Leto II. f*es&fnina plačana o gotouinl. Liubifana, četrtek 30. septembra 1920. Štev. 222. HI UST Cene po pošti: za celo leto . H 8V— za pol lota . H M — za četrt leto. H Zi — za 1 mesec. . K 7*— 2a Ljubljano mesečno 7 K Za inozemstva mesečna H 1Z‘— in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6 Uredn. telefon štev. SO *osam ezna Številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 60 vin. ^oti belgrajskemu sistemu. 14 Orodnega predstavništva v Belgradu, ^elgrad, 9. septembra. Pred-iwt ■ Vukčevič objavi, da je Nj. Vis. !lsal Aleksander dne 3. septembra pod-ij u . a*ion o volitvi narodnih poslancev '•Sli aVoda!no skupščino. Za tem podajo !qj P°slanci vprašanja na ministre. Ker <,e,f° Prisotni, se preide takoj na dnev- • Nadaljevanje razprave o interpe-L Poslanca Bukšega o dogodkih na ^skem. n H a n ž e k (Narodni klub) opisuje ^ °l1h nabranih podatkih, kako so na-v Grubišnem polju in drugih SjjJ .'.odvajajoč, da so dali povod admi-* ukrepi žigosanja in rekvizicije, netaktnosti naših organov, ki so Povo^* izvrševali. Pravi, da so to sami ^dov , Vzrok pa da leži v latentnem ne->oda 2 Mvu hrvatskega dela našega na-ledinj ^Sem onim, kar se dogaja od časa % naše države in da je prišel mo-%; a se pove čista istina. Efektivni W ?ar°da je posledica njegove dušev-^ ®e, ta pa obstoja v narodu vsled W Psihoze in delovanja političnih i: i ' Napada demokratsko stranko, ki Sojj a obiti socialni proces in preko H 2nakpraviti iz našega naroda nov na-'^Lpevajoč od njega, da pozabi svojo 4žoje ’ a sprejemanje novih idej je pri-VVanie na prevzete in podedovane \ ® političnih in kulturnih nazorov. ^ 'deje se morejo prilagoditi samo 4$lt' kar je že v nas. Sprejem demo-teologije pa so poizkušali izvesti >» Narodna inteligenca se trudi, kfe rae narod od legalne baze današ-Anja, ustvarjenega dne 1. decem-i jp • • Fatalna je izjava g. Pribičeviča, •4lj0 Snoval te akte neobvezne. Ako je W 4r°d upravičeno misli, da je pre- • • Hanžek navaja potem fakta \z-Q)a konstituante in rušenja celo- ^Vatske samouprave, neurejene go~ .e in finančne odnošaje, draginjo, saienia tobaka, kuhanja žganja, ?k n . vprašanje, sistem talcev in na-Hf/mere, da so narodnega poslanca j| kovrekoviča zaprli samo zato, ker \n-tl njegove družine šel k vojakom. Wa. Postopanje orožništva in ugotav-le največja nesreča za naš narod SL a demagogija, ki loči narod od in-Ce- Obsoja tudi politične metode se-^ franke n pravi: Kolikor je s svojo '^Pa^ijo razrušil politično življenje H 11 Radič, toliko ga je s svojim nasil-ibik entralizmom razrušil tudi Svetozar j*Vič. -erajr’ Sur m in (Narodni klub): Ko je 5 Vstal ministrski predsednik dr. Ves-■^vil j Pričakovali, da bo v imenu vlade Sal • Se ta^<0 P°st°Panie. kakor ga je ^lu' *n*erePlanL ne b° dogajalo več. ' Sa L®1 da nismo našli v tem govoru ^ tu •r Smo pričakovali. Rad konstati-San-ln Ze^° drago mi je, da je bilo po-iNdo v°jske pravilno, dokler je tam za-:vojih Val major. Ko pa je major odšel po M k^Pravkih, potem pa se ni postopalo ^0 i ,° Pravilno. Orožništvo se je obnaša i °i kakor se v svobodni državi ne imer °. °bnašati. Potem navaja razne \ j ln nadaljuje: Gospoda, bilo bi že ^4i'o f Prenehajo take pritožbe, da pre-Nov , ■ r?zl°^ in da bi ne bilo več veniv' ki dovajajo do takih dogodkov, piri*-’ ali moremo pomiriti ves narod, jnl?a pa moremo samo tedaj, ako se inf* —------- .7 . — ' , . °dn Popolne sanacije in ako hoče iti - u na alo slan pt j r1’ da f^Pščini smatram za svojo dolž-;.J je kr iaz izrečem nekoliko besedi Post r°ko, da mu olajša življenje, ki . Po!1, neznosno. (Odobravanje). p: anec Mihajlo Jovanovič (radika- !k>dr,-°* ,Zastopnik srbskih kmetov v tej ?st ski-^f • , ______________J-1-- £ bruhnila. vojna, se je videlo, da je 'o^ašiv6 Vozništva nosil samo kmet in Ml, ^e' meščan. Srbski kmet se zato ni LV^eč je vestno vršil svojo sveto osvobojenje in zedinjenje vseh '.A v eai°r tudi celokupnega našega na-let°tni državi. Ko se je srbski kmet vojskoval in delal, bi moral naš brat Hrvat počakati in se po svojih zastopnikih uveriti, ali se nanaša to samo na njega ali na vse kmete naše države. Iskreno izjavljam, da seljak na Hrvatskem misli ravno tako, kakor seljak v Srbiji. Ra-dovali bi se, ako bi hrvatski kmet sledil srbskemu kmetu pri žigosanju živine. Bolje bi bilo, ako bi bil to storil, ker ako srbski kmet ne bi delal tako, bi nikdar ne do-šio do zedinjenja našega naroda. Pri tej priliki prosim vojnega ministra, da odredi demobilizacijo vozništva in da se odvzeta priprega vrne kmetu. Obžalujem, da je šla stvar na Hrvatskem to pot, ki ni dobra. Istotako verujem, da so bila oblastva v komisiji sirova, tako civilna, kakor vojaška in da so napadi nanje opravičeni. Ker pa verjamem, da se bo priprega plačala, prosim, naj se ne čaka z izplačilom, da se isti konkretni primeri ne ponovijo v Srbiji. (Živahno odobravanje.) Posl, Šimrak (Jugosl. klub): Del našega tiska, posebno pa oni v Belgradu, naglaša, da se morajo ti nemiri na Hrvatskem presojati s plemenskega stališča. Eden od glavnih vzrokov teh nemirov so naše upravne oblasti in v splošnem, vse naše upravno reševanje. Edino, kar moram naglašati, je, da kmet nikdar ne bo pristal na tako narodno edinstvo, ki bi se hotelo izvesti s pomočjo bajonetov in kakršnihkoli sličnih sredstev! Krvave kmetske roke se dvigajo pred vami, okrvavljena kmetska srca vam govorijo, da je tu treba leka pravice in napredka! (Odobravanje, ploskanje). Posl. dr. S p ah o: Vojni zakon nalaga državljanom velike dolžnosti, in vsak državljan, ki mora vršiti te dolžnosti, ima pravico, zahtevati, da se ga o tem z zakonom oppzori, to pa se zgodi samo tedaj, ako se zakon objavi. Mislim, da ne bi bilo prišlo do tako neljubih dogodkov na Hrvatskem, ako bi vsaj pismeni svet imel pri roki vojni zakon. (Odobravanje). Posl.. R a-jič (Bunjevec): Mislim, da bi se mogla suspendirati izvršitev tega zakona o žigo- sanju živine. Posl, dr. R i 11 i g (Narodni klub): Naš kmet na Hrvatskem hoče imeti to državo, noče pa imeti tega sistema, noče tega načina vladavine! Naš narod je za to državo, ker je vsakemu od nas jasno in poslednji seljak to hoče, da se zedinjenje hrvatskega plemena in hrvatskega naroda more naravno izvršiti samo v svobodni in zedinjeni Jugoslaviji. (Ploskanje.) Storili smo vse, kar smo mogli, bodisi intelektualec, bodisi naš mali človek v zelenem kadru. Vstopili smo v to državo po Wilsono-vem načelu o samoodločbi. Samodločba narodov pa ne obstaja samo v tem, da se odločimo, v katero državo vstopimo, marveč pomenja tudi to, da imamo pravico določiti ustavo in način, kako naj se nam vlada. Ker se nam ta svoboda ne priznava in daje, je naš narod, naš kmet v duši ogorčen. Gospoda, zapomnite si, da hočemo Jugoslavijo, toda Jugoslavijo Strossmayer-ja, nikoli pa nočemo Pribičevičeve Jugoslavije! (Ploskanje.) Pridite med narod, ponudite mu odprto srce, pa boste našli in videli, da ima hrvatski kmet politično zavest in da se zaveda v svoji demokratski državi svojih pravic, katerih mu nihče ne sme gaziti, tudi država sama ne. (Odobravanje.) Predsednik dr. Vukčevič: Na vrsti je še mnogo govornikov, ali želi narodno predstavništvo, da se seja zaključi? (Glasovi: Da!) Potem zaključujem to sejo in odrejam prihodnjo za jutri točno ob šestnajstih z istim dnevnim redom: nadaljevanje debate o interpelaciji poslanca Bukšega glede dogodkov na Hrvatskem. Seja se zaključi ob 20.30. LDU Belgrad, 29.‘ septembra. Za jutrišnjo sejo narodnega predstavništva so se prijavili še nastopni govorniki k razpravi o interpelaciji poslanca Bukšega: Dr. Dušan Popovič, Stojan Protič, Dušan Pe-leš, Fra Didak Buntič, T. Popadič, Ivan Banjanin, Ivo Grisogono, Žitomir Korač, dr. Manojlovič, Josip Bojinovič, Živojin Tajsič, Dragoljub Jokšimovič in Milivoj Bašič. Pogajanja z Italijo. LDU Zagreb, 29. septembra. »Narodna Politika« javlja iz Belgrada, da je bil včeraj kronski svet, na katerem so bile dane zunanjemu ministru dr. Trumbiču informacije za pogajanja z Italijo, na katera odpotuje minister te dni. Mala entenia. LDU Bern, 28. septembra. (DKU) Listi poročajo iz Rima: Porazgovori med Take Jonescom in Giolittijem so imeli namen, odstraniti vsak sum, da ima Rumu-nija namene, ki nasprotujejo interesom Italije. Take Jonescu je podal izjavo o načrtu male entente, ki bi obsegala poleg drugih članov še Rumunijo, Grško in Poljsko. Razložil je diplomatskemu zastopniku Madžarske nalogo male entente, da bi Madžarska vedela, kakšno usodo bi imel poizkus, izpremeniti določene meje Madžarske. Rusko-polfska mirovna pogajanja. LDU Moskva, 29, septembra. (Berz-žično) Na tretji seji mirovne konference v Rigi sta podala predsednika obeh odposlanstev izjave o stališču svojih vlad. Izjava Dombskega je bila samo formalna. Odgovori na ruske mirovne predloge so bili nepopolni in izogibni. Rusko odposlan- stvo ima vtis, da hočejo Poljaki zavleči pogajanja. LDU Pariz, 29. septembra. (Brezžično) Iz Rige poročajo, da sta se obe odposlanstvi malone sporazumeli glede demarkacijske črte za premirje. Ljnti boji s Poljaki In Wrangl6m. Ljuti boji s Poljaki in Wranglom, LDU Moskva, 28. septembra. (Brezžično) Pri Kovnu se nadaljujejo ljuti boji. Uspešno nadaljujemo svoj protinapad na Starokonstantinow in Proskurow. Sovraž- ne napade 40 vrst. južno od Proskurowa smo krvavo odbili. V odseku železniške proge Aleksandrowsk-Sinelnikovo se bojujejo naše čete pri Slavgorodu. Ukrajinci prodirajo dalje. LDU Dunaj, 29. septembra. (Dun. KU) Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Stanislavova z dne 28. t. m.: Kljub ojačenemu odporu boljševiških čet prodira ukrajinska armada dalje proti Žmerinki. Ukrajinski, železničarji, čijih splošna stavka je zelo pospešila hitro umikanje boljševikov, so prevzeli službo na železnici Podwoloczyska-Proskurow-Deražnija, ki so jo zasedle ukrajinske čete, kakor tudi na progi Kam-jenec - Proskurow - Žepotowka, ki poteka vzporedno z novo fronto ukrajinske armade. Avtonomne ukrajinske civilne oblasti so zopet zavzele svoja mesta v osvobojenih pokrajinah. Jtižno-ruska republika. LDU Moskva, 29. septembra. (Brezžično) »Izvest ja« poročajo iz Krima: Wrangel namerava proglasiti Miljukova za predsednika ruske republike. Rumunsko-italijan-sko prijateljstvo. LDU Dunaj, 29. septembra. (ČTU) Take Jonescu je poslal grofu Sforzi zahvalni telegram, v katerem poudarja neomajno bratsko prijateljstvo Italije in Rumunije. Na Ruskem se Židom najbolje godi. Amerikanski Čeh A; Just, ki se je nedavno vrnil z Ruskega, opisuje v »Ven-kovu« današnje razmere na Ruskem takole: Na Ruskem je zares slabo. Glad vidiš povsod in povsod slišiš vzdihe. Tega ne verjame, kogar moti ja nasprotujoča se poročila in zato povsem odobravam, da pošilja delavstvo odtod svoje proučevalne komisije, da bi se same prepričale o resničnem stanju razmer. Vsekakor je v podobne komisije pošiljati nepodkupljive in verodostojne može, kateri hočejo zai’es povedati ljudem resnico. In potem take, ki ne bodo pohajkovali po muzejih, ampak bodo sami prijeli za delo v tvornicah, delavnicah ali na polju, da bi spoznali neznosnost krutega ruskega življenja. Sicer bi vse one komisije splošno ne imele nobenega smisla. Na Ruskem se danes pravzaprav nikomur dobro ne godi, razen voditeljem boljševiškega gibanja in med njimi zlasti Židom. Ti se v svojih zaklenjenih hišah v nočnih urah mastijo, zakaj silno so obogateli z nakradenim blagom plemenitaš-kih in trgovskih družin. Ali tudi ti Židje gledajo Vendar, da z Ruskega pravočasno izginejo z nagromadenim premoženjem. In v istini tudi hitro romajo drug za drugim. Danes jih dobite ha Švedskem, Norveškem Danskem in Švicarskem lepe kohorte. Ruski židje zapovedujejo boljševiški Rusiji. In to tudi tedaj, ko so jo že popihali preko meje. Kadar sem se ž njimi sešel, zmeraj so opisovali boljševištvo kakor edino rešilno gibanje in kakor osvobojenje iz svetovne mizerije. Seveda v prvi vrsti na Ruskem. Kdo se jim bo čudil, zakaj njim je pi-ineslo boljševištvo toliko bogastva, kakor se jim svoje dni še sanjalo ni. Voditelji so velikanske države in so obogateli čez noč in njih beseda odločuje večkrat o življenju in smrti sto in sto ljudi, kateri so do nedavno zavzemali visoka družabna mesta. . __________________________________ HABSBURŠKI DEMENTIJI. LDU Budimpešta, 29. septembra. (MKU) V inozemskih listih iz berlinskega vira razširjena vest, da ima poslanec narodne skupščine Edmund Beniczki po nalogu madžarske vlade porazgovore z bivšim kraljem Karolom v svrho njegovega povratka na Madžarsko, je popolnoma neresnična, LDU Nyon, 29, septembra. Švicarska brzojavna agentura poroča: Iz obližja bivšega cesarja Karla javljajo: Zadnji čas razširjena vest, da je bil iz Pranginsa ali od bivšega cesarja Karla poslan denar ma-džaiskemu državnemu opravniku Horthy-ju, je izmišljena. Na Madžarsko so bila odposlana samo živila in zdravila, nikdar pa ne denar ali denarne vrednote. ZA RESNIČNI MIR V EVROPI. LDU Berlin, 29. septembra. (DKU) Listi javljajo iz Bruslja: Na včerajšnji popoldanski seji konference je izjavil ameriški delegat Boyden, da more Evropa šele tedaj upravičeno pričakovati podelitev kreditov, kadar bo sovražnost med državami odstranjena. Ob tem je zlasti dolžnost zmagovitih držav, da kar najpri-jazneje nastopajo proti premagancem. KAMENEV ODPUŠČEN IZ DIPLOMATSKE SLUŽBE. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Rotterdama: Kakor javlja Hollandsch News Bureau«, je bil Kamenjev zaradi nepravilnega poslovanja in zaradi odnoša-jev z »Daily Heraldom« odpuščen iz diplomatske službe in imenovan za komisarja na zapadni fronti s sedežem v Smolensku. Stran 2 »Večerni list«, dne 30. septembra 1920. Štev, 222. BOLJŠEVIŠKI NEMIRI V MEHIKI. LDU Pariz, 29. septembra. (Wolff) Kakor javlja »Chicago Tribune«, so bili v mestu Mehiki boljševiški nemiri, Boljše-viški agitatorji so navalili na narodno palačo in so imeli z balkona govore na tisoč-glavo množico. Narodna palača je bila okrašena z rdečimi zastavami. Iz vseh delov dežele so poslali čete v mesto, da bi se zatrli nemiri. Položaj je jako resen in tembolj nevaren, ker je predsednik Huerta obolel. BORZA. LDU Curih, 28. septembra. Devize: Berlin 10.2554, Holandija 193.50, New York 622, London 21.72, Pariz 41.50, Milan 25.90, Bruselj 43.75, Kodanj 85.50, Stockholm 124.50, Kristijanija 83, Madrid 91.25, Buenos Aires 230, Praga 8.10, Belgrad 21, Zagreb 5.15, Budimpešta 2, Varšava 0, Dunaj 2.80, avstrijske krone 2.10. LDU Dunaj, 28. septembra. Devize: Amsterdam 8400, Berlin 520.50, Bukarešta 0, Curih 4200, Kristijanija 3700, Kodanj 3700, Stockholm 5150. Valute: Nemške marke 514.50, rumunski leji 515, bolgarski levi 380, švicarski franki 4175, francoski franki 1800, italijanske lire 1190, angleški funti 895, ameriški dolarji 270, carski rublji 280. V prostem prometu: Zagreb 251—272, Budimpešta, plačilo v denarju poštne hranilnice 96—106, plačilo v žigosanih kronah 97—107, madžarske žigosane krone 97—107, Praga 406—432, Varšava in Krakov v poljskih notah 100 do 116, čehoslovaške krone 5000 aki 404 do 430, manjši bankovci 404—430, novi dinarji 1000—1050. Politične novice. + Nemške nakane na Koroškem. Iz Celovca poročajo z merodajne strani: V zadnjem času razširja Dunajski korespondenčni urad in nemško časopisje po svetu vesti, kako da vrši slovensko prebivalstvo in jugoslovensko uradništvo na plebiscitnem ozemlju teror nad nemškim prebivalstvom ter mu hoče tako zabraniti svobodno glasovanje na dan plebiscita. Vse te in podobne vesti ne odgovarjajo resnici. Njih izvor je iskati v nameri celovških Nemcev, da bi dosegli, da se dan plebiscita odgodi, ker bi bil sedaj izid glasovanja zanje po-ponoma neugoden. Vsa ta kampanja po dunajskih, berlinskih in graških listih ter potom raznih agencij je bila dogovorjena v Celovcu pred nekaterimi tedni. Tedaj je deset novinarjev, pod vodstvom dvornega svetnika Finka imelo z nemškimi uglednimi krogi posvetovanje, ki je dovedlo do sklepa: »Z ozirom na to, da bodo, ako se bo vršil plebiscit dne 10. oktobra, penici poraženi, se mora z vsemi mogočimi sredstvi delati na to, da se plebiscit odloži.« Po tem načrtu prihajajo Nemci iz Avstrije in Nemčije, podpirani po ne-prijateljih naše države, v masah v plebiscitno ozemlje ter izzivajo narod, napadajo naše oblasti in vrše teror. Dunajski korespondenčni urad pa pridno razširja potom rimskih, berlinskih in drugih agencij fantastične vesti o nevzdržljivem položaju na plebiscitnem ozemlju in o nekakem terorju od strani naših ljudi. Najboljši dementi vseh teh klevet je zadnji sklep plebiscitne komisije, da se bo vršil plebiscit dne 10. oktobra. + Prijatelji. Italijani so slovesno priklopili južno Tirolsko k materi Italiji, v Inomostu vihrajo črne zastave, nemški listi stokajo. Pravijo, da ni dvonA, da želi Italija živeti v prijateljskih odnošajih z Avstrijo, toda južna Tirolska je danes ono, kar jih loči. — Tu so se našli bratci. Na Koroškem pa nastopajo skupno in podpirajo medsebojne težnje nenasitnega italijanskega in nemškega imperijalizma, a medtem pa na drugi strani goltajo drug drugega. Čedna slika zemlje lačnih po-hlepnežev, ki hočejo gospodovati drugim. + Kaj bo z Radičem? Kakor javlja današnji »Hrvat«, je v procesu Štefana Radiča stol sedmorice, kot vrhovno sodišče, ki se bavi z ničnostno pritožbo Štefana Radiča, sklenil, da se vpraša narodno predstavništvo v Belgradu, ali smatra Radiča za svojega člana. Nadalje, da se tudi vpraša, ali je njegov zastopniški mandat, ki ga je dobil od svoje stranke, veljaven. + O priliki izvolitve Milieranda za predsednika francoske republike, mu je ministrski predsednik dr. Vesnič poslal naslednjo čestitko: »Podvizam se,, da skup-n.o s svojimi tovariši, člani kraljevske vlade, izrekam Vaši Ekselenci naše najpri-srčnejše čestitke o priliki Vašega imenovanja za predsednika republike. Srečni smo, ker vemo, da bo novi septenat izpolnjen z delom velikega in obče spoštovanega državnika, ki je obenem tudi nav- dušen patriot. Srečni dogodek Vaše izvolitve budi v meni spomine na dobo naših skupnih preizkušenj, hvaležen sem Vam, kadar se spomnim na one tragične čase, ko ste v Bordeauxu pokazali toliko prijateljstva naši državi. Jaz in vsi moji sodržavljani Vam najiskreneje želimo sreče, ki naj bo obenem tudi sreča plemenite Francije in vsega človeštva.« Vesnič, — Predsednik Millerand je odgovoril na Ves-ničevo brzojavko: »Zahvaljujem se Vaši Ekscelenci za čestitke, ki so me prijetno presenetile. Naj bo ta zahvala tolmač čuv-stev, v kateri sta naši dve državi pokazali tako veliko duševno moč in dali toliko dokazov iskrenega prijateljstva, kateremu ste bili Vi tako velika oopra. Poln prepričanja v miren razvoj Vašega velikega naroda se tudi jaz pridružujem željam za srečo Vaše osebe in željam, ki žele napredka kraljevini Srbov, Hi'vatov in Slovencev.« Konec kovinarskega gibanja v Italiji. Kakor poroča zveza kovinarjev, se je povsodi izvedla izpraznitev tvornic. -j- Kongres čeških levičarskih soci* alistov je sprejel delovni program po načelih tretje internacionale. Za enkrat se ne bodo priključili k Moskvi in so sprejeli k zadnji točki delovnega programa pristavek, da bodo o priključitvi sklepali ali po referendu, ali pa na prihodnjem izrednem zborovanju stranke. Dnevne novice. — O agrarni reformi. Jutri dospe v Split minister dr. Križman in bo konferi-ral s poljedelskimi organizacijami radi agrarne reforme, — Uradniki in volitve. Uradniška organizacija v Splitu bo imela v nedeljo sestanek radi volilne orientacije, — Za naše državljane, vrnivše se iz Amerike. Naše notranje ministrstvo priobčuje pod št. 20.979 naslednje: Naš generalni konzulat na Dunaju je prejel od avstrijskega zunanjega ministrstva verbalno noto, v kateri javlja imenovano ministrstvo, da je zadnji čas došlo na Dunaj oblastim, ki so kompetentne za vojne ujetnike in internirance, mnogo prtljage, Ta prt-' ljaga je lastnina bivših civilnih internirancev iz Amerike. Poleg tega pride tudi še veliko take prtljage iz Anglije. Mislijo, da je med to prtljago tudi kaj lastnine naših državljanov, ki so se zadnje čase povrnili iz Amerike. Na to opozarja notranje ministrstvo državljane, ki bi even-tuelno imeli med prtljago kaj svoje lastnine. — Popis vojnih invalidov, vdov in sirot. Da ne bo nepotrebnih vprašanj, katere osebe naj vpišejo občinski uradi pri popisu glasom naredbe opr. št. III. 8987 - 20 (I) z dne 6. sept. t. 1. v kategorijo »Urejeni« in katere med »neurejene«, pojasnjuje poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo, da spadajo glasom 3. točke navodila k tabeli I v skupino A (urejeni) oni invalidi, vdove in sirote, ki jim je že odmerjena od voj. oblasti naše države inv. pokojnina oziroma preskrbnina. V skupino B (neurejeni) je treba popisati osebe, za katere bo treba šele urediti vprašanje pokojnine oziroma preskrbnine, — Otvoritev paketnega prometa med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Čehosiovaško, Nemčijo, Francijo, Švico in Bolgarijo, S 1. oktobrom t. 1. se otvori poštnopaketni promet (do teže 5 kg) med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Čehosiovaško, Nemčijo, Francijo, Švico in Bolgarijo, a s 15 oktobrom tudi paketni promet (do teže 20 kg) z republiko Čehosiovaško. Pristojbine, ki jih mora plačati pošiljatelj vnaprej in druga določila je poizvedeti pri vsakem poštnem uradu. Raztegnitev inozemskega paketnega prometa se bo pravočasno naznanila. — V Ljubljani, dne 27. septembra 1920. — Direktor pošte in brzojava za Slovenijo. — Za volitve. Državni odbor je imel dne 29.,t. m. ob devetih dopoldne sejo, na kateri so izvolili predsednike okrožnih (županijskih, komitatskin) volilnih odborov. — Poljedelska deputacija v Belgradu. 29. t, m. dopoldne je finančni minister sprejel odposlanstvo poljedelskih krogov iz Hrvatske in Slovenije, ki so jih vodili poslanci, Deputacja je prosila ministra, naj odredi nekatere izpremembe v proračunskih naredbah. Dalje je deputacija protestirala proti uvedbi davka na poslovno obrt. Minister je obljubil, da bo v najkrajšem času sklical enketo poljedelskih strokovnjaških krogov in da bo po njihovem nasvetu podvzel izpremembe-. —- Praški sejem je po 17 dneh končan. V Občinskem domu je bila 28, t. m. slavnostna večerja, katere so se udeležili župan dr. Baxa, pokrovitelji sejma in zastopniki tujih misij. Dr. Baxa je poudarjal zmožnost češke industrije in red v republiki. Prihodnji pomladanski sejem bo meseca aprila 1921. — Povodenj v Italiji. Po poročilu iz Coma je vse mesto poplavljeno. — Kaznovani nasilniki. Zaradi hudodelstva zoper nravnost, storjenega na neki Nemki, je francosko sodišče 28. t. m. obsodilo šest vojakov v težko ječo, in sicer dva vojaka je degradiralo in ju obsodilo na osem oziroma šest let težke ječe, ostale pa na pet, štiri in tri leta težke ječe. — Boljševiki trgujejo z diamanti. Kakor poroča »Matin« iz Londona, so ameriška carinska oblastva zaplenila 14 zabojev draguljev, naslovljenih na zastopnika Moskve v Washingtonu. Zaboji so bili vkrcani v skandinavskem pristanišču, V enem teh zabojev je bilo 100 diamantov, — Brezplačno stanovanje dobi vdova z 1 ali 2 otrokoma v lepem ki^aju ob železnici pri Mariboru. Dobi tudi primerno plačo. Oskrbovala bi hišo in obdelovala vrt. Naslov se izve pri našem upravništvu pod številko 4024. Liublianske novice. lj »Podkriževalci«, Ljudski oder vpri-zori v nedeljo, dne 3. oktobra ob osmi uri zvečer Anzengruberjevo kmetsko komedijo s petjem v treh dejanjih »Podkriževalci«. Anzengruber je znan in nam ga ni treba še posebej priporočati. Vstopnice se dobe že danes popoldne v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. lj I. jugoslovanski citrarski klub »Favorit« naznanja, da se naj vsi gojenci in člani, ki so se za šolsko leto 1920/21 v ci-trarsko šolo vpisali, zanesljivo zglasijo brez instrumentov v petek, dne 1. oktobra 1920 ob 7. uri zvečer v šolskem' poslopju »Ledina«, I, nadstropje 6. razred, radi razdelitev učnih ur. lj I. jugoslovanski citrarski klub »Favorit« vpisuje vse zamudnike za citrarsko šolo v petek 1. oktobra 1920 od 5. do 7, ure zvečer v šolskem poslopju »Ledina«, Komenskega ulica, lj Društvo drž. varnostne straže, detektivov, policijskih uradnikov ter pisarniških pomožnih moči za Slovenijo z sedežem v Ljubljani, priredi dne 2. oktobra 1920 v veliki dvorani in postranskih prostorih hotela »Union« I, zabavni večer s sodelovanjem vojaške godbe, članov kr. opere in drame in pevskega društva »Kra-kovo - Trnovo« itd. lj Serum zoper grižo in ljubljanska ca-rinarica, — O predmetu se je zadnje čase mnogo pisalo in tudi popravljalo. Niti iz pritožb, niti iz popravkov carinarice pa javnost ni dobila prave slike. Finančna delegacija se je namreč zanimala za stvar in Uradno ugotovila sledeče. Serum je ob uvozu iz inozemstva podvržen carini, ki odpade le ,ako je prejemnik javna bolnica in je ta poprej izposlovala oprostitev od generalne direkcije carine. Je li ta določba umestna ali ne, je vpraanje zase, jasno pa je, da je za carinarnico kot podrejen ekse-kutivni organ obvezna, ker bi morala v ca-rinarski, kot v vsaki drugi upravi, nastali nepopravljiva zmeda, ako bi subalterni uradi lahko po svoje delali. Dne 8. septembra t, 1. je došel v Ljubljano na naslov špeclicij-ske firme Ranzinger serum za deželno bolnico in za več ljubljanskih lekarnarjev. Bolnica se ni mogla izkazati, da ji je generalna direkcija carine dovolila svoboden uvoz v smislu zgoraj navedene določbe, carinsko deklaracijo je pa vložila šele 22. septembra, istotako tudi vsi lekarnarji, Ako je torej odpravila carinarica blago 23. septembra, se njej ne more ničesar očitati, ker se je ravnala strogo po svojih predpisih in je serum takoj izročila, čim so bili izpolnjeni pogoji. Iz teh podatkov je razvidno, da so bile pritožbe, kolikor so bile naperjene proti carinarnici, — kakor marsikatere druge v carinskih zadevah — naslovljene na napačno adreso.' lj Moka iz grahorja. Danes dopoldne je okrajni sodnik Avsec nadaljeval razprave proti mlinarjem in trgovcem, ki so mleli z grahorjem pomešano pšenico kupljeno pr; predsedniku trgovske in obrtne zbornice, ljubljanskemu občinskemu svetniku Knezu, ki je tudi tožen in ki ga je zagovarjal podžupan ljubljanski dr. Triller. Zaslišani so bili obtoženi trgovci Jernej Glavič, Ivan Skubic, Ivan Pirc in mlinarja Ivan Kuralt in Frančišek Mihelčič in je obsodil sodnik Avsec Glaviča, Skubica in Pirca vsakega na 1 teden zapora in na 1000 kron globe, Kuralta in Mihelčiča pa na 3 tedne zapora in na 1000 kron globe. lj Ker bi bil skoraj povozil neko „ spodično, je bil obsojen šofer Mirko fran iz Zagreba na 100 kron globe, ozi ma 10 dni zapora. Nadstražnik Ivan eS kot priča zaslišan, je povedal, da le Ijj; tovil Safranovo ime po njegovi leg>1 ciji. »Škoda je, ker niste ugotovili tudi I gove starosti«, je rekel sodnik po raz£ šeni sodbi stražniku. Razne novice- ' r Politična zveza med katoličani protestanti, Ker so dobili Indijci samoupravo, so sklenili katoličan1 ® testanti v Indiji politično zvezo in ^ novili svojo lastno stranko. Tudi o • litvah bodo nastopali skupno in vo1 slance iz svoje srede, lj| r Umrljivost v Rusih, Kakor »Volja Rosii«, je narastla po °**c tistiki zdravstvenega komisariata u vost v sovjetski Rusiji z 25.4 v *e u ^ na 79.4 (na vsak tisoč) v letu 1919' ^ dneh revolucije je število porodov P ^ silo število smrti za 50 na vsak je preteku treh let bolj še viškega reZ' j,a pa število umrlih šestkrat večje letih » število porodov. r Slovnik, ki ga niso v 300 vršili. Nič nenavadnega ni, ako i-- -. j(, sežen slovnik skoz več let. Več le f liajal Riegrov »Slovnik naučn^« Nemcih delo o znanem Grimmove®^ niku, ki se je vleklo skoz desetletig, rekord v takem delu je prisoditi f, Tam so začeli pred 329 leti izdaj^^ nik italijanske akademije >>^°call^ della Crussa« in sicer šesti dan Wj. sušca leta 1591. Temelj za to leksl ^ sko delo so bili: Dantejeva Petrarkov »Canzoniere« in ^ »Decamerone«. To ogromno delo Je ,s,.' šee do 10, zvezka (črka M) in pi'aV z.,j je začelo s tiskom 11. zvezka (črka GOSPODARSKI POLOŽAJ NE!*«! LDU Berlin, 23.« septembra L, KU) Posebni poročevalec Wolff°ve®ue(t da poroča iz Bruslja: Kakor je sklenjeni dnevni red, je podala n, j^ delegacija danes popoldne financ*11ljp ferenci poročilo o finančnem in jjjsiik skem položaju Nemčije. Državo* Bergmann je izvajal med drugim: D° j$|J imela Nemčija pred plačilnim 't vsega skupaj pet milijard mark jji-narasel dolg po 31. avgustu t. 1, n^ At lijard mark in bo po poteku plačil®^-ta 1920 še bistveno večji, ker ima)®. jjCit> ne železnice in pošta 56 milijard Da se spravijo izdatki v sklad s Prej/S se izvaja sedaj v Nemčiji davčna tjef v največjem slogu. Prizadevanja ' ' *■* , " so zadela na skoraj nezmagljive gospodarskem položaju. Spričo ^ vsled vojne in spričo pogojev Pre mirovne pogodbe se ne morejo beni prihranki. Samo za leto 1920 ,^4' šali troški za izvedbo mirovne milijard mark. Vzdrževanje Nemc*)1^0 jene najemniške vojske zahteva jstavl večje izdatke kakor vojska na P $ splošne vojaške službe. Navzlic meram ne sodimo, da bi bil fina žaj Nemčije obupen. Nemčija se P° j vrača k redu in razveseljivo je, da povsodi tudi krepka volja za delo-zadobi življenjska moč, da se s^a Ji vrednostne razmere in da se zadovO‘1 ' razu' narodnim obveznostim, zato je f skupno delovanje v vsem naš s&d/ Narodno gledišč* r Drama: j,,. Četrtek, 30. sept. — »Pygnial* g Petek, 1. okt. — »PygmalioiJ*'s, ” . Sobota, 2, okt. — »Hasanag*1* v Nedelja, 3. okt. — »Za nai’°" gor«. Izven, Ponedeljek, 4. okt. — »Anfi98*' dr*"’’ »Pygmaliona« bo igrala jjn5*'', ska družba g. Mura to va. Da bo 0 0\$ predstavi lahko sledilo, bodo na *'a obširni izvlečki vsebine. Opera: jda«. H Četrtek, 30. sept. — »Lepa . Petek, 1, okt. — »Trubadur«: Sobota, 2. okt. — »Faust«. »K1* Nedelja, 3. okt. — »Glumač**’ Ijica lutk«. Izven. Ponedeljek, 4. okt. Zaprto- v t V dramskem gledališču se P1^ v K Shakespeareov s>Sen kresne noč*« ^ pančičevem prevodu. — V opeI'* fi* s pravljajo »Hofmanove pripovedke* coskega skladatelja Offenbacha^ Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večerneg* ^ Tiska »Jugoslovanska tiskarn** * II vseh vrst po najnižjih cenah dobavi tvrdka Centrala Ljubija**3’ Mestni trg št.