Pottntn* ptvtanmmt Leto II., štev. 52 V Lfobljant, sreda dne 2. marca (921. Posamezna štev. 1 K Izhaja ob « «futrmj. Stane celoletno . . 180 S oeaečno......IS . ca zased ozemlja 300 , ca inozem stv» it> Oglasi sa rsefe mm riSlae •tolpe. <58 mm) 3 S dali oglasi do 30 mm stolpca (&3 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uretfnfštvos Miklošičeva cesta it. Telefon itn. UsrtvntttVM Sodna nHea it S • Telefon it 3&. fta&m *r. poŠt «e*. tgsrfa etav.lL8Ai Ljubljana, 1. marca. Stojimo pred občinskimi volitvami v Sloveniji Narodu bo končno vendarle že enkrat dana prilika, da si za svoje občinske gospodarje izbere može, ki jim zaupa Nevzdržen in neznosen je danes položaj v naših občinah. Zadnje občinske volitve so se vršile še pred začetkom svetovne vojne. V neštetih občinah gospodarijo namesto izvoljenih županov in občinskih odbornikov uradno postavljeni gerenti z imenovanim sosvetom. Ostale občine so v rokah samih predvojnih občinskih očakov, katere je razvoj časa že zdavnaj prehitel Ljudstvo jim več ne zaupa, sami pa tudi uvidevajo, da so svojo nalogo že zdavnaj izpolnili in da niso več kos današnjim zahtevam občinske politike. Le malo, ma- lo je preostalo občinskih zasio«ov in županov, ki bi še danes bili na svojem mestu. Občinsko gospodarstvo je skoraj vseskozi v derutnem stanju. Po preobratu bi človek pričakoval, da se bodo naše občine dvignile v novo življenje, razvijajoč na vseh poljih komunalne politike vzorno in plodo-nosno delovanje v blagor občanov. Mesto življenja zavladalo je zadnja leta po občinah gnilo mrtvilo, ki je !e povečalo splošno nezadovoljstvo naroda. Čudne so res zmote človeštva. Mesto, da bi narod zastavil z delom in z reformami pri korenini države, pri občini, zgražal se je nad nedelavnostjo drugih ter pričakoval brerojenja Ln napredka izključno od vrhov državnega drevesa. Za konsolidacijo države, za iztrez-nenje in izčiščenje nje ljudske duše, zato ni nobeno drugo sredstvo teko uspešno kot občinske volitve. Ze zadnje državnozberske volitve so precej očistile ozračje; še veliko večjega pomena so v naših primitivnih političnih razmerah slovenskega dela države, volitve v občinske zastope. Za te je narod že mnogo bolj zrel, tu je ljudstvu interes mnogo bližji. Tudi *e presoja kandidatov za vsakogar veliko I2ŽJ3 ia zato izbera pravičnejši in pametnejša. Sedaj šele pride obračun z vsem zastarelim, nedemo-krafskim in nepoštenim. Novi volilni red omogočuje svo-fcoden izraz ljudskega mnenja. V občinskih zastopih bodo lahko zastopane razne poliiične in gospodarske struje in stranke. Politična nevzgo-jenost žensk, v roki farovškega mogotca, tonot ne bo motila izraza zrelega moškega političnega in gospodarskega naziranja. Živimo v svobodni državi. Interes celokupnega naroda zahteva, da se volitve v občinske zastope izvrže v popolni svobodi tako, da bodo vsepovsod stopiH na čelo občin najboljši in najmodernejši možje, ki bodo prežeti z duhom napredka in socialne pravičnosti. Le od takih občinskih moz je pričakovati v naših občinah toliko zaželjenega in potrebnega po-vzdiga. Župan slovenske občine v Jugoslaviji ne sme biii "eč samo policaj, za katerega ga je degradirala Avstrija, marveč duša in izvor vsega gospodarskega in prosvetnega napredka v občini, odsev in ponos narodnega jugoslovanskega rodoljubja. Vprašanje predstoječih občinskih volitev bo v glavnem rešeno s postavitvijo primernih kandidatov. Obči-narji so prestali od zadnjih volitev na lastni koži toliko bridkih izkušen] oa svojih županov, gerentov in oocmstih odbornikov, da danes lahko ločijo dobro od slabega in to brez agitacije. Le najboljše kandidatske liste bodo mogle odnesti v volilnem boja zmago Ni nobenega dvoma, da bodo zavzemali na kandidatskih listih naj-odličnejšo vlogo rasiopniki demokratske Stranka. Od vsen slovenskih strank so dosedai edinole demokrati Dvodomni Beograd, 1. marca. (Izv.) Današnja seja ustavnega odbora se je pričela ob 9. dopoldne. Predsednik dr. Ninčič je predlagal generalno razpravo o vprašanju eno- ali dvodomnega doma. Republikanec Djonovič se je izrekel z vso odločnostjo proti senatu. Klerikalec dr. šimrak je v dolgem govoru zagovarjal predlog svoje stranke za ustanovitev dragega doma, ki naj bi reševal samo socijalna in gospodarska vprašanja. Soc. dem. Divac je govoril proti senatu in polemiziral s svoje-časnimi izjavami dr. Vesniča in dr. Trilkoviča, vendar pa dopušča, da se nvede nova ustanova, privredno - ekonomski svet, ki naj bi izdeloval elaborate in dajal nasvete brez pravice od-ločevanja Zagovarja referendum in predlaga, naj se vpletejo v ustavo nove temeljne določbe iz poslovnika. Demokrat Voja Marinkovič nagiaša uvodoma, da bo njegov govor le. njegovo osebno mišljenje o tem načelnem vprašanju, dočim bo glasoval v zmi-slu sklepa stranke. Opozarja aa parlamentarni režim na svetu. Buržuazi-ja, ki gre preko reprezentativnega sistema, je ugrabila vso oblast v svoje roke in je zato potrebna revolucija. Ravno radi tega je odločen nasprotnik Avramovičevega načrta o privred-nem parlamentu in zagovornik dvodomnega sistema. V dvodomnem sistemu imamo prvič garancijo, skupščina ne preide v tiranstvo, kajti težnja parlamenta je vedno bila, da se pretvori v oligarhijo. Proti temu obstoja sicer sredstvo v razpustu parlamenta, proti razpustu pa je garancija v vladarju. Toda ta je šef rzvrševalne ohIa3ti in je zato treba gledati, da se ne vmešava v spore vlade s parlamen- propadel. tom. Vsi ti razlogi govore torej za senat in proti morebiti oligarhični skupščini. Senat naj bi bil sicer konservativen faktor, ne sme pa ovirati napredka. Predstavljal naj bi nekak most med staro generacijo in obnovo življenja. Smisel za senat v Srbiji je preprečila le opozicija od zdolaj, ki je stremela za tem, da dobi v svoje roke vso izvršilno oblast Zemijoradnik dr. Vošnjak pravi, da je za to, da se pripravi pot za pri-vredni dem tako, da postane narodno predstavništvo dom dela, dom strokovnega predstavništva. V tem pogledu se ne strinja s svojim tovarišem Avra-movičem, ki zahteva takojšnjo ustanovitev privrednega parlamenta. Dr. Pavičič (Narodni klub) izjavlja, da je njegov klub principielno za dvodomni sistem, želi pa, naj se senat ozira na gospodarske organizacije. Radikalec Žarko Miladinovič govori za enodomni sistem in ie tudi proti vsakim pri-vrednim svetom. Demokrat Petar Markovič izjavi imenom demokratske stranke, da je njegov klub proti ustanovitvi senata. Minister za konstituanto dr. Trifko-vič je v svojih izvajanjih naglašal, da je parlamentarni sistem najboljša vladavina Poslužujejo se ga vse zapadne h države, odkodeT je tudi prišel. Le Sr-, fcija ie bila brez drugega doma. Pri-c poroča sprejem vladnega načrta o dvodomnem sistemu, vendar pa prepušča ustavnemu odboru, da sam odloči usodo tega vprašanja. Pri glasovanju sc fe velika večina izrekla proti dvodomnemu sistemu. Seja je bila zaključena ob pol 13. nri. Prihodnja seja bo jutri dopoldne Novi fašistovski izgredi v Trsta. ). vič, dr. Vilovič in dr, Spaho k min. predsedniku Pašiču^ da mu predlože zahteve muslimanskega kluba ter ž njiftKkonferirajo. Na -današnji seji moslimanskega kluba •se je razpravljalo o ustavnem načrtu in zlasti o agrarni reformi. Sprejet je predlog, da se tekom 48 ur glasuje o tem, ali vstopi klub v vlado ali ne. Kakor izgleda bodo muslimani šli v vlado. Beograd, 1. marca. (Izv.) Na današnji seji zemljoradničkega kluba' je posl. Avramovič podal obširno poročilo o delovanju ustavnega odbora, zlasti o poteku razgovora radi stilizacije socialnoekonomskega oddelka, ki ima priti v ustavo. Njegovo poročilo je bilo precej negativno. Vsled tega se . sklepa, da Avramovič še vedno ne želi, da bi zemljoradnič-ki klub stopil v vlado. Jutri se prične podrobno razpravljenjje in se ima v dveh dneh končno odločiti, ali gre- V tem pa se je izvedelo, da je tii v bližini Kanfanara v Istri ustreljen neki fašist Tržaški fašisti so namreč v nedeljo napravili izlet v Pulo, lier se je vršila proslava aneksije. Nekaj se jih je vračalo iz Pule z vlakom, drugi pa s tovornim avtomobilom Preden pa je avtomobil dospel do Kan fanara, so ga napadli komunisti. Ker so pozneje našli na licu mesta izpraznjene patront za avstrijsko puško, sodijo, da so napada'ci streljali na avtomobil z avstrijskimi vojaškimi puškah mi. Ob tej priliki ie bil ranjen tržaški fašist Florindo Beuriar, rodom iz Gorice, ftar cfcoii 20 iet. Ustreljen je bil skez* vrat in je izdihnil, preden je avtomob! dospel v Kanfanar. Napadalci so izginili; fašisti so jih zasledovali, a jih niso našli, ker je bilo že temno. Truplo so potem pustili na orožniški postaji v Kanfanaru. Ko so se fašisti vrnili v Trst, je bila seveda prva njihova misel, da se maščujejo. manskega kluba dr. Karamehmedo-' do zemljoradniki v vlado ali ne. odbor- ! Otok Krk Dalmaciji? Beograd, 1. marca (Izv-) Seja ve- Beograd, 1. marca (Izv.) Bivši ban rifikacijskega odbora se bo vršila 12. Laginja je posetil danes bana Tomlje- t m., ako do tega časa pridejo v novica ter ga naprosil, naj bi bil otok.. , .. . -, .. - „.„, ograd vsi ČIa| v^fifa^skega Krk, ki Mosedajpripadal W do- g rlhnra Na tpi spii sn ima definitiv- delien Dalmaciii ra nai zani veltaio ».u i___ju __ ., NASKOK NA DELAVSKI DOM. Po železniškem protestnem 7bor> vanju na Velikem trgu, so se v ulici ' Teatro, kjer imajo fašisti svoje prostore, začele zbirati manjše skupine fašistov, ki so potem čisto mirno odšle proti Goldonijevemu trgu in ulici Ma-donnina, kjer se je na številki 15 nahajal delavski dom, kjer je imela sedež tudi socijalistična delavska zbornica. Ob vhodu v ulico Madonnina so se posamezne skupine združile m potem skupno vdrle pred Delavski doni. V poslopju so se nahajali samo hišnik, dva uradnika, nekoliko uradnic in par otrok. Te so pozvali, naj nemudoma odidejo. Takoj nato pa so se zaslišale eksplozije, žvenket šip in razbijanje. Skozi okna pa je začelo leteti pohištvo, knjige in druge take stvari. Kmalu se odbora. Na tej seji se ima definitiv- deljen Dalmaciji in naj zanj veljajo no rešiti vprašanje mandata Stojana isti zakoni, ki veljajo za Dalmacijo. Protiča, ki je podal ostavko. j Zasto! v feSko-italijan- Donaj, 1. marca (Izv.) švicarski listi poročajo, da se je bivšemu cesarju Karlu ;>• »rodila zopet hči. .^j^...————t——■—1 možato izpolnjevali obljube, dane pri zadnjih državnozborskih volitvah. Četudi je v parlamentu le trojica slovenskih demokratov, vendar pa je njihovo delo tako intenzivno, tako vsestransko in pozitivno, da ge tudi najbolj krivičen nasprotnik ne more taiiti. Poslanci drugih strank so se dosedaj odlikovali po svoji nedelavnosti in nesposobnosti. Narod na prazne obljube ne da ničesar. Prepričani smo, da bo zato pri občinskih volitvah oddalo kroglice stran-, _ la, ki je voljna in zmožna ustvariaio-1 nikom so zasedle kolodvore in se čega del?.. pridružile nezadovolinežcm. skih pogajanjih. Praga, 1. marca (Izv.) Pogajanja Češkoslovaške z Italijo so naletela na velike težave. Italija zahteva od Češkoslovaške iste ugodnosti, ki jih je zahtevala Češkoslovaška od Francije. — . MsmSri v Ml Kopenhagen, 1. marca. Proiiboij-ševiški pokret zavzema vse večji obseg. Sovjetska vlada je proglasila obsedno stanje v Tanskii Vitebskn, Ps-kovu ia Novjoradn. RdeSe garde, ki so jih boljševiki poslali proti upor- šisti zasedli vse dohode z revolverji v rokah, se ni nihče upal blizu in ko so prišli gasilci, je bilo poslopje že popolnoma v plamenu. Gasilci so potem !e še skrbeli, da se niso užgale sosednje hiše. Fašisti so seveda delali nepriliko tudi gasilcem in so zabari-kadirali ulico, ali ctražniki so končno I le napravili toliko reda ". Splošna stavka. čn?*io "fenlo- Politične beležke. Jagoslovensko-italijanska razmejitvena komisija je za nekaj časa prekinila svoje delovanje, ker italijanski delegati potrebujejo novih napodil. General Vacchelli se je zato Hanes odpeljal v Rim, polkovnik Ga-riboldi pa v Trst. -f- Rekonstrukcija vlade. ^jutranjemu Listu» javlja njegov dopisn;k iz Beograda, da je smatrati kot dejstvo, da tekom kratkega časa pride do presojati položaj s stališča, da smo bili v vojno izzvani in napadeni, a da smo v voini zmagali. Najprej izpolniti vse pogoje, potem se jpa moremo razgovarjati naprej. «Temps» veruje, da bo Nemčija pristala na vse zahteve in pogoje, ker so stvarno vse zahteve prav lahko izvedljive, samo odkritosrčnosti in dobre volje je treba, ako pa ne bo tega, tedaj so zaveznikom svobodne roke in it bodo I Javna Izjava In f Prosvefa. poziv. deiinitivnega sporazuma med vlado postopali tako, kot moramo. «Na na- . - •------1------«- g,- jfrgjjj je pravica, in ako moramo nastopiti s silo, ravnali se bomo po tradicijah angleške mornarice: «Stri-ke swiftly, sirike hard!» (Udari hitro, udari močno!*- r Londonska konferenca. Iz Pariza poročajo 28. februarja: Prisilno odredba katero je izdelal maršal in zemljoradniki ter jugoslovansko muslimansko organizacijo. Korkuiov članek v strankinem glasilu «Pravdi» ie dokaz, da so muslimani pripravljeni stopiti v vlado, ker v ustavnem vprašanju ni več nobenih načelnih razlik ia nasprotstev. Istotako je z zemljoradniki. "Jutranji list ugotav tja, da je položaj Pašičeve vlade oia- j Foch, da se primera Nemčija, da en iu da bo sedanja vlada razpok:- sprejme ententne predloge v obnovit- rala v ustavotvorni skupščini z veliko večino. Rekonstrukcija Pašičeve vlade, oziroma izpopolnitev še nezasedenih mest, se izvrši takoj, kakor hitro bo ugotovljen definitiven sporazum. -f Razmejitev na Koroškem. Z Dunaja poročajo 2S. februarja: Ker mirovna pogodba ne vsebuje nob?ne določbe o tem, kateri mednarodni razmejitveni odsek je poklican izvesti razmejitev bivšega koroškega glasovalnega ozemlja proti Jugoslaviji, se je avstrijska zvezna vlada obrnila v tem zmislu potom svojega poslaništva v Parizu na velepcslaniško konferenco, da jo vpraša za mnenje. Ve-leposlaniška konferenca je, kakor sporoča njeno tajništvo z noto od 14. februarja sklenila, poveriti razmejitev bivšega glasovnega ozemlja oni komisiji, ki ima v zmislu § 48 mirovne pogodbe določiti mejo na drugih ozemljih med Avstrijo in 'Jugoslavijo. Z ozirom na to bo avstrijska vlada razširila funkcije svojega delegata v avstrijsko-jugoslovanskem razmejitvenem odseku, majorja Edvarda Stevreja, tudi na koroško mejno črto. V svrho čuvanja interesov dežele Koroške se mu pri-deli_ poseben podkomisar. /-F Proti Radičn. Ljubljanski dopisni urad javlja iz Beograda, da se v parlamentarnih krogih trdi, da se je vlada Nikole Pašiča odločila, napraviti konec protidržavni agitaciji Radičevcev na Hrvatskem. — Vladi nasprotno časopisje dela iz tega svoj strankarski kapital in pravi, da ima vlada namen nastopiti proti opozici-onalnim strankam sploh, zlasti proti zborovalnemu pravu, časopisju itd. Za hujskanje jc vse dobro. Ali jim je na Radiča žal? Negotov položaj v lialiji. Povo-rlom glasovanji o vprašanju luke Baroš v italijanski zbornici, je >Gi-<>rnale tf italias- izjavila, da večina, ki jo je pri glasovanju dobila viada, ne pomenja zmage Giolirtia in Sforze, ■?mpak zmago italijanskega patriotizma,- ker zbornica ni smela izzvati politične krize, ki bi se lahko v sedanjih razmerah izprenenila v državno krizo. Notranja situacija v Italiji je skrajno negotova, generalni štrajki delavstva, revoltc poljskega delav- je očital zbornici nediscipliniranost stva se razširjajo preko vse južne Ita- Vsled teh očitko v je prišlo v zborni- venenm vprašanju, bodo baje segali daleko preko zasedbe rtihrskega o-zemlja. -r iz Poljske. Iz Varšave poročajo 2S. februarja, da je zadnja seja mirovne konference v Rigi končnove-ljavno uredila mejno vprašanje. Ze-dinili so sc na nekaj sprememb v prid Poljske. — 2eIezničarsko stavko na Poljskem je smatrati spričo vladnih odredb za izjalovljeno. Promet se razvija že skoraj popolnoma normalno Večina vlakov vozi.' — Komunistični proces v Parizu. Iz Pariza poročajo 28. februarja: Danes so se začele pred porotnim sodiščem obravnave v procesu zaradi zarote zoper državo. Vsi obtoženci pripadajo tretji intemacionali. Obtožnica ugotavlja, da je bilo 10 obtožencev v zvezi z Ljenmom in mos-fcevskimi boljševiki. Razna poročita Ftorcnca, 28. februarja. (Stejani) „Zveza liberalne mladine" je po svečanem blagoslovijenju društvene zastave priredila obhod po mestu. Udeležence so napadli komunisti; dve osebi sta ubiti, več pa jih ie ranjenih. Popoldne so fašisti vdrli k seji zveze ka-varnskh natakarjev in proletatske li gc, pri tem je bil ubit en sotijalističen organizator. Nameščenci cestne železnice in železnice v FTorenci so v znak protesta pričeli stavkati. Policija je več ljudi zapria. Pariz, 28. februarja. (Izv.) V ,.Ma tinu" zastopa Poincarc mnenje, da se je stanje v Nemčiji naglo izboljšalo šsi da Nemčija more izpolniti sklep? pariške konference; po kratki prehodni dobi nai načne nekoliko svoj -kapital. Ako bi Nemčija v Londonu predlagala kak rtov način plačila n. pr. gotove nabiralne dajatve, dobavo delavcev za obnovo opusfošenih pokrajin ali kak drug konkreten način nabiralnih daja-lev, se bo lahko njene predloge proučilo. Če bi pa Nemčija prišla s kakimi predlogi, da se zniža vsota, bo treba izvesti sankcije. London, 28. febr. Število brezposelnih se jc prošli teden zvišalo za 20.000 in znaša sedaj polgdrugi milijon oseb. BUDIMPEŠTA'. 28. febr. (Izv.) Politična situacija je jako kritična. V današnji seji poslanske zbornice jc govoril predsednik vlade Tclcky, ki Ponedeijek, Red C. 'ne'-in jemljejo vse večji cbseg. Oopzicija v parlamentu je močna in odi fočuie z usodo vlade, ki si ni na čistem, kako da najde izhoda. Giolitti je hotel nastopiti proti opoziciji z vso odločnostjo, toda na meretiaj-nem mestu so mu to odsvetovali. Tako sta Giolitti ju ostali k dve možnosti,-in sicer odstop sedanje vlade, ali oi do velikih nemirov, da se .ie morala seja prekiniti. Predsednik vlade je ponovno za svojo osebo podal de-misijo. Govori se. da bo upravitelj Hortliv vzel demisijo ua znanje in imenoval za predsednika vlade bivšega ministrskega predsednika Hu-szara. Braseij, 2S. febr. List < Le Peuple* priobčuje statistiko otroške bede v ca razpust parlamenta. Za kr.j sc bo Srednji' Evropi. V Nemčiji je mili-nrnnčil OiniiHi ^oriai «» m,,™ jon 0trGk bolnih, v Avstriji je umr- odiočil Giolitti se sedaj še ne more Tditi, gotovo pa je, da sc bo Giolitti lo cd gladu 700.000 otrok, na Mad- odločil za razpust zbornice, v kateri j žarskem je od 100.000 v prejšnjem nima sigurne večine. - --Udari hitro; adari močno*. Pod tem naslovom piše pariški - Tenips - o stališču, ki ga mora zavzeti Francija v nemškem vprašanju. List ugotavlja, kako je angleška vlada precej časa nasprotovala radikalnemu francoskemu naziranju, toda postopanje Nemčije ie prepričalo angleško politiko, da bi vsak pardon irnel v najbližji bodočnosti težke posledice, ker bi Nemčija znala izkoristi vsako popustljivost ravno tako, kot je znala izrabiti nesoglasje med zavezninii državami. Tudi Italija mora tu igrati z odprtimi kartami, ker je v nemškem vprašanju potreben enoten nastop zaveznikov. Sentimentalne izjave gospoda S;rnonss nas letu rojenih obok 45.000 bolnih, na Poljskem strada pa milijon otrok v pravem pomenu besede. Barcelona, 2'. febr. V neki kavarni predmestja S. Andre je bil ubit član revolucionarne strokovne organizacije. V nekem drugem predmestju je bil Jbif še en član omenjene organizacije, dočim so bile štiri osebe ranjene. Washington. 2$. fehr. Poslanska zbornica ie sprejela po senatu prise-Ijevalni zakon, ki omejuje od 1. aprila dalje za 15 mesecev število ino-zemcev vseh narodnosti, ki so bile upravičene, naseliti se v Zedinjenft državah na 3 odstotke števila' pripadnikov dotične narodnosti, ki je bivala v Zedmjenih držav-.ih /a Ijud- NARODNO j Za uredništvo lista se je skril nek : Drama: moj »kolega % ki ga je očivjdno sram , zastopati svoje paragrafarsko stališče glede represalij pod polnim imenom. Na eni strani trdi. da stoje re-presalije izven zakona, da so krivica, na drugi strani pa v isti sapi zastopa stališče. — da sc tnorajo reprcsaliie vršiti po — predpisih! Povzpne se celo do trditve, da nio! primer, ki sem ga citiral — «šepa», — in da se ne da trditi, da ne bi bila celovšk azbornica ravnala v okviru svojih predpisov, ko je disciplinirala mene zato. ker nisem hotel govoriti nemško pred sodiščem, ker sem se držal svoje po prirodneni in pisanem pravu zajamčene pravicc, govoriti priznani slovenski jezik! Tudi celovška zbornica je baje sedaj v slučaju Schaubacha nastopila le — «t okviru svojih predpisov*. To so nazori! »Pojdite rakom žvižgat*, je dejal Prešeren. Ako bomo iskali le analogne slučaje, — ialiko 7, represalijami kar nehamo. Tista proslavljena imenitna re-torgija bo prinesla Celovčanom le nekaj dni prej od njih tako željno pričakovanega Mraulagga! To je repre-salija, da je kai! No bodimo smešni. Lc če pritisnemo vse nemške odvetnike. — bodo le-ti sami kaj hitro iz-poslovali vpis dr. Schaubacha! A?i bomo pa Štajersko očistili! Kadar gre za svete narodne pravice. poznam samo eno stališče, za katerim stojim pred celim svetom z vso svojo častjo tako kot odvetnik s svojim polnim imenom kakor privatna oseba ali pa kot predsednik kakega društva. Tu ne poznam dveh stališč kakor dotični gospod, katerega obžalujem, ako jc res odvetnik. Tako ravnajo naši narodni nasprotniki in zato imajo tudi svoje uspehe, — mi pa, med katerimi sc najde ob tako resnem časa na škodo cclc akcijc celo v '-najsvobodnejšem stanu* gospod s takimi nazori, seveda — nasprotno. »Heimatsdienst selit vor dem Recht*. Njemu jc podrediti obrambo in interes posameznika, ki se čuti morda prizadetega vsled svojega dosedanjega nastopanja. — ako bi se dotični gospod zavedal, koliko je s tem škodoval naši stvari, bi bil rajše — molčal... Le na dan s polnim imenom, aa boru vedel in vsa javnost, s kom imani čast opraviti, — danes, ko gorijo na Koroškem slovenski domovi in umirajo gori naši najboljši ljudje. — Opazka da «se skriva* kdo za — korporacijo odvetniške zbornice, zavračam kot nelojalno. Obsoja se sama po sebi tem boli. ker dotičnik san ne stopi izza — knlis... Na zbornico je bil naslovljen javen apel. - io, kar sc zahteva od nje, more storiti le ona. nc ulica in ne — moja malenkost. Lc dostojno, odkrito in — možato! V Ljnbljanf, 1. marca 1921. GLEDALIŠČE. Razvalina marca.: Zsf-cio. Četrtek. marca: Finigap; življenja. Red A. Petek, i. marca: TuSic: Golgota. K»d D. Sobota, 5. marca: Tufič: Bajka o voltu. Red B. JFedelja, 6. »htm: Tv&f : Bajka o •»olkn. Jrven. Tir^iti: ■majra: Opera: Sreda. S. marca: Goric: Ka unn. Četrtek, X marca: S®et*n»: Dalibcr. Go- oeve. Red C. Petek. 4. Thoraa?: Mignem. Goctovanje gospoda Julija Betetta. Red E. Sobota, 5. marca: Smetana: Dalibor. Gostovanje gospe Milene 9agfc-$tefan-ževe. Red A. Nedelja. 6. marea: Pnermi: Tosea. Izven. r Ponedeljek, 7. marca: Z*piro. — H. siofonični koncert priredi orkestralno društvo ^Glasbene Ma-tice» v ponedeljek dne 7. marca. Na koncertu se bo prvič izvajal Premr-lov Allegro za godalni orkester. Koncertni mojster Rihard Zika nastopi kot solist v Dvorakovera violinskem koncertu, ki ga bo spremljeval orke-sier. Največja točka je Beethovnova «Eroica». Orkestralno dntštvo se ni zbalo ne truda nc stroškov, da poda to najlepšo sinfonijo Beethovnovo v kolikor mogoče sijajni opremi. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici. — Pesnik Soče. Pod tem naslovom je Zagrebškem »Prosvjetnem Savezo« predaval v dveh delih vseuoiliačni profesor dr. DeSič o pesniku kimonu Gregorčiču. prrem delu predavanja je predavatelj naslikal pokrajinsko sliko, kjer je živel in pel Gregorčič, podal ie sliko pesmka. kot Človeka ia miičenika: v drugem dela je pa podal sliko pesnikovega rodoljubi je in njegovega pesniške?« proroč&nstva o bojib na Soči. — !r zagrebškega kazališta. Za. tajnika narodnega kazaliS»a v Zagrebu je imenovn novinar Božidar Zajčič. — »Talija«. Osiješki novinar Franeri- • PTUJSKO NEM8TVO N tjtJDSKO ŠTETJE. Iz Ptofa nam pišejo: Pri sedanjem ljudskem štetju se je naštelo v Ptuju 4447 ljudi. Od teh bi naj bilo 2094 Slovencev in i 074 Nemce\T. Po veri se je naštelo med drugim 82 luicrancev. Ko imamo te številke pred očmi, se čudom vprašamo, ali je mogoče, da je v Ptuju toliko Nemcev! Ne, touko Nemcev Ptuj nikoli ni imel in jih ne bo! Ljudje, ki poznajo ptujsko pre-bivalsvo, javljajo, da je v Ptuju največ 15 nemških družiu, oziroma takih, ki so prišli od nemškega ozemlja in so se v Ptuju naselili. Teh 15 družin bi dalo eventuelno 82 ljudi jluteranske vere, vse drugo Nemstvo ' je goljufija. Kako pridejo razni ljudje iz Slovenskih goric, iz Haloz ah sploh iz Spodnje štajerske m cek Slovenije do tega, da navajajo svoj materinski jezik nemški? Ne moremo si drugače predstavljati izvršeno štetje, kakor da se jc od gotovih nemčur-skih slrani agitiralo pri ptujskem prebivalstvu iri ljudi navajalo k temu, da so navedli nemški materinski jezik, čeravno je pri večini izmed nemško vpisanih družin znano, da mati in oče niti nemško znala nista. Ali še viada tukaj vedno vpliv vse-gamogoenega Orniga? Če je kje drugod potreba revizije ljudskega štetja, je gotovo potrebno tudi v Ptuju. Zaslišijo se naj stare slovenske rodbine v Ptuju, ki poznajo vso ptujsko Nemstvo do zadnjega, in t« bodo z lahkoto podale podatke o vseh pri ijudsketn štetju navedenih jeziku* laži-Neracih, ki se še do danes niso spametovali. Proti tem ie Eostopati z vso strogostjo zakona Ividdi smo, da z lepa ničesar ne dosežemo, vsled česar je treba, da slečemo rokavice in odpravimo zlo pri korenini. Kdor se je izdal za nemčurja, ne spada k nam! * PEGANOVA AFERA se bliža svojemu koncu. Kakor čujemo. jc najvišje sodišče v Zagrebu odbilo pritožbo drja. Petana, ki je protestiral proti temu, da bi v njegovi zadevi sodila ljubljanska odvetniška zbornica. Razprava proti dr. Pegann radi Brencetovc, Carlijeve in Ribni-karjerve zadeve se bo vršila menda še ta mesec. O izidu bomo poročali. ^"vi ta^rfd^f • NOVI HRVATSKI BAN dr. To. listi list, Ja lx» posvečal v,,-o naOTjo rar- . . X. ,. . ■ . , -voju n?.rodueg.i gledališča v Osijeku. jm,siav lomljenovic oopotuje prihod-— Francoski umetnik- v Jngosiaviji. nji petek iz Beograda v Zagreb in Dr. Josip C. Oblak, odvetnik. Kakor se poroča iSamoripravii. snuje v Parizn dražba najodlienejsjh francoskih opernih pevcev in pevk. ki nameravajo prirediti turnejo po Jugoslaviji. Gostovali bodo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebn. — Smrt dveh Hudožeatvenikov. Iz Moskve se poroča, d», sta tam nmrla dva. odlična člana Hudožssivenega teatra gospa N. S. Bntova, heroinja in Leonid M. Leonidov, karakterni igralec, ki je kri;ral v Moskvi Mitjo Karaciazovn. Ljabljana, l. marca. Naročnina ia „JlltPO" j Triaakegab^unca odvetnika drja. Ki- __ >a91 ...i.. ' movca. Dr. Mravlagg je zoper to od-za leto znaša. • mJbo pro{estiraJ ^ [.seh Tnstancah " * in kakor čujemo, tudi osebno nadle- zs 1 mesec . , • . za ietrt lat« . . . 4S K za pot leta.....90 K za eelo leto . . • • 180 K nJutro" |e naieen?!Si slovenski jutranjik morajo pustiti hladne, ker moramo skega štetja od leta 1910. * AVSTRIJSKO ZASTOPSTVO V LJUBLJANI IN NAŠ DRŽAVNI JEZIK. Poroča se nam: Avstrijsko zastopstvo v Ljubijani se v korespondenci z našimi oblastmi poslužuje izključno francoskega jezika, čeprav bi se njegovi organi, ki so in morajo biti zmožni našega jezika, lažje in morda bolje izražali v našem jeziku, kakor pa v svoji prisiljeni francoščini. Sicer je res, da morajo tuja zastopstva v Ljubljani dopisovati z našimi oblastmi v našem narodnem ali pa francoskem jeziku, toda dejstvo, da avstrijsko zastopstvo rajši uporablja francoščino, potrjuje znano veliko nemško rarznjo do vsega, kar je naše. To naj prečitajo dvakrat tisti klaverni Slovenci in sploh Jugoslovani, ki z Nemci, domačini ali tujimi, tako radi in posirežljivo govorijo nemški. Narodni zaspanci, ali se bodete vendar že enkrat predramili? * REPRESALIJE PROTI NEMŠKIM ODVETNIKOM. Odvetniška zbornica je postavila za prejemnika pisarne drja. Mtavlagga, ki ie. optiral za netnško-avstriisko državij.\n*tvo. goval razne ljubljanske funkcijonarje pri sodišču in odvetniški zbornici. Hotel je postaviti za svojega namestnika Nemca drja. Lotaija Muhleisna. Seveda je naletel povsod na gluha ušesa, čeprav je grozil, da sc bodo Nemci v Avstriji in Italijani v zasedenem ozemlju maščevati nad slovenskimi odvetniki. — Mi bi odvetniški zbornici svetovali, da prav resno vzame v pretres vprašanje, ali so oni nemški odvetniki v Sloveniji, ki niso v besedi in pisavi popolnoma zmožni našega jezika, sploh sposobni in vredni, da vršijo odgovorni poklic pravnih zastopnikov našega ljudstva! * SADOVI PROT<>5RZAVNEGA HUJSKANJA KLERIKALCEV. U-reoništvo ^-Tabora* v Mariboru je prejelo te dni v Mariboru oddano pismo s priloženim lepakom za bivši nedeljski demokratski shod. Stavek, ki vabi vse zavedne može in žene, da pridejo manifestirat za državno jedinstvo, je bil prečrtan in dostavle-no, «da gremo manifestirat za ujedi-njeno Avstrijo*. Na zadnji strani je bilo s svinčnikom napisano: -Živela Avstrija! Srbi nazaj! Mi smo proti taki Jugoslaviji, kakor je sedaj! Prodani smo Srbora->. Pismo izvira oči-vidno od osebe, ki se hrani s pisavo -^Straže- in "Sle*-. Gospodarja-^. Taki so sadovi klerikalne politike in orlovske vzgoje. prevzame takoj vodstvo banskih poslov v svoje roke. * MINISTRSKA ANKETA V JU-ZNI SRBIJI. V ponedeljek so iz Beograda odpotovali v Macedonijo ministri Draškovič, Gjuričič in Uzuno-vič zaradi nedavnih dogodkov v Ma-cedoniji. Z njimi potujejo tudi nekateri poslanci iz južnih krajev. Potovanje bo trajalo 14 dni in velja notranjim razmeram južne Srbije * IZROČITEV TIVŠIH AVSTRIJSKIH BOJNIH LADIJ JUGOSLAVIJI. Včeraj je francosko mornariško poveljstvo v Boki Kotorski izročilo jugoslovanskemu mornariške komande linijskemu kapetanu Grundu vse vojne objekte in nekaj ladij, ki pripadajo Jugoslaviji. Izročili so 12 tor-pedovk in dve križarki ^Erzherzog Max> in • Erzherzog Rudolf*. Takoj po predaji so bile na vseh ladjah in vojaških objektih razobešene naše državne zastave, katere je francoska mornarica pozdravila s predpisanimi častmi. Ladje so, kakor poročajo, v razmeroma dobrem stanju in uporabljive, dočim je z onih ladij, ki ne pripadajo nam, pobrano vse, kar j* premakljivega. * NAJVEČJA MESTA V JUGOSLAVIJI. Po dosedaj znanih rezultatih ljudskega štetja v Jugoslaviji je največje mesto v naši kraljevini Subo-tica, ki ima okroglo 118.000 prebv valcev. Potem slede: Beograd 110 tisoč 319, Zagreb 108338, Sarajevo 58.000, Ljubljana 53.072, Maribor .30.730 in Mostar 16.404 prebivalce. Rezultat ljudskega štetja v Bitolju, Skoplju, Osieku, Splitu, Nišu in v drugih večjih mestih Jugoslavije še ni znan. * KOLIKO PREBIVALCEV IMA ZAGREB. Kakor smo že včeraj poročali, ima Zagreb po stanju z dne 31. januarja 1921 108338 prebivalcev. Pri tem se je vpoštevalo sam« upravno mestno področje, ne pa tudi predmestja, katera socialno in ekonomsko, pa tudi teritorijalno stoie v neposredni zvezi z mestom. Od teh 105.338 prebivalcev ie 54 <*>0 tnoš- BK in 53.639 žensk. Po materam jezflra je 91.927 Srbohrvatov, S364 Slovencev, 2514 drugih Slovanov, 3378 Nemcev, 1156 Madžarov i a 999 dragorodnikov (med njimi 305 Italijanov, 170 Arnavtov in 50 Rumu-nov). Po veroizpovedi jc 91-339 rimo-katolikov, 91S5 pravoslavnih, 5890 izraelitov, SS2 protestantov, 479 muslimanov, 294 grških katolikov in 156 pripadnikov drugih kon-fesij. Brez konfesije je 116 oseb. V primeri s prejšnjimi popisi je Zagreb napredoval tako-le: Leta 1S69 je bilo v Zagrebu 19.857 prebivalcev, leta 1880 30.830, leta 1890 40.268, leta 1900 61.002, leta 1910 79.03S, a letos 10S.33S prebivalcev. * LJUDSKO ŠTETJE. Mesto Kamnik šteje po letošnjem ljudskem štetju 2452 prebivalcev — 1109 moških in 1341 žensk. Po maiernem jeziku je 2333 Slovencev, 41 Srbohrvatov, 47 drugih Slovanov, 24 Nemcev in 5 Madžarov. Naših državljanov je 2334, še neodločenih pa 53. * RAZPISANA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo o-krožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kranjska gora. — Več v ^Uradnem listni-. * RECITACIJSKI VEČER V MART BORU. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru priredi danes 2. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma svoj prvi reatatii-sfci večer. Mafe Maririč bo recitiral Zupančiča, Frana Albrehta in Iga Grudna. * IZ SLOVENJGRADCA nam javljajo, da ie tamkajšni vrli naš somišljenik, odvetnik dr. Jakob Rajh, težko zbolel in se nahaja v bolnišnici v Ljubljani, kjer se je podvrgel operaciji. — Težko je zbolel tudi odvetnik dr. Ivan Zabukovšek iz Šmarja pri Jelšah, ki so ga operirali v mariborski bolniščnici. a so vesti o njegovem stanju zelo nepovoljne. * IZ KROGOV UPOKOJENEGA UČITELJSTVA smo prejeli: Te dni so časopisi poročali, da se bodo profesorjem in drugim državnim uslužbencem izenačile plače. Ali se bodo poklicani faktorji spomnili tudi starejših učiteljskih upokojencev, ki so bili pri ureditvi sedanjih učiteljskih plač tako občutno zapostavljeni? Položaj upokojenega učiteljstva starejše vrste je obupen in drugam ko na državno blagajno apelirati ne more vkljub goreči štedljivosti finančnega ministra? * HIMEN. Poročil se je včeraj naš prijatelj dr. Bogdan S t op ar, biva veliki župan, sedaj odvetnik v Zagrebu, z gospodično Emico Top-likar, hčerko okrajnega policijskega nadzornika Ivana Toplikarja v Ljubljani. Obilo sreče? * FRAN PERTOT f. Kakor smo 5e poročali, ie pred nekaterimi dnevi na koldvoru v Zalogu bil precej težko ranjen višji revident južne železnice Fran Per t o t. Rana sicer ni bila smrtna, toda nastopilo je zastrup-lieaje krvi, kateremu je ranjenec v nedeljo zjutraj v tukajšnji bolnici podlegel. Zapušča ženo s petimi nepreskrbljenimi otroci. Pertot, ki je služboval prej v Trbovljah, je bil starosta tamkajšnjega Sokola ter sploh vselej zaveden narodnjak, priljubljen pri stanovskih tovariših, kakor tudi pri občinstvu. Bil je tudi >'net m požrtvovalno delaven član naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Blag nru spomin! * PREHRANA PASIVNIH KRAJEV. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je poleg že dovoljenih 2,000000 dinarjev za prehrano Hercegovine dovolilo nadaljnji kredit v znesku 500.000 dinarjev za prehrano pasivnih krajev v Bosni. „ * DRŽAVNE BLAGAJNE NE SPREJEMAJO BOLGARSKIH LE-vOV. Generalni inšpektorat ministrstva financ razglasa, da državne blagajne ne sprejemajo bolgarskih le-vov in da država ne bo zamenjala mt; levov, kateri se nahaiajo v pokrajinah, ki so po neuillsfci mirovni pogodbi pripadle naši kraljevini. Lastnikom levov je dano na prosto voljo, kje. komu in po čem hočejo prodati leve, kakor se to godi glede drugih tujih novčanic * NAŠI DIJAKI V FRANCIJI. Ministrstvo prosvete vzdržuje v Franciji 754 naših dijakov. Medicincov je 416, pravnikov 159, študentov filozofije in književnosti 148, elektrotehnikov 47. umetnikov 15. Polear teca pa podpira se francoska vlada 150 naših dijakov. * O STANOVANJSKI BEDI V KOČEVJU nam poročajo: Kakor v drugih večjih krajih, je tudi v Kočevju zavladala velika stanovanjska mizerija, ki pa bi se mogla izdatno ublažiti, če bi se v poklicanih krogih posvetilo več pozornosti temu vprašanju. Za danes opozarjamo stanovanjsko komisijo na potrebo, da uradniki, ki so iz našega mesta premeščeni drugam, vzamejo s seboj tudi svoje pohištvo ter tako napravijo prostor družinam uradnikov, ki so semkaj premeščeni, pa zaman iščejo stanovanja. Popolnoma neverjetno je, da bi na primer finančni svetnik D., ki je že dve leti v Mariboru, v tem času ne bi mogel dobiti tamkaj stanovanja za svojo družino. Upravičena je zahteva, da se v tej zadevi naredi red in napravi tukaj prostor vsaj za eno uradniško družino. GRADNJA DIJAŠKIH DOMOV V ZAGREBU. Pod predsedstvom ba-novega namestnika dr. Bošnjaka se je v Zagrebu prošli petek vršila en-keta v zadevi gradnje dijaških domov. Rektor dr. Radoničič jc poročal, da je tc dni bil sprejet od prestolonaslednika regenta in ministra prosvete Pribičeviča, in da sta oba pokazala veliko zanimanje za to akcijo. Prorektor tehnične šole arhitekt Scbon je poročal v imeuu tehniškega odbora ter izjavil, da se je odbor odločil za gradnjo dijaških paviljonov v Vodnikovi ulici, kjer bo prostora za 300 postelj; nekoliko paviljonov pa naj bi se zgradilo na Šalati pri medicinski fakulteti, kjer bi se namestilo tudi približno 300 postelj. Vsi troški so proračunjeni na 16 milijonov kron. Enketa je temu načelu pritrdila. * KONFERENCA O NOVI UVOZ-NI CARINI. Na seji v finančnem ministrstvu, na kateri se je razpravljalo o uvozni tarifi, kakor jo je v načrtu izdelal gospodarski svet, je ljubljansko trgovsko in obrtniško zbornico zastopal g. Fran Zebal, ne Čo-bal, kakor smo včeraj pomotoma poročali. * DVA MILIJONA ZA DIJAKE. V Beogradu je umri prošli petek zasebnik Nikola Val o vič. rodom iz Zaječara, ki je večji del svojega premoženja v približnem znesku 2 milijonov dinarjev zapustil omladini beograjske univerze. * KROŽEK MAGISTRATNfH URADNIKOV ima svoj XIII. redni občni zbor v petek, dne 4. marca ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici. st. ^LJUBLJANSKI ŠPORTNI KLUB» vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek dne 14. marca ob S. uri zveč. pri «Roži*. * KOBILICE V ČRNI GORI. Kakor se poroča s Cetinja, so se v nekaterih krajih že sedaj pričele v velikih množinah pojavljati kobilice in je med ljudstvom vsled tega zavia-dala bojazen, da bodo kobilice, če se pravočasno ne ukrene vse potrebno, opustošiie ozimino in jaro setev ia bi vsled tega zavladala iakota v pokrajini. * TEŽKA NESREČA. V ponedeljek zvečer je šel uslužbenec skladišča živil južne železnice v Mariboru, Ivan Kolar, po stopnjicah pri železniškem viaduktu v Frankopanski ulici- V temi je spodrsnil in padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten na tleh. Službujoči varnostni organi so ga takoj prenesli na stražnico in poklicali rešilno postajo, ki je ugotovila pretresen je možgan in več težkih poškodb na glavi. Ponesrečenca so po podelitvi prve pomoči prepeljali nezavestnega v bolnišnico. ' * SMRTNO PONESREČILA se je v Celju 701eina zasebnica Ema Rniss. Pri padcu po stopnjicah si je prebila lobanju in js bila takoj mrtva. * OD SVOJIH GOSTOV OKRA-DEN. Ljubljanski trgovec Renko se je pretečeno soboto po opravkih odpeljal v Tržič na Gorenjskem. Imel je pri sebi 30.000 kron in 11.000 mark. V neki gostilni je popival v družbi znancev, katerim ie plačal več litrov vina. .Iz žepa mu je izginila listnica z denarjem, kar je pa šele v Ljubljani opazil. Policija je aretirala 3 šoferje. Renko je dobil denar nazai- Manjka pa 6000 kron. * DVA RAZBOJNIKA USMRČE-NA. V Smederevu sta bila pretečeno nedeljo usmrčena Milivoj Jpvanovič in Milojko Nedeljkovič, ki sta bila na smrt obsojana zaradi raznih ubojev in umorov. KDOR JUGOSLOVAN, TA <• MATICE* ČLAN! ■= Naš današnji gospodarski položaj. Iz predavanja Jovo Zufcoviča v Sarajevu povzemamo nekoliko statističnih podatkov, ki nam dajejo splošen obris našega gospodarskega. stanja. Na 5 milijonov hektarjev zemlje, kulti virane s krušnim žitom, moremo računati s povprečno proizvodnjo 45 do 30 milijonov kvintalov, od katerih rabimo sami 40 milijonov kvinta lov. Napram 60 milijonov kvintalom predvojne produkcije smo nazadovali v vojnih letih za 10 do 15 mil. kvintalov. To množino žlte bi mogli oddati na. svetovni trg, ako se nam posreči dvigniti produkcijo na prejšnjo višino. Predvojno stanje živinoreje je znašalo 7 milijonov glav goved in 15 do 18 milijonov glav drobnice. Danes imamo 4 milijone prvo in 7 milijonov druge vrste in ne smemo prosto izvažati Se celo vrsto let. Lesna industrija da ja zaenkrat edino veliko aktivno postavko v trgovinski bilanci. Tem aktivam stoji pasivni bidže in državni dolg nasproti. Državni proračun izkazuje v optimistični presoji sknro milijardo kron nepokritih izdatkov. V njem je ekonomsko nezdravo, da se večji del izdatkov krije s taksami, carino, trošarino, prometnim davkom M z monopoli. Državni dolgov? so sestavljeni iz sledečih več.iib postavk. Iz predvoj nega časa dolgujemo 0.9 milijarde zlatih dinarje r. Od začetka vojne do danes sir.o srn zadolžili z 2.25 milijarde frankov. Ti dolgovi se povečajo z obveznostmi, ki izhajajo iz avstrijskfega državnega imetja io z davkom na svobodo, ki znaša 1-5 milijarde zlatih frankov. Narodna banka ima nadalje 3.5 milijarde dinarjev terjatev od državne blagajne. Tem državnim dolgovom. ki so ^zanesljivo breme--, stoji na. sproti vojna odškodnina v znesku 11 milijard zlatih mark. katera višina pa jo do gotove meje nezanesljiva in dnbiozna. Od višino duhioznosti dolžnika vojne odškodnine odrisfi obenem pasivnost državne bHance. Iz omenjenih podatkov je razvidno, da smo začasno pasivna država, ki po današnjem stanju več potrebujemo kakor pa dajemo. Ta činjer.ieft popolnoma, soglaša z našo trgovinsko bilanco, ki je v prvih treh kvartalih 1. 1°20 pasivna /.a 1,8 milijarde dinarjev in na. drugi strani s stanjem nizkega tečaja naše valute. Naravno bogastvo daje možnost zmanjšat" v teku let velika bremena in ustvariti gospodarsko neodvisnost države. — Produkcija sode je oproščena od pri stojbin ln carine. Gospodarsko - oraneni komitet ministrov je r načelu odobril predlog proizvajalcev sode v Sloveniji tako. da se pristojbina na sodo ukir.e in da se tudi ne plača davka v obliki ca rine na ogljikovo kislino. Produkcija tobaka v Sloveniji. Do sedaj je prijavilo 29 občin 160 oseb. ki hočejo saditi 450.000 sadik. Največ prjav je iz Štajerske, najmanj iz Dolenjske io Primorja. ' Podržavljanje elektrarn. V ministrstvu za- javna dela se zopet bavijo z osnovo o podržavljcnju elektrarn. — Emisijski oddelek pri finančnem ministrstvu. Pri glavnem inšpektoratu fin. ministrstva je ustanovljen emisijski odsek. ki se bo bavil izključno s posli, ki se tičejo emisije hankovcev, izdelave novih in zamene starih bankovcev. Na ta način se upa doseči, da ae odstranijo iz prometa stari in pocep3m bankovci. Nova uvozna carina. Načrt novih uvoznih carinskih postavk je izdelan in predložen gospodarsko-finančnemu komiteju ministrov. Predlog vsebuje med drogim oprostitev novinskega papirja od carine. — Tržilo poročite iz Maribora. Sobotni trg je bD zopet, izredno živahen. Kupcev je bilo zelo veliko. Okoli poldne je bila prodana že vsa. slanina in meso. Slanina (»špeh«) se je prodajala, po 44 do 50 K. Cena. govejemu mesu je poskočila na 25 do 27 K. Krompir, ki ga je bilo jako mnogo, je padel od 17 na- 10 K za merico, rti za kg od 2-2— K na 1 do 1.50 K. Tudi jajca- so padla in so se dobila po 1 K do 3,60 K. Za ostalo blago so ostale cene neizpreinenjene. — Važnost Črnomlja. »Jugošl. Lloyd« poudarja veliko trgovsko važnost Črnomlja, kot središča med Kranjsko-Hr-vatsko in deloma Primorjem. V Črnomlju se vrši na loto okoli 20 velikih sejmov In 40 trenili dni in je promet, z vinom, volno in deželnimi pridelki zelo velik. Spomladi se otvori premogokop in več drugih podjetij. — Železnica Kočevje—Brod—Moravice. Pišejo nam iz Kočevja: V eni zadnjih šte-vUL- »Jutra« je bil dopis iz Kočevja o raznih varijantab tras. t® železnice. Ne zdi se nam umestno, če se dane« cepimo r domačih prepirih v tem prevažnem vprašanju, marveč zastavimo vse sile, da re ta železnica- izpelje — kako pojde in kje naj gre. pa prepustimo strokovnjakom. Ti bodo najbolj« vedeli preceniti ugodnost terena, reutabiliteto in stroške proge. Da ie proga življenskega po mena ra naše kraje, o tem smo edini in ostanemo edini. Napravi naj se nači}, kaj se hoče, in ko se to do?ene, naj pri tem ostane: kvarno pa je. Če se javnost bega. — Obregnil se je ob naše načrto tudi Gcnos^ensehafter. kar mu 6icer ne zamerimo, l:er je gostobeseden — železnica pur ne more do v?akeg9 rei.tnika. ŽMsoreja v Bosni- S*ra jevski »N.i- vinoreje v Bosni, iz katere se vidi, koliko je ta pokrajina- v Času vojne izgubila. Pred vojno so bile Bosna m Hercegovina eminentno živinorejske dežele. Koliko so izgubile med vojno, kaže naslednja statistika: Govedo 1. 1318 1,309.000. 1. 1919 759.662. torej manj 520 360 ali 39 odst.: ovac 1. 1910 2,249-000. I- 1919 1,259.723, torej manj 969-699 ali 49 odst.: koz L 1910 1,393.000, I. 1919 438550. torej manj 954-518 ali 68 odst; svinj 1. 1910 527.271, L 1919 183.678, torej manj 328.429 ali 65 odst. = Izjednačenje trgovskih zakonov. V ministrstvu za trgovino in industrijo je sestavljena komisija za izjednačenje trgovskih zakonov za celo kraljevino. = Otvoritev drugega praškega vele-trga se je izvraia v ponedeljek na svečan način. Ministrski predsednik Cernv je pozdravil dane vlade, diplomatski zbor in zastopnike trgovine in industrije. V pozdravnem govoru je povdarjal ve Uko narodnogospodarsko važnost vele-sejmov. ki aiatno prikomorejo h konsolidaciji gospodarskih razmer v državi. Udeležba inozemstev je znatno večja kakor na prvem veletrgu. Vlada drf* na izpopolnitvi paroplovnih in železniških zvez. izboljšuje poštni, brzojavni in te-Iefonični promet in pripravlja moderen carinske tarife. Nahajkmo se v dobi, v kateri gineva vojno gospodarstvo Li so polagoma vračamo v mirovne razmere. Cas neupravičenih vojnih določitev potom konjunktur je prenehaL Močna in zdrava gospodarska organizacija bo odstranila elemente, ki so izkoriščali izredne razmere, v trgovini in produkciji se bodo uveljavljala zopet zmožnost, pridnost in delo. Veletrg hoče pokazati, da do trajnih uspehov more pripeljati samo 6olidna trgovina in dobri produkti. Obratni sosveti v Čehoslovaški. Mi nietrstvo za socialno politiko je izdelala zakonski načrt o ustanovitvi obratnih sosvetov. Ti sosveti imajo biti ustanovljeni samo v podjetjih, kjer je stalno zapečenih najmanj 30 delavcev. Izvzeti pa so državna podjetja, železnice in rudokopi. Pravico sosvetov so kontrolirati izpolnjevanje mezdnih in delovnih pogodb, pregledovati mezdne zapiske, posredovati pri nastalih sporih, posvetovati se s podjetnikom v interesu uspešnega razvoja podjetja: Dolžnosti: obrali sosveti no smejo samovoljno posegati v upravo in •sodstvo podjetja in morajo vse svoje naloge izpolnjevati tako. da redno obratovanje podjetja ne bo kršeno. Izdajanj« trgovskih ali produkcijskih tajnosti ie strogo kaznjivo. O vseh sporih končno-veljavno odloča razsodišče. Ako je pri podjetju nadzorstveni svet, odpošilja v njega obratni sosvet, dva svoja zastopnika. Id sta jednakopravna člana nad zoretvenega sveta z razliko, da ne smeta podpisovatj listin. — Zavarovanje zoper ogenj. Zveza nemških zavarovalnic zoper ogenj je uvedla- posebne vrste zavarovanje in hoče s tem doseči odstranitev velike gospodarske nevarnosti, da je danes vagina velikomestnih hiš nezavarovanHi-Gradbeni stroški 60 danes za 1000 in več odstotkov višji, kakor so bili v predvojni dobi in lastniki hiš. katerim r-o najemninski dohodki po raznih predpisih zelo omejeni, ne morejo več plačevati tako visokih premij, da bi z njimi za varovali celo faktično vrednost, poslopja. Posebni zavarovalno - tehnično iadelaci načrt predvideva nizko premije, za katere zavarovalnice izplačajo v danem slučaju stavbenim stroškom odgovarja joči znesek. — To vprašanje je pri današnji stanovanjski mizeriji in gradbeni krizi vele važno in bi ne škodovalo, ako bi tudi naši poklicani faktorji premišljevali o zasilni preureditvi zavarovanja zoper ogenj. = Načrt nemške socialne politike. Pn sedanjem zasedanju nemškega državneg-. zbora je državni minister dela razvl svoj obširni delovni program na polju socialnopolitSčne zakonodaje. Brezposelnost je postela kronična bolezen, ki od dne do dne nevarnejše ogroža nemško gospodarstvo. Treba je hitrih ukrepov-provizorični zakon o brezposelnem za varovanju, zakon o evidenci delavskega trga jn energično pospeševanje produktivno pridobitvenega dela. Produktivnost premogovnikov in poljedelstva, je s socialno-ekonomičnimi zakoni treba dvigniti. Začenja se izvrševati načrt kultiviranja kultiviranja pustih in neobdelanih prostranih zemljišč, kar je v ozki zvezi » celim programom politike notranje kolonizacije. — Posebno skrb posveča- vlada socialnemu varstm dala nezmožnih. Obupno materijalno stanje rentnikov je z vso vernostjo in popol nim razumevanjem treba olajšati. Temeljita reforma, vsega socialnega zavarovanja se pripravlja. Uvede s? splošno bolniško zavarovanje vseh v domaČi industriji zaposlenih. Zavarovalna svota pri nezgodnem zavarovanju se dvigne, na novo bo urediti zavarovalno dolžnost poljedelskih obratov. Zavarovanje preostalih se izpopolni z novimi mezdnimi stopnjami in se razširi na domačo obrt. Izdeluje se zakonski osnutek za Sumi delavnik in za- 48orni delovni teden. razmerja služinčadi in nameščencev. Popolnoma nanovo sc uredi zakem o izravnavi delovnih in mezdnih sporov. Pripravlja se zakon o delavskih so-' diščih. Na polju mezdne politike ee ho.; če ministrstvo potruditi zadostiti upravičenim željam delavcev in nameščencev. Mezde morajo odgovarjati napornosti ia odgovornosti izvr&vanega dela. Iz tega, vidika je presojati zahteve rudarjev. = Uvoz pšenice na Angleško. Angleška vlada službeno objavlja, da je uvoz plenice iz tujih držav prost vsake kontrole. Istotako je odpravljeno vezano gospodarstvo pšenice v Veliki Britaniji in je vsak producent pšenice v razpolaganju a tem blagom neomejen. Cena mleku na Dunaju je določena na 20 K za liter. = Cene kruhu v Italiji. Italijanska Zbornica je sprejela predlog vlade, da se cene kruhu zvišajo. Na ta način bo državni proračun razbremenjen za šest. milijard lir, kat ere je morala država do plače vati za kruh. 278 280 1810 1820 568 573 900 910 9120 9250 435 463 635 650 1500 685 780 800 1385 1150 1220 101 104 rod prinaša žalMn« sliki« statistike zi- dalje osnutek zs ureditev delovneg« gorza 1. marca« Zagreb, devize: Berlin, 237,50 d* 23S. Milan 546 do 547, London oek do 578, izplačilo 584 do 585. Praga 187 do 187,50, Švica 2450 do 2475, Dunaj 20,50 do 20 G5, Newyork kabel 150 do 151, ček 148.25 do 150, Pariz 1070 do 1075. Valute: dolar 146 do 146,50 avstr. krone. 21,50 do 22. Mške krone 180 do 182, funti 555, franki 1035, napoleondori 490 do 498. marke 235 do 236, souwereigu 580 do 590. lire 530. d Jadranska banka . . * • » Jugoslavenska banka . . « Ljubljanska kreditna banka • Praštediona ...».« Rečka pučka banka . . -. « Slovenska eskomptna banka Eksploatacija drva . « . = Gorania ........ Narodna šnmska industrija • Gutman ,...»»«• Slavonia ...■«»»# Poljedelska banka ... i Dunaj. Devize: Zagreb 487 do 401, Berlin 1153 do 1195. Budimpešta 15650 do 15835, Bukarešta 960 do 961, London 2800 do 2820, Milan 2630 do 2M0. Newjork 721.50 do 725.50. Pariz 5160 do 5200! Praga 898 do 904. Sofija 842J50 do 852-50. Curih 11-962.50 do 12.012.50. Valute: dolar 714 do 718. levi 835 do 845, marke 1151 do 1157. funti 2790 do 1810, francoski franki 5145 do 5185, lire 9332-50 do 2652.50. dinarji 1935 do 1955, poljske marke 7630 do 78.50, lep 945 do 9W. Roman, rnbelj 305 do 311, Švicar, franki 11.93750 do 11-987-50- čehoslOv. krone 897 do 903, ogrske krone 155.25 d«? 157.25- Avstr. kronska renta * « • * „ majska renta . s i i i Ogrska kronska renta . . > ■ V. avstrijsko vojno posoltlo . > Turške srečke.....i ; Avstr. kred. zav. za trg. In ind. Anglobanka . » t s * » » s Bankverein s i i > i < ■ i Landerbank Avstro-Ogrska banka . . » « Bosanska zemaljska banka t • Živnostenska banka . s . Državne železnice . , > Lombarde . . . s • s Alpinc-Montan . . s r s Praška železna industrija Trboveljska premosokopna Leykam. papirnica . . . Kranjska železna industrija Zenlca-železo..... Praga. Devize: Berlin 128.25 do' 129.75, Curih 1336 do 1639, Milan 291 do ' 293. Pariz 574.50 do 577.50, London 311 • do 313. Newyork 79-50 do 80.50, Beo- -grad 213.50 do 21550, Bukarešta 106 dn 107-50. Sofija. 94.75 do 95.75, Dunaj 10-71 do 11-71, Varšava S.S7 do 957, Zagreb.. 53.12 do 54.12, Budimpešta. 1057 do 17.87. Valuto: marke 128.35 do 129-75, Švica 1331 do 1334, lire 288 do 290, francoski franki 57L50 do 574.50, funti 309 do 311. dolarji 78.50 do 7950 dinarji 204.50 do 206.50, leji 106 do 10750, levi 9050 do 9150. avstrijsko krone 10.71 do 11.71. poljske ma.rke 757 do 8.37. Berlin Devize: Italija 22555 do 225.75, London 236.75 do 237.25. Ne*-- ^ vork 60.93 do 6157. Pariz 44155 do 442.45. Švica 1021.45 do 1023.55, Dunaj 12.98 do 13.02. Praga 77.90 do 78.10, Budimpešta 1358 do 13.62. Cnrih. Devize; Berlin 9.725. Nev. vork 603. London 2340. Pariz 4315, Milan 22, Praga 7.50, Budimpešta. 1-30. Za-greb 4-10, Bukarešta 8.10, Varšava 0.6S, Dunaj 1-30, avstrijske krone 050. 98'— 98 — 210-— 82.50 4395.— 1670-— 1580---- 1313.— 3000.— 4562-— ' 1450.— 3745-— 6940'— 4968-— 9240-—' 15450-—-5615."-».. 9150 — Vremensko poročilo. Linblmna OTS ra na ali rde •©, novo HiilU ali staro, po 7rlo nizki es-ni na roal'> ali veliko, posilia v poslanih sodih Cigrlar. trgovina vina, Stabioa, Hrvatsko. Zaeorje 329 0—16 SBBSSUBB *«asssBBaan8aa*a I iinsFiSsnsiše strojno Olja. lahko, a vreteniH olja za trausmisije, olja. strojno ta poljedelsko stroja; olje. strojno za ts^ke stroje; alja ta avtomoiiile, lahko; olja . n . izredao težko; olja za cilindre; olja proti p rab a. 67 104 (Slavna ia.'oga: t Mase S Zkiikl, d. z o. i prej A. Zan*!^ sinovi. 65 a a BBaaMBsessBsaBeae ^^asaaaa Obl. konce«, zavnd za pokončavanje podoan. mi§< in mrčesa, Kolodvorska ulica št. 39. »2-«7 ▼ Ljubljani ali bliiajl oCoUol. ob stoječe iz kuhinje, dveh -ali treh sob aa liče. Dobra nagrada >n dobro plačilo ct iamčeno. Ponudbe na Anon'no ekspedicijo 4*4 £L Matelld, LJabljaca. 3 3 KLOBUKI! PP6Cb!if303s!nloa v 'labijanl ( a veS v Dsmža ah) mm in žsfiolsih blobelsov »« iujmejšl sposladntki rodi . : pranji nojih 6IB*3OHOJ : tvrdKe ALOJZU JANEŽIC. K nčarje In pop a I anj' žametastih klati ko za teme v salonu II. JEGUC. 423 Obe podjetji: 3—2 Ljubfjaaa, S mškova ulca St 27. Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Anataia Franaa -Daba.jaSi Progviuski otok. Roman. Cena broš. 42 E, po poianski Zvon je cajstareiši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi li tnik prinaša celo >rsto povesti in člankov, bi bodo zan mali vsakogar, izšel je popolnoma novi opremi ce 206 19 C Ioletna naroSnina zrnša 180 K. polletna 90 K, četrtletna 45 K I .haja vsak mesec Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. 93 d« B o« z. 21 104 55 LiubSjana, Ounalska cesta šf. 9 ima v skladišča in oddaja po najnižjih conah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otrobe, ušonlčno moko za krmo. proseno kašo. ješurenj, sladkor beli suhi kristal, čelki v kockaii. kavo, o! • najfinejša namizno, riž. lužno sadje vseh vrst, čaj Cey!on, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno su&ene, čebulo makevsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, benen v zibojih, sveče, sol mursko in nemško belo, testenine vseh vrst. kolina ;o kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno olj .ati izdslek v Zibočk-h in škatican vseh velikosti, mih pralno, kris sino sodo, partiind camant, ČQ'lje moške, deške in ženske, trpeino ročni delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se (e v večjih množinah. Točna postrežba. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.