Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošti projeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 • — » četrt ► > 6 » 50 » mesec » 2 > 20 >
V upravniStvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » Četrt » » 8 „ — » mesec » 1 » 70 >
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino tn inserate sprejema opravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraiajo, nufrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Scme-niskib ulicah št. 2, L, 17
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 22.
V Ljubljani, v sredo, 28. januarja 1903.
Letnik XXXI.
Železnica Škofja Loka—Železniki-
Železniki, dne 27. jan. 1903.
Kar nakrat je vzbuknila po selški dolini govorica: železnica Be bo gradila iz Škofje Loke v Železnike. Ta govorica pa ni prazna, ampak obeta vresničiti se. Provzročitelj te ideje je veleposestnik v Železnikih g. Avgust Novak. Poprijel se je te akcije ne s počasnim in akademišbim razmišljavanjem, am-. ik praktično, energično ter hitro. V par tednih žrtvoval je veliko časa, denarja in truda, da Be je o stvari natančno informiral, obiskal nekatere merodajne osebe, vpeljal med ljudstvo agitacijo itd. Če se ta za naše razmere velika misel viesniči, bo največja zasluga g. Novaka. Vsaka na novo započeta akcija ima svoje nasprotnike. Čudno je, da ravno tu ni nobenih nasprotnikov, ampak splošna sodba je, da je ta misel zdrava in da bi bila nova železnica velikega pomena za celo dolino. V pondeljek 2G. t. m. vršil se je na vabilo g. Novaka prvi večji sestanek v prostorih g. G. Thalerja. Udeležilo se "a je kakih 50 mož. Hvaležno in veselo nstatiramo, da je prišlo tudi več odličnih gospodov iz Loke, med njimi dež. sod. nad-svetnik g. vitez pl. Strahl, g. notar Lenček itd. Živahno Be jo debatiralo o točkah, ki so bile na dnevnem redu, zlasti o vprašanju, ali naj se občine udeleže akcije z votiranjem večjih vsot, ali ne. A sporazumeli so se vsi, da naj bi se to zgodilo. Zidalo bi sicer železnico akcijsko društvo, a kje naj spravijo samo zasebniki toliko skupaj Vsekako morajo votirati tudi občine, saj pri tem ne ri-skirajo ničesar, pač pa bodo imele svoje koristi. Država se bode morala opomniti, da leži Belška dolina v avstrijski državi; naj se skaže ženerozno in ne skopo, kedar treba kaj dati revni Kranjski. Apelirali bodemo tudi na velikodušnost dežele, da priskoči na pomoč s kolikor mežno visokimi prispevki, ker gre za blaginjo dela njenega telesa. Pri imenovani seji konstituiral se je konzorcij, v katerem so vsi, ki so zapisali kako vsoto za troške pripravljalnih del. Člani tega kon-
zorcija so tudi gg. župani interesiranih občin. V četrtinki ure zapisalo je 38 članov o270 kron za priprav ljavna dela. To kaže, da je navdušenost med ljudstvom za projekt in da so ljudje pripravljeni po svojih močeh žrtvovati, da ne ostane ta projekt samo v pobožnih željah, ampak, da se realizira. Volil Be je tudi odbor, v katerega so izvoljeni enoglasno sledeči gospodje: g. Avgust Novak, predsednikom, g. nadsvetnik vitez pl. Strahl, podpredsednikom; odborniki: g. notar Lenček, g. Franc Demšar posestnik, g. Franc S 1 i b a r posestnik. Sedaj pa čvrsto in pogumno na delo! Prva težkoča : pripraviti ljudi za to misel in akcijo spraviti v tir, jo premagana. MiBel ni nikakor prenagljena, ampak do dobra pretresena, a zdaj treba hitre izvršitve. Zakaj če se stvar zakasni, potem se izgubi vse v pesku in projekt lahko položimo za dolgo dobo ali za vedno — ad act».
O koristih bodočo železnice in spe danes nečemo obširneje govoriti, ker je stvar šele v zasnutku; govorili bomo drugi pot. Vendar sa hočem dotakniti dveh stvari. V Železnikih je bila pred leti dokaj živahna industrija, Če se smemo tako izraziti. Ljudje so v fužinah in kovačnicah še dosti zaslužili, da so se mogli pošteno preživeti. A vse je začelo propadati. Nekdaj prostorna poslopja so zdaj razvaline, ljudje so se začeli izseljevati, a oni, ki so ostali doma, so pravi reveži. Ni brž drugje večjega uboštva, nego je prav tukaj. Kaj so bili vzroki temu propadu, nečemo razmišljati, a gotovo je bil glavni vzrok ta. da tukajsna industrija ni mogla konkurirati s tujo in konkurirati ni mogla, ker izvozu nedostaje prometnih sredstev. In kaj naj ljudje zdaj započno? Ali naj obdelujejo polje, katerega nimajo? Ali naj se pečajo z živinorejo brez travnikov in pašnikov? Čo noč°jo ljudje umreti gledu, morajo si iskati kruha drugod. Ko so svoje moči izrabili po svetu, vrnejo se obnemogli in občina jih mora rediti. To pa ne more več dalje iti, kajti potem bi se morala iz vseh nekdanjih fužin zgraditi velika ubožnica, da bi hranila reveže. Če pa dobimo železnico, ponovila in stokrat povečala se bo industrija, ljudje bodo imeli zaslužka
in videl boš zopet zadovoljne obraze v Železnikih, kakoršnih je zdaj malo. Vodne sile imamo dovolj, surovin tudi, in naredilo se bo lahko marsikaj in se bo naredilo, kedar bodo podjetniki videli, da se jim bo delo izplačevalo. t»e nekaj. V nekaterih letih bo iztekla nova bohinjska železnica. Ta železnica bo odprla pot italijanskim in drugim kapitalistom-židom pot v naSo krasne gorenjske kraje. Ko se bodo vozili iz Bohinja proti jugu ali obratno, pogledali bodo preko Podbrda tudi ▼ našo lepo dolino in videli, da se da tu marsikak zaklad dvigniti. In to bodo izrabili podjetni špekulantje ter polnili svoje globoke žepe tam, kjer bi lahko dom&činec živel ca svoji zemlji. To se bo čisto gotovo zgodilo, če no dobimo svoje železnice. A če jo dobimo, bomo imeli domačih podjetnikov, ki bodo dajali zaslužka domačinom. Dokler pa ne dobimo železnice, ne morejo naši domači mali kapitalisti ničesar začeti, ker ne razpolagajo z milijoni, kakor židje.
A če se hoče kaj začeti, treba sloge in malo podjetnega duha, katerega nam žal zmirom še manjka. Ovirati ne smejo reali-zovanja te ideje nikaka nasprotstva, drugače se bo izvestno vse izjalovilo. Enoglasno je bila vsprejeta resolucija g. notarja Lenčeka: »Danes zbrani interesentje za zgradbo železnice Skofja Loka Železniki sklenejo in izrekajo, da je nujna potreba složno delovanje in da se odloži vse politično naspretstvo v tej tako važni gospedarski zadevi; naprosijo Be torej poslanci vseh političnih Btrank, da so naj zanimajo za to podjetje in da naj podpirajo to velevažno zadevo z vso vnemo«. — Odkritosrčno toraj želimo gotovega uspeha temu lepemu podjetju v blaginjo selško železniški dolini in v po-vzdigo gmotnega stanja njenega prebivalstva.
Državni zbor.
Dunaj, 27. prosinca.
Včeraj je sladorni odsek dovršil glavno razpravo o sladornem zakonu in odobril prvih 5 paragrafov. To pa je bilo mogoče, ker so Poljaki dobili za Galicijo namesto 56.000 domenjenih 120.000 met. stotov sla-
dorja. Zahteve poljskega kluba sta v odseku zagovarjala David Abrahamowicz in dr. K o 1 1 i s c h e r. Prvi je naglašal, da je bilo pred leti v Galiciji 10 sladornih tovaren, danes ena sama. Tovarne so propadle vsled visokih davkov in kartela. Gališki kmetje se izseljujejo v Rusijo, kjer sade sladorno peso. Poljaki torej no pretiravajo Bvojih zahtev, obžalujejo pa, da vlada b svojim načrtom podpira le sladorne tovarne na škodo poljedelstva. Poljski poslanci pa hočejo ohraniti vsaj to, kar so ustanovili z velikimi žitvami.
Dr. K o 11 i s c h e r naglaša, da je porazdelitev sladorja le posledica bruseljskih dogovorov. Kakor pa so ti dogovori neugodni za avstrijsko sladorno industrijo sploh, tako je zakon glede porazdelitve na škodo poljedelstva vobče. Sicer bi smela vsaka dežela zahtevati 2 se množino sladorja za svoje tovarne v primeri s konsumom, kakor so to Ogri zahtevali in tudi dosegli v novi na-godbi z Avstrijo ; vendar pa gališki poslanci zahtevajo primeren kontingent le z ozirem nanarodno-gospodarsko potrebo.
Češki poslanec Skala, ki je bil mnogo let ravnatelj sladornih tovaren, dokazuje, da je bruseljska pogodba posledica prevelike produkcijo sladorja. Ta pogodba je za Avstrijo neugodna, vendar pa jo moramo odobriti, sicer smo ostalim državam, ki proizvajajo slador, izročeni na milost in ne-miloBt. Govornik predlaga naslednjo resolucijo :
Vlada naj čimpreje zniža sladorni davek, kakor sta že storili Nemčija in Francija. Ako pa vlada tega ne stori, naj primeren del sladornega davka po razmerju konsuma nakloni v podporo poljedelstva v posameznih deželah.
Kranjski deželni odbor je po poslar.cu Povšetu v petek predložil naslednjo peticijo:
»Sleski deželni zbor je dne 29. grudna sklenil: V smislu bruseljske pogodbe odpadejo sladorne premije; ta prihranek naj vlada porabi, da zniža sladorni davek. Ako pa se to ne zgodi, naj te prihranke razdeli med posamezne dežele po razmerju sladornega konsuma.
Ta Bklep torej namerava, da se cena sladorja zniža ali pa olajšajo direktni davki, oziroma priklade v posameznih deželah.
Temu sklepu se pridružuje tudi kranjski deželni odbor, osobito pa priporoča, naj bi se prihranjene sladorne premije porazdelile mej posamezne dežele po razmerju sladornega konsuma. Ker posamezne dežele ne
LISTEK.
Ženitev z zadržki.
(Zgodovinska črtica. Posl. —n) (Konec.)
Toda vse zastonj. Še predno je bil začel princ b temi poskusi, pridobiti zase kra-'ievi dvor, je na tihem ponovil nemški ce-aar svoje prošnje za nadvojvodo Ferdinanda. Nato so obrnili tedaj vsi na dvoru svojo po-zornost, kaj je hotel torej še pričakovati Ka-rol? oklenil je, da pusti vse skupaj in se odpravi domov na Angleško.
In res, 8. septembra 1623 je odpotoval iz Madrida. Oženil se je kasneje s francosko princezinjo Henrijeto, in namesto zaželjene prijateljske zveze je prišlo med Špansko in Angleško kmalu do vojske.
Nadvojvoda Ferdinand je bil zdaj n4 boljšem. Kdor bi pa mislil, da je imel ta bolj gladko pot, bi se silno motil. Filip je rekel, da mu da Marijo samo tedaj, ako bo združil češko, ogrsko in rimsko krono na »voji glavi. Cesar je hitel orno na delo. A počasi je šlo.
Najpreje se mu je posrečilo pridobiti
svojemu sinu ogrsko kraljestvo; tolažil se je, da v prihodnje pridobi tudi ostalo. Drugega pa s tem ni dosegel nič, kot da je bila dovoljena zaroka kralja ogrskega s princezinjo Marijo. Tudi 10.000 tolarjev se je zdelo španskemu kralju premalo za tak par. Filip je zahteval še enkrat toliko, in tudi potem ni bil zadovoljen, ko je cesar odločil Mariji 20.000 tolarjev vsako leto po smrti njenega moža. Zopet so se začeli pogajati in prišlo je leto 1628, a dosegli še niso nič gotovega.
Naposled so podpisali istega leta dne 13. septembra ženitovanjsko pogodbo, in ko bo se na vse zadnje še zmenili zaradi običajev pri ženitvi, je bila 22. aprila 1629 poroka, asamoprokuratorično; Marija in Ferdinand nista bil8 še mož in žena. Ženin je bil na Dunaju, in Filip se je namestu njega poročil z infantinjo, kot je bila takrat navada na dvorih. Kralj je bil takrat ravno bolan na mrzlici in poroka se je vršila v njegovi Bpalnici.
Marija je čakala torej celih petnajst let, da je postala nevesta. A še precej ovir je bilo treba premagati, da je bila stvar dovršena.
Španski kralj ni pustil sestre na Dunaj do konca septembra. Na Dunaju so bili v
veliki zadregi. Cesar je bil že razposlal na vse strani vabila k ženitovanju, a zdaj jih je moral zopet odpovedati. Se le 29. grudna 1629 se je odpeljala infantinja na Dunaj.
Kako so takrat popotovale imenitne osebe, spoznamo nekoliko iz tega, da je ho dila Marija iz Madrida na Dunaj nič manj kot štirinajst mesecev. Ta izprevod je bil sestavljen iz 150 oseb, kojih prtljago jo nosilo 127 mul, a za ježo je bilo treba 90 mul in 36 oslov.
Popotovanje so ovirale tudi razne druge okoliščine. Španska dežela je bila tako zanemarjena, da ni bilo niti najpotrebnejih cest, in celo v mestih se niso mogli povsod ustaviti. Razen tega je bila tudi zima zelo neprijetna, snežilo je izprva neprenehoma, pota so bila polzka, in tako se je kaj počasi odsedala pot. Ker je divjala ravno tedaj v gornji Italiji kuga, so morali iti preko Nea-polja. Tu so čakali precej dolgo. Zmanjkalo ira je tudi denarja in morali so vzeti na posodo. Potem so odpotovali na ladiji proti Trstu.
Dne 26. prosinca 1631 bo stopili v Trstu na suho. Nadvojvoda Leopold Viljem je sprejel nevesto, ki se je morala posloviti od svojega spremstva. Marija in Leopold sta se
odpravila sama proti Dunaju. A pot je bila tudi zdaj zelo nerodna; posebno v gorah je še mogočno vladala zima. Vrh Semernika jima pride naproti 30 bogato oblečenih ka-valirjev na konjih. Tudi kralj Ferdinand je bil med njimi. Nepoznan je hotel videti in pozdraviti svojo nevesto. Marija ga je spoznala po njegovem portretu, ki gaje imela, in takoj se je jela razgovarjati ž njim; seveda je bilo ženinu to zelo po godu.
Dne 23. svečana so prišli na Dunaj, in 26. se je pomikal svečani sprevod iz Ebers-dorfa v stolno mesto. Petnajst oddelkov ogrskih konjenikov je spremljalo Bprevod, ki je štel skupaj 5000 jezdecev. Kraljica je sedela v slavnostnem vozu z nadvojvodinjo Klav-dijo, a Ferdinand je jezdil zraven voza. V Ioretanski kapelici je blagoslovil kraljevo dvojico kardinal pl. Dittricbstein. Prave ženitovanjsko svečanosti so se začele prihodnji dan in so trajale celih štirinajst dni.
Tako je prišla dona Marija po osem-najstletnem upanju in pričakovanju srečno v zakonski stan. Postala je jako ljubeznjiva žena, ki je skrbela za blagor svojega moža in svojih otrok. V šestnajstih letih je podarila soprogu štiri sinove in dve hčeri in umrla leta 1646.
morejo zvišavati deželnih priklad, morajo iskati drag«, nove vire dohodkov v pokritje vedno rastočih potrebščin.«
V	sladornem odseku je zastopnik *blo-vsnske zveze« dr. Koudela v tem smislu predlagal resolucijo. V istem smislu je govoril tudi tleski poslaneo Kaiser. Socialni demokrat dr. Ellenb ogen pa je predlagal: »Naredba § 14. z dne 17. julija 1899, 8 katero je vlada zvišala sladorni davek na 38 kron od melerskegs stota, ae ne vzame n« znanje. Ako ta predlog ne ebvelja, naj ae sladorni davek zniža za 12, torej na 26 K. Ako tudi to ne obvelja, naj bo sladorni davek prvo leto zniža za 6 kron, naslednja leta pa za 2 kroni.«
V	današnji Beji sladornega odseka je poslanec dr. Baernreither naglašal, da vlada no more prihranjenih premij porazdeliti, ker bi bodoče leto državni proračun izkazal gotovo primanjkljej. Na drugi strani pa vse stranke žele, da se zniža sladorni davek. Mogoča je srednja pot. Prvič je gotovo, da bodo vsled nižje carine padle eene sladorja za 14 do 16 kron od meterskega stota. To pa nam daje upanje, da se domači konsum sladorja pomnoži. Ia še v večji meri se pomnoži, ako se sladorni davek polagoma znižuje.
Tako je letos v državnem proračunu 86 milijonov kron kot dohodek sladom, davka. Teh 86 milijonov finančni minister ne more pogrešati, ker sicer ne pokrije tekočih tro-akov. Teh 86 milijonov dohodkov od sladorja naj ostane stalno pet let v proračunu. Ker pa se bode vsako leto množil konsum sladorja, torej tudi sladornega davka dohodki, naj se ti višji dohodki porabijo za znižanje davka. Torej država bi imela skozi pet let vedno enake dohodke od sladorja, vsled večje porabe sladorja pa naj se višji dohodki porabijo za znižanje slador nega davka.
Danes je seveda nemogoče določiti, za koliko se bode pomnožil sladorni konsum. Pa reoimo, da se v jnem letu pomnoži za 4 odstotke, bilo bi mogoče leta 1907 znižati sladorni davek od 38 na 30 kron. Čim večji konsum, tem cenejši slador. Država bi imela skozi pet let, to je za dobo bruseljske pogodbe, gotovih 86 milijonov in pa še za okroglo 13 milijonov prihranjenih premij; mej tem časom pa bi konsum dosegel neko minimalno mejo in država bi potem ta »luc-erum cessans« pokrila z višjimi dohodki. Tako bi bilo mogoče, da se v kratkih letih zniža sladorni davek zopet na 22 kron.
Finančni minister dr. vitez B o h m odgovarja, da je ta Bsernreitherjev predlog jako simpatičen in praktično tudi izvršljiv. Finančna uprava se popolnoma strinja z zahtevo, da se sladorni konsum pomnoži, a sladorni davek zniža. Finančni minister tudi upa, da za to idejo pridobi tudi »grško vlado. Sedaj takoj se sladorni davek ne more znižati, prvič ker bi nastal primanjkljej v državnem proračunu, in drugič, ker je sedanji zakon načrtan v dogovoru z ogrsko vlado.
Baron Morsey nato predlaga, naj se predlog dr. Baernreitherja iu pa izjava finančnega ministra jasno zabeležita v zapisniku današnje odsekove seje in poročevalec naj predlog in izjavo sprejme v svoje poročilo za zbornico.
Ta predlog obvelja, kakor tudi aladorni davčni zakon.
Iz tega poročila je jasno : 1. da finančna uprava no popusti niti vinarja od 86 milijonov. ki jih sedaj sladorni davek donaša državi; 2. da bodo padle kartelne cene sla dorja valed nižje carine in da se vsled tega pomnoži domači konsum; 3. da se ob enem
Jomnože državni dohodki, katere večje do-odke pa je linančna uprava pripravljena porabiti v to, da zniža tudi sladorni davek za konsumente; 4. da deželne finance od tega direktno nimajo nobene koriBti in morajo posamezni deželni odbori razmišljati o drugih virih dohodkov.
Konferenca v zadevi vojne predloge.
Na povabilo dunajskega župana posl. dr. Luegerja bo se sošli včeraj popoldne v poslanski zbornici zastopniki vseh večjih parlamentarnih strank, izvzemši seveda nemške liberalce, ki ne marajo na »klerikalen lim«. Posvetovanje je veljalo znani vojni predlogi, oziroma zahtevam, ki jih bodo stavile stranke povodom te razprave. Razgovora so Be udeležili za kršč. soc. zvezo posl. dr. L u e g e r, Steiner, Schneider, Weiskirchner, A\mann, Schop-f e r in M a y e r, za katoliški centrum H a-genhofer,. Morsey, Unterladt-stiitter, Wagner in Haueis, za poljski klub Gniewosz, Pas tor, A bra h a m o w i c z in P o t o c k i, za slovansko zvezo P 1 o j, L u p u 1 in S t o j a n, za Mla-dočehe H r u b y in J a r o š, za Italijane Base v i, izmej čeških radikalcev sta pa bila prisotna Kubr in Zazvorka. Nemške liberalne levice ter nem. nac. torej ni bilo poleg in radi tega se niso smoli vabilu odzvati tudi soc. demokratje. Predsedoval je
vit. Abrahamovicz. Konferenca včeraj ni dovršila svojega dela. Zborovalo! so izvolili poseben odbor ter mu naročili, naj danes pred zborniško sejo formulira vse splošne zahteve prebivalstva, obenem pa tudi posebne želje posamnih kronovin.
Dr. Lueger o premem bi poslovnika.
Vodja kršč. socialne stranke je minulo nedeljo obširno govoril o predlogu krič. soc. stranke glede premembe poslovnika ter obenem omenjal neosnovane napade na stranko od strani židovskih liberalcev in soc. demokratov. Gavornik je rekel mej drugim to-le: Soc. dem. »Arb. Ztg.« je že dalj časa pri-občevala članke, v katerih je opozarjala na nujno potrebo poslovnika, ter pisala, da sedanji parlament ni vreden piškavega oreha. No, tega prepričanja ni samo ta list, marveč vsak pameten Človek, in zato bo storili kršč. socialci odločiven korak, ker se ni ganila nobena druga stranka. Predlog je sostavljen tako, da mu pritrdijo lahko vse stranke, kajti ustreza lahko interesom vseh narodov in stanov. To bi bilo tembolj vpoštevati, ker je na dnevnem redu avstro-ogrska nagodba, in če se bomo v parlamentu samo prekljali, je Avstrija že a priori izgubljena, oeveda za zabavo židovskega liberalnega časopisja pa ta predlog ni bit vložen ln zato udrihajo po nas. »Predlog klerikalcev ne pomenja nič drugega nego utesnitev poslaniške svobode; pazite pred tem Fuchsom in Luegerjem '« In res, soc. demokracija že marSira v boj s Pernerstorfer jem na čelu na povelje židovskega časopisja. Pred vsem se nam predba-civa, da smo storili to na migljaj od »zgoraj«. No, nasprotnikom lahko povem, da nismo čakali migljaja od zgoraj, in nam tudi ne pride na um, da bi delali to, kar hočejo zgoraj, marveč delamo to, kar hočejo volivci, in zato nas imajo radi tudi spodaj. Sicer bi bil pa migljaj od zgoraj še vedno boljši, nego komanda židovskega časopisja, pred katero se klanja veliki Pernerstorfer.
Spomenica grofa Apponija.
Na še doslej ne pojasnjeni način izginula spomenica predsednika ogrske poslan ske zbornice grofa Apponyja v zadevi za htev od vojne uprave je imela že nekaj posledic. Prva je bila pač ta, da se je Siell krepko potegnil za glavno glasilo Alliance Israelite ter b tem podal jasen dokaz, da so v naši monarhiji ne more vladati brez dunajske Židinje, ker tako hočejo vodivni krogi.
—	Druga posledica pa je izstop budim peštansfeega dopisnika »N. Fr. Pr.« iz liberalnega madjarskega kluba. Poročilo pa ne pove, ali je bil ta »izstop« prostovoljen, ali pa so čiluta izstopili drugi. Sicer pa, če je resnična vest, da je dokument sam Szell izročil poročevalcu Singerju, in nad tem skoro ni dvomiti ob znani Szellovi naklo njenoeti do dunajske Židinje. Singerja ne zadene nikaka posebna krivda, ker vsak čas nikar rad pograbi take zanimivosti. To so tudi vpoštevali budimpeštanski časnikarji ter izjavili, da je Singer le storil svojo dolžnost kot publicist in se mu torej ne more ničesar očitati, »ker si je na pošten način prisvojil informacije in mu ni nihče rekel, naj jih ne objavi«. Ta izjava iznova dokazuje, da je imel Szell vmes svojo roko.
„Naš cesar potuje v Itim?"
Parižki list »Figaro« ve povedati malo-verjetno novico, da naš cesar obišče italij. kralja v Rimu na način, ki bi zadovoljil Vatikan, a bi ne zadel v občutljivost Kvirinala. Casar Franc Jožef pride v Rim skupaj z nemškim cesarjem, v Rimu se ne bode mudil dosti v Kvirinalu, marveč bode bival v palači avstrijskega poslaništva in potem obišče papeža. Na to odpotuje v Neapolj. Med tem nemški cesar takoj odpotuje ia Rima, a cesar Franc Jožef se povrne v Rim kot gOBt Kvirinala. Koliko je na tem resnica
—	vederemo.
Cvetke iz francoskega parlamenta.
V predvčeranji seji francoske poslanske zbornice se je pripetilo nekaj slučajev, ki vzbujajo pozornost tudi pri izvanfrancoskih krogih. Tej seji je prvič predsedoval, menda nalašč, četrti podpredsednik, soo. demokrat J a u r e s , in je bila ravno vsled tega precej zanimiva. Razprava se je vršila navidezno povsem mirno. Nscijonalisti so predlagali, naj se dovoli 50.000 frankov v to, da se na Plače de la Concorde nahajajoči se marmornati strasburški spomenik izdela v bronu. Nacijonalisti hoteli bo b tem predlogom opomniti Jauresa, da še vedno obstoji alzaško vprašanje in želja po revansi. To brco je mož molče vtaknil v žep. Socialist A11 a r d je nato zahteval, naj se odpove k o n -kordatinnajsečrta proračun za bogočastje. Minist. predsednik je odgovoril, da je sicer pristaš I o -čenja cerkve od države, ali sedaj še ni prišel čas za tako ločenje, ker je še vedno potreben obstoj verske ideje. V Franciji torej, ki je v kulturnem razvoju daleč pred nami, smatra najliberalnejšo ministerstvo versko idejo še
vedno za neobhodno potrebno in priznava s tom, da ima verski čut globoke korenine v narodu ter da izvršuje na narod mogočen upliv; med Slovenci pa se nahajajo razni sofiiti, ki trdijo, da se je verska ideja že preživela.
Seveda je framason Combes le prisiljen oddal to isjavo, kajti sadnji dogodki v Fran ciji so mu jasno pokazali, kako nevarno se je igrati z najdražjimi svetinjami katoliškega naroda. Mož bi raje danes nego jutri pretrgal vsako zveso z Rimom, ko bi mu to ne izpodneslo ministerskega stolca. Sicer pa treba pripomniti, da bi slednjič v Franeiji tudi ne bilo kdove koliko slabeje v političnem oziru v slučaju odpovedi konkordata, nego je doslej.
Položaj v Venezueli.
Blokada venezuelskih priatanišč bo res kmalu končana, če smemo verjeti poročilom iz VVashingtona, ker je Amerika resno vzela v roke vso akcijo in jo tudi hoče izvesti Venezuelcem, posebno pa Bebi v prilog. Iz VVashingtona namreč poročajo, da se vlasti gotovo tekom 24 ur dogovorijo, kedaj je odvzeti blokado. Med pooblaščencem Venezuele, amer. poslanikom Bowenom, in za-Btopniki Anglije, Nemčije in Italije so se vr šila pismena pogajanja glede konca blokade. Zastopniki so načalno privolili v odpravo blokade. Reuterjeva pisarna javlja iz La Gu-ayre včerajšnjega dne, da je ondotna pomorska oblast izjavila, da se v sredo odpravi blokada. Zunanje velesile torej Venezueli ne bodo mogle kdove koliko škoditi, a večja nevarnost preti predsedniku Castro od strani vstašev, ki so te dni iznova porazili vladne čete, katerim je poveljeval Castro sam.
Cocco-Ortu v škripcih.
V soboto smo sporočili o avdienci Cdcco Ortuovih hčerk pri papežu Mirna beseda sv. očata je spravila liberalce v veliko razburjenje. Veliki liberalec Cjcoo Ortu, kateri se v javnosti tako bori proti cerkvi, katari hoče celo razdružitov zakonske zveze — ta proslavljeni liberalni junak je doma — grozno — »klerikalec". In sicer daje svoje otroke v vzgojo najklerikalnejšim zavodom, kateri mu celo hčerke vodijo k papežu! To je bilo preveč za liberalna srca. Brzojavno je poklical Zinardelli ministra Cocco-Ortu k sebi v Anzio »ad audiendum verbum«. Kako sta se pomenila, ni znano. A karakteristična pa je ta zgodbica!
Iz brzojavk.
Vojna predloga v poslanski zbornici. Pri današnjem prvem branju je oglašenih 45 proti- in 43 pro govornikov. Prvi so na vrsti nemški radikalci. Seja bo baje trajala en dan in eno noč. Jutri je na vrsti drugo branje sladornega zakona. — Regentstvo na Švedskem. V skupni seji švedskega in norve škega ministerskega sveta je prestolonasled nik prevzel vlado, ker ni nade, da bi oboleli kralj Oakar v kratkem mogel prevzeti vladne posle. — Prodsedniška kriza v nemškem državnem zboru. Bivši zborniški predsednik grof B a 11 e s t r e m je bil včeraj nenadoma imenovan za dosmrtnega člana gosposke zbornice. S tem je baje vlada hotela preprečiti, da bi bil Ballestrem zopet izvoljen za predsednika poslanske zbornice. — Strankarski shod ba varskega centra je bil včeraj otvor-jen in bo trajal tri dni. Poleg vseh poslancev se ga udeležuje več slo zaupnikov iz vseh slojev prebivalstva. — Smrtna ob sodba nad poslancem Lyn-c h o m je premenjena v dosmrtno ječo. Irci ga torej ne bodo mogli iznova voliti.— »Rimsko vprašanje« se reši po poročilu liberalnega »Secolo« na ta način, da se priklopi Vatikanu nekaj sveta in proglasi potem za samostojno državo. — Blokada venezuelskih pristanišč se baje konča danes. Poslanik Bo\ven je zagotovil velesilam 30 odstotkov carine v pristaniščih Puerto Cabello in La Guayra. — Pruska princa pri papežu. Be-rolinski listi javljajo, da bo v drugi pplovici aprila vsprejel papež starejša sinova nemškega cesarja s knežjo častjo.
Liberalna skrb za povzdigo kmetskega stanu.
V Črnem vrhu nad Idrijo, 25. jan 1903.
Dr. Tavčar je zabavljal klerikalni gospodarski organizaciji tudi pri nas v Črnem vrhu, v kraju, kjer posebno cveto liberalna organizacija v kmetijski podružnici in v mlekarni.
Imamo pri nas kmetijsko podružnico, ki nas spominja, da je tajnik kmetijske družbe Pire naš rojak. Ustanovil jo je preč. g. župnik Illadnik, in jo je vodil z velikimi žrtvami v korist kmetijstva. Po njegovem odhodu so jo dobili v roke liberalci. Do zadnjega časa ji je načeloval g. nadučitelj Cuk, čegar bistroumnost v kmetijstvu se kaže na šolskem vrtu. Podružnica je zaspala, cela tri
leta ni bilo menda nobene seje. Meseca decembra so nekaj sklicali. Je li bil občni zbor ali seja. se ne ve. Nihče ni zato vedel. Navzočih je bil samo pet udov, načelniku se ni vredno zdelo, da bi se bil potrudil k seji. Pač pa je poslal nekak rač. zaključek k bilanco in hranilno knjižico, na kateri je bilo svoj čas vloženih okoli 109 kron. Načelnik jih je izkazal samo 7 kron 88 vinarjev. Drugo ae je menda porabilo v povzdigo in procvit kmetskega stanu v črnovrški občini. Kakien je bil računski zaključek, je ostalo tajno. Bolj zmešan kakor so bili lanski računi mlekarne, gotovo ni mogel biti. V tej seji navzoči liberalni udje niso hoteli voliti načelnika izmed sebe, to čast so naklonili spoštovanemu možu naie stranke g. Filipu Rudolfu. Poslali ao mu vse ostanke liberal-1 nega gospodarstva; v pismu so mu nazna-nili izid volitve in mu resno naročili, naj iztirja udnino prejšnjih let. Pismo so odposlali po kravjem pastirju. S tem so pokazali, da je kravji pastir uradni sel kmetijskih podružnic. Da bi imel župan Janez Lampe v svojem hlevu občinskega bika, bi se bila morebiti rodila v kaki biatri liberalni butici ženijalna ideja, da bi pismo navezali biku na vrat in ga zapodili proti Rudoliovi hiši. Pismo so vknjižili pod opravilno številko 11.800. Menda črnovrška kmet. podružnica šteje svoja pisma že od Adama sem.
G. Rudolf Beveda volitve ni Bprejel, ker je bila zvijača liberalcev preočevidna. Kakor so liberalci povsod že od nekdaj navajeni, bi bili tudi črnovrški radi preložili zaspalo kmetijsko podružnico na klerikalna ramena. Potem bi lahko kričali in klatili po »Narodu" in klicali oblaatva na pomoč, kakor so to storili liberalci v .Rodoljubu" št. 23. 1. 1. v članku,Škofjeloška mlekarna nad propadom!" Čuditi ae jim moramo le, kako je vendar' mogoče, da dopuščajo oblaBtva, da to ban-kerotno društvo še živi.t Najbrže bi od prihodnjega načelnika celo tirjali onih 109 K, Malovrh pa bi lahko namazal v »Narodu« cel članek, v katerem bi dokazoval, da klerikalcem in duhovnikom ni zaupati denarja Načelnik kmet. podružnice je podal neke račune, zato se nam čudno zdi, da je nekdo izmed navzočih spraševal, kje je denar. Zdaj zopet vsi molče, podružnica se je zazibala v trdno spanje kralja Matjaža. Zbudila se bo, kadar bo naloženih sedem kron naraslo na 100 kron.
Tavčar je na svojem zadnjem shodu v Črnem vrhu prerokoval, da »klerikalna organizacija črka na vseh koncih." V svoj mogočnosti je segel tje črez žirovske hrib v svoj rojstni kraj, in za dokaz postavil poljansko mlekarno, med tem ko se mu je pod nos kadil stroj črnovrške mlekarne, mu br-lizgal na ušesa in dejal znamenja, naj svoj jezik ustavi.
Dr. Tavčar bi bil lahko slišal, da se govori, da bi se črnovrški liberalci radi znebili svoje mlekarne, in jo navalili na klerikalna pleča. Kaj to pomeni pri liberalcih, Tavčar sam dobro ve. Lahko bi bil na svojem shodu dokazoval, da liberalna gospodarska organizacija crka na vseh koncih«; za dokaz svojega razvijanja bi bil lahko s prstom pokazal na črnovrško kmet. podružnico in mlekarno. V Narod, P>cdoljuba, Enakopravnost in Gorenjca pa bi lahko z malimi spremembami sprejeli imenovani »Rodoljubov« čla nek. Liberalci bi Be torej, kakor se sliši med njimi samimi, radi r tresli mlekarne, odgovornost in plačevanje zvrnili na »klerikalce", za se bi pridržali pravico, da smejo vsako leto na sveti dan med deseto božjo službo brlizgati s strojem, kakor se je to letos zgodilo.
Liberalno načelo je: »Liberalcem groš, klerikalcem pa knof". Zato pa prosjačijo okolu naših poslancev za podporo mlekarni, ko imBjo vendar svojega poslanoa, dobrega Božiča. Ko pa so slišali zvoniti, da bi dobila loška mlekarna podporo, so se vrgli na njo z lažljivimi članki, da bi ji podporo snedli. Pa kako hočejo drugače ! Saj je že v naravi vsakega liberalca čedna lastnost, škodovati svojemu nasprotniku kjer mu moreš.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 38 januvarija.
Ricmanje „EdinoBt" se togoti, ker m sproti rektificiramo njena t9ndenciozna in zlobno pretirana poročila o riemanjskih zmedah. Zdaj nam očita, da smo zvezani z — iredentisti. In vendar smo mi popolnoma objektivno vedno zavračali krivde na obeh straneh: na italijanski še mnogo bolj odločno, kakor na slovenski. Kako lahkomi-šljeno in brezvestno pišejo v uredništvu »Edinosti«, se razvidi pač iz tega, da mora včerajšnja »Edinost« prinašati sledečo izjavo: .Dogodki v Ricmanjih. Ozirom na včerajšnjo našo notico pod tem naslovom nam zatrjajo od kompetentne strani, da prevzvi-šeniškol tržaški ni dal ukaza, naj se cerkev in zvonik za-preta, marveč da on ne odo-bruje tega postopanja od po-
litične oblasti." 0 pravnem stališču ■n o istiniti koristi ne premišljajo mnogo gospodje, ki žalostno ricmanjsko zmedo podpirajo, namestu da bi zapeljane ljudi pa metno poučili ter jih obvarovali gmotne in moralne škode.
Razburjanje radi .Kikeriki". Po Ljubljani je mnogo razburjenja, ker je dunajski humoristični list »Kikeriki« prinesel neko nesramno karikaturo slovenskega naroda in pesem, v kateri Slovence primerja s prešiči. Najodločnejše obsojamo ta imperti-nentni napad, ki le priča, kako prav imajo oni, ki so ravnokar na Dunaju razvili boj, a se v nemški krščansko-socialni stranki opravi jasnost. Pravi krščanski socialoi delajo na to, da stranka nastopi tudi proti onim, ki hočejo biti le antisemitje in drugega nič, kakor jo ie nastopila proti nemško-na-eionalnemu privesku pri zadnjih volitvah od ločno in z vspehom. Zadnji čas so v tem ozira pričeli nastopati posebno proti »Deu-tsches Volksblatt« in čas bi bil, da se pokaže tudi »Kikerikiju«, da stališče kršč. socialne stranke ne sme biti goli antisemitizem, spojen z nemškim nacionalizmom. V zadevi »Kikerikija« moramo še pripomniti, da »Kikeriki« nikakor ni oficielno glasilo kršč. socialno stranke in upoštevati se mora, da za njim stoji ravno tista frakcija, ki dr. Luegerju dela nsjveč preglavic, kadar se je nemškim kršč. sooialcem postaviti na stališče enakopravnosti. Upajmo, da bo zdravo adro kršč. socialne stranke konečno tudi omejilo vpliv te frakcije. Odkod je pa dobil »Kikeriki« sploh to idejo ? Od drugod je ni mogel dobiti, kakor iz famoznega dr. Tavčarjevega govora v državnem zboru, kateri je Slovence popisoval kot zabito ljudstvo, katero je za sto let zaoBtalo v razvoju. Da nes smo dobili o zadevi »Kikerikija« neko »poslano«, katero priobčujemo, da 8e tako spozna vse tozadevno mnenje, pristaviti pa moramo, da so nam zdi, da bi »zavedni Slovenci« storili prav, ako bi se ne ogor-čali samo nad oslovskim dovtipom tujega nemškega humorističnega lista, am-.ak, da bi še zdravojše in zavednejše ogorčenje bilo sa mestu proti onim domačinom, ki v dejanju škodujejo slovenski stvari, proti onim Slovencem, ki v dejanju na škodo Slovencem z nemško-slo-vensko zvezo dajo Nemcem mesto,ki jim ne gre. V tem oziru bi moral biti dosledno prvi na vrsti »Slovenski Narod", da ga p o š 1 j e v s a k z a v e -den Slovenec »retour*. Dosledno bi bilo, da bi zavedni Slovenci nastopili z vso odločnostjo in brez strahu proti narodnemu izdajavstru v slovenskih vrstah, proti izdajstvu, katerega najbolj osvetljujejo »Deutsche Stim-smen", ki so zapisale črno na belem opazko, da je o volitvah na Jesenicah „Slovenski Narod" moril nastopiti v korist Nemcem. Dosledno bi noben »zaveden Slovenec« ne smel v politiki podpirati Dežmana II. D^e bi mo-, rali »zavedeni Slovenci« dosleno izbacniti iz kavarn vse druge nemške liste, ki sramote slovenski narod n. pr. »Ostdeu-tsche Rundschau", »Orazer Tagblatt" itd. Izbacniti bi morali sploh vse liste, kakor n. pr. »Neue Fr. Prease", ki še več škodujejo Slovencem nego smešni .Kikeriki". Tem se pa vse odpušča, ker so — n e m s k o - I i -b e r a 1 n i. Tu je treba Slovencem doslednosti in za to pozdravljamo pojav »zavedenih Slovencev", ter jim želimo, da dosledno nadaljujejo svoje delovanje, ker pometati inajo veliko — pred domačim slovenskim pragom.
Uinrl je v Spodnji Šiški grofEmanuel Liohtenberg v 52 letu svoje starosti.
Umrl jo y pondeljek večer v Vuhredu posestnik Janez Pahernik, odlikovan od sv. očeta s srebrnim križcem „pro eccle-sia et Pontifice" v 58. letu. Pogreb je bil danes popoldne in krsto so položili v družinsko rakov.
Umrla je dne 24. t. m. v uršulinskem samostanu v Škofji Laki lajika s. Margareta M a t o z e I, rojena 1. 1832. Pogreb je bil v ponedeljek.
— Znamenita poroka V nedeljo se je v Škofji Loki vršila zanimiva poroka. Po-ročencema se bo dobro godilo in pomanj-
kanja ne bo, tudi ne bo treba lakote tešiti s črnim kruhom. V tem zakonu bo vsak dan tako, kakor ie v drugih družinah samo o veliki noči. Poročila sta se namreč »Speh« in »Kolač«. (Janez Špeh in Marija Kolačeva.) Posebno pa je znamenito, da sta bila med svati celo »cesar« in »papež«.
—	Frememba posestva. Marija Jo-han, zasebnica v Škofji Loki, je prodala svojo hišo poleg nunske oerkve g. Rafaelu Thaler, poslovodji Dolenčeve trgovine iz Kranjs.
—	Nagloma umrl je v Beljaku inšpektor juž. železnice in pokojni načelnik g. J. pl. \V e t z e r i e h.
—	Za zgradbo nove cerkve na Bledu je razpisana za dan 23. februvarja ofertna obravnava.
—	Promiviran je bil v ponedeljek 20. januarja t. 1. na graškem vseučilišču g. Rhard Karba iz Ljutomera doktorjem vsega zdravilstva.
—	Pri ponoievanju ubit je bil kmet ski fant Franc Rus. Franc Golob is Budine je prišel v Zabovce okraj Ptuj vasovat ter se tamkaj si šel z Rusom in Jožefom Koecem. Kmalu pride do prepira in Franc Golob dregne Rusa trikrat z nožem v goltanec. Rus je na to hitel k bližnji hiši, da bi mu rano povezali, a ie pred pragom se je zgrudil na tla in kmalu nato umrl. Goloba pa so vtaknili pod ključ.
—	Katoliško delavsko podporno druitvo, ki bo tudi izobraževalno Qru9tvo z lastno knjižnico, se . v kratkem ustanovi pri sv. Kunigundi na Štajerskem. Pravila so že potrjena od o. kr. dež. vlade v Gradcu.
—	Ie Gozda pri Kamniku. Pri županovi volitvi za obdino Gozd pri Kamniku, ki 8e je vršila dne 2b t. m., je bil izvoljen za župana Lovrenc Urh, Golob, svetovalca pa sta: Janez Romšak in Janez Starovasoik. Kot posebnost je zaznamovati, da je bil sedaj izvoljeni župan že 30 let nepretrgano v odboru
—	Trikrat nagla smrt Iz kamniško okoliee se nam piše: Pretečoni teden je umrl v Nastranovi gostilni v Radomlju nagloma graščak Viljom Pelikan domov grede n kamniškega sejma. V Preaerju, R imske fare, pa je dim zadušil deklioi-dvojčici, ker bo se cunje vnele pri peči, ko ni bilo nikogar v hiši. Matere, pazite na otroke!
Ljubljanske novice.
Redni občni zbor zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Liubijani se bode vršil v četrtek dno 29. t. m. zvečer ob llt9 uri v gostilni »Auerjevih dedičev« \Volfove ulice st. 12 Dnevni red: 1 Poročilo na-čelstva; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročilo blagajnika o zadružni blagajni, o blagajni zadružnega skladišča in o blagajni mo|strske bolniške blagajne; 4 poročilo računskih preglednikov; 5 raznoterosti.
Predavanje o motorjih nadaljuje ravnatelj umetne obrtne šole g. Ivan Subic v četrtek, dne 29. t. m. v Zitiškem dvorcu (Stari trg). Predavanje je velezani-mivo in se bode nadaljevalo vsak četrtek od 8—9. ure zvečer skoz dobo 6—8 tednov. V nadaljevalnih večerih pride na vrsto poleg električnega motorja plinov motor in konečno parni stroj. Vsi, kateri se zanimajo za motorje in njih sestavo glede moči, so vabijo k vdeležbi predavanj.
Ogenj Včeraj popoldne je nastal v hiši Josipine Jančarjeve Prod škofijo št. 11 v drugem nadstropju ogenj v dimniku. Vnel se je namreč tram, kateri se nahaja v bližini dimnika. Na lice mesta je prišlo takoj 6 gasilcev, kateri so ogenj takoj pogasili.
Ukradena ura. Ivanu Račiču v Cerkvenih ulicah št. 21 je bila iz zaklenjenega pre dalnika ukradena srebrna ura 8 srebrno ve rižico vred.
lavno predavanje priredi v nedeljo dne 1. februarija ob 6. uri zvečer »Bralno društvo v Vodmatu«. Predaval bode č. g. dr. Jan. Ev. K r e k
Okradena mlekarica. Frančiški Ježek, po-sestnikovi hčeri iz Sp. Pirnič je danes do poludne vzel neznan uzmovič z mlekarskega vosička, katerega je pustila na Marijinem trgu, več škatelj peresnikov, peres, radirk in risank v vrednosti 11 kron.
Izseljevanje v Ameriko Včeraj zvečer se je odpeljalo v Ameriko s tukajšnjega juž. kolodvora 55 izseljencev, mej temi 36 Hrvatov.
V mejnarodni panorami je tekoči teden na vrsti vrlo zanimivo potovanje po Krko-n o š i h , vabljivo posebno za turiste. Potovanje se pričenja pri mestu Hirsohborgu, kjer vzbuja pozornost železniški viadukt, ter odtod na 1605 m. visoko Snežko. Mnogi slapovi ter gorske soteske in pa razne sleške ter pruske koče, posebno ona na Snežki z visokim razglednim stolpom so izredne zanimivosti na tem potovanju. — SI. febr. je na vsporedu obisk Novega Jorka. Veliko pristanišče, 25 in več nadstropne hiše ameriških milijonarjev Vanderbildta, Goulda, Patrika in drugih, njih vile, veliki mostovi ter promet v tem velikem mestu, vse to brezdvomno privabi prihodnji teden obilo
obiskovalcev v panoramo. — Za drugi teden v fobruvariju se pripravlja serija „ Oceanija", otočja v velikem oceanu zahodno od Avstralije.
Kopelj v Gruberjevem kanalu. O kopelji slikarskega pomočnika Perkota v Gruberjevem kanalu se poroča, da je Perkotu padel klobuk v vodo. katerega je Perko hotel takoj zopet dobiti. Hotel je klobuk pobrati iz vode, a v strmem bregu je padel v vodo, iz katere so ga rešili vojaki.
Društvena godba priredi v četrt-k 29. t m. koncert v „Narodui kavarni". Zičetek Ob 9. uri. Vstopnina prosta.
Književnost in umetnost.
* Slovensko gledališče. (Morska
deklica.) Josip atolbe tridejanska veseloigra r M o r s ka deklica" ima nekaj posebnega na sebi, dasi je njena tendenca zelo plitka. Morda je to „posebno" milleu in pri-prostost dejanja samega, zlasti-za naa, ki smo navajeni videti na slovenskem odru ali duhovite, zagonetne francoske ali pa mnogokrat presurove in plitke nemške burke. Dasi je tendenca »Morsko deklice« zelo plitka, vendar so smeje človek neprisiljeno in včasi ga nekaj sili. da bi zaklical tem slepim meščanom : »Poglej no malo globočje, ozri se sam •> malo krog sebe.« Toda če bi pogledali ti ljudje samo malo globočje — potem no bi bilo veseloigre. V veseloigri, zlasti v zadnjem dejanju ni nobenih težkih zagonetek. Morska deklica lepo izgice in mesto nje na stopi gospa Gabrijela, ki sicer povsod nekaj sluti in privleče mnogo teh slutenj na dan, toda vse te slutnje pomirita gospoda Smere kar in Kavčič, ker niso ravno pretežke za njiju glavi. In konečno je vse lepo urejeno, samo mošnjiček gospoda Fajdige je prazen, ker ga jo izsušila lepa morska deklica, v podobi rsfinirane Melite, za katerim hrbtom se skriva neznan gospod, navidezno njen ločeni soprog. Veseloigra je ugajala, k čemur ni malo prispevala sinočna uprizoritev. Igralo so je naravnost dobro, dasi so trije glavni junaki gospod Lier, Boleška in Vero v š o k morda nekoliko preveč karikirali, kar se je opazilo zlasti pri prvem in v drugem dejanju, v prizoru z morsko deklico (gdč. R il c k o v a). Gospodična R ii c k o v a jo igrala vseskozi premišljeno, prav tako gošča Danilova v ulogi Gabrijele, soproge Fajdierove.
Nam se vidi, da zahteva ravno ta veseloigra, da jemlje igralec svoje uloge kolikor mogoče naravno in da se brani pretiravanja, kaiti ljudje v veseloigri bo zelo »gemiithoh« in tudi to zahteva svoj posebni ton.
Szpred sodišča,
I»l>red deielnega sodišča-Iz cerkvenega nabiralnika je dne 30. novembra in 5. decembra 1902 v Smartnem pobral Lojze Culk, čovljar iz Bistriške vasi na Štajerskem, znan postopač in vlačugar, ki je bil zaradi tatvine in beračenja že večkrat kaznovan. Dne 1. decem. mudil ae je v Vrhpolju pri Kamniku, drugo jutro pa v Smartnem, kjer je beračil, potom pa 5. dec. pri cerkvi tatvino izvršil. Iz Btrahu pred orožniki je krenil z glavne ceste v stran proti Zg. Tuhinju. Vkljub temu ni ušel. Našli so pri njem čez 20 K drobiža. Čalk je že preje v Ojsterski vasi pobral Janezu Brišniku za 10 K smodk in računsko knji žico, v kateri je imel zabeležene obračune delavcev v opekarni, in jo potem iz hudobije zažgal, kakor tudi to, da Je od leta 1901 ni nikjer delal, temveč se potepal, beračil in kradel, sodni dvor ga je obsodil na 15 mesecev težke, z 1 postom na mesec poostrene ječe. — Na pomoč ga je klicala. V Legatovi gostilni v Lescah se del je s svojo ženo Jožef Kunčič, in v obližju posestnikov sin Jožef Vidic iz Lesc. Vidic se je šalil s Kunčičevo ženo ter jej rekel, da nosi umetne zobe, vsled česar je prišlo do prepira med Kunčičem in Vidicem ; seve da se možu obnašanje svoje žene ni do-padlo, ter jo je na potu domu grede za to pošteno oštel. Le-ta se je bala, da bi ne bila doma tepena, sporočila je Vidicu, da naj pride moža pomirit. Pred Vuhrerjevo gostilno doide Vidic Kunčiča ter ga udari z nekim lesom brez povoda po glavi in potem še po roki, tako da je padel, na kar je Vidio zbežal. Obdolženec se zagovarja, da je hotel le ženo braniti in da je Kunčiča takrat udaril, ko je hotel ženo tepsti. Obsojen je bil na 4 mesece težke, z 1 postom vsakih 14 dnij poostrene ječe. — Mlad tat. Janez Medja, 15 let star iz Nemškega rovta, je služil za pastirja pri stricu Janezu Medja. Kakor sam priznava, vzel mu je iz stranske sobe bankovec za 20 K. ta denar si je kupil en noy klobuk, eno srajco in uro, drugo je pa zapil. Medja je že popreje trikrat vzel svojemu stricu male zneske tako, da skupna škoda znaša 35 K. Obsojen jo bil na 4 me aece težke, z 1 postom na mesec poostreno ječe. — V Ameriko priti sta pomagala posestnika Janez Ferjan iz Volavelj in Janoz Habič iz Javorja 17 let staremu
Francetu Kavšek, da se je tako U odtegnil vojaški dolinosti. Materi sinovo ravnanje ni bilo po volji in mu v to svrbo tudi ni hotela denarja preskrbeti; zato je pa Janez Ferjao izpoaloval pri Janezu Ilabiču 400 K za potnino v Ameriko, a zavezati se je moral, da bo plačeval od njih po 15%. Pri razpravi se je pa pokasalo, da se fant ne misli odtegniti vojaškemu naboru, temveč je pisal domu, da se bo takoj v domovino vrnil, kadar si nekoliko prisluži, in je celo v
Bismu še pisal, da ga veseli vojaški ttsn. [a podlagi teh pismenih izjav je sodni dvor oba obtoženca oprostil.
Porotne obravnave v Lfublfani se prlfeno dne 2. marca. Imena izžrebanih porotnikov priobčimo jutri.
Vaš na rausodba driavnega sodišča. Tam, kjer se vršijo v kmečkih občinah še indirektne volitve in se volijo *o-livni možje, določa se v zmislu volivnega reda število volivnib mož v kaki občini, tako da pride na vsacih 500 domačih prebivalcev in sicer na podlagi zadnjega ljudskega Štetja, po jeden volivni mož. Navadno so se smatrale za domače prebivalstvo vse one državljansko pravico imajoče osebe, ki so ob zadnjem ljudskem štetju prebivale v kaki ob čini. Na Moravskem se je pa dogodilo, da je politična oblast smatrala za domače le one osebe, ki so imele v dotični občini domovinsko pravico in pa ta*e, o katerih se ni vedelo, kje da imajo domovinsko pravico. Proti ti odredbi politične oblasti je bila vložena pritožba, ki se je nazadnje obravnavala te dni celo pred državnim sodiščem. No, državno sodišče je dalo politični oblasti prav ter zavrglo pritožbo.
Pravda Ornig Kalchberg se bo vršila pred mariborskim sodiščem.
Raziie stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Umorjeni trgovec. V Novava-rošu na Srbskem sta dva Turka umorila srbskega trgovca Rujaniča ker je iztiral od njiju dolg. — Ustreljen grof. Kneza Wolfganga btollberga so našli ustreljenega v grajskem parku. Poleg trupla jo ležala grofova lovska puška. Ne ve se, ali Be je zgodila nesreča ali zločin. — Drozdu je odvzet naslov monsignor. — Ogenj v b 1 a z n i c i. V blaznici v Colney Hatch pri Londonu je bil včeraj strašen požar. Ogenj je divjal po noči štiri ure in sicer v oddelku, kjer je spalo 600 blaznih žensk. 50 oseb je zgorelo. — Stavka. V Rimu štrajkajo prodajavci framasonskega lista »Tribuna«, ker jim daje upravništvo premalo dohodka. — Zveza z Marsom. Akademija znanosti v Parizu je razpisala nagrado 100 000 frankov za onega, ki izumi, kako bi dobili zvezo mej zemljo in Marsom — Drugi splošni češki katoliški shod bo letos v Brnu. Priprave so se že začele.
Društva.
(Občni z bor »Pravnika«) z dne 26. t. m. je otvoril načelnik gosp. nad-svetnik dr. Ferjan čič z nagovorom, v katerem je na kratko orisal društveno stanje, povdarjal ugled, ki si ga je pridobilo društvo z izdajo Karčnikovega Izvršilnega reda, knjige, ki je dosle jedina svoje vrste v nenemškem jeziku in ki je našla tudi na najvišjem mestu popolnega priznanja. Sporočil je tudi, da se odkaže društveni knjižnici po naklonjenosti g. deželnosoduega predsednika Le-vičnika prostor v novi justični palači v Ljubljani. Društveni tajnik g. dr. F o e r b te r je poročal o društvenem delovanju 1. 1902. Društvo je izdalo Kavčnikov izvršilni red in pa svoj mesečnik »oiov. Pravnik«, ki ga urejuje gospod dr. M a j a r o n že peto leto, kot 18. letnik. Med pisatelji, ki so zastopani v zadnjem letniku z večjimi znanstvenimi spisi, se nahajajo Henrik Sturm, dr. FranMohorčifi, dr. Danilo M a -jaron, Karol \Venger, dr. Ivan Robida, dr. Ivan A m a v e c , dr. Stanko Lapajne, dr. K. Kadler, dr. Konrad Vo dušek, Fran Mil. činaki, Peter p I. Radics i. dr. — članov je štelo društvo 146, naročnikov na list še posebej 141. Blagajnik dr. Š v igel j je poročal o blagajniškem stanju; dohodkov le bilo 5395 K 53 h, izdatkov pa 4916 K 73 h. Društveno premoženje, obstoječe zvečine iz zaloge izvršilnega reda, znaša 4128 K 88 h. GoBpod dr. Pire je nato stavil odborov predlog, naj izvoli občni zbor prvim društvenim častnim članom gospoda sodnega tajnika Ivana Kavč-n i k a v priznanje izrednih zaslug, ki si jih je stekel za slovensko pravno literaturo z ureditvijo „Izvršilnega reda", za društvo pa s tem, da je podaril ves svoj pisateljski honorar 1000 K društvu kot fond, iz katerega so naj nagradi pravniške spise, pomnoži knjižnico in izdajo daljne slovenske zakonike. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. — Pri volitvah bo je izvolil ves dosedanji odbor, obstoječ iz načelnika dr. F e r j a n č i č a , in odbornikov pristava dr. F o e r s t e r j a, tajnika K a v č n i k a , predsednika odvetn. zbornice dr. M a j a r o n a , tajnika M i l -
č i n b k e g a , odvetnika dr. P i r c a , odvetniškega kandidata dr. Š v i g e 1 j a - in ■vetnika We n g e r j a. Vnanji odborniki bo Bekoijski svetnik dr. B a b n i k na Dunaju, dr. Hrašovec v Celju in dr. Z u o c o n v Pulju. Revizorja sta dr. M u n d a in ■vetnik P o 1 e c. hmed posameznih predlogov je omeniti, da se oživotvorijo zopet postni čas društveni pravniški večeri.
(Savinjska podružnicaSlo venskega planinskega društva) ima avoj občni zbor na Svečnico, dne Ž. svečana r b 2. uri popoludne na Ljubnem v gostilni Petek. V Blučaju, da ob tej uri ni navzočno dovoljno število članov, je ob 8. uri drugi občni zbor pri vsakem šte-vilu navzočnikov.
(Bralno društvo pri Sv. Barbari pri Mariboru priredi Leonovo slavnostj na Svečnico dne 2. febr. ob pol 3. uri popoldne v prostorih župnišča b sledečim vsporedom: 1. Prolog. 2. Velejfrajska himna, enoglasni zbor. 3. Leona XIII. življenje, govori deklica. 4. Sv. Ojetu Leonu XIII. v proslavo 25-!elnice pa peštva deklamacija, zložil dr. A. Medved. 5. Papeževa himna, moški zbor cd J. Skraupa. 6. Leonova skrb za \se narode, posebno za Slovane, govori mladenič. 7. Leonu XIII. Slovani, deklam« ei:a. S. /jalost, ženski zbor, vgl. A. Foerster. 9. Kako L^on živi in dela v Vatikanu, govori deklica. 10 Sv. Konštan-ciju, deklamacija, zložil Leon XIII. 11. Nazaj v planinski raj mešani zbor, vgl. P. H. Sattner. 12. Leon XIII. slaven vladar in moder državnik, govori mladenič. 13. Leonu XIII., deklamacija. 14. Sv. Očetu Laonu XIII. otroci, deklamacija. 15. Papeževa himna, enoglasni zbor, vgl. J. Mitterer.
(Prostovoljna požarnabram-b>' v Žalcu priredi plesni venček v nedeljo 1 svičana. Začetek cb 7 uri. Dvo-rana Hodnik. Vstopnina za osebo 1 K.
Tektonska in
poroči.
Dunaj, 28. januv. (C. B.) „Wiener Zeitung" piše danes v neuradnem delu: ^Kakor čujemo, je odredil cesar iz lastne moči kot glavar cesarske hiše, da se suspendirajo vse pravice, časti in prednosti, ki so doslej pristojale soprogi saškega prestolonaslednika Lujizi kot rojeni avstrijski vojvod i nji. Su-spenzacija ostane v veljavi tudi tedaj, če bi se dognalo pri bližnji pravdi glede ločitve zakona, da pristoja princezinji po v § 1577. državljanskega zakonika za Nemčijo normirani določbi zopet njeno prvotno rodbinsko ime. Prepovedano jej je torej posluževati se nadalje naslova cesarska princezinja, nadvojvo-dinja. kraljeva ogrska princezinja itd. Dalje ne sme imeti nadvojvodskega grba z nadvojvodskimi znaki, ne pristoja jej več naslov cesarska kraljeva visokost ter odpadejo v bodoče vse častne pravice, ki so združene s temi dostojanstvi.
Dunaj, 28. jan. Vest včerajšnjega »Slovenskega Naroda", da je Slovanska zveza" imela novo volitev načelni-štva in da dr. Susteršič ni bil več izvoljen načelnikom, ie popolnoma izmišljena. Pri svoječasnem fu-zioniranju slovanskega središča s hrvat-sko-slovenskim klubom sta bila izvoljena načelnikoma z enakimi pravicami dr. S u s t e r š i č in I v č e v i č , podnačelnika pa sta dr. Ploj in Bar-
vinski. Pri tem je do danes ostalo. Pretekle dni je imela sicer „SIovanska zveza" sejo, a v seji se je samo sklepalo, kakih sprememb naj na korist prebivalstva zveza zahteva pri vojni predlogi.
Dunaj, 28. jan (C. B.) Vlada je danes predložila zbornici nagodbene predloge ter avtonomni carinski tarif. Finančni minister je predložil načrt glede konvertiranja 3620 milijonov K 4 2% drž. dolga, s čirnur se zviša drž. kredit in dosežejo olajšave pri drž. dolgu iu prihranek pri davkih. Minister prosi za naglo rešitev predloge. — Zbornica pričue nato s prvim branjem vojaške predloge. Formalen Breiterjev predlog, naj se predloga umakne z dnevnega reda, je predsednik zavrgel, ker je v nasprotju s poslovnikom. Prvi kontra-govornik Za-zvorka govori češki.
Dunaj, 28. ian. Češki narodni so-cialci so v današnji seji poslanske zbornice poskušali zopet obstrukcijo z nujnimi predlogi, a niso dobili dovolj podpisov.
Dunaj, 28. jan. Domobranski minister grof Welsersheimb je strankam naznanil, da v sporazumu z ogr. vlado odstopa od v vojni predlogi zahtevanega daljnega službovanja rezervistov v aktivni službi.
Dunaj, 28. jan. Za namestnika profesor Ehrharda na dunajski teologični fakulteti je imenovan šotski benediktinec Wol feru ber.
Dunaj, 28. jan. Listi poročajo, da utegne glede mobilizacije se uresničiti to, da bodo pešpolki št. 17., 7. in 27. pomaknjeni za nekaj časa na turško bosensko mejo, da tako s tem uplivajo na Turčijo in na izvršitev reform v Macedoniji.
Praga, 28. jan. V Nuslih pri Pragi je imel Klofač shod, katerega je vladni zastopnik razpustil. Skoro na to je imel Klofač shod po § 2, na katerem je silno zabavljal mladočeški politiki. .Mladočeški drž. poslanec Korbas je tudi govoril in zabavljal večini mladočeškega kluba.
Brno, 28. jan. Poslanec Stranskv je uložil tožbo radi razžaljenja časti proti uredniku Sokolu in izdajatelju „Ra-dikalnih listov" dr. Baxi.
Moskva, 28. jan. Bogatega trgovca z usnjem Bab uri na so našli v njegovi pisarni umorjenega in oropanega.
Berolin, 28. jan. Profesor Ehrhard je sprejel učno mesto na novoustanovljeni teologični univerzi v Strassburgu.
Mentone, 28. jan. Princezinji Lujizi je že izročen odlok avstrijskega cesarja, s katerim je izključena z avstrijskega dvora. Cuje se, da Giron prigovarja princezinji, da še pred porodom prestopi k protestantizmu in ga poroči, da bo tako otrok imel Gironovo ime. V saških krogih je proti temu Girono-vemu namenu veliko ogorčenje. Vsi pro-testanški župni uradi so dobili obvestila, da prestopa te dvojice ne sprejmo, ker ju ne vodijo pri tem verski nagibi.
Spominjajte se
ljudskega sklada.
Bleteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m,.srednji zračni tlak 746-0 mm
j	Htiuijc
g Als opa- i	bul'0-
q Kovanju j	metra,
j	v mm,
27 |9. zvet. l iti-a'
„„i 7. ijutr. i 744-7 I— Wi I sl. svzh. ao|3. popol.j 742-2 I— 1-5 | sl. jvzh. SredDja včerajšnja temperatura -5-fc* normale, —2 0°
megla jasno
Dunajska borza
du6 28. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....'. Avstrijska zlata renta 4% ....', Avstrijska kronska renta 4% . ...
Ogerska zlata renta 4% .....[
Ogersku kronska renta 4% .....
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. !
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista..........\
NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. veli
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci.........'
C. kr. cekini......
10180 100-80 121-25 101-75 121 35 9990 15-73 70750 239'89 V, 11716 23 43 1907 95 35 11-31
Poslano.
Na nesramen napad lista „Kikeriki' na nas Slovence ni boljšega odgovora, ko .retour" iz vseh javnih lokalov slovenskih
Pričakujemo, da bodo dotični najemniki upoštevali to misel in odstranili t« )j8t iz »vojih lokalov. Ostala slovenske liste-pa na-prosimo, da ponatisnejo to misel.
Zavedni Slovenci.
Preklic. 84 3 3
Dne 27. grudna pr. leta sem gospo Frančiško Kandušer, trgor j eevo soprogo v Mengši, v cerkv \ brez vsakega povoda žalil, kar sam iskreno obžalujem, proseč jo javno, odpuščanja.
V Kamniku, 22.pros. 1903. fclojzlj Zaje,
p. d. Zalokar is Zgor Jarš.
I£LS£l>itek-ov v FST1 štim
T pri Olomuou.
zavod za izdelovanje steklenomozaičnih božjih grobov, lurskih duplin in altarjev za pro-
Žit
o e cene
dnd 27 januarja 1903 (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za spomlad.....K	7 69
Rž za spomlad .........6 90
Koruza za maj - junij 1903 . . . „	—
Oves za pomlad......,	6-35
Na budimpeštanuki borzi:
PSenica aa april.....K	7-64
«i za aprii..........6'«4
Oves za april .........612
Koruza za maj (1903) ...»	5-86 (Efekti v).
Dunajski trg.
Pšenica bauaška.......K
» južne železnice . . . .	, Rž > » . . . .
Ječmen r . . . . .	"
ob Tisi ......„
Koruza ogrska stara.....n
» . nova......
Cinkvaot » stari.....
. . novi.....„
Oves srednji.........
Fižol.......
do
8'20 7-65 7 — 6-30 6-40 710 6-80 7 10 6-60 665 7 —
7-70 6'91
6 36
do 7-65 „ 6 65 „ 6-13 . 6 87
do 8-75
» 7 20 . 7-26 , 7-75 „ 720 , 6-96 „ 7-25 ., 6*0 676 „ 14--
llustrovani ceniki zastonj
cesije ob sv. Reš. Tel.
Odlikovan od Nj. svetosti pa peža Leona XIII., priznanja katol. teol. akademije v Pe-terburgn, nemškega m isijon?
v Carigrada itd. 143 4-: Vse pošlljatve zajamčen
(rfiltf venec'jal>ske in španske. NajceneiSo inm v za|0Ri tvrdl;a BRATA EBKRL v
i
Ljubljani. Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju.
22 11—7
Hiša je na prodaj
v Ljubljani na lepen) l^raja.
Kje, pove upravništvo »Slov." ioo 3—1
Senzaeni likep ilil*.«.«.«.**
Alonfe Crisfo
pFVe Vrste.
| Velika posebnost med likerjTj
čudovitega okusa kpepeajp za želodec, t
Na prodaj v vseh boljših proda-jalnieuh s kolonijalnim blagom in delikatesami. -----------------------
Josip Arehleb in drug
destil. na par v PRAGI.
Odlikovan s 84 prvimi svetinjami.
1362 20—16
Su5i svoje lase z zrakom!
Sistem Bafro
Naznanjam častitim damam, d< sem otvorll na Sv Petra centi št. 36 poleg svoje brivnloe
poseben salon
za friziranje dam.
v njem se bode umivalo glavo ln sušilo z najnovejšim zdravniško priporočenim zračnim električnim aparatom, a katerim je vsako pr«hlajenje popolnoma Izključeno. Dalje Izdeluje*« > n prodajani vsake vrste
lasnih tlel
ter zunanje naročbe dobro in točno Izvršujem.
Za maogobrojni obisk se priporoča
z odličnim spoštovanjem
Zdravniško priporočeno.
102 3-1
. Podkrajšek,
frizer za dame In gospode.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, »rečk, denarjev itd. Zavarovanja za »gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promeie za vsako tre banje. Knlantna izvrlitev naročil na boril.

Menjarična deini»<.i družba
„m KBC(JBM
I., UVolIzsil« 10 io 13, Ouna), I., StnAsIgasu 2.
W Pojasnila H v vseh gospodarskih in HnMnfr.^
stvareh, potem o koranih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor )e mogoče viaocega obrestovanja pri popolni varnosti nalotenlh
glavnlo.	134 163
Udajatelj.la odgovorni^uradnik: Dr. Ifaasl| žltslk.
XIak .Katolitk« Tiskarne* v LJubljani.