73. Stnflka. f Llibllail, i Cltrtefc. 1. aprila 1915 KLVIII. Irio. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani trn dom dostavljen; ćelo feto naprej • • • • K 24*— pol leta „ • • • • . 12-— četrt leta „ • • • • . 6*— na mcsec m * • • • » 2-— v upravništvu prejemsn: ćelo feto naprej • 0 • . K 22*— pol leta m • • • • , U*— četrt leta m • • • • m 5*50 na mescc » • • • • * 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokoplsf se ne vra?ajo. Vrad&Utvoi Knallovs sllca *L 3 (v pritličju levoj toUfoa ftt 34. Ixfea|« vsak daa s*r«ćer Utk»ij1 ■•d«l|e 1b prasalk«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., zm dvakrat po 14 vin.. za trikrat ali večkrat p<» 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri rečjih Insercijah po dogovora. Upiavništvu naj se pošiljaj© naročnine, reklamacije, inseratJ i. t d» to je administrativne stvari ■ Fosameina iterllkft vtlfa 10 vlurj«*. ■ N« pismena narobila brez istodobne vposlatve nsročnine se ne ozira. „Heroina tiakarma- telefon st 89. .Slovenski Narod" Telja po poStit za Avstro-Ogrsko: «Jo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ n • • , 13 — četrt leta m m • • • 6*50 na mesec m m , . 9 2*30 Iza NemČijo: ćelo leto naprej . . . K 30-— za Amerlko in vse droge dežele: VpTašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamki. UpravnJfttvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 5, telefon St 85- Svetovna vojna. Ponesrečeni ruski navali pri Cisni, Kalnid in Uzsoku. — 1900 Rusov vjetih. — V roku od 1. marca so naše čete vjele 39.942 mož in vplenile 68 strojnih pušk. — Nemški uspehi v Franciju — Rusi so se nmaknili izpred Tauroggena in Augustowskega lesa. RUSKI NAVALI V KARPATIH ODBITL — 1900 RUSOV VJETIH. — OD 1. DO 31. MARCA SO NAŠE ČETE VJELE 39.942 MO2. Dunaj, 31. marca, (Kor. urad.) U radno razglašato dne 31. marca: Na fronti v vzhodujih Beskidih je dan potekel mirneje. V vzhodnjih sosednjih odsekih bo.ii §e trajajo. Na višinah, severno od Clsne in severo - vzhodno od Kafnice, smo zopet odbili več ruskih naskokov, kl jih je sovražnik ponovi! še ponoči. Tuđi severno od gorskega pre-faza Uzsok so se ponesrečil! sovraž-ni nočni navali s težkimi izgubami T2L nasprotnika. Na vseh ostalih irontah se ni prigodno ničesar bistvenega. Od 1. do 31. marca smo v celem vieli 183 ruskih častnikov in 39.942 mož ter vplenili 6S strojnih pušk. Namestnik nače'nika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. *■ * RUSI SO SE UMAKNILI IZPRED TAUROGGENA IN AVGUSTOVV-SKEGA LESA. — ŠTEVILO VJETNIKOV PRI KRASNOPOLU SE JE ZVIŠALO Beroiln, 31. marca. (Kcr. urad.) VVolffov urad javlja: Veliki glavni stan d«e li. marca. Vzhodno bojišče: Rusko obmejno ozemlie, severno od Memela, smo očistili. Pri Tauroggenu potolčeni so- vražnik fe ?e Ufnakir?! v 5meri SkawdwHie. Ruske čete, k; ?o v zadnjih ^eh severno od Avnrus?ov,-«'-:e£a !e?a zno-va udarile na naše p**Z'C!»e. smo $ kratkim suttVotti zopet tmsnaH v srozrf^o in jezercno rokrs'ino pri Sejnih. $tevi!o ruskih vietn>kov iz teh bojev pri Kra?ncro?L? m severno od tod :e na-*r!o za 500. Pri KMnVik r^a reki ? zkv/a cino vieli nad!ii?nib 200 Ru«rv. Vrhovno armadno vcslstva. BOJI V KARP\T'H IN V BUKOVINI. »Az Est - poroča z boiišča v Karpatih: Na rnejah komitata Sarn^ se vrše ljuti hoji. Na^im četam se je posrećilo priboriti si vsnehov pri Molnavagasu. Rusi so ^'meli veliknn-ske izdube. Naši vojaki se bore z običajno hrabrostjo kljub sllnemu mrazu in snejaru. ki j:m setra do kolen. Pota so zamrzia. Civilno pre^iva!-stvo sledi z zaunanicm poteku teh silnih bojev. V Eperjesu sp^miniajo samo kolone trena, ki se vozijo skozi mesto in častniki. ki hite k svojim četam. na vojno. Oblasti mesta Bartfe so vse na svojem mestu. Isti list poroča iz Crnovic: V okolici No\vos*elice se neprestano vrše boji na ruskih tleh severno in vzhodno od tc^a mesta. Naše čete prodirajo korak za korakom po dolo čenem nacrtu. Vsi poskusi Rusov potisniti našo prodirajočo fronto na-zaj, so se z velikim! izsubami za so- vražnika poncsrečilL Število vjetni-kov ki prihajajo v Črnovice, se dan na dan množi. Preko Rotterdama poroča »Az Est«: Glasom uradnih ruskih poroci! z dne 30. marca je pričel neki avstro-ogrski oddelek dne 28. marca severno in vzhodno od Crnovic z ofenzivo in je prekoračil rusko mejo. \z Burdijjcnna pa porocajo, da je bi.'o pri Bojanu in Hatni \jetih 5000 Rusov. ki so jih odpeljali na Ogrsko. Naše čete so zadnje dni upknile tuđi dva tečka ruska topa. PO PADCU PKZrMVSLA. Petro&radski specijalni poroče-valer ^Corriera- poroča: Skupina avstro-o^rskih častnikov \z Prze-mvsia je dospe'a v Kijev. Skoraj vsi častniki so se mladi in jih obciidu^e-?o zaradi rtiih korektreza obnašanja, zaradi njih eie^anec in nastopa. Na ?unaj se iim nit' najmanj nt pozna, da so bili takr^dnigo obkoljeni v trd-niavi. General Kusmanek stanuje v palači Kcneralne^a štaba in ima na razpolago dve sobi. Glasom petroi?radskih poročil ie bil imenovan general infanterije Ar^amanov za vrhovnecra poveljnika v Przcmyslu. Pokrajino so razđelili Rusi v di*5trikte. PoTeliaik ruske cbie^ova'ne armade pred Pr?:eniy»!oin je bit, ka kor *e poroča, v zadnjem ča*u rerer^T Selivanov, ki je dchil pcvodom rndea trcTniavc voias^i red ^v. Jurja III. razreda. Generalu ?e-livanovu je oddal general Kusmirek svojo saHio, katero pa mu ie ruski poveljnik kakor znano vrnil z izrazom cbčudovanja in priznanja. ♦ ■ • RUSKE IZGUBE V MESECU MARCU. Dasiravno so naše čete tekom meseca marca ustavile svojo ofenzivo v Karpatih in prešli v defenzivo, ;'r2;o Tarnamovati rrav Icne iispehe. Ne samo. d? so naši odbili vse silne ruske napade in Rusom pmadejali velike izeube na mrtvih in ranjenih, so naše čete poleg tega vjele od 1. morca raprej tuđi še nič manj kakor 4^A Zri Ruscv in uplenile 68 strojnih pušk. Nad 40.000 mož, to je toliko. kakor so Rusi po mnogomesečnem obleganju vjeli pravih vojakov v Przenrv s!u. 40.000 mož je en cei ar-madni zbor! Če pa se je posrečilo našim vjeti tako veliko število so-vražnikov, je število onih, ki so padli ali bili ranjeni brez dvoma še nepri-merno večie in ne borno se motili, če rečemo, da so Rusi v enem samem mesecu samo v Karpatih utrpeli tako veiike izgube, da bo onih 100.000 mož, ki so sedaj prosti pri Przemvs-lu. konaj zainašilo vrzeli ter spravilo rnr-?'o armado zopet na ono števi-Jo, katero je imela začetkom marca. 12.000 ruskih dezerterjev. vPeutsche Taeeszeitung« poro-Ča iz Bukarešte: »Kpoca« poroča. da je do 1. marca prekoračilo 12.7S0 ruskih dezerterjev romunsko mejo, da pa neprestano prihajajo novi ruski dererterii. Višji ruski orožnifki častniki — ogleduhi. Stcckhc!?n, 31. marca. (Kor. ur.) \rest. da je bilo več visiih orožniških častnikov kot ogleduhi v nemški službi, se uradno petrjuje. Več jih je bilo aretirars'h. Med niimi je neki zelo znan vi?ji častnik. Afera vzbu-ja mučno senzacijo v ruskih voja- 5-kih krc^lh. * * 1350 milansko posolilo Srfciji, Crni ceri in Be'giJL Iz Zeneve poročajo: Francoski senat je brez debate odobril zakon, ki dovoljuje Srbiji, Crni gori in Bel-?iii novo posojilo v skupnem zneskii 13.r0 milijonov frankov. BOJ IN FOGIN NJ. VEL. LADJE »ZZNTA« DNE 16. AVGUSTA 1914. Drna.V 20. niarca. (Kor. urad.) Iz vojno - tisk^vnegn stana poročajo: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo povodv^ma tega slavnega čina, čenrav je imel tragi-čcn korec. pedeliti sledeča odlikovanja : V priznanje izbernega in rxv-gumnecra vodstva ladie »Zenta- pred sovražrikom red železne krone II. razreda z vojno dekoracija, brez takse, fregatnemu kapitanu Pavlu Pachnerju; v priznanje hrabre- ga nastopa pred sovražnikom isti red III. razreda z vojno dekoracijo, brez takse, linijsko - Iadijskima poročni-koma Francu barunu Leonhardi-ju in Albertu Homavru; \iteški križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega. kri-žea mernariškemu komisarju I. razreda Gustavu M i k e s c h u, stroinoobrat-nima vodjema II. razreda Frideriku S t e n g 1 u in Janezu B o n n e j u in pred sovražnikom padlemu strojno-obratnemu vodji I. razreda Frideriku Rotterju: vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo linijsko - ladijskemu poročnikn Karlu G e r r i i u; zlato hrabrostno kolajno fregatnirna poročnikoma Maksu Kramerju p I. D r a u -berg in Erncstu D e r y i u, ladijskemu topničarju Josipu K a is e r i u, strojnemu rnaatu Viktoriu Lulicu, kvartirmojstru artiljerijskemu in-struktorju Ivanu Z i o in pred sovražnikom padlemu strojnemu maa-tu Adalbertu Schussu; srebrno hrabrostno kolajno I. razreda mor-nariškemu kadetu Ferdinan.ia He-roldu p I. Stoda, mornariškemu aspirantu Emilu B e r r. e r i u in Ivanu S i e s z u, čolnarju Josipu Krizmanicu, čolnarskemu maatu br-zojavnemu mojstru Emilu \V o r in u. kvartirmojstru artiljerijskemu iti-struktorju Ivanu Kramerju, re-zervnemu mornarju II. razreda La-josu Gubicza in pred sovražnikom padlemu čolnarskemu rnaatu torpednemu mojstru Josipu 5 i m u -n i ć u. Kakor se poroča od dobro informirane strani, je ćela akcija potekla sledeče: Dne 13. avgusta 1914 je prevzel fregatni kapitan Pavel Pachner povelistvo Nj. Vel. ladje »Zenta«. Nj. \rel. ladja 7>Zenta- je zapustila dne 16. avgusta 1914 ob 4. zjutraj sidri-če v Kotorskem zalivu, da blokira skupno s torpedovko »Ulan«, ki ii je poveljeval korvetni kapitan Egon P a n f i II i, crnogorsko obal. Vreme je bilo brezvetrovno in jasno, lahko je pihalo z jugozahoda. Ladja je bila pripravljena za boj in vsi kotli so bili tako zakurjeni, da so mo^li v naj-krajšem času razviti največjo hi-trost. Obe ladji sta križarili kakih 5 morskih milj oddalieni od obali, med rtom Volovića in rtom Menders. Nj. \"el. I. ->Zenta. je bila približno eno morsko milio nroti iueru. ko so se ob LISTEK. amerihanka. Francoski spisal Pierre de Cou-1 e v a i n. (Dalje.) Kose je šio za ženitno pogodbo, ^e je gospodična Villars hotela poučiti o tozadevnih določilih franeoskega zakonika. Večkrat se je posvetovala z notarjem markize, ki je bil tedaj prvič in očividno v svojo veliko za-drego prisiljen, razlagati mladi de-vojki državljanski zakonik. Ko si je Annie vse dobro zapomnila. je izjavila, naj obvelja v njenem zakonu na-čeio skupnosti premoženja, ker to tiačelo po njenem mnenju najbolje od-^ovarja ugledu zakoncev. Njen amerikanski odvetnik jo je sicer opozar-ial, da postavlja s tem svoje premo-ženje v nevarnost, tuđi mati jo je prašila, naj ne podeli svojemu možu ?ke oblasti, slednjič se je Jacques «m upiral tej velikodušnosti, ali Annie je ostala trdna kakor skala. Annini delavnosti in pomoći Ke-r^dieujevih se je potom transatlant-M'ega kablja in bogatih nagrad res osrečilo, do določenega dne vse pripraviti za poroko. Dan pred poroko sta se spreha-iala Jacgues in Henri de Keradieu pod arkadami rue de Castiglione ter se pogovarjala o pripravan za rri-hodnji dan. — Povei mi, je naenkrat izpre-govoril marki, ali je bila tvoja žena tuđi tako mirna kakor Annie? Baron se je nasrrehnil. — Prav tako, je odgovoril. in moje začudenje ni bilo manjše od tvojega. Glei, mi drugi Francozi smo nerazumljivi. Zerimo se sicer s tuj-kami. zahtevamo pa, naj so podobne našim mladim deklicam. *— Tega ne zahtevam . . . Na-vzlic temu priznam, da me Annina hladnokrvnost osuplja tembolj, ker so mi pravili, da Amerikanke, kar se morale tiče, nišo . . . nevedne. — Res, in verojetno je, da gospodična Villars pozna skrivnosti življenja. Toda mnogo prečista ie, da pojmi vso njihovo nizkoto ali vso njihovo lepoto. Stavim, da razmišlju-je Ie o tem, ali je zakon prijeten ali neprijeten. — Poučena je o vseh posamez-nostih iutrišnje ceremonije. Bog mi odpusti, ali zdi se mi, da ve do zadnjega vinarja, koliko bode stala. — Ćelo prepričan sem o tem. Le pomisli, da je že od osemnajstega leta resnično samostojna, da razpola-ga z ogromnimi dohodki. olačuie svoje toalete, svoje osebne potreb-ščine in da pozna ceno najneznatnej-še stvari. Glej, Amerikanka, ki podari prijateljici miliion ali £a izda za dobrodelne namene. ne trpi. da ji liferant računa deset frankov preveč. Ne poznam ženske, ki se prevare bolj boji. kakor ona. O enem bodi prepričan: da te gospodična Villars liubi nad vse. da ni in ne bode nikdar ljubila drugega razun tebe. Ali hočeš poslušati dober svet in se okoristiti* z mojimi skušnjami? — Hočem. — Dobro. Navadi se z Annie govoriti angleški. Ta čudoviti jezik, ki ni sposoben niti za pretiravanja niti za sentimentalnost, ti odpre pot do njenega značaja. Dalje pojdi za nekaj mesecev v Združene države. Amerika okrepi tvoj značaj, Evropa omeh-ča Anninega in tako dospeta končno oba do tako tesne zveze, kakor ob-stoji sedaj med menoj in Antoinetto. ------Amen! je del Jacques iz vse- ga svojega srca. XXIII. Petindvajsetega oktobra ob osmih zjutraj je vstopila Katarina v spaJnico gospodične Villars in jo na Iahno zbudila. — Zadniič, draga moja, je rekla, postavila pred njo običajno taso kave in ji položila na posteljo prekra-sen šopek rož. — Zakaj zadnjič? je vprašala devojka brez premisleka. — Zakai? O miss Annie. vi me še vprašate? Živa rdečica je zalila obraz go-| spodične \illars. roka se ji je Iahno i tresla; nekaj sekund ni mogla spre- govoriti in trepalnice so se ji po- besile. — Res je, je odgovorila in pomolila taso Katarini. Moje življenje se skoro prijetno spremeni. Navzlic temu. da sem bila včeraj pri župan-stvu poročena. si ne morem predstavljati, da sem markiza d1 Anguil-hon. — Jaz pa si to prav dobro predstavljam, je vzdihnila bona. — O, samo čmeriti se mi ne prični. Ker si me tako neumno nava-dila na to čašico kave,prinašala mi jo bodeš odslej v mojo toaletno sobo in, kadar ti srce poreče, mi smeš podariti sličnih cvetlic, kakor danes, ji je odgovorila gospodična Villars in slastno srkala vonj svojih rož. — Vi ste angelj! je vzkliknila Katarina žarečega obraza. Annie je svojo zvesto prijateljico prisrčno objela, potem jo pa Iahno odrinila od sebe: — Ne bodive mehkočutne, pre-neumno bi bilo. Vedno si polna joka-vih misli, je rekla posmehljivo. Zdaj se ne gre za to, da imam oči vse ob- jokane in nos rdeč. Na tem mi je, da varujem Čast gospoda d' Anguilhon in čast Amerike. Kako me bodo danes ogledovali, opravljali in kritiko-vali! Tedaj ste se obe vrati, vodeći v Annino spalnico. istočasno odprli. — Krasno vreme! je naznanjala gospa Villars. — Krasno vreme! je vzkliknila gospodična Mav. — O. tem bolje! je odvrnila Annie in ploskala z rokami. Srečna nevesta, katero obseva solnee (hap-py the bride on whom the sune shi-nes.) Nekaj ur pozneje so se odprla velika vrata Svete Klotilde pred po-spodično Villars. Cerkev je bila polna, kakor na praznik. Zmagoslavni akordi ženitovanjske koračnice so za-doneli pod oboki in nevesta, zelo Ijubka v beli obleki iz satina in izred-no finem pajčolanu, je s povzdigneno glavo in jasnim pogledom korakala ob roki poslanika Združenih držav proti koru, katerega so blesk zlata, luči in cvetlice spremenile v rajski kotiček. Pred glavnim altarjem se je Jacques globoko priklonil, Annie pa si je hitro s prsti popravila svoje ro-kave, ki so se bili pomečkali — Amerikanka tega ne opusti, naj r' gre v smrt. (Dalje prlhođnjie.) Stran 2. •dLUVtiiM^tvi n/\t<\JU't aue i. apnia iyio. /o siev. •/48. v jugozahodnji smeri videli oblaki dima, ki so se hitro bližali. Ob tem času }c priplul *Ulan*f ki je isto opazil, z največjo hitrostjo k »Zenti«, da ji to naznanl »Zenta-, ki je dosedaj plula v jugovzhodnji smeri, se je obrnila proti severo - zahodu in obe ladji sta pluli z najvecjo hitrostjo proti vhodu v Kotorski zaliv. Pri tem je »Zenta« krila »Ulanac, ki je plul proti kopnemu. Kmalu nato pa so se videli y zapadno - severno - zapadni smeri številni oblaki dima. In ker so se ra-pidno bližali, je bilo kmalu opaziti, da prihajajo od francoskega brodov-ja, ki je obstojalo iz 17 do 18 velikih ladij: vojne ladje tipa »Danton- in oklopne križarke, ki jih je spremlja-la večja torpedna flotilja in ki so ^ strmi lestvičarski razporedbi v lov-skem kurzu z veliko hitrostjo plule v prostor med vhod v Kotorski zaliv, ki je bi! oddaljen še kakih 30 morskih mili in obema našima iadja-ma pretife,da jima odrežejo povratek v pristanišče. Navzlic temu, da je sovražno brodovlje intenzivno motilo brezžič-no brzojavljenje, je »Zenta« vendarle svoja opazovanja brezžično javila v Kotorski zaliv. Zadnja brzojavka se je glasila: »17 sovražnih ladij lovi »Zento«; streljamo.« V tej kritični situaciji je dal po-veljnik »Zente« »Ulanu« pove!je, naj uporabi svojo, precej večjo hi-trost, ter poskusi uiti obkolienju. — *Zenta«, ki je bila precej po~asnejša, ni mogla več prodreti sovTažne Crte. Poveljnik je vsled tega sklenil, da se bo bolj držal obali ter da bo plul, bojujoč se, proti Kotorskemu zalivu. Odločil se je, ladjo prostovnljno potopiti, če se mu ne posreći, doseči pristanišče, pri tem pa se bojevati do popolnega unicenja. Medtem je priplulo sovražno brodovje, ki je vozilo s hitrostjo 20 morskih milj, v oddaljenost 10.000 do 12.000 metrov od »Zente« in zadnje ladje, ki so se najprvo videle v jugo - zahodnji smeri, so se pridružile glavnemu delu brodovja. Zdaj sta * padla dva strela, ki so ju mogli smatrati naši, ker se ni slišalo, da bi za-dela, kot znamenje, naj se ^Zenta^ poda. Kot odgovor na to je dal poveljnik »Zente« v znamenje, da sprejme neenak boj, razobesiti c. in kr. zastavo na velikem jambom, na sprednjem delu pa svileno častno zastavo, nakar so pričele tri ali št'ri vojne ladje s topovi najtež'ega kalibra streljati na »Zento«. Prvi dvojni stre! je padel predaleč, drugi pre-kratko, notem je padel strel, ki je zađe! »Zento^ tik pod krov in ki je sprednjo ladjo in krov nreplavil z vodo. Pri tem je bila ladja zadeta tuđi od posameznih granatnih drob-cev. Nato je sledil strel strelu. Ko se je distanca zmanjšala na približno 10.000 metrov, je zapovedal poveljnik »Zente«, da začno streljati iz !2centimetrskih topov. Prvi strel, ki ga ie oddala Nj. Vel. 1. »Zenta«, ie padel prekratko, ostali so padli dobro. Bližala se je 9. ura, ko so drob-ci sovraž. granate, ki je eksplodirala v prostoru za stroje. ter ubila stroj-noobratnega vodio Friderika Rot-t e r j a in skoro ves tam se nahaja-joči strojni personal prebili desno glavno parno cev. S tem je postala ladja nesposobna za nadaljno manevriranje. *Zenta« ie nudila sedaj sovraž-niku mirno stojec" cilj. Ostanek vožnje je uporabil povelinik še v to, da je toliko zaobrnil ladjo, da so megle baterije na desni strani dobro streljati in da so, zvesti tradicijam naše vojne mornarice, nadalievali do skrajnosti boj za čast orožja. Obenem je zapovedal povelinik, pogasiti ogenj pod ladijskimi kotli ter odpreti varnostne ventile. Ceprav je bila ladja vsled pare, ki je prihajala iz prostora za stroje, zavita v pravcati oblak, je vendar ostalo moštvo, sledeč vzgledu čast-nikov, r*aporščakov in kadetov, na svojih mestih in je ?e nadalje stresalo, akoravno je bilo precej never jetno, da bi bilo mogoče z malim kalibrom proti težk^m sovražnim oklop-nicam doseći kake uspehe. Nadaljne krogle, ki so pogodile »Zento«, so provzročile požar na krovu in v bateriji, ki so polagoma onemogočali, priti od zadnjega dela ladje do poveljniškega mostička. — Kljub žrtvovanju častnika linijskega poročnika Frana barona Leonardija, ie bilo nemogoče, pogasiti požare, ser so sesalke odpovedale in ker so bile njih cevi ravnotako poškodova-ne, kakor električna naprava za »-azsvetljavo na ladju Krogla je bila ^ađela v sprednii prostor za kotle, voda je bila vdrla in mašrnistu je od-trgalo cbe nogi. Ko se je zgrudil, je §e zaklical: »Živela Avstrija!* Pod učinkom ognja so bili vsi topovi ražen enega demontirani. Pri tem topu je delal do trenutka, ko je bilo treba ladio zapustiti, artiljerijski častnik linijski poročnik Albert Ho-itv * t*-*r" ker je bilo vse moštvo I Dii Im* ^-vosobno za. boi 1 Od *Zente^ je bilo vsega skupa} oddanih 120 strelov. Krov je bil pokrit z mrtvimi in ranjenimi. Ra-njencem ni bilo več mogoče nuditi pomoči, ker so bili obvezovaltšče, bolnišnica in kabina za brezžični brzojav na krovu, urejena kot obvezovališče, razdejani. Najbolj razbit je bil sprednji del ladje, poveljniški mo-stiček je bil deloma razbit, sredi ladje. v bateriji in v kopelji za kuril-ce ter pri ročnem krmilu, so bile velike luknje. Ćeli so bili jambori, dimniki in zastave. Ladja se je začela vsled strelov, ki so zadeli ob vodnem površju, oči-vidno potapljati. Kar je bilo tajnih aktov, je moštvo posebej potopilo v morju, nato pa je dal poveljnik povelje, da naj moštvo zapusti ladjo, ki se je nnhajala kakih 4—5 morskih milj od obali pri Castellastui. Ko se je fregatni kapitan Pach-ner. misleč, da je kot zadnji zapu-stil ladjo. že plavajoč ozrl, ie opazit na zadnjem delu ladie, ki ga vsled požara ni inogel s poveljniškega mostička opazovati, še pomorskega praporščaka Maksa pl. Kramerja in nekaj moštva. Poveljnik ie zato plava! nazaj, srlezal na ladjo ter ostal tam, doklcr nišo tuđi zadnje osebe poskakale v vod3. Nato je zapustil ladjo v drugo. Koinaj se je bil fregatni kapitan oddaljil na kakih ino metrov od ladje, ko se je Nj. Vel. ladja ->Zentav< dvignila s sprednjim delom iz \\xle in nato zdrknila z zadnjim delom naprej in z vihrajočimi zastavami v globino. Mnogoslasen, spontan *Hura!« z valovi se boreče posadke je spremljal ta zadnji akt boja. Bilo je nekako pol 10. dopol-dne. Sovražnik, ki je bil do tega trenutka nadaPeval ogeni, se je obrnil proti ju£u in zapustil boiišče ter ni naoravil nobene?:a poskusa, da bi bil rešil moštvo. Stiri do pet ur so pia-vali preostali, predno so dospeli na obal pri Castellastui. Skupino, pri kateri ?e je nahnjal povelinik ladje, so v blizini obali poregriili \z vode čelni z zastavo Ženevske konvencije ter izkrcali na njih prošnjo na pečini St. Pomen^ca, da ne priđejo v crnogorsko vjetn'štvo. Nekaj ur pozneje pa je prišlo vendar crnogorsko vojaštvo in odpeljalo onemogle in neoborožene. Dasiravno Nj. Vel. ladja ^>Zenta * pri tako neerakem boju pr^ti veliki premoći sovražniku najbrže ni pri-zadejala omembe vredne 5kode, je dosegla vendar ladja in njeno juna-ško moštvo hrez dvoma velik mera-lični efekt. Dali so. do konca se hrabro boreč. sovražniku vzgled sme'e-ga in pcžrtvovalnega duha, ki vlada med c. in kr. zastavo ter co obogatili zgodovino c. in kr. vojne mornarice za nov slavni list. * ODBITI FRANCOSK! NAPADI. — DFLO FRANCOSKIH LETALCEV. Berolin, 31. marca, (Kor. urad.) VVoIfiov urad pr iča: Veliki glavni stan đne 31. marca. Zapadno bojišče: Zapadno od Ponta /V.oussona 50 Francozje izvršili napade pri Reg-mievillu, vzhodno od tcd in v gozdu Pretre, ki pa so bili s težkimi izgu-bami vsi odbiti. Samo »ja eni točki, zapadno od gozda Pretre, se £e vrše boji. Sovražni leialci so včera? metali fcOTube na be"gli?ke krare Briig-ee, Chisieiles in Coufrai, ne da bi v vo'aškem cziru povzročiii kake šliccie. V CourtraHu Je !:om*^a ubfia v Mlžiri bo:rf!-n?ce ^eV^sja Belgljca, drugega pa porkedovala. 4 Vrhovno armad^o vodstvo. * Poročilo francoskega gcneralneua štaba. Iz Pariza poročajo ''Miinchcner Neuc^fe Nacrincbten«: Francoski uradni kemurike z dne 28. marca ob 11. ponoči se glasi: Ničesar pc^ebnega nimamo po-ročati z bojne fronte. Vzhodno od višin ob reki Mas pri Mareheviilu smo izgubili del nemškega strelske-ga jarka, ki smo ga osvojili v sobo-to. Na Hartmanns\veilerkopfu smo utrdili svoje postojanke. Celotno število vjetniikov, ki smo jih zajeli med uspešnim napadom na ta vrh, znaša 6 čartnikov, 34 pođčpstnikov in 350 neranjenih vojakov. Vrhu tega smo zaieli tuđi mnngo boinb. ki pa so padle večino-ma na mehka tla in nišo napravile "nohene škode. — Pont-a-Mous.son so Nemci nanovo obstreljevali, a so napravili Ie precejsnjo materijalno škodo, ranjen ni bil nihče. Iz Haaga poročajo, da trde v franeoskem glavnem stanu, da imajo Nemci na zahodni fronti inomentnno 2,300.000 mož. za fronto pa imaio Nemci še 500.000 mcž: zavezniki imajo z rezervami vred 2.700.000 mož. Vsega skupa] stoji na tej fronti 5 milijonov bojevnikov. * AngZeški zrakopSovci nad Zee-brii^ge. Rotterdam, 31. marca. (Kor. ur.) »Nieuwe Rotterdam^che Cournnt^ poroča iz Sluisa: Včeraj zjutraj so Icteli angleški zrakoplovci čez Zee-brii^ge ter metali boribe. Ne ve, če so napravili škodo. Zrakoplovce je obstreljevaJa ćela obrežna linija. Angleško novačenje. Berolinski ->Lokalanzeiger^ poroča iz Rc-tterdama: "»Times^ poročajo, da gre z novačenjem za an^le-ško arn^ac^o Ie počasi naprej. Potrebno je mnogo večje število mož, da prepode Nemce iz Belgije in Franciie. Vlada naj zato odkrito pove, kako stoji ćela zadeva in naj priobči deistva ter nai se nikar z ne-razločnimi in poniževalnimi razglasi ne smesi pred sosedi, tako pred nevtralnimi državami. kakor pred sovražniki. Angleži paskušajo vse rnocroce metode in rabijo ćelo silo. Veliko število železničanev so stavili pred alternativo, da ali stopijo v vejaško službo, ali pa jih odpuste iz zelezniške službe. Kljub temu osta-ia mnogo mladih rnoz pod vsakovrst-nimi preivezami dorna. Trije so^Tažniki An^Hje. Kodanl, 30 marca. (Kor. urad.) -Berlingske Tidende^ poroča iz Londona: Industrija se zelo trudi, pospešiti izdelovanjc municije. Vlada namerava prepovedati prodajo alkohola v blizini tvornic. Zakladni kancelar LIoyd Oeorge je sprejel v navzočnosti zastopnikov mornari-Škega urada in admiralitete deputacijo delodajalcev pri ladiedelnicah in mašinskih tvomicah, ki je prosila vlado, da nai zatvori vse gostilne in kfube v okol:ci obratov. LIoyd Ge-orge je izjavil nasproti denutaciii. da ie bil danes zjutraj v avdiienci pri kralju in da mu je ta rekel, da se An-pjiia bori proti trem sovražnikom: Nemčiji. Avstro - O^rski in proti pijančevanju. Od teh sovražnikov je pijančevanje najhujši. Tako Kitche-ner kakor French sta prepričana, da je kortčni izid voine odvisen od mu-nicijskega vprašanja. Poljedelstvo aa Francoskem. Paris, 30. marca, (Kor. urad.) »Petit Journal« piše: Po poročilih, ki so dospela v poljedelsko ministr-stvo, je upati. da bodo spomladan-ska poljska dela pod primeroma do-brimi pogoii napredovala. Vendar pa manjka jako občutno poljskih de-lavcev. Zato pozivlja ministrstvo notranjih zadev brezposelne, posebno pa belgijske begunce, da si po-iščejo službo pri narodnem uradu za poljedekka dela. Potne stroške do cilja, kjer naj prično z delom, nosi do treh četrtin omenjeni urad, četr-tino pa delodajalec. DELO NEM^Kffl PODMORSKIH COLNOV. Iz AmstcrJnma pcrrčajo: Kapi-tana Darnika »Failaba«. ladie. ki io }e potopil neki nemški podmorski čoln, je sprejel na krov ribiški par-nik vEnimaj. Kapitan je vsled utru-jenosti in dobljenih ran umrL Ola-som novejših poroci! iz Londona je izgubilo življenje 56 pasažirjev in 55 mož posadke. Londonska poročila pravijo, da se je vršil pri otokih Scilly, nekako na visini St, Maryf boj med dvema angleškima torpedovkama in nekim nemškim podmorskim čolnom. Tor-pednim lovlem, ki so patrulirali ob ohrežju r;tokov, je bilo naznanjeno. da se nahaia v blizini neki nemški podmorski čoin. S poino paro so od-pluli torpeJni lovci n?. označeni kraj fer v resnici našli ncme ladja kli-cala na pomoč. Zadnji strel podmor-skega čo-ina je odstrelil zastavo. Ko je podmorski Čoln izginil. ie parnik nadaljeval svojo vožnjo in potniki so neprestano delali pri sesalkah. Eno uro pozneje je parnik srecal neko patrulsko ladjo. ki jo je vzela na la-nec. Ladja pa se ni mogla več držati. Potniki in moštvo so za^edli čolne ter se odneljafi na patrulsko ladjo. London, 31. marca. (Kor. urad.) Angleški parnik ^Flameniaru, potu-joč iz Glascfova na Kap, je bil v to-rek 50 mili od Scillv-otokov potopljen. Danski parnik *FinIandia^ je vzel moštvo, 31 eseb, na krov, in je izkrcal v Holvheadu. Ponesrečene ang!eške !ad:e. Dne 29. marca v Chathamu zaključena sodna preiskava \e dognala, da je neki torpedni rušilec dne 24. m. m. trčil v malo križarko ->Un-daunted-. Sprednii del rušilca je prebil stran križarke in ubil dva mo-ža posadke. Vzrok nesreče je bila megJa. Iz Madrida noroča Reuter: An-gleški parnik T>Trostbourg«, ki je pri rtu Spartel nasedel, je v težav-nem položaju. Ladje, ki so prišle parniku na pomoč, so se morale zaradi viharja vrniti v Gibraltar. Nekaj mož posadke se nahaia še na parniku. »Amstef« zadela ob mino. »Hande!sblatt« poroča iz Londona: Kakor irve »Morningpost«, je dospela posadka in kapitan holand-skega parnika »Amstel« v Grimsbv. '' Kapitan pripoveduje: Kmalu po pol-noči se je začula s sprednjega dela ladje močna eksplozija. Sprednji dei ladje je bil pcpolnoma uničen in ]e vdrla voda. Moštvo je imelo komaj I toliko časa, da je spustilo rešilne ! čo!ne \* morje. Po neknterih urah ]e SDreiela neka ribiška ladia iz Grimsbvja posadko na krov. Kapitar meni. da je parnik zadel ob mino in ni bi! torpediran, kar sklepa iz načina poškodbe. * Ustavljen promet z Angiijo. Iz Rotterdmna poročajo: Ves promet nizozemskih paroplovnih družb z Angleško in zlasti promet z južnim sadjem. je pn zadnjem slučaju parnika --Medea-- nstavljen. V španskih pristani.^čih ic zasldranih pet ladij, v italiianskili pristaniščih pa leže tri ladje nizozemskih družb, ki so natvorjene z južnim sadjem in nemeiiiene v Angiijo. - Dailv Chro-nicle« poroča iz Stockholma. da 42 ladij skandinavskih paroplovnili družb, k? so vozile iz Amerike žito in živila v Angiijo, od 18. februarja ne opravlja več svoje službe, mar-več jih porahljajo v druge svrhe, Kdo dobi nagrado? London, 3*\ marca, (Kor. urad.) List -Svron and Shippingsc ie odločil, da je trgovinski parnik »Thordis* prvi potonil podmorski čoln. Na-crrade v skunnem zne^kn 660 funtov šterlingav so bile priznane kapifanu in posadki. VVolffov urad prlpominja k temu: Opozariaino na svojo notico z dne 6. marca, ki pravi, da je parnik ■>Thordis« p^vzročil podmorskemu Čolnu ie majhne noškodhe. kar se je i7-kn-'ak>, ko se je podmorski čcln vnnl * Blokada Avstrlje. 'Pe^ter Llovd« javlja; NTck, franeoska križarka ic ustavila \z Qe-nove plujoči parnik --Regina Elena^ ter konfiscirala na njem kakih str> po.štnih paketov, ki so bili poslani \r Avstrije in Nemčiie, * ♦ Nemsko vzhodnomorsko brodovie. Iz Berolina poročajo: Glasom poročil iz Ri^e so opazili tamkaj 28 marca zjrodaj zjutraj del nermkt vzhodnomorske flotilje ob rusk; obaii. Prvo poročilo o nemških ladial so prinesle male ribiške ladje, ki se se, ko so zagledale nemške ladje hitro umaknile v pristanišče \inda-vo, Nemško brodovje je obstoiak baie iz dveh velikih oklopnih križark. dveh lahkih križark in približno \l torpedovk. Brodovje je počasi plulo proti se veru. Med prebivalstvom je nastalo veliko razburjenje, ker so se bali bombardiranja. Brodovje je do-poldne izginilo iz vidika. Nekateri menijo, da je bilo to ono brodovje, Ki je pri umikaniu Rusov iz Memla ob-strelievalo Polangen. Ustala vojaštva v Slngapore, Bern. 31. marca. *fKqr. urad.) -Bund« prijavlja 0 položaju v Indiji Iz privatnega pisma z dne 27. februarja sledeče: Polovica domaćih čet v Singapore se je vprla. Evropski čast-niki so bili ustreljeni. Uporniki so vdrli v niše. Nastal je pravcat poce-sten boj. Upor je trajal ves teden. Uporniki so zavzeli več utrdb. 200 Evropejcev je bilo usmrćenih. Vpliv-ni Arabci so povzročili ta upor. Uporniki so bili mohamedancL V Sprednji Indiji baje narašča nezado-voljnost med prebivalstvom. Indijske čete nočejo več iti v klavnico v Evropo» * NAPAD NA DARDANELE. Tursko poročilo. Berolin, 31. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča iz Carigrada: Pri Dardanelah je položaj neiz-premenjen. Rusko brodovje je izvršilo po svojem teatraličnem nastopu pred Bosporom včeraj zopet enkrat napad na rudniški revir Erekli. Oddanih je bilo kakih 2000 strelov. ki so unicili 9 jadernic in poskodovali 4 hiše. Človeških žrtev pa ni bilo. Napad ruskih letalcev, ki so hoteli poškodovati priprave za kopanje premoga, so naše baterije na kopnem takoj odbili. Ruske sile so se opoldne umaknile. Ifaliiansko poročfla. Iz Rima javljajo »MUnchner N. Nachrichten« z dne 30. marca: Po semkaj došlih poročilih bo obstreljevale tri oklopnice in štiri torpedovke for Kilid Bahr in sicer iz večje daljave. Včeraj dopoldne so štiri franeoske ladje ćeli dve uri obstreljevale iz zaliva Saros polotok Golipoli, istočasno pa so iz morske ožine angleške ladje bombardiral for Dardanos, ki pa ni reagiral. Pr poldne je tuđi oklopnica »Queen F sabeth« vz zaliva indirektno obsti ljevala dardanelske fore. Neki turski letalec je krožil * polotokom in nad DardanelamL Po vesteh »Tribune* so vČ, Dostavili na otoku Tenedu šotore. 73. Ste*. „SLOVfcNSKi NAK'UD-, duc I. aprila i»i5. Stran 3. katerih bodo nameščene čete, ki pri-spo iz zaliva Mudros. S tem pa se ne izpremeni nacrt, da se izkrcajo čete nn polotoku Galipoii. Tuđi postajo za zrak op lovce so zgradili na Te-nadu. Grsko poročllo. Iz Aten poročajo " iMiinch. N. Naehrichten« z dne 31. marca: Po-veljnik vojnegn brodovja pred Dar-danelami je dobil ukaz, naj takoj prične, čim dospeta napovedani dve vojni Iadji. 5 potrebno previdnostjo in ne glede na neugodno vreme napad na Dardanele. Potemtakem je z novim splošnim napadom združene-ga brodovja računati najkasneie jutri. V celem je prisoelo za ojačenje 8 novili linijskih ladij in sicer 4 an-gleške, 3 francoske in 1 ruska. - Položaj pred Dardatielaml. »N. Fr. Presse« poroča: Odio-fiilni napad na Dardanele je zopet odložen. Zavczniki hočejo počakati, da prispe novih 8 linijskih ladij. 3 an-Rleške. 4 francoske in 1 niska. Isti list dementira poročila. da bi bili prispeli pred Dardanele veliki transporti francoskih in angleških čet • m Velepcslanik gro? Palfavicini o položaju. »Pesti Hirlap« priobčuje razgovor z avstrijskem veleposlanikom v Carigradu o položaju v Dardanelah. Grof Pallavicini izjavila: »Smatram, da je položaj od 18. marca sem na-ravnost izvrsten. Kar dobre volje sem, ker so menda Angleži že spoznali, da napada na Dardanele ni mo-goče forsirati. Angleži so izgubili do-sedaj 10 velikih bojnih ladij, ki so uničene ali pa za nadaljni boj nesposobne. Preiti bodo morali k druge-mu napadalnemu sistemu. Posku?ali bodo najbrž kombinirali napad z morja z napadom na kopneni. Tam pa se jim bo postavila izvrstna turska armada nasproti. Boj za Dardanele bo trajal zelo dolgo. morda do konca vojne. Med Turciio in njenimi sosedami vladaio najbcijši odnošaji. Padec Przemvsla ni napravil nobe-ncga posebnega vtiska. Amerikanski veleposlanik Mor-gentau je koresoondentu »Pesti Hir-lapa« izjavil, da so Turki na napad sijajno pripravljeni. Vse baterije v Dardanelah so nepoškodovane in poškodbe utrdb so neznatne. Izgube zaveznikov. Po poročilih iz Carigrada je iz-gfubilo zavezniš'ro brodovje pred Dardanelami dosedaj 12 jednot. 4 vojne ladije so se potopile. 8 pa jih je za nadaljni boi nesposobnih. Tuđi linijska Iadiia »Nelson« je potopljena, kar Angleži zamolčujeio. Pri glav-nem napadu dne 18. marca $o izgubili zavezniki nad 2000 mrtvih. Zavezniki hočejfo svo^e čete fzkrcati v Siriji. , Italijanski listi vedo povedati, da v Aleksandriji zbrane zavezniške čete sploh ntso namenjene za Dardanele, temveč da se bodo izkrcale v Smirni in Bejrutu. »Oiornale d' Ita-Iia« izjavlja, da bi izkrcanje zaveznikov v Siriji neposredno tangiralo interese Italije. Grška poročila pravijo. da so se čete iz Lernnosa najbrž odpeljale v Sirijo, da prerušijo zvezo turske, proti Egiptu operirujoče armade s Carigradom. Otok Lemnos. London, 30. marca. (Kor. urad.) Rcuterjev urad izve o zasedenju otoka Lemnos od strani zaveznikov, da je položaj tega otoka drugačen nego položaj Imbrosa in Tcnedosa. Oba poslednja otoka sta bila na po-slaniškf konferenci priznana Turčiji, dočrm je Lemnos dobila Orška. Ker Turčija ni pritrdila, a bi otok dobila Grška, so ga vporabili zavezniki v svoje vojaške svrhe. Grska vlada ni protestirala, s čemer še ni rečeno, da st je odpovedala svoji zahtevi. Ruska izkrcevalna arraada v Odesl. Iz Bukarešta javlja »Arbeiter-wilie« z dne 30. marca: Po privatnih vesteh iz Odese se vrše tamkaj velike priprave za sprejem carja Niko-laja. Car priđe v Odeso, da inspici-ra armado, ki je doiočena, da se iz-krca v Turčiji. S kavkaškega bojišča. Iz Petrograda javljajo »Munch-ner Neueste Nachrichten«: Generalni štab kavkaske armade poroča dne 27. marca: V tesneh reke Čoroh so potisni- Jp ry^c ćete Turke iz okolice pri t Artvinu na levi breg Coroha. Turki so \T>eIiIi Artoi. Na ostalih frontah so naše čete usnešno izvršile svojo nalogo. IZ NEVTRALN1H DR7AV. GeSov v avdijenci pri Kraliu Ferdinandu. Sofija, M. marca. (Kor. urad.) kralj Ferdinand je spre.icl bivšega iriuistrskecja predsednika Ciesova v ;:\ dijenci. Venizelos prori sedanji grški vladi. Iz Aten poroča berolinski »Lo-kalanzciger^ z dne 31. marca: Bivši irinLsirski predseđnik Venizdos je v ponedeijek zvečer pm ah i 1 svoje pristaše v svoje stanovanje ter nr.el nanje nagovor, v katerem je rekel med drugim: Presenećen sem radi priprav, ki jili je ukrenila policija ob mojem povratku v Atene. Ali sem hudodelec ali mož, ki je 5 let vladal Grško in ki bo morda že jutri zopet imel državno krmilo v rokah?! Ako bi bil hotel, ni se i)il Iahko že zdavna dal preplašiti za diktatorja. Vpra-šain, a!i se nadalje varujem taknost. ćočim drugi postonaio baš nnsprot-not Protestiram odlocno proti komu-nikeju sedanje vlade. Med vrstami namigava ta koinunike, da sem jaz hotel oJr.traniii gotove nevarnosti, ki groze državi, in daii gotove kom-reii/'acije. Izjavljam: Nihče ni prosi! Orške za teritorijalne kompenzacije, trolni sporazum je samo želei. n?.i drška ne vztraja na stališcu, da hi dosledno odklanjaia ^sako teritorijalno koncesijo napram Srbiji in Bol-gariii. Z 1 divizijo in z vojno mornarico, ki sem ;o hotel dati na razpola-?o trojnemu sporazumu, sem namc-raval samo povećati posest (Irske. Pravijo: Ako bi se naše brodovje udeležilo akciie proti Dardanclam. bi Iahko danes objekovali iz^ubo mar-sikatere ladje. Jaz pa pravim: Država ne troši vsako leto M) milijonov drahem samo v tot da bi se teli ladij ne moglo rabiti. Odklon*eno posredovanje. Bern, 31. marca. (PoročHo švi-cerske brzojavne agenture.) Zvezni svet je odklonil nasvet švicarske^a mirovrejra društva, tiaj se skliče konferenca zastopnikov nevtralnih držav v ramen posredovanja med -. ^j-!-;u?oč:nii se državami. Odioc'lno za mnenje zvezivAi svetnikov je bilo, da tako čas, kakor tuđi predlagana pot za tako akcijo ni prava. m m Francrpko ^y^\[^ in amer«ka?iske dobave. London, 31. marca. (Kor. urad.) Reutenevemu uradu se poroča iz Novega Jorka. da nam era va Mor-S'ano\* sindikat ponuditi petodstotne francoske blagajniške nakaznice z enoletnim dv>spetkom v Knesku naj-manj 25 milijonov dolarjev, ki se more zvišati na 50 milijonov. ter vporabiti denar z-a nakup zalog. PORTUGALSKA PRED REVOLUCIJO. Lyoo, 30. marca. (Kor. urad.) Iz Madrida poročajo: Vesti iz Portugalske pravijo, da je položaj tamkaj zeio resen. Proti predsedniku republike je uvedeno radi posezanja v pravice parlamenta sodno postopa-n?e. MonarhistiČni li.sti trde, da so za-snovale Številne tajne družbe zaroto proti vladi. Časopisje napoveduic revolucijo. V Lisaboni in Oportu imajo karbonari ponoćne sestanke, katerih se udeležujeio tuđi mnogo-številni podčastniki. Nezadovoljnost radi pomanjkanja živil naraSča. Kmeti puščaio svojo zemljo raje ne-obdelano, kakor pa da bi plaćali visoke davke. m Nevtralnost Portugalske. Iz Lisabone javljajo: Nova portugalska vlada je poklicala vse portugalske, že na potu v Afriko se na-hajajoče čete zopet domov, ker hoče ostati strogo nevtralna. * KITAJSKA JN JAPONSKA. Napetost traja. Iz Pekinga poročajo: Kitajska vlada je odklonila vse japonske za-hteve, ki se protivijo življenjskim interesom države. Japonska pa vztraja na svojem stališču. Kritična faza nastane v aprilu. Yuanšikaj je zbraf v ©kelici Pekinga nadaljnih 100.000 mož. Vse strategično važne železnice proti jugu so zavarovane z artiljerijo. 2elexnica v Koreji je ustavila privatni promet. Kitaiske banke so prenišile vse trgovinske stike z ja-ponskimi denarnirni zavodi. Kiiajsko časopisje komentira izid državno-zborskih volitev na Japonskem ne-ugtKtao. »Valna stranka ie oiaćcii* i Stranka većine se naravnost /avze-iTia za politiko deiinitivnega ooiacu-na s Kitajsko. Poček pogaf&nj. London, .^1. marca. (Kv>r. urad.) Times,, pornčaio iz Pekinga dne 28. t. m.: V vceraisnji konferenci so se pogodili, da da Kitajska Japon^ki pravico, zbrati si v Južn: Mandžu-riii ozrmlja za rndništvo ter kopati rudi>. r.e da bi se s tem kršile koncesije, dovoljene žc družini narodom. Vest o zmagi stranke Okume da upati. d.j bo nv-gla iaponska vlada pustiti Kitajcem vec časa.. Ronjsni in mrtvi slovonshi vojski. (Kratice: p. = polk; konip. = kompanija (stotnija); r. = ranjen; m. = nirtev; v = vjet.) (Iz seznamka izgub Št. 143 z dne 17. marca 1915.) (Dalj^.) Skiibič Jakob, 97. nešp., 12. stot., r.; Skalamcra Rajm., 97. p. p., 5. st., r.; Skaloud Josip. 3. d.>m. pešp., .3. stot., Pesnica, 1S74, mrtev; Skarabot Franc, 97. pešp., 2. st., r.; Skarabot Franc, 97. pešp., 7. st., r.; Skarabot Ivan, 97. pešp., 7. st., r.; Skerb Andrej, žef. 97. pešp.. 12. stot., r.; Velušček Franc. 97. pešp.. 5. stot. r.: Vfndermin. 97. pešnolk. 7. st. vjet; Verdnik Marko. 3. domobr. d.. 3. st.. Crna gora pri Ptuju, m.: Vesclj Karol. 97. pešp., 12. stot.. iz Trsta, m.; Vidic Franc, 97. pešp., 3. stol., Dole- nja Otlica, m.; Vfdmar Jakob, 3. dc;n. p., 2. st, m.; Vidmar Leopold. 97. pešp., 7. st., r.; Vidmar Stefan, 97. pešp., 12. st, r.; Vi voda Anton. 97. pešp.. 7. stot., r.; Vlakovič Jozef. 97. pešp., 7. stot.. r.; Vodopivec Ijjnac, 97. pešp.. S. st, r.; Vodopivcc Jožef, 97. pešp., r.; Vodopivec Ulnk. 97. pešp., 10. st., r.; Vogrič Martin, 97. pešp., 2. stot, r.; Votrrič Rafael. 97. pešp., 1. stot, iz Tolmina, m.; Voiska Aloizij, 97. pešp., 6. stot., Šebrelje, iti.: Volarič Ludovik. 97. pešp., 1. st, r.; Vončina Ivan. 97. pešp., I. stot.. r.; \ok Rudolf. 97. pešp.. 5. stot, Sent Kacijan. m.; Voščcn Juri. 97. nešp.. 10. stot., r.; Vouk Ivan. 97. pešp., 9. stot., r.; Vug:a Jožef, 97. pešp., 8. stot., r.; .Vuga Žtc(4ft 97. peŠp.t 8. stot.. r.;, Večernik Alojzij", 3. dom. n„ 7. stot., Sv. Križ, m.: Veljl Ivan. 97. pešp., 2. stot., r.; Verač Ivan. X dom. p.. 5. stot.. Sta- netenci, in.; Zadnik Franc, 97. V£>v„ 1. stot., r.; Žagar Jožef, 97. pešp.. I. stot, r.; ZaKorjan J:t„ r.; 'Z'v.cc Anton, 97. i)esp., 10. stotnija, Skopo. ni.: Zlobec Evgen. 97. pesp.. 2. ^tot. r.; Zornian Gašpar, 97. pešp., 7. stot., Slavina, m.; Zerzin Marko, 97. pesp., 3. stot., i\; Zužek Stcfan, 97. pešp., 7. stot., r.; 2vab Franc. 97. pesp.. 11. stot.. r. Dnevne vesti. Odlikovani slovenski ćasiju- fci. Signuni laudis na belordečeni traku so dobili: nadporočnik 10. peš-polka Gustav G 1 a d 11 i k , asistenćni zdravnik v rezervi dr. Pavel S a \- -n i k , nadporočnik 47. pešpolka Fri-derik S t r e 1, poročnik 14. saper-skega bataljona Ferdinand Brez-n i k. Red žeiezne krone 3. razieda \t dobil vpokoicni polkovnik 76. oešpo!-ka Andrej P 1 a v e c. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil poročnik v rezervi 87. pešpolka Ivan D e r ž i č. Signum laudis na belorde-čem traku ^ta dobila stotnika 17. pes-polka Alfonz 2 e r j a v in višji zdravnik 7. lovskega bataljona dr. Fridorik O a j š e k. Duhovski zaslužni križec na belo - rdečem traku je dobil vojaški kurat pri 6. pehotni diviziji Hu-bert R a n t. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec s krono je dobil v priznanje za rešitev človeka iz ognja, izvršeno z nevarnostjo za lostno življenje, stražmojster 6. orož-niškegra zapovedništva Anton Planine. Srebrno zaslužno svetinjo 1. razreda so dobili: narednik Jakob Sternad. korporali Matija Kraničan, Franc Lipej. Franc_ Pavlič. Franc Prelog, infanteristi rranc Lebar in Mihael Nemec, vsi pri 4. bataljonu S7. pešpolka. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: štabni narednik Franc Urh. narednik Franc Rajovc. četovodje Martin Andrev-šek, Josip Bertole. Martin Bočko, Stanislav Dokša. Alojtij Dunaj, Josip Gologranc. Franc Gorečan. Peter Vatic. Martin Žuraj, enoletni prosto-voljec Perer Gasdajka, korporali Iv. Ahtik, Franc Bračko. Alojzij Kosi, Matija Krumpačnik. Anton Lah, Ivan Markus. Ivan Pockaj. Anton Preko-šek. Juri Sekirnik, Edvin Sorčan, Jakob Sturnoi. enoletni prostovoljec ti-tularni korporal medicinec Anton Demerec, poddesetniki Anton Ka-meli, Ferdinand Krajčič. Anton Oprcznik. Alojzij Poljanšek, Josip Skarlovnik, Josip Zeleznik, Rok Bo-kelič. Franc KŠele. Stanislav Mi-klavc. Franc Boškar. Rok Bizjak, infameristi Ivan Batič, Alojzij Boro-vič, Franc Čentur, Anton Cobal, Anton Dclanca, Mihael Drobne. Silve-ster PuRolin. Andrej Ferlan. Jakob Gaberšek. Anton Gaisar. Franc In-kert. Jakob Furlan. Jakob Kolenc, Ivan Krajne. Anton Krumpak. Franc Kubelka, Ivan Leban, Leopold ManČ-ka, Franc Napotnik. Franc Osojnik, Anton Peško, Aloizij Pokrivač. Jakob Polejžar. Mat. Pušnik, Franc Savrič, Franc Serec, Ivan Skobe, Ivan Tepej. Anton Toir.Šič, Ivan Ver-banc. Martin Vcseniak. Mat. Vidovič. Jakob Cafuta. Franc Zagošen, Josip Zakšel. vsi od pešpolka št. 87. — V Karpatih ie bil ranjen 24. t. m. od šrapnela c. kr. štabni narednik Alojzij Cer.ar, tukajšnjega domo-bransketra pešpolka št. 27. Nahaja se v Ljubljani v bolnici belgijske vojaš-nice. Ranjen je v desno stegno. Bil je 7 mesecev v bojnih vrstah. — Seznainek izgub št 151 z dne 29. marca: rezervni por>Čnik 95. pe-hotne^a palka Ciril P r e in r 1, doma iz Št. Vida v postojnskern politič-nem okraju, vjet. — S severnega bojišča se nam piše: Kot marljiv bralec Vašega ce-njenega lista voščim tem rjotom vsem somišlicnikoiii vesele vcliko-nočne praznike. — Alojzij C r e -p i n k o, narednik in uslužbenec c. kr. finančne straže. - Ljubljanski črnovojniki dru-gega poziva pri saperskem oddel-ku V .-'. pošiljaio vsem Ljubljancanom iskrena velikonočna voščila s sever-no-zapadnega bojišča. — Matej M i k 1 a v č i č, četovodja. — O^lcjska občina je izvolila bivšega tržaškega namestnika princa Mclienlohcja za častnega me-ščana, , — Dvornega sveinika Frana Levca ic izvolii obcni zbor ^Muzcj-skega društva n\ Kranjsko-, dne 15. februarja t. I. zaradi njegovih trajnili /aslug, ki si jih je pridobil za doma-Co literaturo, narodoznanstvo in za društvo posebej, kateremu je nače-loval zdržema skozi dvanajst let v neugodnih odnošaiih za castnegi člana. Lctos je vsled ncugodnega zdravstvenega .stanja odložil brc^ me prcdscdMva in prošnje društven ikov :^a žal nišo mogle ome-čiti, da bi izpremenii svoj sklep. —■ Ćastna diploma, ki mu jo ic društvo dalo, je zasnovana z oziroin na njegovo delo; besedilo objema obod iz motivov narodne ornamentike: pri-kupljive oblike, mehke poreze, ne-stri, a nežni kolorit. Kompozicijo je izvršila s finim čutom za narodni slog gde. Marija Novak. Diploma je bila razstavljena \' izložnem oknu tvrdkc Mejač \- Prešernovi ulici. — Prof. Ferd. Seidla v Gorici je izvolilo -Muzejsko društvo za Kranjsko^ na občncm zboru dne 15. fc^u-aria t. I. za svojega častnega člSna ob priliki 25ietnice njegovega prez^-slažnega .sotrudnistva pri društve-nem glasilu. Ob tcj priliki je izvršila častno diplomo gdč. Anica Zupanec. Snov za kompozicijo diplome je zelo primerno izbrana, posaneznosti v umetniško celoto združene. V ospredju se dviga liki ponosen prirodni obelisk skalnata ipla, za njo pa se v daljavi bleste vrhovi Kamniških alp. Ob strani se po skalnatem skladovi u ovija bršljan. pod iglo pa lezi v podzemski jami losova lobania. Na vznozju so slikovito nnkopicene školjke - okamenine — kolikor smo informirani — slikane po izvirnikih, ki jih je nabral v Kamniških planinah S. Robič. Skupina školik lahno izve-ni v enoredni vrsti spodnje crte. Diploma je bila razstavljena na ojjled v izložbi tvrdke Mejač v Prešernovi ulici. — Uporaba zalojj zlitin in kovin. Sporazumno s c. in kr. vojnim mini-strstvom in s c. in kr. trgovinskim ministrstvom je ministrstvo za dežel-no brambo glede uporabe zalog do-ločenih zlitin in kovin odredilo sle-deče: 1. Po predpisu § 1. ministrske naredbe z dne 7. februarja 1915, elrž. zak. št. 28, so od zahtevanja izvzete one zaloge. ki so neobhodno potrebne za izpolnitev naročil vojne uprave. Treba je torej strogo paziti, da se zahtevana gradiva in sicer zla-sti aluminij, baker. mesing in nikei kolikor mogoče varčno uporabljajo in se skuša doseči kar največjo uporabo nadomestnih snovi. To velia tuđi od uporabljanja imenovanih gra-div za izdeiavanje municije, orožia. bojnih ladij. avtomobilov, zračnih letal in naprav vojaškega telefona in brzojava. V druge namene naj se aluminij, baker. mesing in nikel, ako Ie možno. sploh ne uporablja. Uporabo v to svrho izumljenega nadomestila naj imejitelj naloga predlaga pri oni vojaški oblasti, ki je dalo naročilo. Za spodaj navedene uporabne namene veljajo v splošnem sledeče posebne določbe: Elektrovode po zraku za istočasni tok naj se izvede načeloma z v ognju počinjeno železno žico me-sto z dosedaj v to svrho rabljeno bakreno žico. Za električne naprave 7. malo napetostjo v suhih prostorih je rabiti železno žico izolirano s papir-jem. Za železnate ciektro\'ode veljajo do nadaljne odredbe od zveze nemških elektrotehnikov postavljena načela. Za gradbo lokomotiv je na-domestiti baker z praznim železom t& kolikor to dopušca vzdržavanie ure-jenega prometa. Vojaške steklenicc, skledice za rnenažo. kozarce itd. ic izdelovati mesto iz aluminija \z emajlirane železnate pločevinc. Okove za šotore. nahrbtnike in obuvala je izdelovati mesto iz mesinga iz kake druge ruje proste (torej železa proste) kovine oziroma kovinske zli-tine, ki na trdnosti in vzdržljivostt ne zaostaja za mesingom, n. pr. va azonita, paktonga. novega srebra itd. Ravnotako se v bodoče ne srne izdelovati iz mesinga zapon za jer-niena, rozet za cake, orlov in drugih našivkov, guinbov v^seh vrst za uniforme in hlače, temveč'Ie rabiti v ta namen pakfong. cink, eventuelno še razpoložljiv tornbak ali druga gradiva. Uporaba železnate pločevine (bo-disi lakirane, brunirane ali emajlirane) za te predmete se začasno še do-voljuje za izvršitev nujnih naročil. Legitimacijske škatljice je izdelovati" mesto iz mesinga iz bele pločevine. Nadaljne določbe ostanejo pridržane. 2. Oddaja za vojne namene neobhodno potrebnih gradiv iz zahteva-nih zalog je dopustna Ie proti pravilno izpolnjeni izkaznici, ki jo mora iz-ročiti kupee posestniku gradiva naj-kasneje pri prevzetju. Obrazci za iz-kaznice se dobe pri trgovskih in obrtnih zbornicah. Izkaznica mora imeti sledeče podpise: A) Podpis iz-dajatelia izkaznice, t. j. onega, ki hoče dobiti zahtevana gradiva od po-sestnika takih gradiv. B) Podpis one- Siran 4 .SLOVhNSKi NAI I2%iire dopoJdne. Ob veli-Jcej'očfitli f.kJiziiiUlh bo knjižnica poplavila k^'vcr običajno 'n bo zatvorena edinoJe na vellkonočno nedcijo. — Ttskajšnji detiami zavod »Obrino pomežno društvo v Ljubljani« je darovaJo đijaškemu pod-pernemu društvu »Radogoi« zncsek 40 K, za kar mu izreka odbor tem potom iskreno zahvalo. V teh težkih časih so za naše visokošolsko di.ia-štv.-> prispevki »Radogoju« tem važ-nejši, ker je beda med dijaštvom še večja nego v rednih časih # — Ne dražiti mleka! 2e dolgo vrsto let je bilo v Ljubljani mleko po 20 v Iiter. minuli mesec je pa poskočilo na 24 v. Nekatere ženske so pa seda.i jele sedaj na trgu mleko proda-jati liter po 30 v. Prizadete opozarjamo, da je to absolutno nedopustno, ker je maksimalna tarii^. ki ^.v^da še vedno obstoja, 24 v. Poklicana oblast bode vse tozadevne prestof)-ke zasledovala ter jih naznanila dalje, čemur sledi potem neizoginna kazen. Ostanite toraj pri ceni, ki jo je nastavila, odnosno dovolila deželna vlada. — Umri Je v Ljubljani, Vodovodna cesta št. 28, gosp. Josip Portuna, gostilničar in delovodja drž. žel. v pok. Cenj. rodbinam naše iskreno sožalje! — Zdravstveno stanje mestne obćine ljubljanske. Od 21. do 27. marca t. 1. je bilo 12 novorojencev in 2 mrtvorojenca. 24 oseb je umrlo in sicer 14 domačinov in 10 tujcev. Za legarjem je umri en tujec, za jetiko 6 oseb, med temi trije tujci. Za škria-tico sta zbolela dva tujca-vojaka, za legarjem štirje tujci-vo^aki, za egip-tovsko ocesno boleznijo pa pet tuj-cev-vojakov. Izmed civilnega rnest-nega obein.: rva ta teden ni bila na-znnnjena nci.ena nalezijiva boiczen. — Govorica, da je pot na Smar-no goro iz katerega koli vzroka ne-dostopna, ni resniena in ne ovira nič izletnikov obiskati to priljubljeno razgledno toCko. — Mesti,a zasiaviiainica ljubljanska naznanja slavuemu občin-stvu, da se vrši redna niesejna clidž-ba in sicer dne 15. apriia t. 1. za v oktobru in novembru 1913. rastavljenih dragoceiiosti, dne 16. aprila t. J. pa za v decembra 191.1 in .kir.»i^r;> 1914 zastavi?eni^ efekiov (blaga, pe-riia, strojev, keles itd.). vršeći se vsaki dan od S. do 12. dopnldne v uradnih prosrorih, Prcčna uiica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni rnogole režiti ali obnoviti zanaJlih predmetov. tenaeč Ie i:aj-kasneje zadnji uradni dan pred dražbo. — Mesec april bo po scoletrjcm koledarju jako neu^oiien. Od 1. do 5. dež in hladno vreme. od 6. do 10. topio. 11. silen dež, cd 12. do 16. spremenljivo, od 16. do 1S. mrzio, od 19. do 22. lepo, zadnji teden po većini dezeven. — Današnji prvi dan rričit za točnost nanovedi stoietne^a kole-dsrja. Lpnirno na, da se bo stari vremenski prorok saj gfleJ? praznikov zmotiL — Razredba loterija. Srejk;jnje 5. razreda te lorerije se začrc dne 6. apriia in bo končano dne ?>. nia]a. Predavanja. V nedelio 28. t. nr>. ]e bilo na ukaz c. kr. ćcž. vlade v Kostanjevici v novi soli predavanje »Zakaj in kako moramo varčevati z živiii.. Preda val je okra^ni šolski nadzornik g. Stiasny. Na predavanje ie prišlo toliko kmetskega in tuđi mebC;anSvefovni ^■ojni«. Po naro^ilu c. kr. dež. vlade je predavaJ okrajni šolski nadzornik g. Stiasny o temi »Zakaj in kako moramo varčevati z živili, po^ehno z moko in s kruhom«. Kmetskih gosnedarjev in gospodinj je bilo nad 400 navzočnih. Sentier-nejsira ?cLsk.i mladina je darovala kot piriiiic vojni Gskrbi v L]ubljar:i 1215 svež'h jaje, ki so bila že odpo-slana na omenjeno nabiralnico. Čast toliki miadinski požrtvovanosti! Pozor. Dne 9. aprila 1915 ob 9. uri dopoldne se vrši pri c. kr. okrai-nem sodišču v Celju dražba Ivan Karbatove hise v Ciaberju pri Celju. Hiša je enonadstropna s precej velikim vrtom, na lepem prostoru v bii-zini cinkarne in Westenove tovar-ne. V hiši je tuđi prostor za trgovino, kjer je bila trgovina že dosedai. Misa je bila dosedaj v slovenskih rokah in bi bilo želeti, da se Slovenci dražbe udele?:e, da ne priđe lepa in za Sio-vence velevažna posest v nasprotne roke. Aretiran fotograf. r.Marburger Zeitung« poroča: 2e dlje časa so imeli fotografa Petra Mizellija v Spodnjem Dravogradu na sumu, da je vohun. Več let je že potoval po KoroŠki, zlasti v okolici Trbiža ter pridno fotografirah Pred par dnevi je hotel odpotovati, a so ga na brzojavni ukaz priieli na obmejni postaji v i Pontablju ter ga izročili domobran- \ skemu sodiSču v Gradcu. Mizellijevi starši imajo v Spodnjem Dravogradu cvetočo trgovino z južnim sadjem. Knišne nakaznice na Stajer-skem. Na Štajerskem bodo uvedene z 11. aprilom izkaznice o porabi mo-ke in kruha Ie v nekaterih krajih. V slovenskem delu dežele dobijo izkaznice naslednji kraji: mesto Celje, Gaberje in Breg okoliške občine celjske, mesto Ptuj, kraji Karčovina, Nova ves, Rogoznica, Gornji in Spod-nji Breg. Vudina. Mesto Maribor obdrži svoj že uvedeni sistem izkaznic. V ostalih krajih in občinah bodo po-rabo moke in kruha uredile politične oblasti na drug primeren način. Pobegel otrok. Dne 23. marca je izgini! iz Trsta 10 in pol leta stan sin železniškega uradnlka g. Josipa I3.ia-čerja. ki stanuje v Trstu, v ulrc Isti-toto £L U v: Đritli^u Deuek i^ bil še tišti dan v mestni realki v s^.li in se od tedaj ni več vrnil. Dne 24. marca so ga videli na Opčinah ori g. županu, kateri mu je dal prenočišče. zjutraj pa je odrinil dalje in ne da bi bil kdo videl, kam je šel. dovoril je, da rnu je mati umrla, oče pa da je v vojni, kar pa ni res. Starši ne razu-mejo. kaj je vzrok njegovemu begu, ker je bil zelo miren in priden v soli. Oblečen je v rjavo obleko, kratke hlače in be!o majo. Ima marinarsko čepteo in pepenasto suknjo. Ako bi kdo kaj vedel. o njem, naj to naznani redarstvu. Ljubitelji prekajenega mesa. V Trstu *so neznani zlikovci ukradli iz prodajalne Andreja Maseta kar za 1700 kron različnega prekajenega mesa. Sler:arj! pobiraio vojno kontri-5)ucijk>. V okruju Knin sn v zaJr.jili tednih sleparji na originrJen način slrnarili. Oblečcni deloina kot orož-niki deloma kot vejaki 50 obiskovali bolj samotne kmetijc ter zahtevali od kmetov, da jim pokaZe.io. koliko imajo pridelkov, živii, obleke in deraria. (^d teh so rot.ni vzeli en del kot »vojno kontribiK'iio«. Orožniki so krnuiu zasiedili sleparje in sicer so bili \z rodbine Gavran. Ko so pre-iskalt i.'j:ho\o lii^o, .^o li^.šli nino•<> pusk, pižto!, dinamita, voiaških uni-form. tohaka in raznega druK'CcT^ Mag.'j. ki so >,a . rekviriraliv. D3leč ud dGinovIne. -46!eini f Jcn-rik Volberj;, po pokliču stcklaiski poinočnik. rodom i/ Kopenhagna na Oanskeni. ie priicl na Tirolskcrn v na.sprotj ^e S?j \ I.a/cn .kcm zakoniku, vsied cesar ^a je sr.Jišče v Stc-inacim obsodilo na prisilno deio \' ljubiJai:s!:i prisilni đelavnici, ksnior je Mi priveden včerai. "*— K Vc!:k: uoči, K B-:,!iOšt!.-n in 7a v?y čas vraki hiši. v.sera preMva!-t;e:?! posvcču.:e v pesnitvi in pro?i y\ti -.\I ? 11 r g ;; r. P:salc!i Iio-Ic v >rJc:T:'> toia^bo i;; asr:ev:'-ie pc svn-ji;i niočcii ^ri^.pev^.ti in vseni ai:?cv-n:m in tele^nim dckivccm vsake^a stanu i:: pokliča koristiti. Ta, domovini in vsernu svetu mno:;o nnvcjra, denresa obetajoči s?>i> st.ine -70 vin. in 5C dobiva po v.;en kn i i sa ni ah v L.jubljr.ni in ^f* more fukai od z*:na-njili naročiti. Kdor nr'sV*. da ic/a uci.i sairs ne potrebuje. rni ^a vse eno vza.r-e. pa ra kakcinL1 sb'abniliu nli komu c'ru^emn v hiši otJ topi ali po-cl^ri. Nober»a hi.5i, noberm stanovanje, nihče brez tega »pnsredovalja občne ijrbo.rni. sprave ir miru i« * Ga^^iii dr$a\p.i zhor se sesta-ne i*:ed 17. ni 20. aprilcm k spo:v;la-d^nskentu zasedarju. * Prebsvatetvo v ft!czi!L Heželna vlada v Opavi je izoala stat^stične podatke o prebivaistvu v Jleziji na tcineifu Ijudskesca šteti;? leta 1910. Po teli podatkih ie štela Šlezija leta 1910. 756.948 prcMvalccv in sicer 32.;.518 r-li 4.V04% Ncr.iccv, 2.K.22\ uli .511)94 o Poljakov in 180.352 ali 2373% Cehov. Cenzura na Francaskcra. Iz Ženeve poročajo: Kakor se razvidi iz scinkaj prihaiajočih franeoskih li-stov, nišo irr.eli koraki, ki so jih sto-rili člani tiskovnegra odseka franco-si:e zbornice na inicijativo Clemen-ceauja, glede strogosti politične cenzure, pesebne^a uspeha. V štirih ča-sopisih je zaplenila cenzura vcčstop-ne uvodne članke. Ruski piS£t€f*i in utnetnik? za ru^ke žide. V Petrogradu so priredili koncert v korist Židov, prizade-tih vsled vojne. Koncert se je imeno-\cd: RuS'ko-židovski večer. Predavali so pisatelji: Gorkij, Andrejev in Solo^ub, gcxjba je Igrala židovske pesmi in slavna plesalka Korzavina je plesala vzhodnc pleše. Koncem koncerta ^o zape!? rusko himno. 41 Zlata sablta za Junaškega branitelja Przemysla. Na Ogrskem so ieli nabirati prispevke za zlato sabljo, ki se pokloni mnaškemu, branitelju PrzemvsJa generalu pehote Kus-manekj. Ča^tno sablio izdela pestan-ski zlatar Wi.sin^er in m svoječasno izroći odboru za nabiranje prispev-kov. Dosiej se je nabralo že več ti-soč kron. * Živinoreja v Gallci.H. Galicija je imela pred vojno 900 tisoč konj, kar pomeni polovico vseh konj Av-strije (1 milijon 800 tisoč konj) ali 7krat toliko, kot jih je imelo pred vojno Slovensko ozemlje. (Ćela Kranjska, Štajerska. Koroška in ćelo Primorje) (1.50 tisoč konj.) Goveđi je imela Galicija 2*5 miijona, skoraj lU tega, kar Avstrija (9 miliionov firovedi) in skoraj še enkrat toliko, kot Slovensko ozem'ic (1..S00.OOO goveđi). Prašičev ie imela Galicija oko-ii 2 miliiona. 1I9. prašičev cele Av-strije (6''I* miiijonov prašičev) ali skorai 1*'kr;ir tnest zdr^vnikov, ki sa ji ol.ctali čil'* leto življenja. Dobro spi in tuđi t?k ima. Olecie jedil je popol-nci:ia *}r:pror,tn. Izjavila ;c. da v ce-lem svo:em zivij?r;jii ni ime'a toliko čaf3, da bi n-rs^'p s^ef.ti morrkejra raic-i. O svojih tr^ovskih principih je r;r:pnvedovala r;-z:;c zanimivosti. Od iznosojenejra cienarja ne jemlje nik-drtr ve-j nej?o 6',c, navadno pa manj. G!ed?. pa v? to — ne iz Ir.komnosti, ma-več iz principa — da se ji vrne vsak vinrsr. Posebne principe ima pri natezanju velikih denarnih znes-kov v podjetjr*. Dobiček, ki pa. dobi v Chicajra, zepet naloži v Chica^u. Ravnotako Fi:šca tr.di drug denar tr.m, K;cr si ga ie pridobila. Prepri-črnn. je, da cieluje s tern v zmis'.u in ir terenu po^ameznih občin in da s tem preprec^;"c. č?*. hi se kapitalije nabiraie le na ere:u mestu. Sebe ceni. v Glava žene je ravnotako dobra, kakor j,lava meža,^ je izjavila, »žena iz vršu-c moško delo ravnotako, kakf-r n:ož.- * iz kaii^e o ?Irotna§nih dečkih, k? so postali sravni nzožje. Kdo ne pozna pripovedke o svinjskem pa-stirju, ki je postal papež, kdo se ne spcniinja življenja bratov Svetlinov? V knjigo o malih siromakih, ki so po-stnli slavni rrožie, bo treba sedaj napisati novo prcjjavje: o ruskem dr-ža niku W i rte ju. '^\nz, kn terena ime ie pozna! ćeli svet. in ki je bil dose-j^ei najvišje stopinje časti in slave, postai prvi svetovalec ruskega carja, grof, obeudovan drža\T».ik, se je naro-dil nek.se na Kavkazu kot sin malega, ubogega državnega unadnika, katerega jezik je navzlic njegovemu ostentativneniu pravoslavju še vedno izdajal nemško pokolenje rodbine. Ubog kakor cerkvena miš je dovr-šii mali Sergjej srednjo solo, dijak-siromak je bil na odeški univerzi. Vsa njegova pridnost in skromnost je bila zamanj; spoznal je, da se ne more preživiti in opustil je svoj studij naravoslovja, kateremu se ie bi! z vnemo posvetil. Vstopil je v želez-ničarsko službo in se znašel na mali zapuščeni postaji ruske »Jugozapadne železnice«. Enoličnost službe, ne-destatek duševnega razvedrila ubija na takih samotnih postajah naisve-/:ejše in najinteligentnejše ljudi. Toda VVitteja ni ubilo. Kako poldrugo leto je služil Witte na tej samotni postaji, ko se dobi! generalni ravnatelj »Jugozapadnih žeicznic« od njega obsiren elaborat, kako bi se dali dohodki železnice zvišati. Generalni ravnatelj je bil na stvari interesiran: participi-ral je na čistem dohodku železnice. Tn akoravno je videl pod elaboratom podpis enega svojih malih neznanih uradnikov je vendar sklenil, da elaborat prečita ., . Par dni na to je dr-žal železniški asistent Witte v treso-čih rokah brzojavko, ki ga je klicala k generalnemu rav*nateljstvru v Kijev. Kolegu so ugibali, da je gotovo kaj zagresil in da bo odpuščen iz službe. Obžalovali so svojega skromnega to-variša. ko je sedel na vlak in govorili: »Ne vrne se več«. In prav so imeli. Witte se ni več vrnil na malo, zapusčeno postajo, ostal je v Kijevu, jez leto dni je bil namer-tnik gla\Tie-?a ravnatelja, po daljsih dveh letih njegov naslednik. Mladi Witte je svoj 1 posel razumel. Z 39. leti je sedel v ministrstvu, kot načelnik žeiezniške-ga oddeika in predsednik tarifne komisije, z 42. leti je bil min. za prometne zadeve. postal je ministrski predsednik prvega ustavnega ruske-ga ministrskega sveta, grof. avtor ru-kega konstitučnega manifesta, državnik, h kateremu se je car v časih skrbi in nevarnosti vedno zopet za-tekal . . . Kadar sedejo diplomati k mizam, da se pričnejo pogajati za mir bo morda Rusija še Ie občutiia. kako velika izguba jo je zadela s smrtjo nekdanjega dijaka prosjaka. Opzo^Pfia popoSHa. Češka narodno - svobodomiselna stranka. Pracra, 31. marca. (Kor. urad.) Glasom komunikeja, ki ga je izdala češka narodno - svobodomiselna stranka, je bilo v včerajšnji seji ak-cij.skeTfa odbora te stranke sogiasno sklenjeno, poslati knezu Thunu pismo, v katerem se izreka obžalova-nje. da je odstopil, in želja, da bi se kmnlu pozdravi!. Dalje je sklenil akcijski odbor ustanoviti komisijo, ki ima paziti na agitacijo za gospodarsko zbližanje Nemčije in Avstro-Ogrske. Dotični referati so se povenl dr. Fortu. Padel general. Lvon, 31. marca. (Kor. urad.) »Le Nouvelist« javlja iz Pariza: Divizijski general Lere je padel na bo-jišču. Tcrpciliran parnik. London, 31. marca. (Kor. urad.) Reuterjev urad javlja iz GlaFgo\va: Parnik »Crone of Castle« je bil torpediran. Lord Rothschild. London, 31. marca. (Kor. urad.) Danes je tu umri lord Rothschild, Ne iliri na Foriu^alskem. Lyon, 31. marca. (Kor. urad.) V Oportu so aretirali več podčastni-kov zaradi revolucijonarnega rovar-jenja. Na kolodvoru v Gaji so našli 9 bomb, ki so bile napolnjene z nitro-glicerinom. Japonsko-kitajskl konflikt. Rotterđam. 31. marca. (Kor. ur.) Kakor poroča »Rotterdamsche Cou-rant-, objavi ja »Dailv Telegraph« to-ie brzojavko iz Pekinga z dne 29. marca: Vsak dan se kaže iasneje. da se nogajanja z Japonsko ne dado več dlje zavlačevati in da se bliža odločilni trenotek. V kratkem priha-ia na vrsto 5. skupina japonskili 72htcv, ki se tičejo življenskih in-teresov Kitaiske ko: ne >dvisne države. Dopisnik imenovanega lista izjavlja, da neče Kitajska iz^olniti nobene teh zahtev, zlasti ne 7., ki terja dovoljenje za propagando budizma, in ki stremi za tem, da bi iz-pcdkopala delovanje kršćanskih mi-sijonov. Japonska ni v nobenem oziru pripravljena, da bi svoje za-hteve zmnnjšala, zato ignorira v svojem, dne 22. marca danem odgovoru na nmerisko noto, 5 kategoričnih vprn^nnj, ki j:h je stavila Ame-r:k?. Glede pokrajine Fukieu izjavlja Japonska, da izvira njena zahteva izkliučno iz želiš, naj bi nobena drrga država ne zaradila ladiedelnic in pristanišč v zalivu Puču. Japonska se boji, da bi kaksna tuja država te zgradbe lahko porahila kot stra-tegične točke, s katerih bi lahko iigrožala Tcrmozo. Gotovo je, da je dala Japonska Kita'ski nepovoljna pojasnila glede odpošiljatve novih znatnih čet na kitajsko ozeinlje. Meseca aprila lahko pričakujemo večie zanletljaje. GospoiKorstuo. — Ljubljanska kreditna bani**a. V mesecu marcu vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 1,373.177 kron 37 v, dvignilo pa 1,130.104 K 00 v. — Stanje koncem marca 14,441.407 K 55 v. — C. Kr. priv. avstrijski Kreditni zavod za trgovino in obrt. Ravnateljstvo tega zavoda je objavilo dne 30. marca t. 1. sledeč1" komunike: Upravni svet nasc družbe je na podstavi našega predioga v svoji današnji seji sklenil predlagati občnemu rednemu zboru dne 18. maja t. 1., da se od čistega dobička, ostalega po odštetju pet miliionov kron, za osnovano vojnoizgubno rezervo, razčeli za leto 1914. dividenda po 22 kron za delnico, ter prenese 522.000 K na račun dobička in izgube za tekoče leto. Dalje je upravni svet sklepa!, izprositi od občnega zbora poobla-stila, da se zamore vporabiti izredni rezervni fond od 2 miiijonov kron ter eventualno splošni rezervni fond v kritje vsled vojne povzročenih izguK v kolikor iste prekoračilo iznos pet milijonov kron. Uspehi konzorcije-na inih kupčij so, v kolikor so bile istr dne 31. decembra 1914 popolnomr izpeliane, ob računani v tem letnen; zaključku. 73. štev. .Si OVCNbK! NAKOU* dne 1. aprila iiJi5. Stran 5. Darila. fXYTL zaznaraek prispevkov, ki so jih vposlali c kr. dežeinemu pred- sedstvu naslednji darovale!.) a) v prid društva »Rdeči križ«: Frančiškanski pater Hironymus po policijskem ravnateljstvu v Ljubljani uaroval najdenih 24 K 02 v; ga. Me-lanija Luckmann 50 K; Franc Kos, Poljane pri Škofji Loki 10 K; 1% popusta od plače skupnih uslužbencev že'ezniške postaje Rakek 36 K 05 v; Franc Habe, posestnik v Gočah 20 kron; Katarina Kranjc, Postojna (zbirka) 14 K; občinski urnd Rate-ževo brdo 7 K 12 v; Anton Bojanec kurat Suhorje 5 K; Franc Bole, Koče 27 pod izrekom »Fantje vaši Koče^ 40 K; Jožefa Stegel, Malo Ubelj-sko 7 K; Marijina Družba Slap 5 K; Jož. Mencinger. kurat Orešje (zbirka) 7 K; Mirko B. Perhauc, občinski predstojnik in deželni posianec prepusti najemnino za vozilo 36 K: župni urad Senožeče 26 K; Helena Kubišta. Gorica 3 K; župui urad Podraga (zbirka društva sv. Mohorja) 12 kron; Franc Habe, posestnik v Gočah (nadaljno darilo) 20 kron; Franc Jurca, posestnik parne žage v Postojni 50 K; župni urad Slavina (zbirka) 14 K; župni urad Slavina (zbirka) 12 K; Ivan Baloh, kurat Zagorje in Mihael Tomšič, Drskovče. skupaj 5 K: Anton Skala, Vipava, donesek tarok-partije vS K; župni urad Slavina (zbirka) 40 K; Andrej Celigoj, Parje 2 K: občinski urad Lože 1 K; Ivan Balolu vikar Ti Zagorjah 5 K 68 v; župni urad Slavina (zbirka) 14 K; občinski urad Motnik 48 K 84 v; župni urad Sv. Martin 10 K; Ehinger Hugo, oficijai c. in kr. smednišnice v Kamniku 10 kron; delavci c. in kr. smodnišnice v Kamniku 110 K 80 v; župni urad Mengeš 68 K; neimenovan (neka dama) 100 K; Posojilnica in hranil-nica v Preski 10 K: zbirka okrajnega glavarstva Ljubljana 23 K 20 v; Mil. Pestator, Ljubljana iz zapuščine umrle Frančiške Pestator 25 K; \^c popusta od plače uradnikov c. kr. davkarije v Radovljici 6 K 96 v; župni urad Kočevska reka 20 K; župliani iz Grčaric 26 K 60 v; Marija Hočevar iz VeL Lašč št. 36 10 K; uradniki, poduradniki, pazniki, ba-gerski delavci premogokopa v Ko-čevju 129 K 52 v; nemški odsek dija-kov c. kr. visje gimnazije v Kočevju 20 K: donesek klavirnega večera g. Juiiia Varga 450 K; prof. Hugo Pod-rasek 10 K; Luigi in Ana Bianchi v Ljubljani 20 K; stotnik pl. Kantz v Ljubljani 40 K; Valentin Urbančič, Jarše 20 K. Vsota 1632 K 79 v. K temu vsote prejšnjih zaznamkov 9S.200 K 38 v, skupaj 99.833 K 17 v. b) V prid družiti v vojno vpokli-canfh: Zbirka uredništva >S!ovenca-10 K; skupilo za vojno kuharsko knjigo 32 K; skupilo za vojno kuharsko knjigo (Bamberg) 12 K 80 v; donesek nabiralnika pri c. kr. davc-nemu uradu v Kočevju 158 K 70 v. Vsota 213 K 50 v. K temu vsote prejšnjih zaznamkov 47.656 K 27 v, skupaj 47.S69 K 77 v. c) V prid vojnooskrbniškega sklada: 1 % popusta od plače uradnikov okrajnega glavarstva Radovliica 45 K 76 v; \% popusta od plače uradnikov okrajnega glavarstva Novo mesto 54 K 65 v; \% popusta od plače uciteljskega osobja gimna-zij v Novem mestu 26 K 20 v; Anton Kline, Gornje polje, 10 K; Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Hnišid pri Ljubljani 10% Čistega doneska od predvajanja gledališke igre »Naša kri« 4 K; Franc Schvtei-ger y Leskovcu 40 K: župni urad v St. Vidu (zbirka) 105 K; šolsko vodstvo Sostro (zbirka) 34 K 50 v; župni urad Golo (zbirka) 6 K 78 v; župnik Ivan Kunaver, Golo, 3 K 22 vin.; občina Račna 23 K 50 v; J. Pelle-grini, c. kr. dežeini sodni svetnik v Ložu, 9 K 60 v; obresti hranilnice varovanca Jožefa Pišanec 70 K in od varovanke Marije Žigmunt 80 K: vinogradski nadzornik Ska!icky 5 K; gospa Bianca pl. Wurzbach, Lands-preis, 20 K; uradniki okrajnega glavarstva Novo mesto 57 K; župni urad Toplice 20 K; občinski urad Poberna 7 K 76 v: občinski urad Vojsko 5 K; zbirka šolskega vodstva Brez.je pri Dobrovi 7 K; 1% popusta od plače uradnikov c. kr. to-bačne tovarne Ljubljana 49 K 45 v; 1% popusta od plače učiteljskega osobja državne višje realke v Ljubljani 81 K 37 v; zbirka knezoškofij-skega ordinarijata pri župnih uradih v škofiji Ljubljana 2030 K; 1% popusta od plače uradnikov okrajnega glavarstva Postojna 22 K 76 v; 1% popusta od plače učiteljskega osobja c. kr. državne obrtne sole v Ljubljani 34 K 05 v; \Jc popusta od plače uradnikov c. kr. deželne vlade 198 K 06 v; \% popusta od plače uradnikov okrajnega glavarstva Kočevje 16 K 48 v; 1% popusta od plače uradnikov c. kr. finančne drrekcije v Ljubljani 62 K; 1*> popusta od plače tiradrikov c. kr. okrajnega glavarstva Logatec 13 K 93 v; 1% popusta od pbče c. kr. policiiskega ravnateljstva v Ljubljani 31 K; 1% popusta od plače uradnikov c. kr. okr. glavarstva Ljubljana 55 K; \r¥r. popusta od plače uradnikov c. kr. okr. glavarova Krško 22 K 46 v; 1% popusta od plače uradnikov c. kr. ekraj-nega glavarstva Kranj 2J K 54 v; lr/r popusta od plače uradnikov c. kr. okrajne^a glavrstva Kamnik 13 K 31 v; !'/<> popusta cd plače uradnikov c. kr. okr. glavarstva Ćrnomelj 11 K61 v; \% popusta od place uradnikov c. kr. okr. glavarstva Novo mesto 31 K 86 v; 1^ popusta od plače uradnikov c. kr. davkarije v Novem mestu 8 K ,'-8 v: lr;< popusta od pbče gimnaziivkih profesor je v v Novem mestu 30 K: Vr popusta od plače uradnikov c. kr. okr. glavarstva Litija 23 K 14 v; tovarna za železo, Bela peč, 5f>0 K; K::tollsko slovensko i zob raže valno društvo v Cerknici 35 K 20 v; zbirka c. kr. davčnega urada Ilirska Bistrica 71 K 56 v; zbirka c. kr. davčnega urada v Pastojni 287 K 12 v; zbirka c. kr. davčnetra urada v Scnožečah 4S K N" v; selsko vodstvo Javor 8 K; nadporočnik Jcžef Luckmann mesto venca za umrlega rndporo'nika Gustava Kastnerja 25 K: Acrneza Ster-benz, Mrauen, 1 K; Lena Qterbenz, Mrauen. 1 K: uredništvo ^Slovencu* 1'"» K: rrofesor F.vmo Podrasek 20 K; ćonesek nabTaln'ka c. kr. davčnepa urada KrsVo 23 K 58 v: zbirka !ired-ništva ■ Sio\ e^ec ■ 16 K. — Vso^a 4440 K 98 v^K teinu vsote pre;snjih /azramkov 76.157 K 84 v. Skupaj S0..-98 K 52. v * VI. Izkaz c. in kr. zsrnlzvslA Folnici št. 8 v Ltijbliani poslanih dariJ: Nadalje so darovali; Visoki de-felni odbor kranjski več hektolirrov vi^a na teden; visokorodna go>pa Bogumila Justeršičeva, soprocea dež. g'avaria (ponovno darovala) 12 danskih edej; visokočastiti župni urad v Starem tr^u pri Rakeku (5. in 6. posi-Ijatev) 4 rjuhe, 3 sraice in uru^esca pjatnenejca Maga; visokočastiti Jožef i omšič, župnik cerkve sv. Jozefa v Citv., Pa., Amerika (2. posiljatev) 9 ovoiev razmaščenega bombaža; komite uračnikov avstr. Llovda v Trstu (oskrbovalni oddelek) 1500 ciga-ret; tvrdka fv. Ja\* in sin v Ljubljani sivalni stroj (na posodo); g. Avgust Repič. sodar v Ljubljani 1 vinski sod-ček (na posodo); g. L. Fatur 1 posteljno oćejo; neimenovana po g. višještabn. zdravniku dr. Geduldi-gerju po 6 parov noga vic in zimskih obujk: gđč. Marv Kos'er v Ljubljani (9. pošiljatcv) 700 cigaret: g. Marija Klemen iz Čermošniic (2. poš;ljatev) 5 prsogrelcev, 5 voinenih kučem. 2 iopiča. razglednic, pisemskega papir-ia, svinčnikov. 14 pip s tobaJanasp| list cbs^ga 6 sin si. Izdajaicli \n odgovorni nrcdiiik: Valentin Kopitar. Lsslniiia in tisk »Narodne itekarne«. i Sobsalfre^"1 ^^^^%^i IMMMMHMBr.-.'..- -.-- — rr-r. IM,'.',T ,!■,!... ■„..;... TI., ff.-l.. ■ .....■;Ž"iZ~ i-. ,.„.,.-.. .._i. \ ..... - . J ... . ...m ...••-. t ■ J rrr^lrf 3er»H!ann & Co, Dećin r\z Labi Or'^Scml vs?h rnarrlc b^y-:uma, ra-^ranjuie tvor tev prhl'ai«., pre-zpodni? osivc-nie in i2paHanje !a?, iacr ži\ ce in dela nolne, menke lase rolee trtra je "a torpko vteralo nroH onemoplosti rdov (ro naporni hoiah) proti rcvrnat-čn-m bolennam itd. — V'sak dan p:iznalna p'sma ' — Parit? izrerno na ^aienno znioiko »Icotim-ček« Stekle :a K 7 in 4 se dobiva po lekarnah, dro^erijah. parfumernali »n brivn'cab 89^ KefeorolfiSično isororflo. 7f91«t nai rrorjetn 306*.? Srdnr trarni tlak /10 Tim c vanfa v mm £ B t i i | i 31. 2. rop. 7315 n 7 ( *;!. sv?h j oh'ačn^ „ 9. iv. 7 36 35|sr.svzh. ; dfS 1/4 7. tu 739 8 !9 si. ssvzh. eblačno Sređoi» včcraibna cmneraMirs 4 5. norm. 6 6. P^davina v 24 urah mm 278, Ponoči ic radio nrecej sneea. V Nagluhost, mm šijmenjc v ušesih itd. o-dravi OMr'nan Cerra 3 70 K. Brošura z?*ton\ proti po'tnini za nazaj. Tf. UTofec3k, Mfincbea, Patil Bejsestr. 5. Podpisant Tttdlnaiifi Smroiiar, posr-tnik, klju*avničar in savski brođ-mk v Spndnj h Ribčih ?t 22, svnrim 5 tem vsr-ikojrar, da moji ženi Mariji Smrrkar rnjeni D^ir, po don a e Drčarici iz Spodnjih Ivhč, okraj Brdo (Kammlc), ničesar ne posrdi ali kupi od ne, ker jaz ni-^ern r>JaČn k za njene do'«(?c. od nje Ku:>l.fcne stvari bi moral dotični meni še enkrat plakati Oiirotna bi J3s moral proti njemu scdniisko pjstepsti. Tohko v priiazno vednest onim, ki bi imeli kaktrkoli kupčijsko opraviti x moja ženo Spod. Hibče, obi ina Velika vas, dne 1 aprila J915. poitstrsik. N a j c e n e j e Vpsriiiaii wM% mniffli svo.cb! HA iZUVKO roš!!ia tuđi na de^e'o: r\.W J»f?Jfp P?2š£e, Jopjce, ii * H 3 4 noćne haSje, **£ iM $& yd te Kc^ Ji?3 3Y:na. /lelosoldna 'vrd!' ■ m. nnstoiic - Eucar L]^t3.n«2, S*:%!rl žre 9. LaTtna hiia. Neprckosliiva v ofroških oblekcah ;: In krsini ops'svi. :: Prsti praba?em, i'is'rJsam in izcađ3T!^ii las B~zr *^ " *tm, «■># -«^ !u6ka n prsors-u,'© li?sd?nje las. 1 fR^tt!?nlf«z navodom fl i*r«arso. Razpošilja se z ohr*tnD nošto ne mani kot r've st^clen^ei. "^i-'d'C. r»-1«, ^sHicina'. vir, Sr«©c:'aM *©tf najfra''Aih parfumrwt klrur«ri%kih obv«z, sv^žih mineralnih vod !td. 3ež, Mmn W.m* LsusfsRg vUiib'Ian Re Ufa r act? š! I. f>o!e£ novozifraiene^a Frao fožefo^ecra uh^. mostu 1S 7 W leksmi do*3iva?o idravSIa tu51 ČlanI i3Oln£$!s3ti blaciaia tužne ielen*C3, C. kr. tobaćce tova me in okr. tolulške blagafao v LJablaai. i z clfema sohama in kuhinjo 86 1ŠČ0 zi rna^ST termin* — Ponudbe pod „S';anovan-c 308" na upravništvo »Slovtn-ke^a Naroda.« 808 za sedlarsko obrt 827 §gifiSt~ sps-G^msm takoj. "^S Oj»la>iti se je v Reinninghausu, Sp Š-škau 9$g$?m Sjsrejme se "^©g " J • !• • |F ^ SI f % ¥ I ^ f i H15 vesča. slovenskega, hrvaskega in nem-škega jezika. Pismene ponudbe naj se poLijcjo na „vjOsfni pređal štev. 8« glavsa pošta". do» k u iPiId|dIKd ižĆe službe v tieovini modne ter konfekcijske stroke za dame. Ima 10 letno praksa in ćobr-j izpnčevala Nastop službe s 15 aorilom event. tuđi takoj. U^trefeno bi bilo kje na Sta-ersk^m a!i Primorskem. Prijazne ponudbs na upra\Ti. »S1ov. Naroda« pod šifro „Poštena prodajalka ši»/812". Znamka za odgovor. 812 Dobre, sveže češlie 3d02 zz do^I?a]Q vsEk torek Iszpeteb. Pečsnka cd mladih prešifckcv, fln> pre^aisna ineso, okasne hrenovke :n ssH^I?de se đobivajo pri 3. Ch2!u]jnik, Stari trg 19. ll^ra^s^esssajilnice v ?ostomit reg. zadruge z oni. poroštvom, se vrši 7 p^međelfeb, dne 12. aprila 13159 ob 4. ari popoldne v zađružal pisaral v Postojol. DNEVNI RED: 1. PorcČilo ravnateljstva 3 predio« žitvio bilance za 32. upravno leto 1914. 2. Porocilo nadzorstva. 3. R:*1eDanie o teh porožfitlh. 4. Skopali^čc k Sv. Knžu Sv. ma§e zaduSr.ice se bodo brale v župni ceikvi Mar. Oznanjenja. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomm. LJUBLJANA, dne 1. aprila 1915 2»1ujOie rodbine Fortuna, Rape, Pire. Žagar in Kunstelj. Ka telikonuvne praznike prtporočam trde in mehke „Sorsolhto" kfohahe * * * v vsch harvah po K 8*—„ ter največjo izbero muških in ženskih ob/ek. ofroških oblek in gam-beta po priznano nizkih cenah. Ljubljansko (ore/ angieško) skladišče oblek O. Bernalocič I Meslni trg štev. 0 — 6. Krasne vdikonočne t M . od o vinar je naj: rcj razglednice priporae. :: MARIJA TICAR -a LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 26, Selenburgova olica I. 674 Pristen dober se dobi pri & L SEBl!i!K!l 910, Slikl. Stran 6« .SLOVENSKI NAROD* dne 1. aprila 1915. 73. štev. Telefon fttev. 16. Tototoa *tev. 19. 129 wmm Leta 1873. ustanovljena delnlefca rfra*** <^M KraHfjRa slavbiaska i\\\\\ i Ljnfeljani Stavbno podjetniitvo; pisama za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strofnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — '■' : Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. ----- Prava in oeprsva litas. Povest —- Spisa! Blaž Potalin. Cena broš. 1 K 60 ?io., ves. 2 K 50 vin., 5 pošto 20 rinanev vcč : Ooafov prapončil: Zfođovinska povest. Spisil Iv. Rernee. Cena broš. 1 K 80 ?in., vez 2 K 70 v'm., s pošte 20 vinarjev vee li najnove;ši zabaroi iti ve»eli kojigi pripo»-oča najtoplej I JCarodns knjigama v £jubijani. Vse gospodinje navdušeno hvalijo staro renomiran« domovinsko zsamko , Pekarekovega čaja ki se dobiva le v or«gina!nih zavitklh z varstveno zDamko „Kitajskl dečko" (Oinesenbub) v vseb proda- J2!nah te strote 421 Zastopnik za Kranjsko: GRUMMER & Co., Ljubljana, Sodna ulica št. 3. V:;s:ve^: ;i;:.; :. PRVI Iliji IDIOU DROGERIJA i parfumerija, fotosrafična manufaktura itd. O&lssfvsĐO Koacssljoairaoe orodaia sfrepo?. Ustanovljena leta 1897. £lnton Kane Ljubljana, Židovska ulica 1. Oniki na nzpfllajo Cenikt na razpelago. rt 1** puh v veliki izbiri !n po Jako nizkih cenah prfporota tvrdka LJUBLJANA, Hlestni tro Siev. 10. " I 2a snomladansko sezono priporoča tvrdka Ori čar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zatogo izgilmljei illek za gospode in dečke ter znične novosti 309 i koihii za aame io ne. Ceniki zastonj in franko Sviloate paste (epke v modnih barvih, gtadkc, tuđi s pisaniwi robovi pošiliam samo preprodajtlcem proti povzetju ali cunaiskim referencam. H1EST MTZKH, Imaj I. Ko^liR»nist II ----------------------------------- -----------i Sprejema zavaravanja človcškcja Ziv ljenja po najraznovrstnejSih kombina-cijah pod tako ugodnimi pokoji, \n no bena druga zavarovalnica, Zlasti je ugodno zavarovanje na de-živetje in smrt z manjsajočimi se 11 vplačili. [ŠASlAfORIUM -EMONA ) il ZA MJTRAMJF IN FOI^ !R(5r.-Nt BOLLZNC U 7LJUBL..tJANA KOMENBKfc.SSAUL.lCA ^tl|j s^re|«rs=e tako] *:4 Llld.R Cera&j, $uve?ir, Ljubljana, Vfoiftv« til^ea 3. iriiioreta wib IjoM'iran i« ssst« z rf?^i! najkoBJši xa|f r*k kakci frirn«no dobro ?hM belo kaco, čokolado, kakao, čaj, fin« likrrrje in najfinri*e prciro. riiii!iyyllypJ^i!p. Sporaiadanskfi in poletna serija 1915. \ za DCpoln* sio5ko nfi!e!(O (šakalm, klače. tetovaik) i- s*w t9ne :: ! Va^on 8 kren 1 Kij-.ftn lOkrou i kTnft*? IR-roii Kupon 17 kr on 1 ktij»oR?■ : == 2 Teljavnostjo od 1* septembra 1911 ^d vo/ili do prekllca v okraiu tukaj^nega ravnateljstva s odaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahVo noslu^ujejo vst civilni potniki brez prisilnoga legitimiranja* Cifilni potniki. kl se polfofo ▼ Falf, moralo imetl legitimacije od c. I. kr. povelistva vojne luke v Pnl u. ODHOD Iz LJoblfiDO glavni kolodvor, samo osebDl vlakl; 6-OO zjvtraj v Kranj (Tr2ič), Jesenice, v Trb.f. fl-05 dopoldne v Grosuplt> Ko Je v je), Trebnie (St. Janž), Novo mesto, (Straža- Ton'ice), Bubnjarci. 11"3O dopoldno v Krani, Jesenice, Trbiž. 12-52 popoldne v Grosuplje, Trebnie, Ko\o mesto (StraŽa-Toplice), Bubnjarci S-3J zvećer v Kranj, Tr2ič, Jesenice, Ce- !••' ec čer. Salcburg na Dunaj. 6-36 uečer v Grosuplje (Kočevje), Trebnie. Novo mesto, Bubnjarei. PRIHOD t Ljvblfaao glavni kolodvor, osetrai vlakl: 7-33 dopoldffie iz Jesenic, Kranja (Tržiča). ••56 d«poldn« iz Novega mesta, Treb- njega (St. Jan2a), Grosuplja (Kočevja). 11a1G dopoldnaiz Trbifa, Jesenic, Kranja 2*35 popoldne iz Bubnjarcev, Nove era mesta (Stia^e-Toplic), Trebnjega, Grosuplja 8-2O pono£i iz Trbiža, Jesenic, Kranja, rrr»ičaV 9»23 ponoći 12 Novega mesta, Stra'e- Toplic), Trebnjcga (St. Janža), Gfosuplja, (Kočevja). KamniSka 2eleznica. ODHODzdrlavnegako*od»ora vSamiiik % mešanlml vlakl 7*40 dopoldne, 230 popoldne in ob 7*16 zvećer. PRIHOD Iz Eamnlka v Ljubl'ano ob 6-42 zjutraj, 11-00 dopoldno in ob 6*15 zvtčer. Ckr. državno-železnlškoravnatellstvov Trstu. ••• • •% Vzajemno lavarovalna banka v Pragi. .% - .'. ■oaai ■■! foadl X •tt780.7tt*ia, - Isplateao odttodmlaa la kapltail|o K 12S,S33.304 2i. inoAi zaitustvi i Liniiliaii čigar pisarne so v lasrni ban-== Cni hi§i :: r Gosniski uliti fflf. 12. Zaviruie poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Sko4e etni takoj in najkulantneje. i Uživa najboljši sloves, kodcr posluje. Poz*p1 Sprejema tuđi zavarovanja I proti vlomski titvini pod zelo ugod-mmi pokoji. — Zahtevajte prospekte ;