St. 234: Trst, v nedeljo 24 IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvfi. (G stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Fostcjni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dorabergu itd. Zastarelo Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OQLA«l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 »olone.CiAE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtmee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po a r °,?lase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K. z. m^, TCjl.... _ ^ ctot beseda, nai-manj ra -10 stot. Oglase sprejema Inseratm odcteieic upr«ve »Edinosti". — Plačuje se izključno le vpra^i „Edinosti4* Plačljivo in tožljivo v Trstu. £PINQST Glasilo politi '.nega druitv« Primorsko. nV edinosti je mot. I tOCNl ečaj X»VIII. NAROČNINA ZNASui xa celo leto K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na naroči« brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroisiM u.*. n*d*lJ«ko iiimJ* „EDIHOSTl" stan*: o*Io Uto Kron 5-ao, m pol loto Kron 2 OO. Vsi dopisi naj se po4ilj»jo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma so >0 »prejemajo In rokopif* a® na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Gilattl 20 (Narodni *•■) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik ^sorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edn vpisa., z&druga z omejenim poroštvom v Trstu, alic« Giorgio Galatti štev. 20. Pojtno-hr»wlW, ragun Jtev> 841-652. TELEFON It 11-57. Za idealnimi cilji! Politično strankarski boji na Slovenskem, ki so razcepiti nekdaj v svojih narodnih stremljenjih edini in složni slovenski narod in so, izčrpavajoč skoraj vse narodove moči za to medsebojno klanje, največ krivi, da se je začel na vseh poljih našega narodnega dejanja in snovanja kazati pogu bonosen zastanek, marsikje celo tudi pravo pravcato mrtvilo: tem političnostrankarsklm bojem je tudi treba pripisati Se prav posebej na rovaš, da se je začela naša narodna meja povsod tamkaj, kjer |e zadivjal te midiebojni boj, občutno pomikati proti središču in naša narodna posest od dne do dne bolj krčiti. In kako tudi ne, saj ni ne časa ne sredstev in tudi ne dobre volje več za obrambo naše narodne posesi?, kajti vse to potrebuje — stranka, vse to je posvečeno strankinim koristim! AH narod ob vsem tem gine bolj in bolj. ali mu nasprotniki čim dalje tem predrzne)? trgajo izpod njegovih nog njegova rodna tla, njegovo sveto domovinsko grudo: tc ni mar več slovenskim strankam. Narod naj le izgublja, samo da raste stranka, da raste meč In ugled njenih voditeljev In celo tudi rjihova imovina. Tako Je povsod na Slovenskem, kjer je strankarska strast ubila vsak idealnejši polet ljudske duše ter ukle-ni!a ljudstvo v strankarski duševni in tudi fizični jarem. Zato pa mora v resnici navdajati vsakega Še količkaj narodno čutečega Slovenca čut srčnega zadovoljiva, če se v tem splošnem mrtvilu zfžari na temnem slovenskem obzorju sijajna zvezda resnične ljubezni do narod?, zvezda idealnega rodo-ijubia, ki vsaj trenutno razsvetljuje temo narodne brezbrižnosti In užiga vsaj tupatara nekaj one nekdanje ljubezni, onega rodc-Ijubja, ki je vladalo v na št m narodu ob času njegove probude. Take sijajne zvezde so bili našemu narodu Pollak, Kotnik, Vil-barjeva, Fabjančič, a sedaj zopet Franc B a b i č, vrl slovenski mož, idealen rodoljub, ki mu današnja strankarska gonja ni mogla iztrgati iz srca ljubezni do zatiranega zaničevanega, po njegovih lastnih sinovih pozabljenega, ali celo teptanega naroda, kateremu se je Bablč tedaj, ko je stala smrt ob njegovi strani, izkazal največji dobrotnik, po-skrbivši za to, da bo toliko in toliko njegove dece, ki bi jo sicer pogoltnilo tujin-stvo, obvarovane slovenskemu narodu, slovenski domovini! Nad stotisoč kron je zopet dobila naša edina zaščitnfca, naša šolska družba sv. Cirila in Metoda po velikodušnem darilu tega ideažnega rodoljuba, nad stotisoč kron je zopet položenih domu na oltar za rešitev naše dece, naše mladine, naše bodočnosti. V najgiobfji hvaležnosti se mora pokloniti pred mani takih dobrotnikov naroda vsak pošteni S ovenec, najprisrčneiše radosti mora zaigrati srce vsakemu pravemu slovenskemu rodoljubu v izpoznanju, da ima vendar slovenski narod še ljudi, ki niso samo Slovenci na jeziku, temveč v dejanju. Pa ne samo prepričale, da ima naš narod še takih sinov, ki jim je bodočnost narodi prva skrb, mora navdajati vse dobro misleče z največjim zf dovoljstvoro, ne, Še večje važnosti, še večjega pomena je dej stvo, da taki sijajni zgledi domovinske lju bežni užigajo po naši domovini nov ogenj PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Doienec. Petištirideseto poglavje. Zopet v Londonu. Leonard Hastings je odšel, priŠedŠi v London, v neki hotel, kjer se je nastanil pod imenom Martina Hilia. Toda usoda mu ni bHa mila. Prav tedaj, ko je prišel tjakaj, je prišel mimo Avgust Lescours. Leonsrd Hastings je sto-oil, niti najmanje sluteč, da bi ga bil kdo ijpoznal, v kavarno in si Je naročil pr tamkajšnjem postrežniku spalno sobo. Imel je komaj toliko časa, da si {e na rofll obed, ko je že prišel Avgust Lescours v hotel in je vprašal po gospodu, ki ie dospel to jutro. Prišel je to jutro samo en tujcc. — Ali mislite mr. HI!a? — je vprašal postrežnik. — Mislim gospoda, ki sera ga videl priti pred eno uro semkaj. — Če je mr. Hill, vam meram reči, da ne ždl nikogar videti. Dat mi je najodlcč- rodoljubja in vabijo in kliče|o k posnemanju. in resi Z veseljem moramo ugotavljat', da so sijajni zgledi velikih rodoljubov Pollaka, Kotnika, Vilharjeve in Fabjančičs užgali v marsikaterem narodnem zaspancu ljubezen do slovenskega rodu in JeV a, ds je marsikateri dar sicer ne tako velik, kakor je bil oni onih velikih narodnih dobrotnikov, a vendar prav tako dobrodošel, bil položen domu na oltar. Če pogledamo po naši do movioi in vidimo, kako se |e celo naše preprosto ljudstvo, ki se ne more ponašati z blagostanjem, zgledavajoč se na teh zgledih ljubezni do naroda, vsa| tamkaj, kjer mu narinjeno strankarstvo ni zatopilo vsega čuta do česa viš|ega, idealne j Šega, začelo zanimati za narodno obrambo tn kako celo po deželi izkazujejo veselice, prirejene v kcrsst naši obrambni družbi, v resnici naravnost lepe svote 200, 300, 500, da, celo 1000 K In sedaj zopet zgled idealnega rodoljuba Frana Babičal Ljubezen poraja ljubezen, in prepričani smo, da tudi Bablčeva vzvišena ljubezen do naše mile slovenske domovine užge v marsikom, ki Je bil dose daj hladen in mlačen, vsaj iskrico domovinske ljubezni. Naj bi le sijajne zvezde rodoljubja: Pollak, Kotnik, Vilharjeva, Fabjančič in Babič razsvetljevale temno noč našega narodnega nebesa in naj bi užigale ljubezen do slovenske domovine v njenih sinovih 1 Naj bi le našli ti idealni rodoljubi posnemovalcev v blagor naši domovini, v blagor naši ogroženi narodni posesti, v korist naši mladini. Siava njim, narodu pa boljša bodočnost 1 _ Shod „Kmečke zveze'' v Valdernigi pod Sv. Petrom na Piranščini, 16. avgusta 1913. (Izv. poročilo). Ta kmečka zveza ,premalo uvaževana po nas, je tega dne triumfirala. Kedo bi bii pričakoval, da se na tej ogroženi piranski poziciji nabere toliko naroda, da čuje sporočita poslancev, ki so in niso njihovi. O taborih slovenskih |e pisec teh vrst samo čital, prisostvoval |im ni. A sedi vendar, da se more ta shod primerjati klasičnim našim tabor|em. Ta kmečka zveza šteje 1600 organizl ranih kmetov. A ca tem shodu Jih [e bito, ue računajoč žensk, do 2000. Morda se bc zdelo komu to število pretirano, ali Če na vedem kraje, odkod povsod se Je nakupiia ta množica, bo jasno, da ne pretiravam v ničemer. 150 se Jih Je udeležilo od Sv. Lucije pri Portorose s svojo razvito narodno zastavo, kakih 30 jih Je bilo iz Kort s svojim pevskim zborom; zastopana Je bila dobro Izolaoščina, posebno Malija in sosednji kraji; ta množica pa Je tvorila le mal del zborovalcev. Ker jim |e bil shod tako blizu, prišli so si ogledat iz lica v lice svoje zastopnike tudi prebivalci Sv. Petra, Kerfcavc, Padene, Nove vasi. Tudi Kaštela nom ni bilo predaleč in celo Materada ni štedila 3 ure hoda, da se Je udeležila shoda. E pur si muove I — sem vzkliknil zasr, prišedši na nalašč prirejeni slavnostni prostor. Da bi kedaj slovensko naredno dru štvo zborovalo na prostorih botra sedanjega piranskega župana, ne bi bil pričakoval tako nejši ukaz, da ne smem nikogar pustiti fe njemu. — Povejte, mu, da žeii Avgust Lescours govoriti žnjtra. Ne verjamem, da bi rekel ne. Postrežnik je odšel in se takoj vrnil ter povabil ir»r. Lescoursa, naj gre gori. Mnogo bi bil dal za to, da bi izvedel, kaj se godi zgoraj, toda ni mogel zadostiti svoji radovednosti. — Cesa pa želite? — Je pozdravil Leonard svojega gosta. — Dal sem nalog — — Vem, mr. Hill. To Je vaše Ime, kaj ne? — Da, to Je ime, ki ga imam sed*|. Kaj bcčeie? — Trenutno mi gre prav slabo. Tu sem si domislil, da bi me mogel vi potrebovati. — Rad bi izvedel marsikaj. — Na primer o gospodični Fay? — Vem, da Je poročena. — A i |e bil stotnik Challis blazen ? — To nicra vedeti sam najbolje. — In o!rok? — J a mrtev. — Odkedaj? — O, šeie kratek čas sem. Irneii so ga splošno seveda za Marijinega otroka. — Marija Je biia nekaj časa fciina rms. Challiseve. kmalu. Led |e prebit in upamo, da uoid»ic zmagoslavno napre| pod devizo .Kmečke z veze'-, ki pa mora ostati, kakor se je po Icazala na tem shodu: narodna, zvesta svojemu programu in ne — strankarskaM Da hoče tudi res ostat taka, o tem pričajo: poročila poslancev in sprejete resolucije. Prostor zborovsnla Je bil okrašen s 5 narodnimi zastavami. Omenjamo to, ker Je to značilno za lastnika, ki ni še nikoli ~ o L! I z nami. Ob 3 30 popoldne Je otvoril predsednik „kmečke zveze", g. Andrej Medeš, prvi občni zbor te zveze s pozdravom do vseh udeležencev in zahvalo na navzoče poslance, ki so se drage volje in z velikim trudom odzvali povabilu ter so tako s svojo avzočnostjo, povzdignili ugled in moč tega mladega društva kajti navzoči narod izprevidl da ima voditeljev, ki Imajo srce in voljo, da se zavzamejo zanje. Po pozdravnem govoru Je podal predsednik besedo g. dekanu krkavškemu č. g. S k e r b c u, ki Je izvajal, da se nahajamo na vročih piranskih tleh, kako da niti sanja) ni, da bi v tako kratkem času videl, kako si je kmečka zveza pridobila toliko zaupanja, da bo zamogla prirediti tako impozanten shod na teh tleh in spraviti ped svoje okri Ije toliko pristašev in iz takih vrst, ki jih je smatral izgubljene. Namen kmečke zveze Je naroden in gospodarski. Marsikateri Je krivo umel naš cilj in nam metal polena pod noge, a ponavljam, da (e naš namen čist, in da mi ne mislimo nikakor napraviti kakega razdora v cašib vistah. Želimo le, da se v naših vrstah na dalje razvija duh, ki Je prevejal naše prvo boritelje: duh Dobrile in Vitežića, dah naše troperesne deteljfce: Spinčič, Mand č, Lagi-nja! Bedite ml s tem pozdravljeni, bližnji in daljnji! Povabilu Kmečke Zveze so se odzvali: gg. diž. in dež. poslanec prof. M a t k o M a n d i č, dež. poslanca F r. F1 e g o žu pan v Buzetu, in g. B e I a n i č, kakor odposlanca političnega društva za Hrvate ic Slovence za Istro, daje deželna poslanca gg. J o s i p V a I e n t i č, nadučitelj pri Sv. Antonu pri Kopru, in Josip Pangerc, župan v Dolini. B li so tudi prisotni ž u p n i k i iz teh ogroženih krajev, seveda — da samo tisti, ki čutijo narodno, — da ne bi morda pričakovali piranskega In izolanskega, dasi Je bilo na shodu precej nJijU tiranov. Besedo Je zadobil dež. in dež. poslanec Č. g. profesor M. M a n d 1 ć. Omenjal [e, d» ga veseli, ko vidi pred seboj to ogromno množico naroda in vidi zanimanje, s katerim so sledili pozivu na shod. Sicer bodo naši nasprotniki kričali v javnost, da nas je tukaj zbranih „una cic quantima". To pa na) nas ne plašil Vi vidite sami, koliko nas je in preštejte se sami I Verujte mi, da nlsere pričakoval tukaj tako ogromne udeležbe. Poročilo mo|e bi se imelo baviti z delovanjem deželnega zbora. To je pa težko pedsti Vam, ki po večini ne čitate političnih listov, iz katerih bi lahko posnemali cd dneva do dneva, oziroma cd tedna do tedna, kako zastajajo stvari. Temu pa niste kriv: vi, krivda na tem leži na državnih in deželnih oblastih, ki vam ne dajejo tega, za kar plačujete že tal o dolgo — S o I e I Omenjal je, kako Je bilo pred ustava9 — In bila Je pač dobro plačana za to, da je varovala tajnost. Toda kje vendar na tem božjem s etu Je pobral Challis Fćy? — V svoji lastni sobi v vojašnic', kakor sem izvedel, sla Je tjakaj, da bi našia vas. Izvedel sem vse cd rjegovega sluge. Prišla je ravno tisto noč, ko ste odpotovai v Manchester. — Kje se je neki vendar skrila? — |e rekel Leonard sam zase. — Pomagal bi jej bil sam, sam bog ve to — ko bi ne bila izginila tako nenadoma. Martin Hill (e dal Lescoursu nekaj majhnih naročit, toda gotovo pa ni dodal naročila, da naj obvesti gospo Challisovo, da se je vrnil na Angleško. To je stor i Avgust Lescours na svojo lastno pest, da bi na obeh straneh izsilil zase kak dobiček. Med drugimi stvarmi mu |e naročil, naj poizve za naslov lorda Allardyca. Lescours se je vrnil & vestjo, da lorda A!lardyca slučajno ni v Londonu in da se vrne najbrž Šele v nekaterih dneh. Toda to ni bila resnica. Ni se namreč zdelo Les coursu dobro; seveda zanj, da bi rodbina g-efa Tempiestc weja prekmalu izvedela, da se Je povrnil Leonard Hastings. Nehaj pa mu Je povedal in to se \e ti-kalo onega Bregueta, o katerem je čul pripovedovati Pavel Challis svo|eg=j svaka. — Bieguet ie je zopet pojavil — je rekel. kako smo prišli do fni^kose^v deset- ESfcttart^ !-«■«»— obleko. Na svisetKu |e -i-i kako pravično ^ rftt„ deijena upravp, k er lAb^r . nr ^t^J11" po l/8, a dolžnosti »/=• drugi % i vičnost deželnih volilnih redov, vsled česar se vsi ti razdori prenašajo v držr^nl zbor, vsled česar je ovirano delo slednjega/ Veliko se vas je zbralo dades tukaj, pogrešam pa nekoga in ta je vaš zikonlti zastopnik ca Dunaju, gosp. Peter S p a-d a r o. Pač je hodil med vas, dokler je potreboval vaših glasov, a danes ga nI, dn bi vam poročal o korakih, ki )ih je storit za vas, oziroma Mlvni storil. Ne samo to 1 Zatajil vas |e za fce. Jaz znam in vi znate, da g. Spadaro ne bi videl Dunaja kakor ljudski zastopnik, da mu vi niste poverili svojih glasov. Na Duna|u pa |e imel drzno čeio, da Je zahteval, da inu dokažite, da ste mu pomagali vi do izvolitve I Na moj proglas ste mu oomogU do izvolitve; kakor ste se varali v nJem vi, tako zem bil prevarjen jaz, ker meni je pred volitvami svečano obljubil, da se ne bo vmeševal v naše narodne spore, prč pa, da vas bo po možnosti podpiral. V re^rlco pa {e bil v vsem proti nam in na samem Dunaju v parlamentu Je obtožil s vole vo-lflce slov. narodnosti kakor ljudi, ki so možni za vse zlo, le za dobro ne. — A vidite, koliko nas [e danes tu zbranih ! Do-sedaj ni bilo najmanje nerodnosti, vena?r je bilo viije oblastvo za nas tako skrbno, da |e poslalo celo četo orožnikov. Proti temu protestujem odločno v pričo vas ker ml smo narod, ki spoštuje, želi in zna sam vzdržavati — mir in red. (Zvršetek pride). Glasovi iz Koroške. Iz vilajeta. Tudi za širše kroge zanimivi slučaji silijo na dan. Mi Škcfičani smo živeli se svojim nadučiteljem Sche filngeijem v ne posebno pri;etnih dotikah, pa vendar ga nismo preganjali, ker smo trdnega prepričanja, da se očka Schefinger mora ttuditi za nemške sile po pritisku celovškega Volksrata. Mož se je res pošteno voemal za celovško nemško muzlko; že dolgih 20 let je stopal po tem taktu. Prosil je za piirce-ren drug kraj in je posebno poudarjal, da Ima skrbeti za izobrazbo svojih otrok. To pa seveda le malo briga Celovčane. V< lks-rat ga |e službenim potom premestil v Si nt M klavž na Dravo. Zatožil ga je, kak< r se (e sam izjavil v gostilni, neki „nemšken. ci-lonalni Šuft". Benda, šolski sluga celovškega Volksrata, pale poudarja, da moramo N-n ce na slovenski zemlji koroški čestiti kakor kakšne bogce, če tudi so morda največje propatfce. To fe zares značilno za nemško moralo. Sudmar-a nam pošilja smet Nerrc?v aa našo zemljo, da kvarijo tu mile slovei-•ske običaje. In res |e, da Nemci z brezobzirno drznostjo kužljo naše ljudstvo. Kmet »'idi, da ima|o ti rrisil|enci podporo pri deželnih in državnih faktorjih; za to se j h boji in nima odporne sile proti njihovi po-hotiosti. S številkami moremo dokazati zgodovinsko dejstvo, kako |e naš nemški sr s d učil Slovence — pijančevati! Taki ljudje, po značaju v najbližnjem soredstvu z dunajskimi »Piattenbriiderji", sodijo o nas pešte- — Pa ste prepričan, da Je v resnici on ? — Da, tu v Londonu je, In damo !iče policija. — Grda je ta stvar v vsej svoji celoti — je rekel. — Bolje bi se mi zdelo, da se nisem vrnil v domovino. — Niti ne zaradi svojega naslova? — Niti zaradi njega ne. Nisem vsren tukaj. Kar |e hotel še izvedeti, |e bilo t~>, ali Je oni oderuh, ki ga |e hotel pehniti v nesrečo, še v Londonu ail ne; tu (e napravil srečen slučaj konec Leonardovi zadregi. Njegova sestra Gtraldina Je ne^e^a dne Ma nekaj nakupovat, kar Je zagledala MaHon Pudiovo, ki Je ravno tikala na biižnjco, nnj stopi žnjo v hišo. Ger^d'ra Je zau'tazsfa svojemu keči-|ažu, na| Jo počaka, \n je stopila s svojo prijateljico v njeno stanovanje. Strar >INOST" St. 234 lijakih. Ce» 'ksrat ukrepa germaniza- torsčne načru ^vodilih Imenitnih posa mernikov. Volk pa |e uradniško slepo udano. Kam plovemo? V nemško žrelo! Naš nadučitelj Scheifllnger dobiva sedaj — r emSko plačilo. Dva|set djlglh let ste služ Il Nemcem,v zdaj pa še le poizveduje nadzornik Moro po Beljaku: wlst der Mane wjhl slcher" ? Po diplomatičnem duelu med Avstrijo in Rusijo. vršile avdl V cesarski palači v ischl« «> se v zadoleni času nenavaHau pogoste Jer.ce. D&g za dragim mo stopali sir/jskl državniki v pala£- « 1« Palače B-rchtaid, *rof bchbjburg in princ fjis.^octg so Imena državnikov, ki so danes v političnem ospredju ia s katerimi so združeni J^ko zanimivi dogodki. K9"so se pričeli rendezvouzl avstrijske diplomaciji: v cesarskem letovišču, Je Javnost takoj spoznala, da ti sestanki ne mo rejo blil brez pomena in to tem manj, ker so v neposredni zvezi z zgodovinskimi balkanskimi dogodki, ki so bili zaključeni v Ba.-tareštu. Kakor vse Kaže, Je Javnost so dila popolnoma prav, k®;tl v avstrijski di ploraaciji se pripravljajo 'đoiekosežne spremembe, ki so se vsled vedaih porazov avstrijske diplomacije v dvoboju z ruskimi državniki, izkazale kot nujna po treba. V Bukareštu in v Petrogradu so se celih 10 mesecev merili ruski in avstrijski državniki: ob Nevi Sazonov — Thurn Valsasslna, v Bukareštu pa Šebeko — prloc Furstenberg, dokler se ni dvobo| končno koačal s popolnim porazom avstrijske di plomacije. Berchtold in izvrševatetjl njegovih ukazov niso bili kos pretkani ia lokavi ruski diplomaciji, ki se je za svoj poraz f. 1908. pošteno maščevala. Kot posledica teh porazov, ki so ugled mojarhlje v Evropi Jako zmanjšale, slede sedaj običajne plave pole in prvi pride na vrsto grof Thurn-Valsasslna, zastopnik monarhije na njenem najodličnejšem in najvaž-ne;še(n diplomatskem mestu, saj se smatra Petro grad upravčeno za nekako Šol j za dosego ministrskih portfelje v. Pet Thurnovib prednikov se Je že preselilo iz Petrograda na dunajski Ballplatz in v najnovejšem času pa je prišlo že kar v modo, da Je iz Petrograda samo še pot na Ballplatz. Grof Thurn-Valsasslna ne doživi te sreče in velike časti, pač pa dobi plavo polo. V nenavadno kratki dobi je napravil grof Thurn najO.iajnejio karijero, in ko Je odhajal v Pe-trograd, so mu kolegi že na tihem čestitali kot nasledniku grofa Berchtolda. Celo vrsto pregreh mu očitajo sedaj nemški listi in dolž^ ga celo, da je ravno on v prvi vrsti kriv porazov Berchtoldove politike. Ia to po vse] pravici. V času, ko je gref Berchtold razposlal velesilam znano reformno mace donsko noto, je bil pod Sazonovim okriljem in zaščito difiultlvno sklenjen pegia evropske Turčije in zajedno napravljen seveda tudi velik križ čez Berchtoldove balkanske nsčrte, kar se je do pičice tudi vse zgodilo, četudi ne ravno tako, kakor je tiotelb in želela Rusija. Thurn-Vahassina bi kor iz?ežban diplomat na tako važnem mestu moral zapaziti, kaj se godi v Petrogradu, a izkazalo se |e, da Je bil o tem popolnoma neinformiran A to bi mu končno na Du-naf» še odpustili, ker se tolažijo s tem, da je Rusija pri kovanju Balkanske zveze speljala na led tudi zaveznici monarhije, Nemčijo in Italijo. — Nikakor pa mu ne morejo od/>u«titi krivde na blamaži, katero Je preskrbi monarhiji povodom znanega marčnega avstro ruskega sporazuma glede demobilizacije. Taki at ]e ruski zunanji urad o spo razumu objavil komunike, v katerem le bilo prijavljeno, da se je Avstrija obvezala, da ne napade svojih Južnih sosedov. To sen začno točko je avstrijski komunike popol-noma zamolčal in dunajsko oficijozno časo- Marion je snela Geraidini klobuk in Jej slekla plašč ter rekla: — Sedaj pa le govori, dete. Kaj 11 teži srce. — Ne prej, dokler ml ne poveš, kaj delaš v Londonu. — Prišla sem — jej je odgovorila Marion — da uredim neko zadevo. — In tega nisi mogla storiti pri nas, v naši hiši ? — Ne tako lahko. — Da, mogla bi bila — to veš prav dobro, da si Dam vedno dobrodošla. Povedati li moram neka! o svojem — bratu. — O katerem ? — O Leonardu. Videla sem ga. Marion jo je začudeno pogledala. — Da t Živi. Toda videla sem ga v resn'ci, v?d;la sem popolnoma razločno njegov obraz. O ko bi vsaj imela kega, ki bt ml ga pomagsl Iskati. — Ii tvoj oče? — Bi dal svojo grofovsko krono, da bi ga zopet videl, ko bi bilo to mogoče. — J; mogoče, ljuba prijateljica. Lso-nard ni mrtev, temveč Je v Londonu in čaka le na priložnost, da bi te mogel vi deti. Nisem ImeJa prav nič drugega opraviti v Londonu, nego da pripravim tebe na tc. (Dalje.) ._______, -j |e očl- idio aazonovu /až. Ruski poslanik pl. Giers le radi tega energično interveniral pri Berchtoldu in posledica Je bila, da |e moral Berchtold v cf ciloznem časopisu vse ob dolžitve in napade nu Sinova preklicati. Pri preiskavi se |e k«.cno dokazalo, da Je Sazonov oseba o /utormlral grefa Thurna o tem prJ«*svfcu in da je bil grof Thurn "» tem popolnoma zadovoljen. — S tem Je A-*cf Thurn dofgral svojo ulogo.js Petrogradu in njegov odhod J- —uefla,Hvnu Sk'eijca11" njegovega naslednika |e določen dosedanji poslanik v Bukareštu princ Furstenberg, ki naj popravi naj prednika in ust vat i kolikor m t razmerje med obema državama da se mu to posreči, saj v pokazal ravno posebnih zmožn ga Je najbrže ravno Berchtolc njegovem delu. Paralelno s spremembami v avstrijski diplomaciji se izvrše tudi spremembe v ruski diplomaciji. Poslanik Giers se baje umakne z Dunaja in da njegovo mesto pride poslanik Šebeko, ki Je žel za svojo misijo v Bukareštu velike uspehe. Znal je s svojo spretnostjo pridobiti Romunijo za to, da se Je rešila popolne sužnjostf, v ka tero jo Je spra rila tr oz veza in da vodi sedaj predvsem strogo romunsko politiko. — Kljub vsem naporom princ Furstenberg ci mogel paralizirati teh Šebekovih uspehov. V jeseni pa pride na vrsto tudi sam grof Berchtold. Govori se, da se na prvi seji delegacij predstavi že n|egov naslednik. _ lnterview s poslancem dr. Ryb&rem. »Narodni Obzor" prinaša sledeči tnterview svojega dopisnika z voditeljem tržaških Slovencev, državnim in deželnim poslancem, dr. R y b i f e m, ki Je med drugim odgovoril tudi na sledeča vpra-Sanja: — V kakem znanstvenem in kulturnem položaju se nahajajo tržaški So-venci ? — V zelo težavnem, zlasti kar se tiče šol. V mestu si moramo sami vzdrževati Sole, ker se Italijanski magistrat še vedao brani ustanoviti slovenske šole, čeprav bi bil dolžan storiti to tudi vsled sklepa upravnega sodišča. Slovenci seveda nimamo nobenih prisilnih sredstev, dočim gleda vlada na vse to čisto mirno. V gospodarskem oziru smo nekaj boljši. Razven dveh bank — Jadranske in podružnice Ljubljanske kreditne banke — imamo Se 6 večjih in nekaj manjSih posojilnic. Te tvori|o oporo za naše trgovce in obrtnike. — Kak je položaj Italijanov v Trstu? — V gospodarskem pogledu z ozfrom na to, kar so imeli poprej, nikakor ni ugoden. Pomislite samo, da po polomu stare popularne italijanske banke „Banca popo-lare", danes nimajo niti ene banke, ker Je druga, sv~>Ječasno lako močna „Banca com-merciale", pravzaprav le podružnica dunaj skega bančnega društva. Trgovina se pač nahaja Se večji del v italijanskih rokah, kar gotovo ni čudno. Če se pomisli, da Jih odpade od 188.000 prebivalcev 119 000 na Italijane, in da Je bila svoječasno trgovina izključno v italijanskih rokah. Danes zgubljajo Italijani tudi v tem oziru svo|o dominujočo pozicijo, a žalibog ne na korist Slovencev ali Slovanov sploh, ampak na korist Nemcev. — Kako moč predstavil a jo v gospodarskem in kulturnem življenju mesta Nemci ? — Nemci, ki jih ni več ko 12 000, so gospodarsko in kulturno najbolje situirani, seveda na|več s pomočjo vlade. Za manj ko 12 000 Nemcev vzdržuje vlada 4 ljudske, 2 meščanski, 3 sred nje šole — za 57.000 Slovencev pa seveda nobene. Priseljevanje Nem -cev je nastalo vsled izdatne gospodarske in kulturne podpore od strani vlade. A primati se mora, da Nemci tudi delajo in da so danes na go spodarskem polju že odločilen faktor. Vsa industrijska podjetja so v nemških rokah. Skoro vse nemške banke imajo tu svoje podružnice, ki podpiralo nemška podjetja. Žalibog niso to samo Nemci iz A/strije, ampak tudi Nemci iz rajha, ki so si ustvarili močno gospodarsko pozicijo. Velika parobrodna družba „Austro-Američana", ki dobiva na škodo domačih, večinoma dalmatinskih družb, na stotisoče subvecc:je, Je delo nemškega kapitala iz rajha. Enako je tudi z mnogimi drugimi podjetji. Nemčija pošilja v Trst le svo|e najboljše in pridne trgovce, katerih podjetja debro napredujejo. Tako si gradi Nemčija svojo gospo darsko pozi cijo ob Jadranskem morju. — Kak .vtis je napravila uvedba koml-sarljata na Češkem na slovenske politične kroge ? — Takega, kakršnega vzbudi vsako protiustavno in protizakonito dejanje. Vlada, ki Je preslaba, da bi upravljala države ustavi primerno, se za svoje last le grehe maščuje nad državljani in odpravlja ustavo, namesto da prostor drugi, sposobne)*' t o m a 11 č n o | e, ja /c lita vio- Je odklonila odgovornost za kom isarljat na Hrvatskem, uvedla sedaj ko misarijat na ĆeSketn. Tako postopanje mora obsoditi vsakdo, ki mu Je kaj ležeče na ustavi. Državljanska svoboda in ustava mo—enako dragoceni vsem narodnost? e in zato se Je treba t vso cd' A proti vsaki krlitv* ustave. C ;bi v državnem zboru jtifi*" • za odstr»£"-~ "f" a stavne g d-«»ein, upam, da jin bodo po~H»af vs* slovenski poslanci". Domače vesti, Mte ai Trie stini! Opetovano, In o volitvah Se najenergičneje, so tržaški -------zahtevali, da bodi Trst—Tržačanom in ne tujcem! Trieste ai Triestlnl! V ul. Valdirivo je še danes ogromen lepak z napisom : Trieste ai Triestini! Ako [e torej namestnlštvo izdalo ukaz, da se morajo odpustiti uslužbenci, zaposljeni pri mestni občini, in ki niso „Triestlnl*, je ravnalo menda popolnoma po nalogu in nasvetu camore 1 Trst, Tržačanom! V Trstu na| bodo Tržačani preskrbljeni s kruhom, In pa a v strijski državljani sploh. In le v slučaju, ko teh ne zadostovalo, bi ne prišli na vrsto podaniki tujih držav. Trieste ai Triestfni! .Trieste ai Triestlnl!" Tako Je vzklikal ob letcšnjih tržaških občinskih volitvah .PJccolo* danzadnem, to geslo — „Trsi Tržačanom" — je proklamirala laškoliberalna stranka ket vodilno za te volitve, po vseh mogočih tržaških zidovih Je bilo to geslo lepljeno v velikanskih črtah. — Čemu torej kar naenkrat toilka izprememba v „Piccolovem" mišljen|u in tak krik ia vik, ser je namestnlštvo izdalo odredbo, da moralo biti odpuščeni Iz mestne službe vsi ino zemci, ki opravljajo službe javnih funkcijo-nar je v. Zakaj vendar seda| tak |ok in stok. sa| Ji namestnlštvo vendar ni storilo prav čisto nič drugega, nego, kar Je laškoliberalna stranka sama proglašala kot edino pravično in za kar se Je hotela zavzemati z vsemi svojimi silami, kar |e tolikokrat pisal „Pic colo" in kar so s tako vnemo zagotavljali »azni voditelji laškoliberaine kamore! Saj so vendar sami hoteli, da bodi Trst Tržačanom, in sedaj, ko Je namestnlštvo dalo tem ljudem priliko, da dajo prostora tržaškim domačinom ia nekaj boljšega kruha, sedaj pa kliče kakor blaznf, kakSna krivica se |im je zgodila. Čudni ljudje to. Aii da! .Trieste ai Triestini- to je bila e navadna firbarija, kajti laškoliberalna ka-mora ni nikoli imela in ne bo nikoli Imela srca za domačina, temveč edino le za Ino zemca renjikola, katerim daje kuha in za služka povsod, kjer le more, In to vkijub temu, da vsled pomanjkanja dela trpi bedo toliko In toliko domačinov in to ne samo slovenske, temveč prav tako tudi italijanske narodnosti. „Trieste ai Trlestini", to geslo |e bilo edino le vada za volilce, dočim pa v resnici ni nikdar niti najmanje pomislit aoben kamoraš na to, da b- v resnici izva |al to geslo, kar se Je tako očividno pokazalo sedaj, ko ima kamora najlepšo priliko, da začne izvajati geslo, — „Trieste ai Trie-stfni". »Piccolo* bi bil moral samega veselja za vriskati nad tem namestnlštvenim ukrepom i a mestni občinski svet bi v svojem tržaškem patrijotizmu moral namestnika najmanje imenovati za častnega meščana, ker si Je s tem odlokom pridobil v resnici največje zasluge za tržaške občane. Upamo, da se to tudi zgodi, kajti tako se izkažejo tržaški laškoliberalni kamoristi v resnici hvaležni za namestnikovo naklonjenost napram njim, ko ;e s svojo sicer nepričakovano, a ven da' tako umestno potezo kar preko noči pripo noge! kamori do uresničenja njene slavne zahteve: „Trieste ai Triestlnl !■ Pričakujemo tozadevnih predlogov s strani gospoda župana samega in seteia tudi nato sledečega soglasnega sklepa mest nega občlinskega sveta v prvi sej. Hvalijo se in lažejo! Iz delavskih krogov smo prejeli: V glasilu tukajšnje laške socijalne demokracije smo čitali dolgovezen članek o dobroti In udobnostih, ki da jih daje okrajna bolniška blagajna svojim članom. Do tu bi sodrugom ne zamerili, ker je več, nego na* ravno, da vsak t.govec svojo rebo hvali Sio vesno pa moramo protestovati proti temu, da obreku]ejo naša slovenska bolniška pod-podporna društva. Socijalisti se bahajo, d a je jako razveseljivo za njih okrajno blagajne iejstvo, da je število članov v letu 1912 uaraslo, in to, ne da bi kdo zamogel reči, da so bili ti ljudje prisiljeni vpisati se v n|ih blagajno, ampak pristopili da so le radi tega, ker imajo veliko zaupanje do te blagajne in ker nudi veiiko več udobnosti, negr -pa naSa podporna društva. AU se socijalisti ne spominjajo, kakšno gonjo so oni uprizorili proti članom naših društev tam, kjer so imeli kaj upliva na delu, n. pr. v svobodni iuki in še drugod?! Naša podporna dru štva morejo dati na razpolago imena onih težakov, ki so morali izstopiti It radi tega, da so imsll mfr pred trli svobo d iljU >nimi gg. sodrugi in Ga so sploh smtlr delati. (Slučaj pok. Torniča In drugih). Znan nam Je tudi slučaj, ko je poročena hči v »volih svobodnih urah prihajala svoji materi pomagat v l|udsko kuhinjo. A to le iz ljubezni do matere, za kar gotovo nI primorana biti vpisana v blagajno. C\m pa so gospodje sodrugi doznali to, so oni sami vpisali hčer in pošiljali materi račune za to in drugo mlajšo hčerko, kl|ub temu, da je bila poslednja že vpisana pri slovenskem društvu. Ko pa mati n» hotela plačati, j«} <.ai uuii ono malo pohištva, ki |e Imela! Temu se gotovo ne pravi: obligatno zavarovanje, ampak teroriziranje. Socijalisti se bahajo, da daja|o oni za 64 stot. tedenskih prispevkov K 2 40 dnevne podpore In to za dobo 30 tednov, med tem ko morajo — tako pravijo socijalisti — v enakoveljavnih bolniških blagajnah plačevati člani 70 stot. na teden, za kar da Imajo le 2 K dnevne podpore za dobo 20 tednov, a 32 tednov še po eno krono na dan. V resnici je pa tako-le: Okrajna bolnlSka blagajna daje svojim članom za 72 st. tedenskih prispevkov pedpore na dan le K 1*80 za dobo 30 tednov, kar znaša K 378 v vsem. Naša društva pa dsjajo za 60 st. tedenskih prispevkov podpore 2 K na dan za dobo 20 tednov In 32 tednov po 1 krono na dan, kar znaša K 504 v vsem za en in isti slučaj bolezni! ! Pri socifalfstih morajo torej člani plačevati na teden 12 stot. več in dobivajo 20 stot. na dan manj pedpore, nego pri h vteknili v zapor. Poizkušen samomor. Davi se Je hotela zastrupiti 251etna prostitutka Julija Span-gher, stanujoča v ul. Vitelli št. 4, s kav-stično magnezljo. Poklicani zdravnik rešilne postaje jej Je iz pral želodec. Nenadna smrt. — Uslužbenec d žavne železnice, 401etnl Kristijan Lantschner, stanujoč v ul. Edm. de Anicis [e danes popoldne ob poli 6 prenašal pehištvo v hŠo št. 10 v ul. Llcyd. Ko je prišel v II. nćd stropje, mu je naenkrat postalo slabo. Zgrudil se Je na tla in je bil pri priči mrtev. Loterijske številke, izžrebane dne 23. avgusta: Lic c 48 52 58 51 84 Stran fTl. IGMRZIO POTOCNIG jit Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, črne in sive. Otroške obleke od K 3*— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najselidneje po naj primernejših cenah. Lovre Bulic Dr. Korsano i priporoča svojo gostilno „Brioni , %,Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' lstria št 16 (v bližini cerkv* I sv. Jakoba). | Točijo se prvovrstna dalmatinska vina i: i ■ Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", , _ pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. Specialist za sifflltltne In ko2ne bolezni Ima avoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št 17,1. (Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. In od 51/, do 6l/. pop. Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. :s ZOBOZDRAVNIK i> Dr. HlnKo Dolenc Andrej Rojic, trst ulica S. Lazzaro št 23. Sprejema od 9—1« ARTURO M0DRICKY Prttfajalalea mif. blagi In drsbalb predsratsv Trst, al. Belredere 33. Zaloga perila, zefirjev, batistov, g perkala, trojnika, steznikov, naprs- j* nikov, spodnjih srajc vseh kako- % vosti in cen, ovratnic, ovratnikov, J manšet, srajc, dežnikov, Čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. Neverjetno! Krčmarji pozor !! Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom slov. tvrdka Jt Furlan Trst, ulica Glulia štev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza inMarsilja. Posebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve ! $ s $ $ Jtermangiia Zrocca Trst, ul. Barrlera verchia 8 lu veliko z< lego mrtvaških predmetov. VtfflH 04 Porc*,a"* ln bl(*r«v vtianlh I M0d«no VCHU i,00t 0I| umetnih cvatlo a trakov In naalal. Slik« na paroelanaatih ploičan za apomamke Vajnima konkvanioa oaaa. 5 i i A ULICA ACQUEDOTTO št. 20 priporoča cenj. občinstvu svojo higijenično brivnico. Damam se priporoča za pranje glave in lasna dela. IT IDE □□G Tržno poročilo. z dne 21. avgusta 1913. Zadnja dva meseca smo Imeli jako neugodno vreme za poljedelstvo. Saj nt bilo niti dva dni zaporedoma lepo. Ni čuda torej,) ako je bilo vse nervozno in se je vse balo,' da to večno deževje pokvari poljske pridelke. Kakor pa je danes očividno, neugedno vreme ni povzročilo tiste Škode, katere smo se bal), kajti vsa srednja Evropa ima dobre srednjo letino; kakovost zrjja ni trpela in se je zakasnila žetev. Poročilo avstrijskega poljedelskega ministrstva se glasi ugodno in oznanjuje dobro-sredejo letino. Seveda tako obile žetve kot larsko leto se letos ne pričakuje. Lansko leto se |e pridelalo mill|onor meterskih stotov pšenica rž ječmen oves 18 30 17 24 letos se pričakuje 16 27 17 22 torej manj 3 3 — 2 milijone meterskih stotov. Kčkor raz vidimo iz teh Številk, se fe avstrijsko poljedelstvo jako povzdignilo; saj v prejšnjem stoletju tostranska državna polovica ni imela nikoli take letine. Madžarski magnat je -.ikakor nočefo videti po-vzdlga našega poljedelstva In nočejo vpo-števatl, da igra naSa letina vedno vsžnejio ulogo v preskrbovanju konsuma. Ali že lansko leto jih fe prepričalo, da pieziranje naše letine ni na mestu. Minulo leto so bili avstrijski pridelki absolutno in relativno cenejši od ogrskih. Akj Madžari ne bodo upoštevali naše letine, dožive tudi letos kal [ podobnega. JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterlna Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perfjiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgo tovljenoga perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese. trliŽ po izjemno nizkih eenalL RESTAVRACIJA flURORA Trst, ulica CarŽucci siv. 13. Fo dokončanem turneju v Berolinu in ::: Monakovem dobroznana družba ::: lite Ming? Godba In kaberetni ensemblće. OSEBE ft FEOERIK WEIHINQ, soli« ln komik ■ia« BARGERETA. umetnic* iQ p^vkn S BILLA BERNU, operetna iv«tu. ELLA MEiSER, p«-k« ln plesalk«. * OTfO HIERL, instrumental «t. || Plesni in pevsii dneti „APOLLO". Vsaki večer predstava od 7 -12. Ob nedeljah In praznikih Matineo. :::: Izrzemšl nedelje In praznike :::: : VSTOPNINA PROSTA. : Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOM1NES. Poleg renomirane ga Goessovega piva se toči pivo KeuctuT-Br&u iz Kulmbacha. J □E Prva slovenska mirodilnica v Trstu Trst -- kopelj Grljan-Miramar mw Salonski parnik JOLOSCA" (za 400 oseb). Vozni red veljaven od 20. julija 1913 do preklica Odhodi od pomola St. Karla v Trstu V tednu: Ob 9 '/. zj., S % in 6 '/4 pop. Povratefc iz Grijana: Ob 12 V4 5 V* in 9 V4 pop. Ob nedeljah amm m m jf^ ■ m ■ § in praznikih: (od pomola Sv. Karla) ob 9 V4, 11 zj.. U IaI V ^ 9IATAM 2%, 4 V«, 6 V4 in 6*) pop. It Orliana : Ob 10. 12 7. J| IOIZ O d I C l C I I ejutr" 31/2> 5 Va- 7 ^ 10 pop" ~ EveDt vožni^ J J CENE: Vožnja tja in nazaj . . K 1*—. ■lito Carradtrl It, v kllUal •mUIm ND0 Zalog« barr, 5opi3er, mreiie u plin, predmetoT is gumija, sre5, mila, par* fnmoTi mineralnih rod itd. Samo ena vožnja s kopelj o vred „ za otroke za otroke Za naročnike znižane cene. . 1*30. . —"60, -•30. 70.000hektolitrov za eksport popolnoma odležanegra češkega budjejeviškega piva lahkega, aromatičnega, bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago v svojih velikanskih kleteh Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah Največja slov. eksportna tovarna piva. Pokusite v hotelu „Balkan" v Trstu. Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo : Tvrcka Bogumil Ponka, Trst, ul. Valdlriyo 4. IS Stran IV. —fc- .EDINOST" St. 234. V Trstu, dne 24. avgusta 1913. Za jesensko gnojenje je THOMAS - OVA žlindra %vvs ZNAMKA ter^j^ar ZVEZDA SternJKiMarke najizdatnejše in najcenejše grr.ojiio, THOMASOVA ŽLINDRA povzročaj© dobro žetev vseh žitnih vrst, vinogradov, travnikov in pašnikov. —-Vsled velikih uspehov na vseh krajih z gnojenjem s Thomas-ovo žlindro, je postala ta za poljedelstvo neobhodno potrebno gnojilo. Brez THOMA8-OVE žlindro ni dobre žetve. Zahtevajte izrecno THOMAS-ovo žlindro, znamka zvezda in obrnite se za pojasnila' glede uporabljanja itd, na tvrdko Herman Turek & Co. TR8T, ulica 8anlta št. 8. SVARI SE PRED MANJ VREDNIMI IZDELKI. Zaloga moke prve vrste ■ i Ugledna - zavarovalnica na življenje išče za KRANJSKO iu KOROŠKO (eventuelno tudi za Primorsko in Dalmacijo) SV sposobnega generalnega zastopnik IC Stroko* no naobraženl z dobrimi referencami " blagovolijo svoje ponudbe nasloviti pod „RIT- . IS ATELJSTVO 9 J 8* na Ins. odd. Edinosti 1807. " Telefon št. 231 - RlVa GrUIllUla Št, 12. - Telefon St. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfluejšlu vrst pšenične moke ln krmnih izdelkov poznanega | valjčnega mlina MMM MAJDiČ v Kranju Br^javi: TRUDEN - TRST. Brzoj i vi : TRUDEN - TRST. m^ e tA L muli ^tajmssaaK* II, Mmm Gsmbel ■ Trst ulica del Bachi itev. 8, •Tel.2403- Velika zaloga moke, otrobov, drobnih otrobov, sirka, ovsa, riža, fižola itd. Lastna tvornica prepletenih steklenic (damižan) v Hrastniku (Staj.) Gradbena, knllurnotel nična ter zemljemerska pisarna 3ng. J. Skoberne & 3ng. 2). jjustinčič Crst ulica Zonta štev. 9 Zrst T 31 03 OJ "O a> ar I—Kd HQ i Prodajalna izgotovljenih oblek Vittorio Piscur trs r ul. Arcata I (tik gostilne „Air antico Ussaro")* Vsled pozne sezone prodajalo se bo vse v zalogi nahajajoče se blago in \se potrebščine za poletje po izredno znižanih cenah — Posebna prilika: moške obleke od K 18 — naprej deške ,, » » 11 » Kdor kapi v tej prodajalni, dobi mal dar. 31--=11= 1 o OL 7T CD "O -1 to mm i Veliko skladišče klobukov dežnftev, bala (■ pitane srajca, iziidsk. platna žepnih rebeev, nsiklh negovle Itd. Itd. K- CVENKELTrat, Coreo Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovin*. «xs Huoda« Pekarna in odlikovana slasticama M. STOPAH Trst, ul. S. Glacomo 7 (Corso) s podružnico r ul. Far neto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIMI Za birmo in ženitnine bogata izber fconfektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic. Sritesta pregnan, 7rst ulica S . Lazarja štev. 17. ttfflafiičlta vret ćrne in ^KidUl^d HV£ barvana, vseh /rsi ramene ln črna za čevljar)« ln sedlarje z de *?nlco gornjih delov čevljev (tomaje), Te»ečj: tože črne In rumene (Bokskalb). *o£čl?Urn«mb občinstv : svojo trssvlno lestoln ln KotonljetaeM blago. Lrr,-ssz rsač ' im &a i« pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže eaako dobro aL občinstva s Megee prva vrat« in po zmamui «enah. — —- Salona otrobov, korsi» la —— PRODAJA NA DROBJO IN NA DEBELO. - Priporoča tndi svojo prvo w staro trgovino jestvia v ulici Farne to 10. - 1 ----------------j-Hkjg. Jfova trgovini modnih predmetov za moške, ženske io otroke V Trstu, ul della Caserma 7 Velika zaloga klobukov, kap, Čevljev, dežnikov, perila spodnjega peril nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih cenah. s (blizu knjigarne J os. Gorenjec, nasproti kavarne , Cžommercio"). ©O NcjboVSi obstoječi motorji na sirovo oije so oni s štirimi udarci proizvod poznane Draždanske tovarne plinskih motorjev v Draždanih. Glavna prednost naših motorjev je majhna uporaba goriva, neodrekljivo in mirno funkcijoniranje, ni-kaka prememba ob času kretnje in nikako zamazanje ventila. — Jamčimo za sigurnost dela. Teliko število uašib, v uporabi se nahajaJočlh motorjev je najbolj U dokaz rjihovc kakovosti Razven strojev na nafto, imamo v zalogi tndi motorje na benzin, svetilni plin in e za čolne. Vsa pojasnila daje tvroka EMflMCIEL IM OSKflR KRflUS TRST, ulica S. Ni col 5 št. Specijelna tvrdka za napravo mlinov, gospodarskih uprav, opekaren, mizaren, kovačnic, haničnih delavnic in električne napeljave. — Ponudbe, načrti in opisi zastonj in franko. ■■■■■■■■M n- otorj bolalmo &m Prmrcto vtf}% to J#ii, strta)« itMtt ii «|ačM|i tiii frfiBlzM PtiporoSem* md m+jalorečiM adtmrmiker w mln&mjih, kmdm* m% jt tfbm p* kmlemmi mjmHtL OdUkfffaM ■ SS koUJnajni m runih nifUnk 1» • au^S 1000 sdiamliklml apstimB. bteil 9ku Sskml Lekarna SerraVallo - Trst V Trstu, dne 24.1 avgusta 1913. EDINOST" St. 234. Stran V. Neka iiesed o tržnih po- nerek^ .ai?P5ic1 bi pustni tem vocuia^samo ročilih. glavam njihovo misel. Žal pa se nahajajo tov od tujeg j ti nazori med širšim občinstvom. Ali, ka- narodne zavet i kor kmet ne more dati svojega vola za raze v vojni tisto ceno, za katero ga je kupil, ne more • vršila v znair«^« trganje'« Erminia vVarbinek Ugarske po: manufakturna trgovina. Trst, ul. Giulla it. 14. 1 ^neverni- Naatezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja A ^ L' ril a nrannoantlrt porabijo, a poza- ill^^TL^i biJo plačati. Ta način plačevanja se grozno '""~ " mno2j jn spravlja obstoj manjšega tr- o tržnem položaju, o razvoju trgovine in cen. gari še posebno sovražijo Srbe. Bolgarski k™retdikaiu1eed%etve "dTn" Bolgarski i 6teI>»iki' ^^^L^l^m vlade lahko brez nasilja ustvarjajo večine, j_in predmeti za opremo._ Zadnja vojna je pokazala, kako velikega pomena je nacijonalna in moralna struktura naroda za moč vojske. Mogoče DEEE3E pridejo dunajski državniki polagoma tudi „ . v , , , . . .govca v nevarnost V tem" oziru bi imeli do te pameti. Pri nas še vedno gledajo trgovca in * rsikaj povedati> poSebno pa veliko na - obrtnika po strani, nikomur se ne zdi adreso visokim glavam, ki se prištevajo fl vredno, da bi se zanimal za po ozaj teh že višjim stanov*m> Naš kmet je v tem1" za vse norodno gospodarstvo zelo važnih . Jg lik poštenjak. je srCer zelo po-činiteljev. Naj se tako gledamo^ po_ strani e a plača pa in tudi upošteva, da je trgovino, naj se nam zdi še tako brez pomembna, vendar njene veljave ne moremo prikriti, ne moremo se ubraniti dejstva, da je trgovina zelo važen činitelj v narodnem gospodarstvu in da zaslužuje veliko večje zanimanje trgovski stan, nego pa ga uživa sedaj. Naši dnevniki morajo nuditi trgovcu priliko, da se orijentira o razvijanju trgovine, industrije in obrti, da izve iz časopisov, kakšne so cene in položaj enega ali drugega blaga. Naši dnevniki bi morali prinašati vsak dan tržna in borzna poročila, kakor jih prinašajo vsi drugorodni časopisi. Potreba teh poročil je velika, kar najbolje dokazujejo pritožbe trgovstva. Trgovstvo zelo občuti pomanjkanje tržnih in borznih poročil v slovenskih dnevnikih in je zategadel primorano naročevati si tuje časopise. Skromen začetek v tržnih poročilih je napravila „Edinost". Ob nedeljah prinaša splošna poročila, in kakor se govori, namerava v kratkem začeti s priobčevanjem vsakdanjih tržnih in borznih poročil. S tem bi bil odpravljen občuten nedostatek in bi bilo ustreženo ogromnemu številu slovenskih trgovcev. Toda nekaj moramo povedati čitajo-čemu občinstvu o tržnih poročilih. Tržna poročila so namenjena v prvi vrsti, oziroma le trgovcu, nikakor pa ne konsumentu. Tržna poročila služijo trgovcu, da se ve pri nakupu blaga ravnati in ni navezan na laži raznih židovskih prodajalcev. Naši trgovci izgubljajo velike zneske, ker so brez poročil in morajo na slepo verjeti židovskim in drugim drugo rodnim prodajalcem Židje in drugi prodajalci take vrste smatrajo slovenskega trgovca za tistega odjemalca, ki je še neumen in ga lahko goljufajo in izkoriščajo. Zato so potrebna tržna in borzna poročila v naših časopisih, a potrebna so le za trgovstvo, ne pa za konsum. Nikakor torej ni na mestu, ako hoče konsum na podlagi tržnih poročil izpre-membo cen pri trgovcu-prekupcu. V nekem slučaju sem bil sam navzoč, ko je prišla kmetica in rekla trgovcu: Ćujte, „Edinost-4 piše, da so se otrobi pocenili, za koliko bote dajali otrobe cenejše. Seveda seru se takoj oglasil in sem vprašal : Mati, za koliko pa bodete dali vi jajca ceneje, če bo „Edinost" pisala, da je cena jajcem na svetovnem trgu padla ? Seveda je nama odgovorila, da je to nič ne briga, Iva« 17 /1 i n /\ct ^ nlofl a inini n o "lorr pam ini trgovec tisti, pri katerem vedno dobiva podporo, kadar je potreben. Tisto napačno mnenje o ogromnih dobičkih trgovca razgreva domišljijo ne-trgovcev, ki sanjajo o raznih konsumih, o samopomoči itd. Naj bi taki gospodje raje vteknili nos v dolžniške knjige pri trgovcu, pa bi hitro obmolknili, hitro bi i m izpuhtele fantazije o ogromnih dobičkih in o potrebi konsumov, in obvarovali bi se razočaranj, svojega bližnjega pa izgube. F r. Z e 1 e n i k. Srbski in bolgarski vojak. V ničemer se ne pokaže toliko moralna vrednost vojske, kakor v odnošajih vojaka napram oficirju. Tako srbski kakor bolgarski kmet sta dobra vojaka; majhne so jima potrebe, skoro neobčutljiva sta napram slabemu vremenu in ne cenita dosti življenja. Zato sta dobra, hrabra vojaka. Bolgar je trd, trezen, v veri fanatik, poln bizantinizma — odtod nediscipliniran, a pokoren svojim predstojnikom. Srb si je svest svoje narodnosti, je sentimentalen, ognjevit, često precej velik sanjač, v verskem oziru toleranten in svobodoumen. Napram tujevercem je Srb toleranten do skrajnosti in morda v nobeni deželi v Evropi se tako praktično ne izvaja načelo, da je veroizpoved privatna stvar, kakor v Srbiji Zato ne posluša brezpogojno svojih predstojnikov, pač pa je trdno prepričan, da se mora pokoriti in podvreči večji inteligentnosti in večjemu znanju. In v tej razliki narodnega karakterja leži tajnost velikih srbskih uspehov in zmage nad Bolgari v drugi balkanski vojni. Slepa in nepremišljena pokorščina bolgarskega vojaka pojasnjuje intenzivno prodiranje bolgarske vojske. Zato bolgarski vojskovodje in strategi operirajo z nenadnimi, silnimi navali in napadi na vsej črti. Če se površno preštudira to taktiko, izgleda morda kakor živ ogenj, a v resnici pa je samo hitro delovanje dobro namazanega stroja. Če prvi udarec ne izpade dobro, stroj ne funkcijonira več dobro in obstaja. Bolgari to vedo in so se povsod držali taktike silnega navala. V vojni s Turčijo so dosegli s to taktiko velikanske uspehe, a v boju s Srbi jim je ta taktika popolnoma odpovedala. Nekaj radi tega, ker so jo Srbi poznali, saj so Podpirajte družbo SV. CIRILR IM METODR1 Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke Giusto Pilotti fu Gius. ustanovljen* leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatorl Stev. 14 Specijaliteta: lađijmke svet ti f ko Po-moda in škatlje in bele in kamno-barvne pločevin* Žlebovi, cevi iR zidne ebloge iz vsake snovi v kosih po 2 »t (brez zvezave). m ■ Prva jugoslovanska fl|if*;i Qof fff tovarna glasovirjev HIIIUII rCvUI Trst — via Farneto 8t. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, oglašuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. —Delo točno. ————— Cene nizke. ŽELEZNE OGRajE za vile (dvore«), vrte, tovarne, dvorišča, prostora za temo Itd. llustrovan katalog Stev. 104 brezplačno. f cš : * : „Žična industrija alpskih dežel" Ferdjer-gitsch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarno na Dunaju IV/1, Pressgasae 23. Tel. 4144. H Re stavracij a BDNVECCHI ATI" Trst. ulica Carlo Ghega št 17. se borili več mesecev ramo ob rami kaj „Edinost" piše o jajcih, a jaz sem lej ' Bolgari pri Drinopoljn, v prvi vrsti pa odgovoril, zakaj pa je briga, kaj p.še o j radi tega, ker Srbi v začetku prodirajo otrobih 'i! Povedal sem jej, da je cena?polagoma, kakor oni, ki pozna nevarnost, otrobom v tistem slučaju padla za 20 vi-.-ki mu grozi, in pa radi tega, ker imajo narjev na 100 kg, in trgovec jej vsled srbski vojskovodje zaupanje v svojo ar-tega padca cene pač ne more znižati cene 1 mado in vedo, da lahko mirno čakajo na za 10 kg. Pa naj bi vzela tudi večjo ugoden trenotek za protinapad, ne boječ množino, bi še ne mogla reči, da zahteva'se moralnega defekta svojega aparata, trgovec preveč od nje, ker lastna cena, 1 Srbski kmet ima v sebi nenavadno katero je plačal trgovec za svoje blago, prirodno inteligenco, bolgarski je neumo-pač ni odvisna od vsakokratne izpre- ren, žilav delavec. Ta razlika narodnega membe cene blaga na trgu. Kadar bode značaja ima svoj izraz v armadi in se „Edinost" pisala, da se je riž jako podra- pokazuje posebno v taktiki. Bolgari^ po-žil, da se je podražila moka ali otrobi stavljajo vrste, druge za drugimi. Vsled tedaj ne pride noben kmet in nobena goste formacije, ki nastaja vsled tega, kmetica v trgovino in ne poreče, naj tr- imajo pri napadih velike izgube, posebno govec računa blago dražje, ker se je gla- še, če pridejo pred tako odlično artiljerijo, som poročila blago podražilo. Ako hoče kakor je srbska, ki vživa sedaj po vsej imeti blago cenejše, Če se poroča, da je Evropi sloves. Vrh tega se prve vrste ne nekoliko pocenilo, pa naj tudi zahteva morejo umikati, ker jih gonijo vrste za blago dražje, kadar se poroča, da je po- njimi. Način bojevanja je v Srbih čisto dražilo. Tega seveda ne doživimo in zato individualističen, kakršen je tudi naroden še enkrat ponavljamo, da so tržna poro- karakter. Velika prirodna inteligenca srb čila namenjena le trgovcem, imajo namen skega kmeta pojasnjuje tudi veliko spo-trgovca obvestiti o vsakokratnem ppložaju sobnost in moč srbske artiljerije, o kateri trga, da ne bo navezan na razne Zide in govore vsi vojni strokovnjaki, da se ne bo vsled pomanjkanja poročil izgubljal lahko kosa z artiljerijo bodisi katerekoli denarja. države. Drugorodni dnevniki prinašajo na- Ali moč srbske vojske leži predvsem tančno vsakodnevne ccne na borznih in v nacijonalni zavednosti srbskih kmetov svetovnih tržiščih in vendar drugorodni in v demokratizmu, ki vlada v Srbiji. Ta konsum teh poročil ne izkorišča in ne demokratizem se jasno zrcali zlasti v in-nadleguje trgovcev vsled teh poročil. Umnosti občevanja srbskega vojaka s, Lpamo, da bo tudi slovensko občin- svojim oficirjem. Bolgarski kmet ni naci-! stvo vsaj ' toliko razsodno, kolikor je jonalist. Izvor njegove hrabrosti v vojni s drugorodno, in bo uvaževalo, da so tržna Turčijo je izraz gnjeva na Turke. Bolga-poročila za'trgovino, ne pa za konsum. rom je bila vojna s Turčijo verska vojna. Sploh vladajo še v naši javnosti Nasprotno v srbski vera ni igrala nobene čudni pojmi o zaslužku in dobičku tr- vloge in zato tudi ni bilo nobenega so-govca. Ako že c. kr. birokratje mislijo, da vraštva do Turkov, kakor sedaj v vojni z je to lastna cena, kar trgovec plača prvi Bolgarsko in to iz nacijonalnega razloga, roki za blago, a vsed rugo daje dobiček, bi Vojna s Turčijo se je od strani Srbije Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina ii Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti na kosilo in večerjo po ugodnih cenah, Priporoča se za obilen obisk in jamči zi V6e udobnosti in dobro postrežbo J VAUPOTIČ. Ante Lisica Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic 8 prlklopljeno gostilno Gostilna v ul. Pozzo St. 20 (Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje, Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo St. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu zh obilen obisk kova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Eomano CJimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paul in, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. --- ■ - Nova klobniarna Giorgio de Luisa Trst. ulica Barriera vecchla Stev. 2. SEoderna dobro preskrbljena zaloga klobukov ia prvih tovaren. Velikanska iabera angleških fiepie aa može in de&ke. Cene izredno zmsrns. Sprejemajo se poprave. Sldaditfe oglja ln drv za c rivo, petroleja in stavi materijala Josip Miceu Tis!, iia S. Cillino 2- (St. lian). Telef 2832 NEPRODIRNE PliflHTE a« za vozove, vagone, blago i. t. d. mmm»cicwi Obleke in plašni iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje. V. snriTZ, Trst Telefon št. 18-83. ulica G. Galatti št. 8. Telefon it. 18-83. iBGOVSKO OBBTHA ZADRUGA BH? K al. S, Frauceseo d'Asisi St« 2 I. nad str. Psitcs briailaltol račen 74.979 Teltfsa 16-04. EVipiatna si vso j a, naznaall! »lavnemu občinstvo, ti« oddaja strankam v brezplačni najem tale hranilne sV*!rJlce Vsaka družina, kakar tsdl vsak pa*amezelk lahka daW trnka akrisjlc«, ki aa priaiern* ta arlhranjevanja »altb Ia vsftjlh avsf. Skrisjiee se debs pri podpisani zadregi* Trgov. obrt. zadrug* sprejema hranilna vloca od vaakog&T, tudi C« ai član in jih obrestuje po ■ar 4'U'lo Rentnl davek od hranil, vlog pla5u> zadrug« aanaa Daje posoi. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. NadJjaa pojasnila se dajejo ▼ urada med uradnimi arami ki eo: Ob delavnikih od 9 do 13 sva dofoladna U od 3 do 5 ui popoldaa. Trgoreko-obrtna zadruga w Trsta. ^ uL 8. Fr&noesoo stev. 2. L nadstv. | Stran VI. EDINOST" St. 234. V Trstu, dne 24. avgusta 1913. s Podružnica ke kreditne banke v Trstu. t DelniSka glavnica K 8.003.000.— Rezervni zakladi K 1.000.00Q — Centrala v LJUBLJAlS. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; ___uena aoraa fttev. IO, telefon »tev. 618, obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne poile; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti. VLOGE NA VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI Obrestuje vloge na tekoči račun pc dogovoru. Prodaja srečke na majhne sečne obroke. me- 43I4 trgovina z usnjem in čevljarskimi predmeti s prlkiopljeuo lidelov&lnloo zgornjih dele v in preiivatatoo tar zalogo napetnlkov dPdPrfP v ultol Bol ve dere štev. 49. %%% IVAN S1MON1Ć. rOAM RllP&llf krojaški mojster, Tn\ rnnll nUri^llN, ulica Q«pp& Rt. 10. I. ■ MESAR Mesarji: ALOJZIJ (Luigi) DO LEN Z. ulica Bel vede re St. 2. Trs Toč^d ur6® pr^žSaJ« Emiiio Muller oajugledccjH ta najiti« rej j a prodajalni©« ur v Trsta, Tis 8. Astnl« (vogal ulice S. Nlcojb). VELIKA IZBEKA verižic, zlatih, aroAr* alh, ktktr tudi atos« •klh cr vs&k« vrata. UfttMevljai« iste FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 9 Izprašan! optik Specijalist za očala in ščipalnike. Zaloga toplomerov, barometrov, daljnogledov {Zeiss) itd, Lastna delavni a z električnim obratom. Krasni ceniki brezplačno. IVRDKA Francesco Bednur TRST — ustanovljena let? 1878 — TRS7 je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bždkljev in pridevkov z mehcničmi delav cico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Canjpanils šiev. 19 mirni Ml S %«• _ -1» A___•__m fficol6 Cosciancich L koncesioniran zobni tehnik Trst, ulica Por.terosso 5, I!. vhod v ulici Nuova štev. 15 :: Je prevzel svoje delovanje. :: Sprejema 9-l2Va !n2Va-7. Ce ;e zmerne. n; lo*« 1070 f P^sod »MS, elsvlts la prlllsfc-W 15 fl 1010! Sjeno d«mt6* srrdstvs. Pri Vrčjih Btroobsh znatne znižaš* oess. LEKARNARJA 7hierry balsatn jMta^Hn lavarovin. — Pristen s«m« i nano tit vintvm Incmk«. Proti Tiaki f»MtlV.icijl »e bo itrofo ptHtoinlo aa 4< f[«,ica. Ta balram ja najbolji« adraTiio pljadnlm Is (nala belMnim, kalija, hrlpar-vrtl, UJ.s^nm dihanja, plJaS-luni Ju»i»ni la osobito uroti influenci, ilabi prebavi, ftelo4-araa anetja }«tal la oblati, prod o»l»b«lc«tl, p m h ta- ta vja. aohobolti le uiV'tm bola.nlm, proti trganja, opeklinam kain'.a bolatolm Itd. »/, ali «/i ali velik« ttekiaulca K 6'80 PISARNA Di JOSIPA MANDIĆA se je preselila v ulico Caserma štv. 17, I. nadstr. (nad Gorenjdevo knjigot žnico). Riccardo Baldassi, trCiPX S' sumnega društva") priporoča svojo mesnico. Mizarji: IrtCin mizarski mojster, Trst, ulic« J bol p OlUlla Belvedere ŠL 10. — IrvrSuji 1 vsakovrstna mizarska dela. £97 | Olje, kis, milo. r D P|AQPIMI Trst, ulica Istria Stev. 21 I R. DIMUUini, Prodaja olja, ki*a, mila ii drugo. 389 Pekarne : inCIP A7MANN z8°™ia Qreta SleT- JU^Ii nt m nnii priporoča »vojo pekarne. SliiSliiffilHllHiiSIiiigll!! m Ljudska ui»spb3 II BOGOMIL PIMO Trst, ulica Vincenzo Beilinl št. 13 (naiproii cfeiKTB st. Ailcia soTGga) Begat fsbor ar, vcrfžle, obratnih verižic, ohanoT. pr-ot, zapest nlc iid. Konkurenčne cene. mM mt o~b~ o 3 o " c cTo o č oaccccooc eoocoocoooococooooccc ooooooooooooooooooooo PRIPOROČLdlUE TURDKE ooooooooooooooooooooo ^ooocccooococoooooooo OOOOCOOOO COOOOOOOOOOO. Brivnlce: ivn^^in laae kupujem ter izdelujem vsakovrstna (ZftaUlC najmodernejša lasna dela. ANDREJ ROJIO, u!. Acquedoto 90. 175S S B 83 a B B B OBSSB gSBSS Dt B ■ NOVA KONFEKCIJSKA DELAVNICA Trst — ulica Campanile Stev. 15 Zaloga otr Skih oblek, bluz, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač za moSke in ženske. Sprejemsjo se naročila po meri. Kizke cene. S S - Ct □ B B IBBBIBIBD BBOBOBIB KAREL DELAMI po visokem c. kr. namestništvu K0NCESIJ0NIRAN1 Z0B0TEHNIK Trst, ulica Betvedere St. 4. III. nadstr ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4 Ivan Kosmerlj Ivanom Rojan, ul. Montorsino št. 7, priporcCa o. r-b5lnat?n svojo kolcnijslnsg« bl»g«. MIEOD1LMIG4 P SV rdfi mj v' l b I mu rs ■fiJSf ul. Harriora " eccbJa 14 Zrloga barv, ćop'čev, frneipv, pe- j 6atov, riaj ga olj', pr^šksv proti irrčesiun ra,fi ,.>jsfh sveč, suhega a. djit, vsska, laka za t:ak, di>.av AJ&rnbfnsrziz te MMjggtg* _ Lekarnarja A.Thlerryja Sto peresno nazlio •d'no prlitno ssaMljlTO Milna u rane, otekli d«, odstranjuje U telesa ikodljlv« »novi In ▼ećlnOTnp na:u«>ltnjB DnCoa »jMradj«. Učinkuj^ tudi proti atarlna ranam. Dva dozi staneta samo 3 krone 6C stctlnk. Dobiva se: Lekarna pri Angelu varuhu, ADOLF THiERRT, Pregrada pri Ro-g&fecu. Prodaja «e v vseh važnejših lekarnah. Va debelo se dobiva v Trstu ▼ mirodilnici FRANCESCO MELL. Brivska dvorana. SSTSSžS'S Rojttna in okolice, se priporoča brivska dvorana v nJfc-i^ Montorsino 7. Za dobro po strežbo jamči Štefan Vnkomanorić, brivec brivec v Tr8iUl f ■» v!e Bel-večere St 57, ^e toplo priporoča cenj, siovenskemuob činstvu za ranogoSteviinl ott^k. — SVOJ! K SVOJIM i 2660 7onAl/A "Češljane ia rezane, kupujem C.CHIdi\C Idoa po dobri ceai. A. Še bek vlasuljar, Trat, via Oarducci 9. 186? Čevljarji: TRST, ulica Molino a vento 11. priporoča svojo delavaico in prodajalnico čevljev, lideluje po meri in proiaj« Filip Pikič nošene čevlje, vse po najnižjih ceuah. svojim! ,Svoii k Cevijarnica „Alla Sartorella^ ulica Arcata št?. 5. — Velika izbera obu-I s 51 obuvala za gospe in gospode. Sprejemajo se naroČi:a ter poprava. Cene zmerne. 1447 ARo h 117 ''•f8t, u^ca I8tr'a 't- 67. — Proda-• liUifOjl jalna Čevljev vs^h vrst v veliki izberi za moške, Žeaske in otroke. Sprejela uaroč-l* po meri in popravke. Cene zmerne. Incin Morami Trst> u3ica Conti 38- JUdip mduičiaitvu svo- iTSdLljU Duitu jo gostilno „Ai buoni srnici" v Tr^tu. ulica Beivederf 5te/. 39, točilnico vina in piva v Trstu, v ulici Beavenutj CeLiai št. 1, go B-.il;:o „Al buon Aloji-Jsio-4 v Ho aau, ul. Montorsino štev. 3, točilnico vina v Barko^ljah (Bovedo), ul ca Perarolo štev. 342 (hiša 2?čuka). Toči si prvovrstno d.lmatin^k) črno, belo in opclo vino iz Omiša in pivo. Knjigo Knjigoveznice: rp7ni a ANTON kepbnSek je «(7iLIIPWCI edna slovenska kniierovez- _ slovenska knjigovez niča v Tr-tu, ulica Cecil a št. — Izdeluje vsa knjigoveška pr^prosu in fina d la točno in po kon- turenčuib c-nah. 17t>0 Kožuhovine : A O jiihppti Zavod za in rtlSlU^.-U "ImCI ll barvanje kož^hivine v Trstu, uiica Ponziana 131 Telefon 23-56. Zaloga in bogata iibt a vsakovrrstuib kožubovtn. Prevz ma na-rofibe in v-tako popravljanje. Ćisd iu pere vsakovrstno kožuhovino. Pohištvo: Pohiciiin in taPeiArlJc pO Žemanonia-r MllolVU kih cenah, kntere se ne dobi drugje. Spalne sobe ia. -vsakovrstnega lesa, rezane od 3S0 kron naprej. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Novh zaloga S. PROD, nI. Sqnero nuoro 7, J. nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. 1468 Prodajalne jestvin : wrf &afl!oi Trat, Piazza Pontero.^ao f, rvri Hl ?U. muicj, Trgovina jestvia in kolo nijalnega blaga, specijaliteta: pristno čajno mani.', kranjske klobase in ilirke testenine. — Za ob«!s» obisk se priporoča vdaui Ivan Bidovec, vodja. 50S4 Restavracije. Restavracija „Alta Stazione" TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugodnejša restavracija za potnike iu za meSčsne, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjei 6e uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se itvratno pivo in vino I. vrste. Izborno briSko vino. Furlansko in istrsko za doia po S6 stot. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. Šivilje. APl^RFR Trst, Via Barriera v. 33, vrata ■ ni&ULnj 13. Damska trojačnica. Izdelaj« vsakovrstne obleke po angleškem in francoskev kroju, plesne obleke, obiske za poroke, bluze ti g?f*dali$če itd. Cene zmerne. Trgovine s prekajenim mesom cenjenemu občinstvu svoj buffet r ripUi UOalll Točim prvovrstno Dreberjevo pivo na pipo, brez aparata, in vsakovrstnega vin«. Trst, tellh). Trst, ulica Sanltk štev. 24 (nasproti m ;zeja Revol-LastnJk: JOSIP TOMAŽlO. Urarne in zlatarne : Urama in zlatarna najnižjih cenah se popravljajore in zlati predmeti -Popravljajo se budilniki z garancijo po K 1'—. Oaie Squadrani. Kupujem Železnine: Železo, staro kovine : Anton Cernact Trst, ulica Olmo St. 12. 173(1 Medena obešala za zavese, Kr 3 50 - Potrebščine zmalti-rane in iz alumin ja, leseni prelm3ti in železnine za domaČo uporabi, po ceiah, da s^ ni bati konkurence. — Obrnite se samo do Umberto Cesca, ulira Caserma štv. 14. ]&j2 Žganjarne: «%a v Trfit's l>er ijce-jsr; a"'i«v? zgan arna . 5. Tu sa dobi bogatz ir^ grški ln franoski ko*j*i , kranjsii brinjov^C, mf.i siivovac io r.ri3ii tropi o 730 in rum. Cene nisse, =ape?i;aci GrSca mas;;(i Andrsj Antonopnlo Izber gr^aćio. Slaščic 15. i7 — do pripoji- Krojači: l/^flioOninG IVAN GORUCAN, Tr?t ulics VVrUjaOlllOa lJ8sq;jale Revoltella ali Chiadinc in Moute št 27, I. rad., se priporoča cenj. občinatve sa vsakovrstna del% dulidna postrežba, velika izbei najnovejših an^la^ili vaorcev. Iideluje po Junajsken kroju. ( 75i' iififlVi Til^lf slovenska žg .njarna lu ^illJ«! I U! fi, zaloga iik rjev, v kateri sfi lob3 vsakovrst i likerji, se naiaj^ v b;ižiai „Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, voga' ul. Ceci:ia. Edina zaloga dalmatinskega tr.tpiuovca. Razpošilja tudi na deželo._ Razni: Pfiiflciin * najem se dajo razne gostilna, ri^udju ka^srte, mlekarne in drugi obrtn* obrati, hiše, vile i«J. Pojainiia daje KjiarHČ, ka vrarni Corso od 9 — 11, 3—6, telefou 5t. 825. 41 ; Stalni krajevni agenti "SEl, T • spreimejo ali pa na^tivijo s stalno plači za prodajo i v Avi«tro-Ogrjki do?olje :th B.ečk. — Pmuloe pod ; Merkur", Brno, Neugasse št. 20. 3242 • int^finofltan in u5eo> in pošten dr- rili lcnyt3!l lO«l žlVai uradnik v pokoju, po ■ polnoma vešč srbsko-hrvašiega jezika 7 givoru ia p:savi, tudi cirilice, iščs službo kot djpimie, kn igo-vodja ali slično v Trstu a;i zunaj Trs a. Go?ori ia p še tudi laš :it nemški in angleški. Ns zahteva ve like plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno službo, ali službo na ure. Ima d bra spričevala in reference. Prijazne ponudbe pod „U radnik v pokoje štev. 1422". Naslov pove Inseratni odide? Elino-nosti ped isto številko. 142J esta¥f&Gya- Hotel Balkan ^ TrBtn, dne 24. avgusta 1913 .EDINOST" St 234 Stvar« VIT HUSTRO-nMERICnnn«TRST 33 transatlantičnih parni kov. Trst - Južna Amerika 2 potovanji brzoga parnika na 2 vijaka KAISER FKANZ JOSEPH I. 16 500 tor, IO 676 konjskih sil. Prepluje ocean v lO dneh. O/hcd iz Tri ta SO. ok t. in 18. dec. | Odhod iz L^s Palmas 6 nov. ia 25 dec. „ Napo(|a 1. nov. fn 20. w | „ R«o de Jinelro 14 novembra „ w Baicek.ne 3 „ „ 22 „ | ia 2. januarji 1914. Dohod y Bjćhos Alres: 17. novembra 1913 in 5. jacuar-a 1914. AHOELO BEVIEE Rojan, ulica dl Roiano št. 2. Prodajalna mana fakturnega blaga In drobnih predmetov*! Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, vsako vrstnih preprog, tapeto v, batista, paname, perkala, zefira, črnega, in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice. dežnikov ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat ln drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne. =a GRADEŽ (GRADO) & Najlepše in najobširnejše obrežje Avstrije. Elegantno shajališče. Hoteii in restavracije I. reda. Vile za družine. Velike morske kopelji z neštevžlnimi kabinami in 1400 šotori. TEN NI S, IZLET! — KURSAL ==-== CLRCLE DE S ETRAINGERS- Zolojd Izdelanih oblek Velika izbere vsakovrstnih oblek za gospode in delite, sukenj, povrSnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji, — Izhera volnenega blaga. ♦ NA0BK0KE! lil »roti ^ojinjemu i ♦ plačilu. Cene zmerne * ♦♦♦♦♦eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee Adolf Kosioris Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad. zraven „Buffet Autom.". — Telefon 251, Rim. II. Pozor I SkladiSče se nahaja v 1. nad. :: ČISTILNE KROGLJICE ki prenavljajo^ ti, dobre proti htmo-rojdast, sestavljene iz rastlinskih snovlj, priporočljive za redno delovanje Črevee, proti hemorojdnim nadležnostim, glavo-bo u Itd — Cena eni škatlji 53 stot. ZALOGA V LEKARNI „GALENO« Bllot 8. Oillno - Telefon 20-76. Trat, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva Iz bambusa? indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. „Sveloivansko lionsumno društvo" (Narodni dom) — razpisuje službo Po J ugodnimi pog ji se cii v naj en. Za pojasnila se je obrniti na društvenega tajnika HINKA SCHMIDT, nasproti Narodnega doma pri Sv. ivanu. Prošnje je vložiti do 1. septemb a 1913. V dobroznani mesnici Valcrio Btunll Trst Piazza Barriera veeehia št. 9 se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in kcštrunovo, jančje in kokošje meso. Postrv žba tudi na dom. CENE ZMERNE. EMILIH CEREGRTO Campo Ban Oi&como Ste?, a. ^HporoCa cenj. občinstvu svoj* irgčvmo plsanaškia m hhk* pctrebšoa. Prodaja razglednic in igrač nek vm Prodajajo ae tud: molitveniki v slov Jeziku. mmmmmm^a^mm FRANC PAULINA SV. KRIŽ pri TRSTU priporoča slavnemu občinstvu svojo zalog j obuval za moško,ža nske in otroke. Delo solidno, najprimernejše cene. Naročila po meri. Postrežba na dom. Potrebščine za čevljarje in zaloga usnja. MM m\m u Iritu Štev. 3.369/13. •b- Siuli& Mt irjii -i TRIT, efiM SUsssi CaHssei «ev jj 8 0 sELiroN 91$ m o bi j^travlte* MtCJ«, •rti|«ll«il »paiatf, v >3 S^sMl, uctM rok* ta F kUAi siMtSSai paU U a»ja*tea, g ULAIIt1<>2 *et»«»Mf» s« Uniglht tlt«v % U«aja. ia« I« t* £ Ms natečaja. C. kr. Višje državno pravdništvo razglaša natečaj ia dobavo živil in kur jave za primorako jetnifinieo v Kopra in Gr&diiki. Kakovost, kakor tudi množino tvarin se razvidi iz pogojev dobave, katere stavi j Višje državno pravdništvo na razpolago j zanimalcem, kakor tudi obrazce za ponudbe ... in se jih lahko dvigne y uradnih urah nimi pozamf lO komadov 3* K. Zavod je oć Najcenejše ograje iz žične mreže, pohištvo železno in iz medl dobavlja, kakor je dokazano, tvrdka VALENTIN BErffiN GRADEC Podružnica Trst nI. Nu&va št. 27. Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj. Artistični fotografični zavod Eiio de Bota - Trst ulica Barriera vecchia St. 27 (nasprot lekarne Picciola). — Fotografiije n« svetlet* in motnem papirja, plastično in n&ravnn izvršene. Povečanje vsake slike na olje akvsr* ali pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artisti* nimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je cd prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotograflrs se ob kakoršnem s* bodi vremenu Novi aobozdravnišHi ambulatorij ii St. 12 (vogal nI. del Laboratorij za moderno dentistiko. Ces. kr. priv. Riunlone Adrl&tlcadl SIcurta u Trsta ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti Škodi, povzročeni po ognju, streli 'n eksplozijah. Zavarovanca steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejiih kombi nacijah. ikliilg&a glavice* in rezerve dne HI decembra 1913 K 175.540.187*98. Stanje zavarovalne glavn;ce na življenje (31. 12 1J12) K 534.593.429 80. i ffvj )'.lkar obstoja družba, jo bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 758.460.366 88. £a*:«pctva v vseh dGŽetnlh gTavnlh mestih In važnejžlh krajih +-«s 0 ,r Jf« mos«fMi*. =1 . (8.—2.) v sobi št. 4 pisarne imenovane ' oblasti. Na zahtevo se jih lahko tudi dopošlje po pošti proti predpošiljatvi poštn. stroškov. Dobava traja od 1. januvarja do 31. decembra 1914. Vložnine za te ponudbe se ne zahteva. Po predpisih kolekovane (1 K) ponudbe ; z dotičnimi vzorci naj se dopošljejo zape- \ - čatenec. kr.oskrbništvu jetnišnice v Kopru'ul. Rossini $t. 12 (vogal ul. delle Poste) oz. c. kr. vodstvu jetnišnice v Gradiški z j napisom: „Ponudba za dobavo živil" sicer-najkasneje do 15. sept. 1913 12. opoldne. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe a Ponudbam morajo biti priloženi pra-; materijalom najboljSe kakovosti po K 2 vilno podpisani pogoji dobave. ti* * ^ „ Po- določenem roku vposiane ali ne-1hiranje zob brez bolečin po 2 K, pravilno sestavljene ponudbe ne pridejo v; Ordinadjske ure: pošte v. , od 8 dopoL do i pop. in od 3 do 7 »veter. Pridržuje se pravica to dobavo razdeliti. ob nedeljah in pranniklh od 9 do za. C. kr. višje državno pravdništvo. Trst, dne 18. avgusta 1913. C. kr. dvorni svetnik ia vlSji držami pravdnlk V. Dr. ZENCUVICH 1. r. SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaocin? TF3T, ullcs Barriera vacch.'a it. 25 Mt uogovorso. mr Plačiio na m »t popravljanje Šivainlh »trojev ifstoaia, Prodala Igel. o?ja in af aratev. Kupuje irs prodaja že rablje.* šiVains stroje, 601 Naznanjam cenjen, občinstvu, da oem odprl novo dalmatinsko sostilno pri sv. Ivanu pri Trstu (Vrdela) 1058 (n?žje tovarne testenin Girardelii). Točim prvovrstna dalmatinska vina in |»ivo. Prodaja mrzlih iedil. — CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. — Za obilen obisk se priporoča udani MIJO BASL.Ć. ALOJZ KRŽE Ba kovtje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoči, cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin in kolon i jal nega blaga ižžš* zdiranje zsbov hru ; v« tvt'JH Preselitev trgovine. Naznanjam slavn. občinstvu v mestu in na deželi, da tem preselil i?ojo trgovino jestvin h ulice Campo S. Glacomo št. 20 v lato ulico št. 18. in se uljudno priporočam za obilen obisk-. Z odličnim spoštovanjem Vek. Stepasdič. i §§ Odlikovani čevljarski mojster I Viktor Schenk g BsalagatelJ obuvala c. kr. del. •• s: oružali ker a poveljstva :: priporoča svojo zalogo razno--- vrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najbeljSega voščila Fredin, Olo- Bbin, cavalier in Cir. i I Metodovo mazilo. f§ y o mm HM8 « tf ^^ u jffnton Zcrjal-Trst ; priporoča svoje a ! trgrovin© Jestvin f 0 j ulica Commerciale 18, s podružnico ulica Istr:a 60 H : rCarbola zgornja). - Prodaja su žito, oves, koruu i\ raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. n i n ii Trst Beloedere 32 i o Cafte Kn ovo (MOVA KAVARNA) ^TT" f Trst, Piazza Bat rtera Settefontane A (NOVA KAVARNA) Trst, Piazza Bat rtera Settefontane Prva udobnost. Bogata izb era časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljard: Seifert. Telefon 19-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vino ln Dreheijevo pivo. Sprejemajo g« naročila na donu Priporoča se udani FRANJO ABRAM, lastnik. Dr. j, Cm&%J6.Timk . NlMf^rivnfli ktsm'isfb až v*-4llea dalla C^ttrma fttav. 13, Ič Josip Gergič, Trst Roool — Molino a vento štev. 40 Prodajalna čevljev seh vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. i člizabetina družba za parne mline Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na daa ooo aLAVNO ZASTOPSTVO I ferdlnand funt, £rst ulica Miramar štev. 21. ooo Žito in otrobi na debelo. ^temn Vin „EDINOST" St, 234 V Trsta, dne 24. avgusta 1913. Omeniti moramo Se, da se poljedelstvo pri nas ni povscd enako povzdignilo, ampak najbol| v pokrajinah z ^viijo duševno izobrazbo kmečkega Ijudsf.' Na Kranjskem |e ostalo skora| na stari siupnji, ie strankarska strast se Je povzdigoila. V nastopnem navajamo v primerjanje Setev nekaterih prejinjih let (n pa letoinjo letino, kakorlna se pričakuje v naSi monarhiji. Letina 1913. 1912. 1911. 1910. 1909. milijonov meterskih stoto v Plenica 59 — 69 20 67*76 64 79 49 93 rž 4050 44 15 40 25 41 76 41 95 ječmen 34 40 32 73 32 80 2684 33 44 oves 37 - 35 92 36 52 31/48 39 16 Skupaj 17090 182 — 17733 16487 16448 Kakor razvidimo iz navedenega primera, se pričakuje letos okoil 11 milijonov stotov pšenice manj od lanskega leta, rži pa približno 4 milijone stotov man). Ali v skup nem Je Aonos letine vendar le Jako dober. Iz navedenega pa tudi lahko sklepamo, d3 so d-naŠ3je cene precej opravičljive in da posebnih izprememb najbrže ne bomo doživeli. To domnevaaje potrjuje tudi izkušnja zadn.lh treh let. Seveda Je mnogo odw®5no še od razvo|a In donosa koruze. Danes \lsda strah, da bo trajno neugodno vreme škodovalo koruzi. Ako pa letina Jesenskih pridelkov izpade dobro, tedaj pač ne bo vsaj za prvo polovico kampanje nobenega povoda za višje cene. Pšenica notira danes na budimpeštanski borzi za oktober 1157, ia april 12 01 ln zategadel Je kupčija Jako malenkostna. Promptnega blaga Je Jako malo na trgu. Kakovost blaga Je v splcšnem lepa. R ž se istotako ne more bahati s kupci. Budimpešta notira za oktober 8 91, april 8.44 Oves. 0?sa se pridela letos precej, toda kakovost zopet ne cbeta nič dobrega. Za stari oves se zahtevajo visoke cece. Budimpešta notira za oktober 8.36, sprli 8 68. Koruza. Staro blago ima vise ko ceno. Konzum nekoliko boljši. Borzne cene so Jako visoke, za avgust 8 30, september 8 20, maj 7.58. V primerjanje navajamo cene pšenice na nekaterih tržiščih: Budimpešta 23 10, Dunaj 24.70, Berlin 23.70, Pariz 26.70, Antwerpen 20 30, London 19.50, Clkago 15 90, Praga 22.40, Trst 24 90. Moka. Z letošnjo kupčijo so najmanj zadovol-ni ogrski mlinarji. Že lansko leto so imeii težave z avstrijskim koazumom, ki nikakor ni hotel marljivo segati po ogrskem blagu, in letos istotako ne kfcže nič dobrega. Kupčija Je Jako slaba in ogrski mlini ne morejo napraviti obsežnih kupčij, ker se konsum pokriva le za kratek rok. Budimpeštanski mlini so produkcijo znižali za približno 30%, ker ne meljejo vse dni tedna. Nekateri avstrijski mlini konkurirajo z budimpeštanskim mlinom tudi na Ogrskem. V primerjanje navalamo cene nekaterih tržišč: Budimpešta 35*—, Duna| 35 30, Trst 35.50. Pariz 35.—, Berlin 30 90, London 34 30 (to Je ogrska moka, amerikanska stane samo 30.—) New York 24 60. Otrobi neizpremenjenf. Deloma so, z ozirom i a slabo vreme, mlini, za koruzo zahteve za otrobe zvišali. Kava v ceni neizpremenjena, zato pa (e kupčija živahna. Svinjska mast neizpremenjena. Fižol. Producectje zahtevajo za novo blago precej visoke cene. Prvi dospetki so izginili takoj po visokih cenah s trga. Sedaj je cena že nekoliko padla in tudi konsum ne sega tako živahno po blagu. Eksport se še ne zanima za blago, katerega tud> še nI za ta namen. Železo. Železni trg ne kaže nobenegs izboljšanja. Konsum paličnega železa pa tudi nosilcev je vedno še zelo majhen ln ga niti znižanje cen ni moglo ne pozMtl, ne povečati. Kartel sfcer ni znižal cen z ozirom na konsum, pač pa vsled nemške konku renče. GumiJ. Cena sirovega gumija Je jako padla. Sirovi gumij Je I. 1910 s«al K 12 sh in 4 7a d, a danes notira 3 sh 8 l/a d. Tudi na ta trg torej vpliva splošni gospodarski položaj. Volna. Produkcija volne nazaduje, kajti glasom izkaza koncem kamoenje (30. Junila t. 1.) je prišlo na trg 264 000 bal man}. To Je že Jako znatna množina in volneni izdelki gotovo pridobe vsled tega v ceni. Cement. Tovarne cementa se mnogo trudijo, da bi zopet sklopite kartel, kajti do sedsj obstofeči kartel Je razaddel. Med tovarnami vlada veliko nesoglasje, ker bi vsaka rada za se kolikor rocžno veliko kvoto. Ona je btta to leto nekoliko nižja. Istotako pa Je bil konsum manjši. Juta. V svojem zadnjem poročilu smo poročali, da Je cena Jute dospela na tako vlsjčino, na kakršni ni bila še nikoli. Danes moramo poročati o zopetnem povišanju, kajti cena |ute Je šla še višje. Konsum baje presega produkcijo. Govori se pa, da se te vfsoke cene nikakor ne bodo megle držati, in nalbrže doživimo padec že v kratkem. Sladkor. Konsum tega predmeta Je v tekočem mesecu zopet poškočil, in Je meral kartel vrhu v začetku meseca llbeii-nnih 6% ćedati Se 2%. in kakor pravijo, ' f i j t bode tekom meseca liberiral ie nadaljna 2•/.» torej pride samo na avgust 10% kontingenta. Cene so ostale nelzpremeojene. V Juliju t. I. Je Nemčija importirala v Avstrijo 4936 q in Francka 1858 q sladkorja. V prvi polovici leta 1913 se je uvozilo tujega sladkorja 27 979 q v vrednosti 900 000 kron. Lansko leto se Je uvozilo samo 4538 q Narastel pa je tudi eksport našega s!adkor|a, kajd v prvi polovici tekočega leta se Je 465.000 q sladkorja več izpeljalo, nego lansko leto v tistem času. Premog. Znano Je, da velikansko škedD prizadeva železni kartel našemu narodnemu gospodarstvu, naši indjstriji in obrti. Vreden njegov sovrstnik je k*Mel v premogu, ki Istotako grozno izkoriŠči " vse naše gospodarsko ljenje. Premogovne akcije imenitno nesejo in v času krize, v kateri so vsi drugi industrijski in vrednostni papirji izgubili več ali manj v kunu, se ostali ti papir|i nelzpremenjeni z majhnimi izjemami/ Ali črnim vitezom premog ie premalo da|a i a zategadelj nameravajo zopet zvišati ceno premoga. Tore| dragi konsument, pripravi se, na zimo bo treba zopet več Stetl za premog. Denarni trg Počasi, toda nevzdržno Je nastopala depresija v konjukturi vse industrije. Prizadeti krogi s početka kar niso hoteli verjeti in tudi ne priznati tega padanja, ali tek časa Jih Je poučil in Jim pokazal, da se ne da žalostna prikazen ne polepšati, ne utajiti. Tega padca pa ni zakrivila samo balkanska vojska, ampak v prvi vrsti i n t e r n a c i J o n a 1 n i politični položaj. Pri nas imata seveda glavni delež na padcu konjakture balkanska vojna in pa avstrijska politika. Ta nesrečna politika je mnogo več škodovala, Je ubila mnogo več eksistenc, nego pa vsa balkanska vojna. Nastopila Je velika draginja denar|a, ki Še danes ni odnehala, akoravno govore razna poročila, da Je nastopilo majhno olajšanje. Toda v resnici tega ota{ian|a ne občutimo, ka|tl denar Je še vedno enako drag in se ga Jako težko dobiva. Na dunajskem in be-rolinskem trgu vlada precejšnje pomanjkanje denarja. Na znižanje obrestne mere nikakor ni misliti. Samo v Londonu, to je na glavnem denarnem trgu vsega sveta, Je denar za malenkost pocenil, akoravno tudi angteška banka za sedaj ne zniža obrestne mete. Vesti iz Goriške. Kz Vipavske doline. Priporoča se našim ljudem, nai se prijateljsko pomirijo in si podajo — kar je bilo, naj pozabijo; Je prav ali ne, pokaže bodočnost — roke v spravo. Za poslance smo si izbrali može, ki z zmernostjo in temeljito premiSljenostjo preurede tok v deželni hiši, da bo s!o ženskemu delu dežele v korist in tudi ne v škodo našim laškim sodeželanom. Njih sestanki so nam porok, da mislijo trezno na spravo, da se vsi poslanci slovenski zdtu žijo brez ozira na stranko v mogočen celokupen klub, k nej deluje vzajemno v dobrobit naše dežele. Svetujem, naj pri oddajanju odborniikih mest gledajo na zmožnosti poslanca, na priljubljenost med ljudstvom, na zaupanje ljudstva in na njegovo dosedanje delovanje med ljudstvom. Res, da so kot odborniki potrebni Juristi, pa tudi poi-jurfsti so na svojem mestu, ako so neutrudni delavni, skrbni in vešči svoje naloge. Takih mož je med nami; le ne prezirati jih. Mi zt Hmo, da zasedejo tako važna mesta možje, ki poznajo nas in mt njih; katerim potožimo svoje težnje kjerkoli naj si bo, doma ali na cesti. To prosimo, da uvažujete 1 Voliiec. Iz Vrtojbe. Tombola, ki Jo Je nameravala prirediti tukajšnja Čitalnica s sodelovanjem kolesarskega društva dane*, v nedelj dne 24. t. m., se ne bo vrštla in se Je za radi nepričakovanih zaprek preložila na poznejši Čas. Trgovina naj ae nacijonaltzira! To Je menda na|važne{Sa točka resolucij s kongresa nar. strok, organizacij. Ajdovski trgovci se ravnajo po nfej. kakor priljubljeni engrosisti vse Vipavske doline se ozirajo po možnosti na ta narodni postulat. Čast jim ! Kar se pa tiče ajd. industrije, naj za danes omenim znanega tajčmana, ki Je rad pošiljal „AHdeutsche Giusse", ki Je iz-Šikaniral domaČe uradnike, d a I m a zda) samo neslovanskeiase zploh smatra 23 steber mosta do Adrije. — V*pav skim trgovcem se ia steber, ki se že ziblje, večji del smili; pcd^Irajo ga, dasl bi lahko vedeli, da jim računa blago dražje, nego n pr« oddaljenim Furlancm. Zastopnik odličnega slov. veleicdustrl-jalca obišče v kratkem Vipavsko dolino: trgovci, vršite narodno dolžnost! Odprla se je nova točilnica furlanskega vina, lastnega pridelka in se prodala liter po 88 stot., za družino 80stotink.{ TRST - ULICA ISTRIA ŠT. 65 - TRST i SPARKLET __takojšnjo prirejanje vseh m r slih šumečih pijač, kakor aodovke, limonade, šumečih belih in rdečih vin. kakor tudi umetnih mineralnih vod s dodatkom mineralnih ploičio trgovina in industrija železa deln. društvo freinitz TRST <0 r iS <0 M. Aite nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence. Dohajaio nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo. Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca O. Milic F. Sušmelj. (D C O POSOJILA dovoljuje svojim členom življenskega od- j delka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd., katerih neobremenjena služnina znaša najmanje kron 2300* —, kakor tudi penzijonistom s pokojnino najmanje letno kron 1400*— proti zazi ambi na služnino, oz. pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi Jogoji na 5—30 letno amortizacijsko dobo „SLAVIJA" vzajemno - zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v LJubljani, Gospnska Uhca 12, daje nemudoma in b ezplično podrobna pojasnila. UNIFORME za enoletne prostovoljce, kakor tudi vsake branSe In elegantne civilne obleke solidno In ceno IzvrSuje po meri Parteder & Rupp ul. <3. Carducci (oM. kiosk). 40 W M 3% Ml (9% r9% VZORCE IN PROSPEKTE! Glavno zastopstvo in zaloga V. J A NACH in drug — Trst, ulica Sanit& št. 25. „Obrtnijsko društvo44 pri Sv. Aui -----tik tramvajske proge --—i priporoča slav, občinstvu svojo znano GOSTILNO kjer se toči IZVIStllO belo lil ČrilO \ luo ter ::: DREHEK1EM) PIVO. Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO j ' V Trstu, dae 24. avgusta 1913. „EDINOST" it. 234 t Stran iX BRZOJAVNE VESTI. Polo2aj na Balkanu. LONDON 23. (Izv.) »Time«- poročalo, da posvetovanje veleposlanikov o drino-pošj :kem vprašanju ni dovedlo do nlkskega uspeha, ker nemški poslanik ni prejel od svoje vlade nikakih tozadevnih navodil Italija stoji na strani Turčije, vzllc temu p-je oristala na to, da se pridruži akciji ostal h velesil pri turSkl vladi v zadev. um&krJtve turških Čet čez reko Marico. Drinopolje ostane Turčiji. LONDON 23. (Uv.) Včeral pozno zvečer je dospela iz Carigrada brzojavna vest, da {e bila turšlca vlada dlploraatlcolm potom obveščena, da so se velesile izrekle za to, da ostane D/inopolje Turčiji. V ta namen naj bi se pričela direktna pogajanja med Bolgarsko fn Turčijo. Turčija se ne meni za finančni bojkot PARIZ 23. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih zatrjujejo, da |e tu*ška vlada odgovorila na rusko grožnjo z bojkotom, da bi bila prva posledica takega bojkcta to, da bi Turč ja ustavila v t a reformna dela v Armeniji, kar bi pa seveda povzročilo zo-petno nače je armenskega vprašanja, s čimer pa bi se gotovo ne zadovoijlia Nemčija, ki im i velike interese na nadaljnjem nemotenem raz?o|u tega vprašanja v sraerl, kakor se Je razvijalo dosedaj. Turki predirajo dalje. SOFIJA 23. (Izv.) Kakor zatrjujejo uradna poročila, so redne turške čete zasedle metto Kfrdžali, ki Feži tik staro-bolgarske meje. Tamošnje prebivalstva je v silnem strahu pobegnilo v notranje dele dežele. Bolgarska vlada Je proti temu prodiranju Turkov nujno protestirala pri velesilah. Turški aeroplan nad Sofijo. SOFJJA 23. (Izv.) Predvčerajšnjim se je prikazal nad Sc?fi|o turški aeroplan, ki je odplul potem proti jugu. Prebivalstva se je poiastii velik strah, da ne bi moida iz aero plaua začeli metati bomb. Turčija za nadaljevanje voJaSkih operacij. CARIGRAD 23. (Izv.) Vojni minister Je dobil dc voljenje, da postavi v državni proračun izreden kredit 2 milijonov in 750 000 turških funtov v svrho nabave municije. Dedeagač še ni v bolgarskih rokah. ATENE 23. (Kor.) Iz Soluna poročajo, da so grške t blasti včeraj izročile p>~» pod pisu tozadevnega zapisnika mesto Gumul-džfno bolgarskim četam. Rfdae bolgarske čete so prispele tudi pred Xanti. Tudi tu so hotele grlke oblasti Izročiti mesto Bel garom po oedpisu zapisnika, toda Bolgari niso hoteii podpisati zapisnika. Pred Dedeagač redne bolgarske čete niso prispete. Grške oblasti lih pričakujejo, ds Jim izroče mesto na podlagi tozadevnega zapisnika. Rusija in TurCIja. PARIZ 23. (Kor.) „F/garo* piše: Rusija se še vedno trudi, da reši Drincpolje za Bslgcrsko, kakor določa londonska mirovna pogodba, ki Jo je Turčija sprejela. Vendar pa bi bi a sedaj bolj na mestu finančna ka kor lip'omatična oreslja na Turčijo, kajti edino na ta način bi bilo mogoče prisiliti Turčijo, da odneha. A v svrho dosege popolnega uspeha bi bila potrebna Še ruska vojaška akcija, to Je, velika vojna z vsemi svojimi nevarnostmi. Razumljivo je, da Rusija ne more prevzeti tako velike odgovornosti z mirnim srcem. Zato se trudi, da ohrani Evropi mir, ki bi prišel v slučaju rusko-turškega koLfiikta v veliko nevarnost. Vrh tega tudi ni izključeno, da se pridobi Turčijo s koncesijami. Zato pa je potrebno, da Bolgarska s svojo demobilizacijo omogoči tudi demobilizacijo Turč.Je, kar se tudf zgodi. Bolgarska obdrži pod orcž]em le 30.—40.000 mož, vsled Česar bo tudi Turčija lahko demobilizirala. Položaj se je danes znatno zboljšal. Turčija in Bolgarija. CARIGRAD 23. (Izv.) Direktna tajna pogajanja med Turčijo in Bolgarijo oapre dujejo dosedaj Jako ugodno in prevladuje mnenje, da se v najkrajšem času prlčno oficijelna pogajanja. Turška vlada upa, da bo kmalu mogla začeti z demobilizacijo turških čet. SRBIJA, 23. (Kor.) Uradno se zanika, da bi se vršila direktna pogajanja med Turčijo in Bolgarsko glede drfnopoljskega vprašanja, ker je to vprašanje že reieno po londonski konferenci. Mednarodna komisija na Balkanu. BELGRAD 23. (Izv.) Danes se Je vršita tu mednarodna komisija, kateri je namen, da preišče grozodejstva, ki so se dogodila v srbsko-bolgarski vojni. Komisija odide najprej v Knjaž^vac, od tam pa v SkopIJe. Prodiranje Grkov v Albaniji« VALONA 23. (Izv.) Grške čete prodi rajo vedno dalje v notranjo Albanijo in razdeljujejo med pravoslavno prebivalstvo orežje. _ Pogreb podadmirala grofa Lanjnsa. DUNAJ 24. (Kor.) „Militarische Rund schau" poroča: Poveljnik mornarice, adml ral Haus, se udeleži jutri pogreba podadmirala grefi Lanjusa. Podadmiral, baron Kohen, je bil poklican iz Trsta v Pulo, da prevzame poveljstvo nad konduktom. Proti protirenjikolskemu odloku tržaškega namestništva. RIM 23. (Izv.) Poslanec inocenc C.pp? e stavil ministru zunanjih zadev Dl San Glullanu vprašanje, kaj Je zunanje ministrstvo ukrenilo ali namerava ukreniti v varstvo onih ren|ikoiskih uradnikov pri tržaški občini jreti kat rim je naper|en sovražni ukrep c. kr. namestništva, ki bi ne bil opravičljiv niti tedaj, če bi med Itali|o in Avstrilo via dali vojni odnošaji. Minister Di San Gluiiano še ni odgovoril na to vprašanje. Zdravstveno stanje komisarja barona Skerlecza. ZAGREB 23. (Izv.) Stanje kraljevega komisarja (e še vedno jako resno. Rana se ie nI izčistila ia ni izključeno, da bodo morali ranjencu odrezati roko. Novi avstrijski poslanik v Petrogradu. DUNAJ 23. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje,da bo naslednik gref * Thurna-Valsassine v Petrogradu dosedanji >ekci!ski načelnik v zunanjem ministrstvu, grd Szapary. Župnik — Spijon. DUNAJ, 23. (Kor.) Župnik Salvatori |e b i zaradi Špijon&že obsejen na 18 mesecev težke ječe in izgonstvo In Avstrije. DUNAJ 23. (Kor.) Pred tukajšnjim de Selnim sodiščem se Je pričela razprava proti 40!etnemu župniku Salvadoriju iz Salva ob Gardskem Jezeru, radi zločina vehue-tva. — Razprava je bila proglašena za tajno. Poslano *) Moderno življenje povzroča marsikomu zapeko. Pol kozarca naravne kisle vode „FRANZ JOSEF" zavžita na tešče očisti želodec in uredi prebavne organe. Ista učinkuje brez vsake bolečine gotovo in hitro. Dr. pl. Merbel v Nurnburgu piše : Naravna kisla voda „Franz Josef" ie jako priporoč Ijivo odvajalno sredstvo, bi učinkuje v vsakem slučaju ter uredi prebavne organe za dolgo časa Dobiva se v lekarnah in mirodilnicah, prodajaleicsli kislih vod itd. Odpravno ravnateljstvo zdravilnih studencev „Franz Josef"* v Budimpešti. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva m;X;aa • s tremi prostori, hlevom in vodnja-nldltO . *om ee proda za 7000 K - Monte di Scorcola 674. Plačati je takoj 4000._1863 Odda meblirana soba v nI. Rug. Manna št SP 11, pritličje, na levo._8000 rirlfio c O postelja a brano ali brez iate pri UlllJa OO slovenski družini. Vicolo S. Fer t u nato 17, IL_1855 riJ meblirana foba z dvema posteljama UUUa 5t5 v ulici Commerciale št?. 17. II. nad- stropje 1827 Sobica. z dobro hrano Be °dd*- ~~ ^oisetti i2 1626 DU tO VI je ^ ^IBCA, osmica, teran Ia, mrzla 1827 Novo prenočišče IČZLll l*Z?0o laso za več oseb. Skedenj : Monte di Servola štev 670. 1822 l&ftfllfl eo dekleta, ki b< se rada učila lika-I obUJ U Ov nja. — M. Panoga, ulica Boccac- 18—8 cio Moli Htfnrnp v tet08 Zidan in Se n< IVI clll (IV UrCv rabljen, v lepi mirni legi, od daljen 10 minnt od glavnega trga, se proda takoj (tudi proti naračunu). Posebno pripraven je za pen- zijoniste. Pojasnda daje Ivan M i 11 o n i g, Gorica Časa Bosaa 4. 1826 PrnHo OD majhna trgovina, dalje trgovina in i I Ulici mlekarna, ktkor tudi hišica v bli- žini istrske ceste (tramvajska postaja). — Pojasnila Molin a %ento 70, Siberna. 1814 Prodajo sb v-ala'okna'- ■tof>Dice in. r*xne Ulica Piccardi Stv. 18 druge atavbinBke potrebščine 1777 išče ca pekovski vajenec 16 let star. Vstop dO takoj. Roian št 7. Trat. 1813 PrO Trii cnfii °'ja 'n mineralnega petro-1102111 Silili ie j a se kupijo v parujah. nudbe pod „Trgovina" Trat, post-nte. 1G35 V ulici Garradori št k (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) se je otvorila te dn* nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne blžute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. Anton Mahne, trgovec Priporoča al. obfinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalncga blaga Trst, ulica deli' Istria St 4 s podružnico na Greti v hiši gosp. Gombača in Frluge št. 275. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo. Prodajalnlca ur In dragocenosti G. Ifucher (w drag Dragotina Vekjeto) Trd Cono tt. Ji. Bogati iskov llatanina, arahrnin«, drago oa Doati ia ifih u. Jtupaja ia menja sfemm slalo ia tadl arabto s novimi pndnatL — imib« ia popravlja mkenitot ■■itfslii«. ilakaiaa, ukor kodi iepna vn. DELO SOUDNa CENE ZMERNE. Trgovina razne PERUTNINE Costante Marco SSCESSSSESS njarno in slaščičarno, nahajajočo me t ulici Imtitnto štev, i. — Vsakovrstni likerji in vino r steklenicah Cene amente. IfrniSlfrlira ADOLF MILANIC v Barkovljah IVI UjaUlllUd na obrežju St. 122 se priporoča cenjenemu občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba. Vel ka izbera najnovejših angleških vzor cev po najnovejši modi.__1575 Velika zaloga papirja vreč c, prodaja po zmernih cenah na drobno in de belo tirdka GASTONE DOLLINAK, Via dei Gelai ex JVlaranzcni". Telefon št. 27-81 Prijateljem in slav. občinstvu toplo priporočam dobroznano gostilno g. TomaŽiča v ulici Moliu a vento 6tv. 3 v Trstu. — P e g a c L e a n d e r, voditelj._S24 Mf!RAN&(t j® PriPoznano najbolje sredstvo };IVIwnnlin za uničenje stenic in dražega mrčesa. Dobiva se po raznih mirodilnicah in pri za-lagatelju S k r i n ja r Ferriera 37. I. 163Ž Izlet v Sesljan i?pDŠQt?« T^ Železnico ravno tako. V Sealjanu je na državni cet-U 8 gostilen, posebno pa se pri L Šucu dobi najbolja postrežba v jedi in pijači. Lepi senčni prostori tet zmerne cene. Vljudno vabi IVAN ŠUO. 972 Gostilna „Ai tre Rastelli" Trst, Campo Marsio štev. 4, pod finančno hišo in vojašnico rezervistov blizu državnega kolodvora, se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojen obisk. Udani ANTON MURO VE C, lastnik. Avstrijska paroploma M. družba „Ealmatia" vzdržuje sledeče glavne proge: rrat MotkovIć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. rrat-Metkovl6 B. (poštna). Od h o d iz Trsta v četrtek ob 5. nri popoldne Povratek v torek ob 6*30 ari zjutraj. rrat-Metkovl6 O. (poštna). O d ho d iz Trsta v soboto ob 5. nri popoldne. Povratek v četrtek ob 6*30 uri zjutraj, rrst-Korčula (poštna). Odhod iz Trata v torek ob 5. nri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6-30 uri zjutraj. rst-ŠIbenlk (poštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trs t-Makarska (trgovska). O d ho d iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. P ovratek vsaki četrtek ob 715 pop. Trst-VI« (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek vsak ponedeljek ob 7*15 popoldne. Zveza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništvu. v bogati izberi. trst, iL Caapaille št. 15. - TcL 759. Purani, goaka, raoaf pISdanol, Itajarakl In 4«m«AI, pauhard. — DIVJA6imBi rajal, srna. ••robloa, skalna Jarabloa (katami), fazani. 6a|na masi« In jajoa. Vas fs ossl) ds as nI b«U sikaks i i van parenzan: mesnica. Dnevno sveže meso, dovoz z železnico. Razpošiljanje na dom po konkurenčnih cenah. — Priporoča se za obilen obisk. Rojan, S. Maroora 1. kxx»xk*xkxxx«xxx POZOR! 50000 parov čevljev 4 pari čevljev le za K 9— franko. Zaradi likvidacije mnogih velikih to varen sem dobil nalog, da prodam veliko množino Čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove, rjavo ali črno usnje, galoš.zmočno nabitimi podplati najnovejša fasona, velikost št. po cm. Vsi štirje pari stanejo le E 9-—. Razpošiljatev po povzetju S. Urbach, eksport čevljev, Krakovo 2. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. Dobro znani in edini narodni urar in zlatar ALOJZIJ POVH naznanja slavnemu občinstvu, da se preseli z 24. avgustom od ul. del Rivo št. 62 v novo hišo na trg Barriera vecchia St. 3, ter upa, da_s tem zadovolji obči želji svojih številnih cenj. odjemalcev — s toplo priporočbo ALOJZU POVH. jplli I r Odvetnik dr. Ivan Kimovec ima sedaj svojo lastno pisarno Trst, Fiasza Caserma 5, L nadstropje, v hiši turškega konzulata napram vojašnici. K=ID| iller A I 1 io eJ __v Pisarna dr. Frana Solar-ja se je preselila v ulico Giosuš Carducci št. 9 (vhod ul. S. Lazzaro 23, II. n.) I ODVETNIŠKA PISARNA PK FERPMPfl tERIKTfl se je preselila v ulico Caserma štv. 13, I. nadstr. i Stran X. EDINOST" St. 234. f V Trstu, dne 24. avgusta 1913. TRGOVINA UGOTOVLJENIH OBLEK za noske, ženske In olroke Obleke po meri CENE IZREDNO NIZKE. (za cerkttllo so. Antona novega) Ulica della Torre Z &C6 alka San Lazzaro 17. 00 aufiasta naprej o ulici Ponterosso 8 vogal ul. Huooa 13. JADR4NSKA BANKA i TRST, VIA CASSA Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE). KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijcritete, delnice, srečke itd, VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: Ji&JRANSKA. VLOGE NA KNJIŽICE — 4°|o — od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro računu po dogovoru. FI3UJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev preti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1468, 1799. MENJALNICA. URADNE URE: 9—121/,, 2 7,-6. ESKOMPT MENIC. E Novosti zti pomlad In za poletje! Moške obleke novosti . sukna, kamgarna, zadnje .... od K 15-48 Deške obleke iz sukna, kamgarna, zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke cd 3 da 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlać . od K 4—14 . kotonlnastih hlač od K 2 20-5 Največja zaloga blaga zadnjih norosti. :: Sprejemajo se naročila po meri. :: Specijaliteta: delavne obleke, srajce s spodnje srajce Itd. Itd. ss Samo v dobro znani trgovini „Alln cittfi dl Trieste" nilca Giosie Carduccl (ex Torrente) št. 40 Sli s Velika zaloga obuval za moške, ženske in otroke čevljarmca Mskolič TRST ul. O. Caprin 16, vog. ul. della Guardia 22 Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA. F. Predel Trst, via Biuseppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirodilnico. prodaja se vsakovrstne mirodije in drucro. Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne. Tovara« kovfiegor la potnih torb Lorenzo Lasorte FIAZZA OSPITALE ŠTEV. 5. Sprojtaajo nuoill« tn popravil« t« stroke. — Cen« abaolntno konknranSn«. Izvršujejo odpoiUJ&tv* na deiei«. Zoboteknični ambulatorij Univ. zdravu &» Dr. Makso Barrv Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trat, ulica Caserma iter. 17, D. nadstr Posebni zavod za umetne zobe brez ustne ploiče. Plombiranje z zlatom, platinom it porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav aanje krivo rastočih zob. Zmerne cene, Sprejema od 9 do i in od 3 do I po pol Tovarna kcvfiegov tn potnih torb v vseh velikostih In popravila po alsk&h oenah — PoiUJatvs na vso strani. Trst, ul. Silvio Pellico štev. 8. Velika zaloga dvokoles ta ilvalnih «tr*b«. |ru«fta*v, •rfcutr*aa» pri Batjel-U, Ovrlok, Stola« «11«» it. a tn 4. lUi.Koi toiavftio*. — PraOaja a« ikraki. Cteikl fraako. VaiUa lalaga viitivrttalk »traja* rafctjamh pa eaal Gostilna Max Trst, vls P »tro al o 2 (pri nov. trgu). Tofll •• Istrsko in domafie 6rno in belo vino. kraikl teran vipavsko vino ln Draherjevo pivo. To6'iO to tndi vsakovrstni likeri ln žganja ter f sva kuhinja vedno pripravljena % gcrSLml ln mrzlimi JadllL ac Tehnična poslovnica FRAUrC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Ca Succ.) doba vata i Tsnfyts aaflzvrstnaji« Rotorje na beaoia, plin, apojal plin ln attttrjs bi nfts, tistem „Diesel* stojeća in leiefte astrojba. Lakmaobllt na btnzls la p«ri, Prevzemajo delo industrij alai h tovare« kakor : Milni za Boks, straji za proizvajenje olja, tevarts lodm, stroji as kajmoloao, stroji in tovarne ss ssnsot, stroji in aameMenjs ss Sllzarsk« obrt, centralno kurjstev, stroji ss drobljenje različnega blaga, kemifine tovarne itd. Hsmeifieaje ca električne razvstljavt in prenos moSi« ElektriSna vsdifsla ZS ossks (Uft) sistem Pedretti, kakor tndi vsdifsla za blago. Stroji ss kovaško ln draga obrti. Motorno trs nt Hitijo. Sesalke in oevl vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehai&nih potrebUin. Vsakovrstno mtU Oredjs in stroji ss poljedelstvo in prote ss fino. Olje, ssmahi, pip« itd. „Aaduro" najbolji in aajoeaejfti pokrov kil. — — — Proratnnl to obisk mernikov nastonj. — — — Pekarna in sladčičarna MIKUSCH Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim eiektr. strojen Trst - Piazza S. Francesco d Assisl 7. Proda|a moke I. vrste, sladčice in piepečenc*, (blskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska ia istrska vina z razprodajanjem pive v ste-kienicah. ZE-lagateij zr.diuge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5°» popust Ivan Krže Trat - Piazza 3. Giovannl it. U Kuhinjskih in klatanklh potrsb, Min od ln pUtouli, ib^ brent, CabroT in kad, aod£ek.OT, lopat, r«l*'i, »i* la na-tovrstnih koiev, jerb«»«v in mttfl tar bdc^o t'j-^Os * to stroko »pada- ** jočih predmetov.— * ffipurUV« go*iao e kuhinjsko posodo vsaka vm:? bodi od pcve;4aa«, se mije emaila, konitcrja ali cinka, nadalje peeaaa^ije kletke itd. — '/m gostilnl«Mj» pipe, kio^f, M»it«*»-in stekleno posodo ca vino. 0rorRaimondo Bisiach opozarja svoje cenjeno odie-malstvo, da se je vrnil v svojo nrarno na svojo prejšnje mesto, Campo S. Gia-como o. v hiši „Delavskega korisumnega dru§tvau. — ZA BIRMO je na razpolago bogata izber ur, verižic in priveskov po konkurenčnih cenah. Tržaška posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, piazta Caserma štev. 2, 1. (v lastni palači — vhcd po glavnih stopnjicah) Poštno hranllnlftnl račun l6,OOa. Posojila daje na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Eskomptuje trgovske menice, Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po mr 4Vlo Večje stalne vloge In vlogo na tbkočl račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domaČe nabiralnike (hranilne pušice). Telefon Stev. 902. Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. 8tanje vlog nad IO mlljonov. URADNE URE : od 9 do 12 doaoldne In od 3 do S popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob uradnin urah. Ottoman papir za svaleiee Ottoman papir in stroeniea za svaleiee se hvalita sama potrebujeta rekla me in ne ri a^! CENTRALA v -« PRAGI -- Ustanovljena L 1S68. 22 podružnic. 12 ekspozitur. Delniška glavnica: K 80,000.000 Rezervni in varnostni zaklad: K 25,000.000 Zivnostenska banka, podružnica o trstu Telefon : 2167 - 1078. AKREDITIVI - ČEK! - IZPLAČALA ======= BORZNA NAROČILA. IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE. GRADEŽ — ekspoziture —= OPATIJA VLOGE na knjižice 12 2 0 Rentni davek plačuje banka iz svojega. Položnice brezplačno na razpolago. 4 Stran VI. „EDINOST" St. 234. V Trstu, dne 24. avgusta 1913. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu. t Delniška glarnica K 8.000.000.— Rezervni ^zaklad t Kjl,000.000'— Centrala v LJUBLJANI. Fodrnlnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Piazza della Borsa štev. IO, telefon štev. BI8. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vae zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednoitne papirje; »prejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti. VLOGE NA VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI Obrestuje vloge na tekoči račun po ^u- dogovoru. Prodaja srečke na majhne sečne obroke. I trgovina z usnjem in čevljarskimi pretočil ■ prlklopljeno ltdelcvalnioo zgornjih dolov ln preflvalnloo tor zalogo nap etnik o ▼ v nllol Belvedere Stev. 40. 4 4 4 IVAN S1MONIĆ. Točni ur« prodaja Emilio Muller naJngledncjA* tal rajati* rejla prodajalni e« ar v Trot«, via S Aatoala (vogal ulic© 8. Nlcol6). VELIKA IZB ERA verlftle, sUtffc, »rrtr« alh, kakor tmai otoa« akih ar vsako vrsta. U«ta»vl|ua lata IMt. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 9 Izprašani optik Specijalist za očala in SČipalnike. Zalega toplomerov, barometrov, daljnogledov (Zeiss) itd. Lastna delavni a z električnim obratom. Krasni ceniki brezplačno. TVRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRSI je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bldkijev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz nlice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev. 19. gŠDIMI Jticold Cosciancich konceslonlran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II. vhod v ulici Nnova štev. 15 :: le prevzel svoje delovanje. Spreje« 9-I2V« In 2Va-7. Cene zmerne. iflsiii= =»y=U :IIE=£ nista 1070! P«*"* elevtte Is priljvb-ttia 1010! I|ese denaie srcistva pri vedjlk Bareftbsh znata« znlžase LEKARNARJA f 7hierry batsam umi rrou mu ihbiuk»ciji »« mbtIm. T» btlum J« nijbol klttnlK, kalija, hrlp*Toctl, MM k*Ura lm osobito proti lnfluei »nimi tavsrsvan. — frittaa i mir* kat var«tvaa» - Proti vmkl f*l»lttk«cijt bo »trofo po*topolo aa tlum J« m]holJ*e cdraTllo pljučnim Ia tvoril, t«fk«ma dihanja, pltuS-laflaaDci, ilmbi probavi, i«lo4-krto, oaHju jotol ln oblati, proti oaUbolcatl, preMa-aabobola ln urtalaa boloanlm, proti trganja, opokllaam Itd. "/, aU •/, ali Tolika »teklonica K 6"«0 Lekarnarja A.Thlerryja Stoperesno nazl!o •dlno pristno MDOalJlTO MU- oo aa rane, •takllna, odstranjuje le toleia tn ikodlJlT« bdotI ia Tfftnom* n,nlf»tnJ« mote« oporacljt. Uilnkuja tudi proti iUri« ramam. Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stotlnk. Dobiva se: Lekarna pri Angola varuha, ADOLF THIERRT, Pregrada pri Rogatca. Prodaja »e v vseh važnejših lekarnah, ■s debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRANCESCO MELL. PISARNA Di JOSIPA MANDIĆA se je preselila v ulico Caserma štv. 17, I. nadstr. ri ceni. A, d e b e k po vlasuljar, Trst, via Carducci 9. 1865 Čevljarji: Pilili Pilfio TR3T, nlica Molino a vento 11. rlll|l lIRIO priporoča svojo delavoico in prodajalnico čevljev. Izdeluje po meri in prolaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim !u Ćevljarnica „Alla Sartorella" Tmq4 ulica Arcata 5tv. 5. — Velika izbora obu-■ I 51 obuvala ca gosp ae naroči.a ter poprave. C e in gospode. Sprejemajo ene zmerne. 1447 ADphfl-7 TfSt» ulica Istria št- 6T- — Proda-■ nuuĐ& jalna Čevljev vseh vrat v veliki izberi za moške, Ženske in otroke. Sprejema naroč.U po meri in popravke. Cene zmerne. Inoin Monaiinl Trat> u!ica Conti §tev- 38- JU9I|| m d U tiru I Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne. Fotografi: ^ailillhši sPom'n' ao artistične fotogra&je na kristalu, porcelanu itd. za priveska, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij jc 'KLIZZARI, urar, Trst, ulica Nuova GIOVANNI P 51. «1 (palača Salem). 1491 r^tnn^df!! Anloaa Je:kiča naslov: Trst, ul. ruiujjrdld delle Poate 10; Gorica, Gosposka ulica 7. 4444 FRAN RUPNIK. S^rriJ,"! Mesarji: MFC A D ALOJZU (l.uigi) DOLENZ. - Tr« , mCOnn aiiC4 Belvedere St. 2. Riccardo Baldassi, sumnega druUtva") priporoča Bvoio m p a n i c o.i* Mizarji: v Incin Q + nl^f3 mizarski mojster, Trst, ulica JUdl|l OLUlId Belvedere St. 10. — izvrlcja vsakovrstna mizarska dela. 897 Olje, kis, milo. FR. BIAGGINI,Tr8t ulica !stria ste7 21 drujro. Prodaja olja, kisa, mila ia 339 Pekarne: Zgon priporoča svojo pekarne. JOSIP AŽMANN w "" a7f Gostilne: Unfjj^ Pilili^ priporoča cenj. občinstvu svo-mallj« DUHU jo gostilno ,Ai buoni amici" v Tr--tu ulica Belfedere štev. 39, točilnico viaa in piva v Trstu, v ulici Benvenut) Celini št. 1, go aiiliio ^Al buon Almissiu"1 v Ko.aau, uL Montorsino štev. 3, t JČilnico vma v Barko.Ijah (Bovedo), ulica Perarolo štev. 342 (hiša Šfiuka). Toči s? prvovrstno d lmatinikj črno, belo in opolj vino iz Omiša in pivo. Knjigoveznice: KnisnnwP7nira ANTON HEPEN-SEK je IVIlja^UvU^IIIUa ednu slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica CeciLa št. 9. — Izdeiuje vsa knjigoveška preprosta in fina d Pridđn ia po5tea dr' III luHy Oll lOlI žavni uradnik v p >koju, po polnoma vešč srbsko-hrvaškegs jezika / govoru 10 pisavi, tudi cirilice, išČđ alužbj kot d>pimi*, knjigovodja ali slično v Trstu ali zun^j Trs.a. Govori ia p še tudi laš ci, nemški in angleški. Na zaUteva ve like plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno službo, ali službo na ure. ima d bra spričevala ia reference. Prijazne ponudbe pod .Uradnik v pokoju Stev. 1422". Naslov pove Inseratni odltlez Eiiao-nosti ped isto Številko. 1421 Stalni krajevni agenti OnoSdis In zvečer abis^jKs®!, zsls Izbori« ka- blnji Is fctfdjej?t!škf piv« (»ti Znors«