KNJIŽEVNOST. Grof Lev N. Tolstoj: Ljudske pripovedke. Iz ruščine prevel dr. Ljudevit Pivko. Cena broš. 2-40 K, vez. 3 K. Maribor 1913. Tiskala Zadružna tiskarna v Krškem. — Tolstoj je eden največjih mož in najslavnejših pisateljev naše dobe. Kdor pozna njegovo mišljenje in življenje, komur so znana od blizu njegova literarna dela, mora brezpogojno občudovati tega duševnega velikana, ki je izmed vrste ljudi quaerentium Deum ena najbolj zanimivih oseb. — V vseh spisih se značilno izraža njegova individualnost, ki živi, opazuje, premišljuje, kombinira, nastopa kot videč in prerok; ki se cesto vara, moti, obupuje, ki pa vedno tako iskreno, tako globoko izraža svoja čuvstva, kakor malokateri sodobnih pisateljev. Značilno je zanj, da je pisal vedno s tendenco, ne sicer izraženo v kakih naukih, pač pa iz dejanj s tako silo prodirajočo, da se ne čudimo vplivu, ki je za vselej zagotovljen njegovim delom. Upamo, da se nam ponudi čas in prilika, da o Tolstem in sploh o pomenu ruskega romana za sodobno literaturo napišemo obširnejšo razpravo. — Tudi Ljudske pripovedke nosijo pečat Tolstojevega duha. — Prevod je izvršen po izvirniku, kar se nam zdi ob današnji povodnji raznih prevodov potrebno poudariti, jako vestno in kritično; tudi jeziku se ne more ničesar oporekati. — n. Ledinskega Mlada Breda v prvi redakciji. V rokopisni ostalini pesnika Rodoljuba Ledinskega, ki se nahaja v Marijaniščul in obsega še mnogo neobjavljenih pesmi, je tudi sešitek z naslovom »Narodne krajnske pesmi ino balade. Zapisane v Ledinah 3. Kimo-vica 1838«. Zvezek nosi zgoraj v desnem kotu šifro Th. D in je po obliki podoben onemu, ki je last gosp. župnika Vrhovnika, samo da ima zadnji šifro Th. C, kar bi dalo sklepati, da imamo iz 1.1838. večjo serijo zvezkov, — naš sestoji iz devetih listov v četverki —, v katere je Ledinski zapisoval narodne pesmi. Tu podajam iz njega Mlado Bredo, da se spozna razlika med Vrazovim in Prešernovim vplivom na Ledinskega. Kot je izšla natisnjena v Čebelici 1848., je gotovo nastala pod vplivom Prešernovega stiliziranja, ki ga je uporabil že pri Lepi Vidi v III. letniku Kranjske Čebelice, bodisi da je Prešeren rokopis Ledinskega popravil, bodisi da je Ledinski sam stilizacijo izvršil. Po Bleiweisovih besedah v Novicah 1, 1853., str. 21. bi se moglo na poslednje misliti. A naša redakcija, iz 1. 1838., ko si je Ledinski dopisoval z Vrazom, kaže v metru in v stalno se ponavljajočih formulah narodno lice, dasi so v popravkih z rdečim in navadnim svinčnikom — kdaj ? — že izvedeni prvi početki poznejše stilizacije. Prav zgodej Breda je vzstajala, Kakor je zmirej bila vajena; In šla je gori v gornje line stat. Široko line je odperala, 5 Na ravno polje doli gledala; Na polji vgledala megličico, In še tako mi pravi, govori: Le sim mi pojte stara mati vi! De meni bodete povedali, 1 Prim. Grafenauer, Zgod. nov. slov. slovstva, II. del, str. 180. 10 Kaj je leta z 'ana megličica Al je megličica ta od vode, Al je megličica ta od gore? K nji mati skerbna urno perleti, In še tako mi pravi, govori: 15 To pa nobena megličica ni! Oj! sapa tirnih turških konj je to, Zdej Breda! Turki po-te jezdijo. Še Breda doli pade in omedli, Po tem se mi pa gori še zbudi, 20 In še tako mi pravi, govori: Ne dajte mati! hud'mu Turku me Turk silno hudo mater mi ima Mu umorila je že osim žen In mene tudi umoriti zna. — 25 Vse kar po zemlji leze ino gre Od nje hudobe kaj povedat' ve! Mi strupa v vinu bo napivala, In v kruhu ga mi bo ponujala. — Tak mladi Bredi mati govori: 30 Kader bo taša ti napivala Zli vino na zeleno tratico In zli ga tud' na silno skalico; Kader ti kruha bo ponujala ga vergla bodeš mlad'mu kiižetu. 35 Tako pa mlada Breda govori: Ko bote balo mi nakladali, Nakladali in v skrinjo basali, Denite zgorej pečo šlarasto, Ker nar popred jo bodem nucala, 40 Bom rane serčne si mašila ž-njo. Tako mi Breda daljej govori: Ko bojo turški svatje sim peršli, Za novo mizo zasadite jih, In napojite in napaste jih; 45 Kader si bodejo napivali, In še po mladi Bredi prašali Takrat pa po-me vi pošiljajte. In turški svatje kmalo so peršli, Za novo mizo mat' jih pozadf, 50 Napase dobro jih in napoji ; So jeli svatje si napivati In še po mladi Bredi prašati. Zdej Bredo mlado jim perpeljejo Za mizo Turki jo posajajo 55 Potem mi jo na konj'ča posade, In lirno z Bredo proč derče, De dela gosta se megličica Megličica, oj konjska sapica. Se zmakne mladi Bredi sedlice, 60 So v sedlu novo ble štiletice Se zbodla Breda je v serčice. Mlad ženin pa še pravi govori: Oj kaj jest pravim, svatje vam, moji! To naredili mati so hudi 65 So umorili mi že osim žen Še to mi umoriti hočejo. — Tako še ženin daljej govori: Oj, kaj ti pravim mladi hlapeč moj Popravi mladi Bredi sedlice. 70 Tako je pa še mladi hlapeč djal: Kdor mi bo pa per mladi Bredi spal, Ta naj ji tudi sedlice poprav'! Tako pa mlada Breda govori: Oj, kaj ti pravim mladi ženin moj! 75 Odpri mu urno skrinjo pisano, In viinkej vzemi pečo šlarasto, De rano bodem zamašila z-njo. — 278 — In kaj ti pa še pravim ženin mlad Al je še daleč tje v tvoj grad? 80 Le molči, molči, mlada Bredica! Sej se že vidi zlata strešica. Še mi čez ravno polje jezdijo Tak kakor tiče v zraku letajo. — In kader v beli grad perjezdijo 85 Perjezdijo in še perdirjajo, Na dvoru taša jih perčakvala Tako je Bredi pregovarjala : Vse kar po zemlji leze ino gre Je od lepote pravilo tvoje 90 Pa vunder si ti vsa prebrešena. Zdej Bredi taša je napivala In ji pogače je ponujala In še tako je pergovarjala: Sinljova! pi rudeče vinčice 95 Imela boš rudeče ličice; Če pa pogačo boš pokušala Postala lepši bodeš od snega. Al zlila na zeleno tratico Je Breda vince, in na skalico ; 100 Se posušila je vsa tratica In razvalila se je skalica, — Pogačo dala psetu mladimu — Na mestu se razpoči psičik mi. Še tak mi mlada Breda govori: 105 Oj, kaj vam pravim huda taša vi! Vse kar po zemlji leze ino gre, Vse od hudobe vaše kaj pove Pa vunder tdl'ko še nikoli ne, Oj taša! Kolikor hudobni ste. 110 Ste umorili sinu osim žen In meni tudi strup napivate, In v kruhu mi ga še ponujate. Tako še Breda daljej govori: Oj, kaj ti pravim mladi ženin moj! 115 Ki spala bodeva midva nocoj? Pokaži mi to svetlo kamrico, In tudi to prebelo postljico. Al stara taša pravi govori: Per nas pa še navade take ni; 120 Kader nevesto k nam perpeljejo Za svetlo kamrico ne prašajo In tudi ne za belo postljico, Ampak za černo klihnjo prašajo. Še ji pokaže ženin kamrico 125 In ji pokaže belo postljico. Ko Breda v beli postljici leži, Si serčne rane urno odmaši; Tako mi potljej pravi govori: Oj teci, teci gorica, frišna kri! 130 Te ljubi materi poslala bom Tje skoz' devet dežel na beli dom Se nikdar več ne bove vidile Ampak le v pesmi bove slišale. Tako mi pravi ženin mladih let: 135 Imel sim pobič že nevest devet Pa per nobeni nisim pobič spal Per tebi, Breda! hočem pa zaspat', In nikdar nočem več od tebe vzstat'. Po hiši hodi taša, govori: 140 Oj kaj vam pravim zdej, sosedje vi! In drugim vsim, ki svatje ste moji! Dozdej ste bili svatje vi moji Zdej bod'te pa pogrebci, svatje vi! Pesem sem zapisal natančno po rokopisu v prvotni obliki. Tu slede še lastni popravki Ledinskega, kolikor sem jih mogel razbrati. 10. Popravek nerazumljiv, rdeče — 11, r. Ali megličica je od vode, — 12. r. Ali megličica je od gore? — 15. r. To pa že nikašna megličica ni! — 24. r. zna, — 28. r. ponujala! — 30. r. napivala, — 31. r. tratico, — 33. r. ponujala, — 39. r. bom potrebvala — 40. svinčnik, vezvala — 43. r. posadite — 52. svinčnik, jeli so po Bredi spraševati — 53. r. perpeljejo, — 54. posajajo, — 60. r. blo štiletice, — 63. r. Oj, — 65. r. žen, — 68. r. Oj, moj, —- 69. svinč. nerazumljivo — 75. svinč. Hiti skrinjo pisano odpreti, — 84. r. Tak, — 88. svinč. nečitljivo — 90. svinč. nerazumljivo, r. prebrešena! 94. svinč. Nevesta — 109. r. ste; — 111. r. napivate, — 112. r. ponujate ! — 115. r. Kje — 116. r. Pokaži mi še — 117. Pokaži mi prebelo postljico — 120. r. perpeljejo, — 121. r. prašajo, — 122. r. postljico; — 131. r. dom! — 132. r. vidile, — 135. r. devet, — 136. r. spal — — 142. r, moji; — 143. r. bodite pogrebci. Popravke sem napisal tako, da se spozna novo lice verza. Ozirajo se največ na ločila, dasi je še vedno pesem v ločilih in v pravopisu pomanjkljiva. To bo nemara pesem, kakor jo je slišal Ledinski prepevati od »stare svoje matere« na Notranjskem in jo »nekoliko slikano« poslal Kranjski Čebelici. (Novice 1853, str. 21.) Dr. J. Š. H. R. Haggard: Salomonovi rudniki. Kat. Bukvama v Ljubljani. Afrikanska povest. Iz angleškega preložil J. Mulaček. — Za ljudstvo priporočilna romantična povest. Cena 1-60 K, vez. 2-40 K. — Roža sveta. Povest iz dobe križarske vojske. Angleški spisal H. R. Haggard, prevel J. Mulaček. Cena 2-80 K, vez. 3-90 K. Kat. Bukvama v Ljubljani. — Zanimiva zgodovinska povest, ki priča o velikih pisateljskih talentih Haggardovih, bo jako dobra knjiga v knjižnicah naših izobraževalnih društev. Zgodbe napoleonskega huzarja. A. Conan Doyle, prevel V. Mihajlovič. Založba Zlatorog v Ljubljani. — O pomenu Conan Dovlejevih romanov smo že pisali v letošnjem letniku »Dom in Sveta«. Zgodovina pobožnosti sv. Križevega pota. Spisal dr. Avg. Stegenšek. Maribor 1912. Tiskarna sv. Cirila. Cena 2 K pri upravništvu »Voditelja« v Mariboru. — Bogato po ilustracijah, je delo dovršeno temeljito-znanstveno s spretno in trudaljubivo uporabo najraz-nejših virov. Smrt pravičnega. Igrokaz v dveh slikah. Spisala in založila Pepica Senica. V Ljubljani 1913. Kat. Tiskarna. Cena 20 h. — Dragoceni biseri. Spisala Pepica Senica. Samozaložba. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1913. Cena 52 h. — Zanimiva diletantska poizkusa, ki kažeta, kako iz preprostih vrst ljudje z večjo ali manjšo srečo, vselej pa z velikim navdušenjem nastopajo kot pisatelji. V »Dragocenih biserih« je precej lepih navodil za slovensko mladino, vne-majočih jo za delo v blagor domovini. Sveti Just. — Zgodovinska igra v štirih dejanjih. — Italijanski spisal dr. Fr. Petronio. Iz rokopisa prevel dr. I. D. — Zbirka ljudskih iger 20, snopič. — Zalaga Kat. Bukvama v Ljubljani. Cena 80 v. — Igra se vrši 1. 303. v dobi preganjanja kristjanov pod cesarjem Dioklecijanovim. — Prelagatelj pravi o igri v predgovoru : Med vsemi podobnimi igrami se ta odlikuje po posebno živahnem dialogu in pesniškem jeziku; za nas Slovence je pa tudi še zaraditega zanimiva, ker gledamo v njej junaško smrt zaščitnika škofije, ki je v velikem delu slovenska. — Značaj Justov se sicer pred nami ne razvija nič več; precej ko prvič nastopi, — 279 —