« JCnjija 7. aživCjenje in svet Stev* 22. Ljubljana 3C. maja 1Ç3C. JSeto 4. ШГ Strup ravna življenje Strupi so kemične snovi, ki celo v majhnih količinah povzročajo hude motnje v organizmu, pogosto tudi smrt. Učeni izraz je zanje: virus. Ta latinska beseda je sorodna s sanskrtsko: viša, z nemško: verw^sen = trohneti, pre-pereti, in bržkone z dolenjsko soiznač-nico: v zvišati (Loški potok). Slovani zaznamujejo strup z besedo, ki pomeni: jed, često v obliki: jad, ali pa od korena: tru = krmim, hranim, odkoder tudi: trava. V naših slovarjih najdeš: otrov, strup, jad, trovilo, otrova-lo. Tudi nemški Gift izvira od: geben, torej zavdati, odtod nem. vergeben = vergiften. Starim Germanom je pomenilo: dati dar = ureči, učarati. Zanimiv je izvor romanskega venenum, ki izhaja od boginje Venere. Premalo poznam gotščino, da bi mogel reči, ali je lubja (srednje nem. liippi) mišljeno prvotno kot ljubavni napitek, podobno latinskemu votlo, ki živi še v vseli romanskih jezikih in angleščini. Pri človeku kaže uporaba strupov Običajno določen namen. Rastline in živali pa je biologija spoznjla za proste vseh zlih nakan. Kače in vse pikajoče, smrdljive, pereče životinje so nedolžne. Njih otrov je šele na drugem mestu orožje. Njih sokovi so slično otrebkom naših žlez z notranjim izločanjem (trebušna slinavka, golšnica, prjledvičnica, češerika, grahek ali podvesek itd.) namenjeni za uravnavanje njihove presnove in po vsej priliki za pomoč njihovemu živčevju. To stroko je obdelal francoski učenjak Phisalix, čigar spise bo uredila njegova vdova. V manjšem obsegu pa je prikazal problem J. Strohl, vseučiliški profesor v Curihu. * Če premišljaš o strupnem delovanju, se ti najprej vrine na um opazka: to ni izjemno delovanje. Število bitij, ki morejo izločati strupno snov, je tolikšno, da se smemo vprašati: ni li ta funkcija prirojena protoplazmi? Tako na mah izgine vsaj eden vzrokov za njegov grozni vpliv: nenavadnost. Kajti vsi stvori, sposobni izločati otrovne ali omamne snovi, so strupeni, pa naj imajo napadalne in obrambne ude ali ne. Cela vrsta strupovitih organizmov se čredi od bakterije, ki je alga, pa do čudnega kljunaša, avstral- skega sesalčka. Torej: kače, čebele, muhe, pajki, krastače; dalje morski ježki, morske zvezde, mnogonožci, ku-šcarice, gosenice, ščipavci, razni mehkužci, hrošči, lupinarji, črvi, katerih izločanja sličijo strupom. Posebej omenim aktinijo ali morsko vetrnicOj s katero sta Portier in Richet v laboratorijih delala poskuse o anafilaksiji, in japonsko ribo »fugu«, s katero se v eni uri usmrtiš. Te in premnoge druge zglede je prejšnja finalistična zoologija v skladu s splošnim mnenjem uvrščala med »obrambne reakcije«. Ali število takih primerov se je tako namnožilo, da finalistična razlaga več ne drži. Zakaj pa tolikere strupne živali sploh ne napadajo in niso zajedavke? Pri njih se vse tako vrši, kakor da nikdar, ali skoro nikdar ne rabijo svojih strupov. Uporabljajo jih prejkone v čisto drugačne namene. Ta .pomislek vodi danes v raziskave, iz katerih si sme zdravilstvo obetati koristi. ★ Izločanje strupov je nujno potrebno ob velikih fizioloških trenutkih — pre bavi, usvajanju. ploditvi, goljenju, levitvi itd. Tako žužki rilčkarji izpuste svoj strup, kadar znesejo jajčece. Otrov pajkov ie škodljiv pred lezenjem, pozneje neškodljiv. Neke ribe so strupene med drstitvijo ter povzročajo hudo bolezen »ciguatera« na Antiljah. Otrov-ni soki krastavic so v zvezi z jajčnja-kom... Na drugi strani pa vsebuje kačji strup neko kvasilo, potrebno za prebavo; zato v Pasteurjevem zavodu nikoli ne jemljejo trovila živalim, ki so pravkar dobile hrano. Te prebavne strupe nahajamo pri mnogih .vrstah, neki potapniki (kozaki, povodnjaki), neki krešiči (brzci) jih izpuščajo po čeljustih na živi plen, ki ga zunaj pre-bavljajo. Strupi preobražajo tudi prehrano. To se je kemično dognalo za strupe kra-pavic in tritonov (velikih pupkov), ki dajejo etil in metilkarbilamin; njiju učinek na ohranitev protejske tvarine poznamo izza poskusov profesorja Des-greza. Ta otrov jim pomaga, da mo-reio žabe prezimiti v popolnem postu. Žabji strupi so nad vse zanimivi. Koža doraslih živali vsebuje dvojne žieze: \ \ I najvidnejše tvorijo po hrbtu mozolje, katerih iizločlkii so zrnati, stična' smetani. Druge manjše žleze so po vsem životu, zlasti po trebuhu; oddajajo pa sluzasto brezbarvno tekočino. Čudna reč: ta dva strupa sta si protivna. Siuizec (domala neškodljiv pri posameznih vrstah, in. pr.. pri rjavi sékulji) vam od-jem'lje toploto in vas omrtvi — kakor gadiji otrov. Zrnati strup pa daje vročino, silno razburja, povzroča omrtvični krč, trzavico. To je trovilo za živčevje. Čeprav se v znanosti ne smemo spuščati preveč v Sklepanje po analogiji, moramo vendar opomniti, da se dobé tudi pri človeku zgledi za nasprotne žlezne izločitve: to sta adrenalin iz priledvičnili kapsul in insulin iz trebušne Slinavke. Presenetljiva zgradba sil! Kar zadeva nedotičnost ali imuniteto, se strupom oziiroma toksinom najbolj upirajo živali, ki imajo raznovrstne otrove ali sestavljene otrove (gadov strup inia trojno snov v sebi). Takisto se iimunizira ali zavaruje n. pr. kunec zoper steklino s tem, da se mu vcepi ob nekih pogojih žabji sluzec in gadji strup. Misel, da hi uporabljali strupe, je šele pred kratkim nastala. Podmena pa to n,i več. Dobri eksperimentatorjiC) primerjajo po vsej pravici te soke s hormoni naših žlez notranjega izločanja, uirejainimii in tvornimi snovmii: njih obojno delovanje stoji danes izven dvoma. Naznačili smo, da strupi vodijo morda velike spremembe v življenju organizmov, spremllljajo Jih vselej. Zato je smel Phisailix opomniti, da se bo diasta-zfični učinek otrovov izkoriščal v zdravilstvu, namreč pri prehrani. Kdor razglablja o živčni razpenjavosti, ne sme pozabiti mravljinčjega strupa. Glede srca pa imamo krastačji strup ali vsaij eden njegovih principov, bufotalin, čigar sličnost z napretecem sta pokazala Hewlett in Bd. Faust; močeradov strup je nadomestek za strihnim ... Primerjava med otrovi in mikrObski-mi toksini pa odpira znanstveni domišljiji šiirolk razgled. Otrovi vsebujejo snovi, cepljive zoper njih lastne učinke (') Morat: Les sécrétions internes et le système nerveux. Bobeau: Faits histologi• ques indiquant une fonction endocrive de la glande à venin des ophidiens. kalkoir zoper učinke drugih strupov in gnilobnih tvoril: strup kilabučarike ali naočarke na priliko uniči stekhnski virus. Raziskave teh sovražnih stirupov, ki jih je 1855. pričel dir. Desmartis (škorpijon proti koleri), 1859. Dugès (klopotača proti elefautiazi) in jih nadaljeval 1883. Ameden (kača ropotača zoper omrtvični krč), so na žalost edino posamezniki naprej razvijali. Dr. Terc je 1903. objavil odllične uspehe o zdravljenju sklepnega revmatizima s čebeljimi piki; dir. Huehard je sitoriil isto glede lečenja hripe, pljučnice, vnetih otoi-sti, itd. z mravljinčjim oitrovalom (miravska kislina se umetelno pripravlja). Profesorji Calrnette in Mézie v Parizu. Spangler v New Yorku so rabili razredčeno raztopino klopotiačinega strupa pri točenju boižjasti. Nehote se spominiš, kako so nekdaj fedelavali orviétan, vseobči leik, živalski bezoar ... Misel je bila dobra, samo prezgodnja. (K) Podmorske šetnje V opuščenem plesišču (Whitestone, bon« Island), spremenjenem v mehansko delavnico, stromijo (montirajo) čuden stroj. To je velikanski samoeib, ves iz železa in ne brez podobnosti z aparatom, s kakršnim je slavni romanopisec II. G. Wells opravil svoje Martovce, ki so po njegovem zami-slnku stopili na zemljo, da bi nas ugonobili Ta orjaški »robot« je oborožen z mogočnimi rokami. Seta se kakor težak copo-lop, a ne brez nakšne gibčnosti, saj mora pripogniti život. Na glavi nosi dve električni očesi z obsevalom. Čaka prilike, da ga bodo rabili pri sprehodih po morskem dnu, ko bodo iskali potopljenih zakladov. V notranjosti tega mehanskega hrusta, sestavljenega iz delov od kovnega železa, bo sedel živ možak, ki bo neprodušno, nepropustno zaprt vanj. Harrv Bowdoin, izumitelj robota, je izjavil, da bo mogel inož z njegovim pristrojem pronikniti 600 čevljev ali Se globlje pod morskj gladino, kajti noben zračni pritisk, pa bodi si še tako močan, ne more razbiti njegovega robota. Inženjer dostavlja, da bo možakar v notrini jekleni sta korenjaka mogel dihati zrak, ki mu ho dohajal z oceanskega površia, s tolikšno lahkoto, kakor da bi bil v salonu. Prihodnji mesec bodo robot — ali katerega njegovih bratov, ki bodo v kratkem ustromljeni — na ladji vlačenici odpeljali na široko morje pri Long Islandu, kjer hočejo poiskati tovor balkrenih vitlov in motek, ki se je osodi pogieanil po plovski nezgodi Dt, Julij Schnitzler =Napredek kirurgije Dokler so bile bolečine in nevarnost okuženja stalni atribut sleherne operacije, je bilo polje kirurgije zelo omejeno. Ko pa so se te meje podrle, se je začelo v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja uspešno prodiranje kirurgije na vsa polja zdravstva. Kirurgiji trebušnih organov, ki je prva izrabila blagoslov narkoze in asepse, se je kaj kmalu pridružila kirurgija gibalnih organov, živčnega sistema, obisti in zdaj še prsnih organov: pljuč in srca. Vendar zdravniška veda ni počivala in je marljivo začela izpopolnjevati temelje moderne kirurgije, to je anestezijo (obrezčutenje) in antiseptične (razkuže-valne) metode zdravljenja ran. Poleg splošne narkoze z vdihavanjem etra se je razširila tudi narkoza s plinom, ki povzroča smeh, in etilenom, zlasti v Ameriki Sicer je res, da večje statistike še niso mogle potrditi, da bi bile nevarnosti teh narkotičnih sredstev kaj manjše kakor pri narkozi z etrom. Zakaj — to velja poudariti — nevarnosti pravilno izvedene eterske narkoze so tako neznatne in nepomembne, da je nezmiselna vsakršna bojazen pred njimi. Znatno opas-nejše je vbrizganje anesteeitisov (sredstev za obrezčutenje) v hrbtenico, tako zvana lumbalna anestezija. Razširjenje uporabe lokalne anestezije je postalo mogoče šele tedaj, ko so mogli nadomestiti strupeni kokain z mnogo nedolžnejši-mi snovmi, kakor na primer z novokai-nom i. dr. S tem so dosegli, da je mogoče tudi velike in delj trajajoče operacije izvesti s samim krajevnim omotenjem. Ali je budnost operiranca med operacijo zanj dobra ali ne, je še odprto vprašanje. Vsekako sme biti človeštvo hvaležno za to, da je kirurgija našla v etru sredstvo, ki operacije potrebnemu bolniku ne samo prihrani bolečine, ampak ga tudi obvaruje vseh grozot operacije same, ne da bi bil pri tem niti od daleč tako nevaren kakor kloroform, ki so ga prej rabili. Mnogo so že študirali, kako bi bolniku prihranili neprijetne občutke, ki nastopijo v začetku inhalaeijske narkoze; domislili so se, da bi kazalo bolnika uspavati neposredno pred pravo narkozo s kakim drugim sredstvom. Omenimo naj pri tej priliki samo avertin, ki ga vbrizgajo v črevo, in ki prav hitro človeka uspava brez kakršnihkoli neprijetnih ob- čutkov. Avertin so že uporabili ne samo kot uvodno narkozo ampak tudi kot edino in glavno narkotično sredstvo. Toda, žal, se nade, ki so si jih od njega obetali, niso izpolnile. Spoznali so, da je čista etrova narkoza znatno manj nevarna od narkoze, kombinirane z avertinom. Tudi polje ravnanja z rano in antisepse je že dodobra obdelano. Vendar do danes še niso našli idealnega sredstva, ki bi klice uničilo ali jih vsaj kolikor mogoče iztrebilo, ne da bi obenem načelo človekovega staničja — in tudi ni verjetno, da bi kdaj odkrili tako sredstvo. Našli pa so pri tem iskanju vendar neke snovi, kakor na primer vucin in rivanol, ki razmeroma krepko uničujejo bakterije, človeškemu staničju pa prilično malo škodijo. Rivanol se je uveljavil tudi v kirurgiji. Praktično še važnejše je na starejših teoretičnih izsledkih temelječe, zlasti v vojni preizkušeno operativno zdravljenje onesnaženih ran: izrezan je onesnaženega dela rane, s čimer so dosegli aseptično rano. Pri tej priliki naj omenimo injekcijo tetanovega antitoksi-na (protistrupa), ki prepreči omrtvični krč rane. To sredstvo je neobhodno potrebno pri vseh ranah, ki se onesnažijo s cestnim prahom, vrtno prstjo ali hlevskim blatom. Že z razmeroma majhnimi dozami protistrupa se prepreči izbruh strašnega omrtvičnega krča, toda treba ga je vbrizgati čim prej po dobljeni poškodbi; učinek pa je nezanesljiv, če vbrizgaš protistrup tedaj, ko so se simptomi bolezni že pojavili, le v redkih primerih utegne pomagati večja doza. Na polju kirurgije abdominalnih organov ni bilo v poslednjih letih doseženega v načelu nič novega. Doseženi napredek temelji deloma na zgodnjem spoznanju bolezni, tako da je mogoče izvršiti operacijo že tedaj, ko se bolezen še ni preveč razvila, deloma pa na tem, da si je posamezni kirurg nabral čedalje večjih osebnih izkustev. Ne da se tajiti, da se je povprečni nivô kirurga na tehničnem polju v zadnjih dveh, treh desetletjih izredno dvignil. Operacije, ki so bile prej domena posebno sposobnih specialistov, izvrši danes zanesljivo vsak kirurg, ki ima primerno prakso. Velike in komplicirane operacije želodca in črevesja, ki so bile še pred dvajsetimi, tridesetimi leti redkost, so danes tako re- koč vsakdanji kruh vsake kirurške postaje. S čedalje bolj naraščajočo vajo in vzporedno napredujočo tehniko so se, kar je samo po sebi razumljivo, rezultati znatno izboljšali. Isto velja tudi za operacije žolčnega mehurja. Kako zelo je delovanje kirurga odvisno od poznanja celotnega polja medicine, svedoči dejstvo, da so nova dognanja dokazala, da se da cela vrsta obolenj, o katerih so prej mislili, da so bolezni krvi ali jeter, ozdraviti z operativno odstranitvijo vranice. Novejšega datuma kakor kirurgija abdominalnih organov je operativno le-čenje obolenj prsnih organov. Tu beleži postopek različnega pritiska, ki odpravlja nevarnost nenadnega dostopa zraka v prsno votlino, lepe uspehe. Obolenja pljuč, ki so bila prej nedostopna operacijam, je zdaj mogoče zdraviti. Tako so na primer, čeprav do zdaj samo šele v redkih primerih, z uspehom operirali nove tvorbe na pljučih. Tudi operativno zdravljenje gnojitev na pljučih beleži že lepe uspehe, prav tako pa ima na napredku pljučne kirurgije nemalo zaslug operativno zdravljenje pljučne sušice. Kadar govorimo o kirurgiji srca, ne smemo imeti v mislih operativnega zdravljenja napake srčne zaklopnice. Sicer so res napravili tudi v tej smeri že nekaj poizkusov, toda o metodi ne moremo prav govoriti. Zato pa imamo na drugi plati na stotine primerov poškodb in ran srca, kjer je kirurg s pravočasno in spretno operacijo rešil človeka zanesljive smrti. Prav tako obetajo mnogo uspeha stremljenja, ki hočejo popraviti srce, trpeče zaradi neugodnih mehaničnih okoliščin. Naj^ že gre za ekssudate, ki se nabero v osrčniku, za zraslosti osrčnika v najrazličnejših oblikah ali pa naposled za de-formnosti prsnega koša, ki srce mehanično ovirajo — vse to sicer utegne vplivati na tehniko in izvedbo operacije, ne izpremeni pa nič na načelni možnosti kirurškega zdravljenja. Uspehi možganske in hrbtenične kirurgije so ne glede na visoke zahteve na kirurško tehniko v prvi vrsti odvisni od nevrologove diagnoze. Zakaj čim skorajšnja diagnoza je bistven pogoj za uspeh morebitne operacije. Na Angleškem in v Ameriki je pogosto kirurg in nevrolog ista oseba. Toda to so navzlic vsemu izjemni pojavi in je veliko vprašanje, ali je mogoča taka personalna junija. V področje nevrokirurgije spadajo tudi injekcije anestezujočih snovi v živce. Mučna nevralgija obraza se da pogosto zdraviti na ta način. Nič ne more jasneje podčrtati pomena eksperimentalne preiskave za zdravstvo kakor preokret, ki ga je doživela praksa krvne transfuzije z odkritjem krvnih skupin. Če je bila prej krvna transfuzija združena z nepreračunljivimi nevarnostmi, smemo danes reči, da je postala v rokah veščega zdravnika popolnoma ne-opasna metoda, ki je rešila že marsika-ko sicer izgubljeno življenje. Tu naj iz-pregovorim besedo, dve o hvala Bogu ne prepogosti krvni bolezni hemofiliji. Za to bolezen, ki se v čisto določenem redu podeduje in ki obstoji v tem, da visi bolnik v neprestan: nevarnosti iz-krvavitve, nismo do poslednjega časa imeli nikakih sredstev. Zdaj pa izvemo, da so v Španiji prav pred kratkim dobili zdravilo, čigar natančna sestava še ni znana, ki pa so ga z uspehom preizkusili pri celi vrsti primerov, čeprav je v nekaterih primerih pričakovani uspeh izostal, kaže vendarle, da utegne biti omenjeno zdravilo pravi blagoslov božji za one nesrečnike, ki jim doslej ni bilo pomoči. (Na tej bolezni je bolehal tudi ruski carjevič. Op. ur.) Hoteli in mogli smo na tem mestu omeniti samo nekatere točke iz velike kirurške delavnice. Poudarimo naj, da so bistveni uspehi možni le v sodelovanju z vsemi ostalimi panogami zdravniške vede. V mnogih primerih je to sodelovanje z ostalimi kliničnimi strokami potrebno pred vsem zato, da doženemo točno diagnozo, ki je glavni pogoj smotrene kirurške intervencije. Le sistematična preiskava pripelje do uporabljive diagnoze! ин1т«и1и11и111«1111иичиииич Jagode Ker se rabijo gnojila za gojitev jagod, bi človek po pameti menil, da jih je treba v kropu oprati, preden jih uživaš. A za pravega poznavalca izgube oprane jagode slastni okus. Na srečo so zdravoslovci dokazali, da jagodov sok sam ubija bolezenske kali in da potemtakem ni nobene nevarnosti, če jih ješ neoprane. Opasnost se še zmanjša, kadar jagode nekaj časa popred zmečkaš, kajti tako sok deluje dosti bolje. Nevarnost izgine popolnoma — po mnenju odločnega sodobnega bakteriologa — če se jagode eno uro močijo v vinu. Jagoda je prijetno in dragoceno hranivo, bogato g sladkorjem, železom in kalcijem. Zametek velike sile Tristoletnica Srancoske žurnalistike V Parizu se vneto pripravljajo na proslavo tristoletnice prvega francoskega časnika — lahko bi tudi rekli, prvega časnika na evropskem kontinentu. Zanimivo je pri tem dejstvo, da nimajo A Z E T T E . '/tmbalTxtcordc Tnmffl«"* n'atien 'profit Ç~fJ- •U,.* Srn*It*»** * '< tA-ih, &a» non. .ivil d'en douter Pin,'— «C- Palici,tat-te que кв.и« de 1 Pmpeteirc С.лр-.U 'JIL C.ymac.m i-. - nincc cjfteiic. le C,rand Seau«!. . '«■'•'•' j» 1 P"'™- a.„«< un H» te«-«-« v* •«*««" T" ■Pnrporrablctotiteafoaau prti do btuitqoi court iatteportc'dcla proč« МопггиЦ C« dei iOtîôminY Ciiaui Kttan, Prere do dernier R«r « тмвпс * C^ft.dicciuyq». „gne i pr«^t,<(l Г"!"1' alli poiîr'tràvècPcr le lecuurl < nvoydau grand Vi,-ir paria roeinoi- |ЈШ« ta- tt"***" Тт'Л. PilU de fetcc Noe» » 5c Гввего pour.entt ton la Tert»m.M b» meeeV.,ir <8 i»i'» pour gatdrt encore la tebambte encttre.cn campagne qu'ilne ioitпче»! affifti. 11 » noolmcw" I« vingt m ille Se.menei ( qui font d. leur, arquebusier. ) p№ met. tre »il lieu de» lantlîarre. abl'cna ou mort, » tonilj!«™« P'™"' dtitr Tare , a que f abylone n'eft pli pour ekanger б to» de Maiilic.ll n'eil cefleannee guère» dcPcendu de bailles Г-oolomol-ici ou Cotatpic» dan, U met noire ptnit tadefferce qoe leur Roy ш a ii:Oc. On » permis a. Bat ha de la met d'appreftet qoatante gale-tei pour 11 met Meduertanee. dont il « chatouiller le» cofic» d 1-p-.!it [eil'advrï rečen que le, EipMr.olsIe» ont dégarnie» d'homme» & de g»lere»ponr les employer arlicoisen lent» vrgencet affaite». Le Baron de Cura ei! de retour i Co«cnbourg,oi l'Impeteuv <0 à prePent .n peu indlPpoié. Il Pc comeme mcnielllcoPemcnt de la couitoifïc FrançoiPe , & du bon accueil qu'il a receu de Pa Mx lefte.&delè» Miniflrei.d'tiù il rappo««tonte jfl'cyписс ne pan .... entre laf tance & rEipagoe.On ne leue plui'du weKjrdTw»"*. LeRoy deDannemati conr.niieà prendte .ui'qtlc» Jqiiinie«o«r>s fitr ItiVaiilèsu* qui montent: cequirafraîchira lavieiîlequetcl.e d'entre luy 8e eetiede Hamkotrtg. Le Roy de Suéde depuis Pej viâoice» contre Tiliy cnmpe Port avaiiragcukmctit prei Weihe» . ie fleuve Havelluy foufluifcnc u abondamment toute» ici comiriiiduer.il va gtoffir ici rrouppcld» ntuPmille hommes que r,urf.:vi№ I-lotn iny јпч ne Je l.i iyleiie, m. d< Û4ei;tlneiusqitiluy viennent de Meiilcboiirp outre troit.iuttej *r »on !ar.1è* ponrgittiifttt en autant dt villes Je ce pays-la. ït Ici it;pt . roditAc-loi 1 d fc .un.; ; ivti auecautft« troup- ™ pce Je!» IWerarire. Son dell'ttnèlt u « nier de plu, en f lus l'ar. mie dcTil'y qui clt vtt. Tatiîelir.aiid & Mifidebcurp.pout y,......___:___si___ Prva številka »Gazette« Francozi takoj v začetku žurnalistike samo časnika, ki se znatno razlikuje od sličnih poskusov v zapadni Evropi ter po idejah in tendencah sliči današnjemu tipu časnika, ampak imajo tudi pravega, popolnega žurnalista čisto v sodobnem smislu te besede. Ustanovitelj pariške » Gazette« Theophrast Renaudot ima vse vrline idealnega novinarja in publicista: on je veliki socialni in politični reformator, ljudski tribun, žolčljivi satirik, polemik in borec, neobičajen človek, ki s svojimi idejami sigurno prednjači svoji dobi za tri sto let. Poleg tega je bil vedno viteški napram nasprotniku, eden izmed ^tistih redkih vitezov, ki se borijo za pravico bednih in siromakov. Po svoji veliki nadarjenosti pa spada Renaudot nedvomno med najzanimivejše može svojega veka. Renaudot se je rodil v Londonu 1.1586. Prišel je na svet kot potomec stare plemiške rodbine, ki je prestopila v protestantsko vero. Za njegovega detinstva so bile najkrvavejše borbe med katoličani in hugenoti. To je bil čas vsakdanjega pustošenja, požiganja, prelivanja krvi, nasilstva, lakote in epidemičnih bolezni. Mali Theophrast je bil grd deček. Imel je štirioglato glavo in dolge roke. Roditelja sama sta ga smatrala za pokve-ko in ga nista ljubila. Tovariši pa so ga zasmehovali in so se mu rogali. Muke njegovega detinstva so ojeklenele njegovo voljo in učvrstile njegov značaj ter so mu zasadile v dušo globok čut pravičnosti in strpnosti, večnega upora proti nasilju. Tako je Renaudot dovršil medicinski študij v Montpelieru in je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva star še ne dvajset let. Po dovršenih študijah se je podal na potovanje po Evropi. Mudil se je posebno dolgo v Italiji. Ko se je vrnil v Francijo, se je skušal nastaniti v Parizu, toda pariška fakulteta mu je prepovedala zdravniško prakso, češ da ni katoličan in da je dovršil študije v Montpelieru, ki ga pariška univerza ni priznavala. Tako se je vrnil Renaudot v svoje rojstno mesto in je storil ljudem mnogo dobrega. Čez nekaj let pa se je pokatoličanil. Zdaj mu je Richelieu dovolil, da se sme nastaniti v Parizu. Tukaj je začel razvijati svoje ogromno človeško in socialno delovanje. Postal je novinar v najboljšem pomenu besede. V svoji hiši, ki je stala v Rue Calandre, je ustanovil kliniko in dispanzer za brezplačno zdravljenje siromakov. Organiziral je zdravnike, ki so brez odškodnine zdravili reveže ter lekarnarje, ki so delili zdravila proti najnižji odškodnini. Ne glede na to pa je ustanovil še svojo lastno lekarno in kemični laboratorij. Od te ustanove so prejemali največji reveži zdravila sploh zastonj. Istočasno je Renaudot otvoril prvi urad za brezposelne (nekakšno borzo dela) in posojilnico, ki je dajala siromakom denar na posodo po 1 in pol % obresti. Kardinal Richelieu, ki je videl, da ima opravka z izrednim možem, je predstavil Renaudota kralju z besedami: »To je mož, ki ustvarja novo dobo.« Kralj ga je nato določil za svojega dvornega zdravnika ter ga Istočasno Imenoval za generalnega komisarja za reveže (kar bi odgovarjalo današnjemu ministru za socialno politiko). Določil mu je letno plačo 600 liver. Na tem mestu je Renaudot stvoril nove načrte. Predlagal je kralju ustanovitev nove velikanske bolnice v Poleg tega Je bila moč kralja in Ricbe- lieua zelo omejena. Renaudot je izzval spor s pariškimi zdravniki, posebno z medicinsko fakulteto, ki je imela za seboj ves parlament. Največji odpor je izzvala njegova borba proti zastareli metodi zdravljenja s tre- Prvi čifatelji in ustanovitelj prvega francoskega časnika. Spodaj: T. Re* naudet, ustanovitelj lista »La Gazette«, zgoraj slika skupine čitateljev in čitateljic, kakor jih je videl slikar Bailly Parizu in zavoda za zavarovanje bolnikov. Večina teh idealnih zasnov pa se ni uresničila. Bile so preveč dalekovidne. mi S (séné, saignée, seringue), ki jo je zastopala tedanja medicinska fakulteta. Renaudot je vzel v obrambo zdravljenje s kemičnimi sredstvi, posebno s kininom m antimonom, ki so jih jezuiti našli v Pe-. ruju. In ta konflikt je postal usoden za Renaudota. Izzval je življensko tragedijo bistroumnega zdravnika. Za nas pa to ni toliko važno, zato se bomo rajši ustavili ob časniku, ki ga je ustanovil 1. 1631. V mislih, da bi kazalo ustanoviti »Gazette«, je osnoval Renaudot pet let pred tem »Bureau d' Adresse« ter izdajal almanah z življenjepisi in naslovi najuglednejših Francozov. Popisane pa so bile tudi veletrgovine, industrije in obrti. Na ta način je Renaudot zbral veliko število ne le naročnikov, ampak tudi informatorjev za prihodnji list. Dobre zveze, ki jih je vzdrževal z dvorom in diplomati, so omogočile, da je prejemal iz inozemstva najnovejše vesti, ki so jih v deželo prinašali kurirji. Ko je bilo vse to organizirano, je kupil tiskarno ter je na štirih krajih v Parizu otvoril lokale za prodajo listov. Renaudot je že tedaj hotel postaviti kioske za prodajanje časnikov, a načrt ni postal dejanje zgolj iz denarnih razlogov. Prva številka »Gazette« je izšla 28. maja zjutraj. Poslej je izhajala redno vsako nedeljo. Kot dnevnik je začela izhajati šele 1.1792. Zanimivo je vedeti, kako je bilo gradivo tehnično razvrščeno. Na prvem mestu so bile najvažnejše vesti iz inozemstva, na drugi strani si čital dogodke iz francoske politike, tretja stran pa je bila posvečena pariškim lokalnim vestem in poročilom iz province. Vesti so bile brež naslovov. Le na praznem robu je bil naznačen kraj in datum dogodka. Prva vest je bila iz Carigrada z datumom 2. aprila, prišla je torej v uredništvo po dveh mesecih. Vesti z Dunaja, Nemčije, Benetk in Rima je prejemalo uredništvo približno v roku enega meseca. Večina novic, ki jih je prinašala »Gazette«, pa se tičejo dogodkov iz tridesetletne vojne. Tako n. pr. najdemo med drugim gradivom poročilo iz Freistadta v Šleziji. Poročilo javlja, da dobiva general Tilly pomoč Madžarov (morda Hrvatov!). Vest, ki je datirana z Dunaja, poroča z datumom 3. maja 1631 da se vrše velika novačenja v Šleziji, na Češkem, Moravskem — za vojno proti švedskemu kralju Gustavu Adolfu. Ze 23. novembra razširi Renaudot svoj list na 8 strani, pozneje pa na 12 strani. Ta list že obsega vse mogoče rubrike današnjega modernega časnika: politične vesti in članke, sodno dvorano, trgovsko in gospodarsko rubriko, nekrologe, znanstvene In književne sestavke, dramsko in književno kritiko. Članki in vesti imajo že naslove, čeprav so za časnik še nekoliko predolgi. V začetku vsake večje besede najdemo krasno izdelane začetnice. List se bavi že z vprašanji, ki odgovarjajo duhu našega časa. Tako najdemo med drugim n. pr. obravnavanje problema : »Ali je mogoče podaljšati mladost in življenje s pripomočki znanosti ?« (Evo Voronova!) Ali pa: »Je li žena ravnopravna z možem?« — »Kako dolgo lahko živiš brez hrane, glad kot zdravilo.« Itd. V tretji številki najdemo oglase, ki po vsebini popolnoma odgovarjajo današnjemu »Malemu oglasniku«. Ljudje ponujajo na prodaj svoje hiše, posestva, obleke, pohištvo itd. Neki župnik iz Tro-yes en Campagne želi zamenjati svoje službeno mesto s kakšnim duhovnim bratom v bližini Pariza. A kar je najbolj čudno za tiste čase, najdemo med oglasi ženitne oglase. Med drugim: »Dve lepi in plemeniti gospodični v opatiji de Re-miremont, Lorraine, se želita omožiti.« Političnih člankov v strogem sodobnem pomenu besede še ni v »Gazetti«. Od časa do časa je uvrstil v list kardinal Richelieu kakšno beležko, ki je imela namen služiti za spletko proti kraljici Ani Avstrijski in proti parlamentu. Nekateri članki izdajatelja pa naravnost zadivljajo človeka po svojih naprednih mislih za tisti čas. V nekem članku sporoča Renaudot bogatašem in mogočnikom: »Pazite dobro, da v državi ne bo nikdar preveč razkošja in bogastva na eni strani in preveč bede in siromaštva na drugi strani. Kadar pride tako daleč, se ravnotežje pokvari in po sili se začno obračati vse stvari, dokler slednjič ne nastopi katastrofa.« Zanimivi so Renaudotovi preroški pogledi v bodočnost tiska: »Ta mali tisk hrani v sebi zametek velike sile, ki bo odločala o življenju narodov irr držav. Zato nikar ne preprečujte prodajanja časnika! V tisku je nekaj takega, kakor v bujici. Če jo kdo ustavi, povzroči poplavo.« S smrtjo Luja ХП1. in kardinala Ri-chelieua je izgubil Renaudot svoje prijatelje in zaščitnike. Njegovi nasprotniki so brž pograbili priliko, da so ga uničili. Ana Avstrijska in parlament nista mogla pozabiti intrig Richelieua v »Gazetti«. Medicinska fakulteta je tožila Renaudota parlamentu. Označila ga je za šarlatana. Profesor fakultete Georges Patiu je javno zahteval, da se Renaudot sežge na grmadi. Za časa pro- cesa se je zbralo pred zbornico 20.000 ljudi, ki jih je Renaudot brezplačno zdravil. Ne glede na to je parlament izrekel obsodbo, ki pravi, da se Renaudotu za-branjuje nadaljnja praksa na kliniki in zdravljenje v Franciji. Vladarica mu je vzela pokojnino kot glavnemu komisarju za reveže. Nasprotniki so hoteli uničiti njega in list. Izdajali so parodije na »Gazetto«, pozneje pa imitacije. Pojavila se je tudi konkurenca v novih listih »Courrier français« in »Muse historique«. Ta borba, čeprav je njemu osebno škodovala, pa je le prinesla zmago njegovih ^ии «■■■■■■■■■чшинццишшитшш idej. Medicinska fakulteta je otvorila brezplačno kliniko, z ustanavljanjem novih listov pa se je začel krasno razvijati francoski tisk. Najsramotnejša stvar, ki jo je fakulteta naperila proti Renaudotu, pa je bila v odločitvi, da se njegovim sinovom ne podeli doktorat, če se javno ne odrečejo očeta. Leta 1644. sta podpisala Renau-dotova sinova Evzebij in Izak pred pariškim notarjem izjavo, da javno obsojata medicinske metode svojega očeta. Osamljen in zagrenjen je umrl Renaudot v Parizu 25. oktobra 1653. K. K. Dr. Herman Schlesinger --= Kava »Za božjo voljo!« slišim v duhu vzklikati nevidne glasove, »zdaj hočejo me-dicinci že zopet zabraniti prijetno nasla-dilo, in to v času, ko izgineva prijetnost za prijetnostjo! Najprej so se pojavili sovražniki alkohola, potem je prišel na vrsto tobak, sledil je odpor proti ostrim začimbam in soli, zdaj pa je vrsta na naši poslednji kulinarični strasti, na kavi!« No, le mirno kri! Najprej hočemo govoriti o vprašanju pitja kave in njegovih posledicah za organizem. Odkar so prinesli Turki v Evropo kavo iz Abesinije in Arabije, se razpravlja o škodljivih posledicah rjavega soka in navzlic številnim nasprotnikom je število strastnih pivcev kave do danes stalno naraščalo. Tisti, ki so v Evropi prvi uvajali kavo, si gotovo niti v sanjah niso predstavljali, da bo temna čarobna pijača slavila zmago na pohodu skozi ves kulturni svet. Dovolj, če navedemo v potrdilo nekaj suhih in treznih podatkov : v predvojni Avstriji je odpadel na vsako glavo skoro poldrug kilogram kave letno ; dvakrat toliko kave so popili na Nemškem, na Holandskem celo petkrat toliko. Izredna priljubljenost kave je razumljiva posebno, če premotrimo njena svoj-stva, ki močno dvigajo delavnost našega živčnega sistema. Tudi delazmožnost živcev se z zauživanjem kave stopnjuje. Trudni možgani postanejo zopet dela-voljni, misli se vrstijo živahneje, pojavljajo se nove asociacije. Toda tudi vpliv na telesno utrujenost je očiten. Zauživa-nje kave dviga sile izčrpanega mišičevja in podžiga organizem k novemu delu. Mnogi primerjajo učinek kave z bičem. Ta primera pa drži le deloma, zakaj po stimulaciji ne sledi nagel popust telesnih in duševnih sil. Nedvomno je, da zmerno zauživanje kave usposoblja mnoge duševne delavce za izvedbo del, ki bi jim sicer ne bili docela dorasli. Njih živci potrebujejo stimulacijskega sredstva, da ne popustijo. Ampak, kjer je mnogo svetlobe, je tudi mnogo sence. Ker mnoga narkotična sredstva pomagajo do istega učinka, je treba odgovoriti na važno vprašanje, če sledijo po dolgem zauživanju kave v močnih dozah isti škodljivi učinki kakor po uporabi drugih narkotičnih snovi. Raziskovanje o učinkovitih principih kave je pokazalo, da so v kavi dve, od-nosno tri snovi, katerih vpliv izziva svojevrstne pojave v kavi. Prva snov, katere pomen je vobče znan, je kofein, ki je v precejšnji količini v vseh vrstah kave. Povprečna množina kofeina, ki ga najdemo v zrnih, preden jih spražimo, znaša V/4 odstotka. V skodelici kave, ki smo jo skuhali iz 20 gramov zmletega zrnja, imamo 0.25 gramov kofeina, prav močno dozo, če nam je znano, da povprečna doza tega sredstva v zdravniški porabi v bistvu ni večja. Ostali dve snovi so e t e r i č n a olja in pri praženju zrn nastajajoče substance, katerih pomen za poživljajoči in osvežujoči učinek nasladila mnogi kliniki po moji sodbi pravično višje cenijo kakor farmakologi, ki menijo, da obstoji učinek kave na telo bistveno v kofeinu. Zato se nam je v prvi vrsti baviti z delovanjem te snovi na zdrav organizem. Kofein je zelo zanimiva snov, ki ji je dodeljena v medicini zelo važna vloga in katere svojstva so natančno preštudirana. Napadalne točke kofeina so različne. Iz tega si lahko razlagamo, zakaj lahko spremeni funkcije raznih organov. Močno razburljiv učinek je na prvem mestu in sloviti farmakolog Hans Horst-Meyer ga primerja z učinkom strihnina pri poskusih z živalmi. Bistveni vpliv kofeina na srce in žilje obstoji v razburjenju tako zvanih vazomotornih središč. V možganih in v hrbtnem mozgu so namreč skupine živčnih celic, ki vladajo žilje srčne mišice. Osrednje regulacijske naprave nadzorujejo krvotok zelo točno. Živčne celice lahko pospešijo ali zadržujejo utripanje srca in s tem vplivajo tudi na krvni pritisk. Pospešeno delovanje srca, srčno bitje, neprijetna občutja pri srcu po zauživanju kave, gredo na račun kofeina. Poleg teh za zdravega človeka nesimpatičnih svojstev pa ima tudi dobro lastnost. V malih količinah zaužita kava pospešuje delovanje srca. To je o kavi tako splošno znano, da si ljudje pomagajo s požirkom kave pri vseh pojavih slabosti. Seveda imamo korist od tega le toliko časa, dokler se držimo zmernosti; večje kvantitete utegnejo prej škodovati kakor koristiti. Nasprotno pa ne učinkujeta kava in kofein enako na želodec in črevo. Skodelica kave poveča produkcijo kislin v želodcu, ne da bi oškodovala prebavni princip, (pepsin) in pospešuje prebavljanje. Skušnja v kulinaričnih stvareft je ljudi naučila, da prinese skrbna domačica na koncu obilne pojedine na mizo skodelico kave, ki pomnoži občutek prijetnosti, ki se poloti dobro založenega in dobro delujočega želodca. V nasprotju s kavo nima kofein nobenega omembe vrednega vpliva na delovanje želodca, tako da v tem oziru dosežemo isti učinek tudi s kavo, popolnoma prosto kofeina. Slično je nasprotje obeh snovi glede črevesa. Kava pri mnogih ljudeh pospešuje odtok črevesnih gibanj. Včasi naravnost sili k izpraznenju. Kofein nima pri tem nobene zasluge. Da kava sili na vodo, je splošno znano. Že^kmalu potem, ko smo pili kavo, moramo izprazniti mehur. Eksperimentalne preiskave so dognale, da nastane ta položaj zaradi draženja ledvic. Lastnosti, ki prijetno dražijo živčni sistem, so preskrbele kavi dominantno pozicijo v življenju. Skodelica temnega soka prežene trudnost in spanec. Raz-draženost je pri tem čisto prijetna, cesto dvigne delazmožnost že utrujenih možganov, in sicer v jako pomembni meri, ter omogoča pojav novih miselnih zvez. Razburljivost, ki jo povzroča kofein, pa često ni tako prijetna in se pojavlja mnogokrat z občutkom živahne nemirnosti. Baš ta inkongruenca v učinku na živčni sistem stavlja vprašanje, ali je od mnogih tako blagodejno občuteni vpliv kave posledica kofeina samega, ali pa morda vpliv drugih snovi, ki jih vsebuje kava. ■ ■■ ■■■«■»■■■■■■■■■miHiHHHmii Galalit in njegova raba Kdor ume grški, mu galalit zveni: mlečni kamen. Proizvod je namreč strjena sirnina (kazein) po formolni kopeli, ki jo med drugim dela nepremočljivo in neetrohljivo. V mlekarnah se posneto mleko seeiri, to eese-denico pošiljajo v zrnati obliki v tvornice, kjer se zmelje v prah. Pomočen z vodo daje testenico, ki se oblikuje v liste ali pa bati-ne, to pa z valjanjem, stiskanjem in rezanjem. Nato se izroči učinkovanju tormola, ki razkužuje in čvrsti. Galalit j a marsikod izpodrinil celuloid. V Oyonnaxu na Francoskem izdelujejo iz njega: gumbe, škatle, okvire za naočnike in kukala, zaklepnice pri torbah, sesaljke ali črpalnice pri dvo-kolesih, ščetke, glavnike, ploče za snago, raznovrstne igrače, ročaje Dri dežnikih in ' senčnikih, zaponke in kopce pri obutvi, prt-žice pri pasovih ali klobukih, kadilske poirebščine, nalivna peresa itd., a da ne pozabimo nakitja — obeski, zapestnice, ovratnice, fetiši. Domiselnost izumiteljev v galantnih rečeh je neizčrpna. Zato je malo ur v dnevu, da ne bi prišli z njimi v dotiko. Prvi SOS Prvi brezžičnikar, ki je prišel na misel, da je oddal tak klic na nomoč, je bil Jack Bmn z ladje »Republic«, v katero je trčila »1'Iorida« in ki se je pogreznila 23. januarja 1909. Binnov poziv (takrat so ga imenovali C. Q. D.) so čuli mnogi ladijski kape-tani, ki so hiteli pokvarjenima brodoma na pomaganje, pa spričo go«te megle niso moirli dognati njunega položaja. V tem času brezžioništvo še ni bilo tako popolno kakor danes in častniki so morali prav opasno sle-pomiškati, hoteč izslediti obsojeni plovili v gostem »aresu«. Naposled so z bombami. Id «o jih raztreskali, vendarle ugotovili, kje stoji ponesrečeno plovilo, in >Baltiedaljnoglas? in moral za to oJriniti 16.000 Din naše veljave. Višek vztrajnosti pa pripada Valterju C. Du-rantu — v imenu njegovem je pomen, saj znači »trpežni, stanovitni« — ki je iz New Yorka govoril z Berlinom t uro 45. Kak teden znaša njegov račun za taike pomenke do 230ЛХИ) dinarjev! TISKARSKI ŠKRAT Marsikdo se je že prisrčno zabaval ob iznajdljivosti tiskarskega škrateljčka. ~N"eki vseučiliški profesor na Dunaju je celo sistematično zbiral take prigodke po knjigah. Nedolžna pogreška je, če stoji »Peejakova knjiga« nam peto Pesjakova Luiza ^Slovenska čitanka za srednje šole III.). Hujša je v francoskih masnih bukvah opazka: Ici le prêtre ôte sa culotte = tu si duhovnik hlače sleče, nam. calotte = čepica. A naj-starša znana tiskarska pogreška, kakor jo-roča »Courrier de la Linotype«, je nastala 1457. na zadnji strani slavnega M o g u n š k e-g a ipealmnika: spal mor um name-stu psa 1 m o r u m. Dr. VI. Travner Stoletnica francoskega Alžira ii Baba Arudž ali, kakor so ga imenovali Evropci, Haruk Barbarossa — je bil rojen konec 15. stoletja na otoku Lesbosu kot sin rumelijskega spahija Jakuba in neke vdove po grškem duhovniku. Prvotno je bil ribič. Že v mladih letih je prišel v Carigrad, kjer je postal kmalu stražnik sužnjev na turških galerah in potoval tako mnogo po morju. Pri neki taki priliki so ga ujeli Johaniti in ga vrgli na Rodu v ječo, kjer je ostal dve leti. Častihlepni mož je prenašal to sramoto le težko ter je že takrat prisegel kristjanom krvavo osveto. Ko je nekoč sultanov brat Selim (takrat namestnik v Karmaniji) zamenjal z Johaniti nekatere ujetnike, se je posrečilo Babi Arudžu, ki je prevažal ujetnike, izrabiti silen vihar in pobegniti v Aleksandrijo. Nato je živel v Carigradu kot težak, ribič in slednjič kot mornar. V svojem 25. letu se je uprl s svojimi tovariši poveljniku ladje, ga usmrtil, si osvojil ladjo in postal morski ropar. V kratkem si je osvojil 40 velikih ladij, poklical svoje tri brate kot pomočnike in neprenehoma napadal krščanske ladje. To ropanje je podpiral tedanji sultan So-lejman, ki je bil baš takrat zapleten v boje s Perzijci, tako da ni utegnil misliti na boj s svojimi najhujšimi sovražniki kristjani. Ni čuda, da je postal Baba Arudž naj-glasovitejši morski ropar svojega časa in da ga je pozval Selim Eutemi na pomoč v boju zoper Špance. Z veseljem se je odzval Baba Arudž temu pozivu in prišel s svojimi roparji 1. 1515. v Alžir. Tu je najprej ubil svojega zaveznika ter so polastil njegove dežele. Nato si je osvojil še sultanata Tenes in Tlemcen ter postal tako pravi gospodar Alžira. Odslej je neprenehoma s pomočjo turškega sultana napadal in plenil obale Italije, Sicilije, Sardinije in Korsike ter onemogočil skoraj vso morsko plovbo evropskih držav. V sužnost je odvedel nešteto kristjanov, s katerimi je ravnal nepopisno krvoločno. Mnoge je dal nakoličiti,* druge * Nakoličenje je bila turška specialiteta. Ta kazen se je izvrševala na dva načina: nakoličenje počez, t. j. skozi trebuh in hrbet žive sežgati, pometati pod konjska kopita, vreči z visokih pečin itd. Medtem pa so njegovi pajdaši plesali, popivali in ploskali svojemu voditelju. L. 1518. je padel Baba Arudž v boju zoper Špance, ki so se polastili njegove glave ter jo kot strašno vojno trofejo kazali v raznih španskih mestih. S tem pa se razmere niso nič spremenile. Roparji so si namreč izvolili kot njegovega naslednika brata Kéir Eddina Barbarosso, ki je 1. 1519. priznal turško nadoblast. Seveda je bila to samo forma-liteta, ker je sultanova nadoblast obstajala samo v tem, da se je v molitvah omenjalo njegovo ime in da se je koval denar v sultanovem imenu. Najprej je pregnal Kéir Eddin Špance z otočiča pred Alger-jem, zvezal otok s celino in ustvaril tako sedanjo izvrstno luko, ki mu je služila kot opora za njegova nadaljnja neštevil-na roparska podjetja. Kakor njegov prednik, je tudi Kéir Eddin neprenehoma pustošil evropske obale in prišel celo v Dalmacijo. Slednjič se je s pomočjo turškega brodovja polastil Tunisa ter pregnal odtod zadnjega potomca domače dinastije, Beni Hafs Mule j Hasana, ki je pozval na pomoč cesarja Karola V. (kot španskega kralja Karola I.). Meseca maja 1535. je odplul Karol s 500 ladjami iz Barcelone, zavzel po težkih bojih meseca julija Tunis ter vrnil mesto Mulej Ha-sanu. Kljub tej zmagi krščanskega orožja je Kéir Eddin še vedno nemoteno napadal obmorske dežele v Evropi in pomoril ali odvajal v sužnost nešteto tisoč kristjanov. Tako je n. pr. 1. 1539. napadel Ca-stelnuovo, ujel nad 4000 Špancev in dal vse neusmiljeno pomoriti. Zato je Karol ali — bolj običajno — nakoličenje po dolgem, ki je obstojalo v tem, da je porinil ra-belj obsojencu kol skozi zadnjico tako, da je prišel kol iz telesa med ramama. Nato je zasadil kol z obsojencem navpično v zemljo. »Umetnost« nakoličenja je obstajala v tem, da rabelj ni poškodoval važnih notranjih organov. Obsojenci so živeli po več dni in trpeli nepopisne bolečine. •— Ta kazen je bila znana že Asircem. Tudi v »civilizirani« Evropi so jo semtertja izvrševali. konec leta 1541. začel novo vojno proti Alžiru. Bilo je to v času, ko razsajajo na obalah severne Afrike silni viharji (široko), ki onemogočujejo vojna podjetja. Zaman so prigovarjali cesarju njegovi izkušeni admirali in celo papež Pavel III., naj počaka z vojno do pomladi. Cesar se v svo- Oddelek vojakov domačinov, preoblečenih v pestre kroje iz predvojne dobe Stolp naj znamenite j še džamije v Tunisu jï gorečnosti nI dal prepričati ter povzročil tako strašno katastrofo, ki je skoraj popolnoma uničila njegovo armado in s tem silno povzdignila nioč sovražnikov. S 74 galerami, 200 prevoznimi ladjami in 22.000 vojaki je pristal Karol pri rtu Matifou (Temenus), nedaleč od Algera. Nato je s silnimi napori prodiral proti mestu, ki ga je branilo komaj par sto turških vojakov in domačinov. Tu je sezidal »cesarsko trdnjavo«. Že se je zdelo, da bo cesar za vselej uničil to nevarno roparsko gnezdo. Prav takrat pa je nastal silen vihar, ki je mahoma uničil 50 sultanov prîtïsk fzpustîH. Nato Je opustošil vzhodno obalo Španije in južno Italijo; slednjič pa se polastil s pomočjo nekega izdajalca mesta Meharije v Tuni-su. Izdajalca je nagradil s tem, da ga je dal nakoličiti. Nato je vladal v Mehariji kot neodvisen vladar. Mnogo bolj zanima nas Jugoslovene njegov tovariš kapudan-paša (admiral) Piale, ker je bil ta glaso-viti ropar naš rojak (dalmatinski Hrvat). Ta je v teku svojih številnih bojev, kakor se je pohvalil sam, odgnal v sužnost nad pol milijona ljudi ter z nečuveno grozovitostjo opustošil skoraj vse obale Arabski vodniki velblodov tabore s svojimi živalmi v hipodromu pri Alžiru galer in 140 drugih ladij. Pri tej priliki je utonilo okoli 8000 mornarjev. Uničen je bil tudi ves živež. To nesrečo so izrabili roparji ter ujeli toliko vojakov, da je veljal — kakor nam poroča neki sodobni pisatelj — suženj komaj — eno gos. Le z največjim naporom je rešil cesar ostanek armade., Naravno je, da je Kéir Ed-din odslej še hujše ropal in plenil krščanske ladje in dežele. V teh in naslednjih neštevilnih bojih sta se odlikovala posebno dva roparska glavarja: Torgut (Dragut) in Piale. Prvi je postal že s 15 leti kapitan. L. 1546. so ga ujeli Genovežani, pa ga kmalu na Sredozemskega morja. L. 1560. je porazil pri otoku Džerba (v Mali Sirti) veliko brodovje španskega kralja Filipa П. ter se tudi še pozneje odlikoval — na strani Turkov — v neštetih bojih, posebno pa pri osvojitvi otoka Malte (1565). To so bili torej ustanovitelji barbarskih držav v Alžiru in v sosednjih deželah v času, ko so cvetele v bližnji Evropi v klasični dobi renesance in humanizma znanosti in umetnosti, ko so odkrivali evropski narodi nove dele sveta in ko se je rodila reformacija! Toda poglejmo, kakšne so bile notranje razmere tedanjega Alžira. .Tedro države — če smemo tako imenovati to organizirano roparsko drhal -— so tvorili vojaki imenovani »odžak«, ki so bili organizirani slično kakor turški janičarji. Deloma so bili turški vojaki, deloma različni pustolovci, zločinci itd., ki so prišli v Alžir iz vseh delov sveta. L. 1600. je podelil turški sultan »odža-kom« pravico, si izvoliti iz svoje srede državnega glavarja imenovanega »dej«. Deji so bili turški vazali, ki so plačevali sultanu letni davek. Dej Ali Baba pa se je okoli 1. 1710. popolnoma osvobodil turške nadoblasti, tako da je bila od tega časa država nekaka vojaška republika. De ju je stal na strani »divan« t. j. državni svet obstoječ iz 60 članov, med katerimi so zavzemali najvažnejšo mesto neke vrste minister za vojno in vnanje zadeve, »minister« financ in poveljnik janičarjev »aga«. Naravno so bili vsi odvisni od janičarjev, ki so pogosto šiloma odstavljali državne poglavarje, oziroma jih kratkomalo usmrtili. Zato so bili notranji nemiri zelo pogosti. Namestniki deja so bili beji v Oranu, v Titteri in v Constantini. Mnogo vplivnejši kakor beji pa so bili »reisi« t. j. nekako plemstvo roparjev. Tvorili so neko vrsto (trgovinske) družbe imenovano »taiffe«, ki je pogosto odločevala usodo države. Njihovi klijenti so bili posebno številni trgovci s sužnji in z uropanim blagom, razen tega pa še številnejši postopači, ki so živeli često le na stroške svojih zaščitnikov. Ti reisi so bili pravi voditelji in organizatorji roparskih podjetij ter so razpolagali z velikim bro-dovjem. Poljedelstvo, obrt in industrija so bili v tej deželi povsem neznani pojmi. Zato so prebivalci često umirali od lakote, posebno kadar je bil plen roparjev pičel. Nasprotno pa je vladalo v deželi razkošje in nepopisno veselje, kadar so se vrnili drzni roparji domov z bogatim plenom. Kako dobičkonosna so bila često ta podjetja nam dokazujejo naslednji primeri: L. 1635. si je polastil reis imenovan »veliki črnec« (le grand More), na-poljske galere, na kateri je bilo 20 zabojev zlata, 10 zabojev brokata (z zlatom ali srebrom pretkane svile), 10.000 svilenih nogavic, 76 topov, 10.000 krogel in 130 oseb. L. 1656. je ujel reis Hamida ben Negro špansko ladjo Santa Agata. Plen je obstojal iz 10.000 španskih rea-lov (srebrnih tolarjev) in mnogo odličnih oseb, za katere je zahteval in dobil reis naravnost bajne vsote kot odkupnino. Nekaj časa pozneje je »zaslužil« reis Kara Orges, ki je oplenfl francosko ladjo Notre Dame de la Garde za te čase naravnost fantastično vsoto 400.000 frankov (prilično 40 milijonov Din!). Povprečno je štela alžirska roparska mornarica okoli 200 ladij. Bile so to male in brze jadrnice, oborožene spredaj s topovi. Na krovu je bil šotor poveljnika. Na ladjah je bil (poleg moštva) samo najpotrebnejši živež kakor par sodov vode pomešane s kisom, oliv in prepečenca. Disciplina je bila stroga. Ladje so napadali roparji navadno v skupinah z divjim krikom: »Mena porros«, t. j. »Udajte se psi«. Večkrat so roparji ladje samo oplenili in spravili plen (blago in ujetnike) na varno, nakar so ladje potopili, še večkrat pa so vzeli tudi ladje, kjer so (pod strogim nadzorstom) pustili le toliko moštva, da so jih spravili v najbližje domače pristanišče. O plenu je sestavil pisar, ki je bil na vsaki ladji, točen seznam ter ga izročil svojemu gospodarju — reisu. Strogo je bilo zabra-njeno kaj zatajiti in vsaka nerednost se je kaznovala z najhujšimi kaznimi kakor z mučenjem ali s smrtjo. Del plena je dobil dej ter se je ostanek šele nato razdelil oziroma prodal. Od ujetnikov so roparji ločili najprej tesarje in druge rokodelce, ki so jih mogli rabiti za zidanje in popravilo ladij, kakor tudi vse tiste osebe, od katerih so mogli pričakovati visoko odkupnino. Ostale so prodali kot sužnje. Središče te trgovine je bil Alger, kjer so prodajali ujetnike na nekem štirioglatem, z arkadami obdanem trgu, imenovanem Badi-stan. Prodajati so začeli sužnje šele opoldne. Dopoldne pa so morali stati nesrečneži na žgočem solncu na ogled kupcem, ki so otipavali njihove ude, preiz-kuševali njihove zobe, če morejo uživati trdo hrano, jih bili s pestmi po prsih, da so se prepričali, če imajo zdrava pljuča, jim veleli skakati, se pripogibati, tekati itd. Če pa se je kdo temu sramotnemu ravnanju uprl, so ga pretepavali brezsrčni čuvaji z biči toliko časa, da se je vdal ali pa izdihnil. Prodano »blago« so shranjevali trgovci v posebnih celicah, kjer je bilo le malo slame, vrč vode in peščica ječmena za hrano. Odtod so jih gnali v skupinah v notranjost dežele, kjer so jih z velikim dobičkom prodajali naprej. Z ujetniki, od katerih so pričakovali roparji visoko odkupnino, so ravnali seveda boljše. Pa tudi njihova usoda je bila silno žalostna. Med ujetniki so bile večkrat znamenite osebe kakor n. pr. pesnik Don Quijotta Servantes de Saa- « vedra, René Chastenet de Boys (1642-1643), ki nam obširno opisuje te strašne razmere, M. de Prades, čigar žalostno usodo nam opisuje roman »La Proven- = Skriti V Berlinu izhaja mesečnik »Wahre Erzahlungen«. ki prinaša v obliki povesti opisane resnične doživljaje nepodpisanih oseb — ncpisateljev. Naslednja »resnična zgodba« je prevedena iz lanske septemberske številke. Težko mi je napisati, kar mi leži na srcu. Prvič, ker sem branil vse te doživljaje ko globoko skrivnost že tako dolgo, da se mi zdaj skoraj zdi, da bom storil nekomu krivico, ko jih boni iz-blelbetal; pa tudi zato, ker čisto nič nisem vajen pisanja; manjka mi besed in večkrat ne vem, kalko bi se izrazil... Kako naj čitateljein prikažem svojo brezupno-zapuščeno mladost, tista leta, ko sem življenja željni mladenič stanoval v mestecu Z. v siromašni podstrešni sobici z oknom na Deiinhartov vrt? Kafco naj izrazim globoko spoštovanje do gospe Deinhartove. te čudovite gospe, ki mi je, siroti brez staršev, bila ko mati, ki je nisem nilkdar poznal? Ne morem! Moje besede bodo povedale le bledo, nejasno, kar čutim. Starši so mi umrli že zelo zgodaj, tako zgodaj, da se jih prav nič ne spominjam. Zraste! sem pri tujih ljudeh. Od dvanajstega leta dalje pa sem bril prepuščen samemu sebi. Bil sem tih, boječ deček in do dva in dvajsetega leta si nisem pridobil niti enega prijatelja. Od mladih nog sem moral delattii in končno sem se preril do kurjača na železniškem stroju. Včasi sem pač čisto slučajno govoril nekaj besed s sestro ali z ženo katerega izmed stanovskih tovarišev, sicer pa do tistiihimal nisem imel z dekleti nikakih znanj. Prilik mi ni manjkalo — bil sem lep mladenič — toda zaradi prirojene bojazljivosti sem se vsaka izognil. Čim starejši sem bil, tem bolj sem se zapiral v samoto. Takrat, ko sem stanoval v bližini Deinhatrtovh, sem imel že stalno službo pri železnici. Bil sem kurjač na stroju tovornega vlaka in vozil sem se redno od križišča Z. do neke obmejne çale« itd. Omenimo še, da nam opisujejo te razmere mnogi sodobni pesniki in pisatelji kakor n. pr. med Francozi Cyrano de Bergerac, Molière i. dr. ■■■■■»■■■■■■•■■■■■■■■■■•■■■■■iiimiMiii potnik = postaje in nazaj. PO vsaki taki vožnji sem imel prost dan, ki sem ga prebil izmenoma v Z. ali pa v mestu ob meji. Ce sem bil v Z., sem sedél pri oknu, ki je bolj podobno lini, in gledal na sosedov vrt. To je bila moja edina zabava. Mna, kjer more ubog delavec doživljati vsaj po nekaj ur usode srečnejših ljudi, še takrat ni bilo. Toda opazovanje življenja pri sosedovih mi .ie bilo v slično razvedrilo. Deinhamtovih je bilo pet: oče, mati in èrj hčere. Kmalu sem natanko spoznal njih navade. Po obedu: Gospa bo sedla z ročnim delom v pleteni stol pod orehom... Pravilno! Že sedi... Oče pa bo igral s hčerami enkrat kroket... Seveda! So že začeli. Oče in starejša hči, klicali so jo za Marijo, sta navadno dobila proti mlajšima, Flori in Heleni. 'Nato ju je gospod Deinhart kaj rad podražili z nekolikimi šaljivimi zbadljivkami, sedel k žen-i in čital časopis. Včasi jih je prišel kdo obiskat, včasi so odšla dekleta s prijatelji in prijateljicami na sprehod. »Film« se je izpre-niiinjal, vedno pa je kazal mirno in prisrčno rodbinsko življenje. Jaiz pa sem bil zmerom hvaležen in željan gledalec. Opazoval sem sosedove tako vneto, da nni ni nilkdar prišla misel, da me morejo videti tudi oni. Ko me je nekega due gospa poklicala — gospod in hčere so se bili pravkar smeje poslovili — sem se silno prestrašil. »Hej, mladi gospod,« je zaklicala, »pridiJte no malo dol v družbo stari go spe ! « Najrajši bi se bil skril v kot, ali ni bilo mogoče; povabilo smehljajoče se gospe je bilo preljufoeznivo. Najprej me je obliila rdečica, nato me je spre-letef! mraz: kolena so se mi šiibila in šele čez precej treniuitkov sem zmogel vstati in oditi. Konično pa sem stal v vrtu pred najbolj ljubeznivo starejšo gospo, ki sern jo kdaj videl. Ne spominjam se, kako sem ji odzdravili; bil sem v velilki zadregi. Vem le, da mi je ponudila stol in da sem jo poslušal ko v sanjah, ko mi je pripovedovala, kdo je in da me je že večkrat videla, kako sem gledal v virt, in me vprašala, če bi 111)1 ne bilo ljubo prebiti proste ure ž njo in z njeno družino. Ko so se gospod Deinhart in hčere vrnili, sem še vedno sedel za mizo pod orehom, za muzo, kjer je bil nato dpilga leta moj prostor, Gospa Deinhartova mi je resnično postala kakor mati, oboževal sem jo! Življenje bi bi;l dal zanjo! Kmalu sern postal tudi v družbi hčera manj boječ. Do Marije, najlepše in najbolj mirne izmed vseh, sem kmalu občutil sliično nagnjenje, ki sem ga čutil do njene matere, kateri je bila v vsem zel/o podobna. Bila pa je vsekakor razlika med tema čuvstvoma; bil pa setn takrat še preveč neizkušen, da bi bil takoj spoznal, da sem mater spoštoval, hčer pa ljubil. Najmanj prisiljeno sem občeval s Floro, ki je bila najmlajša. Bala je neugnanka in po glavi ji je rojilo vse polno norosti. Flora je bila materin ljubček, sličila je očetu. V njej je gospa spet gledala živahnega, veselega mladeniča, ki se je bila v mladosti ž njim poročila. Kadar je Flora kako smešno rekla, me je gospa često pogledala tako, ko da bi me hotela opozoriti na njeno brihtnost. In vendar je mladenki, kadar je mislila, d/a jo nihče ne gleda, za hip zanura-čila živahni obraz globoka žalost. Ali čez trenutek se je že spet smejala. Večkrat je rekla, da je žalostna, da je dekle, da bi bila rajša fant. In često, ko se je Flora pre oblekla v fanta, da bi nam zaigrala kako šalo, sem čutil, kako počiva na meni Marijin vprašujoč pogled. Ona, ona je bila srečna, da je bila ženska in zdelo se mi je, ko da vprašuje, ali nisem tega vesel tudi jaz. Čez nekaj časa sem vedel, ne da bi si bila kaj razkrila, da sem ljubljen in da jo ljubim. Zvečer pa sem v svoji pod-strešnici sanjal o prihodnosti, o prihodnosti z Marijo! Že sem premišljeval, kako ji bom razkril in priznal, kadar se bom ojumačil, ljubezen. Toda to mi ni bilo usojeno. Nekaj' pogledov, v katerih sva se razumela — je bilo vse. Bolj živahno se je sukala okoli mene Flora. Vsako priliko je izrabila za kakršnokoli poirednost in če se ji je posrečilo, da me je spravila v zadrego, se je tega divje veselila. Gospe Deinihar-tovi je bilo 'to vedno bolj prisrčno razmerje med njeno ljubljenko in menoj precej po volil. Ta njena zadovoljnost me je delala precej ponosnega in že sem si predstavljal, kako vesela bo, ko bo zvedela, da se z Marijo ljubiva. Saj boni takrat že skoTaj član njene družine in gospa Deihartova bo spoznala, da sem boli primeren za mirno Marijo, ko pa za neugnano Floro. Že tri mesece sem hodil k Deinhartovim, ves prosti čas sem prebil pri njih. Dnevi, ki jih nisem preživel v bližini Marije in njene matere, naše matere, kakor sem jo na tihem imenoval, so se mi zdeli izgubljeni. Nato je prišla t;sta usodna ponedeljkova noč! Večerjal sem pri Deinharto-vih, nato pa sem skočil v sobico, se preoblekel in tekel na postajo, kamor sem prišel tik pred odhodom vlaka. Lilo je ko iz vedrice in veter je strahotno tulil v črno noč. Hipoma se mi je zazdelo, da se plazi okolu voza za premog senca, ali že je bilo dano znamenje za odhod in nisem se več brigal, da hi dognal, kdo je bil ta senca, kakor bi bila prav za pirav moja doilžnost. Bila je neprijetna nočna vožnja in ko sem zjutraj kopano privoziid na zadnjo postajo, sem takoj.skočil s stroja in odšel v zavetišče za železničarje, da bi še nekaj ur spal. Ko sem trudno stopal čez tračnice, v tako zgodnji uri še praznega tovornega kolodvora, je čisto nepričakovano stopil pred mene neznanec in se mi smejal v obraz. Potepuh — sem pomislil — ali hip nato sem odrevenel, zastala mi je kri: bila je Flora, oblečena v delavca. s čepico na črnih laseh. »Da, Jožef, jaiz sem, jaz in nihče drugi,« je veselo kriikmila. »Kaj pa boste sedaj z mano?« Spretnejši od mene bi bil morda vedel, kako in kaj. Jaiz pa sem stal ko okamenel. Dekle pa se je smejalo moji presenečenosti, mi seglo v roko in reklo: »Tak zbudite se vendar! Pettite me v stanovanje! Tu zunaj se vendar ne moreva o stvari pomeniti!« O zavetišču sem večkrat pripovedoval tn zaito me Horima poučenost ni presenetila. Ko sva prišla v sobo, je Flora v zdi h ni,la in se spustila na stol. »Jožef, saj vas moja prisotnost ne preseneča!« je rekla. »Pa kaj bo rekla mama?« so bile edine besede, ki sem jih izjecljal. »S tem si pač ne belite glave! Pustila sem pismo, — da sem ušla z vami... in da se bova poročila! Mati se temu nedvomno nc protivii, Jožef, mati vas ljubi.« Buljil sem vanjo, ko da jo nisem prav razumel. »No, tak odprite že vendar usta!« je končno kriknila. B la je nestrpna, vznemirjena in prav nič podob-, na prejšnji neugnanfci... Oči, ki so se vedno le razposajeno smejale, so sedaj visele na mojih ustnicah in prosile. »Saj me marate, Jožef! Ne?« je šepetala. Stal sem ko poparjena maš. Končno sem dejal: »Midva! pa poročiti! Flora, ali se vam blede?« Pogledala me je s široko odprtimi očmi, ki so izražale presenečenje in strah; trenutek pozneje pa se mï Je }o- 'kaje zgrudila k nogam. Jožef, kaj sem vam storila!« je ilhtela. »Če se ne poročite z mano, bo mati umrla! ... In tudi Marijo, dobro Marijo, bo strašno zadela moja sramota ... Ali ne razumete, Jožef? Rodila bom —■ otroka!... Jožef, če me ne vzamete, se moram usmrtiti! Druge poti ni!... Verujte mi, mučila sem se in mučila, dasi sem se vam zdela vesela! ... Ven. dar sein mislila, da mii boste dobri... Videla sem, kako ljubite mater... in verjela sem si, da me boste rešili že zaradi nje. Jožef, Jožef, rešite me!« »Kdo. kdo ie?« sem komaj zajecljal. »Walter Reimann, Jožef! Ljubila sva se dolgo; hotela sva se vzeti brž ko bi naredil doktorat — nato pa — saj veste. kaj se je zgodilo.« Spomnil sem se. Walter Reimann, prijatelj Deinhartovih deklet, se je v hribih smrtno ponesrečil. Vse tri so takrat za njim zelo žalovale. Marijine solze so mi vzbujale celo ljubosumnost — Flora in ou, ta misel mi ni prišla nikdar... Uboga Flora! Ljubila je, kakor sem ljubil jaz, pa je skrila junaško svojo !bo4 s smehom m razposajenostjo! Ubogo dekle! ■ âtiri tedne poztneje sva bila mož iin žena. Mati je bila vsa srečna. Njen Jijubček — moja žena, to si je bila zmerom na tihem želela... Gospod Dein-hart mi je ponudil službo v svojem mlinu na paro. Sprejel sem, saj mi ni pre-ostajalo nič drugega! . ^ Najtežje mi je bilo srečanje z Marijo. Kaj si bo mislila o meni! sem si mislil. Ali ji še smemo odkrito pogledati v oči? Ali ni bilo moje dejanje izdajstvo? Osikruinitev moje in njene ljubezni?... Potekla so že leta in še vedno ml je težko zaradi Marije. Flora si priza- deva — moram priznati — da bi mi bfla dobra žena, da bi pozabil, kar se vendar ne d^ nikdar pozabiti! Sicer živiva v dobrih razmerah in najina ljubljena mati je zadovoljna in srečna. In jaz? No, jaz sem se počasi sprijaznil z usodo, kakor se pohabljenci navadijo na umetne ude. Pa Marija? Bog sani ve, kako ie v njeni notranjosti. Ni se omožila. Ljubeznima je in se veseli sreče staršev in sester. Včasi — morda si le domišljam — če se srečava z očmi, se mi zazdi, da na skrivnosten način vé za skrivnost, ki sva jo s Floro boječe zamolčala, in da se mi nemo zahvaljuje za moije dejanje ... K reformi sodobne srednje šole Češki pisatelj Josef Hote ček označa v svojih spominih staro avstrijsko gimnazijo kot »šolo .groze«. V tej knjigi -navaja pisatelj starejšega dijaka, ki priporoča svojemu mlajšemu tovarišu: »Dragec moj, še tvoj obraz se mora spremeniti, ako se hočeš obdržati na gimnaziji. Naučiti se moraš prisegati na učiteljeve besede.« Šola se tu slika 'tot vzgajališče učenjašlkega kastov-skega duha. V češkem leposlovju se ne opisuje profesor kot samosilnik, marveč imata to vlogo ravnatelj in nadzornik. Podoben je odnošaj do šole tudi pr:i pesniku Macharju. Tudi v njegovih »Izpovedih literata« je učitelj večinoma žrtev staroavsitrijskega političnega sistema. Češki učitelj in profesor nastopata v češkem slovstvu devetdesetih let prošlega stoletja kot narodna prebujevalca, ki pa se morata skrbno čuvati ovaduhov. Mladi češfei intelektualec iz dobe pred in med svetovno vojno je redko istoveten z zastopnikom sistema in režima, zato je pravi šolski nasilnik med mladem po-kolenjem zelo redek pojav. Vendar pa je bilo tudi na čeških šolah pred vojno mnogo diijašlkih samomorov in leta 1904. je postal ta poiav celo tako cest. da je bila že tedai sklicana anketa, ki se je je udeležil tudi T. G Masaryk. Anketa je dognala, da je več krivde za samomore dijakov na šolskem si- stemu samem nego na učiteljih, pač pa imajo sokrivdo pri tem tudi roditelji. V zadnjem času je to vprašanje zopet v ospredju javne pozornosti, ne samo zavoljo dijaških samomorov, marveč bolj zavoljo številnih romanov, ki popisujejo odnošaje dijaka do šole in učitelja. Nedavno je izšel na filmu znameniti Mannov roman »Profesor Un-rat,« izšel pa je tudi Toribergov »Uče-ncc Gerber je izdelal,« delo, ki je vzbudilo močan odmev v javnosti. V tem romanu nastopa profesor Kupfer, ki ga dijaki imenujejo »boga Kupferja« in ki s svojo neizprosnostjo požene nekega učenca do samomora. Učenec si nakoplje nejevoljo profesorja samo zato, ker njegovo obzorje zavoljo predčasne razvitosti presega šolsko obzorje, v ostalem pa je priden in nadarjen. Profesor pa vidi v njegovi prezgodnji zrelosti nevarnost za razred in je prepričan, da vrši pravično delo. Tragika je v tem, da imata tako učenec, kakor profesor vsak v svojem smislu prav. Tudi Mannov profesor postane samosilnik proti svoji volji, ker je tako v skrbeh za šolo. da gleda ves svet s stališča poverjenega mu šestega razreda. Kaik predrzne'® odigovor se mu zazdi pomemben kakor pravi mpor in pomanjkljiva priprava zločin. Čuti. da ga vse sovraži kljub vestnosti, zato tudi sam vrača razredu z enako mrž- njo. ТиШ E. M. Remarque slika v svojem delu »Na zapadu nič novega« profesorje kot omejene birokrate, ki sicer storbe, da si učenca pridobe obilo znanja, loi mu pa pri tem tudi vcepijo popolnoma napačne živlljenske nazore. Remarque govori v svojem spisu o profesorju z isto globoko mržnjo, kakor o surovem Ikorporalu Himimelstossu. Isti proibtlem se omemja na kratko tudi v delu Heimricha Manna »Fal Maurifcus«. Bdiini profesor, ki je pravi pedaigog, postane žrtev sistema. Antiteza med učiteljem in učencem ima globlji izvor v nasprotstvu med očetom in sinom. Starši se istovetijo z načinom mišljenja učiteljev, mladina pa je vneta za popolnoma druge ideje nego voditelji njene vzgoje. Vendar bi bilo napačno iskati edine vzroke za nesporazuimlijenja med učenci in učitelji v učni tvarirai sami. Klasični poiuk je še vedno najboljše sredstvo za bistnitev duha. Kar se učenec nauči na klasični gimnaziji je v prvi vrsti smisel za metodo, ne pa obseg znanja v posameznih učnih panogah. Kar pa občutno manjka tem šolam, je vzgoja mfadiine k samozavesti. Naša šola še vedno vzgaja večji del le podrejene uradnike, nikakor pa ne samostojnih inicijativmh voditeljev. Nesamostojni vzgojitelji vzgoje pač le zopet nesamostojne učence in v tem je kriza današnje inteligence. V zvezi s tem problemom je zanimivo navesti naslednji primer: V indijski državi Nepalu je po pogodbi z Anglijo dovoljeno bivati le trojici Angležev. To so angleški opol-nomočeni minister in diva njegova uradnika. Daleč od evropske civilizacije, v tuji državi, koije prebivalstvo Angležem ni naklonjeno, žive ti trije Angleži in izvajajo politiko svoje vlade. Ne boje se samote, ne propadajo kulturno in po nekoliko letih se vrnejo v prejšnji milje, pa se od njega v ničemer ne ločijo. To dejstvo je pedagoški problem in je mogoč samo na temelju pravilne vzo-je. Angleški kolegiji mudijo v primeri z našimi vseučilišči svojim gojencem nedvomno manj znanja, zato pa jim dado v veliki meri nečesa, kar naše šole zavestno zatirajo: Samozavest vladajočega razreda, da so lahko kos vsakemu položaju in trden nastop. Angleški intelektualec je lahko etecentrfčen ali zabit, smešen pa ne sme biti nikoli. Takega načina vzgoje v naših šolah ni. Angleški Ikoleg® vzgajajo Ijtodtt brez zamotanih kompleksov, pač pa ljudi s krepkimi rokami. V gneči prepirajočih se ljudi razne polti, raznih jezikov in raizimer ver, ki bivajo na ozemlju angleškega imperija, ve angleški mladenič vedno najti pravo pot s krepkim in pravilnim nastopom in s samozavestjo, ki mu îo je stopnjevala vzgoja do najvišje mere. Ni sicer nadpovprečno nadarjen, pač pa je dobro in življenju primerno vzgojen. Naše šole ne vzgajajo osebnosti. Učitelji, ki so jim v šoli zatrli osebnost, jo potem sami zatirajo pri svojih učencih. V tem tiči vzrok raznih šolskih in ž i1 vije nekih žaloiger. V tem pravcu je potrebna reforma naše šole. K. B. Evropa ima še skrivnosti Starinoslovci, ki sedaj delujejo v severni Bolgariji, so naleteli na zanimive najdbe. Nedaleč od mesta Preelava se razprostira slavbišče prestolnice prvega bolgarskega carstva, ki je trajalo od 1. 600,—900. naše dobe. Grob K ruma Okrutnega, najslavnejšega poglavarja te mogočne kraljevine, je bil po splošnem naziranju tulkaj in izkopavanja so potrdila to vero. Odkrili so sledove velikega mesta, po katerih se da sklepati, kakšna je bila omika bolgarskega plemena, ki je nekdaj kočevalo. Zanimiva podrobnost: zasledili so kamenito vklado kopalnic kraljevske palače. Kruim kruti, čigar podoba na konju se vidi na njegovi grobnici, je spadal med one bojevite, za tisto dobo tako značilne kralje, ki so vodili svojo vo-jačino nad sosedne, bogatejše in bolj omikane narode, plenit in pobijat. Šele kakih 30 let kasneje so se Bolgari pokiristjanlli. MLECNIKI Ali je treba pri detetu negovati mlečnja-ke, ki jim pravimo tudi rilčki? Vsekakor je to potrebno, drugače se pokvari stalno zobovje in potakem vsa prebava. Tu gre za drugi predmeljak (praemolaris) in prvi debeli meljak, torej za 5. in 6. zob počenši od srednjega sekalca na isti strani. Debeli meljak, ali zob šestih let, je namreč dokončan zob, ki ne bo izpadel. Zato se mora ohraniti v dobrem stanju, če se ne neguje njegov sosed, drugi predmeljak, ki izpade dokaj pozno — med 12. in 14. letom — bo debeli meljak trpel škodo. Zategadelj je treba često pregledati otroško zobovje, zlasti poslednja dva zoba, in jih pazljivo nadzirati. Popravi: V odlomku romana »Žen« ske vladajo svet« čitaj v drugem stolpcu tretja vrsta zgoraj: prirodne občutke in nc oblike. S strojem nad travo = po železnici Dejstvo je, da se uveljavlja vsesplošno in povsod ameriški sistem, s katerim se skuša vsako ročno in počasno delo izvršiti s pomočjo strojev, bodisi na kalorični, bodisi električni ali eksplozivni pogon. Okorno človeško roko izpodriva hitro vrteči se stroj ne glede na to, ali je ročno delo boljše in trpežnejše izvršeno ali ne. Lani so okoličani in sosedi železnice ob progi Ljubljana-Višnja gora, Brezovica-Vrhnika, Medvode-Ljubljana in Kresnice-Sava občudovali voz prav poseb- prave so namenjene za posluževanje ma-šinerije, ki je dosti komplicirana. Saj rabimo, kadar stroj deluje, istočasno kar štiri izkušene monterje in mehanike, ki morajo dobro poznati ustroj in delovanje posameznih delov. Predvsem moramo vedeti, da uporabljamo za pogon mašinerije ter posameznih njenih delov dvojno silo in sicer paro in stisnjen zrak. Oba gonilna sredstva nam daje lokomotiva, pred katero je postavljen voz z zadevnimi posamez- ne vrste, ki je stal pred lokomotivo v polni pripravljenosti, da ga nahranijo s paro in s stisnjenim zrakom in ga uporabijo za delo, kateremu je namenjen — za pletje in čiščenje trave in plevela na progi. Stroj za čiščenje trave in plevela na železniški progi in njene grede je, kakor predočuje naša slika, navaden železniški pokrit voz brez stranske in čelne ograje. Odprt mora biti na vse strani, da ne ovira pregleda po progi, ki je pri delovanju stroja brezpogojno potreben. Takoj pri prvem pogledu opaziš v vozu in na vozu samem vse polno verig, kolesc, rezervar-jev ter večjih in manjših cevi. Vse te pri- nimi stroji. Zato mora biti ta voz pri čiščenju proge ranžiran pred lokomotivo v smeri vožnje tako, da ga ta pri delu potiska. Cevi in rezervarji, ki jih vidimo na sliki, vodijo paro, ki jo oddaja lokomotiva, v majhen parni stroj, ki je montiran v sprednjem delu voza. Množina oddane pare odgovarja tlaku l'/2 do 4 atmosfere, kar se ravna po kakovosti in vrsti terena, na katerem stroj čisti oziroma orje. Če je gornji ustroj proge iz mehkejšega nasipnega materiala, rabimo manjšo silo, kakor na progah, ki imajo trši in močnejši ustroj. Ta parni stroj poganja v vertikalni smeri na tirno os več topih nožev-sekačev, ki imajo nalogo, da prerahljajo, prekopljejo, premeljejo in prevržejo med pragi nasuti prod, gramoz in prst tako, da se trava in plevel izpuli in izgrebe ter vrže na vrh prerah-ljanega materiala. Da delujejo noži-se-kači samo med pragi in ne sekajo tudi v te, je pritrjeno v tirni višini na obeh straneh voza po eno vertikalno gibljivo kolesce, ki se ga spusti tako globoko, da skače med vožnjo čez gornje pragove ploskve. Omeniti moramo, da stojijo železniški pragi nekoliko višje, kakor gramozni material med njimi. Kadar stoji kolesce na pragu, potem je vhod pare v parni stroj zaprt, ter delovanje prekinjeno. Če pa pade kolesce raz prag — to je med vožnjo, se odpre ventil, ki ga zadržuje kolesce, para vstopi in sekači skočijo tik za pragom v zemljo in tik pred naslednjim v hitrem tempu zopet ven. Ker železniški pragi niso vedno ravni in imajo različne skrivljene oblike, delujejo posamezni noži-sekači na eni strani neodvisno od drugih, ki so v zvezi z delovanjem omenjenega kolesca na primer na desni strani voza. Ti noži-sekači očistijo progo prav temeljito od trave in plevela v širini pragov zunaj in znotraj tračnic. Očistiti pa je potrebno tudi ostalo gramozno gredo, ki sega na obeh straneh čez prage in vnanje bankete. Na naši sliki opazimo v sredini na vnanji strani voza zobčat lijak, ki se tesno prilega spodnjemu pgrodju voza. Vsak tak lijak — imamo namreč na vsaki strani po enega — se razpne, če ga spustimo, in dobi obliko polžasto zavitega pluga, ki ga rabimo, če orjemo. Oba pluga visita na močnem, premakljivem in železnem drogu. S tem in z verigami jih držimo v poljubni višini in širini. Če se voz premika, spustiš oralo s posebno pripravo do tirnega vnanjega nasipa, kjer se sam zarije tako globoko v zemljo, kolikor je potrebno, da izpodreže v korenine trave in plevela in tudi v ruševino, ki raste ob tirni gredi ter jo prevrže. Ves preorani gramoz, prst s plevelom in travo se splazi po železnem polžasto zavitem oralu v smeri vožnje nazaj ter se istočasno prevrne, tako da pridejo korenine na izven. Ker je ta priprava na koncu narezljana v obliki vil, presejava istočasno gramoz. Drobna zemlja in prah odpade skozi vile na stran, kjer se jih lahko odstrani. Na dvotirnih progah se ne more istočasno uporabljati desno in levo oralo, ker leži desni ali pa levi v smeri vožnje ležeči tir preblizu in odpade zaradi tega desni ali levi banket tirne grede. Pri čiščenju dvotirne proge se torej sredina, ki leži med obema tiroma, čisti s posebnim, paralelno s pragi in vodoravno ležečim nožem, ki izpodreže korenine trave in plevela oz. ruševino v širini med pragi obeh tirov. Obe orali sta obešeni, poleg drugih opor, na po l]/2 m dolga železna droga, pritrjena na čelu voza. Na sliki se vidita stoječa navpično v neposredni bližini odbijačev. Na vsak tak drog je z jekleno vrvjo privezano oralo, ki ga vleče ta žica v smeri vožnje zaradi velike odporne sile pri oranju. Posamezno oralo se uravnava s pomočjo stisnjenega zraka, kolikor se tiče višine in širine od voza; naposled pa vodi vsako oralo še po en mož na vsaki strani voza. Na sklepu voza, v višini nosilcev, je pritrjen valj s precej gostimi, jeklenimi in peresnimi zobci, ki ima nalogo, da s noži-sekači ter z obema oraloma preorano in izgrebljeno gramozno gredo zopet izravna, travo in plevel dvigne oziroma izpuli iz prsti in gramoza, tako da korenine ne dobivajo več hrane ter se trava posuši. Omenjeni valj objame s pomočjo postranskih grabelj z zobci celo preorano širino proge, tako da dobi ta prvotno obliko gramozne grede. Peresni valj se vrti proti smeri vožnje potom verig od zadnje osi voza, regulira se pa s stisnjenim zrakom. Za posluževanje tega valja se uporablja en mehanik. S temi napravami se torej očišča proga trave in plevela. Hitrost, s katero sme voziti stroj za čiščenje, kadar so opisane priprave v pogonu, znaša največ 5—7 km na uro. Pri posameznih aparatih dodeljeni mehaniki morajo neprestano paziti na ustroj proge, prav posebno, da se pravočasno izognejo vsaki zapreki na progi, da pravočasno zožijo širino vnanjih plugov, oziromâ jih popolnoma dvignejo, če stojijo razni železniški signali in druge naprave preblizu tirov. Noži-sekači morajo prenehati grebsti in čistilni valj mora mirovati na žel. cestnih prehodih in mostovih. Čistilnih strojev pa se splošno ne sme in ne more uporabljati pri vožnjah preko kretnic t j. preko prehodnih zvez iz tira v tir. Težina montiranega voza znaša cirka 25 ton. Če računamo taro voza okroglo 10 ton,' potem tehta ostala oprema in stroji približno 15 ton. Z ozirom na hitrost, s katero vozi čistilni voz pri oranju, očistimo v eni uri največ 5—7 km zaraščene proge. Podjetje računa za vsak očiščen kilometer ca 1000 Dim Ce pumi- slimo koliko delavnih moči porabi železniška uprava za opletje enega kilometra proge, potem lahko računamo rentabilnost te naprave z ozirom na dejstvo, da čistijo stroji travo res temeljito. Stroj z vsemi napravami je nemški izum. Patent pa je prevzela švicarska tvrdka »Pulejo« v Lausanni. Seveda se konstrukcija posameznih strojev še vedno zboljšuje in spopolnjuje. Voz za čiščenje proge, ki ga vidimo na sliki, je bil med prvimi sestavljen. Izum naprave je vobče še mlad, ker se praktično uporablja šele od 1. 1921. Po izjavi zastopnika tvrd-ke Polejo se stalno uporabljajo čistilni stroji na francoskih, nemških in italijanskih železnicah, delovanje voza pa se je demonstriralo že skoro v vseh evropskih državah. Zaradi visoke cene, t. j. okoli 120.000 švicarskih frankov je ostalo število odjemalcev precej majhno. Pač pa prevzema tvrdka sama le delo oziroma čiščenje proge po dolžini. Delovanje čistilnega stroja na nekaterih progah ljubljanskega železniškega ravnateljstva, kjer so se vršile poskuš-nje, je bilo nad vse zadovoljivo. Zdi se, da se bo v bodoče uporabljal tak stroj tudi splošno na vseh jugoslovenskih železnicah, kar bo dosti koristilo upravam. Upamo, da ne bo v škodo delavskemu osobju, ki se lahko uporablja za druga in bolj izdatna dela. —n— Nesnaga v zraku Nikjer, niti v najodljudenejših krajih, nad neskončnimi pragozdovi, nad brez-krajnimi oceani ali nad večnim ledom polarnih krajev ni zrak nikoli popolnoma čist. Povsod plavajo v njem delci organskih in neorganskih snovi, praživi in drugo, kar kratko imenujemo prah in dim. Tudi v najčistejšem zraku je vedno nekaj prahu ali dima. Seveda pa se množina teh snovi, ki onečiščajo zrak, močno izpreminja od kraja do kraja. Najbolj nečist je zrak nad gosto obljudenimi kraji, kjer se intenzivno dela in je velik promét: nad mesti in industrijskimi središči, najmanj prahu pa je nad morjem, nad gozdovi in na gorah. Nečistoča v zraku utegne biti zelo nevarna človeškemu organizmu. Zato posvečajo oblasti, ki skrbe za higijeno, veliko pažnjo prahu in dimu. Važno je naj-prvo dognati, koliko teh škodljivih snovi je prav za prav v zraku. V ta namen se poslužujejo posebnih priprav, s katerimi je mogoče množine prahu in dima neposredno meriti. Rezultati teh meritev so zelo zanimivi: Dognali so n. pr., da plava nad New Yorkom do višine 60 m vedno okrog 2.200 ton prahu v obliki trdnih snovi: množina, ki je tudi za tako ogromno me-• sto kot je New York, vsekakor velikanska. Nič manj zanimiva od množine je pa sestava prahu. Ugotovili so, da je v tem oblaku nesnage 65 odstotkov ogljev-ja, 15 odstotkov rudninskih drobcev in pepela, 20 odstotkov odpade pa na organske snovi, v katerih so vračunane nešte-vilne množice bolezenskih bakterij in drugih praživi vseh vrst. Ogromna množina ogljenih delcev, ki plavajo v zraku, jasno govori o skrajno negospodarnem izkoriščanju kuriva, bodi si premoga, bencina, nafte ali drugih goriv in pogonskih snovi. Vse ogljevje v zraku je izgubljeni premog domačih gospodinjstev in industrijskih obratov, neizkoriščeni bencin tisočerih avtomobilov in izpuhtelo mazalno olje strojev. Ako bi mogli vse to ogljevje, ki neprestano plava in se izgublja v zraku, še enkrat zbrati in pokuriti, potem bi imel New York lahko četrtino električne energije, ki jo porabi, zastonj. Še bolj zanimive podatke o »čistoči« zraka velemest in velikih industrijskih krajev dobimo iz statistike o deževanju saj in prahu, ki je v takih krajih dokaj pogosto. Množina taloga saj, ki polagoma lega na zemljo, je tudi dokaj zanesljivo merilo čistoče zraka nad dotičnim krajem, zakaj čim več dima je v zraku, tem več ogljevja spere dež ali pa samo leže nazaj na zemljo. Danes sicer povsod v industriji skrbe za to, da gorivo zgori čim bolj popolno in, da daje čim manj dima, navzlic temu pa je nadloga saj v vseh industrijskih krajih še vedno neznosna. V Pittsburgu, ki je eno največjih ameriških industrijskih mest, znaša vsebina saj na kvadratni kilometer 400 ton letno. Angleška, ki je kakor znano tudi ena najbolj »zakajenih« dežel na svetu, je začela sistematično meriti sajaste usedline v posameznih krajih države. Za Glasgow so izračunali, da pade na leto povprečno 330 ton saj na vsak kvadratni kilometer, dočim znaša povprečna množina v Londonu le 100 ton na enako veliko ploskev. V nekaterih krajih poznajo tudi »prašni dež«. Pri tem padajo z neba z dežjem pomešane ogromne množine prahu. Posebno znan je prašni dež, ki so ga opazovali 1. 1901. Prah so zanesli v zrak silni zračni vrtinci nad Saharo, odkoder je prišel z rednimi zračnimi tokovi nad zapadno Evropo, kjer se je jel po 4000 km dolgi poti usipati na zemljo. Kakor se je dalo vsaj približno oceniti, je padlo takrat na Evropo v pičlih 4 dneh okroglo 1 milijon, 800.000 tisoč ton prahu. Še bogateje pa je bilo ob tej priliki obdarovano Sredozemsko morje, kamor je baje padlo 150 milijonov ton rumene saharske sipe. Sahara je vobče zakrivila skoraj vse »prašne nalive«, kar jih je bilo zabeleženih v Evropi. Samo zadnji veliki prašni dež, ki je padal aprila 1928 je bil drugega izvora. To pot so namreč vetrovi zavrtinčili v zrak prah od solnca ožga- nih in izsušenih planjav južne Rusije, od koder ga je zaneslo prav do Vzhodnega morja. Samo na Poljskem ga je padlo na tla več ko za pol drugi milijon ton. Prah, ki ga raznaša veter, počasi iz-preminja obliko naše zemlje, prav tako, kakor odložnine in naplavnine vodovja. Na Kitajskem so na primer neizmerno prostrane pokrajine, ki so pokrite z nekaj 100 in celo 1000 metrov debelo plastjo neke fine rumenkaste zemlje, ki ji pravimo prhljica in o kateri domnevajo, da so jo nanesli semkaj vetrovi iz puščav osrednje Azije. Tudi v mnogih drugih krajih nahajamo take odložnine. Važno vlogo igra veter -tudi v poljedelstvu. Zaradi vetrov se namreč sestava zemlje neprestano izpreminja. Veter ne-nehoma odnaša nekatere sestavine in nanaša novih iz drugih krajev. Zemlja se na ta način polagoma a neprestano obnavlja, kar je za poljedelstvo neprecenljivega pomena. = Razvoj belega športa = Ce vprašate lahkoafleta, kdo je bil prvi lahikoatlet in kam segajo prvi po-četiki lahke atletike, bo vsak imenoval kar praočeta človeškega rodu. Teki, skoki in meti so najnaravnejše kretnje, ki jih je človek potreboval že po nagonu, odkar Živi. Pri tenisu je stvar seveda drugačna! Tenis je bil od vsega početo samo igira in samo sport in vse silične igre'so bile že v prvih povojih namenjene samo za počitek in ропмгје-nje živcev. Tenis v današnji moderni obliki je znan šele od leta 1874. Res je sicer, da pripoveduje o igrah z žogo že stari Honner. Rimljani so pozneje te igre prevzeli od starih Grkov in jih prenesli gori na sever, vendar teh iger ne smemo smaitrati za početke pravega tenisa. Sledove priljubljene igre z žogo opažamo dalje v 15. stoletju v Angliji; te igre so bile že bolj nodolbne sedanjemu točno doiločenemu načinu igranja. Takrat so že igrali žogo v odrejenih prostorih in -po pravilih, ki seveda niso bila tako stroga ko danes. Prvi tenis so igrali na zeleni trati brez vsakih mej. Ker igralcem očividno ni bilo všeč, da bi morali preveč tekati za žogo, so omejili prostor z belimi črtami, dokler ni leta 1S74 sestavil angleški major Wingfield točnih pravil za igro, čijih jedira so ostala tudi v sedanjih. Tenis je polagoma našel pat tudi na evropsko celino, kjer so ga skušali ravno tako igrati na zelenili tratah. Toda poskus se je popolnoma ponesrečil, ker trate po Ëviropi niso take kot v Angliji. Uvažali so sicer angleško zemljo in angleško seme ter naročili angleške vrtnarje, toda angleškega podnebja niso mogli prenesti. Zaradi tega so pričeli graditi trde prostore, ki jih v zadnjem času uvaijajo tudi Angleži. Prišlo je celo tako daleč, da je tudi že v Angliji malo zelenih teniških prostorov razen prvovrstnega zelenega tenišča v Wimble-donskem stadionu, kjer se odigravajo vsako leto svetovni teniški turninji. Tenis ni lahka igra! Koliko tehničnih težav mora premagati teniški igralec in kako dolga je bila pot do današnjega tenisa pripoveduje star teniški igralec André Lichitenberger nekako takole: »Ko sem pričel igrati tenis, smo imeli namestu dobrega prostora le travnik, kjer smo morali vedno čakati vse dotlleij, dokler niso s paše gnali krav domov. Tudi opremo in pravda ш prikrojili po svoje. Žoge so bile takrat iz kavčuka, ki so bile prevlečene s klobuče-vino in zato zelo drage. S strahom smo opazovali, kadar so obtičale visoko v drevju aili zletele v vodo. Po prvem li naljrajše žogo, ki ni imela več klobu-čevine aLi pa so vsaj letele krpe od nje. Dobre žoge srno hranili za prave udarce. Glede prostora nismo bili izbirčni. Če ni bilo travnika ali drugačne zelene rav- Dame pri tenisu — pred vojno in sedaj. Zgoraj levo: mis Sterry, wimhle; donska prvakinja l. 1908. Desno: mis Lacombe (l. 1912). Spodaj levo: mile Lenglen (L 1919). Desno: mile Vlasto, francoska prvakinja udarcu je bilo treiba običajno čakati precej časa, dokler se je nasprotnik vrnil s turneje za žogo. Dobro vzgojena partnerja sta zaradi tega pošiljala redno prvo žogo- z vso- silo v mrežo, da sta nato tem lažje in tem previdnejše servi-raila drugo. Igrali smo z dvema ali tremi žogami. Za udarec v mrežo smo ime. nine, smo se zadovoljili tudi s peščenimi ali včasi celo hribovitimi tlemi. Jasno je, da smo se pri tem često od srca nasmejali. ker smo lahko pognali naprotni-ka v drevo ali pa poslali žogo v blato, kjer je obtičala; lahko smo zadeli kamen, ki je prevaril nasprotnika, ne da bi ibilo treba znaiti dajati žogi umetne druge smeri. Mrežo v sredini sta držali palici na obeli koncih, kar pa včasi ni bilo dovoli trdno. Meje ob prostoru smo potegnili s trakovi, ki so se včasi zapletli rned noge. Ce teh ni bilo, smo vlekli črte s kredo, ki so se polagoma zabrisale; zato skoraj nikoli ni šlo brez dolgotrajnih debat.« Tak je bil tenis pred dobrimi 50 leti skoraj po vsej Evropi. Dasi so bila načela igre ista ko danes, je seveda v ničemer ne moremo primerjati z današnjim elegantnim tenisom, ki zbira na krasno prirejenih igriščih elito moderne dražbe. Tretje življensko stanje Prvega poznamo vsi nje v bdečem stanju; drugo je spanje, tretje pa je — vsaj po trditvah znane« ga Bergsonovega učenca dr. Rudolfa Biacha — sanje. Ta mož se že dolgo trudi, da bi znanstveno utemeljil tako zvane okultne fenomene o sanjah in posebno zakone, ki določajo nastanek simbolov v sanjah, filozofiji in umet« nosti. Dr. Biachu pomeni simbolika tajno govorico. Po njegovem mnenju je vobče vsaka govorica spoj slik in pri« spodob. Slike učinkujejo na ta način, da zbujajo v ljudeh skupne občutke, prispodobe pa temeljijo po svojem pomenu na dogovorih, ki so jih skle« nili ljudje med seboj. Simbol pa je slika in prispodoba obenem ter kore« nini tako v čutnem svetu kakor y ob« močju razuma človeške duše in se mo* ra zato uporabljati povsod taib, kjer se pokažejo misli za nezadostne. Sanje zaradi tega niso nobena izpol« nitev želja, temveč tretje življensko stanje med bdenjem in spanjem in ki se poslužuje simbola kot izraznega sredstva. Bdenje in spanje sta periodi« citeti, ki se ne zamenjujeta zgolj ča« sovno, ampak se tudi med seboj izpo« polnjujeta in pojasnjujeta. Kakor vpli« vata drug na drugega naše čutenje in naše hotenje, tako izžareva bdenje svoje energije v spanje in spanje me« če sence v bdenje. Tretje življensko stanje se karakterizira v sanjah in v cesto temnem in nerazumljivo izraze« nem hrepenenju po nekem odnosu k zmislu vsega žitka in bitka. Filozofija, znanost, umetnost in poezija streme za tem, da bi dale človeku notranje raz« merje k vseodločujočemu načelu sve« tovnega dogajanja. Znani fenomen reševanja problemov v spanju in posebno v pripovedki in Nova sanjska teorija to je življe« legendi nastopajoče nepričakovano vi« denje umetnostnih in znanstvenih spoznanj, za katere se je človek zaman boril podnevi, dobi svoje pojasnilo v pojmovanju, da vzame speči človek nalogo s seboj v spanje in t iko v spa« nju naprej misli. Sanjajoči človek je s svetovno dušo mnogo bolj zvezan ka« kor bdeči in najde v sanjah možnosti, ki so mu podnevi nedopustne. To teo« rijo potrjuje tudi veliki filozof Giorda« no Bruno, ki je dajal navodila, kako se človek lahko navaja k rednemu duševnemu delu med spanjem. Dr. Biach označuje sanje kot eksta« tično stanje, v katerem prestopi človek prostorne i i časovne meje ter se zdru« ži z zmislom svetovnega dogajanja. Tako nam postane življenje v sanjah razumljivo in materialistično stališče psihoanalize, ki pušča marsikaj v sanj« skih fenomenih nepojasnjivega, izgubi tako svoj znanstveni značaj, kakor tu« di prepričevalno nujnost. Pripomniti moramo, da pritrjujejo dr. Biachu zla« sti teozofi. Raznožnost Ali se dajo zravnati krive noge pri otroku? Da. če je dete mlado, ne nad 2 ali 3 leta, je najvažnejše, da počiva, da ne hodi. Zgolj počitek v pravilni vodoravni legi more naravnati šibke nožice, ki morajo hkrati poapneti, s tem da dete uživa enega številnih poapnjujočih lekov: solnčenje, obsevanje z ultravioličnimi žarki, prehrana bogata s kalcijem, dajati je treba mleko, ki g a nadzira kemična analiza, možgane, ribe itd. Pri čisto mladem bitju se bo to zdravljenje za trdno obneslo. Pri bolj odraslem se lahko poskusi ves ta način. A kadar ne uspe, bo treba kirurško poseči vmes, da se naravnajo kosti. Ob neuspehu je treba otroka, tudi če je še jako mlad, pokazati zdravniku, ki bo izvajal razne pre-skušnje: radiografijo, preiskavo krvi. NAJSTAREJŠI ČASOPIS To je po vsej priliki francosko pisani tednik »Gazette de Hollande« v Haagu, ki na svoji naslovni strani nosi ustanovno letnico 1647. Dvesto osemdeset tri leta — to je za novine znatna starost. Vendar je moral list večkrat prekiniti svoje delo, ker beležijo komaj malo tri tisoč številk. — Se starši ]>a je službeni dnevnik »Petites Affiches«, ki nosi pod naslovom te besede: susta-novljen leta 1612., izhaja brez prestanka odtlej in objavlja zakonite razglaeet. Lepa starost: 319 leti Na živalih, ki opravljajo svojo službo v rudnikih, so za lažje dihanje uvedli posebne maske s kisikom »ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 80 Din, polletno 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Knaflj -va ul. 5. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA četrtletno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in ostalo inozemstvo 1 in pol do> larja na leto. Шаја konzorcij Adolf Ribnikar. — Urejuje Ivan Podržaj. — Za »N, tiskarno d. d.c kot tiskarnarja Fran Jezeriek. — Vu v Ljubi jam novi filozofiji« in naklada je visoko narasla. Zhirke Maupaeeanlovih povesti, imenovano po prvi povesti »Debeluška«, so prodali na leto samo 15.000 izvodov. Ko so jo prekrstili v »Ljubezen in druge prigode«, je šla v 37 000 izvodih na 6vitlo. Izdajatelj je spoznal, da je ta knjiga dobra »molznica«. Dal ji je naslov »Žrtev francoske prostitutke« in zdaj gre v 50.000 izvodih na leto. Tako »pomlajevanje klasikov« je za naš okus malce čudno. Toda Američan ei zaradi tega ne dela skrbi. Naslov je najmanj; če gre isti spis brez vsakršne izpremembe, razen v naslovu, namesto v 5000 izvodih v 50.000 izvodih med ljudstvo, kdo bi se obotavljal? Ena in ista povest je imela v »Little Blue Books« že kopico naslovov, pa še vedno izpreminja svojo »glavo«. Med raznimi knjižnimi »bolniki« je tudi vrsta takih ki pridejo po brezuspešnih pomlaje-valnih poizkusih v »mrtvašnico«. Nekatere trpi izdajatelj samo radi tega, ker jih sam čisla. Kot dober trgovec pa ekrbi, da je takih kolikor moči malo. Kako E. Ilaldeman Julius odloča o tem, je-li rokopis primeren za njegovo zbirko? Predstavi si dvajset raznih individujev iz vseh mogočih družabnih vrst: profesorja, dijaka, delavca, učitelja, strojepisko, zdravnika, natakarja, potepuha itd. Nato se vživi v duševnost vsakega izmed njih in napravi piko, če misli, da bi le-ta kupil dotičen epis. Če je med 25. točkami vsaj 15 pik, se izdajatelj odloči za nov prirastek, če je manj, je uspeh dvomljiv in se predmet še proučuje, oziroma odloči. Avtor sprejetega rokopisa prejme honorar takoj, ko se zadeva odloči, ne glede na to, kdaj neki bo knjiga izšla. Zelo poučno je ludi poglavje o reklami. Haldeman .lulius je izdal ogromno za reklamo po listih; pri tem ni bil ni malo sramežljiv in je ponujal knjige prav tako, kakor drug podjetnik svojo vrsto mila ali past» za zobe. Njegov uspeh je, kajpada, mogoč samo v Ameriki, kjer gre vse na ve-liko in kjer so splošne razmere ugodne tudi za založniškega Napoleona. V srednji Evropi zaznamuje največji uspeh Reclamova »Universalbibliothek«, toda kaj je ta nekoč tudi pri nas sila razširjena knjižnica v primeri z »Little Blue Books«? Kaj so njeni stotisoči v primeri s eto milijoni? Toda — llaldemanov uspeh je kakor smo že rekli, v vsem človeštvu edinstven in zato tudi kot kulturno dejanje (čeprav izhaja iz čisto poslovnih interesov) za vsakogar zanimiv. Dr. Petauer Nevarnost vitaminov Že del j časa prihajajo v promet razuia živila in nasladila, pri katerih posebno poudarjajo bogastvo na vitaminih ter jih zaradi tega priporočajo kot vsakdanja prehra-nila. Ta propaganda zbuja potem v ljudstvu sodbo, da je naša vsakdanja hrana potrebna nekih dopolnil, ki jih morejo dati samo vitamini in posledica tega naziranja je, da ljudje kupujejo dotične vitaminske preparate. Nedavno se jë glede na močne tendence reklamne propagande za vitamine sestala »Komisija za izdaja avstrijske prehranbene knjige« 1er je s sodelovanjem strokovnjakov obravnavala problem vitaminskih izdelkov. Pri tem je ugotovila, da je popolnoma pravilno znanstveno nazi.-anje, da so vitamini človeku neobhodno potrebni. Toda mešana hrana, kakor jo pri nas uživamo dan na dan, vsebuje te vitamine že v dovoljni meri. Sirovo sadje, sveža povrtnina in črni kruh imajo v sebi čisto dovolj vitaminov. Iz tega razloga je odveč, da se povprečno zdrav človek še posebej zalaga z vitaminskimi preparati. Dokazano je celo, da nadpovprečna vitaminska hrana močno škoduje človeškemu organizmu. Eden najobičajnejših vitaminov, edini, ki se lahko razpečava kot preparat, izziva pri nezmernem za uživanju celo obolenja obisti in žilja ter pospešuje povapnenje žil. Zato je poudarek v vitaminski hrani potreben samo tam, kjer vodi pomanjkljiva hrana do želodčnih bolezni ali pa, kjer vitaminska hrana povzroča druga obolenja (rahitido, skorbut itd.). Telepatija ali naključje V Londonu je umrl zadnji preostalec iz oblege Luckova, ki spada med najburnejše dogodke spahijske vojne v Indiji 1. 1857. Ta metuzalem se imenuje Bruere, kakor svoje dni dubrovniški francoski konzul, čigar sin je postal hrvaški pisatelj ... Charles Bruere je rad pravil o junaštvu čet, ki jih je strašni Nana Sahib oblegal cele mesece. Med grajanskim prebivalstvom je bila slaboumna Angležinja. Neki dan je dirkala po mestu, kričeč: »že gredo, že gredo!« — »Kdo pa?« — »Angleži. Vojaško godbo slišim. Koračnico svirajo ...« In pričela je droboleti napev. Seveda se ni nihče zmenil za njo. Pa vendar je v tem trenutku igrala vojaška godba, več deseto-ric kilometrov daleč od Luckova. Ta vojska je prihajala na pomoč pod zapovedni-štvom generala Colina Campbella, ki je dospel v pospešenih prehodih ter otel mesto 15. marca 1858. Divji konji v Evropi Poslednji divji konji živč še na Westfal-skem v Nemčiji. Leto in dan so prepuščeni tami sebi. Po jelševju prihajajo žrebeta na svet Takoj po prvem dinevu svojega pozem-etega ihahovanja spremljajo krdelo pod paa- nîm nadzorstvom svoje matere kopitàrice. Čreda se baje potika ouod že dokaj let. Danes šteje samo še sto dvajset repov. Ti vrli konjički niso imeli nikdar krova nad glavo. Vsako leto se priredi v majniku ljudska veselica, po kateri gredo lovci v jelševje, da ujamejo nekaj jarih žrebcev, ki se potlej prodajo na dražbi. Krog se čim dalje bolj stiska okoli tropa, ki pod vodstvom svojega vodnika zaman skuša unesti pete preganjalcem. Žrebček ali »ciizek«, kakor pravijo Štajerci, brca z vsemi štirimi, a nazadnje doJai povodec in ee mora učiti vožnje. Rešitev nagradne naloge v št. 18 Redar je opazil, da je imel avtomobil spredaj številko, ki se ni ujemala s števil* ko na zadnjem delu avtomobila. — Pre« jeli smo izredno veliko število rešitev, toda žreb je določil za nagrado naslednje tri: Pavel Kunstelj, Dubrovnik; Slavko Umek, Remšnik in Anton Kos, Kraguje» уас. Nagradna naloga za naše naročnike V francoski operi v Parizu so se vršile prejšnje čase po enkrat na mesec ve» like ljudske predstave. Vstopnina je znašala za vse prostore 50 centimov. Za umet« nost vneto ljudstvo francoske prestolnice je prišlo deloma že prejšnji večer pred opero. Vsak je prinesel s seboj kak stolček in prenočil na njem, kajti vsak je hotel dobiti dober prostor, čez dan je množica še narastla. Pol ure pred predstavo je prišel vratar, ki je stanoval v bližini gledališča. V roki je imel ključ, s katerim je odprl glavni vhod. Uboge umetnike, ki se zbirajo z vsega sveta v Parizu, je to zelo jezilo, ker niso imeli ne časa in ne volje, da bi se s komolci prerili do vhoda in prisostvovali pred> stavi za par centimov. Zato so se zelo začudili tovariši, ko je neki mladi siromašni umetnik izjavil, da bo prisostvoval prihodnji ljudski predstavi in je stavil, da bo eden od prvih v operi, čeprav bo prišel le par minut pred vratarjem. In v resnici se mu je posrečilo, da je prišel do glavnega vhoda. Kako? Na to vprašanje je treba odgovoriti najkasneje (dopisnica za 50 par) do 13. junija. Za pravilno rešitev razpisujemo pet nagrad v obliki slovenske knjige. Poštnina plačana v gotovini j fjNIlkA-/ Vsebina: Naši zvesti služabniki in zagrizeni sovražniki Ivan Podržaj: Infanterlst Škodlar Politična razmejitev današnje Rusije Lokomotiva bodočnosti Dr. H. Schlesinger: Kdo ne sme piti kave Najboljši odjemalec Dr VI. Travne r: Stoletnica francoskega Alžira (konec) R. H i c h e n s: Krotilec kač »In vendar se vrti!« J. P. Milaček: Lov na pumo Osamosvojitev indske žene Ahlmsa Nesrečni zakoni Kako ostanemo zdravi in mladi »Odtisi prstov« na ukradenih dijamantih — LXI — Nesrečni zakoni Zdravnica in Dsihologjinda dr. Olga Knopf na Columbia univerzi v New Yorku noda.ia tu jasno sliko o vedno enakih vzrokih nesrečnih zakonov. Hanmoniia zakona ima tri sovražnike, ki бпрајо svojo dejanstveno moč iz samih zakoncev: borba za prestiž, za prednostno stališče v zakonu in hiši. strah pred mnenjem drugih in sebičnost. Okoli teh treh či-niteljev se grupira zakonsko življenje, zaradi njih narašča število ločitev, s.e dviga število, nesreâmih zakonov. Ko sta se mož in žena kretala no ostro omejenih popriščih. ko so roke žene vladale v domačem gospodarstvu in ko se je mož boril z gospodarskimi silami izven doma, tedaj ni stala borba za prestiž tako v ospredju kakor danes. Mož in žena izčrpata v gospodarskem boju duha in voljo in nudita temu sovražniku skladnosti čedalje več možnosti za razvoj. Povsod čujemo danes geslo o »nezavis-Jîosti v zakonu«. Posebno pri tistih ljudeh, ki niso niti najmanj neodvisni, kajti jim je samo do tega. da se zdijo neodvisni, kar jih tudi dela radovedne, kakšen vtis na-pravlja njih življenje in nehanje na druee ljudi. če gre mož zvečer od doma in prebije polovico noči s tovariši pri igri in pijači, ne stori tesa večinoma zaradi tega. ker ga posebno želja po pijači in igri. marveč zavoljo bojazni, da ne bi ga ra/.kričali za mevžo. Ce zahteva žena od moža. da ji posveča v javnosti več pozornosti, ah da ii za rojstni dan pokloni zapestnico, .ii ni predvsem do viteštva. kakor tudi ne za lišp; o ne, — rada bi pokazala znancem, da jo njen mož obožuje. Sebičnost ie temelj skoro vsakega ljubosumja. Ženski ie všeč. če je mož nanjo ljubosumen, ker meni. da s tem pridobi na ugledu v očeh drugih ljudi. Utvar.ia si, da ho trpel mož že samo ob misli, da bi jo utegnil izgubiti, neznosne muke. V resnici pa moža ne muči toliko misel, da bi utegnil izgubiti žemo, kakor strah pred mnenjem drugih I i vid i. Ka i ti zakonec, čigar žena se igra z drugimi, ni na boljšem glasu. Njegov napuh se čuti prizadetega, če njegova žena poklanja svoje simpatije drugim moškim. Njegova lastna sebičnost je tisto, kar je prizadeto v tem primeru, ne pa ljubezen do njegove žene. In natančno tako je pri ženski. Že sama misel, da bi njen mož mogel ugajati kakšni drugi ženski, prizadene n.ien ponos. Zakonci fl.irta.io 'ne le zaradi tega. ker jih privlači ta ali ona oseba, bolj nego zakonski drug. marveč tudi zato. ker bi radi bili prosti in neodvisni in pa ker verjamejo, da majhna ljubimkanja dvigajo njih ceno. Včasi bi radi prepričali tovariša ali tovarišico. kako so poželjivi, včasih bi zopet radi ustregli poveldčavanju samega sebe. Cesto pa se konča nedolžno začeti flirt zelo res- no. V mislih imam očarljivo žensko, ki je bila srečno omožena in je imela dete. Njena mlajša sestra je prihajala v hišo m odhajala iz hiše. Nekega dne me je ta gospa obiskala in mi povedala, da se ie dala ločiti. Na moje začudeno vprašanje, kako je prišlo do tega. mi je odvrnila: »Njegova ljubezen do mene ie popuščala. Zaljubil se .ie v mojo mlajšo sestro, ki mu .ie vračala ljubezen. Tedai nisem več hotela stati med njim in njegovo srečo. Vrnila sem mu prostost. da jo bo mogel vzeti za ženo.« Cisto na tihem sem zasledovala domačo draimo in sem kmalu mogla ugotoviti, da se je mlajša sestra moža kmalu nasitila. Izkazalo se je. da ea vobče nikoli ni resnično ljubila in da bi se rada ločila od njega. Čemu. čemu pa je uničila srečo svoje sestre, in ujela njenega moža? Iz sebičnosti! Samo želja. da bi dokazala, da je privlačnejša od sestre, jo je imela, in ta sestra ie bila mnogo inteligentnejša od nje in mnogo tiubezniveiša. Občutek manjvrednosti. Dekle je postalo ljubosumno na svojo starejšo sestro in io .ie zavidalo. In zdaj so vsi nesrečni: mož. žena. sestra in otrok. Ampak koncu se niso mogli izogniti: kajti tu ie bila po sredi k vsemu odločena mlajša sestra, ki ie z vsemi svojimi močmi težila po tem. da bi si Pridobila prvenstveno stališče, zraven nie pa je bil za manjvrednostne komplekse te ženske sleoi mož. Nekoč sem videla primer ljubosumnosti, ki sem zadovoljna vedno, kadar se spomnim nami. To ljubosumje ie delovalo kakor buimerang in ie zadelo moža, ki ie bil tako ljubosumen na svoio ženo. da ii ie kratko-malo prepovedal zapustiti hišo. kadar ga ni bilo doma. Če ie bil kdaj zdoma, je morala njegova žena tičati venomer doma, smela ni iti niti na najmanjši sprehod. Leta in leta je ta žena skrivala svojo lastno voljo in se vdajala ljubosumnim muham svojega moža. Slednjič ie postala petdesetletnica. Mož ie menil, da je zdaj dovolj vohunstva in nadziranja, kaiti petdesetletna ženska po niegovi sodbi ni mogla več biti zmota moških občudovalcev. A kai se ie zgodilo? Žena. katere svoboda ie bila leta in leta zatirana, ie začela udarjati nazaj — z orožjem lastnega moža. To ie delala nezavedno. v notranji reakciji. V ujeti se .ie s tvoril nekak bolesten strah. Bala se je .sama stooiti iz hiše. Ta strah ni bil zaveden, marveč samo nezaveden, a velik. Že pri sami misli, da bi morala sama iiz hiše. se io ie polotila tolika bojazen, da ni storila koraka niti v najbližje sosedstvo. Povsod in vedno io je moral spremljati mož. Zdaj se ie tega branil, kaiti oostalo mu je vseeno, če ie šla stareiša dama sama ali ne. Cesto je baje krivo domače nesloge sorodstvo: v resnici pa sta kriva tega sama (JitadaJjevaaitt oa predzadafa' &traol)