MILAN OSOVNIKAR 
GOSPODARSKA RAST IN GIBANJE PREBIVALSTVA 
V OBČINI ŠKOFJA LOKA 
Gospodarjenje 
Z naglo gospodarsko rastjo, ki jo zapažamo v naši občini že od leta 1956 
dalje, se poleg vprašanj in nalog, ki so bolj ali manj nenehno predmet naše 
pozornosti (mednje spadajo predvsem produktivnost dela. nove naložbe v razšir 
jeno reprodukcijo itd.), pojavljajo tudi novi problemi in težave, ki jih v pre 
teklem obdobju počasnejšega napredka v gospodarstvu skoraj ni bilo opaziti, 
oziroma smo jih obravnavali le kot sekundarna vprašanja. To so zlasti vprašanja, 
ki tangirajo kadre, delitev dela. trga. izvoz in intenzivnost proizvodnje, ki so 
zlasti aktualna v zadnjih dveh letih in terjajo čim hitrejšo obravnavo in kon 
kretne ukrepe z rastočo stopnjo gospodarskega napredka. Spremembe gospo 
darskega sistema, prehod iz fakturirane na vnovčeno realizacijo v letu 1962 so 
sicer povzročile, da je porast v tem letu minimalen, zato pa je uspeh, dosežen 
v letu 1963. toliko vidnejši. Celotni dohodek se je povečal skoraj za polovico 
in je z zneskom nad 26 milijard že presegel milijon na prebivalca in 3 milijone 
na zaposlenega. 
Tako visok porast je bil sicer dosežen z lO^/o povečanjem delovne sile. ven 
dar so uspehi več kot zadovoljivi, zlasti še. če primerjamo vložena sredstva, ki 
so bila potrebna za ustvaritev navedenega dohodka. 
1962 1963 
(v milijon din) 
Indeks 
Povprečna angažirana sredstva 9.959 
Aktivna osnovna sredstva 7.250 
Sedanja \rednost osnovnih sredstev 4.703 
Odstotek iztTošenosti 36 
11.844 
8.071 
5.217 
36 
118 
111 
110 
9 Loški razgledi' 129 
(v milijon din) 
1902 1963 Indeks 
Celotni dohodek 18.023 26,395 146 
Neto produkt 4.529 7.051 155 
Dohodek za delitev 3.531 - 5.477 15
Čisti dohodek 3.234 4.920 152 
Bruto osehni doho<lki ' 2.377 3.510 147 
Skladi 555 950 171 
Ce upc«tevamo, da je gospodarstvo našega kraja ob 31% povečanju celotnega 
dohodka in 33% povečanju lanskega netoprodukta moralo angažirati za 41 % 
več sredstev, gospodarstvo republike pa pri 30 odnosno 33 % za 32 %, potem 
lahko pri nas govorimo o smotrnejši porabi kapitala, odnosno o njegovem hitrej 
šem kroženju in oplemenjevanju. 
Zanimiva je tudi primerjava, koliko angažiranih poslovnih sredstev je bilo 
potrebnih za ustvaritev 1 dinarja netoprodukta. V gospodarstvu Jugoslavije je bilo 
zato potrebnih 2.19 din, v Sloveniji 2.23. v našem okraju 2,15, v naši občini pa 
le 1,48 din. Podatki res niso stoodstotno primerljivi zaradi različnih gospodarskih 
panog, ki so na posameznem področju udeležene, vendar nam le dajo slutiti, zlasti 
če jih primerjamo z letom 1962, ko je bilo v občini za 1 dinar ustvarjenega 
netoprodukta angažiranih kar 2.20 din poslovnih sredstev, da je bil lani naprav 
ljen v tem pogledu precejšen skok v gospodarstvu. 
Ob ugotavljanju, za koliko so se v lanskem letu povečali gospodarski rezul 
tati, bi bilo premalo, če bi se ustavili zgolj ob številkah povečanja celotnega do 
hodka in netoprodukta. Na boljši rezultat je prav gotovo vplivalo tudi mnogo 
zunanjih činiteljev. Vendar nam podatki o povečanju netoprodukta in čistega 
dohodka ter ustvarjeni skladi na zaposlenega v posameznih podjetjih le kažejo, 
da je do teh premikov lahko prišlo prvenstveno po zaslugi boljšega gospodarjenja, 
boljše organizacije in dviga produktivnosti dela v podjetju samem. 
(v tisoč din) 
LTH Škofja Loka 
»Marmor« 
Jelovica 
LIP Ceinjica 
»Šeširo 
»Predilnica« 
»Odeja« 
Kmetijsko posest\o 
Kmetijska zadruga 
»Tehnik« 
Veletrgovina »Loka« 
»Krona« 
»Elra« 
»Kroj« 
iNetoprodukt 
1962 
774.0 
518.1 
1230,3 
769.2 
1003.1 
1278,5 
1181,6 
914.5 
1012.9 
1019,2 
1283,5 
1148,8 
795,7 
1366,0 
1963 
1403.3 
766.9 
1644.7 
1015,5 
736.9 
2010,7 
1841.0 
990.8 
1038.3 
1030,4 
1313,2 
1386.5 
1264.2 
2425.1 
% 
181.3 
148.0 
133.7 
136.7 
73,3 
157.3 
155.8 
108.3 
102,5 
101,1 
102.3 
120.7 
158.9 
177,5 
Cisti 
1962 
400,8 
449.1 
952,2 
547,6 
696.6 
922.8 
849,9 
798.6 
809.6 
726,2 
923,7 
639.4 
554.2 
790.4 
dohodek 
1963 
767,4 
666.3 
1310,1 
810.9 
487,8 
1336.7 
1346.0 
758.1 
764.3 
711.6 
916.7 
733.0 
848,5 
1580,9 
% 
191,4 
148.4 
137.6 
148.1 
70.0 
144,9 
158,4 
94,9 
94.4 
98,0 
99.2 
114,6 
153,1 
200,0 
Skladi 
1962 
29.8 
7.7 
224.0 
60.6 
80.2 
229,9 
154.2 
88.0 
111.1 
36.0 
136.3 
104,8 
101,8 
287,6 
1963 
67,4 
43.0 
325.3 
144,1 
49,9 
310.8 
341.5 
34.2 
47.7 
19,3 
51.6 
73.5 
164,5 
764,9 
"/0 
256.4 
558.4 
145.2 
237,8 
62.2 
135,2 
221,5 
38.9 
42.9 
53,6 
37.9 
70.1 
161.6 
266,0 
Iz gornjega pregleda je razvidno, da posamezna podjetja lahko razdelimo 
v tri skupine. V prvi. v kateri so vsa pomembnejša podjetja, opažamo močno ten 
denco naraščanja netoprodukta, čistega dohodka pa tudi skladov na zaposlenega. 
Sem lahko prištevamo potljetja LTH Škofja Loka, »Jelovico«, LIP Češnjica. 
»Predilnico«, »Odejo«, »Elro« in »Kroj«. Zlasti rezultati, .ki jih je doseglo 
podjetje »Kroj«, govore o izredno dobrem gospodarjenju in poslovanju. 
V drugo skupino lahko razvrstimo podjetja, ki sicer zaznamujejo porast 
netoprodukta na zaposlenega, so pa zaradi nestimulativnih instrumentov ustva 
rila manjši čisti dohodek. To so zlasti Kmetijska zadruga. Kmetijsko gospodarstvo 
in Veletrgovina »Loka«. 
V zadnjo skupino prištevamo podjetja, ki so zaradi objektivnih težav dosegla 
slabše rezultate kot v prejšnjem letu. V »Seširju« je rezultat neugoden zaradi 
130 
izpada izvoza. Podjetje je nad 60 °/b svoje proizvodnje izvažalo. Ob težavah, ki so 
nastopile pri izvozu njegovih izdelkov, podjetje ni moglo svoje proizvodnje docela 
preorientirati na domači trg. Slab rezultat v »Tehniku« pa pogojujejo inflacijske 
težnje na eni ter fiksne pogodbe za izvedbo gradbenih del na drugi strani. 
Podatki iz prvega polletja letošnjega leta kažejo na nadaljnji porast neto-
produkta na enega zaposlenega. 
(v tisoč din) 
Odeja 
LTH Skofja Loka 
Predilnica 
Jelovica 
Elra 
LIP Cešnjica 
»Šešir« 
Doseženo 
v letu 1963 
1.811,0 
1.403,3 
2.010,7 
1.644.7 
1.264.2 
1.015,5 
736,9 
Doseženo 
v polletju 1964 
1.085 
1.000 
980 
782 
im 583 
430 
% 
58 
71 
48 
47 
58 
57 
58 
Četudi je prvo polletje po rezultatu slabše od drugega, smo zaznamovali 
nadaljnji porast netoprodukta. Slabšim rezultatom v »Predilnici«, v Jelovici in 
LIP Cešnjici botruje sprememba instrumentov, ukinitev prometnega davka in 
delna podražitev surovin, vendar pa prav ukinitev prometnega davka pozitivno 
vpliva na povečanje čistega dohodka teh podjetij, ki je pri zaposlenem znatno 
višji, kot je bil lansko leto. 
To so le bežne zaznambe gospodarskih gibanj v preteklih dveh letih. Rezul 
tati, doseženi v prvem polletju letošnjega leta, pa pričajo o nadaljnji dinamični 
rasti gospodarstva naše občine. 
Prebivalstvo 
Nagla gospodarska rast je vplivala tudi na gibanje prebivalstva, saj opažamo 
zlasti po letu 1960 drugačne premike, kot jih navaja pisec za razdobje od leta 
1956 do 1960 na 192 strani IX. številke Loških razgledov. V tem obdobju je bil 
naravni prirastelk sicer precejšen, toda močno odseljevanje je povzročilo, da se je 
prebivalstvo v teh štirih letih povečalo le za skupno 608 ljudi ali letno za 152, 
medtem ko je porast v letih 1960—1962 znašal skupno 1046 ljudi ali letno 346. 
Podrobno gibanje je razvidno iz tele tabele: 
lj;to Skupaj Od tega kmečkega prebivalstva "/o kmečkega prebivalstva 
1960 
1961 
1962 
1963 
do 30. 5. 1964 
23.785 
24.133 
24.508 
24.773 
25.215 
7.431 
6.755 
6.059 
6.069 
31.2 
28.0 
24.7 
24.5 
V teh lelih beležimo nadaljnje upadanje števila kmečkega prebivalstva, ki 
že v letu 1963 šteje manj kot četrtino prebivalstva v občini. 
131 
v zadnjih dveh letih pa opažamo, da se število prebivalstva povečuje ne le 
z naravnim prirastkom, temveč tudi s selitvami. Slika je takale: 
Leto Naravni prirastek Selitveni prirastek Skupaj 
1958 28« —102 186 
1959 257 —122 135 
1960 309 + 49 358 
1961 370  22 392 
1962 '288 +8 296 
Podatki o gibanju prebivalstva v zadnjem obdobju kažejo, kako ne velja 
več ugotovitev, da je za razvoj gospodarskih organizacij dovolj delovne sile. Na 
področju občine in izven nje je zaposlenih nad 8500 ljudi ali v gla\Tiem vsi za 
delo sposobni. Ta situacija bo postavila gospodarstvo pred dejstvo, da ne ]M nič 
več iskalo izhoda v ekstenzivnem, temveč v intenzivnem razvoju. 
R e s XI m e 
T,E DEVELOPPEMENT DE LA VIE fiCONOMigUE ET LE MOUVEMENT DE LA 
POPULATION DANS LA COMMUNE DE SKOPJA LOKA 
L'autcur čtudie d'abord Tevolution de la vic economique depuis 1956, en oomparanl plus 
en detail les resultats des anneos 1962 et 1963 (revenu brut, produit net, profit nct, fonds 
speciaux, revenu individuel brut). Ensuite, il analyse le mouvement du produit net. des 
profits et des fonds dans diverses entreprises et organisations čconomiques. En conclusion. il 
traite revolution de TaccroisBemcnt de la population par les naissances et par limmigration, 
ainsi que la transformation de la structure sociale de la population de eette commune. 
132