahko vseeno dosegla več? Težko, ker je po prvem skoku popustila in ni bila več tako učinkovita. Njen doskok je odličen, prvi in drugi korak pa sta slabša. Ima pa še veliko možnosti, da se izboljša. Slovenci so vsekakor lahko Duško Švab kroma zelo zadovoljni. Dosti bolj kot Italijani. Pomislite samo, da sta bila v nedeljo najboljša Obrist in Libania Grenot: Južnotirolec in Kubanka. Na Obri-stovo uvrstitev v finale ne bi nihče stavil niti počenega groša. Kako na splošno ocenjujeta nastop Italijanov? Polomija. Kolajno lahko osvoji hitrohodec Schwazer, skakalka v višino Di Martinova lahko pride v fi-nale....Polomija in ne samo v atletiki. Zakaj? Italijani osvajajo kolajne le v manj razvitih športih kot na primer v sabljanju. Če odmislite Pellegri-nijevo in Filippijevo, ostane bolj malo. No, všeč mi je bila tudi ju-doistka Quintavalle. Športniki katere države so vas torej doslej najbolj presenetili? Nedvomno Avstralci. Ti so uspešni v vseh športnih. So tudi lepi ljudje. (ak) V PTIČIFM GNFZDU Kombinezone zamenjale rokavice in minikrilca Bruno Križman Prehod iz bazena na olimpijski stadion je kmalu dokazal, da se čudežnim kombinezonom Phelpsa in Isakoviceve, atletika ni znala zoper-staviti. Poskus je bil v resnici zelo neroden in je prve manekene in manekenke prej osmešil kot jim prinesel opazne koristi. Najprej se je z novostjo izkazal šprinter ZDA Walter Dix, na papirju najslabši ameriške trojke. V prvih dveh tekih se je na startu pojavil z rokavicami, ki so segale od prstov do pod pazduho. Kaj bo to? Gre za zaščito ne-pozdravljene poškodbe, za obrambo vred kužno boleznijo?Nič od vsega te- ga. Dix, ki je bil med vsemi tekači najbolj pisano friziran in opremljen z temnimi naočniki, ki so njemu omejevali vid, okolju pa večali njegovo vidljivost, se je na koncu le zbral in zmogel spoznanje, da so rokavice povsem nepotreben rekvizit. V finalu se jim je odrekel. Kamere pa so le zabeležile, da se je za nekaj gramov manjša teža kmalu maščevala nad vrlim fantom. Po startu se je zaradi izgube z rokavicami doseženega ravnotežja, nevarno nagnil naprej in bil na tem, da konča na nosu. Morda si bo sedaj mislil, da je bila za skorajšnjo nesrečo kriva kar odpoved rokavicam. Modna muha je pičila tudi Tatjano Lebedjevo, ki je računala na zlato v troskoku in se seveda opremila s podobnima rokavicama. Da jo bodo lepše videli, si je nadela na eno roko belo, na drugo pa rdečo. Resnici na ljubo je bila Rusinja zelo blizu že dolgo zasledovanemu zlatu, pred zadnjima dvema skokoma pa je menda spoznala, da ji rokavice ne pomagajo in poskusa izvedla z golima rokama. Le-bedjeva se je pojavila tudi s svojevrstno frizuro, kar pa pri njej ni popolna novost. Na ekranih se pojavlja kar nekaj atletov iz raznih držav, ki imaio mo- čno podobne drese. Nekako gre za sti-lizirane tekaške proge, ki se po desni strani dvigujejo do prsi in jih nato prečkajo. Dresi Švedske, Jamajke in Ka-meruna (drugih za sedaj ni bilo mogoče prepoznati) so si žalostno skoraj enaki. Stvar globalizacije pač. Proizvajalec - ali stilist - kot se tem ljudem bolj slovesno reče, pa je dokazal zelo malo fantazije. Atletinje - z izjemo metalk, ki morajo kilograme skrivati - nastopajo prej slečene kot oblečene. Šokantna je bila zato oprema zmagovalke v troskoku Mbango Etone, ki se je omislila kar minikrilce, značilno za teniška igrišča. Sokrajani iz Griž pri Žalcu so 23-letni Luciji Polavder, "vražji Zahomljanki", dobitnici brona v judu pripravili na ljubljanskem letališču Jožeta Pučnika prisrčen in bučen sprejem sta Panama ima prvič olimpijskega zmagovalca. V skoku v daljino je Irving Saladino v četrtem poskusu skočil nedosegljivih 8,34 metra. Veliko razočaranje pa je letos doživel branilec naslova Dwight Phillips, ki je zgodbo končal že v ameriških kvalifikacijah. ansa Zadnjo žensko kolajno v plavanju je pripadlo Nemki Britti Steffen na 50 m prosto. Drugo mesto je osvojila že 41 -letna Dara Torres (ZDA), zanjo pa je bila to že 12. olimpijska kolajna plavanje - Z 31 osvojenimi kolajnami ZDA daleč najuspešnejše Zadnjič boljša od njih nekdanja NDR leta 1988 - Kljub 25 doseženim svetovnim rekordom igre vendarle niso bile rekordne PEKING - Gledalci so lahko v enem tednu plavalnega sporeda v Vodni kocki spremljali fantastične obračune, padlo je kar 25 svetovnih rekordov. Američani so bili najboljši tudi po številu kolajn, osvojili so jih kar 31, tri več kot pred štirimi leti v Atenah. Zadnji, ki so bili boljši od njih, so bili leta 1988 reprezentan-ti nekdanje Nemške demokratične republike. Od 31 kolajn, ki so jih osvojili, je 12 zlatih, devet srebrnih in deset bronastih, največ zaslug pa ima seveda Michael Phelps, ki jih je prigaral kar osem(s sedmimi svetovnimi rekordi) in za eno premagal rojaka Marka Spitza. Ta je bil v plavalnem delu OI leta 1972 v Munchnu najboljši sedemkrat. Drugi najuspešnejši so Avstralci, predvsem po zaslugi deklet, ki so svoji državi priborila vseh šest zlatih kolajn. Skupno so jih osvojili 20, poleg šestih zlatih še šest srebrnih in osem bronastih. Tretja najuspešnejša nacija so po zaslugi dvakratnega zmagovalca v prsnem slogu Kosukeja Kitadžime Japonci, ki so zbrali dve zlati in tri bronaste. Z dvema zlatima kolajnama Re-becce Adlington na 400 in 800 metrov prosto sledijo Britanci, Britta Steffen je zaslužna za dve zlati Nemcev. Zlato so okrog vratu obesili še predstavniki desetih držav, izmed teh so na lestvici kolajn najboljši Kitajci, ki so zlatu dodali še tri srebrne in dve bronasti medalji. Kljub velikemu številu rekordnih dosežkov pa so v tem pogledu to šele tretje najuspešnejše igre. V Munchnu leta 1972 so jih postavili 28, dva manj pa sta padla v Montrealu 1976. Igre so bile seveda v znamenju Michaela Phelpsa in veliko vprašanje je, kdaj ga bo lahko kdo premagal, če ga sploh bo. Če pogledamo, koliko časa je bilo potrebno, da je nekdo popravil dosežek Mar- ka Spitza, lahko predvidevamo, da bo priimek Phelps na olimpijskih igrah vsaj s svojo »senco« prisoten še nekaj desetletij. »Vsekakor me bo nekdo nekoč premagal. Meje človeških zmogljivosti rastejo, rekordi so za to, da se jih izboljša. Vsakdo lahko izpolni svoje cilje, če si to želi in če je pripravljen trdo delati. Jaz sem imel poleg tega še nekaj sreče. A izpolnil sem želje, te so bile, da postanem prvi Michael Phelps in ne drugi Mark Spitz. Do tega cilja pa sem moral veliko prega-rati. Zadnje dneve sem bil utrujen, želel sem si odpotovati domov, se naspati, pozabiti na treninge in tekme. Toda nekaj me je gnalo naprej. Rekel sem si, želim zmagati v vseh disciplinah, želim biti nekaj posebnega,« je ponosen 192 centimetrov visoki in 88 kilogramov težki Phelps. Phelpsu so ob zgodovinskem uspehu misli ušle v preteklost. »Nisem imel najbolj srečnega otroštva. Oče nas je po ločitvi od mame zapustil, to mi je vzelo mirnost, a energije ne. Ni bilo malo tistih, ki so govorili, da iz mene ne bo nič. Tudi učitelji v srednji šoli. Toda važno je, da je trener Bob Bowman verjel vame. Tudi lani, ko sem si zlomil zapestje in si mislil, da bo izboljšanje atenskega dosežka, ko sem osvojil šest zlatih kolajn, misija nemogoče,« je Phelps hvaležen svojemu trenerju. Trener prav tako hvali svojega varovanca: »Michael me je še bolj kot v bazenu navdušil s svojim obnašanjem. Vedel sem, da je odlično pripravljen in hiter, da pa je tako odrasel, pa je prijetno presenečenje. Tudi psihično je bil ves čas na visoki ravni, natančno je vedel, kdo je, zakaj je tukaj in kaj dela. Vse to so lastnosti odličnega športnika in zrele osebnosti.« 23-letni Phelps pravi, da ni imel srečnega otroštva: »Ni bilo malo tistih, ki so govorili, da iz mene ne bo nič« ansa Večna lestvica najboljših olimpijcev športnik igre šport medalje Michael Phelps (ZDA) 2004-2008 plavanje 14-0-2 Larisa Latinina (SZ) 1 956-1 964 gimnastika 9-5-4 Paavo Nurmi (Fin) 1920-1928 atletika 9-3-0 Mark Spitz (ZDA) 1968-1972 plavanje 9-1-1 Carl Lewis (ZDA) 1984-1996 atletika 9-1-0 Birgit Fischer (Nem) 1 980-2004 kanu mirne vode 8-4-0 Savao Kato (Jap) 1 968-1 976 gimnastika 8-3-1 Jenny Thompson (ZDA) 1 992-2004 plavanje 8-3-1 Matt Biondi (ZDA) 1 984-1 992 plavanje 8-2-1 Ray C. Ewry (ZDA) 1 900-1 908 atletika 8-0-0 Nikolaj Andrijanov (SZ) 1 972-1 980 gimnastika 7-5-3 Boris Šahalin (SZ) 1956-1964 gimnastika 7-4-2 Vera Časlavska (ČSSR) 1 960-1 968 gimnastika 7-4-0 Viktor Čukarin (SZ) 1 952-1 956 gimnastika 7-3-1 Aladar Gerevich (Mad) 1932-1 960 sabljanje 7-1-2 Edoardo Mangiarotti (Ita) 1 936-1 960 sabljanje 6-5-2 Hubert van Innis (Bel) 1 900-1 920 lokostrelstvo 6-3-0 Akinori Nakajama (Jap) 1 968-1 972 gimnastika 6-2-2 Gert Fredriksson (Šve) 1948-1960 kanu mirne vode 6-1-1 Vitalij Šerbo (SND/Blr) 1 992-1 996 gimnastika 6-0-4 triatlon Tržačanka Chmet je odstopila Tržačanka Daniela Chmet je zaključila svoje olimpijske nastope brez uvrstitve. Včerajšnje preizkušnje triatlona ni dokončala: po plavalni preizkušnji (1,5 km), prvi od treh predvidenih (40 km kolesarjenj in 10 km teka), je bila 29-letna Tržačanka 25. v kolesarski pa je zaostala za krog in bila zato izključena. Daniela Chmet je vstopnico za nastop na OI prejela šele po odpovedi nastopa Nadie Corasse. Zadnji zdravniški pregled je bil namreč negativen, saj poškodba Contesse ni bila v celoti zaceljena. Tudi druga »azzurra«, Charlotte Boni, ni bila uspešna. Tekmovanje je zaključila na 44. mestu (skupno je nastopilo 55 tekmovalk). Zmagala je Avstralka Emma Snowsill (1.58:27), drugo mesto je pripadlo Portugalki Vanessi Fernandes, tretja pa je bila druga Avstralka Emma Moffatt. Snowsillova, ki je trikratna svetovna prvakinja, je svoji državi priborila prvo zlato kolajno v triatlonu. »Imam astmo in strašili so me, da bom na pekinškem zraku trpela. Toda nisem imela nobenih težav, saj je tukaj v Ming Tombu zrak čist. Razmere so bile idealne, sonce, prava temperatura. Proga je bila zahtevna, a to meni ustreza,« je po zmagi dejala 27-letna in le 161 centimetrov visoka športnica, ki je red časom izgubila svojega fanta, prav tako triatlonca Luka Harropa, ki ga je med treningom do smrti zbil avtomobil. strelstvo - Debevec 3. v trojnem položaju z malokalibrsko puško »S sedanjo pametjo bi osvajal kolajne že pred 20 leti« Petinštiridesetletni slovenski strelec Rajmond Debevec je v nedeljo osvojil bronasto medaljo v trojnem položaju z malo-kalibrsko puško. Za Debevca je bila to druga medalja po zlatu na igrah leta 2000 v Sydneyju, slovenski strelec pa pravi, da bi s sedanjo pametjo osvajal medalje že pred 20 leti. Debevec poudarja, da se je medalje v kraljevskem strelskem položaju zavedal takoj po velikanski napaki dotlej vodilnega Američana Matthewa Eammonsa, ki je že v Atenah z zadnjim strelom zapravil zanesljivo zlato v tej disciplini, tokrat pa se mu je napaka ponovila. »Videl sem njegov monitor in da je zadel štirico. Takrat se je posvetila lučka na koncu tunela. Nisem pa vedel, katero mesto je moje, saj sem bil po slabem začetku tako napet, da ostalih nisem uspel spremljati, kar mi na drugih tekmah ponavadi uspe. Povsem lahko bi ostal brez medalje. Na mojo srečo je zgrešil.« Najboljši slovenski strelec vseh časov Rajmond Debevec (letnika 1963, 183 cm, 72 kg) je rojen v Postojni, živi pa v Škofljici, po izobrazbi je ekonomist, zaposlen pa v športni enoti Slovenske vojske. Na OI v Sydneyju je bil prvak z MK puško trojni položaj sta »Štitrica v strelstvu ne obstaja«, je Debevec komentiral napako Američana Emmonsa je po kvalifikacijah celo vodil, v finalu pa pri prvem in tretjem strelu zadel le sedmico. »Pri streljanju je treba obvladovati vsako mišico, jaz pa nisem mogel sprostiti telesa in tresle so se mi roke. Vse to se dogaja v glavi. V Sydneyju sem se počutil, kot da sem nepremagljiv, tokrat pa povsem drugače. Po kvalifikacijah so bile razlike majhne in postalo je kritično. Po tretjem strelu sem nato spremenil položaj, z desno nogo stopil nazaj, bolj zvil levo roko, znižal težišče in puška se je umirila. Na koncu sem imel tudi nekaj sreče. Ne z mojim strelom za 10,8, ta je bil izvrsten, ampak kot rečeno z Ame-ričanovo štirico, saj štiric v strelstvu ni.« Eammons je znan po svojih napakah v končnici tekem. Že v Atenah je zapravil zlato, ko je streljal v sosedovo tarčo. »Verjetno mu je ostal del travme iz Aten,« je dejal Debevec. Košarkarji ZDA so nadigrali tudi Nemce. Končni izid je bil 106:57 ansa Kitajska je z zmago nad Nemčijo osvojila ekipno zlato v namiznem tenisu. Najboljši svetovni namiznoteniški igralci so z Nemci opravili gladko s 3:0. Dan prej je Kitajska zmagala tudi v ženski konkurenci ansa Izolan Vasilij Žbogar (laser) je pred današnjo zadnjo regato za kolajne še vedno v igri za odličje. Po devetih plovih je četrti naša anketa - Kateremu športu najbolj slediš? Odbojka pred košarko Največ anketirancev (več kot 60 %) pa sledi plavanju - Popoln »bojkot« nogometa Plavanje, odbojka in atletika - to so športi, ki jim naši anketiranci najraje sledijo. Med najbolj priljubljenimi je tudi košarka. Predvsem izbire obeh ekipnih športov pa ne presenečajo. Odbojka in košarka sta nenazadnje tudi športni panogi, ki sta tudi v naši sredini med najbolj razširjenimi. Mogoče nekoliko nepričakovan je popolna prevlada plavanja (kar 60 %). Atletika je upravičila svoje preimenovanje v kraljico vseh športov. Z letošnjim scenarijem v očarljivem Ptičjem gnezdu je gledanje atletskih tekmovanj najbrž še privlačnejše. Med ostalimi panogami so najpogosteje izbrali še skoke v vodo in gimnastiko (5), kolesarstvo in sabljanje (4). Je izbira odvisna tudi od nastopajočih olimpijcev, kjer smo imeli največ športnikov iz naše dežele? Mogoče nekoliko nepričakovan pa je skoraj popoln »bojkot« nogometnega olimpijskega turnirja. Želja, da bi nogomet izključili iz sporeda olimpijskih športov, se najbrž kaže tudi v tem anketnem vprašanju. Pri analizi smo ugotovili, da so najbrž izbire večkrat odvisne tudi od televizijskega sporeda, ki ga lahko izbiramo. Italijanska televizijska programa Rai 2 in Rai sport piu imata raznoliko ponudbo, ki pa je največkrat pogojena z nastopi italijanskih športnikov. Slovenska televizija predvaja olimpijska tekmovanja le enem programu, izbira športov pa je bolj raznolika. Vsekakor pa je pri gledanju OI težava tudi v tehnični opremi vsakega gospodinjstva: ne vsi lahko izbirajo med tremi ali več programi, ki jih ponuja tudi satelitska televizija ali najnovejše internetne televizije. Katerim panogam najbolj slediš na olimpijskih igrah? Plavanje 57 Atletika 45 Odbojka 40 Košarka 29 Gimnastika 10 Skoki v vodo 7 Kolesarstvo 5 Ekipni športi 4 Sabljanje 5 Odbojka na mivki 3 Veslanje 3 Tenis 2 Rokomet 2 Boks 2 Strelstvo 2 Nogomet 2 Triatlon 2 Jadranje 2 Vsem 2 Ne sledi OI 2 Kar predvaja TV 2 Vaterpolo 1 Ritmična gimnastika 1 Lokostrelstvo 1 Judo 1 Prejeli smo 87 odgovorov (Na zgornje vprašanje lahko še odgovarjate) Zbiramo odgovore na vprašanja: • Naša društva se ukvarjajo s 25 panogami. Katero med temi bi črtal s seznama in katero dodal? Glasuj po: sport@primorski.it intervju - Ivana Curri o skokih v vodo Najbolj se bojiš, ko letiš Največje presenečenje je bila Rusinja - Cagnotto dobra, s stolpa bo morda še boljša »Gotovo,« je odgovorila Ivana Curri na vprašanje, ali je v nedeljo spremljala prenos finala skokov v vodo s trimetrske deske. »Zelo rada gledam olimpijske igre. So zelo zabavne.« Finale discipline, v kateri je Currijeva segla po državnem naslovu med mladinkami, je seveda še največ pritegnil njeno pozornost. Dekle s Škorklje pri Trstu bo čez dva tedna dopolnila 14 let, v naslednjih dneh pa bo gotovo spremljala še ostala tekmovanja skokov v vodo, zlasti skoke s stolpa. Guo Jingjing prva, Julija Pak-halina druga, Wu Minxia tretja in Tarna Cagnotto peta. Kaj te je bolj presenetilo, dobra uvrstitev Italijanke ali dejstvo, da Kitajki nista segli po prvem in drugem mestu? Najbolj me je presenetilo drugo mesto Rusinje. Vedela sem, da je zelo dobra, si pa nisem predstavljala, da bo druga. Kako bi pa ocenila nastop Ta-nie Cagnotto, ki je v zadnjem sko- Ivana Curri kroma WJ k-k. j ku prvič presegla mejo 80 točk? Tudi ona je nastopila zelo dobro. Zadnji skok je bil res lep. Jo osebno poznaš? Z njo nisem nikoli govorila, sem jo pa večkrat videla na raznih tekmovanjih. Pred nekaj meseci je javno povedala, da se preveč govori o Pelle-grinijevi in Marinu. Moti jo, da se govori o intimnih zadevah. Morda obstaja med skakalci in plavalci kanček rivalstva? Odvisno od značajev. Tudi jaz se v tem primeru strinjam s Tanio Ca-gnotto, vsekakor nekaj rivalstva gotovo je. Plavalcem namenjajo več pozornosti kot vam, kajne? Ja, absolutno. O plavanju se govori veliko več kot o skokih. Misliš, da bo Cagnottovi šlo s stolpa še boljše? Ne vem. Bi ji pa lahko šlo še boljše, saj je bila v tej disciplini evropska prvakinja. Kaj pa ti in stolp? Še ne vem, ker se s trenerji moramo šele zmeniti, kaj bom trenirala. Katera je bistvena razlika med desko in stolpom? Na deski imaš boljši odriv, medtem ko si na stolpu pomagaš samo s svojimi nogami. Je pa tudi precejšnja višinska razlika. Se morda spomniš, kako si prvič skočila z 10-metrske višine? Sem se malo bala, gotovo. Ampak ko sem prišla na stolp, sem se vrgla ... Najbolj se bojiš, ko letiš v zraku. (PV) GIMNASTIKA - Kako se bo na bradlji uvrstil slovenski telovadec Mitja Petkovšek? ŽENSKA ODBOJKA - Napovej izid tekme Italija - ZDA! NOGOMET - Napovej izid polfinalne tekme Argentina - Brazilija! Pravilnik: pravilna napoved izida oziroma uvrstitve velja tri točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko; pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove interval uvrstitev (možni intervali od 1. do 3. mesta; od 4. do 6. mesta, od 7. do 8. mesta). DO 20 LET MATEJ MALALAN Ameriški košarkarji igrajo resneje Matej Malalan je v minuli sezoni igral košarko pri Jadranu v mladinski kategoriji U17, letos pa bo igral v prvenstvu U19. Včeraj je začel s treningi pod taktirko trenerja Maria Gerjeviča. Olimpijskim igram rad sledi, predvsem po televiziji in internetu, kjer išče predvsem rezultate. Najraje ima košarko: »Olimpijski turnir je zanimiv. Vsekakor pa sem prepričan, da bo olimpijsko zlato pripadlo ZDA. Letos so pokazali resnejši odnos in niso tako prevzetni, kot so bili v prejšnjih izvedbah. So pravi talenti in imajo izredne atletske sposobnosti,« je opisal favorite. Od evropskih ekip ga je najbolj očarala Litva: »Litovci so zelo dobri. Mislim, da se bo Litva v finalu pomerila z ZDA,« je pojasnil 16-letni Matej, ki ob košarki rad sledi atletiki, predvsem tekom: »Bolt je zasluženo zmagal. Verjamem, da bi lahko 100 m pretekel tudi pod 9.60.« DO 35 LET IVANA GANTAR Ne razumem, zakaj na OI ni kotalkanja Olimpijskim igram se kljub počitnicam na Hrvaškem ni odpovedala: »Pred odhodom sem si ogledala otvoritev, na počitnicah pa smo sledili nekaterim tekmovanjem. Večinoma smo gledali televizijo ali SMS-sporočila,« je pojasnila Ivana Gantar, odbojkarica Sloge. »Na hrvaški televiziji je drugi program nenehno pokrival olimpijske igre. Ni predvajal celotnih tekem, ampak je bil spored res zelo raznolik.« Ivana najraje sledi odbojki: »Predvsem moški. Navijam za Ruse,« je potrdila. Ženski odbojki pa sledi le priložnostno. Ob odbojki spremlja tudi atletiko: »Ne razlagam pa si, zakaj med olimpijske športe ne vključijo tudi kotalkanja. Že res, da so določeni parametri, ki to določajo, ampak se mi ne zdi pravično,« je še dodala štiriindvajsetletnica. Napoved Mateja Malalana: Gimnastika: Petkovšek 4. Ž. odbojka: Italija-ZDA 2:3 Nogomet: Argentina-Brazilija 2:1 SKUPNO 15 V nedeljo (Mateja Zavadlav): Ž. odbojka: Italija-Brazilija 3:1 Met kladiva: Primož Kozmus 3. Troskok: Marija Šestak 6. 4 TOČKE DO 50 _LET SANDIRAUBER Ustanovili smo veteransko ekipo Jadran 85 Jadranov odbornik Sandi Rauber je na OI najbolj navdušen nad atletiko in plavanjem. »Pa tudi košarki sledim. Američani so glavni favoriti za osvojitev olimpijske lovorike, prijetno pa so presenetili tudi Kitajci, ki so se uvrstili v četrtfinale,« meni Rauber, ki je bil še do pred kratkim aktiven košarkar. Nazadnje pri goriškem Domu. Leta 1990 se je tudi preizkusil v Livornu v A2-ligi. Lani je z videmsko ekipo veteranov nastopil na svetovnem prvenstvu ma-sterjev v Portoriku. Rauber pa je še naprej kar aktiven, ne samo kot odbornik. Nekdanji jadranovci »zlate generacije« se bodo letos vpisali v veteransko prvenstvo Uisp. Ekipa se bo imenovala Jadran 85. V »mladih letih« je Sandi igral tudi odbojko pri Boru. Napoved Ivane Gantar: Gimnastika: Petkovšek 4. Ž. odbojka: Italija-ZDA 2:3 Nogomet: Argentina-Brazilija 1:2 SKUPNO 18 V nedeljo (Igor Pison): Ž. odbojka: Italija-Brazilija 3:2 Met kladiva: Primož Kozmus 2. Troskok: Marija Šestak 5. TOČKI TOČKI VOJKO KOCMAN Triatlon je zelo zanimiva disciplina »Olimpijske igre so res lepa stvar. Včeraj sem si ogledal zelo zanimivo športno disciplino, ženski triatlon,« je uvodoma povedal odbornik repenskega Krasa Vojko Kocman, ki ga je presenetil Boltov rekord v teku na 100 m. »Res nekaj neverjetnega,« je dejal. Nekdanjega predsednika ZSŠDI in Krasa je navdušil tudi slovenski metalec kladiva Primož Kozmus, »ki je zasluženo prispeval prvo olimpijsko zlato za Slovenijo.« Vojko Kocman, ki se je rodil v Saležu in stanuje pri Banih, je bil nekoč nadvse aktiven športnik. Na športnih igrah sem se ukvarjal z atletiko, nato pa sem igral tudi nogomet pri tržaški ekipi Ter-geste. Kako pa bo z nogometno ekipo Krasa v letošnji promocijski ligi? »Smo optimisti in upamo v dober rezultat.« Napoved Sandija Rauberja: Gimnastika: Petkovšek 3. Ž. odbojka: Italija-ZDA 1:3 Nogomet: Argentina-Brazilija 1:3 SKUPNO 12 V nedeljo (Mauro Cociancig): Ž. odbojka: Italija-Brazilija 3:2 Met kladiva: Primož Kozmus 2. Troskok: Marija Šestak 3. 1 TOČKA Napoved Vojka Kocmana: Gimnastika: Petkovšek 2. Ž. odbojka: Italija-ZDA 3:1 Nogomet: Argentina-Brazilija 0:2 SKUPNO 17 V nedeljo (Stojan Žagar): Ž. odbojka: Italija-Brazilija 3:1 Met kladiva: Primož Kozmus 3. Troskok: Marija Šestak 4. TOČKI TOČKI • Ali italijanska televizija RAI dobro pokriva OI? Utemelji! O zmagovalcu konjeniške tekme v preskakovanju ovir so odločili dodatni skoki, v katerih so bile ZDA boljše od Kanade Kitajka Guo Jingjing je po zmagi s trimetrske deske postala s šestimi zlatimi olimpijskimi kolajnami najbolj uspešna tekmovalka v zgodovini skokov v vodo sta Italijani v K4 (z zastavonošo Rossijem) in K2 ter Koprčan Jernej Župančič v K1 so uspešno začeli z nastopi v kajaku na mirnih vodah bil sem tam - Mitja Volčič na dveh poletnih in dveh zimskih olimpijskih igrah Nobenega zadoščenja, raje purani »Rim, Moskva? Še najbolje se Olimpijske igre so cilj. Ne le za športnike, tudi za novinarje. Poročanje z olimpiade lahko predstavlja višek novinarske kariere. Le za najuglednejše novinarje so vmesna etapa. Za Dimitrija Volčiča pa so bile šele začetek, komajda omembe vreden. Mnogo manj od puranjega sejma v Romansu. »Veste, da se prav nič ne spomnim?« je že na začetku pogovora opozoril dolgoletni dopisnik RAI na Dunaju, v Pragi, Bonnu in Moskvi. Leta 1956 ga je kot novinarja tržaškega radia doletela navidezno hvaležna zadolžitev. »Da, v Cortini sem prvič prišel na svoj račun,« je vzdihnil Volčič, kot bi se spomnil najbolj dolgočasne prireditve. Zimske olimpijske igre. »Če me vprašate, kaj se spomnim, vam povem, da ni bilo ničesar, kar bi me ganilo. No, ja, takrat sem navijal za Toni-ja Sailerja in ga tudi intervjuval. Si lahko le predstavljam, da je bilo precej nezanimivo. Pet besed vsega skupaj. Pač, si lahko predstavljate, kako to gre ... « Rutinsko? »Tako približno, da. Janez je rekel to, oni je naredil to ... V Rimu ni bilo nič drugače.« Leta 1960 je Dimitrij Volčič odšel še na poletno olimpiado v večno mesto. »Zjutraj sem poročal za italijanski radio, popoldne pa sem Bojanu Pavletiču pomagal pri slovenski oddaji. O nogometu sva poročala v živo. Slovenščina je komaj dobivala športni reporterski stil. Seveda, in-tervjuval sem več vidnih športnikov, ampak ne spomnim se, kdo so bili. Olimpijske igre sploh niso doživetje.« Fotografij z rimse olimpiade Volčič ne hrani. »Pravite, da jih tudi Pavletič nima? Čudno. Spomnim se, da je o takratnih olimpijskih igrah predaval v Trstu .. Kakorkoli, slik iz Rima nimam, če jih pa imam, so morda kje v Parizu.« In vendar so olimpijske igre s svojim živžavom jezikov, ras in kultur podobne Parizu, kjer je njegov drugi dom. Svetovljan Volčičevega kova bi se moral spomniti vsaj malenkostnega utrinka. »Atmosfera je gotovo posebna, toda ne za novinarje. Nobene poklicne zavzetosti nisem občutil takrat.« Volčič je pri tem navedel vrsto razlogov: rutino, predvidljivost in dejstvo, da olimpijske igre pravzaprav niso dogodek. Napovedane so vnaprej, medtem ko je Volčič poročal o celi vrsti svetovnih dogodkov, ki so se zgodili povsem nepričakovano. Eden teh je bila praška pomlad. »Lahko bi vam govoril o tem, da sem po letu 1968 nekajkrat intervjuval Emila Zatope-ka.« A tudi pogovorov z legendarnim češkim tekačem se Volčič komaj spomni. »Ste kdaj videli intervju s športnikom, ki bi bil zanimiv? Poglejte nogometaše, devet mesecev na leto ponavljajo vedno iste stavke.« Po Volčičevem pričevanju so bili tudi odgovori olimpijcev taki: predvidljivi, šablonski. »Zato se z olimpijskih iger spomnim zelo malo. Bolj se spomnim kolegov, ker sem se z njimi pogovarjal o politiki, o takratnih aktualnih zadevah. Z An-tonellom Marescalchijem sva bila v Cor-tini, v Innsbrucku leta 1964 pa sva spala skupaj v sobi z Ruggerom Orlandom. Oba sva obvladala takratne politične procese in se bolj pogovarjala o teh kot pa o športu.« Pogovorov o politiki se torej Volčič spomni, intervjujev s športniki pa ne. »Vi- spomnim sejma puranov v Romansu«- Intervjuji s športniki niso nikoli zanimivi dite, če bi mi ga ne omenili, bi se na Ber-rutija sploh ne spomnil. Kaj je zmagal? Najbrž tek na 200 metrov ... Vsekakor ni korektno, da vam o olimpijskih igrah govorim jaz, ko pa mi niso ostale v spominu.« Mine nekaj sekund, pa se Volčič že spomni nekaj imen. »Kaj ni bil v Rimu Muhha-med Ali? Pa že Benvenuti najbrž. Takrat verjetno še ni šel med profesionalce.« Saj, čeprav se olimpijskih iger ne spomni, še ne pomeni, da Volčič ni (bil) športnik. V mlajših letih je smučal, plaval, igral vaterpolo, pingpong in tenis. »Migal sem dosti, da, ampak nisem nikjer dosegel visoke ravni.« Je pa visoko raven dosegel v novinarstvu. Poslali so ga v številne tuje prestolnice, največkrat v Moskvo, kamor je šel tudi leta 1980. »Takrat se je že končalo moje prvo moskovsko obdobje, a so me prosili, naj se vrnem, glede na to, da sem jo že takrat dobro poznal. Bil sem neke vrste koordinator novinarjev. Tudi tistih iger se spomnim bolj malo.« Po naključju je na olimpijskih igrah, ki jim je Volčič sledil, v teku na 200 metrov vsakič zmagal Italijan. Berruti v Rimu, Pietro Mennea v Moskvi. Usoda se je poigrala z Volčičem in Menneo. Skoraj dvaj- set let po olimpiadi v Moskvi sta se znašla drug ob drugem v klopeh evropskega parlamenta »Mennea? Fer, simpatičen. Seveda sva se večkrat pogovarjala o športu, a sva bolj razpravljala o glasovanjih. Tudi z Rivero, ki sem ga spoznal v rimskem senatu, je bilo tako.« Pogovor se vrne k OI v Moskvi. »Da, takrat je bil Brežnjev že pri koncu, ampak za politike šport ni bil važen. Nobenega nacionalnega simbola ni predstavljal. Ampak seveda, Sovjetski zvezi ni bilo vseeno, kako se predstavi svetu. Še pred igrami so očistili mesto, kar pomeni, da so poslali proč nekaj disidentov. Takrat sem srečal nekaj športnikov, tako kot se jih je v Moskvi vedno srečevalo. Za Rdečim trgom je bil lokal, ki ni bil dostopen vsem, ampak takim, ki so imeli denar. V njem so se sre-čavali nogometaši in balerine iz Bolšoja.« Konec spominov z moskovskih OI in kratka anekdota iz prepletanja športa in politike. »Komunistični politiki se za šport niso zanimali, morda za hokej. Jugoslovanski pa so se za nogomet. Na eni seji CK-ja je izbruhnil prepir. Pač, takrat so politiki mnogim obetavnim nogometašem ponudili izbiro: ali greš v vojsko ali boš igral za Partizan. A Bilas je navijal za Rdečo zvezdo, zato se je skregal tudi zaradi tega.« Na koncu pa kratka omemba OI v Pekingu. »Ja, včasih pogledam po T V. Ampak mimogrede.« Saj, Volčiča bolj zanima politika. Nič čudnega, bi rekli, saj gre za področje, ki mu je dalo največ zadoščenj. A Volčič, kot bi nam bral v mislih, nas ob koncu pogovora preseneti. »Oprostite, če vam o OI nisem znal kaj dosti povedati. Ampak res zame to ni bilo nič posebnega. Veste, kaj je bilo zame največ, kar sem dosegel v novinarstvu? V šestdesetih letih me je urednik poslal v Romans na sejem puranov. Jaz sem takrat izbrskal enega, si izmislil njegovo težo in ga prekrstil za svetovnega prvaka med purani. To je bilo moje največje novinarsko zadoščenje.« (P. V.) »efekt« kozmus LA Times: »Bojte se Slovenije« Po zmagi Primoža Kozmusa v metu kladiva je Slovenija na olimpijskih igrah v Pekingu prevzela prvo mesto po številu medalj na prebivalca. Pred Slovenijo je lovoriko pet dni nosila Armenija. Armenija ima skoraj tri milijone prebivalcev in je zaenkrat dobila pet odličij, Slovenija pa je z 2.007.711 prebivalcev in štirimi odličji dosegla razmerje ene medalje na 501.927 prebivalcev. »Bojte se Slovenije,« je na svoji spletni strani zapisal ameriški časnik LA Times in ironično povezal slovenski uspeh v metu kladiva z zgodovino Slovencev pod tujimi oblastmi. V nedeljo je na lestvici medalj na prebivalca najbolj napredovala Jamajka, ki se je povzpela na tretje mesto. Med športnimi velesilami je na lestvici najuspešnejša Avstralija, ki zaseda četrto mesto, Kitajska, ki prepričljivo vodi na običajni lestvici, pa zaseda 56. mesto. Število prebivalcev na medaljo: 1. Slovenija (4 medalje) -501.927; 2. Armenija (5) - 593.717; 3. Jamajka (4) - 701.083; 4. Avstralija (29) - 710.374; 5. Nova Zelandija (5) - 834.692; 6. Belorusija (10) - 968.576; 7. Trinidad in Tobago (1) - 1.047.366; 8. Norveška (4) -1.161.114; 9. Estonija (1) - 1.307.605 10. Slovaška (4) - 1.311.187 šola življenja - Nenavadna zgodba Shelly Ann Fraser Športni uspeh in izobraževanje ■ • I v • v v« na Jamajki ključna na poti iz revscme Njena mati, ulična prodajalka, je hčerko vzgajala v getu, kjer se je za preživetje morala znajti PEKING - Na uspeh jamajške atletinje, olimpijske prvakinje v teku na 100 metrov Shelly-Ann Fraser, je verjetno vplival tudi ne ravno idealen odnos njene matere z ja-majško policijo. Maxine Fraser je namreč hčerko vzgajala v getu, kjer se je za preživetje morala znajti. Preživljala se je kot ulična prodajalka in zaradi tega morala tudi bežati pred policijo. Potem ko je spremljala, kako je njena hči osvojila olimpijsko zlato, je Maxine Fraser razmišljala, da lahko življenje v getu prinese tudi nekaj dobrega. »Geto te ne more zadrževati, dokler imaš ambicije,« je dodala. Športni uspeh in izobraževanje sta na Jamajki ključnega pomena za Shelly Ann Fraser ansa pot do boljšega življenja. Olimpijska zmagovalka Fraserjeva lahko računa na oboje. Olimpijsko zlato že ima, trenutno pa je študentka drugega letnika tehnične univerze. Njena družina sicer medtem še vedno živi v najeti hiši v eni od četrti, kjer so slabe ceste in visoka stopnja kriminala del vsakdana. »Mnogi v šoli vidijo atletiko kot pot do štipendije. Toda gre za mnogo več,« meni srednješolski trener Michael Oliviera, ki je bil trener tudi dveh dobitnikov olimpijskih odličij Winthropa Grahama in Deona Hemmingsa. Kot je dejal, če uspe športniku uravnotežiti atletiko s študijem, so lahko nagrade visoke. »Ena dobra sezona in si v redu,« je dodal. Po nekaterih ocenah naj bi nekdanji svetovni rekorder Asafa Powell, ki je v teku na 100 metrov v Pekingu končal šele kot peti, in sicer za rojakom in zmagovalcem Usainom Boltom, od leta 2006 z atletiko zaslužil približno sto milijonov dolarjev. 'i&e&cet^ Najbolj iskane fotografije Bolta Najboljfotografiran na olimpijskih igrah v Pekingu je tek sprinterja Usaina Bolta z Jamajke na 100 metrov. Samo za francosko tiskovno agencijo AFPje bilo v akciji 15fotografov, poleg tega je bilo nameščenih devet fiksnih fotografskih aparatov z daljinskim spro-žilcem, tako da je bila tekma posneta z najmanj 24 različnih kotov. Prva fotografija s cilja sprinta je bila v redakcijah uporabnikov po svetu že eno minuto in 45 sekund po Boltovi zmagi. V Atenah so morali uporabniki olimpijskih fotografij čakati »kar« štiri minute. Francoska agencija AFP pa je iz Pekinga v soboto zvečer s teka na 100 metrov v svet poslala 271 fotografij. Planine Prvič od začetka olimpijskih iger v Pekingu je bilo v ozadju veslaških prizorišč v parku Shunyi namesto običajnega prahu in smoga v daljavi moč razpoznati obrise gora. Nekateri veslači so med pripravami izjavljali, da so tam vrhovi, videti pa jih je bilo moč komaj ob koncu tega tedna. Američani izpolnjujejo želje bolnim otrokom Med posebnimi gostjami olimpijskih iger oziroma turnirja v softbal-lu V Pekingu je tudi 16-letna Američanka Rachel Hanna iz Teksasa. Mlada športnica sicer tudi sama igra softball, a je zaradi lani odkrite levkemije morala začasno odložiti kij v kot. Zdaj bo kljub vsemu v živo spremljala svoje rojakinje v obračunu s Kitajsko. Pot in bivanje v Pekingu ji je omogočila dobrodelna fundacija Make-A-Wish » Še bo tekmovala Britanska atletinja na dolgih progah Paula Radcliffje prišla v Peking kot ena izmed najresnejših kandidatk za visoka mesta v ženskem maratonu. Radcliffova pa je v cilj prišla šele kot 23. Štiriintridesetletna Britanka, ki so jo v zadnjem obdobju pestile tudi številne težave s poškodbami, ni skrivala nezadovoljstva in je obenem napovedala, da se bo na olimpijskih igrah pomerila vsaj še enkrat, in sicer čez štiri leta v Londonu. Opremljena bolnišnica Olimpijska vas v Pekingu, v kateri bivajo športniki, je mesto v malem, ki ima tudi veliko in sodobno opremljeno polikliniko. »V njej je vse, kar si po-želiš, odprta pa je od osme do 23. ure, za izjemne primere pa imajo dežurstev. Tudi na tekmovališčih so kitajski organizatorji za člane zdravniških ekip uredili vse na najvišji možni ravni,« je dejal vodja slovenske zdravniške ekipe Rudi Čajevec. Ovijalke v vodi Nemška zveza kanuistov se je malo pred začetkom olimpijske regate uradno pritožila zaradi velikega števila ovijalk na progi v parku Shunyi. »Danes je veliko rastlin v vodi. Če se s čolnom v kakšno ujameš, je konec,« je povedal glavni trener zveze Reiner Kessler. 1 6 Torek, 19. avgusta 2008 ŠPORT / nogomet - Prvi trening štandreške Juventine (promocijska liga) Potrdili so le najzvestejše Vrača se vratar Furios - Za sredino so najeli Pejkoviča - Prihodnji teden na turnirju v Tržiču košarka C1-liga: na delu tudi Bor in Jadran Od včeraj sta na delu tudi naša oba tržaška državna C-ligaša Bor in Jadran. Borovci, pod taktirko Andree Mure, trenirajo na 1. maju pri Svetem Ivanu. Priprave s svetoi-vanskim društvom je začel tudi center Sandi Zeriali. Se pa še ne ve, kje bo dolinski center letos tudi igral (Bor ali Breg?). Jadranovci, ki jih bo drugo leto zapored vodil sežanski trener Bo-ban Popovič, bodo ta teden trenirali v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Čez kak teden pa bodo preizkusili parket telovadnice na Alturi, kjer bo Jadran igral letošnje domače tekme. Nogometaši Juventine so se zbrali na prvem treningu bumbaca nogomet - Državni pokal Triestina v drugi krog proti Cagliariju Triestina je v drugem krogu državnega pokala z 2:1 premagala Sorrento (prva divizija, ex C1-liga). Tržačani bodo v soboto, v okviru 3. kroga, v gosteh igrali proti Cagliariju. Na prvi uradni domači tekmi je Triestina pred domačo brez večjih težav premagala goste, iz Sorrenta, ki so v 1. krogu pokalnega tekmovanja izločili Castel-sardo. Gostitelji, ki so se prvič predstavili z novimi dresi (črni z rdečim robom). Triestina je povedla že v 9. minuti s Te-stinijem. V 35. minuti je sodnik razveljavil zadetek Eliakwuja. V drugem polčasu, predvsem na začetku, so bili gostje bolj prepričljivi. Kmalu bi izenačili z Giam-paolom, ki je zgrešil z dobre pozicije. Ključ tekme pa je bila izključitev gostujočega igralca Pezzelle, nato pa je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče še Ripa. Okrog 37. minute je Triestini uspelo podvojiti. Nasprotnikovo mrežo je zatresel Eliakwu, ki ga je zatem zamenjal Ardemagni (proti Vesni v Križu je dosegel tri zadetke). Trener Rolando Maran je pozitivno ocenil prvi nastop svojih varovancev: »Vi- Rolando Maran kroma del sem nekaj lepih akcij. Fizično smo dobro pripravljeni, le na koncu smo nekoliko popustili. Prepričan sem, da bo že v soboto v Cagliariju boljše. Opazil sem, da je žoga krožila premalo. V nekaterih primerih nas je izdala prevelika želja po zadetku. Zelo zadovoljen sem z nastopom Testinija, Marchinija in Tabbianija.« Tudi ostali pa niso razočarali Marana TRIESTINA (4-4-2): Agazzi, Marchini (36. dp Cia), Petras, Lima, Cacciato-re, Tabbiani, Allegretti, Piangerelli, Testini, Della Rocca (22. dp Figoli), Eliakwu (39. dp Ardemagni). Trener: Maran. Juventina bo v novi sezoni prava neznanka v promocijski ligi. Ekipo iz Štandreža, ki se je včeraj zbrala na prvem treningu, sta letos zapustila adu-ta Cristian Devetak in Dario Kovic. Oba sta se odločila, da ostaneta v elitni ligi. Prvi bo igral za Gonars, drugi pa za Monfalcone. Ali bo brez njiju Juventina imela težave v napadu? »Niti ne,« trdijo v taboru Juventine, ki bodo letos zaupali mlajšim nogometašem. »Pravzaprav smo se letos odločili, da zamenjamo dobre tri četrtine ekipe. Potrdili smo le nekatere nogometaše, ki so v vseh teh letih dokazali, da jim je Juventina pri srcu,« je uvodoma dejal športni vodja Gerlan-do Vinti. »Potrdili smo kapetana Maria Pantusa, ki so ga snubile številne deželne ekipe v elitni in tudi v D-ligi. Ni bilo lahko, toda na koncu nam je le uspelo. Zahvaliti se moramo tudi Pantusu, ki je pokazal veliko navezanost na naše društvo. Zelo pomembna je vrnitev odličnega vratarja Giulia Furiosa. Njegove težave z zdravjem so mimo. V obrambi bosta pomembno vlogo odigrala Morsut in Terpin, v napadu pa bo naš adut Manuel Peteani, ki si prav gotovo zasluži mesto standardnega napadalca,« meni Vinti. Ju-ventina cilja na mirno prvenstvo na sredini lestvice. »Trener Dante Portelli bo imel nelahko nalogo, da najprej sestavi homogeno ekipo. Naredili smo veliko sprememb in igralci se morajo šele med seboj spoznati. Na začetku bomo mo- goče imeli kako težavo, vsekakor smo optimisti, saj so igralci kakovostni in so že igrali tudi v elitni ligi.« Na sredini igrišča so pri Juventini najeli srbskega nogometaša Jovico Pejkoviča, ki je v lanski sezoni igral v Nemčiji. »Pejkovič je odličen nogometaš, prava poslastica za to ligo. V Nemčiji je igral v polprofesionalnih prvenstvih, tako da ima kar nekaj izkušenih. Na sredini igrišča bo skupaj s Pantusom igral vlogo režiserja. Imamo sicer še nekaj težav z registracijo Pejkovičeve izpisnice. Ker je tujc, je pač birokratska kolobocija dolga in zapletena.« Pri Juventini pa bodo prav gotovo pogrešali branilca Davida Buttignona, ki je pred kratkim preživel hudo prometno nesrečo z motorjem. Športni vodja Vinti mu želi čimprejšnje okrevanje, »čeprav bo zelo dolgo. Davide je doma in v kratkem ga čaka še druga operacija. Ne vem, če bo lahko še igral nogomet. Vsekakor mu želimo čimprejšnje okrevanje, ki ne bo tako kratko,« je še dodal. But-tignon je pri Juventini igral sedem sezon. Juventina bo v torek 26. avgusta nastopila na turnirju Brienza v Tržiču, ki ga organizira društvo Fincantieri. V soboto pa bodo belo-rdeči igrali prijateljsko tekmo proti Medei. Trenerju Danteju Portelliju bo še naprej pomagal pomožni Alberto Saveri. Vratarje pa bo tudi letos treniral Oddone Pascolat. Ju-ventina bo v 1. krogu državnega pokala (31. t.m.) v Štandrežu gostila Pro Gori-zio. POSTAVA, vratarja: Giulio Furios, Cristian Peteani; obramba: Manuel Morsut, Andrea Re (Pro Romans), Ema-nuele Terpin, Massimo Masotti (Pro Romans, Pro Gorizia), Luca Paravan (Manzano), Tiziano Pittino (Azzurra); sredina: Luca Sorbara (Sangiorgina), Patrizio Gerometta (Ruda), Daniele Negro (Ca-priva), Mario Pantuso, Alessio Gian-notta, Mauro Peric, Alessio Zanuttig (Fincantieri), Jovica Pejkovič (igral je v Nemčiji); napad: Manuel Peteani, Stefano Stabile (Kras). ODHODI: Cristian Devetak (Go-nars), Dario Kovic (Monfalcone), Marco Ballaminut, Raffaele Contin, Daniele Degrassi, Andrea Fici, Carlo Gaggioli, Vincenzo Giarrusso, Daniele Gordini, Sandy Kogoj (Sovodnje), Massimo Liut, Nicola Mainardis, Andrea Sandrigo, Francesco Sannino, Michele Zucco. OSTALI - Sinoči so se na prvem treningu zbrali tudi nogometaši Sovo-denj, Primorca (1. AL), Zarje Gaje (2. AL) in Mladosti (3. AL). (jng) Nadal prvi na lestvici ATP NEW YORK - Španski teniški igralec Rafael Nadal, sveži olimpijski zmagovalec iz Pekinga, je včeraj prevzel vodstvo na lestvici ATP. Z dolgo napovedovano spremembo se je Švicar Roger Federer po 237 tednih neprekinjenega vladanja poslovil od vrha računalniške lestvi-ce.Nadal je zamenjavo na vrhu lestvice napovedal že s serijo uspehov pred tedni, predvsem zmago v Wimbledonu, potrdil pa jo je z uspehom na turnirju v Cin-cinnatiju; do prvega mesta pa bi prišel tudi, če mu v Pekingu ne bi uspel veliki met in zmaga v posamični olimpijski konkurenci. Španec ima tako zdaj 6700 točk, po novem drugouvrščeni Federer pa 5930. Umrl Franco Sensi RIM - V 83. letu starosti je po dolgi in težki bolezni v rimski bolnišnici Gemel-li preminil predsednik Rome, Franco Sensi. »Roma je moje življenje, moja velika ljubezen in družinski član,« je vse svoje življenje poudarjal Sensi, ki je klub kupil leta 1993 in postal 20. predsednik tega rimskega nogometnega kolektiva. Pod njegovim vodstvom je Roma osvojila naslov državnega prvaka (2001), dva pokalna naslova in dve zmagi v super-pokalu. V zadnjih letih je zaradi bolezni vodenje kluba prepustil hčerki Roselli Sensi. »Navijači« pretepli Conteja BARI - Skupina Leccejevih navijačev je pretepla nekdanjega italijanskega re-prezentanta in nogometaša Juventusa, danes pa trenerja Barija, Antonia Con-teja.Conteja je skupina napadla na eni izmed plaž v okolici Lecceja, na njegovo srečo pa so mu na pomoč priskočili mimoidoči, ki so pregnali huligane. Conte je v napadu dobil nekaj lažjih poškodb Rajevac odslej z Gano AKRA - Srbski nogometni strokovnjak Milovan Rajevac je novi selektor ganske nogometne reprezentance. Štiriinpet-desetletni Srb bo Gano skušal pripeljati tako na svetovno prvenstvo leta 2010 v Južnoafriško republiko kot tudi na afriški pokal narodov. Dogovor med UCI in prireditelji Toura? PEKING - Trenja med Mednarodno kolesarsko zvezo (UCI) in prireditelji velikih večetapnih dirk bodo, kot kaže, kmalu preteklost. Kot je sporočil predsednik UCI Pat McQuaid, je krovna kolesarska zveza blizu dogovora o koledarju za novo sezono, ki bo po godu tudi prirediteljem francoskega Toura. UCI je v zadnjem času naletela na odkrit odpor prirediteljev velikih dirk, italijanskega Gira, francoskega Toura in španske Vuelte, ki so trdili, da koledar dirk serije Pro Tour pod okriljem UCI zanje ni ustrezen. rolkanje - Svetovni pokal, 4. preizkušnja v Nemčiji Mateja Bogatec je v nedeljski zasledovalni vožnji osvojila 4. mesto V skupnem seštevku vodi s 543 točkami - Od 5. do 7. septembra EP in svetovni pokal v Turinu »Nisem zadovoljna, saj bi lahko tekmovala veliko bolje,« se je po končani četrti preizkušnji svetovnega pokala v nemškem kraju Schmallenberg pritožila Mladinina »az-zurra« Mateja Bogatec, ki pa je kljub drugemu mestu v šprintu utrdila vodstvo v skupnem seštevku. Kriška rolkarica vodi s 543 točkami. Na drugem mestu ji sledi Rusinja Ek-tova (422 točk), 3. je Italijanka Bettineschi (339), 4. Anna Rosa (328), 5. pa Rusinja Ki-silenko (266). V nedeljo je bila na vrsti še zadnja preizkušnja četrte etape svetovnega pokala, 16-kilometrov dolga zasledovalna vožnja. »Tekmovali smo v glavnem po mestnem središču. Proga je bila razgibana, še kar tehnična,« je povedala Bogatčeva, ki je startala 38 sekund po vodilni Švedinji Magnusovi, ter 13 sekund za še eno Švedinjo, tretje uvrščeno Seppa-sovo. Druga je bila Rusinja Rodina. Bogat-čeva je začela zelo živahno in je poskušala ujeti vodilno trojko. »A sem se uštela. Skupinica je rolkala premočno, tako da sem izbrala drugo taktiko. Počakala sem peto in šesto uvrščeno Rusinjo. Skupno smo tako nadoknadile približno deset sekund, več pa nam ni Mateja Bogatec (arhivski posnetek) na cilju v Oroslavju na Hrvaškem uspelo. Zmagala je Magnusova, sama pa sem štiristo metrov pred ciljala v šprintu ubranila četrto mesto in si tako zagotovila 50 točk na skupni lestvici,« nam je potek nedeljske tekme orisala Mateja, ki se bo sedaj začela pripravljati na evropsko prvenstvo (od 5. do 7. 9.) v Turinu. EP bo hkrati veljalo tudi kot peta preizkušnja za svetovni pokal. TAKO V NEDELJO Rossi vse bližji naslovu BRNO - Valentino Rossi (Yamaha) je zmagovalec dirke v Brnu, 12. preizkušnje svetovnega prvenstva v motociklizmu. Svetovni prvak Avstralec Casey Stoner (Ducati) je sredi dirke padel in ostal brez uvr-stitve.Stoner, najbližji zasledovalec Rossija v SP, je Italijanu s padcem omogočil, da se je še bolj utrdil na vrhu skupnega seštevka. Izidi, motoGP (22 krogov, 118,866 km): 1. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 43:28,841 (povp. hitrost: 164,025 km/h); 2. Toni Elias (Špa/Ducati) +15,004; 3. Loris Ca-pirossi (Ita/Suzuki) 21,689; SP skupno (12): 1. Valentino Rossi (Ita) 237; 2. Casey Stoner (Avs) 187; 3. Dani Pedrosa (Špa) 172. 250 ccm (20 krogov, 108,06 km): 1. Alex Debon (Špa/Aprilia) 41:08,168 (povp. hitrost: 157,613 km/h); 2. Alvaro Bautista (Špa/Aprilia) +0,280; 3. Marco Simoncelli (Ita/Gilera) 0,325; SP skupno (11): 1. Marco Simoncelli (Ita/Gilera) 180; 2. Mika Kallio (Fin/KTM) 164; 125 ccm (102,657 km): 1. Ste- fan Bradl (Nem/Aprilia) 41:05,176 (povp. hitrost: 149,914 km/h); 2. Mike di Meglio (Fra/Derbi) +0,881; SP skupno (11): 1. Mike di Meglio (Fra/Derbi) 186; 2. Simone Corsi (Ita/Aprilia) 142. Reli: Loeb vodi TRIER - Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zmagovalec relija po Nemčiji. Finec Hirvonen, prvi dirkač Fordovega tovarniškega moštva, je reli končal na četrtem mestu in tako izgubil vodstvo v skupnem seštevku, saj ga je Loeb prehitel za štiri točke (76-72). Milan gladko proti Juventusu MILAN - Na že tradicionalni Trofeji Berlusconi (pokal podeljujejo od leta 1991) je Milan gladko s 4:1 premagal Juventus. Za Milan so zadeli Jankulovski, Ambrosini (2) in Inzaghi, pri »stari dami« je častni zadetek dosegel Pasquato. Slabe novice za Ranierija. Poškodoval se je Chiellini (koleno). 1. SNL: Še en poraz za Bigona Izidi 5. kroga 1. SNL: Koper -Rudar 1:1, Celje - Primorje 2:2, Maribor - Nafta 4:1, Interblock - Drava 1:2, Hit Gorica - Domžale 0:2. Torek, 19. avgusta 2008 1 "J O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Od jutri dalje nova prometna ureditev na Trgu Divisione Mantova Prometne zastoje bodo omilili s krožiščem Romoli:»Plastične ovire začasna rešitev«- Podobna usoda bo kmalu doletela tudi Trg Saba Na Rojcah bodo jutri izvedli malo prometno revolucijo. Sredi Trga Divisione Mantova bodo postavili belo-rdeče plastične ovire in uredili krožišče, s katerim želi občinska uprava omiliti zastoje, ki jih gost promet večkrat povzroča v tem predelu mesta. »Postavitev umetnih ovir je le začasna rešitev. Če se bo dobro obnesla, bomo poskrbeli za ureditev pravega krožnega križišča, drugače pa bomo načrt opustili,« je povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je obenem odgovoren za resor javnih del. Občinski delavci bodo z nameščanjem plastičnih ovir in zarisovanjem ustrezne talne signalizacije sredi Trga Divisione Mantova začeli že zjutraj. Pričakovati je, da bo promet nekoliko oviran, dela pa naj bi trajala le nekaj ur. »Delavci bi morali popoldan že zaključiti z nameščanjem umetnih ovir "new jersey", okrog katerih bo stekel promet. Ureditev začasnega krožišča smo načrtovali že prejšnji teden, ko je bilo mesto zaradi dopustov še bolj umirjeno, žal pa nam ni uspelo,« je povedal Romoli in dodal, da namerava uprava urediti še eno kro-žišče na Trgu Saba, kjer se srečujejo korzo Italia, ulica Aquileia, ulica Di Manzano in cesta, ki pelje do železniške postaje. »Najprej bomo preverili, kakšne bodo posledice ureditve krožišča na Rojcah, nato pa bomo isti poskus izvedli še na Trgu Saba. Menim, da bo do tega prišlo v kratkem,« je povedal župan. Začasno krožno progo s plastičnimi ovirami so v pričakovanju na večji promet po padcu schengenske meje uredili že na Goriščku (Trgu Medaglie d'oro), kjer se je poskus obnesel. »V Severnem delu mesta bomo zato zgradili pravo krožišče, poseg pa bomo plačali z denarjem, ki nam ga je dodelila bivša deželna vlada. Gre za en milijon evrov, ki pa nam ga bodo nakazali šele v letu 2009. Zato bo za začetek gradbenih del treba počakati še nekaj časa,« je pojasnil župan. Še pred tem bo goriški promet pretresla druga pomembna "revolucija", in sicer preureditev križišča med Tržaško ulico in ulico Stuparich v bližini štandreškega kro-žišča. Projekt predvideva enosmerno prometno ureditev predela Tržaške ulice, ulice Stuparich in predela ulice Terza Arma-ta, ob tem pa še izgradnjo čisto nove enosmerne ceste, ki bo povezovala ulico Terza Armata s Tržaško ulico. Gradbišče naj bi odprli v mesecu septembru. (Ale) Jutri bodo na Trgu Divisione Mantova z belo-rdečimi plastičnimi ovirami uredili krožišče bumbaca nova gorica - Za popestritev poletne ponudbe Hočejo festival Na občinskem oddelku za družbene dejavnosti se ogrevajo za srečanje »brass bandov« Večkrat smo že pisali o tem, da v Novi Gorici primanjkuje poletne zabave. Dosedanji poskusi, s katerimi se je hotelo mestu vdahniti poletni utrip, so zamrli. Spomnimo naj na Poletno plažo, Ar-hipelag, Gong fest in študentsko Poletno sceno. V večini primerov je umiku botrovalo pomanjkanje finančnih sredstev. Letos je v mestu edina novost bar Center na ploščadi med gledališčem in knjižnico, ki ponuja tematske glasbene večere, konec avgusta pa Klub goriških študentov namerava za dva tedna oživiti nekdanjo Poletno sceno. Sodeč po odgovoru na svetniško pobudo mestnega svetnika Mateja Arčona (LDS), ki ga je podal občinski oddelek za družbene dejavnosti, pa se v prihodnje Novi Gorici končno obeta festival. Arčon je na eni izmed preteklih sej mestnega sveta na občinsko upravo naslovil pobudo o organizaciji Goriškega festivala. Pri tem opozarja, da mesto v tem pogledu krepko zaostaja za drugimi, celo manjšimi slovenskimi mesti, ki se ponašajo z dolgotrajno tradicijo svojih kulturnih in glasbenih festivalov. V imenu svoje svetniške skupine torej predlaga ustanovitev iniciativnega odbora, ki naj pripravi programska izhodišča in preuči možnosti financiranja, zlasti možnosti pridobivanja državnih in evropskih sredstev v sodelovanju s sosednjo Gorico ali drugimi sosednjimi občinami. »Goriški festival lahko pomeni plemenitenje ponudbe v smislu kulturnega turizma. Turistično mesto, ki ga poznajo v širšem evropskem prostoru, si to nedvomno zasluži,« je prepričan Arčon, ki organizacijsko pomoč in delno finančno podporo festivalu pričakuje tudi s strani občine. Na občinskem oddelku za družbene dejavnosti tudi sami ugotavljajo, da so dosedanji poskusi po oživitvi mestnega središča propadli predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in težavah z organizacijo. »Interes občine bi moral biti predvsem v podpori kvalitetnih kulturnih dogodkov (festivalov), ki imajo jasno definirane programske usmeritve. Ob tem je potrebno natančno razmisliti, kaj okolje želi, analizirati obstoječe stanje in definirati pogoje za izvedbo festivala s konkretno in prepoznavno vsebino, ki bo zaradi svoje profesionalnosti lahko zanimiv tudi za obiskovalce iz širšega okolja,« ugotavljajo na omenjenem občinskem oddelku. Zato nameravajo poiskati takšno programsko nišo, da se ponudba ne bi podvajala v širšem okolju. »Pri preverjanju potencialnih možnosti posebej izstopa predlog organizacije "brass band" festivala,« pravijo na oddelku za družbene dejavnosti in obenem pojasnjujejo, da gre za festival zasedb z medeninastimi instrumenti. Prepričani so, da tovrstni izbor ponuja možnost izvedbe različnih glasbenih zvrsti ter da gre za glasbo, ki »lahko ponudi vrhunske glasbene dogodke na eni strani, zna pa biti všečna tudi širšemu krogu poslušalcev, ki sicer ne sodijo v okvir t.i. zelo zahtevne publike«. Računajo tudi na udeležbo izvajalcev iz Slovenije in Italije. »Če želimo leta 2009 organizirati festival, je ne glede na to, kdo bo nosilec, potrebno čim prej oblikovati iniciativni odbor in zagotoviti določen obseg proračunskih sredstev,« dodajajo na oddelku za družbene dejavnosti, kjer ocenjujejo, da bi prvi festival lahko kakovosten program ponudil že s 50 tisoč evrov proračuna. (km) APrimorski ~ dnevnik gorica - Menze Starši bodo pisali garantom Odbor staršev »Mangiar sano«, ki hoče preprečiti racionalizacijo števila kuhinj vrtcev v goriški občini, bo poslal pismo odboru garantov. Le-ti so prejšnji teden zavrnili predlog za razpis referenduma zoper sklep občinske uprave, ki predvideva racionalizacijo sistema menz, starši pa ne nameravajo popustiti. »Zato bomo garantom poslali pismo, v katerem bo izpostavljeno, iz katerih razlogov ne soglašamo z njihovo odločitvijo,« je povedala predstavnica referendumskega odbora staršev Cristina Bellini. Starši so se včeraj zvečer srečali in razpravljali o vsebini pisma, danes pa ga bodo predstavili javnosti. »Nato nam ne bo preostalo drugega, kot da počakamo na odgovor garantov in predvsem na razsodbo deželnega upravnega sodišča, pri katerem smo skupaj s svetniki opozicije, kuharji in sindikati vložili priziv,« je dodala Bellini-jeva. Upravno sodišče se v zvezi s pri-zivom proti krčenju števila kuhinj izrekel 28. avgusta. V primeru, da bo priziv sprejet, bodo sklep Romolije-vega odbora zamrznili. Cena spet izenačena Cena goriva na goriških in no-vogoriških črpalkah je spet izenačena. Včeraj popoldne so namreč iz italijanskega veleposlaništva v Ljubljani končno poslali formalno sporočilo na deželo Furlanijo-Julijsko krajino, kar je z enotedensko zamudo omogočilo, da je podjetje Insiel lahko prilagodilo goriške elektronske naprave za bencinsko kartico nižjim slovenskim cenam. »Če italijansko veleposlaništvo ne obvesti dežele o spremembi cene goriva, se mi ne moremo premikati in se moramo držati višjih cen. V Sloveniji so ceno goriva znižali že prejšnji teden, na pristojnem deželnem uradu pa niso dobili nikakršnega faksa iz Ljubljane,« je povedal Manuel Rizzi, lastnik bencinske črpalke Ta-moil v ulici Lungo Isonzo, ki je včeraj izgubil potrpljenje in sam zavrtel številko italijanskega veleposlaništva v Ljubljani: »Odgovorili so mi, da so bili prejšnji teden vsi na dopustu, zato jim ni uspelo poslati faksa na deželo.« Po Rizzijevem pozivu so včeraj okrog 16. ure na pristojnem uradu le prejeli sporočilo, kar je goriškim črpalkarjem omogočilo izenačitev cen s slovenskimi sosedi. gorica - Prefekt Roberto De Lorenzo se poslavlja od upraviteljev in predstavnikov ustanov »Pripomogel k zbližanju dveh skupnosti« »Obžalujem svoj odhod« - Pozdravili so ga doberdobski župan Vizintin, predsednik rajonskega sveta za Podgoro Bandelj ter predstavnika Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Peric in Ušaj »Roberto De Lorenzo je pripomogel k zbližanju dveh narodnih skupnosti na Goriškem. Ustvaril je odprto vzdušje in stalno spodbujal odstranjevanje predsodkov med Italijani in Slovenci.« Iz teh razlogov se je odhajajočemu goriškemu prefektu zahvalil doberdobski župan Paolo Vizintin, ki ga je včeraj dopoldne obiskal na sedežu goriške prefekture. Ob Vi-zintinu so se od De Lorenza, ki ga bo jutri na mestu prefekta nasledila Maria Augusta Marrosu, včeraj poslovili tudi predsednik in ravnatelj Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Dario Peric in Savo Ušaj ter predsednik rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj, ki se je prefek-tu zahvalil za razpoložljivost do Slovencev in pozornost do podgorske krajevne skupnosti. »Vrata prefekture so bila z De Lorenzom vedno odprta,« je poudaril Bandelj. V prejšnjih tednih so se od pre-fekta poslovili tudi drugi predstavniki slovenske narodne skupnosti v Gorici in no-vogoriški župan Brulc. Župan Vizintin je povedal, da je imel odhajajoči prefekt zelo dobre odnose z doberdobsko upravo. »Izkazal je pozornost našemu prostoru in našim ljudem, zato sem ga pozdravil tudi v imenu občanov. Ponosni smo, da smo imeli tako razgledanega prefekta,« je povedal Vi- zintin, ki je De Lorenzu podaril knjigo Marka Waltritscha Doberdob-Doberdo 1850-2000 in in knjigo »Il lago Vecchio e il lago di Doberdo« Alfia Scarpe. Župan je ne nazadnje povabil De Lorenza, naj se De Lorenzo z Ušajem in Pericem (levo) ter z Bandljem (desno) bumbaca novembra udeleži slovesnosti, ki jo bodo priredili ob obnovi madžarske vojaške kapelice pri Vižintinih v Dolu. »Iskreno obžalujem, da zapuščam goriško pokrajino in njeno prebivalstvo, 1 8 Torek, 19. avgusta 2008_GORIŠKI PROSTOR_ doberdob - Po odhodu Francozov so leta 1818 Avstrijci začrtali nove upravne meje 190-letna mejna kamna pričevalca nekdanjih časov Prvi mejnik stičišče treh katastrskih enot, drugi spominja na Beneško republiko Mejnik med bivšo Beneško republiko in Avstrijo stoji ob cesti za v Ronke Pred 190 leti so Avstrijci ob Doberd-obskem jezeru začrtali novo upravno mejo, s katero so to območje razdelili na katastrske enote oz. podobčine; Doberdob so namreč leta 1818 vključili v občino Zagraj, Jam-lje in Dol pa v občino Devin. Štirioglati kamen, na katerem so v italijanščini vklesana imena treh vasi današnje doberdobske občine, je po skoraj dvesto letih še vedno lepo viden, stoji pa v kraju, ki mu domačini pravijo »pri Brajdni«. Čeprav so v njegovi bližini številni strelski jarki in so vse naokrog med prvo svetovno vojno divjale silovite bitke, je mejnik ostal čudežno nepoškodovan. Nanj ni priletela nobena granata, saj se nahaja le par metrov stran od severnega roba Doberdobske-ga jezera, ki ga po deževnih obdobjih poplavi voda in ki zaradi tega po vsej verjetnosti ni bil zanimiva tarča za topništva vojskujočih se sil. Leta 1818 so Avstrijci pri Doberdobu postavili še en mejni kamen, ki se je ohranil do današnjih dni; le-ta stoji ob robu vasi, kakih deset metrov stran od pokrajinske ceste, ki pelje proti Ronkam. S ceste mejnika ni mogoče opaziti, saj je obdan z grmovjem; zaradi njegove prisotnosti so domačini ta kraj poimenovali »pri Kapitelu«, širše območje okrog njega pa imenujejo »Gmajna«. Na eni strani mejnega kamna je vklesan napis »Au-stria«, na drugi pa »Cunfin ex Veneto«, tako da mejnik opozarja, da je na tem mestu tekla meja med Avstrijo in Beneško republiko. Do leta 1797 so namreč Tržič, Ronke in drugi kraji v Laškem spadali pod Benetke, zatem pa so bili po propadu Beneške republike pridruženi Doberdobu in drugim vasem na Krasu, ki so že bili v rokah Avstrijcev. Tik pred prehodom iz 18. v 19. stoletje v Doberdobu »pogled na jug ni več pomenil pogled v tujino,« je zapisal Renato Pa-cor v knjigi Doberdob-Včeraj in danes, ki je izšla leta 1988 ob 80-letnici ustanovitve Kmečko-obrtne hranilnice iz Doberdoba, predhodnice današnje Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Dve leti po odpravi takratne meje z Beneško republiko, in sicer leta 1799 se je začela vojna med Francijo in Avstrijo, med katero je Napoleonova vojska zavzela Gorico in vkorakala tudi v Doberdob. Francozi so doberdobsko planoto zapustili leta 1807, ko je Kras spet prešel pod Avstrijo, ponovno pa so se nanjo vrnili leta 1809, ko je Napoleon osvojena ozemlja združil v Ilirske province. Naše kraje so Francozi dokončno zapustili leta 1813, nato pa so se v Doberdob in Laško ponovno vrnili Avstrijci. Pet let kasneje so začrtali nove upravne meje. Go-riško-gradiščanska dežela je bila leta 1818 raz- gorica Odšla je Neda Gravnar vd. Vetrih V 59. letu starosti je umrla Neda Gravnar vd. Vetrih, ki je bila v Gorici zelo poznana in cenjena, svoje življenje pa je posvetila družini in vzgoji svojih otrok. Rodila se je leta 1949 v Podsabotinu; v mladih letih je delala v gostilni Oddih, ki stoji na poti iz Solkana proti Sveti gori in ki je bila v lasti njene družine. Poročena je bila z Alfredom Vetrihom, ki je prerano umrl pred šestimi leti, sicer pa je bil lastnik pomembnega goriškega uvozno-izvoznega podjetja. Vetrih in Gravnarjeva sta si po poroki dom uredila v ulici Lantieri v Gorici. Gravnerjeva se je zatem popolnoma posvetila družini; z veliko ljubeznivostjo je vzgajala tri hčere Barbaro, Andrejko in Martino, posebno navezana pa je bila tudi na svojih pet vnukov. Pogreb bo danes ob 12.30 v goriški stolnici, kamor bodo pokojnico prepeljali iz kapele goriške bolnišnice. deljena na 53 glavnih občin. Kot je v knjigi Do-berdob-Včeraj danes in v publikaciji Doberdob, ki je izšla leta 2000 ob 150. obletnici samostojnosti doberdobske občine, zapisal Marko Waltritsch, je bil leta 1818 Doberdob vključen v občino Zagraj, Jamlje in Dol pa v občino Devin. Vse tri vasi so predstavljale samostojno katastrsko enoto in so imele status tržič Avtomobil povozil 66-letnico Povozili so jo, ko je prečkala cesto. 66-letna A.B. iz Tržiča je zdaj na zdravljenju v bolnišnici na Katinari, o prognozi pa se zdravniki niso še izrekli. Do nesreče je prišlo v nedeljo okrog 18. ure v ulici San Polo v bližini tržiške bolnišnice. 66-letna peška je prečkala cesto na prehodu za pešce, pri tem pa jo je povozil 82-letni R.S., ki je s svojim avtomobilom pri-vozil iz ulice Galvani. Avto je silovito zbil žensko, ki je obležala na asfaltu. Na kraju je takoj posredovalo zdravniško osebje iz bližnje bolnišnice. Zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je peška utrpela, so zdravniki takoj poklicali rešilni helikopter, ki je žensko odpeljal v bolnišnico na Katinaro. Tržaški zdravniki se v zvezi s prognozo niso še izrekli. Na kraju nesreče so ob zdravniškem osebju posredovali tudi agenti prometne policije. Voznik avtomobila je po nezgodi povedal policistom, da 66-letnice ni opazil, ker ga je oslepilo sonce. podobčin. Ob že omenjenem mejniku, ki od leta 1818 označuje stično točko med tremi katastrskimi enotami, je na večji skali vklesana tudi stilizirana mapa, ki kaže, v kateri smeri se nahajajo Doberdob, Dol in Jamlje. Leta 1850 so v Avstriji uvedli nov upra-vno-politični sistem krajevne samouprave, na podlagi katerega je Doberdob postal samo- Srednjeevropski narodi so se nedeljo zbrali v Krminu, da bi potrdili prijateljske vezi in skupna naprezanja za mir in sožitje. Po slovesni maši z molitvami v več jezikih, ki jo je daroval goriški nadškof Dino De Antoni, so se predstavniki javnih uprav in delegacije iz raznih držav srednje Evrope zbrali v pastoralnem središču Trevisan. Prisotne je v imenu prirediteljev pozdravil predsednik združenja Mitteleuropa Paolo Petiziol; zatem so spregovorili krminski župan Luciano Patat, pokrajinska podpredsednica Roberta Demartin in deželni odbornik Roberto Molinaro, ki je izpostavil, da krmin-ski praznik srednjeevropskih narodov poteka že 34 let. »S praznovanjem ste pričeli 15 let pred padcem berlinskega zidu in 26 let pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, kar pomeni, da vam je zgodovina dala prav,« je opozoril Molinaro in poudaril, da je treba še naprej graditi Evropo narodov in s kulturo premagovati nestrpnost in nacionalizme, ki se še vedno radi oglašajo iz ropotarnice zgodovine. Po pozdravnih nagovorih se je praznik nadaljeval s plesi in glasbo. foto karlo ferletč stojna občina, medtem ko so Jamlje še naprej spadale pod Devin, Dol pa je bil priključen Opatjemu selu. Mejni kamen med Doberdobom, Jamljami in Dolom je takrat postal stičišče doberdobske, devinske in opatjesel-ske občine, medtem ko je danes zaradi spremenjenih upravnih okvirov le še pričevalec nekdanjih časov. (dr) -/ Igra se je tragično končala Otroška igra se je v nedeljo žal sprevrgla v tragedijo. Malček, star 6 let, se je skupaj z vrstniki v kraju Gozd nad Ajdovščino v popoldanskih urah brezskrbno igral na travniku. Med igro naj bi nanj padel okoli 70 kilogramov težek okvir gola. Starši so z hudo poškodovanim otrokom najprej prihiteli v zdravstveni dom v Ajdovščini. Po nudeni prvi pomoči so ga prepeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer je podlegel hudim poškodbam. Osebje zdravstvenega doma je o dogodku obvestilo ajdovsko policijsko postajo. Primer so nato prevzeli kriminalisti novogo-riške policijske uprave. Po doslej zbranih informacijah so policisti ugotovili, da se je dogodek pripetil med igro. Kriminalisti še vedno zbirajo obvestila o dogodku, o ugotovitvah pa bodo obvestili okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. (km) Nesreča v Pevmi V noči med soboto in nedeljo je v Pevmi prišlo do prometne nesreče, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel dvajsetletni Goričan. Okrog 1.45 ponoči se je M.C. s svojim avtomobilom vozil po cesti, ki s pevmskega mosta pelje proti vasi. Prometna policija še preučuje razloge, zaradi katerih je mladenič izgubil nadzor nad vozilom in zavo-zil s ceste. Na kraju so ob policistih nemudoma posredovali goriški gasilci in rešilna služba 118. Zaradi hudih telesnih poškodb se je zdravniško osebje odločilo, da odpelje ponesrečenca v tržaško bolnišnico na Katinaro. Zdravniška prognoza ni znana, mladi voznik pa naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Delavci Ineosa na mobilnosti Delavci tržiške tovarne Ineos so od včeraj na mobilnosti, saj se je zaključilo enoletno obdobje dopolnilne blagajne. »Čakamo na srečanje z družbo Mangiarotti, ki je podpisala predpogodbo za nakup obrata v ulici Timavo in s katero smo se že pogovarjali o ponovni zaposlitvi odpuščenih delavcev,« je pojasnil predstavnik enotnega sindikalnega odbora Tiziano Pizzolitto. Družba Mangiarotti izdeluje naprave za kemijsko industrijo, pred kratkim pa je vstopila tudi na tržišče naprav za jedrsko industrijo. Pred kratkim je družba zaprosila luško kapetani-jo za uporabo bankine v pristanišču Portorosega in prejela pozitiven odgovor. Družba Mangiarotti naj bi v Tržiču nameravala graditi naprave za pretvarjanje toplote v električno energijo, ki jih uporabljajo v jedrskih elektrarnah. krmin - Praznik narodov priklical množico obiskovalcev S kulturo proti nestrpnosti Med praznovanjem potrdili prijateljske vezi in skupaj pozvali k sožitju med evropskimi narodi Sprevod delegacij iz srednje Evrope po krminskem središču bumbaca / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. avgusta 2008 19 gorica - V palači Coronini fotografska razstava Roberta Cape Fotografije iz Izraela Na ogled posnetki izpred šestdesetih let - Danes prvi voden obisk z Lorenzom Cennijem »Gre za dragoceno razstavo enega izmed največjih predstavnikov moderne fotografije«. To je bilo večkrat poudarjeno na nedavnem odprtju fotografske razstave Roberta Cape z naslovom Fotografije iz Izraela 1948-1950, ki bo do 20. septembra na ogled v bivši konjušnici palače Coronini Cronberg v Gorici. Na odprtju je uvodoma spregovorila Elisabetta Loricchio, predsednica goriškega združenja Prijatelji Izraela, ki se je za pokroviteljstvo in za pomoč pri postavitvi razstave zahvalila Fundaciji goriške hranilnice, občini Gorica, goriški pokrajini, Fundaciji Coronini Cromberg, Federaciji fotografskih združenj FIAF iz Torina, poso-škemu fotografskemu združenje B.F.I. in fotografski agenciji Magnum. »Združenje prijateljev Izraela si prizadeva, da bi ohranili prisotnost srednjeevropske židovske kulture Gorici po tragediji druge svetovne vojne,« je ugotavljal občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag in zagotovil, da bo občinska uprava še naprej podpirala delovanje goriškega židovskega združenja. K mikrofonu je stopil tudi pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni, po mnenju katerega bo razstava Roberta Cape ob šestdeseti obletnici razglasitve Izraelske države prav gotovo pripomogla, da bodo o tegobah, ki jih je utrpel židovski narod v preteklosti, nekaj več izvedeli tudi mladi. Pozdravom je sledilo še poglobljeno zgodovinsko-umetniško uokvirjenje obdobja, v katerem je fotograf deloval, ki ga je oblikoval Franco Bonilauri, sicer ravnatelj ži- Frnaco Bonilauri na odprtju razstave dovskega muzeja v Bologni, ki je pred nekaj meseci že gostil razstavo. »Prav gotovo je bil Capa začetnik dokumentarne fotografije v obdobju, ko so časopisi komaj pričeli objavljati fotografije,« je Povedal Boni-lauri in dodal, da je znal Capa s svojimi fotografijami iz evropskih in drugih vojnih prizorišč prikazati tisočim ljudem po svetu, da bumbaca v vojni ljudje umirajo. Razstavo si je mogoče ogledati od torka do sobote od 10. do 13. ure in od 14. do 19. ure; ob nedeljah od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure. Vstop je prost. Danes ob 17.30 bo voden ogled, med katerim bo o Capi in njegovih fotografijah spregovoril Lorenzo Cenni iz združenja Prijatelji Izraela. (VaS) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEA-TRALE PER IL DIALETTO bo nastopila z gledališko predstavo »La strada fe-rata« v sredo, 20. avgusta, ob 21. uri v Štmavru (kmetijsko podjetje Castel San Mauro), v soboto, 23. avgusta, ob 21. uri v Gradežu (campo Patriarchi), v četrtek, 28. avgusta, ob 21. uri v Gorici (restavracija Alla Transalpina) in v torek, 2. septembra, ob 21. uri v Zagraju (kmetijsko podjetje Castelvecchio); vstop prost. ut Kino GORICA KINEMAX zaprto. TRŽIČ KINEMAX zaprto. Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE: 21. avgusta, ob 21. uri bo v cerkvi Sv. Antona v Medei koncert z naslovom »Orsu, su car signori«; vstop prost, informacije na tel. 0481-531326, www.dram-sam.it. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: 29. avgusta, ob 20. uri v gradu Kromberk koncert tria Eccentrico; vstop prost. Razstave 6 ZA ENO...RAZSTAVO je naslov 10. izvedbe fotografske razstave, na kateri sodelujejo fotoklub Skupina 75, Circolo Fotografico Isontino iz Gorice, fotografska skupina Lo scambio iz Gorice, fotoklub Lucinico, fotoklub Il Torrio-ne iz Romansa in fotografski krožek Castrum iz Gradeža, gost bo fotoklub Nova Gorica. Razstavo bodo odprli v soboto, 23. avgusta, ob 18.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; na ogled bo do 5. septembra, od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi v kavarno Ai Giardini v Ul. Petrarca v Gorici, kjer bo do 30. avgusta na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom »Folclore 2008«. KNJIGARNA LIBRERIA EDITRICE GO-RIZIANA iz Gorice obvešča, da je prodajna razstava Stampantica 2008 na notranjem dvorišču knjigarne na Korzu Verdi 67 na ogled do 9. septembra od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto; informacije na www.leg.it, na leg@leg.it ali na tel. 0481-33776, 539210. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob sredah in četrtih podaljšan urnik do 22. ure in brezplačen vodeni ogled ob 20.30; informacije na tel. 422-410886. PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini vabi na ogled stalne razstave Pilonovih del od torka do petka med 10. in 13. ter med 14. in 16. uro; informacije na tel. 003865-3689177, »pilonova.galeri-ja@siol.net« ali v TIC Ajdovščina (tel. 003865-3659140). V BIVŠIH KONJUŠNICAH VILE CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je do 7. septembra na ogled razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 19481950«; od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; brezplačni vodeni ogledi razstave bodo ob sobotah in nedeljah ob 16.30 ter vsak petek v avgustu ob 21. uri, ko bodo ogled razstave podaljšali do 22. ure; vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481547541 ali musei@provincia.gorizia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; do 30. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. znam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. M Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 13. septembra, avtobusni izlet v Gardaland. Odhod iz Jamelj (Trg Svobode) ob 6. uri in vrnitev ob 22.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 334-2400658 (Elisa), 338-6495722 (Martina). PD RUPA PEČ obvešča izletnike v Rusijo, da bo odhod avtobusov št. 1 in št. 2 iz Rupe 21. avgusta ob 3. zjutraj s postankoma v Sovodnjah (na križišču pri lekarni) in Štandrežu (pred cerkvijo). Organizatorji priporočajo točnost; informacije pri Ivu Kovicu (tel. 0481882285). PD ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet v Prekmurje in Madžarsko od 5. do 7. septembra; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo od 12. do 14. ure), tel. 0481-21608 (Mario od 12. do 14. ure) in tel. 347-9748704 (Vanja od 17.30 do 20. ure). ZDRUŽENJE ARMA AERONAUTICA v sodelovanju z upokojenci CISL za goriški center organizira izlet z ogledom muzeja letalstva Caproni v Trentu v soboto, 20. septembra; informacije pri združenju samo ob nedeljah na goriškem letališču ali na sedežu upokojencev v Ul. Manzoni 5 v Gorici (tel. 0481533321) od ponedeljka do petka med 9. in 11. uro do 5. septembra oz. do zasedbe mest. □ Obvestila V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. H Šolske vesti MLADINSKI DOM sporoča, da bo urad v Ulici don Bosco 60 v Gorici do 29. avgusta zaprt zaradi poletnega dopusta. Novo šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka, 5. septembra, od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 2008-09 na tel. 328-3155040 ali 0481-536455 (goriški urad SSO). POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih osnovne šole Petra Butkoviča-Domna v So-vodnjah. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), Sovodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.00) se bo začel v torek, 9. septembra, v osnovni šoli v Romjanu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Romjanu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pričetkom ob 7.45. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj na Goriškem v četrtek, 28. avgusta, ob 9. uri na licejskem polu Tru-bar-Gregorčič v slovenskem šolskem centru v Ul. Puccini, 14 v Gorici. Se- POLETNI KOŠARKARSKI KAMP športnega združenja Dom bo potekal od 25. do 29. avgusta med 9.30 in 12.30 na odprtem košarkarskem igrišču v Dijaškem domu (ob slabem vremenu v telovadnici Kulturnega doma) s trenerjem Ja-nom Zavrtanikom. Namenjen je osnovnošolcem in učencem prvega razreda nižje srednje šole ter tistim, ki želijo spoznati košarko. Za udeležence kampa, ki bo letos brezplačen, bosta poskrbljeni malica in pijača, ob koncu pa bo vsakdo prejel malo nagrado; prijave in informacije v popoldanskih urah na tel. 0481-33288. ŠZ MLADOST prireja od 25. do 29. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu Coerverjevo nogometno šolo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča. Vabljeni so otroci (fantje in punce) od 6. do 15. leta starosti. Možna je celodnevna, dopoldanska ali popoldanska prijava. S celodnevno prijavo je udeležencem priskrbljeno kosilo na Gradini; informacije na tel. 335-6041844 in na in-fo@juren.it. AKŠD VIPAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovod-nje). Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniodboj-ko vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 19971998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 3331439655 (Tjaša Corva) ali okval@vir-gilio.it. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mameli v Gorici bo do 23. avgusta zaprta z izjemo oddelka za povračilo in izposojo knjig, ki bo deloval med 10.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Verdijevem Korzu v Gorici zaprt do 30. avgusta. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti do 22. avgusta. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo urad do 20. avgusta zaprt in da bo potem do 31. avgusta urnik od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem:Ul. III Armata - četrtek, 21. avgusta, 9.30-10.30; Ul. Garzarolli - torek, 26. avgusta, 17.30-18.30; Drevored 20. septembra - petek, 29. avgusta, 9.30-10.30. OK VAL obvešča, da bo v sredo 27. avgusta, ob 20. uri informativno srečanje v občinski telovadnici v Doberdobu za predstavnike društev, ki nameravajo v šolskem letu 2008-09 uporabljati telovadnico. OVERNIGHT, sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. Iz Gorice (pri Rdeči hiši) bo startal ob 21.45; ob 22.15 bo ustavil v Ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v Ulici Valentinis, v Sesljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad do 31. avgusta odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice prireja v okviru pobude »Estate serena« razna srečanja in prireditve: danes, 19. avgusta, ob 20.30 plesna prireditev »Liscio sotto le stelle«; 22. avgusta ob 17. uri predavanje z naslovom »In-vecchiare serenamente«; 26. avgusta ob 20. uri prijekcija filma »L'Antartide«; 2. septembra ob 18. uri slovesnost ob zaključku pobude »Estate serena«. ZSŠDI obvešča, da sta urada v Trstu in Gorici odprta od ponedeljka do petka s poletnim urnikom od 8. do 14. ure. IS Prireditve »INTERLINEA ZERO 2008 - Austria! da Auchentaller a oggi« je naslov niza petih večerov v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici in v sodelovanju s kulturnim združenjem Equilibri iz Gorice: v sredo, 20. avgusta, ob 21. uri srečanje s pesnikom Hansom Raimun-dom; za glasbeno spremljavo bo poskrbel violončelist Andrea Cernecca. »PERCORSI DI-VERSI« je niz pesniških srečanj z glasbeno spremljavo, ki bodo potekala v centru Mare Pensante v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 25. avgusta, ob 18. uri srečanje z Robertom Ferrarijem, Pierom Simonom Ostanom, Giaco-mom Sandronom. 0 Mali oglasi PRODAM knjige za 1. in 2. razred znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič; tel.347-7629984. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Benito Barno iz splošne bolnišnice v cerkev v Straži-cah in na glavno pokopališče; 12.30, Neda Gravnar vd. Vetrih iz splošne bolnišnice v stolnici in na glavnem pokopališču. DANES V REDIPULJI: 14.30, Anna De Fornasari vd. Ponzecchi iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi v Polačeh in na pokopališču v Foljanu. DANES V PODGORI: 9.10. Vincenzo Gratton iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi in na pokopališču v Ločniku. DANES V RONKAH: 10.00, Ermelinda Dean vd. Cossar iz trbiške bolnišnice v cerkvi v Romjanu in v Videm za upe-pelitev; 11.00, Gabriella Clapis iz vi-demske splošne bolnišnice v cerkvi sv. Lovrenca in v Spineo za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Giuseppa Schifano vd. Stinco iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi sv. Nikolaja in v Tra-pani; 11.30, Natalizia Conte vd. Della Rupe iz tržiške splošne bolnišnice v cerkvi (Beata vergina Marsilliana) in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 10.00, Maddale-na Brandolin vd. Nardin v cerkvi in na pokopališču. 2 0 Torek, 19. avgusta 2008 KULTURA / salzburški festival - V dvorani Mozarteuma V nizu matinej nastopila mezzosopranistka Bernarda Fink Program je v dvojni vlogi dirigenta in pianista sooblikoval Christian Zacharias Mozartova glasba je obvezni sestavni element programov Salzburškega festivala, kjer je »genius loci« prisoten ne samo v nasičeni turistični ponudbi, ak sreči - tudi v opernem in koncertnem programu. Po zaslugi bivšega predsednika festivala, pokojnega Bernharda Paumgartnerja in s sodelovanjem fundacije Mozarteum, katere je bil ravnatelj v povojnem času, je nastal cikel Mozartovih matinej, ki so posvečene izvajanju mozartove glasbe z orkestrom Mozarteuma in s sodelovanjem priznanih gostujočih solistov in dirigentov. Med letošnjimi protagonisti izvrstnih dopoldanskih srečanj v veliki dvorani Mozarteuma (kjer publika ima v pavzi dodatno »nagrado«, da si lahko na vrtu fundacije ogleda leseno hišico, kjer se je skladatelj srečeval s pevci in z libretistom Schikaneder-jem in je napisal del opere Čarobna piščal) so italijanski dirigent Andrea Marcon, pianist Lars Vogt, dirigent Frans Brüggen in slovenskim staršem v Argentini rojena mezzosopranistka Bernarda Fink, ki je v določenem smislu predstavljala slovensko noto festivala. Dobitnica Nagrade Prešernovega sklada in Avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost je v svoji karieri sodelovala z najvidnejšimi orkestri in dirigenti in se je uveljavila tako na opernem kot na komornem področju. Matinejo salzburškega festivala je s slovensko pevko sooblikoval v dvojni vlogi dirigenta in pianista prav tako priznani Christian Zacharias, ki ima za seboj preko tridesetletno, uspešno kariero predvsem kot komorni izvajalec. Publika je lahko uživala ob dopadljivem programu, ki se je energično in učinkovito pričel s ta-kozvano „malo» simfonijo v g-molu, ki jo je Mozart napisal pri sedemnajstih letih. Glasbeni biser izraža z neposredno sporočilnostjo mladostno zagnanost sladatelja, njegovo željo po posredovanju izrazitih barv in vtisov, kar prevzame poslušalca že od prvih not dramatičnega, viharnega prvega stavka (ki je znan tudi manj osveščenim poslušalcem, saj efektno poudarja enega od prvih prizorov že legendarnega filma Amadeus). Simfonija živi v vsebinsko jasni, spevni dimenziji, ki nima še globin in odtenkov kasnej- Bernarda Fink ših del, zato je dirigent preprosto sledil dovolj jasnim navodilom glasbe, brez nadgrajevanj, kar je v tem primeru predstavljalo povsem posrečeno umetniško izbiro. Izvedbo je plemenito zaznamoval ubran, homogen zvok orkestra Mozarteuma, ki se je navdušeno prepustil glasbenemu toku. Bernarda Fink je zapela najprej manj znano arijo »Vado, ma dove?«, ki je nastala leta 1789 kot do- datna točka španske opere za pevko, ki je leto kasneje postala prva interpretka vloge Dorabelle v operi Cosi fan tutte. Priložnostni skladbi, ki ni dala pevki dovolj zanimivih spodbud za ekspresivno izvedbo, je sledila velika arija Sesta iz Mozartove zadnje opere La clemenza di Tito. Komorna izraznost pevke ne izstopa po jakosti zvoka, a je našla tankočutnega sogovornika v orkestru, ki je z vso nežnostjo vzpostavil uravnovešeno razmerje s petjem. Prisrčen glasbeni pogovor je pridobil še bolj občuteno oznako z dodatkom klavirja v najbolj znani mozartovi koncertni ariji „Ch'io mi scordi di te?- Non temer, amato bene«. Očarljiva mojstrovina je nastala v slovo angleški pevki Nancy Storace, ki je pela v vlogi Susanne v praiz-vedbi opere Figarova svatba. Zanjo je skladatelj napisal ljubeznjiv pozdrav, pri katerem je z igranjem na klavir ustvaril v prvi osebi čustveno komunikacijo v nepriložnostnem, iskrenem izrazu lastnih, morda nekoliko več kot prijateljskih čustev. Glasbeni pogovor je zaživel na koncertu z mehko, prisrčno noto, in je dosegel višek v operno obarvanem, znanem prehodu »L'alma mia mancando va«, kjer orkester utihne in prepusti izvajalcema vzdihljaje nostalgične, intimne sporočilnosti. Nemški pianist Christian Zacharias je zaključil matinejo s solističnim nastopom v koncertu za klavir in orkester v c-duru KV 503, ki spada v posebno plodno, zrelo obdobje skladateljevega ustvarjanja. Zacharias je ovrednotil visoko umetniško vrednost skladbe z doživeto izvedbo, v kateri je našel pravo razmerje med ekspresivnostjo in neotipljivo prozornostjo briljantnega zvoka. Solist se ni izpostavil s kreativnimi, bolj osebnimi prijemi, a je pustil glasbi naravno sporočilnost na osnovi čiste, natančno artikulirane, zvočno perfektno kalibrirane, a mehke virtuoznosti. Medsebojno razumevanje med orkestrom in diri-gentom-pianistom je pustilo poslušalcem prijeten vtis koncerta, na katerem so tankočutni izvajalci znali prenašati na občinstvo emocije skupnega glasbenega doživetja. Rossana Paliaga ljubljana Nova številka časopisa Reartikulacija Časopis Reartikulacija, projekt istoimenske umetniške skupine, je dočakal četrto številko, ki je tako kot prejšnja izšla v slovenskem in angleškem jeziku. Nova številka nadaljuje začrtane smernice: vpeljati kritičen in radikalen politični diskurz v slovenski prostor in opozarjati na marginalizirane družbene skupine. Vpeljava drugačnih diskurzov v slovenski družbeno-politični prostor in povezava s pomembnimi »kritičnimi« skupinami, ki so iz takšnih ali drugačnih vzrokov mar-ginalizirane, je pravzaprav temelj »ume-tniško-politično-teoretično-diskurzivne platforme«, ki jo skupina Reartikulacija (Marina Gržinic, Staš Kleindienst, Se-bastjan Leban in Tanja Passoni) želi vzpostaviti prek istoimenskega časopisa, je na včerajšnji predstavitvi povedala Gržiniceva. Ena takšnih »kritičnih« skupin so homoseksualci. V časopisu jim posvečajo dve rubriki - queer in lezbični bar, ki jih je Gržiniceva izpostavila kot dve najpomembnejši rubriki. Tatjana Greif v prvi tokrat preizprašuje status queer identitet in politik. V svojem tekstu je dala poudarek predvsem razmerju moči v polju človekovih pravic v EU in tudi širše. Vedno znova jo namreč šokira dejstvo, da je v Evropi kljub deklarativnemu razglašanju, da so človekove pravice univerzalne, v praksi mogoče najti vrsto primerov, ki kažejo na to, da obstaja hierarhija pravic. Med t.i. cenzuriranimi skupinami so vedno tudi homoseksualci. Četrta številka Reartikulacije med številnimi prispevki prinaša tudi članek Jasmine Založnik, ki je pod drobnogled vzela knjigo z naslovom Sodobna umetnost: zelo kratek uvod Juliana Stallabrassa. Delo po njenih besedah predstavlja vpogled v polje sodobne umetnosti in njeno mesto znotraj neoliberalizma. Reartikulaci-jo izdaja Društvo za sodobno kreativnost HCHO. Časopis je brezplačen, najti pa ga je mogoče tudi v spletni različici na naslovu www.reartikulacija.org. (STA) celovška mohorjeva - Monika Kropej: Od ajda do zlatoroga Bajeslovno izročilo V knjigi avtorica povzema in povezuje dognanja predhodnikov ter nadgrajuje tudi lastne študije O bajeslovnem izročilu na Slovenskem so pisali že nekateri antični pisci, srednjeveški potopisci, zgodovinarji in kronisti. Nato so Valvasorju, Linhartu in Vodniku sledili Prešeren, med pripovedniki pa zlasti Ravnikar - Poženčan in Valjavec, ki so posamezna besedila tudi objavljali in izbrane motive prirejali, ter čedalje številnejši zbiralci in zapisovalci tovrstnega gradiva v vseh s Slovenci poseljenih pokrajinah. V zadnjih sto letih so pomembna dela prispevali predvsem Karel Štrekelj, Jakob Kelemina, Ivan Grafenauer, Niko Kuret, Milko Matiče-tov, Vilko Novak, Damjan Ovsec, Zmago Šmitek, Roberto Dapit in Mirjam Mencej. Dr. Monika Kropej, predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, v pričujoči knjigi povzema in povezuje dognanja predhodnikov ter hkrati nadgrajuje tudi svoje lastne študije, v zadnjih letih objavljene v seriji Zakladnica slovenskih pripovedi in drugod. Ba-jeslovje ali mitologija ji pomeni znanstveno preučevanje mitološkega gradiva, predvsem historičnih virov in literarno, ikonografsko ali ustno sporočenih zgodb o verskem in predstavnem svetu človeštva od davnine do naših dni, po drugi strani pa je bajeslovje tudi skupek mitov o določeni družbi oziroma kulturi. Pri tem je beseda bajka kot soznačnica za grški mit v novejšem času povezana predvsem z izmišljenim, lažnim in zastarelim pogledom na svet, s pravljico in bajanjem. Avtorica med drugim opozarja, da smo Slovenci, ki sodimo v srednjeevropski prostor, uspeli predvsem v primerjavi z zahodnimi sosedi ohraniti več prežitkov ljudskega bajeslovja. Najbolj nam je bilo v pomoč splošno ozaveščanje ljudi, da je tradicija vrednota z duhovno razsežnostjo, ki pa se lahko uporabi tudi v praktične namene. Ljudje se po izkušnjah Monike Kropej vedno bolj zavedajo pozitivnih učinkov pripovedovanja in branja pravljic, zanimanje zanje pa se povečuje skupaj z zanimanjem za kulturno identiteto naroda. V to knjigo med bajeslovna bitja niso vključeni tudi ljudski junaki, zgodovinske osebe in drugi liki v širšem pomenu te oznake, temveč le liki iz verovanjskega in domišljijskega predstavnega sveta. Prikazani so glede na vlogo, ki jo imajo v duhovnem izročilu, razvrščeni pa so po tipologiji, karakteristiki in pojavljanju v različnih motivih in vsebinah. Avtorica je izbrane značilne zgodbe analizirala tudi iz tekstualnega, kontekstual-nega, morfološkega in semiotičnega vbidika. Raziskovanje bajeslovja, še pripominja Monika Kro-pej, danes ni hvaležna naloga. Še vedno se ga namreč drži predznak, povezan z romantično mitološko usmeritvijo začetka 19. stoletja, obenem pa se zdi v času elektronskih medijev, ki namesto pravljic ponujajo urbane legende in sodobne zgodbe, že kar odveč obujati spomin na nekaj tako preživetega. Od ajda do zlatoroga je ne glede na to dragocena primerjalna raziskava pomembnega segmenta naše kulturne dediščine. Čeprav ni zasnovana kot leksikon, lahko zadosti tudi tej vlogi. Največ na račun skrbno sestavljenega Slovarja bajeslovnih bitij. Besedilo zaključuje seznam literature, spremljajo ga fotografije in reprodukcije del Gvida Birolle, Jožeta Kar-lovška in drugih ilustratorjev, na koncu pa jim je dodana še priloga z barvnimi fotografijami in reprodukcijami umetniških in ljudskih upodobitev bajeslovnih bitij. Iztok Ilich Zaključila se je likovna kolonija Umetniki za Karitas 2008 Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino je od 11. do 15. avgusta potekala že 14. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas. Letos so se ustvarjalci s področja likovnega ustvarjanja zbrali pod geslom »Rad te imam, zaupam ti«, izkupiček od podarjenih del pa bo namenjen podpori programa za brezdomce, ki ga Karitas izvaja v Berto-kih. Štirinajste mednarodne likovne kolonije Umetniki za Karitas so se letos udeležili Zalka Arnšek, Bogdan Čobal, Jana Dolenc, Robert Faganel, Zmago Jeraj, Marjan Miklavec, Albina Nastran, Blaž Šeme in Miha Zorž. Geslo, ki jih je družilo pri ustvarjanju, se je glasilo »Rad te imam, zaupam ti«. Poleg udeležencev so kolonijo bogatili tudi strokovni sodelavci, in sicer umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn ter slikarji Silva Karim, Azad Karim in Mira Ličen Krmpotic. Posebna gosta kolonije sta bila slikarja Spasoje Papič in Jože Vogelnik. Na delavnici je potekal tudi Pogovor o umetnosti in dobrodelnosti, ki ga je vodil urednik kulturnega programa Radia Ognjišče in slikar Jože Bartolj, dan kasneje pa je potekal Dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so bili povabljeni vsi likovni ustvarjalci, ki so želeli svoje delo izdelati na ta dan ali ga darovati za namen kolonije. Odzvalo se je kar 68 slikarjev in kiparjev, skupaj z devetimi udeleženci pa so za namen kolonije podarili 144 likovnih del. Dela bodo do konca septembra razstavljena na Sinjem vrhu. Zatem bo razstava odšla na pot po Sloveniji in zamejstvu, prvo uradno odprtje z izdajo kataloga pa bo 22. novembra na dvorcu Zemono pri Vipavi. (STA) Ljubitelji literature najraje obiskujejo britansko prestolnico London so razglasili za najljubšo svetovno destinacijo turistov, ljubiteljev književnosti. Britanska prestolnica je tako potolkla Pariz, New York in Rim, ki pa so se vendarle uvrstili med prvih deset na spletni strani priljubljenih literarnih potovanj. London, rojstno mesto pisateljev, kot sta John Keats in John Donne, kakor tudi mesto, v katerega so postavljene zgodbe množice romanov, je opisan kot »književni dom, v katerem smo prebili veliko časa, se tam učili in ljubili«. Na drugem mestu je Stratford-upon-Avon, živopisno rojstno mesto Sha-kespearea in sedež gledališke skupine Royal Shakespeare Company. Škotsko mesto Edinburg si je tretje mesto zaslužil s svojimi zgodovinskimi in sodobnimi literati. Tu je bil dom sir Arthurja Conana Doylea, pisca romana o Sherlocku Holmesu, pa Roberta Louisa Stevensona, znanega po romanu Otok zakladov, in sira Wal-terja Scotta, ki se je podpisal pod roman Ivanhoe. Z Edinburgom so povezani tudi Ian Rankin, Alexander McCall Smith in J.K. Rowling, pisateljica romana o malem čarovniku Harryju Potterju. (STA) Brazilija: umrl Dorival Caymmi Umrl je Dorival Caymmi, eden od ustanoviteljev moderne popularne brazilske glasbe. Star je bil 94 let, poroča lokalno časopisje. Skladatelj je umrl na svojem domu v Rio de Ja-neiru, obkrožen z otroki, ki so prav tako vsi glasbeniki. Televizijska postaja Globo je poročala, da je Caym-mi umrl za posledicami odpovedi ledvic. V svojih skladbah je opeval morje in ožjo domovino, Bahio. Povzdigoval je preprosto življenje ribičev in brazilskega ljudstva, kakor je to počel njegov prijatelj, brazilski pisatelj Jorge Amado, ki je umrl leta 2001. Dorival Caymmi se je rodil v kraju Salvador de Bahia, kjer je živel do leta 1938, potem pa se je preselil v Rio de Janeiro. (STA) POTOPIS Torek, 19. avgusta 2008 2 1 izlet primorskega dnevnika v uzbekistan »Uresničila sva željo, da bi spoznala kraje, katerih imena spominjajo na zgodovinske pripovedi in dogodke iz daljne preteklosti: Uzbekistan, z mesti Samarkand, Buhara in Hiva, v katerih sva občudovala ko-ranske šole in krasne mošeje, prekrite z mozaiki iz dragocene keramike in čudovito ljudstvo v pisanih oblačilih. Ohranila bova lepe spomine na to čudovito deželo!« Tako sta svojo pot po Uzbeki-stanu označila Elda in Oskar Ferlu-ga, ki sta srednjeazijsko »pustolovščino« uresničila v drugi skupini izletnikov Primorskega dnevnika v organizaciji potovalne agencije Aurora. Pred odhodom v Uzbekistan je bila prikrito prisotna skrb, kaj se skriva pod tistim »-stanom«, ki ga veliki mediji žal vedno povezujejo s terorizmom. To, da je država muslimanska, ne bode posebno v oči, če pa jo poimenujejo kot islamsko (kar je povsem isto) se takoj napnejo ušesa. Izkazalo se je, da je Uzbekistan laična država, v kateri so prebivalci večinoma muslimanske vere. Ob pregledu potnega lista v našem »civiliziranem« svetu, se bo oko policista morda ustavilo pri žigu z napisom »O'zbekiston« in bo pogledal, če morda nimamo na glavi turbana ali pa s ponarejenim dokumentom potuje Bin Laden. Najprej nekaj o deželi, ki je v dveh tednih gostila 47 udeležencev eksotičnega izleta. Program obiska je bil zastavljen z izrazitim poudarkom spoznavanja tamkajšnjega srednjega veka, na obdobje ob koncu 14. stoletja in kasnejše, ko je veliki Timur razširil meje države in na novo ovrednotil mesto Samarkand. Ti-mur je pri nas bolj znan kot Tamer-lan, kar izvira iz izpisa besed Timur in lenk (Timur šepavec). Ni točno znano, kako je postal tako izjemen vojščak in državnik šepavec. Lep del svojega življenja je prebil na konju in zato je možno, da je s konja padel in se poškodoval. Ta poenostavljena varianta je morda omalovaževalna za tako osebnost. Raje sprejemamo možnost bolezni, okužbe ali kaj podobnega. Nauki slovitega tadži- Na potovanje v Uzbekistan sta odpotovali dve skupini izletnikov Primorskega dnevnika. Na desnem posnetku je prva skupina v Hivi, na posnetku spodaj pa je druga skupina v Samarkandu škega zdravnika Avicene, ki je tam živel skoraj štiri stoletja pred Ti-murjem, mu niso mogli pomagati. Kar je pustil Avicena zapisanega, je bilo tedaj na razpolago samo v Perziji. Samarkand in druga mesta so medtem doživela številne uničujoče pohode Mongolov. Prav Timur je bil tisti, ki jih je znova postavil na noge. Timur je pri nas znan kot krvo-ločnež. Teden dni pred odhodom v Uzbekistan je pisec v občinski knjižnici našel drobno knjižico, iz katere se je cedila kri: ...70 tisoč ljudi je bilo pobitih....; ...po osvojitvi mesta so v dveh dneh vojaki pomorili 100 tisoč domačinov...; ...prizanašali niso nikomur itd. Laži! Ustavimo se na stvarnosti, ki so jo izletniki videli: čudovite zgradbe v Samarkandu, poetično lepe šole in mošeje v Buhari, skoraj enake značilnosti v majhni Hivi. Da ne omenimo masivnosti obzidij, ki so še danes sestavni del Buhare in Hive. Kdo je vse to zgradil? Seveda sužnji iz tujih krajev, ker so bili domačini vojaki in predvsem kmetovalci, ki so morali trdo delati, da so lahko prehranjevali velike množice, ki so osvajale in gradile bodočo slavo. Timur je v vojnih pohodih obre-del pol sveta. Bil je v Perziji, Bagdadu, prišel do Rjazana v Rusiji, do Burse - torej skoraj do Carigrada - in do Delhija v Indiji. Njegova zadnja naloga naj bila osvojitev Kitajske. V ta namen je nekaj let prej poslal veliko število kolonizatorjev na ozemlje predvidene poti. Morali so obdelati polja, sejati žito in pripraviti za- loge živeža za veliko vojsko, ki bi sledila. Na tem pohodu je Timur februarja leta 1405 umrl naravne smrti. Kot datum in kraj rojstva zgodovinarji navajajo 9. april 1336 in Hodžajlgar, zaselek današnjega Ša-hrizabza. V osrčju utrjene države se je po njegovi smrti delovanje oblastnikov usmerilo v druge resorje. Priljubljen nečak Ulug Beg (velik kralj) je na primer znan kot mecen umetnikov in arhitektov. Primerjali bi ga lahko z rodbino Medici iz Firenc. Po srednji Aziji pa se je kmalu začel pojavljati plevel propadanja. Slovite trgovske poti svile so ubrale druge smeri. Portugalci so bili obja-drali Afriko, Nizozemci so se brez uporabe sile trgovsko utrdili v današnji Indoneziji. Svila, začimbe in dišave so po morju potovale hitreje in v večjih količinah. Odrezana od trgovskih tokov se je srednja Azija razkrajala in se vedno bolj preživljala v škodo najbližjega priložnostnega soseda. Razvili so se kanati. V Bu-hari in Hivi sta zacvetela trga sužnjev in odkupnine so postale sestavni del proračunov domačih vladarjev. Kaj pa srednja Azija iz polpretekle zgodovine? Zanimivo je, da je vzrok za nov razvoj dogodkov nastal v ZDA! V 60. letih 19. stoletja je v severni Ameriki divjala državljanska vojna. Rusija, ki je bombaž za svoje potrebe uvažala prav od tam, je bila na mah ob vir dobave. Srednja Azija je že dalj časa proizvajala bombaž in ga s tedanjimi primitivnimi sredstvi izvažala proti zahodu. Ta bombaž si je bilo potrebno prisvojiti! Carske vojaške odprave so večkrat zabredle v hude težave. Večkrat so jih vodili generali, ki so to postali le zaradi svojega plemiškega izvora. Kronike beležijo tisoče vojakov, ki so v stepah poginili od lakote in žeje. Končno pa so Rusi zavzeli ozemlje, ki je bilo do nedavnega v mejah Sovjetske zveze. Gradnja železnic je utrdila oblast in začela se je kolonizacija. Težak položaj Rusije v prvi svetovni vojni in oktobrska revolucija sta privedla do novih političnih pretresov. Prišlo je do ljudskih uporov. Če vzamemo v poštev samo sovjetsko obdobje, se je upor razvil predvsem zaradi rušenja starodavnega, pretežno nomadskega, načina življenja domačinov, ki so jih gospodarske razmere prisilile, da so se zatekli v kolhoze in sovhoze, obdelovali polja in jeseni obirali bele cvetove bombaža. Gibanje, znano kot »basmačestvo« (basmači = razbojniki), je dobro opisano tudi v sovjetskem zgodovinopisju. Sicer na svoj način. Obstajajo tudi drugačni viri (n.pr. uzbeški zgodovinar Hayit Baymirza, ki se je po drugi svetovni vojni ustavil v Nemčiji), ki nudijo alternativne poglede na obdobje od leta 1916 do 1922 in tudi kasneje. Gibanje basmačijev je politično in vojaško strl general Mihail Frunze, po katerem je bilo svoj čas poimenovano glavno mesto Kirgizije (danes Biškek). (Se nadaljuje) 2 0 Sreda, 22. avgusta 2008 PRIREDITVE / ljubljana - Poletni festival ta teden Raznovrsten program V Križankah bo danes s svojo veliko zasedbo - Malimi bogovi in Beltinško bando - nastopil Vlado Kreslin Poletni festival v Ljubljani je v tem tednu programsko raznovrsten. Ponuja šest dogodkov, od komorne glasbe z godalnim kvartetom Smith, udeleženci festivala oboe in fagota ter tria Altenberg do koncerta Vlada Kreslina. Za povrh pa si bo mogoče ogledati še Bizetovo opero Carmen in Shakespearovo Macbeth v plesni različici.Godalni kvartet Smith, re-zidenčni ansambel Kraljičine univerze v Belfastu, je v sinoči odprl predzadnji festivalski teden. Kvartet obvlada obsežen repertoar del sodobnih skladateljev, slovi po skrbnih interpretacijah in ustvarjalnem pristopu ter skuša z uporabo elektronike in multimedijskim pristopom preseči tradicionalno vlogo godalnega kvarteta. Koncert v Stanovski dvorani na Ljubljanskem gradu je bil posvečen glasbenemu minimalizmu. Glasbeniki so namreč predstavili nekatera najuspešnejša dela klasikov tega sloga in njihovih naslednikov. Vlado Kreslin je že stalnica na ljubljanskem poletnem festivalu, a kljub temu v prijetni ambient Plečnikovih Križank še vedno privabi zavidljivo množico poslušalcev. Legendarni prekmurski avtor in pevec bo tudi danes nastopil s svojo veliko zasedbo - Malimi bogovi in Beltinško bando, s katero že leta preučuje slovensko glasbeno preteklost. Gost večera bo hrvaški kantavtor Neno Belan. V Palaciju na Ljubljanskem gradu bodo v sredo, 20. avgusta, nastopili udeleženci mednarodnega festivala oboe in fagota, ki bo v istem tednu pod umetniškim vodstvom solooboistke Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Maje Kojc potekal v Izoli. Na koncertu bodo oboisti, fagotisti in čembalist iz petih držav predstavili solistično in komorno glasbo, ki so jih skladatelji od baroka do danes napisali za inštrumente z dvojnim jezičkom. Zgodba o zapeljivi ciganki Carmen, ki jo je uglasbil francoski skladatelj Georges Bizet, se je v operno zgodovino zapisala kot ena najbolj priljubljenih del. V uprizoritvi mariborske opernobaletne hiše, kjer jo je letos postavil režiser Ales-sio Pizzech, si jo bo v okviru festivala mogoče ogledati v četrtek, 21. avgusta, v Cankarjevem domu. V glavnih vlogah bodo peli Karine Ohanyan, Janez Lotrič, Jože Vidic in Sabina Cvilak, dirigentska paličica bo v rokah Karen Kamenšek. Petek, 22. avgusta, bo spet v znamenju komorne glasbe. V Stanovski Vlado Kreslin, pesnik - kantavtor letos pozimi v tržaškem Kulturnem domu kroma dvorani Gradu bo nastopil trio Altenberg, rezidenčni ansambel dunajskega Društva prijateljev glasbe. Imenuje se po mojstru dunajske moderne, pisatelju in boemu Petru Altenbergu, odigral pa je že prek tisoč koncertov po vsem svetu in prejel več priznanj, med drugim mu je mesto Zwickau leta 1999 podelilo ugledno Schu-mannovo nagrado. Njegov repertoar obsega skoraj 300 klavirskih triov, od katerih so bili mnogi napisani prav zanj. Pred ljubljanskim občinstvom bo izvedel dela Ludviga van Beethovna in Friedricha Cerha. Festivalski teden bosta sklenili premieri znane Shakespearove tragedije Macbeth v plesni različici. Režijo in koreografijo podpisuje Matjaž Farič, glasbo je napisala skupina Psycho-Path, kostume je oblikoval Alan Hranitelj. Nastopili bodo Matevž Biber, Gregor Luštek, Judita Zidar, Rosana Hribar, Rok Matek, Boris Kos, Tomaž Gubenšek, Matic Starina, Ivan Peternelj, Jurij Drevenšek, Domen Valič, Blaž Šef in Simona Raku-ša. Premieri predstave v produkciji zavoda Flota bosta v petek in soboto, 22. in 23. avgusta, v Festivalni dvorani. (STA) ples Forma interrogativa v Poznanu Plesna predstava Forma interrogativa koreografinje Magdalene Reiter letos že drugič gostuje na Poljskem, tokrat na mednarodnem festivalu sodobnega plesa v Poznanu, ki poteka od 19. do 24. avgusta. Najprej je bila predstava na vrsti sinoči, ponovitev pa bo drevi ob 21. uri. Forma interrogativa je nastala v sodelovanju med poljsko koreografinjo in plesalko Magdaleno Reiter in bivšo slovensko prima balerino Matejo Rebolj. Predstavo formira izjemno nenavadno izhodišče: mlada ko-reografinja sreča priznano balerino in plesalko in skupaj se odločita, da bosta raziskovali medij -ples. Forma interrogativa je zgrajena iz številnih vprašanj, ki se tičejo plesa,. Reiterjeva, ki od leta 2002 živi in deluje v Ljubljani, bo predavala tudi na delavnicah sodobnega plesa, ki potekajo vzporedno s festivalom. Na festivalu se bodo predstavili še Yossi Berg, Oded Graf, Karmit Burian (Izrael), Hungarian Art of Movement Company (Madžarska), Takako Matsude (Japonska), Larumbe Danza (Španija) in Skanes Dansteater Malmo s Švedske. (STA) SLOVENIJA PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V soboto, 23. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival. Solist in umetniško vodstvo - Federico Guglielmo, violina. Punta v Piranu V četrtek, 21. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Adi Smo-lar. Tartinijev trg V nedeljo, 24. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 30. avgusta / Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. PORTOROŽ V soboto, 23. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 10.00 / Pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. Avditorij V petek, 22. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Melodrom. V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Bajaga. V soboto, 30. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival, Salzburg Chamber Soloists. Solist in umetniško vodstvo, Lavard Skou Larsen - violina. VIPAVSKI KRIŽ Grajsko obzidje V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Operni koncert s simfoničnim orkestrom Filarmonia Veneta in solisti iz Trevisa. Dirigent: Stefano Romani. LJUBLJANA Križanke V četrtek, 4. septembra / Goran Bre-govic z Orkestrom za poroke in pogrebe. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. Gledališče Miela: do 31. avgusta od 17.00 do 21.30 bo na ogled fotografska razstava pod naslovom »Razseljenje«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DEVIN Na Devinskem gradu, razstavlja ikone do jutri, 20. avgusta, tržaška umetnica Carolina Franza. Odprto vsak dan, razen torka, od 9.30 do 17.30. Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 31. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caha-rija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Galerija Kulturnega doma: do 25. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj«. Kulturni center Lojze Bratuž: v soboto, 23. avgusta ob 18.30 odprtje 10. fotografske razstave fotoklubov v goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo. Na ogled bo do 12. septembra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. DOL PRI VOGLJAH Gostilna Ruj: do 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schengen-ska meja«. Razstavljata Bogdan Maca-rol in Boris Prinčič. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. avgusta 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2008: kitarist Mathias Butul, skupina društva Piano Suzuki 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 10.05 11.30 11.40 13.30 14.10 14.55 17.00 17.10 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 Nan.: Incantesimo Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina Estate (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) Film: Un breve incontro (dram, ZDA, '96, r. M. Damski, i. A. Jillian) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Nan.: Julia Nan.: Don Matteo 4 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Cotti e mangiati Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena Dnevnik Variete: La Botola Film: Sospetto letale (tril, ZDA, '08, režija D. Burton, igra Marilu Henner) 23.00 Dnevnik 23.05 Dok.: Porta a Porta Estate - Amo-ri del secolo 0.15 Variete: Magie dallo Ionio Rai Due 6.05 Peking: Olimpijske igre 2008: plavanje, vaterpolo, nogomet, atletika 8.00 10.00, 12.25, 15.30 Olimpijski dnevnik 13.00 Dnevnik 17.35 Šport: Olimpia magazine 18.05 Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik in vremenska napoved 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.50 Dnevnik 23.05 Nan.: Supernatural 0.45 Šport: Buongiorno Pechino ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: La viaccia (dram., It, '61, r. M. Bolognini i. J. P. Belmondo) 11.00 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.00 Šport: Pomeriggio sportivo 17.00 Nan.: Arsenio Lupin 17.50 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Film: Toto' contro i 4 (kom, It, '63, i. Toto') 22.55 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.25 Dok.: La stagione dei Blitz 0.25 Dnevnik - Vremenska napoved 0.45 Aktualno: S.O.S. tenibilita' - ZDA, Kanada ! Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se- condo voi Nan.: Chips Nan.: Bella e' la vita Nan.: T.J. Hooker Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nan.: Carabinieri Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Balko Nad.: Sentieri Film: Ursus nella valle dei leoni (pust, It, '62, i. E. Fury) Dnevnik - vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Over the Top (dram, ZDA, '86, r. M. Golan, i. S. Stallone) Film: Son de mar (dram, Španija, '01, r. B. Luna, i. J. Molla) 6.00 6.15 7.40 8.15 9.30 10.30 11.30 11.40 12.20 13.30 14.00 15.00 16.00 16.30 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.15 Canale S 8.00 8.50 9.20 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.55 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.25 1.25 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik - Mattina Nan.: Tutti amano Raymond Film: Prince William (dram., ZDA, '02, i. J. Frieda) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Nad.: My life Nan.: Una mamma per amica Film: Inga Lindstrom - Un'accusa infamante (dram., Nem., '04, r. H. Kranz, i. E. Sander) Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Film: Sotto il sole della Toscana (dram., ZDA '02, i. R. Bova) Nan.: Dirty Sexi Money Nočni dnevnik V Italia 1 6.10 Nan.: Zanzibar 6.55 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 7.50 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.30 Nan.: Buffy 11.30 Nan.: Smallville 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanke: Lupin III 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Summer dreams 16.50 Nan.: Un genio sul divano 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 Nan.: La vita secondo Jim 21.10 Variete: Colorado Summer 23.05 Nan.: Un Ciclone in Famiglia 2 0.10 Resničnostni šov: Real C.S.I. - La vera scena del crimine ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'età non conta 9.30 Dokumentarec o naravi 10.35 Glasb.: le sinfonie di Mozart 12.35 Aktualno: Automobilissima.com 13.30 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.00 22.25 Glasb. oddaja: La grande musica classica 15.15 Aktualno: Il meglio di...Giovani a confronto 19.00 Aktualno: Scivolando sull'onda 20.00 Aktualno: Ratatouille 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: L'ultima occasione (dram, '95) 22.50 Proza: L'Inferno 23.30 Inf. odd.: Incontri al caffè de la Ver-siliana LA 9.20 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: I tre avventurieri (pust, Fr., '67, i. A. Delon) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Variete: Crozza Italia - Exsclusive Film: The Fog of War (dok, ZDA '03, igra Robert McNamara) 23.15 Nan.: Sex and the City 23.50 Dok.. La storia proibita) 0.50 Dnevnik (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 8.00 Na zdravje! 9.15 Otroška odd.: Kralj Matjaž in Alen-čica 9.50 Martina in ptičje strašilo 10.00 Lutk. nan.: Bisergora 10.15 Igrana nan.: Podstrešje 10.30 Zgodbe iz školjke 11.05 Dok. serija: Kronika morskih ljudstev 12.00 Družinska zgodbe: Družina Lorenz (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nad.: Kugy 14.30 Dok. feljton: Kje si vučko? 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Trojčice 16.30 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.35 Dok. odd.: Pohorje 18.10 Z glavo na zabavo (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.35 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Nad.: Miško Kranjec: Strici so mi povedali 21.15 Dok. meseca: Občutek za veter 22.10 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Dok. oddaja: Na prvi pogled 0.30 50 let televizije (t* Slovenija 2 4.00 Peking: Poletne olimpijske igre 2008 20.00 POI 2008 - dnevni pregled 21.00 Olimpijski S5 22.00 Nan.: Popolna družina 22.10 Črno-beli časi 22.25 Nad.: Mojster in Margareta 23.30 Film: Domovina ženske (dram., Nem, '06, r. E. Reitz, i. H. Arnold, Salome Kammer) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.25 Film. Najokrutnejše srce (ZDA, '61, r. G. Sherman, i. S. Whitman) 15.50 Sredozemlje 16.20 Pogovorimo se o... 17.00 Artevisione 17.30 Mladinska oddaja: Fanzine 18.00 Med valovi (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 1.00 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.45 Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti 19.20 22.30 Peking: 29. Olimpijske igre 21.30 Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 0.35 Primorska kronika 0.55 Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Mladi @ - a + e 18.45 Pravljica (pon.) 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Pod drobnogledom: Min. za kulturo: Dr. Vasko Simoniti 21.30 Fair play 22.00 Asova gibanica 22.30 Mi znamo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - I. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - kuhaj-mo z Emilijo; 12.00 Ženske v renesansi; 13.15 Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta Knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (10. del); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, II.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Vedno prvi ... v Pekingu; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poro- čila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.40 OI - kajak, kanu; 11.30 Novice; 11.50 Tema dneva Lj - Peking; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.20 (Ne)olimpijski Peking; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solist; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 17. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan lü sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 D 1020 LIZBONA O 19/27 MADRID O 13/30 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O 18/34 v •\VATENE - v ,^2/35 • " - 1010 C Naša dežela je pod vplivom grebena visokega zračnega pritiska. Jutri pa nas bo dosegla zmerna atlantska fronta. Nad Britanskim otočjem in Severnim morjem je ciklonsko območje, oslabljena fronta bo popoldne dosegla zahodne Alpe. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 20.06 Dolžina dneva 13.56 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 21.17 in zatone „ ob 10.11 BIOPROGNOZA Danes bo vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi večji del dneva ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. Proti večeru in v noči na sredo se bodo pri najbolj občutljivih pojavile z vremenom povezane težave. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.52 najnižje -57 cm, ob 12.30 najvišje 52 cm, ob 18.30 najnižje -30 cm, ob 0.01 najvišje 28 cm. Jutri: ob 6.15 najnižje -47 cm, ob 12.57 najvišje 50 cm, ob 19.09 najnižje -31 cm, ob 0.38 najvišje 18 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m...........12 1000 m ..........19 2500 m...........11 1500 m...........14 2864 m...........10 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC ^NAPOVED ZA DANES Ob obali in v nižinskem pasu bo prevladovalo lepo sončno Danes bo sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah kratko-vreme. V gorah bo delno jasno vreme. Pihali bodo lokalni trajna megla. vetrovi. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 14, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 25 do 29 stopinj C. TOLMEČ O 14/21 Si TRBIŽ O 13/20 CELOVEC O 13/28 O 11/27 KRANJSKA G. a o GRADEC 14/29 O 12/28 S. GRADEC VIDEM O 15/30 O PORDENON 16/29 ČEDAD O 16/29 6o< o TRŽIČ 12/28 O KRANJ CELJE 13/29 O MARIBOR O 13/29 PTUJ O M. SOBOTA 013/30 GORICA O i o Isn O N. GORICA içrtn O LJUBLJANA 15/29 POSTOJNA O 12/28 J-^-? KOČEVJE M K N. MESTO 14/30 o ^ ZAGREB 16/30 O (NAPOVED ZAJUTRI V hribih bo delno oblačno do oblačno vreme, že dopoldne se bodo pojavljale padavine in nevihte. V nižinskem pasu bo spremenljivo vreme z možnostjo kakšne nevihte, ki bo bolj verjetna v predgorju. Ob obali bo vreme lepše. V glavnem bo prevladovalo delno jasno vreme. Jutri bo sprva še povečini sončno, čez dan se bo v notranjosti oblačnost od severa povečala. Predvsem v severni polovici Slovenije se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tel.: + 381 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 10)5 627 B410 | SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO 25.8. Hotel 4* 7 dni. polpenzion *yjn g letalo iz Ljubljane ■ J/7 6 zDa - Doslej je v Karibih že zahtevala pet življenj Tropska nevihta Fay ogroža Florido V Grand Canyonu popustil jez MIAMI - Turisti so zaradi približevanja tropske nevihte Fay že v nedeljo množično zapuščali otoke na jugu Floride, v naravnem parku Grand Canyon v Arizoni pa je zaradi močnih padavin popustil jez in povzročil evakuacijo več sto ljudi. Letošnja šesta tropska nevihta v ZDA je sicer v nedeljo pihala z vetrovi hitrosti okoli 80 kilometrov na uro, vendar pa strokovnjaki iz Nacionalne meteorološke službe opozarjajo, da se lahko okrepi in postane orkan. Guverner Floride Charlie Christ je za otoke Florida Keys in zahodno obalo države razglasil območje izrednih razmer, kar bo omogočilo hitro pošiljanje pomoči, v pripravljenosti pa naj bi bilo tudi 9000 nacionalnih gardistov. Turisti so dobili navodilo, da se umaknejo z ogroženih območij, oblasti pa so za prebivalce odprle zavetišča. Tropska nevihta Fay je doslej že terjala pet življenj na Haitiju in v Dominikanski republiki, na Floridi pa poleg vetrov pričakujejo tudi poplave. Republikanski predsedniški kan- Tropska nevihta (na satelitskem posnetku pri prehodu preko Kube) je doslej že terjala pet življenj ansa didat John McCain je za vsak primer odpovedal za včeraj napovedano prireditev v Miamiju. V nedeljo pa je poplavljalo tudi v puščavskem območju Arizone pri Grand Canyonu, saj je od petka padlo že 20 centimetrov dežja. Zaradi naliva je popustil zemeljski jez pri vasi Supai, kjer živi kakih 400 pripadnikov indijanskega plemena Havasupai. Narasla reka Colorado ogroža turiste in Indijance. V nedeljo so s helikopterji z dna kanjona rešili več kot sto ljudi. (STA) valencia - V nedeljo V avtobusni nesreči umrlo osem ljudi VALENCIA - V nesreči avtobusa v Španiji (na posnetku) je v nedeljo življenje izgubilo osem ljudi, 40 je bilo ranjenih.Avtobus, ki je vozil od Valencie proti Barceloni, je pri kraju Oropesa del Mar na vzhodni obali Španije zapeljal s ceste. Na njem je bilo 47 potnikov, vsi severnoafriškega porekla, ni pa še jasno, ali je šlo za španske državljane ali tujce. Umrli so šofer avtobusa, še en moški, pet žensk in otrok.