17. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. januvarja 1901. XXXIV. leto. Izhaja V8ak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol .eta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poäiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veö, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine bo ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 10;h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod1* telefon št 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85. Jugoslovanska delegacija. Odkar so izvršeae državnozborske volitve, se sučejo vsa politiäka razmotrivanja največ okolu vprašanja, kako se bodo v novi zbornici formirale posamezne stranke in petem parlamentarna večina. Slovence in Hrvate zanima pri tem seve v prvi vrsti vprašanje, kaj bo z jugoslovansko delegacijo, ki je bila v zadnjih leth združena v tisti „Slovanski krščansko narodni zvezi", katera je vzlic züatneuiu številu členov igrala v parlamenta najklavrnejšo ulogo. To zanimanje za prihodnost jugoslovanske delegacije je toliko večje, ker čuti vsakdo, da na podlagi dosedanjega programa „Slovanske krščansko-narodne zveze" ni mogoče vseh slovenskih poslancev spraviti v jeden klub, in da torej lahko nastopi eventuvalnost, da se jugoslovanska delegacija v državnem zboru razcepi na dva kluba. Načelno stališče napredne narodne stranke v tej zadevi je bilo tekom volilnega boja opetovano prav jasno označeno. Kraj vsega nasprotstva mej nami in klerikalci nismo niti za trenotek pozabili na cbčenarodao korist in nismo prikrivali želje; naj bi bila tudi v prihodnjem državnem zboru jugoslovanska delegacija združena v skupnem klubu. V našem strankarskem interesu to gotovo ni. Ko bi nam bile strankarske koristi bolj pri srcu kakor obče-narodne, bi morali zastaviti V3e sile, da preprečimo skupen klub in zagotovimo s tem naprednim poslancem najpopolnejšo svobodo, katere bi v skupnem klubu ne imeli, toda kot zvesti čuvarji in branitelji narodnih koristij vpoštevamo vedno in pred vsem, kaj zahteva občesiovenska korist, in prav iz ozirov na to občeslovensko korist je naše mnenje, da naj se vsi slovenski, hrvatski in srbski poslanci v prihodnjem državnem zboru združijo v skupnem klubu. Naloga jugoslovanskih poslancev v državnem zboru je pred vsem ta, da zastopajo naše narodneingospodarske koristi. V tem oziru je tudi lahko doseči vsaj toliko porazumljenja, da bodo mogli vsi jugoslovanski poslanci v teh vprašanjih solidarno postopati, in kdor se je količkaj zanimal za volitve, tisti ve, da je solidarnost v narodnih vprašanjih prav sedaj, ko se je nemški in laški nacionalizem tako mogočno razvil, tudi nujno potrebna v obče-slovenskem interesu. Ako bodo vse jugoslovanske frakcije skupni narodni koristi podredile svoje strankarske koristi, potem je gotovo, da se doseže potrebna in zaželjena solidarnost, in da se ustanovi skupen klub za celo jugoslovansko delegacijo. Napredna narodna stranka je, kakor pričajo izjave njenih sedanjih poslancev, zavzeta za ustanovitev skupnega jugoslovanskega kluba na tisti podlagi, na kateri je skupen klub sploh mogoč, namreč na narodni podlagi, in je torej odvisno od družin frakoij, če se skupni klub doseže ali ne. Kranjski klerikalci so bili 1. 1897. v začetku odločno nasprotni skupnemu kluba in so se udali Šele potem, ko so napredni poslanci sprejeli klerikalen program, s katerim so direktno obsodili svojo lastno stranko in vsa njena prizadevanja v do- movini, ter se na milost in nemilost udali klerikalni večini. Skupen klub na taki podlagi je seveda popolnoma nemogoč. Napredni poslanci kratko malo ne smejo na Dunaju zastopati in zagovarjati programa, kateri na Kranjskem pobijajo in obsojajo in dobiti morajo tudi garancije, da se skupni klub ne bo izkoriščal pro ti njihovi stranki tako, kakorzadnja tri leta, ko so imeli vezane roke m se niso mogli ganiti, mej tem ko so klerikalci na najbrezobraz-nejši način izkoriščali moč skupnega kluba v svoje osebne in stran• karske namene. Nam se dozdeva, da bi bila ustano vitev tacega skupnega kluba na podlagi narodnega programa ravno tako lahko mogoča, kakor je bila ustanovitev skupuega laškega kluba, v katerem so bili združeni klerikalci in liberalci. Tudi aEiino3ta, „Süden" in glasilo dalmatinske naroda* stranke so se že v tem smislu izrekli kakor mi. Odločitev je torej v rokah klerikalcev. Kakor napre dna narodna stranka ne zahteva,, da bodi skupni klub ustanovljen na liberalni podlagi in da bodi vodstvo v liberalnih rokah, tako tudi klerikalci ne smejo zahtevati, naj bo klub klerikalen in vodstvo klerikalno, ako jim je sploh kaj za skupni klub in za varstvo narodnih interesov in ne le za svoje osebne in strankarske koristi. Seveda, ako klerikalci niti toliko nečejo koncedirati, kakor so pripravljeni koncedirati liberalci, potem je skupen klub popolnoma nemogoč. Skupen klub se ustanovi samo tedaj, če bo osnovan jedino le na narodni podlagi, v vsem dragem pa pusti svojim členom popolno svobodo ali pa se sploh ne ustanovi. Nadalje pa je tudi treba, da je v o d-s t v o skupnega kluba v nevtralnih rokah. Vodstvo je merodajno v vsakem oziru, ima največji vpliv, in v sled tega je popolnoma nemogoč skupen klub, ki bi imel prononsiranega klerikalnega predsednika. Mislimo, da bi poslanci vseh strank bili lahko zadovoljni, če se poveri vodstvo kakemu poslancu dalmatinske narodne stranke. Ta stranka je poslala v parlament Jako zmerne, pametne politike, ki uživajo obče spoštovanje in zaupanje. To se je pokazalo tudi v pre teklosti. Bulat je bil vse kaj druzega, kakor ŠusterSič, in Vukovič bi bil klub vse drugače vodil kakor Povše. Ne vemo, kaj nameravajo klerikalci. ŠusterSič je za prihodnji teden sklical nekaj klerikalcev na posvetovanje in tam se pač odloči usoda jugoslovanskega skupnega kluba. Po tem, kar so pisali klerikalni listi za časa volitev, skoro ni verjeti, da bi klerikalci kaj odnehali, čeprav se od njih ne zahteva nikako žrtvovanje njih načel, ampak se jim hoče postiti popolna svoboda v vseh stvareh, ki se ne tičejo narodnega vprašanja, prav taka svoboda, kakor jo za htevajo napredni poslanci zase. V tem sla* čaja pa, če klerikalci ne odnehajo, če ne privolijo, da se skupen klub ustanovi zgolj na narodni podlagi, brez vsake klerikalne primesi, in če ne privolijo, da se vodstvo poveri popolnoma nevtralnemu politika, potem bodo pač slovenski poslanci v državnem zboru ločeni v dva tabora. V interesu celokupnega slovenskega naroda bi to sicer ne bilo, ali odgovor- nost bi zadela samo klerikalce. Napredni poslanci, kot zastopniki svoje stranke in svojih volilcev, nimajo prav nobenega interesa na skupnem klubu, pripravljeni so vstopiti v skupen klub samo vobčno korist slovenstva, a če se jim vstop onemogoči, po j dej o pač svojo pot. V IJublJttitl, 21. januvarja. Nova drž. zbornica. V novi drž. zbornici bo 4 2 5 poslancev. Med temi je 70 Pcljakov (60 članov poljskega kluba in 10 opozicionalcev). 65 Čehov (53 Mladočehov, 6 agrarcev, 4 socialistov in 2 klerikalca), 15 Slovencev, 10 Malorusov, 10 Hrvatov, 2 Srba, 19 italija-nov, 5 Rumunov, 10 socialnih demokratov, 19 fevdalnih veleposestnikov in 9 „divjakov". Ostali so Nemci. Med temi je 49 poslancev nem. narodne stranke, 21 Scböuererjancev, 35 nem. naprednjakov, 21 kršČ. socialistov, 23 klerikalcev in 30 ustavovernih veleposestnikov. Poleg teh je še nekaj frakcij. Češki socialisti in Mladočehi bodo z agrarci v zvezi. Vse tri stranke bodo na narodnem polju docela edine. Državni zbor se snide bržčas 6. febru v ar ja. Predaedništvo zbornice ponudijo Nemci baje dosedanjemu podpredsedniku Pradeju, ki je član nem. nar. stranke. Vojni minister je imel s cesarjem že sejo radi novih stroškov za vojsko. Vladi je največ na tem, da se določi kvota, in da se izvolijo delegatje. Parlament se otvori seveda s prestolnim nagovorom. — Ministrski svet je imel 19. t. m popoldne radi drž. zbora izvenredno dolgo sejo. .N. fr. Pr." meni, da se je na tej seji določila vsebina prestolnega nagovora. Dan, kdaj se parlament snide, Se ni določen, a to se zgodi Se ta teden. ,N. fr. Pr." trdi, da bode parlament sklican ali za konec t. m. ali pa za prve dni prvega tedna meseca februvarja. Na programu novega parlamenta bo: predloga radi vojaSkih novincev, delegacijske volitve, volitev kvotne depu-tacije in več manjših predlog. Proti zo-petni izvolitvi dr. Fuchsa predsednikom parlamenta so nekatere levičarske in desničarske stranke. 200letnica pruskega kraljestva. Pred dvesto leti, 18. januvarja 1701. si je z dovoljenjem avstrijskega cesarja Leopolda L brandenburški izborni knez Friderik HI. posadil na glavo kraljevsko krono ter se proglasil kraljem Prasije. Pred tridesetimi leti pa je bil praski kralj Viljem I. v Versaillesu izvoljen in proglasen cesarjem nove Nemčije. Ta dva zgodovinska dneva so proslavljali te dni v Bero-linu. Slavlje je imelo večinoma vojaSki in dvorni značaj ter so igrale pri tem glavne uloge parade, napitnice, gledališka predstava in dvorni bal. Našega cesarja je zastopal prestolonaslednik Fran Ferdinand, katerega je sprejel na kolodvoru cesar Viljem II. — Takoj po dovršenih slavno-stih, 19. t- m. se je nemški cesar s veliko naglico odpeljal v London, od koder so doSIe o bolezni kraljice Viktorije tako neugodne vesti, da se je bati za 831etno vladarioo najhujšega. Tudi princ Valeski, angleški prestolonaslednik, in vsi princi kraljevske rodbine so zbrani v Londonu. Vojna v Južni Afriki. Nevarnost položaja v Kaplandiji mora biti srn Angleže zelo velika, kajti vlada je proglasila po vsej koloniji vojno stanje. Izvzete so le Inke Kapstadt, Port Bliža« beth in Kast-London ter vshodni okraji, ki meje ob Natal. Duhovi Holandcev morajo biti jako razburjeni, ker upa vlada le s tem sredstvom pomiriti in krotiti jih, da ne začno ustaje. Ali angleška vlada se bržčas moti ter doseže baš nasprotno kar namerava. Radi vojnega stanja morajo namreč vsi Holandci odložiti orožje in izročiti streljivo. Uradniki in vojaki pa so izvzeti. Seveda so holandski vojaki in uradniki večinoma pristopili med vrste angleških aktivnih vojakov, tako da bodo sedaj Holandci razoroženi, Angleži pa njih strogi gospodje. Ta položaj utegne Holandce razburiti, da bodo še številnejše pristopali v vrste Burov. Vojno stanje bo morda le pospešilo splošno ustajo. Buri pa menda nameravajo velike operacije proti angleškim posadkam v Pretoriji in Johanneaburgu. Dcwet, ki je bil šele pred kratkim v Kaplandiji, se je vrnil preko reke Vaal ter se pridružil Bothi, ki ima 7000 mož. Oba skupaj premoreta nad 10 000 Borov. „Daily Mail" poroča, da Buri tudi v Kaplandiji vedno napredujejo. 16. t. m. so dospeli že do Aberdeena. 64 km južno Graaffreineta. Tudi zahodni oddelki Burov so dospeli že daleč ter so »danes že v Malmesburyju, kjer se jim pridružijo Holandci v velikem številu Lord Kxtchener je brzojavil 16 t. m. iz Pretorije: 3000 Burov se je združilo pri Karolini. 300 Burov je vdrlo v Aber« deen ter plenilo (?) po trgovinah, dokler jih niso pregnali Angleži. Iz Kapstadta poročajo, da so Buri zasedli Sutheiland, a se Črez tri dni umaknili, ko se je približala angleška kolona. „Central Newau" poročajo iz Standertona, da se je v okraju Ermelo zbralo šest burskih čet. Baje nameravajo vdreti v Natal. Operacije vodi Ludovik Botha. Vseh skupaj jih je okoli 8000. Iz Kapstadta poročajo 17. t. m.: Pri Murayburgu se je 11. t. m. vršila huda bitka, v kateri so Angleži izgubili 20 mož. Okoli 100 Holandcev se je pridružilo na zahodu Kaplandije stoječim Burom. Nekoliko odgovora. Iz Podrage, 14. januvarja. Nekako v novembru 1. 1. pisal je bo-goljubni .Slovenec" v nekem dopisu iz Ilir. Bistrice, v katerem se je moja kandidatura za državni zbor pobijala, prvikrat, da sem tako slab kristijan, da nisem niti svojo družine pustil na misijon v Podragi; drugikrat, se je ta zlobno izmišljena laž tiskala v določnejši in drzovitejSi obliki v članka .Kandidat Božič" (glej St. 286. .Slovenca") neposredno pred volitvijo v IV. ku-riji; na ta napad odgovoril je bil .Slovenski Narod" dne 17. decembra 1.1., ožigosal po zaslugi .Slovenca" lažnika ter ponudil 200 kron tistemu, ki bi to trditev dokazal; tema izziva odzval se je .Slovenec" v 4. Številki 1. 1. ne s tožbo, ne z dokazi in ne z zahtevkom zasluženih 200 kron, pač pa naravnost z dopisom „Iz Podrage" iz peresa župnika Kollerja, ki naj s svojim podpisom lehkoverni klerikalni svet prepriča* da je .Slovenec* resnično in stvarno o meni v gornjem in Se nekih drugih vpra» Sanjih pisal, kajti prijatelj Koller .razmere pozna in se z dopisnikom popolnoma ujema". Jas mu to verjamem, saj me vsa zatrdila .Slovenca" ne prepričajo, da ni Koller sam spisal članka .Kandidat Božič", ker .Slovenca" in Kollerja predobro poznam, in dopisnik vendar ne more samega sebe obtožiti, marveč rajie v obrambo svojih latfy le jedenkrat čast in poštenje krade. Jaz bi se na te vrst« lazi niti ne ozrl, kajti da sem hotel to storiti, imela bi bila vsa notranjska sodišča obilo posla v teka volilne borbe; prizanesel sem celo glavnemu junaku „Izgubljenega Boga", najnevred-nejšemu kranjskemu duhovniku, ki sedaj nekje v Bistriški okolici dose pase, ki se je pa navzlic temu Čutil dolžnega mene v cerkvi osobno žaliti, da bi pri Škofu v milosti zrastel; odpustil sem tudi nekemu hrenoviSkemu kaplanu, ki je z neko 6Ietno Pavlico Adamčič v najožjem krvnem sorodstvu,in ki je tolik poStenjak,da neče za to bedno sorodstvo ničesar vedeti« in o katerem mi je znano, da je celo neki spoštovani gospodični na Vinici na naj-08tudnejši način čast in deviško poštenje kradel.... In ako reagujem danes na tem mestu na Eollerjeve in .Slovenceve" laži, ne storim to radi župnika Kollerja, ki bi se rad Širšemu svetu .korajžnega" pokazal, če prav je bil v volilni borbi in zunaj nje v Podragi tepen do onemoglosti, niti radi svoje osebe kot take, pač pa zato, ker jeneovrgljivo dejstvo, da so nam klerikalci pri volitvi dne 18. decembra ravno s temi lažmi veliko Število volilcev zbegali, in da so že sedaj začeli z ravno temi lažmi agitovati za de-želnozborske volitve. Resnica je, da so se vsi moji posli udeleževali poljubno misiona v Podragi; da so zamudili le toliko, kolikor je bilo neiz ogibno potrebno, da so se praSiči in živina nakrmili; da so se udeležili 13—16 pobož-nosti, tedaj celo več kakor nekateri najbližji ljubljenci župnika Kollerja; resnica je, da se jim niso niti od mene niti od koga dru gega stavile kakeršnekoli ovire; pač pa je res, da je bila prišla pastirjeva mati opravičevat se osebno vhiSo, naj nikar ne mislim,da bi bilaona (— oče je itak mrtev —) kaj tacega mi slila, govorila ali namera vala, kar je bilo v „Slovencu" citati, da je namreč hotela fanta iz službe vzeti, česar tudi meni nikdo nikdar niti namignil ni, ker ni bilo povoda za to. Laž je torej, da sem jaz branil družini na mision, laž, da so mi hoteli stariSi ne kega mladeniča iz službe vzeti, ker ga baje nisem na mision pustil, in ravno tako zlobno in hkratu neumno je zlagano po zelotu Koller ju, Bki razmere dobro pozna", da sem nalašč ob misionu jedno deklo v daljni Prezid poslal, da se ni mogla misiona ude ležiti, kaiti resnica je, da je ta dekla že tri tedne pred misionom tja z ravno prebolelim jednoletnim otrokom odpotovala, in je morala dotlej tam ostati, da se je moja žena iz Ljubljane povrnila, kjer se je poldrugi mesec zdravila! Sicer pa Čnjem, da tudi Kollerjeva družina ni niti toliko udeleževala se misiona. kakor moja, in vzlasti o Pepci je znano, da se je tajše doma „z gospodi" v tako grom kern smehu zabavala, da niso niti .gospodje", niti ona niti z daleč na to mislili, da bi bili kljubu glasnemu zvonenju molili v čast Kristusovemu trpljenju, kar je vendar vsak Podraški liberalec storil. Riba pri glavi smrdi! Koller zadira se tudi v mene samega, zakaj se nisem misiona udeleževal, pozablja pa pri tem, da spoved ni javna, in da bi ga smel jaz z isto pravico vpraSati, koli-kokrat je že on zoper čistost greSil! Glavno veselje uživa župnik Koller nad izidom volitev ter zopet laže, da je ljudstvo izreklo, da Božiča ne mara. Zrna govala ni volja ljudstva, pač pa se je ne-razsodnejši del volilcev dal ustrahovati z brezvestno zlorabo cerkve in vere, a kar Notranjska boljSega premore, oddalo je glasove zame, in ako sem kljubu temu propadel, niso tega dosegli klerikalci, pač pa 3 ali 4 naši uplivnejSi možje, ki niso storili svoje dolžnosti ter so s prekrizanima rokama gledali, kako so klerikalci po njihovej čedi mesarili. Kljubu temu je izid tak, da se ga ni treba niti stranki niti meni sramovati, vzlasti ako ga primerjamo predzadnji volitvi, pri kateri je dobil Žitnik več kot Se jedenkrat toliko glasov, kakor naS kandidat, dočim sem jaz le za (Ü) oddanih glasov zaostal, kar dovolj glasno spri-čuje, da smo na Notranjskem v dobi dobrih 4 let napredovali od slabe tretjine do 7u> kar ne more klerikalcev posebno navduševati. Treznemu motrilcu je pa tudi jasno, da bi ne bilo na Kranjskem morda niti jednega klerikalnega poslanca, in vzlasti ne bi bil dobil na Notranjskem Žitnik niti 1000 glasov, da so se borili klerikalci z našimi sredstvi, mi pa z njihovimi, vzlasti z ^zlorabo cerkve in vere! Na Hrvatskem na pr. zmaguje pri vsakih volitvah z ogromnimi večinami mad-jaronska stranka, in vendar ne pade niti nobenemu slovenskemu klerikalcu na um trditev, da bi bila ta stranka izraz narodne volje, prav teko malo, kakor se more to o slovenskih klerikalcih trditi, kajti jedni in drugi zmagujejo le s sredstvi, ki se jih mora vsak poSten Človek sramovati. Ako je pa navzlic vsemu temu napredno narodna stranka na Notranjskem in Dolenjskem take uspehe dosegla, kakrSnih niti združena hrvatska opozicija doseči ni mogla, je to pač jasen dokaz, da ima na prednonarodna stranka uprav mogočno za-slombo v narodu ! Tolaži me pa zavest, da nisem najslabši osat na narodni njivi, kajti klerikalci sami zatrjujejo v enomer pri agitaciji — tudi prijatelj Koller je to storil — da bi me enoglasno volili, ako bi k njim prestopil, in da so samo zato zoper mene, ker sem .tako prijatelj brezvercu dr. Tavčarju". — Tega pač ne dozi vite, kajti ni mi prav nič do tega, sem li poslanec ali ne, vse pa mi je na tem, da ostanem pošten in značaj en, ker me uzoriVen-cajza in dr. prav nič ne mičejo, četudi so se tudi meni že od blizu mamljive kazali!! Jaz dobro vem, da bi ne bilo na ce lern Notranjskem morebiti boljšega katoličana cd mene, da se izneverim svojemu poštenju in stranki, in prav tisti župniki in kaplani, ki me sedaj sramoto in obre-kujejo, kazali bi me kljubu vsem sedanjim mojim slabostim ljudstvu za uzor .katoliškega moža"; in ako bi njihovi vladohlep nosti prav zvesto služil, utegnil bi postati po smrti celo cerkveni patron celi Notranjski. Vzgledi nam to dokazujejo in sicer prav blizu. O mojem razkolniškem delovanju in pravoslavju pa je najboljše, da molčite, ker sicer me bodete izzvali, da začnem objavljati svoje »spomine", ki bi utegnili tudi kmetske kroge zelo zanimati ter .katoliško pravico" in nekatere namestnike božje v zelo čudni podobi ljudstvu pokazati. Ali vas to miče? Sedaj pa par besed še župniku Kollerju. Veseli me Vaše priznanje, .da so Podražani v veliki večini liberalno volili", tolažite se pa, „da so premožaejSi in neodvisni ljudje" v Vašem ta boru, ter da sem se pred volitvami tudi tem .prav prijaznega" kazal. Večino Vaše strančice v Podragi — .premožnejši in neodvisnejši del" — gnalo je osebno sovraštvo v Vaš tabor ; sovraštvo je pa slabo .politično prepričanje" i n £ t slabša vez, ki stranko veže; in javna tajna je, da jaz lahko vsaki dan Vašo stranko razbijem, ter njen .premožnejši in neodvisnejši" del v svoj tabor zvabim, ako bi mi osebna čast dopuščala ponuditi roko podlim in zaničeva nim ovaduhom, obrekovalcem in lažnikom, ki sestavljajo VaS .generalštab"; že iz te okolnosti je pa jasno, da je VaSa trditev, da sem se pred volitvami takim kreaturam prijaznega kazal, lažnjiva, ker bi se takih glasov sramoval, in ker se mi po Podragi sploh ni treba radi volitev prijaznega ka. zati, dočim Vam vsa prijaznot in vsiljevanje v hiše nič ne pomaga. Sicer je pa res, da je le majhen del .premožnejših in neodvisnih" v VaSem taboru, a še ti so samo zato, ker sem jaz zoper nje siromake branil in Ščitil, in kot premožnejši občan sem naravnost ponosen, da me ravno tudi siromaki ceno. Res pa je tudi, da je v VaSi strančici precej takih, ki so od mene odvisni, ali ki celo od moje dobroti ji vosti živo, ki so pa menda ravno zato prav po .katoliško" nesramni. — Ker članek v .Slov. Narodu" z dne 17. decembra 1900 ni mogel niti Vas niti koga druzega kljubu razpisanemu darilu za dokaz resnice ogreti, in ker ste se s pisateljem Članka .Kandidat Božič" identifikovali, razpišem novo darilo 500 K — katere sem pripravljen na poljubno varno mesto položiti — ako mi dokažete 1.) da nisem pustil svoje družine k misionu v Podragi, in da so hoteli stariSi zbog tega nekega mladeniča iz službe ▼zeti; 2.) da sem jaz kot župan državno zborske in občinske volilne imenike drugače v javen vpogled razpoložil, kakor je tod sploh že 50 let navada, vzlasti drugače, kakor moj klerikalni prednik in VaS ljubljenec Al. Žgnr in da je vsled VaSih pritožeb okrajno glavarstvo v zadevnih odlokih kako nepravilnost opazilo ali sploh kako drogače ukrenilo. Dotlej ste pa v mojih očeh Vi in vsi tisti, ki VaSe laži razširjajo, moralne pro-palice najnižje vrste, ki se ne sramujejo in ne bojö z nečistim srcem v umazane svoje roke vzeti in povžiti živega Boga, ter tako dan za dnem ponavljati rop božji; ste nesramen in brezvesten obrekovalec v talarju, ter drzen tat tujega dobrega imena; Bati se me pa ni treba kar nič, saj jaz tega od nikogar ne zahtevam, marveč želim, da se nasprotnika osebno spoštuje, česar pa Vi že davno niste več sposobni; sicer bodite pa prepričani — ako na strah kako važnost polagate — da se tuii meni ne tresejo hlačice pred ošabnimi rimskimi popi! Ivan Božič. Dopisi. Iz Idrije, 17. januvarja. (Vzroki, da ni bilo stavke) Poročila o štrajku, nje govem porodu, življenju in žalostni smrti niso nič kaj prijetno vznenaJila njegove babice, zdravnike in pogrebce. Vsi ti zamorci bi bili radi beli. Toda vsa njih .žajfa" nič ne izda. V .Slovencu" se hote klerikalci oprati s tem, da dolže socialiste sokrivde na žalostnem koncu štrajka; tola žijo se torej s tem, da so tudi drugi ne le oni umazani. In ko potem vržejo napred-njakom krepko psovko, mislijo, da so beli in lepi, kot angeljci. Sodrug Čobal se pa pere v .Rdečem Praporu" z dne 10. t. m. Od štrajka, pravi, je samo takrat pričakovati uspeha, kadar so delavci do zadnjega složni. V obče je to res; toda Čobal, ki se nam štuli za voditelja v Idriji, bi moral naše razmere že toliko poznati, da je kaj takega pri nas nemogoče. Taka jedinost, je sicer zelo dobra, neizogibnopotrebna pa ni, ker kaj je 200 strahopetcev proti 1000 možem? 0 tem je prepričan tudi vsak socialist; kdor je pa zahteval štrajk od vsakega delavca, je vedel, da štrajka ne bo; in če je bil kljubu temu sploh kdaj za štrajk, bil je navaden slepar. Ker je bilo to ravno v volilni dobi ob kojem času se strankarstvo najbolj pojavlja; ker se je začetek Štrajka določil vselej par dnij pred vsako volitvijo; in ker se je štrajk, ko so bile volitve končane odsvetoval in opustil: tedaj povej mi, sodrug Čobal, ki zahtevaš jedinost „do zadnjega", odkrito svoj namen! No, pa ni treba, saj bebec lahko razsodi, slepec lahko vidi, le mi in prevarjeni delavci tega nismo mogli prej izprevideti, ker smo mislili, da imamo opravila z resnimi in po Steno, odkritomislečimi voditelji. Pustim nadaljnje Čobalovo modrovanje, kako je vedno svetoval, naj delavci .poskusijo Se jedno ulogo na ministrstvo" in Se jeden shod, kako se je »potrudil izvedeti, kakšno staliSče bodo zavzemali meščani in stranke v Idriji" — to spada k diplomatični umetnosti demokratov Čobalovega kalibra . . ., važno je samo to, o čemer se je sodrug Čobal .prepričal" na tej diplomatični .rajži", namreč .dabi Sli krSčanski socialisti na delo, in da bi cela vrsta meščanov nasprotovala rudarjem, kar bi jim zelo Škodovalo". .Prepričanje" glede .krščanskih socialistov", rek te klerikalcev bi bil moral Čobal že zdavna imeti, ker kot vodja soci alnih demokratov mora vendar poznati pro ■ gram in taktiko svojih najglavnejSih nasprotnikov, ki pač smejo tu pa tam ponižno prositi, če pa nič ne dobe voljno potrpeti, .bo pa za duSo bolj S i". Toda, kakor že rečeno, »malo krdelce klerikalcev nič ne izda, in vrhu tega bi bil kak posamezni klerikalni delavec hočeS-nočeš končno vendar Str a j kal. Ta Čobalova je torej bosa. Nič večje vrednosti pa tudi ni .prepričanje" glede .cele vrste meščanov", katerih Čobal in drugi nikdar niso vprašali. Meščanov, ne* zavianih posestnikov, v Idriji sploh nI Kar se jih kliče na to ime, so sami revni rokodelci in obrtniki, zadolženi kroni ar j i in, razun morda dveh, na robu kon-kurzastoječi kramarji. Proti tem .ka« pitalistom" zasejano blazno sovraštvo Čobalovih sodrugo v si pač ni moglo pridobiti simpatij, toda v slučaju Štrajka bi bili vendar podpirali delavce, ki jim po veČini dajejo dasi borno eksistenco. Na vsak način bi bil mestni zastop, ki je do dveh tretjin naroden, delavce podpiral in pri daljSem Strajku tudi vzdržaval, — čobala seveda ne. Škodovati bi pa noben meSčan ničesar ne bi mogel, tudi če bi hotel, torej je prazen izgovor Čobala, da je .zato dne 6. januvarja delavcem za sedaj odsvetoval od Štrajka", koja izjava naj popravi prejšnje pomotno poročanje, po katerem so bili samo klerikalci proti Strajku. .Vzroki", tako konča svoje piškave izgovore zaradi opustitve štrajka, dopis v .Rdečem Praporju", so sledeči: 1. Krščanski socialisti bi šli na delo; 2 Župan Lapajne je izjsfvil, da bi bilo dobro odpraviti nekoliko nezadovoljnežev iz Idrije; 3. V narodnem bralnem društvu so sklenili iti na delo, ako bodo socialisti štrajkali." Dopisnik, ki je najbrže čobal sam, se le smeši s temi .vzroki", katerim gotovo sam ne verjame. Glede klerikalcev smo si jedini, in je nj h važnost že gori dokaza na. Županova osebna izjava, ki se pa ni nanašala na delavce, temveč na tuje agitatorje, je pristranski za vita in nima nobenega pomena za štrajk, posebno ker je župan v slučaju štrajka itak mislil sklicati sejo mest nega zastopa, ki bi bil vse možno storil za delavce. Predbacivani sklep .Delavskega bralnega društva" je pa naravnost hudobno izmišljen in razširjen, kar ve tudi Čobal, kateremu je na shodu 6. januvarja povedal javno neki od bornik tega društva, da se o tem nikdar ni nič sklepalo, in da bodo vsi društveni k i za štrajk. In res bi najbrže nobeden ne bil šel na delo. dasi ne morejo zaupati Čobalovemu vodstvu. Da temu in nobenemu tujemu, plačanemu vodstvu, ki na štrajk menda nikdar ni mislilo, ni zaupati, je sedaj dokazano, — žal, da vneizmerno škodo delav cev! Svojo resnost in možatost so zaigrali lahkomišljeni, in nekateri tudi sleparski voditelji. Svoje .zahteve* so ponižali v.klečeplastvo" krog ministrov in dunajskih čifutov. Svoje pretenje s štrajkom so postavili v zasmeh delavskih sovražnikov, ter štrajk za dalj časa onemogočili in svoječasno otežkočili. Prejšnje veliko zaupanje v štrajk je namreč izginilo pri delavcih; strah pred njim pri uradnikih in ministrstvu se je spremenil v veselo zabavo; prosjačenje in žuganje v merodajnih krogih bo imelo manjše uspehe kot sicer; neizogiben postane naposled vendarle štrajk, ki bo pa trajal desetkrat dalj časa, nego bi bil sedaj, kajti ministrstvo si bo predstavljalo le sedaj zaigrano resnost in možatost Toda obupati se ne sme! Nastopi naj se zopet ona pot, s katere so bili spojeni narodni socialisti, in do cilja se pride Kdor še sedaj ne spozna te poti za pravo, nič ne de: v končnem cilju smo si pač jedini, zato, če prav.ločeno korakamo, skupno udarimo! Iz Novega mesta, 17. januvarja. Kakor je dokazano, zmagali smo pri ne s le s slovenskimi, neodvisnimi in takimi volilci, ki se drznejo sami s svojimi možgani misliti. Zapeljanih in komandiranih nismo imeli niti enega ne, in recite to, ako se drznete, tudi od vaše stranke — klerikalci. Naši volilni shodi so bili javni, vsem strankam pristopni — z lepaki oznanjeni, vaši pa tajni. Zakaj ste se pa neto-pirsko skrivali? Zakaj samo vaše privržence na škode vabili? Zakaj? Ako hočete pošteno stvar zastopati, in ako imate čisto vest, blago srce za someščana, zakaj pa ne stopite odkrito pred volilce? Na takih javnih shodih, bi se lahko pogovorili, in brez potrebnega boja bi ne bilo! Seveda, kdor računa zmagati z različnimi elementi in proti narodni napredni stranki, ta je pri nas izgubljen. Saj ste pač videli, da v dolenjskih mestih — razun v Kočevju — za take ni prostora! VaSi svetohlinski zagovori, da ste v mestih premalo organizirani, vam pač malo koristijo, ko imate skorej vse, kar si želite na razpolago — Se vlado, Nemce in nemškutarje. Agitatorjev imeli ste samo 15 proti naSim, ki sta v ogromnem Številu — 2 — beri dva — nastopila. A naša stranka jih pa tudi ni rabila, ker je imela inteligenco za sabo, ljudi, kateri sami svoje dolžnosti poznajo in sami misliti znajo. NaSa stranka je pošteno in odkrito nastopila, in sicer tako, da vaša Se nikdar ffäsT Daljo v prilogi. Tßl S 19018 Priloga „Stovenstcemu Narodu" §t \79 dn6 gl. januvarja 1901. ooiassv hm v sltenev ni in ne bo! Povejte vi in vaSi agitatorji — a odkrito — ljudstvu, kake nakane ima vaša stranka proti davkoplačevalcem, in videli bodete, da niti meiner (ako je posestnik) z vami ne pojde — in ta je pač dovolj odvisen. »Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo" to je. kaj za vas, in taki vam brezpogojno sledijo. Tudi dobro orožje imate, kadar je treba, — »Ne glej ga kaj da dela, ampak poslušaj ga, kaj te uči". Ali ni res g. Dembsher? Vi kot sedaj glavni agitator — klerikalne stranke — ste prejšnje čase vedno udrihali po „farjih" (saj tako ste jih Vi vedno imenovali). Marsikaj ste znali pikantnega povedati. Salon Tuschel — i Ali se še spominjate, ko Vam ni bilo prav, da bi jih samo poslušali, kaj uče, ampak tudi njih dejanja, ste hoteli grozno ostro, javno in brezusmiljeno kritikovati? No, kar se Vam takrat ni posrečilo, bodemo pa mi sedaj obelodanili, ker hočete na vsak način — klerikalno perilo — oprano imeti. Dovolj ste se trudili, da bi nekega meščana v nesrečo spravili. Ni se vam posrečilo, prepričali se bodete, da kdor — veter seje, burjo zanje! A, kako bo z Vašimi pristaši, ne vemo, kajti vse bo šlo na dan, opustiti se morajo vsi oziri, ki smo jih imeli do-sedaj radi Človekoljubja, in geslo naše naj bode: Zob za zob, oko za oko! Gospod Dembsher, kaj pravite Vi k temu, saj ste tudi mož iste stranke, katera ima krščansko načelo — maščevanje! Mi smo v volilnem boju dostojno in pošteno nastopili, ako se je tudi generalissimus agitatorjev prav pošteno za žilo prijel, a pro-štove osebe smo se pa le toliko dotaknili, kolikor se sploh vsaki pošteni protikandi dat prijeti sme. Nepoštenosti se nismo posluževali, ali to tudi od Vaše stranke, g. Dembsher, lahko rečete? Nekateri vaši agitatorji so pač zelo žaljivo nastopali. Tukajšnji krojač Jaka Mikolič (ki tudi rad za liberalce dela, kljubu temu da jih sovraži) se je dovolil norčevati in zasmehovati 95 let starega gospoda, kateri je šel na volišče v spremstvu g. dr. Slanc-a. Rekel je ta prevzetni domišljavi krojač: .Zdaj pa Slane kamelo pelje". Ali je to dostojno, da ta krojač, kaj tacega o možu pravi, ki je radi svoje visoke starosti v dve gube zlezel ? O možu, ki je za reveže in tudi za Katoliško rokodelsko društvo več dobrega storil in denarja dal, kakor bode ta krojač sploh kdaj premoženja imel. Mož, katerega je ta klerikalni zagrizenec žalil, gotovo krog Mikoliča prosjačil ne bode, a ne ve se, ako on ne bode, kajti dobri stari g. O. je žalibog — že umrl. Toliko za danes, ker vseh značajev naenkrat ne moremo popisati. Na svidenje, g Dembsher. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. januvarja. — Osebne vesti. Ravnatelj centralne zaloge šolskih knjig dvorni svetnik g. Pr. Šuklje je vložil prošnjo za umirovljenje, in se naseli na Kranjskem. — Pravni prak-tikant pri dež. sodniji v Ljubljani gospod Ivan Mencinger je imenovan avskul-tantom. — Umirovljeni polkovnik gospod Avgust Salomon v Ljubljani je zadobil plen- stvo. — Presenetljiva konfiskacija. Sobotna Številka našega lista je bila zaplenjena zaradi podlistka .Narodni pregovori in naši nune i". Samo začetek in konec so nam pustili. List je bil že ob peti uri predložen cenzuri, a prišli so ga š e 1 e o k o I i polosme ure konfiscirati. Tri ure skoraj so torej ugibali, ali bi ga zasegli ali ne. Ljubljanski naročniki so vsi dobili list in se torej lahko sami prepričajo, da nima nikake sovražne tenden ce, da je naperjen samo zoper slabe in ničvredne duhovnike. To isto je tudi izrecno povedano v listku samem. In vendar smo bili zaplenjeni! Ker se je konfiskacija izvršila fiele proti polo8mi uri, ko skoro nikogar več ni bilo v tiskarni, nismo mogli prirediti druge izdaje. Kcnfiscirani listek se bo najbrž no vič natisnil, kajti mi smo prepričani, da sodišče te konfiskacije ne more odobriti. — Ljubljanske volitve pred upravnim sodiščem. .Slovencevi" popje so znoreli. To priča popolnoma jasno sobotna številka duhovniškega lista za častikrajo in obrekovanj«. Kar so ti .Slovenčevi" nunci v so boto nalagali, je upravkolosamo. In neumno je njih pisarjenje, tako neumno, da morajo psi od smeha crkati, če se jim po- kaže škofov časopis. Tacih oslarij, kakor jih je sklobasal .Slovenec", že dolgo ni bilo črno na belem citati. Samo človek, k i n i m a zdravih možgan, je v stanu zma&iti take grozovite budaloati in ž njimi dokazati, da nima niti najmanjšega pojma o pravnem položaju, ki je na stal vsled raisodbe upravnega sodišča. Mi bomo oelo zadevo jutri obširneje pojasnili in čitatelji bodo potem spoznali, kako str a ho vite bedastoče so jim natvezili .Slo venčevi" nunci, spoznali pa bodo tudi, ko liko najneara mnejših izmišljotin so škofovi piaači nagromadili v častivrednem .Slovencu". — Občinski svet ima jutri ob petih popoludne sejo; na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila. 1. o povračilu neke podpore; 2. o izvolitvi zastopnika mestne občine ljubljanske v kranjski de želni železnični svet 1. o odstranitvi lesenih prodajalnic poleg evangelske cerkve; 2. o dopolnilni gradbi domobranske vojaš niče prispevka k istej; 3. o prošnji .Oeterr. BiehnenVereines" za prispevek. 1. o kolav daciji podaljšanih Nunskih ulic; 2 a. o županovem dopisu v zadevi parcelacije kne-žješkofijskega posestva v katastralni občini Sv. Petra predmestje in 2 b. o parcelaciji mestnega sveta ob Dunajskej cesti; 3. o spremembi paroelacije posestva nemškega vitežkega reda na Mirji; 4. o uredbi nivela Bohoričevih, Japljevih in Jenkovih ulic; 5. o ponudbi Frančiške Dacarjeve za odkup ali za dovolitev zazidane njene paroele ob Tržaščej cesti; 6. o oddaji dimnikarskih del za dobo 1901—1903. 1. o nasvetu občinskega sveta praškega glede krajše in cenejše zveze med Prago in Trstom preko Ljubljane 2. o predlogu občinskega svetnika Ivana Šubica da bi se z grada na primeren način naznanjal poldan; 3. o dopisu županovem, da bi se uredila občanska matica in si a tem izo vala za to delo potrebna uradniška moč. 1. o porabi Mate vžetove ustanove na mestnej ljudskej šoli na Barji: 2. o oddaji jedne ustanove za učence c kr. umetno-obrtne strokovne šole; 3. o nameščenji suplentke na IL mestnem otroškem vrtcu in o nakupu raznih učil za ta zavod; 4. o remuneraoiji hospitantki na I. mestnem otroškem vrtcu; 5. o porabi dotacije za vzdržavanje šolskega vrta na I. mestnej deškej ljudskej šoli; 6 o službenem navodilu za sluge na mestnih ljudskih šolah, o proračunu mestne elektrarne za leto 1901; 1. o prošnji nekega mestnega uradnika za vštetje 10 let privatnega službovanja v javno službo; 2. o županovem dopisu v zadevi provizijskih prejemkov upokojenega delniškega pri-glednika Vinka Premka; 3. oddaji službe mestnega komisarja. 1. o prošnji nekega hišnega posestnika za dovolitev 3%nega posojila; 2. o prošnji nekega mestnega uslužbenca za podporo o oddaji razpisane slube šolskega sluge na II. mestnej deškej ljudskej Soli. Občinskega svetnika Ivana T o s t e g a samostojni predlog o zadevi odprave nekega zdravstvenega nedostatka. — Razširjajmo „Rodoljube". Klerikalci se .Rodoljuba" strahovito boje. V svojih listih begajo in plaše ljudstvo na vse načine samo da bi je odvrnili od či-tanja tega lista. To bodi v vzpodbudo vsem somišljenikom, da list kar mogoče razSirijo. Agitujte za .Rodoljuba" kolikor je mogoče. Letos bomo imeli de žalno-zborske volitve in treba je tort) ljudstvu odpreti oči, da se ne bo dalo več goljufati, nego bo volilo p o s v o-jem prepričanju. — Družba sv. Cirila in Metoda in ljubljanski Skof. Za novo leto je izdal ljubljanski Skof pastirsko pismo, v katerem, govori na dolgo in na Široko .o slavnih zmagah svete cerkve Jezusove" v 19. stoletju. V ljubljanski Škofiji je cerkev Jezusova dosegla lani po tem pastirskem listu naslednje .zmage": L je bilo romanje v Rim, 2. je bil katoliški shod, kateremu so bili na čelu .najbolj izobraženi, Jezusu in cerkvi udani možje", to sta Šuateriič in Vencajz; <3. ae je praznoval praznik Srca Jezusovega; 4 napredovalo je skupno češčenje presv. Besenj. Telesa; 5. v raznih župnijah so bifi misijoni; 6. pomnožile so so se Marijine družbe; 7. Napredoval jo tretji red sv. Frančiška; 8. ustanovila ae je .Slomškova zveza?; 9. ojačila seje žlindrasta .Gospodarska zveza, .pomnožila. so se Raiffeisenove posojHnioe; ustanovila se je Vencajzova zavarovalnica in osnovale so ae županske zveze; 10. ustanovile so ae delavske zveze. To so gotovo jako lepe .zmage". Skof je samo pozabil orne niti tihotapsko vinogradniško društvo in Število i teh lepih .zmag" bi bilo popolna Govoreč o .zmagah sv. cerkve v poslan atvu nčeniškem" v obče mej dragim pravi Skof: .Povsod po celem svetu vidimo, kako delajo v ljudskih, srednjih in višjih Šolah rodovi; v naSi Avstriji posebno je-zuitje, benediktinci in Šolski bratje; mi vi dimo mnogo Sol za deklice, kjer poučujejo redovnice: urSulinke, elizabetinke, uami ljenke, gospe Srca Jezusovega, sv. Križa, Dobrega Pastirja in druge. Na sto in sto redovniških Sol je vzrastlo posebno Evropi, Ameriki, Avstraliji. Tudi mi Slovenci smo v tem napredovali: čč. uršulin-kam so se pridružile dvojne šolske sestre in usmiljenke; za gimnazijalce imamo Alojzijevišče; vsi pripravljamo sredstva za katoliško gimnazijo. Snuje se tudi kato liško vseučilišče v Solnogradu in za ljudske Sole stori mnogo katoliško šolsko druStvo na Dunaju. Pa tudi po knjigah in listih se utemeljuje vzgojeslovje v luči sv vere, tudi pri nas na Slovenskem". — Mej tem, ko omenja Skof izrecno katoliško šolsko društvo na Dunaju, ki ustanavlja nemške šole, se ni z nobeno besedo spomnil naše slovenske družbe sv. Cirila in Metoda Škof je zato ni omenil, ker jo vzdržujemo tisti Übe r a 1 o i, katere bi Skof rad potopil v žlici vode, ker ta družba z denarjem liberal cev in.brezverce v" ustanavlja r e dovniSke Sole in samostane, ker je ta družba glasen protest zoper natolcevanja z duhovniške strani na nas na prednjake. Škof ni mogel omeniti družbe sv. Cirila in Medoda, ker svedoči ta družba, da smo mi liberalci boljši kristjanje, kakor tisti, ki o nas oznanjajo, da imamo pasjo vero, in da tisti lažejo in o b re-kujejo ki o nas trde, da smo sovraž niki vere in cerkve! — Goriško klerikalno glasilo pola atilo se je v zadnji Številki tudi .goSkega tolovajstva". Ker pa ne more utajiti, da se dne 6. in 7. februvarja v resnici vrši razprava proti goSkim „ tolovajem" izkorišča že danes neko mojstrsko delo gosp. Jurija Polenška, ki je na svojo pest že pred kazensko razpravo v Ljubljani goškega ku-rata oprostil in popolnoma opral. V Ljubljani bode Ferjančič sojen še ie v febrnvarju 1901, v Vipavi ga je pa Jurij PolenSek očistil že mesca decembra 1900! Na Turškem bi bilo kaj tacega mogoče, pri nas v Avstriji pa bi človek menil, v da bi ne r smelo biti mogoče. Ali Polenšku v Vipavi posrečilo se je tudi to mojstrsko delo! Mož se v „Gorici" sam ž njim baha, zategadelj tudi nam ni treba molčati. Toraj poslušajte! Obdržati si je treba v spominu, da je kurat Ferjančič tožen, da je s svojim hujskanjem provzročil hudodelstvo na Gočah. C. kr. državno pravdniStvo toži Ferjan-čiča, da je on zakrivil vsa tisto, kac se je na Gočah zgodilo, in če bo Ferjančič dne 7. februvarja v Ljubljani obsojen, bo s tem dokazano, da je slaboglasni ta duhovnik v resnici vse zakrivil V tisti noči, ko so na Gočah „Triglavani" v županovi hiSi bili oblegani, ko so naši somišljeniki bali se za svoje življenje, in ko je bil goški župan ranjen, v tisti noči sta županova hči — „Gorioa" jo psuje z amoconko — in neki sorodnik se izrazila, »da je far vse zakrivil, in da bi bolje bilo, da bi ga bila strela ubila prej kot je priSel na Goče". Te besede je čnl neki farovški podrepnik, ter jih nekaj dni pozneje povedal kuratu. Ta jo je takoj odrinil v Ljubljano, ter je tožil županovo hčerko in njenega sorodnika radi žaljenja časti, češ, da sta ga obdolžila, da je sokriv grdega hudodels t v* Dasi je bua takrat obtožnica državnega pravdništva kuratu že dostavljena, je PolenSek takoj razpisal glavno razpravo radi žaljenja časti. Obtožena sta na to prosila, da naj se razprava za toliko časa odloži, da bode razprava v Ljubljani dognala je li Ferjančič sokriv, GoSkega hudodelstva, ali na Če bi bil obsojen, potem je tudi za žaljenja časti dognan dokaz resnice, kar se pač samo. ob sebi uma PolenSek je preložbo odklonil, če*, da ni lÄzloga^to. Zaslišal jevkurato, ve priče t- moj. Bog h koUkfc krivega pričevanja bode goška af»» Se rodila! tftfefc cončno razsodil, da ni resnica dokazana, n da se je po krivici Ferjančiču očitalo, da je s svojim hujskanjem zakrivil rabuko na Gočah. Tako je bil goSki kurat že.prej oproščen, nego se je vrSila glavna razprava proti njemu pred sodiSčem v Ljubljani. Ali ni ta dobra? Obdolženca ki je spregovoril žaljive besede v največji razburjenosti — mej ponočnim oblegovanjem v županovi hiši! — pa je PolenSek obsodil v globo 230 K. Tudi ta je dobra! Malo dni potem pa je tožil napredni župan Ravan surovega klerikalca ki gaje premišljeno in hladnokrvno napadel, ter občutneje žalil, nego je bil žaljen goški knrat Klerikalec bil je obsojen na 18 K. Ta je pa še najboljša! — Dr. Šusteršič je v petek pred sodiščem v Kranju prav korenito pogorel Tožil je gospoda Cirila Pirca, posestnika in trgovca v Kranju, češ, da mu je leta očital, ,da je kmeta z žlindro goljufal". Zmago-nosnim obrazom prijadral je v Kranj gosp. dr. Brejec, ta razvneti koprolček katoliške stranke, da bi zastopal svojega mojstra. Pa je prišel po golo blamažo, in od priče do priče se mu je bolj daljšal tanki obrazek. Niti jedna priča ni mogla podpreti obtožbe. Končno ostal je ubogemu Brejcu še samo znani klerikalni agitator Skalja. Ko je ta klasični svedok in pristaš katoliške narodne stranke ogledal goreči sveči pred sodnikom na mizi, je v strahu vsklik-nil: „Ježeš! prisežem pa ne, ker še treh mesecev, katere sem dobil za zadnje krivo pričevanje, nisem prestal!11 In ker je imel Skalja rešpekt pred prisego in ječo, govoril je enkrat resnico, dasi se ni zaprisegel-Tako je prišel dr. Brejec ob zadnji up; sodišče pa je gospoda Pirca oprostilo, Šu-steršiča pa obsodilo v stroške! Le tako naprej! — Častni občani radeški. Iz Radeč na Dolenjskem se nam piše: Nad polovica občinskega zastopa radeškega izvolila je v seji dne 20. decem. gospode knezoäkofa Antona Bonaventura Jegliča, dr. Iv. Ev. Kreka dr. Ivan Šušteršiča in kaplana Luko Smolnikarja, vse iz Ljubljane za častne občane. Častnimi občani se volijo navadno možje, ki imajo za občino kake izredne zasluge, kar se pa od zgoraj imenovanih gospodov ne more reči. Očividno je, da je večinoma klerikalni občinski zastop radeški storil to le iz strankarskih namenov. Ker je s tem provzročil občini veliko nepotrebnih stroškov, zato sta podali dve tretjini davkoplačevalcev občinskemu zastopu sledečo pritožbo: ..Slavnemu obč. uradu v Radečah. Podpisani in podkrižani davkoplačevalci in volilci v občinski zastop radeški protestu-jemo odločno proti temu, da so se ljudje, ki nimajo popolnoma nobene zasluge za občino, volili pri občinski seji dne 20. decembra 1900 za častne občane občine Radeče in se s takim nepremišljenim postopanjem občinskega odbora nepotrebni stroški občini delajo. Podpisani in podkrižani dalje zahtevamo, da se to nepremišljeno in nepotrebno imenovanje takoj prekliče, ter da se v zapisniku občinskih zej izbrišejo na novo, imenovani častni občani: kaplan Smolnikar, dr. Krek, dr. ŠuSteršIČ in knezoSkof Jeglič, vsi iz Ljubljana sicer se pritožimo na najvišjo instanco; prepovedujemo pa tudi nadaljno imenovanje častnih občanov, ki nimajo ni-kacih posebnih zaslug za občino Radeče. Radeče, 1. januvarja 1901. Sledi dvestotri-insedemdeset podpisov. Radovedni smo, kak vspeh bo imela ta pritožba Se bolj pa, če bi se ji — kar bi bilo nepo-stavno — ne ugodilo, da li bodo imenovani gospodje vkljub teran zasedli ta častna — nezaslužena — mesta. o — Duhovniška usmiljenost v pravi luöi. V bolnici y Postojini je pred kratkim umrl neki revež Josip Žitko. Siromak je bil Postojnčan. Služboval je mnogo let pri tvrdki Dozat. V vojake potrjen se je udeležil kot topničar vojne na Ogrskem, kjer ^.bj^v bitki ranjen,. v.0ypm|j šlezvik-hol-Stajnaki pa se je boril kot desetnik v top-ničarskem polku. Bil je poštenjak, a umrl je v, ubofitvu. Oskrh|ü£ bolnice je|8mrtŽ% wvo naznanil županstvu in dekanu. Božji namestnik je takoj začel poizvedovati, ali ima nmrli kaj premoženja ali kaj aprod- ^Tt.^-JM^^«^11 V*Wfr In ko je usmiljeni dekan izvedel, da Žitko ni zapustil nič denarja in da tudi nima so-*fl$WfcW» iP naj n^hčanesov mrt- ^Mop,^^Jky,|0^j^(ppa>nl)|. Saj je dobro, za človeka,^ iwqa, njč.denarja, 1 Poj stojnčane je dekanovo postopanje silno razburilo. Županstvo je odredilo, da se umrli Žitko ne prepelje v mrtvašnico, nego da mora ležati v bolnioi na mrtvaškem odra. Pogreb pa je bil prava demonstracija proti dekana Udeležba pri pogrebu je bila tako velika, kakor pri malokaterem pogrebu naj-spoštovanejših ljudi Pred krsto so nosili vence, za krsto je Slo mnogobrojno občinstva, niti dame niso izostale, duhovnika pa ni bilo. Saj rajni Žitko ni imel denarja niti sorodnikov, ki bi bili zanj odšteli mastno plačilo. Kaplan je priSel k pogrebu tam od Zaloga nekje na pokopališče in tam storil svojo dolžnost Ljudstvo je bilo ogorčeno in celo tisti, ki sicer vedno capljajo za duhovniki, so odkrito izražali svojo nevoljo nad dekanom in rekli: .Res, za druzega jim ni, kakor za svojo malho". Čast postojnskemu županstvu in občinstvu, ki si bo gotovo zapomnilo ta slučaj. Za groS torej je pri naSi farovSki gospodi vse dobiti, bratoljubja pa ne poznajo! — V Dražgošah in pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko govore .brumni" volilci Šusteršičevi in Pogačnikovi, da dobita učitelja pri Sv. Lenartu in v DražgoSah po 500 kron, ker sta agitirala za drago vero (za Jelenca in Pirca). Omenjenih dveh krajev gg. učitelja bi bila gotovo hvaležne, če bi jima povedali .možje volilci", kje se dobi ta nagrada. — Klin s klinom. Iz Novega mesta se nam piše: Po naših volitvah molčali smo celih devet dni in molčati smo hoteli, ker smo želeli, da se povrne zopet mir, in da volilno sovraštvo preneha A klerikalna stranka s tem ni bila zadovoljna ter je dan za dnevom hinavsko, svetohlinsko, škodoželjno in maščevalno napadala, po blaženih klerikalnih listih tako naSo stranko kakor tudi posamezne tej stranki pripadajoče osebe. Da, še več, začela je grozno sod ni j-sko preganjanje — v čegavo škodo — pokazalo se bode v kratkem. Nam napovedani boj bodemo sprejeli in vas posnemali ter brezobzirno nastopili. Da bi zaspalo, ko je nekdo neki tukajšnji urad dolžil nepravilnosti (več za danes še ne rečemo), ne bomo dopustili. Sploh bodemo skrbeli, da se vsa ta grda klerikalna gonja razkrije najširšim krogom. Dopisnik —e—! Tudi .Salon Tuschel" pride jedenkrat na dan. Mogoče, da bode dotična knjižica še bolj zanimiva, kakor je bil nepozabni .Izgubljeni Bog". Ker smo se morali okleniti gesla: .glava za glavo", opustili bodemo vse dosedanje ozire, katere smo imeli do nekaterih gospodov radi njih rodbin. Ako bodo s tem zvesti pristaši klerikalne stranke zadovoljni, ne vemo. Kaj bode pa takrat, ko bodemo mi rekli: Nad —e— visi Da-moklejev meč, in ne reši ga nikdo več!? Na dolge dopise v .Slovencu" o volitvi v dolenjskih mestih odgovorili bodemo še marsikaj, in zlasti bodemo opisali početja klerikalnih agitatorjev. Če bo treba, nastopimo tudi pokazano nam pot — krščanske ljubezni. — „Ofer". Z Notranjskega se nam piše 18. t. m.: Minole praznike bil je po več notranjskih cerkvah .ofer", katerega so se pa ljudje letos kaj slabo udeleževali, ker so živeli še pod živim utisom ravnokar izvrSenih volitev. Ljudje so kar glasno godrnjali nad to cerkveno beračijo, češ, za pijančevanje ob volitvah poslali so iz Ljubljane v vsako vasico po 100 K, sedaj pa te kronce po dragi poti zopet zbirajo od istega neumnega kmeta. Culo se je mnogo zabavljanja, udeležba je bila pa majhna; nekateri Saljivci dajali so v moSnjiček laške .dutke" in centezime. Prav so imeli. Vzlasti naj store to, kadar se bo zopet beračilo za škofove zavode; ako imajo za volitve klerikalci 40 000 K, da jih dajo kmetom zapiti, potem imajo tudi za cerkvene potrebe in Škofove zavode denarja dovolj, ter ga ni treba od neumnega kmeta izsesavati. Za Škofove zavode dajajte torej samo Se .dutke" in centezime. — Iz Logatca se nam piše: Sicer ni moja navada reagirati na razne duševne izrodke, katere obelodanja zadnji čas .Slovenec", list naših tonzuranih maziljenoev in katera skuje v potu svojega obritega obraza kako mlečozobno .popče" ali pa kak mesečno navdahnjen klerikalni Široko-ustnež, Štejem pa si vendar v nekako dolžnost nekoliko oživiti znana, v 7. St letošnjega .Slovenca" priobčena dopisa iz Logatca. Vse one nesramne laži, oni Škodoželjni napadi in neutemeljena denunciranja v onih dopisih ne zamorejo vzkratiti in oblatiti nesebičnega in v resnici za ljudsko blagostanje vnetega delovanja logaškega übe-ralstva. Ako pogledamo delovanje naših dveh tonzurirancev, vidimo, da obstoji taisto le v tem, kar jima nalaga njih služba, a Se to je tako, da se Bogu smili. — Blagega pokojnika, nepozabnega župnika L. Berganta naj bi ta dva posnemala. Mož je bil v resnici .duhovni pastir" in kakov ugled je vžival ta namestnik Gospodov med svojimi žnpljani? Še danes se ga vsak z največjo pijeteto spominja, rekoč: .Takih dušnih pastirjev nam manjka!" NaSe kaplanče ima pri nas vedno izvanredno duhovite propovedi. Ako ga politika ne zvabi, pa zasoli svoje propovedi z raznimi citati kakor: .Sedaj se bliža Velika noč, Micka in Jaka poskoö'!" „In pod marsikaterem okencem ne bo pomladi travca zelenela". — V tem žanra nadaljuje on svoje propovedi — v resnici jako tečna hrana za poslušalce, osobito za mladino. — Kadar mu pa tega zmanjka, pride mu na pomoč kak puhli pastirski list ter prav pošteno udriha po .Slov. Narodu" in .Rodoljubu" ter preti s .ta suho". — NaS župnik je pred krat kim časom, raz lečo sporočil, da se g. kaplanu ne bo kolcalo po liberalnem ofru in liberalnih groSih Seveda, saj je dobro vedel da jih ne dobi; mislimo pa, da bi bil rad zamenjal g. kaplanče „nikelj", katerega sta nabrali Lampetova Mica in Sotlarjeva Katra, z liberalnimi groSi. Radoveden sem pa, ali bodeta gg. kaplan in župnik tudi z isto osebnostjo odklonila prostovoljno bero liberalcev? Logično bi pač bilo! Seveda bode pa potem farovški menü ves drugačen, kajti na mizo prinašala bode kuharica, zelje, fižol, žgance itd., katere jedi prepuščata v svoji velikodušnosti kmetu — trpinu. Da, nekaj naših zaslepljencev speljala sta v klerikalno meglo, toda ta bode zginola in revčki vrnili se bodo skesanega srca zopet v naš tabor. Maje se, maje Vaše kraljestvo, prijatelji črni, kajti Gospod nebes in zemlje dejal je, da kraljestvo, katero iščete po konsumnih društvih in beznicah, ni zidano na skalo in podrle ga bodo liberalne moči.. „Ptica se pozna po petju" — črni krokar pa po perju; samo Skoda, da se tem pridruži čestokrat tudi .smrdo-kavra". V kakem sorodstvu je pa ta ptica črni gardi, pove* lahko g. Tinče. Končujem pa ta svoj spis s krepkimi besedami Vašega „Skuljskega" somišljenika: „Corpo di lostro karnistra! — Jedet, jedet, sin Davidov! Mislil sem, da si katoličan ali liberalec, toda še nekaj več, „mokrat" si postal! Bog se usmili Tvoje greSne duše! Kaj bo pa na zadnjo uro, ko bo donelo: ta! trara! in Petrove te bo hajdi v pekel zapeljal! — Ščuvanje v cerkvi. Iz Dolenjega Logatca se nam piSe: Dne 13. t. m. je kaplan pri sv. maSi ob 10. uri zjutraj raz lečo grozil vsem tistim, ki berejo časopise .Slovenski Narod", .Rodoljuba" in .Rodeči Prapor" s tem, da ne bodo dobili odveze. Ker je večina prebivalstva precej trmasta, in si od nikogar ne pusti kratiti svoje prostosti v takih zadevah, so po večini sklenili, da bodo Se nadalje brali gori imenovane časopise. Sklenili so, da k srbori-temu kaplanu ne bodo hodili po odvezo, a za slučaj, če bi bili vsled tega res pogubljeni, so napravili pogodbo s tukajšnjim obče poznatim voznikom stare korenine, da jih bode isti peljal v pekel, ker peS Se niso voljni iti. Pri tej vožnji spremljal jih bode tukajSnji klerikalni vodja. Iz predstoječega lahko tudi razvidite, kako se svet obrača. Nekdaj so nas duhovniki učili, da je Kristus ukazal svojim učencem, da naj gredo če treba križem sveta izgubljene ovce iskat, samo da se pripeljejo nazaj k čredi, naS milostljivi pa menda svojim namestnikom ukazuje, da naj ne le opuste vsako iskanje izgubljenih ovac, in da naj še ono malo čredo ovac razprSe, ki Se nekoliko rada v Božji hram zahaja. Res vedno lepše napredujemo! — iz loško okolioe se nam piše: Danes sem dobil v roke tisti nd razcapanega .katoliškega" časopisja, ki ae mn pravi .Domoljub". Ta sleparski list, glasilo kranjskih političnih rokovnjačov in tihotapcev, se v dopisu, katerega je najbrž pisala tolsta roka kakšnega maziljenega čuka v črnem perji, zaganja v vrle Žabničane. To je že ostudno, kar počenja ta .Lažiljub". Poznam prav dobro vso loško okolico in potrditi moram, da tam, kjer cvete .katoliško1 svetohlinstvo, se najslabši ljudje nahajajo. Vrli Žabnieanje, ki so pravi slovenski možje, trdnega značaja in napred- nega mišljenja, so trn v peti loBkim in okoličanskim klerikalcem. Poglejte jih, ali imate kje v tistem delu najbolj kleri kalnega kraja tako kmetijsko podružnico, kakor ▼ Žabnici? Pokažite, v čem pre kašate Žabničane, samo v jedni reči ste daleč nad njimi, to je — v neumnosti. Žabničanje se ne boje, če kak župnik ali kaplan kihne, kak prifarski klerikalec pa se kar v prah izpremeni, če ga kakšen kaplan obširnega telesa samo pogleda. Žabničanom pa kličem: .Ostanite napredni možje, ne pa farovSke pomivalke." 0 tej priložnosti hočem Se par vrst napisati v spomin naSim naprednjakom. Veliko več bi lahko imeli somi&ljenikov, če bi bili malo bolj odločni. Posebno meščani loški bi lahko že enkrat začeli snemati tisti farovSki jarem ... Saj vsakdo vidi, da dru god klerikalizem nazaduje. Kako se Dana] maje že klerikalcem! Tudi v našo okolico mora priti več odločnosti, pa ne se bati zamere kakšne podrecane tercijalke! Okoličan — Za vero prvič, za kmeta drugič. Z Gorenjskega se nam piše: Mož prave slo venske korenine, oprt ob grcavo palico stopa dne 18 decembra 1900 proti volišču. Sreča ga znanec, ki je 12 decembra volil dr Žlindro. .Kam greš?" ga vpraša. .Volit". .Jaz pa tako nikoli več ne kakor zadnjič, ko nisem vedel, da bom volil svojega sovražnika". Prvi kmet: ,Saj bi ne šel, pa pravijo, da so bile zadnjič volitve za vero, danes pa za kmeta". .Nikari ne verjemi! Jaz sem zadnjič tudi tako verjel pa sem prebral .volilni katekizem", iz katerega sem sprevidel, da se je Šlo prvič za bero drugič pa Se jedenkrat za bero, danes grem pa rajSi gnoj vozit, kakor farovške volit". — Z Rake se nam piše: Že 15. decembra m. I. se je občinski tajnik pri takratni občinski seji s solznimi očmi odpovedal službi občinskega tajništva in sicer zato ker je prišel v časopise, da je agitator za Pfeiferja. Istočasno nam je tako žalostno odpoved naznanil tudi naš župan. Seveda nista storila tega odkritosrčno, ker občinske volitve je bilo čas že 15. novembra m. 1. razpisati ne pa šele sedaj in še sedaj se vse zadržuje; govori se, da poprej ne bode nič, dokler se nam Se žena občinskega tajnika kot I. svetovalec raške občine ne odpove. — Po volitvi v Celju. Piše se nam: Nabrali smo jih že 25 posili nemčurjev. kateri so volili, ne da bi sploh kaj davka plačevali. Storili bomo vse, da konš tati-ramo pravo razmerje glasov. Tudi Josek je volil. Za njim stal je, kakor skala — Rasch! Mi si svoje mislimo in bomo svoje storili. Celjski slovenski obrtniki pa so stali ne-omajano kakor skala v naših vrstah. Solze so igrale v očeh narodnjakov, videvšib, da je izginila bojazen teh naših mož. Podpirajte jih celjski Slovenci! Vedite, da je delo • za celjske trgovce in obrtnike tako narodno, sveto in častno, kakor delo za družbo sv. Cirila in Metoda. Prihodnost je le potem naša, ako skupno s celjskimi trgovci in obrtniki tako neustrašeno delujemo za naš rod, kakor smo storili na dan volitve. Naznanili bomo pri priliki vse te naše slovenske stebre. Živeli narodni obrtniki in trgovci celjski! Le tako naprej! Prihodnost je naša, čast in korist VaSa, in dolžnost vseh slojev, — Vas neumorno podpirati, za Vas delovati povsod! — Štajerske duhovščine nerodna zavednost se je pokazala pri zadnjih volitvah. .Proti volji duhovSčine se ne sme nič zgoditi" — to ošabno načelo je veljalo za peto kurijo in za kmetske občine. V mariborski mestni skupini pa so duhovniki zlezli pod klop. Slehrni obrtnik se je pri tisti volitvi zavedel svoje narodne dolžnosti in je Bel volit, ne glede na zamero in na gmotno škoda Mariborski duhovniki pa so se poskrili v svoje brloge! Ostentativno so se odtegnili volitvi, tako da je dobil narodni kandidat dr. Pipuš v Maribora samo 29 glasov, ko bi vendar samo mariborski duhovniki sami zmogli okoli 60 glasov. — Mariborski kliki postaja vroče ob štajerskem razponi. S Sp. Štajerskega se nam poroča: Mariborski .Slov. Gospodar" piše: .Razpor na Sp Štajerju bi imel strašne posledice za Slovence." Dobro, ma riborska klika in prvaki I Zakaj pa niste tega pred volitvami pomislili. Ali Vas nismo svarili, ali Vam nismo ponujali kompromisa? Vse ste ošabno odbili, za- upajoč na svojo moč. Zmagali ste sicer z nečuvenim terorizmom v V. kuriji, toda ta zmaga je bila zadnja. Sedaj po volitvi ste sprevideli, na kako slabih nogah stoji Vaše gospodstvo! Sedaj po volitvah ste sprevideli, da ste brez nas .liberalcev" ničla; da brez nas .liberalcev" ne morete držati nobene postojanke. Vkljub temu Vam je bila kranjska klerikalna stranka vzgled! Seveda, mariborskim ru-dečkarjem in neslovenskemu škofu ni za blaginjo naroda, ampak njim je le za korist klerikalstva, za tisočake in za odlikovanja. Če pri tem tudi narod umre, kaj njim do tega, njim je kranjska klerikalna stranka vzgled. Dokler se mariborska klika ne privadi ponižnosti in ne pripozna, da mi .liberalci" nismo .neznane esebe", ampak ravnopraven faktor, tako dolgo nam ni mogoče s klerikalno kliko delati. Delovali bomo za svoj narod, dokler se pretaka kri v naših žilah, ter skrbeli, da Vas narod spozna v celi nagoti. Vi hinavci! Sedaj prihaja dan plačila za Vaše skrivno, zahrbtno, nepošteno delovanjejin Vas je — strah — Cospodaželjnost mariborske' klike. .Slovenski Gospodar" piše: .Zatrjevali smo, da Hribarja spoštujemo kot poštenjaka" — Gospoda, zakaj ste pa potem vprizorili tako gonjo zoper poštenjaka? Zakaj ste trdili, če bo poštenjak Hribar voljen, bo vera v nevarnosti itd ?? Torej Vi ved orna napadate poštenjake! Dobro, da ste to pripoznali. Skrbeli bodemo, da to tudi ljudstvo izve. Mariborski rudečkarji so pač nepoboljšljivi hinavci! Celo poštenjake napadajo! — Zanimiva izjava. .Soča" poroča: Naši napredni učitelji so morali za Časa volitev mnogo prestati pred raznimi politi-kujočimi nunci, ki so jih denuncirali, obre-kovali in za3ramovali itd. na vse mogoče načine. .Primorski List" sicer trdi, da du-hovčina ni storila ničesar učitelj9tvu. Ali kako grda laž je to, in kako je resnično, kar je pisala .Soča", nam kaže nastopna izjava, katero je moral spustiti v svet po .Edinosti" slavni Perinčič v Pliskovici. Eto je: Izjava Podpisani sem dne 21. novembra 1900 v krčmi tukajšnjega učitelja 1. javno razžalil z besedami politični paglavec in 2. pri razpravi pred o kr. sodnijo v Komnu dne 21. decembra z besedo: nesramni laž-njivec — kar tem potom obžalujem in preklicem. — Pliskovica, dne 12 jan. 1901. — Karol Perinčič. — Takih izjav, ako bi hoteli vsi gg. napredni učitelji prijemati nunce za njihove peklenske jezike, bi bilo za par številk velikega lista! Vidite, tako delajo, pišejo v svojih listih pa čisto drugače! — Iz cerkve nas pode. V .Edinosti* smo te dni čitali jako zanimiv dopis, ki nam kaže nasprotstvo cerkvene oblasti pri slovenskem jeziku. Po tistem dopisu bo kmalu leto dni, kar je prosilo 3000 Slovencev „vzoritega" kardinala Missio, naj v cerkvah v Gorici uvede slovensko bogoslužje, v kolikor je isto potrebno. Pred par meseci se je prošnja ponovila, a cerkveni oblasti se ni zdelo vredno, ozirati se na te tisoče vernikov. Zastonj so bile prošnje! Ostalo je vse pri starem. V goriških cerkvah je vse latinsko in laško. Samo zjutraj je nekaj slovenskega. Če hoče slovenski katoličan slišati besedo božjo v svojem jeziku, mora ostati ob petih zjutraj, zakaj slovenska beseda se v goriških cerkvah ne sme glasiti po dnevi! .Soča" omenja z ozirom na ta vnebovpijoča pojasnila, da so v kar-dinalovi palači tistega gospoda, ki je prinesel rečeno prošnjo, imenovali hujskača, in potem dostavlja: Kardinalova politika ne dopušča Slovencem jednakopravnosti v cerkvi, kakor je on nam ne priznava nikjer. Zato pa ima prav g. dopisnik v .Edinosti", ki pravi, da poklicana cerkvena oblast naj ne zatiska več ušes, kajti žrjavica tli pod pepelom, sicer bi mogla doživeti prav neprijetnih iz-nenadenj Ako pojde tako naprej, tudi ne bo kazalo drugače, nego posvetiti tej gospodi, ki brije norce s Slovenci ter jih zapostavlja celo pri službi božji — z iznena-denji, in sicer zanje neprijetnimi. Kardinala čakajo Se čudne reči na vročih goriSkih tleh". — Slovensko gledališče. Emerson je dejal v nekem eseju o Shakespeareju, da ima največji ženij največ dolgov; vsak mojster je dobil materija! že zbran in pripravljen in sila njegovega delovanja je bila simpatija za človeka pa ljubezen za snov, ki jo je obdela val. Vse, česar je treba, je lOT Dalje v prilogi. T6i . «h^ „«jivtom«^»»»« , Gas opa- baro-1 g, > a zovanja metra! g g A\ [v mm.} gg Vetrovi Nebo 2- 18 9. zvečer 7431 — 75 brezvetr. jasno g 19 7. zjutraj 2. popol. 743 4 7416 —117 bL jzahod — 2 4 si. jzahod megla jasno o O n 9. zvečer 7412 — 5'8 si. szahod jasno a 20. n 7. zjutraj 2. popol. 7405 740 0 — 70 IsL svzhod 61 p/m.jzah. pol.oblač. pol. oblač. o o n 9. zvečer 7405 2 9 jsl. jzahod pol. oblač J g 21. • 7. zjutraj 2. popol. 7396 7373 4'3 sr.vzsvzh. 62 p.m.jzah. 1 oblačno jasno p Srednja temperatura petka, sobote in nedelje —7-8°, -6-6° in 07°, normale: -24°, —24° in — 23-° Spominjajte a* dijaške In ljudske kuhinj* pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Dunajska borza dne 19 januvarja 1900. Skupni državni dolg v notah .... j*^* Skupni državni dol* v srebru .... 9810 Avstrijska zlata renta....... 1JJJ Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . ■ Ogrska zlata renta 4<70....... 11705 Ogrska kronska renta 4V,..... „xl Av8tro-ogrske bančne delnice .... 1702— Kreditne delnice......... S6?^., London vista.......... 910/WrV, Nemški državni bankovci za IGO mark. 117'60 20 maJk............ 23 53 20 frankov........... 1915 Italijanski bankovci........ 9040 C. kr. cekini........... U"3* Ljubljanska kreditna banka Laibacher Creditbank v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju sprejema vlozje na hranilne U.nJI- žlee ter iste obrestuje po 4°/0 dne vlosre do* dne d vis;», *% rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama. Ljubljanska kreditna banka izplača tudi veeje avote brex odpovedi. (11-17) Zunanjim vlagateljem so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho poštnine proste vpošiljatve zneskov. Potrti najglobejše žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati v boljše življenje našega ljubljenega sina, soproga, očeta, tasta in brata, gospoda Jurija Zadravec veleposestnika in lastnika paromlina v Središču ki je preminul danes ob 2. uri popoldne, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 51 letu svoje dobe. Truplo dragega rajnika se bode v torek, dne 22. t. m. ob 3. uri popoludne preneslo iz hiše žalosti k zadnjemu počitku na farno pokopališče v Središču. Sv. maše zadušnice se bodo brale v sredo 23. prosinca v središki farni cerkvi. Pokojnika priporočamo v blag 8po-min in pobožno molitev. (165) V Središču, 20. prosinca 1901. VI arij a Zatira ver, soproga. — Jakob Zadravee, sin. — Pflarlja Zadravec, mati. — Andraž Zadravee, brat. — Ana Hočevar, Marija Pelanec, sestri. — Jell-sava Zadravee roj. SerkulJ, sinaha. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja med boleznijo in o smrti naše ljubljene hčere, oziroma sestre Emilije Borovsky kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu pokojnice izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskre-nejšo zahvalo. V L j ubij an i, dne 20. grudna 1901. (1P9) Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega, ljubezni polnega sočutja mej boleznijo in povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, deda, brata, zeta, tasta, svaka in strica, gospoda Ludovika Ravnikarja c. kr. deželno sodnega svetnika v. p. za mnogobrojno udeležbo prijateljev in znancev pokojnikovih pri pogrebu in za poklonjene krasne vence izrekamo svojo najiskrenejfio in najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, 18. januvarja 1901. (136) Žalujoči ostali. Zahvala. Mej boleznijo, kakor tudi ob smrti našega ljubega, nepozabnega očeta gospoda Frana Dolenca trgovca itd. td. so nam došli od vseh strani dokazi prisrčnega sočutja. Za iste kakor tudi za mnoge poklonjene krasne vence izrekamo najtoplejšo hvalo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so tako mnogobrojno prihiteli od blizu in daleč, da spremijo rajnika na zadnjem potu. Posebno se še zahvaljujemo za udeležbo pri pogrebu tukajšnjemu občinskemu zastopu, ravnateljstvu, učiteljskemu zboru in učencem c. kr. drž. gimnazije, posebno še tudi pevcem izmej njih za ganljive na-grobnice, c. kr. uradništvu, vis. Cest. duhovščini, vodetvom ljudskih šol, in njih nastavljencem, konečno vsemu tukajšnjemu meščanstvu. V Kranju, dne" 18. januvarja 1901. (158) Rodbina Dolenc. Teško prebavljenje katar v želodcu, dyspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje katari v sapniku, zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se MSI OK*"51 Ikalična kislina po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobi-tim uspehom. (25—1) V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Dr. Fran Poček kazenski zagovornik v IJiililJunl (pisarna Mosche) želi vstopiti kot (154) Včeraj v nedeljo popoludne Izgubila se je na potu iz Šiške do frančiškanskega mostu denarnica z 210 gld. in nekaj drobiža ter malo sliko, poštni recepisi in koledarček. — Pošteni najditelj naj odda proti primerni nagradi v upravništvu „Slov. Naroda". (i7i> Poštna upraviteljica se išče. Vstop 8 1. februvaijem. Ponudbe naj se pošljejo na „Postni urad Banjaloka na Dolenjskem". (134—2) V gostilni „Pri lipi" Židovske ulice št. 5 se toči (164-1) ,VinodiEossa' pristno najboljše kakovosti liter po 80 kr. Hiša na prodaj! Iz proste roke proda se pod jako ugodnimi pogoji hiša v Krakovskem predmestju obstoječa iz 3 sob, 2 kuhinj, velikega dvorišča in velikega vrta. (81—5) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.". dobodnino in za trMnino (rentnino) izdeluje in pojasnila o tem daje konces. privatna pisarna Dunajska cesta št. 6, L nadstropje (v Šobrovl hiši). (166—1) Američanske kitarske citre specialitete najfinejše izvrSitve, komad 8 gld. vatevši 8 not, ključ, naprstnik in kartonasto škatljo, v prodaj alnlcl glasbil v Selenburgovih ulicah L Tudi se iste oddajajo proti plačilu na obroke. (i62-i) Štev. 1354. (156-1) Izpreminjajoč razglas z dne 9. februvarja 1900, štev. 4876, odreja mestni magistrat kot obrtno oblastvo prve instance glede na točenje žganja nastopno: Vsakdo, ki teči v mestu Ljubljani žgane opojne pijače, bodisi v posebnem lokalu, bodisi v zvezi s kakim drugim prostim ali koncesijonovanim obrtom in mu je odmerjena za tako točenje v smislu § 11 zakona z dne 23. junija 1881 drž. zak. štev. 62 posebna naklada v polnletnem znesku 90 K, mora točenje teh pijač vsako soboto in na dan pred velikimi prazniki ustaviti ob petih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa ob dvanajstih opoludne. Če je sobota praznik, velja za njo poslednjeimenovana ura. Kdor toči te pijače v posebnem lokalu, to je ne v zvezi s kakim drugim obrtom, mora ob gori navedenem času zatvoriti svoj obrtni prostor. Ostala določila ostanejo neizpremenjena, kakor jih odreja prvotni razglas. Ta odredba stopi v veljavo 8 1. februvarijem 1901. Mestni magistrat v Ljubljani dne 12. januvarja 1901. BBBgaejBaTBgBsmg Ustanovljeno Brata Eberl Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 4 jnine železnice. Slikarja napisov, Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih ban, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarja. Zaloga •*> vsakovrstnih öoplöev za pleskarje, slikarja ln zidarje, itedllneg-a mazila m hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ia likanje sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesto in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Pe Mm$m urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28 'priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih j švicarskih žepnih ln stenskih str. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. 1 Srebrna cilinder remontoar ura „ „ 4*—. iTrgovina vseh eptlenlh predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. [Popravila m izvršujejo natančno ia a jamstvom. Anton Presker krojač Ljubljana, Sv.Petra cesta si 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 4 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleka po meri aa po najnovejših nsorcih in po naj nitjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Ruske, angleške in avstrijske galoše iz prvih tovarn. wm~ Najnovejše v kožuhovini priporoča J. S. Benedikt MjfamMf 193^17867710^064 ob ÄtWJfi» Öejovec Brauteosfestn, Ljubbd;aes«elztha1 r\ vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak/efeltoWö, FrknÄÄl Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Iuomost, te* Amstetten na Dunaj. T oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m do-poidnt osobni vlak v Trbit, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selsthsl, Dunaj. — Ob 4. uri B m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, čez Selzthal v Soinograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budefevice, Plzen, Marijin* »are, 'Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten, —• Praga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano iuž. kol. Proga, is TrbB». Ob 5. urjln m zjutraj ösobni »lak z Dunaja vik amstetten, ETpskega, Prage, Francovlh varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solhograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka. Franzensfeste. — Ob 11. uri 1« m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Oeaeve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteina, Ljnbna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak % Danaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m s večer osobni vlak z Dana) a, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprila ob nedeljah in praznikih iz Linea. — Proga is Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m Bjonai, ob f. uri 81 m n&elodmin ob 8. uri 48 m »večer. 4- Odhod iz LjtaU*n»B&. kol. v Zanmik. Ob 1. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. Spretna, (i60-i) šivilja za živote se trajno namesti. — Vstopi lahko takoj VVolfove ulice ši. 1. II. nadstr. 11-,—i- i 1 - ■ —_ti pustne krofe priporoča slaščičarna in pekama Jakob ZäfezWilt ^ Stari «»«es/ Ste*, siti. obstoječe iz 2 sob (1 pa ulico in 1 na dvorišče), knhinje iß preffeobe, otftftf se takoj ali pa s 1. februvarjem po jako nizki ceni. Več se izve v »Angleškem skladišču", Resljeva cesta št. 3. (158) ÜS Itd Sprejmem takoj z lepo in korektno slovensko in nemško pisavo. Plača po dogovoru. Dr« Janko Jamšek (157—1) advokat v Litiji. in zagovornik v kazenskih zadevah, z 2 V,letno prakso, išče ugodnega mesta na sedežu deželnega ali okrožnega sodišča. Ponudbe pod „P. M." na upravmištfo »Slov. Naroda*. (1C) arhrrinffl' Veleflno sorovo maslo prve planinske mlekarske zadruge priporoCa ^ Edmund Kavčič Prešernove utlce, nasproti glavni posti. btotam: (18-18) Fina narezana svinjska gnjaV angleški Victoria-Punsoh-Extrakt, iz-bojpta zarooa ffttega vm*x 1 v s "*7: ' 2 Holandsko - ameriška • Prihodnje ostplutbei 24 jtn. Stttwdam 4-09 pp i 31. jan. Potsdam] . 7. feHr.1 Spsarmnm |4. febr. Rotterdam 10*00 dopoldne. Novi parnikl na 2 vijaka. Rotterdam €302 ton, SutSndam 10.320 tun, Potsdam 12*00 ton. (88-$2) jiti od 234 & napajliapi jiti od aÖf'K „ J ni ITT razred 197 K 40 h z Dunaja. PisajdBMBÖu!U«»Za*Bj^ tfmMBšfoklklh; 'sAJfc .W«*rin«ar«aaaa 1 ' fiofenj trjävec Miljinkl BMJstMTUablJiBl, Čevljarski ulico 1 večletni akuBnji, kakor tudi po dovršenem kovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-iega obrtnega muzeja ni Dunaju mi je mogoča ezati vnem zahtevam svojih pv h- naročnikov, »poročam ae preCaatiti duhovščini in al. obÄj»-za obilno naročevajsje raznovrstnih obuval 10 <**r\ tef&t n W ,VT«aifei so k mazila, voščila za-črno m rujavo obuvalo, JBj ter rasne potrebščine aa to obrt 3 umetni in galanterijski strugar na C Unčah št. ttt fiilijalka: Selktegove tüice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo etrua-avreklb del lastnega Izdelka. Sprejema vsakovrstna naroČila ter jih izvrSuje hitro, ceno in kulantno.. Iatotako izvrSuje vsako vratna popravil« v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lasu itd. 3 MODERGE natančno po životni meri ko starost, ta vsaki život in v vsaki faconi ^ ^ ^ priporoča ® @ j§) ® §§) v Ljubljani, Glavni trg Skladišče za modno a a e o e klobuke štev. 17. »blago, pozamentrije, trakove, Čipke, svileno blago, perilo, za dama, tkana in kratka roba na debelo in drobno, o e. » a a Trgovski pomočnik Spreten in izurjen prodajalec v železninski atroki, zanesljiv, vsprejme se pod dobrimi pogoji. — Ponudbe pod MS" upravniStva ,Slov. Naroda". (I3i-^g) V najem ae dajo začenši s 1. majem 1901 v Kapiteljskih ulicah h. št. 3 lep konjski hlev, skladišče, pöd in šupa. Natančneje v hiši št. 3 na Poljanski oesti, I. nadstropje. (139—2) Pri žlezah, ikrofeljnih, angleških bolezni, kožnih Izpuščajih, boleznih v vratu In na pljučih, starem kailju, za slabotne, bledične otroke priporočam zdaj zopet zdravljenje z mojim priljubljenim, povsod znanim bi od zdravnikov mnogo priporoČbrfim *H \JJ%t (2i06—8) Lahusona jodožeezRalim jetrnim tranom. Po svojem jodoželeznatem pridevku najboljši in najboljše učinkujoči jetrni tran. Presega na zdravilni moči vse jednake izdelke in novejše medi-kamente. Okus jako fin in mil, zato ga veliki in mali radi jerrüjo brez odpora in ga lahko prenašajo. Zadnje leto ae je porabilo 60000 steklenic, kar najbolje priča za dobrost in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval Cena 3 krone. Zahteva naj se vedno Jetrni tran Iz lekarntce Lahusen v Bremah. Samo tedaj Je pristen. Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlovl lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu, v lekarni Gabr. Piccoll-ja na Dunajski cesti Veliki lirah! I New-York in Lenden nista prizanašala svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog"; PoSiljanr torej vsakomur sledeče dredmete le pj6ti temu, da se mf povrne gld. o "TO m sicer:' 6 komadov najfinejših namiznih nožev s £ristno angleško klinjo; om. amer. pat srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih ilie; 1 kom. amer. pat srebrna sajeaulaka ca juho; 1 kom. amer. pat srebrna zajeaalniea ia zdeke; 8 kom. ang. Viktoria easie sa podklado; S kom. elektnih aaanzaih sveeaiker; 1 kom. cedilnik za čal; ,, v. i kom. najfin. sipatniee zh sladkor. et1 komadov1 skupaj samo srld. d*«o. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gM« 6m Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar ae gajrantuje. V najboljši dokaz, da let« hisMtne temelji na li BSllasalaanag ssl«pj»aazf-ajfl navezujem se a tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne r zamudi qgodn#"prilike, da si omisli to' ^*£|£e POJbne pHkladnakot svatbeno in ^riložobstno darilo kakor tudi »• vsake S>oliie sreapedsurarro. Dobre« ea ediaee te vc (2116-^15) A. mflSCHBER€a-a Ekspertni hui ni i i ni ouw Poßilja ae v pro1 I ali če ae Pristno* 1« veno Usvlee«aila n f zadov j j Spat. asebi veüen.; Ka» je^VMS't koristna- prosim, dami Si Pavel fgA.^,. Dr. Kazdle B^hni, ckTOlni in toviuzüiki zdravnik. eeen le pemvavisain Trgovina 2 mešanim blagom. Radi rodbinskih razmer se odda pod zelo ugodnimi pogoji v lepi, veliki vasi na Notranjskem že nad 30 let uspevajoča trgovina z mešanim blagom. Letnega prometa nad 40 000 K. (132-3) Več pove upravniStvo „Slov. Naroda*. P. n. gg. čla n o m, M atice H rvats ke'. Čast mi.je, da opozorim p. n. gg. poverjenike „Matice Hrvatske", da bodo knjige „Mati-čine" za leto 1900. skoraj gotove in da se iste nkuano vezane mogo tudi letos pri meni naročiti. -Vezanja, kakor sem jih letos pripravil za „Matiöine" knjige, so jako ukusna in originalna, ter odgovarjajo vsem zahtevam moderne knjigo-vefike spretnosti. Cene vezanjem »Matičnih" knjig: 1. „Spomen-cviece iz hrvatskih i slovenskih dubrava".......2 K — vin. 2. HOIC: „Slike iz zemljopisa". Knjiga • V- Dio drugi.........1 B 40 , 3. VALLA: „Poviest novoga vieka" II. (Sviet. povj. IX-X.)......1 „ 20 , 4. SENOA: „Sabrane pripoviesti". i Svezak VI. .•........— 80 . ORZESZKO: „Pripoviesti". (Slav. knjiž. vm.)..........- „ 80 , 9. MULABftlG: „Na pbali Bosne".. .— _ 60 „ 7. CAR: „Posto ognjSte". . . . . .— . 40 ! (144—1) Skupaj 7 K 40 vin. Knjižnica za klasičnu starinu: 1H^I(5: „Povjest grčke književnosti*. Dio drugi....... .. — K 80 vin. Ker mi je slavni odbor .Matice Hrvatske" tudi letos poveril odpravo „Maücnib/' knjig, se vezane^ knjige mogo 9m\\T Jed I is o pri meni ■eroeltl ^q ter jih bodem jaz zajedno z ostalimi knjigami priposlal p. n. gg. poverjenikom „Matice Hrvatske". L Prosim najuljudneje tem potom p. n. gg. Člane, da mi kar preje možno izvolijo priposlati svojo cenjeno nareebe in pripadajočo evoto po poštni nakaznici, ker drugače ne bi mogel efektuirati naročbe. V Zagrebu, meseca januvarja 1901. Ivan Schneider t .\ti-n:t- .'HKiina* szsj hn|i|soyez »,>to tico Hf^atalie''. . Frankepanaks ulica Ur'. 4. Najboljča desertaa, .Ott*i hls bo v . . .*iu ißf-Jnorasi £ia£nla>i; haloge v Ljubljani imajo; al. MardelaohHb .IIIKIlllflllMfiii^ct lil-k II i« ut.Gceoi/ Matija in slaščičarna Stari trg št. 21 Tu se dobiva,4krat na dsn sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh ns vsgo, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi ržen kruhka j hlebčki po lO, 1* in «.» kr. V alasčlčarnlol postrezam z najfinejšim nssladnim pecivom in š finimi pristnimi likerji ter n Vermogth-vinom. Posebno opozarjam na fine indijanske krofe in napolnjene zavitke. 3 Vsak dan sveži pustni hrofi. ** ;*eee***#s> Že rabljen (147N se kupi takoj. Naslov v upravnifitvu nS!ov. Naroda" U posebno za manufaktnro. se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. PriletDe osebe z večletno prakso imajo prednost. Znanje nem-Bčine in slovenščine pogojeno. Marija Mauchler Ruden, Koroško. (122-2) kakor tudi \ vse druge deželne pridelke kupuje najdražje . trgovec v „Narodnem domu" v Celji. gajr Kdor ima veliko p rediva, naj naznani zadnjo ceno in množino. (117—6) Dobre cenene nre s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In ekspprtna hiša zletnin Hloat (Brüx) Čeaiko. f Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka.... „ 580 Prava srebrna verižica....... „. 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in jI tisoč priznaJnih pisem. (2611—10) (KS* Utittrovani katalog zatton/ in poštnin* prosto Tovarna ustanovljena 1. 1890). Anton Sodia, puškar v Borovljah (Ferlach) Koroško priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših1 sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom. . Smj»««3lAUate*«» e Tre cevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče- Za vsako delo sem vesten porok sam. PuSke so c. kr. uradno preizkušene. Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitSča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah, fjar* Cenika dopošiljam slovenske alt nemške l , brezplačno In franko. (1963-18/ 1 B I Kdor potrebuje šaluzij, Mm m pletenih rolet, železnih in lesenih štacunsfcih kapk, naj se obrne naravnost na .prvo hrvatsko tovarno šaluzij, rolet,. * lesenih in železnih kapk in kartonaže G. Skrblč v Zagrebu ^^^r Meduličeva ulica 16. ... i i Ceniki brezplačno in franko. ^farovati se je popotnikov, kt (iio) denar zahtevajo naprej? (i) Učenec ne manj kot 14 let star, Čvrst, poštenih starišev, vsprejme se po dogovora v pouk v trgovino mešanega blaga. Jakob Petrovčič v Trebnjem {142—2) Dolenjsko. Visokopritlicna hiša oddana v najem trem zasebnim strankam, z vrtom in zemljiščem 3070 □ sežnjev, na najobljudenejšem prostoru v sredini glav nega trga v Sevnici, trgu z železniško postajo na Spodnjem Štajerskem, posebno pripravna za javna podjetja, neobremenjena, se takoj proda za 3500 gld. Povpraša naj se naravnost pri lastniku Juriju Drame, c. kr finančne straže komisarju v Itzkany-ju, kolodvor, v Bukovim. (145-2) ■ i ■■ 111111111111111 ■ Gl incev n lekarnarja Piccolija ■w M*J aa 1» lj za na 1 se prireja kar najskrb-^SF nejše iz dišečih gorskih "laDu*^ malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek neitresežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in linker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 110, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—21) Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine posije se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju z K 530. Prodajalna j S čim naj se brnijo psi? na najlepšem prostoru z veliko zalogo vsskovrstnegs perila in storjenih oblek kakor tudi drobnine se pod ugodnimi pogoji takoj odda. Več se poizve pri upravništvu »Slovenskega Naroda«. (111—3) j^g^Z&^k|^^3^g^g^g^ž^jžajfc3^ž^gH V najem dam takoj pod ugodnimi pogoji svoje sa poljubni obrt pripravno posestvo v Slomšekovih ulicah št 17 v Ljubljani obstoječe iz dveh stanovanj, dveh de-lavnic, majhnega hleva in prostornega dvorišča. Vinko Čamernik (89-3) kamnosek. Za kaöelj in katar so Kaiserjevi prsni bonboni. notarsko overovljenimi spričevali. Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju, hripavosti, kataru in zasliženju. Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnköczyju in v dež. lekarni Milana Leusteka v LJubljani. uspešno sredstvo, kar se pripoznava z 2650 Sfl Založena 1847.\j$r -jäfl Založena 1847. |f3r 9SÜ Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 3 Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. „Andropogon" je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni ni k ako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vsi ■•hi izkušena i i zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las ln odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—17) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice S K. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna razpošiljatev pri iznajditelju: JPa Herrmann Zaloga v Zgornja Poljskava. FxeprotiLa.ja.lcl popust i v Ljubljani pri g. Vaso Petričič-u in Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji. Edv. Lepe, zdrave in krepke pse se zredi samo, ako ae jim daje Fattinger-jeve patentne kolače iz mesnih vlaken sa krmo. — Priporočajo {'ih vsi živinozdravniki in cinologi. — Odlikovani so a mnogimi zlatimi kolajnami. — Prospekte (tudi o drugih Fattinger-" jevih krmilih za pse, ku-retino, tiče i. t. d.) daje brezplačno Fattinger & Co., Dunaj IV., Wiedener Hanptetras.se Nro. 3. Na prodaj ima v Ljubljani Pater Lassnlk. (1901—10) Lepa nova hiša z veliko kletjo pripravna osoblto za vinsko trato vino, ker Je v kisi uže go-8tllna9 se iz proste toke pod ugodnimi pogoji (99—3) OSSr proda. ~3SQ Resni kupci naj se obrnejo do lastnika Matija Bolničarja -v Trbovljah na Vodi. = do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osebe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez ka--Mf-mmgf -mgy pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsehe gasse 8, Budapest (2497—7) "Vsak dan sveži pustni krofi pri Rudolfu Kirbisch-u slaščičarju na Kongresnem trgu. Istotam tudi fina desertna ter namizna vina, likerji, konjak, kompoti, marmelade, čajno pecivo, cakes, suhor itd. itd. (74—3) „Fremdenblatt", „Lalbarher Zeltunaj" In „Ostdeutsche Kundmehuu" se oddajo v druge roke. CHOCOLAT 213 52 SUCHARD Svetovna razstava 1900 GRAND PRIX lVa*Jvas»J«» odllkov/anfe. Iz preste roke prodajo se Mi ob Carnoyem grabnu in sta«a s inmli ob DolBEjiti cesti poleg Ocvutoveoa posestva. Prodajo se skopaj ali v posamnih delih po dogovoru in ugodnih pogojih. Kdor želi kaj kopiti, naj se zglasi v pisarni g. Ivana Plantana9 c. kr. notarja v Ljubljani, Rimska cesta št. 7. (113—9 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica nama za vložnike plačuje. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8,—12. ure dopoludne. (2693—3) Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. Najboljše črnilo sveta! Kdor hode obutalo ohraniti lepo bleaCeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (24—3) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva as c. kr. priv. povsodl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemsnj brez vredno- ajsjr* Ql 17awn ^lam/44- "W stl pazi naj m natančno na moj« Ime BjajT « *• * BrUUicflUW. -zjnj Ljubljana Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. a Pristen okusen jetrni tran h 70 h. — h 1 K. Jelkino Francovo žganje a 1 K 20 h. Pulcherin-Creme dela kožo lepo, čisto, gladko in fino; ä 1 K, Jedlnl ledelatelj 2 Mr. Ph. Mardetschlaeger lckarur Ia kemik. Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 3 fila «9 Mehanik Im M stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji no najnižjih eenah. lJlelkle in v to stroko spadajoča pop vila izvršuje dobro te eeno. _ ■aT* Vnanja naroČila ae točno izvrši. Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah. Sukneni ostanki 3 različnih vrst an polovico cene. Vzorca pošilja na zabtevanja poštnina prosto. 71 ks" Pod Tran6o it. 9. 3 Veliko zalogo kLE 's •»» 09MUX poj priporoča J. Soklidj« Dragotin Košak K aclaetaes- * Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 4. Velik* zaloga poročnih prstanov lailnega Izdelka. Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvr8e\ Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode In otroke Jo vodno na Izboro. Vsakerana naročila izvršujejo ae točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj ae vzorec vpoalati. 3 liiiiiimiiHi ■■■■■■■■■■■■am»sj e i ► 4 Josip Reich 1 likanje snaha, barvarija in > J kemična spiralniea ► < Mimiki aaslp - Ozki ulici It, 4 l ä se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 2 3 del*- k J Postrotba točna, — Ooao nizka, r Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg it. X. 8 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Ta se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam avoje izvrstne alamoreznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbomo8ti ceno. — Ceniki zaatonj In poštnine prosti. >o^oa>»zjooajo.SaVoa>^ °&> 3 Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kollzejske ulice itev. 16 (tt Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne PUST »ode "SÖ1 po najnižjih cenah. 8 Zapoje ln prodaja staro vinsko posodo. | Q>iri;aiTiZJ[mKfTiZ>liS>lj(aii(BiTifr^ • «szzaiissjjiij)i) j. i m Ign. Fasching-a vdove 3 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo ötedilnih ognjišč najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z peCnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naroČila se .hitro izvršo. «HKZi.iu, " ■tth.iiiairiiiašaszšazsasalBBszaaszzszsSI priznano najboljšega izdelka za rodbine in obrtnike . priporoča IVAN JAX »zalofjram wlvalalh «stz-aaj «bv Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. A ko se zahteva, pošljem cenike brezplačno m poštnine prosto. (2075—16) Ugoden nakup. Lepa, na novo zidana: enonadstropna hiša na deze'i v bližini mesta Ljubljane, v i*ko veliki župniji, 3 trgovino z mešanim blagom ter krčmo se radi posebnih vzrokov k skladiščem blaga vred za nizko ceno 2O.000 K proda. — Skupi se vsak dan od 80-120 K. Naslov pove opiavništvo „Slovenskega Naroda". (2499-7) 5 1- Tarst.znamka: Sidro. II 9 4 A i i i i > I i iz Rlehterjeve lekarne v Prag;l" priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo ; po 80 h., K 140 in K 2 — Be dobiva v vseh lekarnah. (i'498—8) Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. K i elite rje« a lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete ceota 5. Posestvo na prodaj. Na prodaj je iz proste roke novo zidana hiša št. 67 na Polzeli pri Braslov- čah v Savinjski dolini. Pri hiSi je hlev za kravo in svinjak, šapa za krmo in drva in niiva. Hiša stoji na lepem prostoru in je jako pripravna za kakega g. penzijonista, in je tudi lep in pripraven kraj za zidanje kake vile. (130—2) Več se izve pri lastniku hiše št. 67, pošta Polzela pri Celji, štajersko. 1 zeam želodec iz lekarne B. FR AGliER-ja v Pragi je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo udvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku. SVARILO! *JM Vsi deli anbalaže imajo \ . zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zalocai ek arna B. Fragnarja t r^llfctad5Ä£B' „pri. ernem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Velika steklenica 2 E, mala 1 K. == Po polti razpošilja sa vsak dan. = Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 1 BO mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnköczy, M. Mardet-a Schläger, J. Mayr. (1742-11) "Uradno dLo-voljens. (155) posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 priporoča ln namešča le boljše slnžbe iskajoče vsake vrste za LJubljano In drugod. — Potnlna tukaj. — Ventna In kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. restitucijski fluid. ^giiytionsjluifl C, in kr. priv. voda za umivanje konj, Cena steklenice K 2 80. Že 40 let se rabi v dvornih konjarnicah, v a večjih vojaških in civilnih hlevih za ojače-y nje pred in za okrepčanje po velikih naporih, pri zvinjenjih, okorelosti kit i. t. d., vsposoblja konja za izredna dela v trainingu. Pristen samo z gorenj o varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. — Glavna zaloga: Franc Iv. Kwizda c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj okrožni lekarnar v KORNEUBURGU pri Dunaju. i. (1363-9) ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PflOSVETD- letnik xxi. (1901). Izhaja po 4! , pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 h, po! leta 4 K 60 h, čctit leta a K 30 h. 4 Za vse neavstrijske dežele n K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. ,,Narodna Tiskarna" y Ljubljani. Išče se Zahteva se strokovna usposobljenost, znanie hrvatskega, odnosno slovenskega, nemškega in ako mogoče tudi italijanskega jezika. Plača po dogovoru. (77—2i Več pove upravništvo „S1jv. Naroda". gaags^caa»: -t @s-agaaK»»goooeo—m i ; • a i it i Q5> LJDdevit Borovnik ptiškar v Borovljah (Ferlaeh) nn % Hioroikisu se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-# valnici in od mene preskušene. — Iiustro-J (2692) vani ceniki sastoaj. (2) • •••aNafNtsaaMaaiaaaaaaoattiia 7 Harol jeglič branja )/[eglič vdovlj. poročena. «Xt* JV. Vid nad Ljubljano, dni 19. januvarja 1901, (181) ženini in neveste! Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, obceznano veliko izbero vsakovrstne zlatenlne in srehrnlne v secesiji, posebno g" I _ poročne prstane prave švlearske žepne are, bazilike, stenske are, prstane itd. itd. \asnlzne oprave (Beateck) in najboljše «lvsalaae» az*a-of---- " ilsj" ------- to; po najnižjih eenah in a Jamstvena Vabim na obilni obisk In ogled, s vsem spoštovanjem (101-3) II i za Uljudno naznanjam si. p. n. občinstvu, da sem prevzel z današnjim dnem «a««««oo«ofto««oo«o«ftOftoo«ooooooo< 0 Naznanilo in priporočilo. O « « S a> « « « s tukaj na Dolenjski cesti št. 4, (pri Ribču) j koja je do sedaj obstala podvtvrdko Joalplna Lavrenrir. To trgovino bodem vodil ^ od sedaj naprej združeno s špeeerljzkim blazom. •»* Prosim si. p. n. občinstvo, zlasti ono Iz Dolenjske In Iške strani, da mi 0 ohrani dosedanje zaupanje, obljubujoö, da bodem vse svoje moči posvetil v to, da se bodem ak s solidno ln eeno postrežbo tega zaupanja vrednega izkazal. ZT (98-3) Makso Lavrenčič trgovec na Dolenjski cesti št. 4, (pri „Ribcu"). Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel v najem Röger-jevo restavracijo na Ambroževem trgu. Točil bodem pristna dolenjska vina (osobito izborni cviček), Štajerska, Istrska in goriika vina, kakor tndi izborno Reininghausovo marčno pivo po smerni ceni, ter bodem tndi skrbel, da bodo ob vsakem dnevnem času mrzla in gorka jedila na razpolago 2a obilen obisk se priporočam gostilničar. Itdajatfij m odgovocni nmdnik: Josip Halll Lastnima ta nak .Naiodas Ttekscms1. 'i