Analiza gospodarjenja v letu 1987 Gospodarstvo je poslovalo v zelo nestabilnih pogojih gospodarjenja, ki so posledica zelo visoke inflacije (indeks cen na drobno je znašal 230,6, življenjskih stroškov pa 231,9) in ob nenehno spreminjajočih se predpisih, ki v veliki meri zavezujejo gospo-darstvo k netržnemu obnašanju. Tudi v letu 1987 nismo uspeli uskladiti naših potreb z učinkovitostjo v gospodarstvu. Povečanje porabe se je nadaljevalo kljub raznim inter-ventnim zakonom na tem področju. Nadaljevalo se je tudi precejšnje nespoštovanje predpisov in poslovnih običajev, kar ustvarja nered v gospodarstvu in negospodarstvu (npr. finančna nedisciplina). Resolucijsko zastavljeni cilji so v ve-liki meri ostali želja na papirju, predv-sem kar zadeva povečanje akumula-tivnosti gospodarstva in uskladitev delitvene politike pa tudi osnovna na-loga, zajezitev inflacije, ni uresničena. Srečujemo se s padanjem produktiv-nosti, ki je v popolnem nasprotju z gi-banji v sferi porabe, kar je tudi eden od razlogov za veliko inflacijo. Zelo se je zaostril položaj družbenih dejavnosti, katere so zaradi omejenih možnosti gospodarstva pridobile neu-pravičen prizvok končne potrošnje. Tako se tudi obravnavajo v interventni zakpnodaji, kar povzroča težave v iz-vajanju sprejetih programov dejavnos-ti tako po obsegu kot pri izvajalcih, s tem da se ni napredovalo v racionali-zaciji delovanja družbenih dejavnosti. Velik vpliv na rezultate poslovanja po zaključnem računu za leto 1987 ima revalorizacija padovnih sredstev, ki ima vsekakor pozitivne učinke v oh-ranjanju realne vrednosti družbenega premoženja. Negativni vplivi na rezul-tate poslovanja pa kažejo na to, da smo v preteklosti razvrednotili naša sredstva in s tem prelivali v porabo (splošno, skupno in osebno). Kljub temu pa tudi nov obračunski sistem dopušča veliko možnosti različnega prikazovanja rezultatov poslovanja, kar onemogoča realno sliko uspešnosti gospodarjenja. Izvoz — uvoz Na področju mednarodne menjave smo v letu 1987 izpolnili z resolucijo začrtane cilje. Predvidevali smo 7-odstotno rast izvoza (9% na konvertibil-no področje) in 6-odstotno rast uvoza. Podatki iz tabele kažejo, da je porast iz-voza, tnerjen po primerljivem tečaju ameriškega dolarja, znašal 43%. od tega na konvertibilo 12% in na kliring 196%. Delež izvoza na konvertibilni trg v skupnem izvozu znaša 64,4% in se še naprej zmanjšuje, kar je slaba stran iz-voznih dosežkov v letu 1987. To je pos-ledica nestimulativnega izvoza na kon-vertibilno področje, saj so se nekatere OZD zavestno odločale za manjši izvoz (Sinoles, Splošno mizarstvo) oziroma so izvozne posle realizirale dinarsko (preko tretje osebe), kar pa ni možno prikazati kot izvoz. Uvoz je manjši kot v letu 1986 predvsem zaradi sistemskih ovir. Zato je pokritost uvoza z izvozom bistveno bol-jša kot v letu 1986. V letu 1987 je izvoz na konvertibilo za 49% večji od uvoza s tega področja (v letu 1986 je bil manjši za 23%). Manjši uvozje povzročal teža-ve pri oskrbi z repromaterialom (Mot-voz in platno) ni pa bilo večjih zastojev pri poteku proizvodnje. Med organiza-cijami, ki so v letu 1987 povečale izvoz, so Livar, TOZD TA (17%), Livar, TOZD LSNL (126%), Kovinastroj (192%), Zmaj TOZD Specialne bateri-jc (17%), Black & Decker (35%) in GPG, TOZD KLO (174%). Največja izvoznika sta Livar, TOZD LSNL in Black & Decker, ki skupaj predstavljata 68,6% skupnega izvoza občine ob tem. da je Livar, T^ZD LSNL, usmerjen pretežno na kliring, Black Deckerpana konvertibilo. Uvoz pa so povečali v Li-var, TOZD TA, (108%), Kovinastroju (50%), Zmaju, TOZD Specialne bateri-je (42%), Livarju, TOZD VIPO (233%) in POZD Elektroservice (4%). Delež izvoza v celotnem prihodku znaša 9,8% in je večji od deleža v letu 1986 (7,0%) za 40%. Pretežni del izvoza dosega industrija, kjer je popreaio delež v celotnem prihodku 24,5%, predstavlja pa 96,6% celotnega izvoza gospodaretva občine. Največji delež izvoza v celot-nem prihodku dosegajo v Livarju, TOZD LSNL (45,9%), Black & De-ckerju (35,1%) in Motvoz in platnu (18,0%). Stimulacije za izvršeni izvoz so znaša-le 1.575.608.000 din oz. 8,5% celotnega izvoza. Fizični obseg proizvodnje in produktivnosti Z resolucijo smo si zastavili nalogo 22-odstotnega povečanja produktiv-nosti dela. Ugotavljamo, da tega cilja nismo dosegli. Fizični obseg industrijske proiz^odn-je je po statističnih podatkih (IND-1) za 3,8-odstotne točke nižji ob enakem ob-segu zapotilenih na podlagi ur. Zaloge izdelkov so za 8,3-odstotne točke nižje. To je posledica manjše proizvodnje, pa tudi znak, da padec povpraševanja na dotnačem trgu, kljub drugačnim napovedim, v letu 1987 še ni resneje zajel industrije kot celote v občini. V gradbeništvu v letu 1987 ni bilo opaznih večjih težav pri zaposlenosti, saj je število opravljenih norma ur za 6,9% večje od opravljenih ur v letu 1986 (po statističnem obrazcu GRADB-21a). Večje so težave pri pridobivanju del za naprej zaradi zastoja v stanovanjski izgradnji. Na področju kmetijstva sta odkup in prodaja približrjo na nivoju iz leta 1986. Mleka je odkupljeno oziroma prodano za 2 odstotni točki manj (11.386.999 li-irov), pšenice za 8 odstotnih točk manj (589 ton), krompirja za 79% več (2.529.852 kg), mesa pa je bilo odkupl-jeno oziroma prodano za 9,2% več (3.402.979 kg). Navedene številke ne predstavljajo celotne proizvodnje, kajti del proizvodnje v zasebnem sektorju gre mimo odkupa in ga ni možno zajeti v podatkih. Z resolucijo smo si zastavili 1,3-odstotno povečanje zaposlenih. Cilj je dosežen, saj je število zaposlenih na po-dlagi opravljenih ur večje za 3,1% na podlagi stanja konec meseca pa za 1,2% od leta 1986. Vendar na osnovi poda-tkov o gibanju proizvodnje lahko skle-pamo, da smo zaposlovali neproduk-tivno. Razlika tned povečanjem števila delavcev na osnovi opravljenih ur in na podlagi stanja konec meseca ter kazalec o gibanju proizvodnje kazejo na manjšo izkoriščenost fonda delovnih ur in na slabšanje tehnološke disdpline. Največji porast zaposlenosti je zabe-ležen v gradbeništvu (kar ni v skladu s konjukturnimi gibanji v tej dejavnosti), protnetu in zvezah ter obrti. Povečanje zaposlenih v gradbeništvu je tudi posle-dica presirukturiranja (20 novih clelav-cev v TOZD KLO) in reorganizacije (ukinitev TOZD Projektive in pripoji-tev k DSSS, ki ima 30 novih delavcev). (Dalje na 2. strani) Analiza gospodarjenja v letu 1987 (Nadaljevanje s 1. strani) Finančni kazalci gospodarjenja Iz finančnih kazalcev je razvidno, da je gospodarstvo občine doseglo za 189.717.457.000 din celotnega priho dka ali 129% več kot v letu 1986. Po-rabljena sredstva so znašala 140.150.644.000 din in so naraščala nekoliko počasneje kot celotni pri-hodek. Iz tega razloga je dohodek po-rasel za 134% in je znašal 49.796.289.000 din. V okviru razporeditve dohodka je razvidno, da je delež skupnega doho-dka precej manjši kot v letu 1986 (in-deks 13), zaradi izpada obveznosti DO Black & Decker do sovlagatel-jev. Del dohodka za skupne potrebe Izboljšali so se rezultati na področ-ju rentabilnosti (indeks 116), pa tudi reproduktivna sposobnost gospodar-stva je večja (indeks 139). Akumula-cijska stopnja v gospodarstvu je višja za 24%. Poprečni mesečni OD na delavca v gospodarstvu je znašal 252.699 din in je večji za 131%. Upoštevaje rast življenjskih stroškov so OD ostali na realno isti ravni. Tudi zaostanek za republiškim poprečjem je bistveno nižji kot v letu 1986 in znaša 1,1%. Gospodarstvoje v letu 1987 vloži-lo v osnovna sredstva 7.673.700.000 din, kar je nekoliko več od amortiza-cije, ki je znašala 6.825.365.000 din. Ta podatek kaže na to, da gospo-darstvo komaj še zagotavlja enostav-no reprodukcijo. Vlaganja v letu je naraščal znatno hitreje (indeks 271) od dohodka, prav tako del za druge potrebe (razne zakonske ob-veznosti, obveznosti do delovnih skupnosti, razne članarine, SIS mate-rialne proizvodnje itd.), ki je že prese-gel vrednost dela za skupne potrebe. Del za splošne potrebe je naraščal znatno počasneje (indeks 193), karje rezultat omejitev na podrocju splošne porabe. Zaskrbljujoč je porast izgub, ki so večje kar za 356% in znašajo 1.303.855.000 din ali 21% ustvarjene akumulacije. Obseg izgub je med drugim tudi rezultat »raztegljivosti« obračunskega sistema, ki omogoča delovnim organizacijam, da praktič-no prikažejo izgubo v lakem obsegu, ki ga lahko predvidoma pokrijejo. 1987 so samo za 63% večja kot v letu 1986, kar predstavlja precejšen rea-len padec. Po drugi strani pa so obračunane obveznosti za posojilo skladu za nerazvite znašale 1.004.182.000 din oziroma kar 209% več. Problematika posameznih OZD Izgube v letu 1987 so za 356% večje kot v letu 1986 in znašajo 1.303.855.000 din. Izguba je razporejena med sledeče OZD: Black & Decker 370.572.000 din Iskra — Zmaj, TOZD Special. baterije 131.645.000 din Stolama 540.462.000 din Lesnina, TOZD Sinoles 261.176.000 din Napovedi o obsegu izgube so znatno presežene iz razloga, ker sedanji obra-čunski sistem omogoča zelo veliko va-riantnih prikazov uspešnosti poslovan-ja, odvisno od trenuine poslovne odlo-čitve. Sedanji obračuaski sistem in način pokrivanja izgube omogočajo iz-gubarjem predvsern izboljšanje likvid-nostnega položaja (preko pridobivanja nepovratnih sredstev in sanacijskih kre-ditov za kritje izgube), omogoča pa jim tudi izogibanje obveznostim za družbe-ne dejavnosti in SIS materialne proiz-vodnje, kljub temu da zaposleni teh OZD koristijo usluge družbenih dejav-nosti in infrastrukture. To je velika po-manjkljivost obračunskega sistema, saj stimulira gospodarstvo v prikaz slabih rezultatov in prenaša obveznosti na rela-tivno uspešnejše kolektive. Vse OZD so izgubo pokrile pred od-dajo zaključnega računa z nepovratnimi sredstvi oziroma fiktivno z razliko med revalorizacijskimi prihodki in odhodki, kar omogoča obračunski zakon, razen Stolame Dobrepolje, ki ima del izgube krit s sanacijskimi krediti, kar se šteje za kritje izgube po zaključnem računu. Razlogi izgube v Black & Decker so predvsem posledica poslovne odločitve v okvirih možnosti obračunskega zako-na. Izguba je tako predvsem rezultat iz-ravnavanja dolga po kontokorentnem računu s tujim partnerjem, ki je na zače- tku leta 1987 znašal cca 4.000.000 DM in je tekom leta praktično izravnan. V izgubi je tudi neplačana licenčnina iz preteklih let v vižini 1.400.000 DM, ki ni bila plačana zaradi neplačevanja domačih bank tujini. Razlog izgubi pa so tudi zamrznjene cene. Izguba je krita s sredstvi rezerv same DO v višini 39.071.000 din in z nepovratnim de-ležem sovlagateljev v višini 331.500.000 din. Razlogi za izgubo v Stolarni so rav-zaprav enaki kot v letu 1986, s tem da je prikazana izguba praktično omogočila DO, da je odpravila vse stare obveznos-ti (kratkoročne kredite, zaloge) ter tako DO leto 1988 začenja brez starih nega-tivnih vplivov na poslovanje, izguba je knta nepovratno v višini 260.674.000 din in s sanacijskimi krediti iz sredstev rezerv v višini 279.788.000 din. V DO je podaljšan ukrep družbenega varstva do 30. 9. 1988. Tudi TOZD Sinoles se ukvarja z znanimi problemi lesne industrije, s tem da je povečanje izgube napram napo-vedim povzročilo predvsem izpad reali-zacije ob koncu leta 1987. Tudi trenut-no se TOZD ukvaga z velikimi problemi pri pridobivanju del. Izguba je krita nepovratno v višini 200.685.000 din iz sredstev rezerv DO Lesnina, raz-lika v višini 60.518.000 pa iz revalo-rizacije. Izguba v TOZD Specialne baterije je posledica neustreznih'cen v obdobju I-IX. 1987 s tem, da so opazni znaki iz-boljšanja stanja v TOZD. Dela iraajo trenutno dovolj. Izguba je v celoti krita iz revalorizacije. Akumulacija se je zmarijšala tudi v Uvarju, TOZD TA, in KZ Dobrepolje. Poslovanje v negospodarstvu OZD negospodarstva so dosegle v lelu 1987 za 8.656.290.000 din celot-nega prihodka oziroma za 136% več, ter za 5.939.350.000 din dohodkaoziroma za 134% več. Poprečni OD je znašal v negospodarstvu 292.534 din in je za 136% večji kot v letu 1986. Napram gospodarstvu občine je za 15,7% večji, za republiškim poprečjem negospo-darstva pa zaostaja za 12,3%. Poslovan-je OZD negospodarstva je bilo celo leto 1987 pod vplivom omejitev na področ-ju skupne porabe. Povsem je zamrla tu-di investicijska dejavnost v negospo darstvu (v skladu z interventnim za-konom o negospodaiskih investicijah).