69. številka. Izdanje za soboto 8. junija. 1895. (v Tiatn. ▼ soboto zjutraj dne H. junija 1895.) Tečaj XX „EDINOST" izhaja p« trikrat na tndi>n » io»tib i*, danjih ob tovklh, Ć«trtklh iu »ObOtAh. /jutranjo ijtHatij* izhaja ob (i. uri /jutraj. v«ćerno pa ob 7. uri vercr. — Obojno imltn]« »lun«* : /a ,1«iI<>d mesri' . t. —,S»i, ir.TMi Av.tnjH f. 1.40 /a tu MM. . . a.fio , . „ M |

vraćaju. Naročnino, reklamacije in njla.a «pru-lerna n innvniitro ulica Muliau ptc - f colo hit. -t, II. nadst. Odprto raklacaacij« •o proite poitniiiu. lilo slovenskega politidnoj£a druživa za Primorsko. t>r ,din„tij9 Z Dunaja. (Dopis t dne !». junija ISM). Takoj po binkoštnih pracnikili se je zo-l»et nešel državni zbor. In da vre, da kuha, da se meša, da smo na pragu velikih pre-memb — to ve že vsakdo. V poslanski zbornici sami težko da se je položenje še kedaj pokazalo tako jasno, kakor se je v današnji seji. Seja je bila napovedana za 11. uro, a še ob 117« ni bilo nikogar v zbornici, niti od predsedništva, niti od ministerstva. Kekli so, da je imelo ministarstvo sejo, v kojo je bilo pozvano tudi predsedništvo zbornice. Se le po 117« došel je v zbornico predsednik C h I u m e t z k v se svojo obično torbo pod pazduho. Za njim so prikorakali gospodje ministri; čakali so nekoliko nanj po klubih. Vsi so bili jako po p a r j e n i, seveda vsaki na svoj način. Se najmanje poparjen je bil ministerski predsednik. Naravno to: saj ni niti ielel priti v vlado, niti ne želi sedaj ostati v isti, poleg tega si je v svesti, da ni on zakrivil položaja sedanjega. Predsednik zbornici pokazal je takoj pri početku seje, kako je razdražen. Poslanec Kaft a n je predlagal, da se otvori razprava o odgovoru ministerskega predsednika na njegovo (Kaftanovo) interpelacijo glede imenovanja novega ministra za vnanje stvari. V podklepljenje svojega predloga izustil je posl. Kaftan samo nekoliko besedij. Predsednik pa ga je takoj pozval — in sicer v takem tonu, da si ti je videlo, kakor da go* vorć sami biriči — naj stavi le svoj predlog in naj nikar ne debatnje, češ, da to ni dozvoljeno po poslovnem redu. Tako se je predsednik izjavil tudi kasneje pri predlogu poslanca dra. H r z o r a d a. Značilen je ta poslednji predlog kakor so značilne besede, s kojimi je rečeni poslanec spremljal istega. Pr. llrzorad je rekel doslovno: „Ves naš parlamentarizem s koalicijo in koalicijsko vlado vred stoji pred eminentno važnimi in pomembnemi dogodki. Volilna preosnova, predložena po tajnem aubkoniitčju, ki naj bi značila rešenje prve iu najvažnejše naloge vlade in koalicije, je po skoro jednoglasnem menenju vse javnosti nemogoč n e s t v o r, ki nikdar ne more postati zakon. Pri takih okolnostih je jasno, da vlada ni v stanu povoljno rešiti svoje prve in najvažnejše naloge ter odrešili se dane besede, da je torej zgubila n: o r a 1 i š k o pravico do o b s t a n k a. Z oziroin na to je parlamentariški nedopustno, da bi v tem tre-notku nadaljevali posvetovanja in sklepanja o tako važni preosnovi, kakor je preosnova davkov; kajti vlada, o kateri zna slednji politiški otrok, daje i n s o 1 v e n t n a, nima PODLISTEK. „Plevna pala!...-' Spina) Dubravue. (Dalje.) Proti večeru ni bilo več tako prijetno iu mirno vreme. Zavil je veter od jugu ter mi\jal Pokačevo perilo, da so si najemnice veselo mele roke, češ v jedneiu dnevu bo suho. Gospodinja je ukazala, strogo paziti, da veter česa ne odnese na sosedovo dvorišče. „S temi ljudmi nečem imeti opravila. Preumazani so.* Tako je povedala skrbna mamica svojim pericam in poleg tega tudi ni zabila dodati še nekaj preveč lepih besed „o tisti razbrzdani sosedovi hčeri, ki si je dela v glavo prav našega Mateja. O ti pregrešni svet! Včasih ženske nismo bile take, da bi se obešale moškim." Delavke^so dobro poznale Pokačko in pravice zahtevati, da bi jej pritrdili toli daleč seaajočo predlogo preosnove davkov. Iz tega vzroka predlagam : Visoka zbornica naj sklene, da je prenehali z razpravami v zbornici za tako dolgo, dokler odsek za volilno preosnovo ne stori kakega sklepa o predloženi predlogi za volilno preosnovo". Besede dra. Ilrzorada spremljali so mnogi poslanci s pohvalo, a tudi na galeriji je bilo čuti glas pritrjevanja. Na tega poslednjega spustil je predsednik svoj srd, vskliknivši v istem tonu kakor popred, da na galeriji nima nikdo izražati odobravanja ali neodobravanja. Na to je listal ministerski predsednik. Vse je hitelo v njegovo bližino, da ga čuje, pričakuje — vsakdo več, nego je rekel g. ministerski predsednik. Na vsaki način pa je povedal več s tem, kar ni rekel, nego s tem, kar je rekel. Ministerski predsednik je rekel: „Povodom predloga spoštovanega gospoda poslanca dra. Brzorada izjaviti mi je v imenu vlade samo to, da ona polaga največo važnost v to, da odsek za volilno preosnovo, ki bode imel že nocoj svojo sejo, prično svoje delo in da je bode nadaljeval žurno. Dodajem k temu željo, da bi se mu posrečilo priti do povoljnega vspeha. Vlada pa ne vidi povoda, da bi se v očigled tolikim poslom in nalogam, ki jih ima rešiti parlament, pretrgale seje dotlej, dokler bode odsek za volilno preosnovo gotov se svojim delom," Torej uiti besedice protesta proti trditvi, da vlada ni v stanu rešiti svoje prve in naj-glavneje naloge, da je izgubila mor&lno pravo do svojega obstanka, da je insolventna. Za razpravo se je brigal malokoji, često je bilo v zbornici samo do 30 poslancev. Zbirali so se vsakdo se svojimi. Grof Ho-h e n \v a r t je formalno zbral okolo sebe svojo Čedo, p r i p o v e d n j o jej baje o nevarnostih, v koje z a i d e j o „konti e r v a t i v e i", a k o r a z p a d e vi a.d a ; nagovarjal je b a j e o n e, k i s o p o-kazali nekoliko samostojnosti, da naj popuste — vse tona v e č o slavo „liberalcev*!!! Na zvršetku razprave stavil je poslanec dr. H e r o 1 d nujni predlog z o z i r o m n a tajni in o n s t r u m - e 1 a b o r a t, podod-seka za volilno preosnovo, koji načrt se je razdelil novinam in članom odbora za volilno preosnovo. Nujni predlog gre za lini, da c* k. vlada izrazi svoje stališče glede na ta elaborat in da se razprave drž. zbora odlože, dokler ne bode gotov predlog o volilni preosnovi. Za ta predlog je govoril samo dr. Herold. Neki od opozicije so namerovali baje govoriti; ali počakati so hoteli, da poprej spregovori slavna vlada, kije bila u.stro izzvana, da odgovori. Niti besedice ni odgovorila. Molčala je. Ni hotela poku- njeno bolezen, zato so jo poslušale, kakor pravimo samo zaradi lepšega. Ozirale so se raje na ulico, kaj neki imajo danes možki med seboj. Okolu hiše čevljarja Pockaja je bilo živahno kakor ob semnju, ko prodaja tam lončar svojo kramo. A danes so se tam sukali možki in vestno popraševali, če je že prišla iz trga potovka in prinesla Pokačev časnik. Danes ni bilo babnice, kakor nalašč, posebno dolgo, in nekateri so bili že v skrbeli, kaj se je zgodilo. „Morda si je kam udela nogo," ugibali so nekateri. „Gotovo jo je kedo okradel," sodili so drugi. »Potovka se lepo greje pri peči v kakšni hiši ter se nam smeje in naši neumni lahkovernosti. Najbrže še šla ni v trg po pošto." Tako so trdili najglasneji čakalni. ,Jaz pa pravim, oglasil se je oče Poe- zati svojih nazorov o elaboratu pododseko-vem, o stvaii torej, ki je nje prva in glav n u n a 1 o g a. Nujnost Heroldovegu predloga je večina odbila. Politiške vesti. Državni zbor. Poslanska zbornica je minoli četrtek vsprejela v drugem in tretjem branju vladno predlogo o davčnih olajšavah za Ljubljano. — Potem se je nadaljevala razprava o preosnovi davkov. Po govoru posl. Dycka so predlagali, da se seja zaključi, pri čemer so Mladočehi zahtevali, da je sešteti navzoče poslance. In res se je pokazalo, da je zbornica nesklepčna. (O grozni apatiji iu popolnem nedostatku vsacega veselja do dela govori tudi naš današnji dopisnik. Taka grozna brezbrižnost ob toli važnih stvareh, posezajočih živo v blaginjo prebivalstva, je pač pravi škandal! Ali pa : znamenje sedanjega časa. Up. ur.) Delegacije. Včeraj sta se sesli na Dunaju avstrijska iu ogrska delegacija. Predsednikom avstrijske delegacije je bil izvoljen knez Ferdinand L o b k o v i c, podpredsednikom pa vitez Zaleski. Prvi torej česk ple-menitaš, drugi Poljak. Knez Lobkovic je naglaSal v svojem nagovoru, da spada nied tradicije delegacije nastojanje po utrjenju vojne sile, monarhije. Pri tem pa je imela tudi vojna uprava vedno pred očmi nevarnost, ki bi lahko nastala, ako bi se preveč napela davčna sila ljudstva. Zatem seje predsednik spominjal pokojnega nadvojvode Albrehta iupremembe v ministerstvu za vnanje stvari, izreksi popolno pri nanje na poslovanju bivšega ministra Kalnokyja in zaupanje do novega ministra grofa Goluliovskega. Zaključil je predsednik svoj nagovor navadnim živio-klicem na presvetlega cesarja. Na to je minister Goluliovski predložil skupni proračun za leto 1896, kojega glavne podatke smo že priobčili med najnovejšimi vestmi v večernem izdanju od četrtka. Tu nam je še omeniti proračun uprave za Bosno iu Hercegovino. Ta proračun kaže potrebščino 14,368.206 gl., dohodki pa so proračnnjeni na 14,413.590 gld. Bilo bi torej prebitka 45.294 gld. Le žal, da proračuni mnogokrat ne odgovarjajo resničnim odnošajem. Volilna preosnova. Nismo se motili: vzlic vsemu rohnenju po predalih .Neue Freie 1'resse* bode nemška levičica vendar le glasovala za prehod v podrobno razpravo o načrtu subkomiteja za preosnovo volitev. O, saj poznamo strah nemških levičarjev, da l>i se utegnila porušiti koalicija! Ta strah je tolik, da pred njim zginevajo vsi drugi pomisleki. Ta svoj nepopularni sklep hoče klub nemške levice seveda nekako olepšati, s tem, da izreka prazno nado, da bode možno marsikaj popraviti na tem načrtun ter kaj s svojega osinoljenega sedeža, bodi s po-tovko že tako uii tako: Plevna je že padla — včeraj ali predvčeranjem: padla je." Kakor da bi zagnal srebrn groš med nedoraslo mladino, zasukal se je govor na drugo stran. Takoj stase naredili dve stranki. Jedni so trdili za Počkajem ter se sklicevali na prejšnja poročilu z bojišča, drugi so hoteli vedeti še več ter podpirali svoje trditve z zvijačnostjo turških vojskovodij ter z množino vojakov v Plevni. Obe stranki sta hoteli imeti pravo. Pomagal je Pokačev Matej, da sta se zjedinili za malo stavo : Ako je Plevna res padla te dni iu se je udal Osman Paša, morajo razsvetliti okna nocoj po vasi tisti, ki sedaj trde, da to ni res; ako pa se trdnjava še ni udala, plačajo časnik za celo leto naprej tisti, ki sedaj trde, da se je. To je vender toliko zaleglo, da so se razšli vsaj nemirni radovedniži. Nekoliko da hoče že v .lošni razpravi označiti svoj«* strankarsko stališče. Dipanlijev predlog. Predvčerajšnjem se je posvetoval davčni odsek o znanem predlogu posl. Dipaulija, idočem za tem, da po znižanju davka takozvani petakarji ne zgube volilnega prava v dosedanji kuriji. Finančni minister Plener se je protivil temu predlogu, češ. da nikakor ne gre, da bi že sedaj določali mejo med starimi iu novimi volilci, ko še ni dognana volilna preosnova. Poslanec Dipauli je izjavil, da hoče vztrajati pri svojem predlogu ter da bi pri volil le v nekatere preinembe. Biskupom v Senju, naslednikom sedanjemu nadškofu zagrebškemu, dr. Juriju Posiloviču, je baje določen profesor in sedanji rektor na vseučilišču v Zagrebu, dr. M a u r o v i č. S tem imenovanjem bi bili gotovo zadovoljni vsi verniki škofije senjske in tudi ves narod hrvatski* Novi nadzornik topništva. 11 Gradca poročajo, da je Nj. Vel. cesar povodom avdijencije, v kateri je vsprejel topničarskega brigadirja F. M. L. Alfreda viteza Kro-p a č k e g a, naznanil istemu, daje imenovan generalnim nadzornikom topništva kot naslednik pok. nadvojvode Viljelina. Različne vesti. Za podružnico drutbe »v. Cirila in Metoda v Trstu. „ Bazoviški Krokar-klnb* je med družbo Slepcev, Sajtev, Krjulov, Vrju-lov, Floč, Frkat, Frkačev, Škornjačev iu Postreli nabral 2 kroni 60 stot. — Gospod Ukmar Maks iz Avbera je nabral med svati v Velikem Dolu 2 kroni 2 stot. — G. Jakob Štrukelj stareji iz Trebč je poklonil 10 Kr. Obrekovanje po brzojavu. .Naša Sloga* je izvedela, da je jeden nje pobratimov v Kastvu prejel brzojavko, glasečose : „J e u k o zgubil M a r o 11 o m. Prijatelj.* Našel se je torej „prijatelj* „Sloginemu" pobratimu (Bog sam varuj tega poslednjega takih prijateljevi), ki je celo brzojavnim potom pokazal svoje škodoželje na namišljeni .zgubi* gosp. Jenka proti Marottiju. Ali kakova je bila tu zguba?! Gospod Jenko je tožil gosp. Marottija radi razžaljenja na časti, češ, da je ta poslednji tako in tako govoril o prvem — F r a n c e s c o M a r o t t i je tajil, da bi bil tako govoril o gospodu Jenku, i u sodišče je spoznalo, da ni d o-k a z a u o, d a b i b i 1 g. M a r o 11 i r a z-žaljivo govoril o Jenku!! In rešilo ga je kazni. Po vsem tem je jasno, da gosp. Marotti ni bil spoznan uekrivim zato, ker je morda res, kar je baje govoril o Jenku, ampak zato, k e r j e gospod Marotti t a j i 1, d a b i b i 1 k a j t a c e g a govoril o .1 e n k u. Sodišče je naglašulo pri tej priliki izpred nočjo je prišla potovka in prinesla časnik. — — O mraku bi bil že mogel brez |>oseb-nega poprasevanja opaziti, katera stranka je zmagala, zakaj nekako pobito so prihajali premaganci v prodajalno po sveče za razsvetljavo. Prišel je celo oče Počkaj, in dasi je zmagala njegova armada, kupil je sveče iu velel razsvetliti. Seveda ni zabil vsakomur pomoliti pod nos časnika, da je bral čroo na belem iu z velikimi črkami: Plevna pala, Plevna naša! Koje legel tihi mrak na zemljo in nt »lini I večerni zvon, prikazovale so se luči: na tem oknu dve tam tri, štiri tudi pet in po več na jednem oknu. Zmagatci so se takoj zbrali v izvrševalni odbor, iu kedor premagancev se je branil ali ni mogel takoj izvršiti izgubljene stave, zakričali iu zatulili so mu pred vrati. „Plevna pala, Plevna naša!* (Konec prili.) rečno, da uiti ne more biti govoru u kake in p o m a n j k a n j u v blagajni ali o kaki prevari!!! S tein j« sodišče obsodilo vst; obrekovalce Jenkovega poštenega imena. (i. Marotti je bil spoznan ne-krivim, ker ni hotel vzeti na-s»; odgovornosti za besede, o katerih mi seveda ne moremo vedeti, da-li jih je res izustil, ali so s« mu samo podtikale od kater® koli strani, g. .1 e n ko pa je z a d o b i 1 u a j s i j a j-nejši zadoščenje za vsa žaljenja iti siimničeiija njegove poštenosti. To naj blago-nakl oijeuo vzame na znanje tudi naša draga ,T r i e s t e r i e a", katere poročilo o gori omenjeni pravdi je bilo prav pošteno — ten-deiicijoino pobarvano. Mi sodimo, da kaj ta-<••■^.1 ni lepo pri listu, ki se toli ra l ponaša se svojo objektivnostjo in vzvišenostjo nad strankami. Po izidu te pravde sme torej gospod Jenko, kakor je s in e I poprej, jasnim in vedrim čelom in glavo po konci stopati med svet — poštenjakov. Toda ,pri-jatelji-'-obrekovalei še vedno ne mirujejo. Tem brezvestnežein ne impoiiujejo niti izreki sodišča, uiti j i in i m p o nuje sodb a naroda, ki je gospod Jenku ravnokar se sijajno izvolitvijo deželnim poslancem izrekel svoje za upanje! Zaupanje to je toli vzvišeno iu trdno, da ga niso mogle doseči in oninjati uiti strupene pene zlobnih jezikov raznih „prijateljev". Zakaj se poslužujejo le anonimnih brzojavk, mesto da bi to, kur bo-čejo povedati, govorili pred pričami in putem zastopali uiožko tudi pred sodiščem vse to, kar so rekli? ,1'rijntelj", ki jo odposlal ono brzojavko, vedi, da tako postopajo kukavice, nedostojne možkega iirena, podle duše, ki izza plota hote ubijati ljudsko poštenje! t'rn vam obraz, podli stvori! Dr. Fran Ccstantinl, novoizvoljeni po slance za mestno skupino Faziu-Labinj-Plo-ihiii j»' — s 1 o v a n m k p o s 1 a u e c ! Ali se čudil«? I Ne, mi ga ne proglašamo svojim, ampak proglasili so ga slov a uski nt k an-d i d a t o m n j e g a I a s t n i prijatelji i n s o nt i š I j e n i k i, seveda — pred volitvami. Mi smo že ltaglušall, da ho se pri volit vi v IMoininu morali goditi čudeži, kajti brez .čudežev", ki se navadno porajajo v italijanskih volilnih komisijah, puč ne bi bilo mogoče, da bi italijanski kandidat dobil toliko glasov v občini, ki je po veliki večini hrvatska po rojstvu iu po m i š I j e n j u. Toda si-diij smo izvedeli, da iti samo volilna komisija drlala „čudežev", ampak da so itali-jatt ka gospoda uprizorili veliko inaskarado, tiad.-vši svojemu kandidatu krinko — slovan-sl va. Ne smejte se, golo resnico vam hočento povedati : da preslepe ljudstvo, agilovalo se je ■/. a g o s p oda C o s t, a n t i n i j a v I* 1 o-tn i n u p o d s l o v a n s k o z a stav o!!! N a j a v u e tu t r g u s o v s k I j k a 1 i slov a n-ski slogi iu nje predstavitelju — dru. Krami <'ost uu t in iju!!! In res so prevarili ubogo ljudstvo! Grda komedija se, je posrečila. Dr. CoHtantiui, najradikalncjSi med radikalnimi Italijani — slovansk kandidat! V očigled takemu koinedijaštvu mora č'oveka nehati zaresnost. Tu pač ne kaže dtuzega nego položiti orožje zaresne polemike iu smejati se, ali pa tiho pomilovati stranko, l. julija t. 1. pri tukajšnjem tia-mcslni:'lvu. (Pobli/je je razviduli i/, razpisa objavlj Miega v službenem listu „Ossorvatore Triestino" z dne B. t. m. Ur.) Ne Uoditu malenkostni ! Iz Jlicmanj nam pišejo: Splošna židja je, da bi se kje v 1,'regu Uhtanovilo okrajno sodišče, saj je znano, da je sodišče koparsko veliko preobsežno O tej stvari so j: že m.togo pisalo i i govorilo i'O shodih in tudi v parlamentu na Dunaju Stvar se vleče že dolgo. Sedaj pa, ko smo stvar pritirali tako daleč, da je zadobila nekako konkretno obliko iu se je nadejati ugodne rešitve pri složnem d>dova-v>eh pozvanih čiuiteljev — sedaj je kar č»-z noč navstala nevarnost, da se nam vse poruši ob zavisti interesentov samih, ob prepiru namreč: v katero vas pridi novo sodišče ? Za božjo voljo: ne bodite vendar tako malenkostni! Mesto da se že sedaj, prepirate ined seboj, kdo naj dobi sodišče, delajte iti zahtevajte raje v lepi slogi, da pritiramo ju-stično upravo vsaj tako daleč, da se ista delinitivno izreče za razdelitev sodnega okraja koperskega! Potem še-le bode čas govoriti o sedežu novemu okr. sodišču ! Ako pa se bodete prepirali med seboi, zadovolji vas vlada vseh s tem, da dobite vsi jednako — ničesar! In potem se boste zopet jezili, niude čas iu trošč denar dolgimi poti v Koper! Ne bodite torej malenkostni, le za-vis'i nikar! Šolska mladina v Šturji priredi jutri na krasnem prostorišči g. Ivana Šapla šolsko veselico v prid ponesrečencem v Ljubljani in okolici. Vspored: 1. Nagovor Ljubljani. 2. Cesarska. Ji. Deklamacija. 4. Petje. 5. Igra: „Čarovnik", spisala Koza Kosova. (>. Igra: „Hotra Njetga", spisal Uadoslav Silvester Vstopnina 10 kr., sedež 20 kr. Začetek ob 4. uri popoludue. Za obilen obisk se priporoča šolsko vodstvo v Šturiji. Razprava proti izgrednikom na Humu. Lani avgusta meseca sporočili smo obširnejše o izgledih, ki so se vršili v selil Humu občine Huzelske. Po laških agitatorjih naščuvano ljudstvo uprlo se je s silo tedajnjemu županu Uuzetskemu Flegu, ki je prišel na lliim z zidarji, da uredi šolsko poslopje. Ljudstvo se jf! upiralo, češ, da je poslopje njegova last iu da se ga nihče ne sme do taknili. Župan je moral pobegniti. Ker je razgrajalo proti njemu kakih 200 oseb, obtožili so javnega nasilstva 87 nnjliujšili kri-čačev. V vsem Humu je le okolo j' uri zvečer ob mnogoštevilni udeležbi občinstva. Pogreb je preskrbel Zimolo na stroške rodbine umorjenega dekleta. — Stoka so pokopali včeraj zjutraj. Odpeljali so ga na pokopališče z občinskim vozom za prevajanje mrličev. Pogreba ni bilo. Izginil poštni uradnik. Takajšnje ravnateljstvo pošte in brzojava objavlja oklic, s katerim poživlja Edvarda P r i n t z a, c. kr. postnega koncepista v Pulju, kateri je pred nekoliko dnevi zapustil svojo službo, ne da bil prosil dopusta, da se prijavi pri omenjenem ravnateljstvu tekom 14 dnij, ker se bode drugače disciplinarno postopalo proti njeniu. Ogenj. Predvčerajšnjem popoludue se je v stanovanju obitelji Žvab v III. nadstropju hiše št. (». v ulici della ftuardia prevrnila svetiljka, kije gorela pod podobo Matere Božje. Vsied tega se je vnelo nekoliko perila in od tega se je lotil ogenj omare, napolnjene z oblačiti. Domačini so pozvali gasilce, ki so naglo zadušili ogenj. Škode je provzročil oganj do 000 gld., toda zgoreli predmeti so bili zavarovan1. Proinja. Mnogo je rodoljubov, ki imajo v svojih knjižnicah raznih spisov za mladino in sicer — ncrazvezanih. Vse te knjige so za nas mrtev kapital, ki ne donaša nikakih obresti. Umestneje bi bilo torej, da bi ta duševni kapital naložili plodonosno, tako, da hi nam donašal obresti : da ga damo mladini v roke, da vse te spise izročimo njih pravemu namenu. Nekdo, ki se ukvarja z vzgojo naše okoličanske mladine, nas je naprosil namreč, da pozovemo vse one, ki utegnejo imeti raznih spisov za mladino, da dopošljejo te spise uredništvu „Edinosti11, kamor pride potem ponje dotični vzgojevatelj mladine. Dajte torej, pošljite, saj moramo biti le veseli, ako naša mladina rada čita slovensko knjigo. Le to jo more obvarovati pred tujimi uplivi. Falbovi kritični dnevi. Znani „prorok* prof Falb prorokuje ubogim Ljubljančanom močnejši sekundarni sunek v dobi od 2(>. do 28. t. m., potem pa pravi, bode imela Ljub-lana par stoletij mir. — Za drugo poluletje prorokuje te „kiitične" dneve: I. vrste dne 22. julija, 20. avgusta, 18. septembra in 18. oktobra; II. vrste dne 4. septembra, 3. oktobra 31. decembra; III. vrste dne 7. julija 5 ngusta, 2. in 16. decembra. — Na srečo se Falbova prerokovanja ne uresničijo vselej; torej: kdor r u hoče verjeti naj mu veruje. Sodnijsko. Predvčerajšnjem je tukajšnje deželno sodišče obsodilo 67letnega čevljarja Petra Lazzarija iz Pirana zaradi hudodelstva proti nravnosti na petletno ječo. Žrtva njegovega hudodelstva bilo je neko devetletno dekle. Koledar. Danes (8.) + Kvatre. Medard, škof. — Jutri (0.) : I. pobinkoštna nedelja. Sv. Trojica. Primož in F. — V pondeljek (10.): Marjeta, kraljica; Asterij, škof. — Polna luna. — Solnce izide ob 4. uri 18 min., zatoni ob 7. uri 40 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 21.5 stop., ob 3. pop. 26 .ri stop. C. Policijsko. Po noči na včeraj opazila sta dva stražarja, prisedša v ulico Kigutti, da dva ponočnjaka nekaj opravljata na vratih prodajalnice jeslviu tvrdke Marija Dolinar v hiši št. !> omenjene ulice, tretji človek stal je nekoliko oddaljen na straži. Ko so ti trije zagledali stražarja, odnesli so pete. Stražarja bežečih nista mogla dohiteti. Stražarja sta se vrnila k omenjeni prodajalnici ter se prepričala, da so bila Trata že na pol nlomljena. — 251etnega mizarja Antona Sušmelja iz Postojine, stauujočega pri Sv. Mar. Magd. Gornji hit. 28.">, so zaprli, ker se je vrnil v Trst, dasi je bil že izgnan od tu. Najnovejše vesti. Pičlih 6. Vsled po vodu ji) nastali *po hudi liri med Sinozehelyjem in Simoni-Urnja, skočil je iz tira vlak. 16 vozov je razruienili-Baligrad 6. Pozvanje bivšega ministra Nikoliča h kralju ni v nikaki zvezi s poli-tiskinu vprašanji. Nikolid je zmeren radika-lec in je bil osebno vedno v dobrih odnošajih do kralja. — Vodja radikalne stranke Pasi«? zapusti skoro Beligrad, da prebije nekoliko časa v inozemstvu. Iz tega je razvidno, da so neosnovane vse vesti, ki govore, da radi-kalci skoro nastopijo vlado. (Morda pa vendar ne, saj vemo, koliko so vredna taka oticijozna zatrdila! Op. ured.) Trgovlnake briojavk*. BudlapilU. Pienlea jesea 7 47-7 40 Plenic* *a maj-juni 1895 7.42 do 7 «8 Ovee «• jesen «.07—0 00 Ri ta jesen « 42 «.44 Koraza ta juni-juli 6-48-6 50. ta jnli-avguat »84—8.5« Ptanion »lota od 7* kil. f. 7 65-7-70 ad 79 kil. f. 7 70 - 7 75. od 80 kit. (. 7 75-7 80 «4 81 kil. f. 7-80-85, od 8il kil. for. 7 85—7 90. lećmeii « 65-1 90; proso 6 50— «-55 ri nor«fl.SO-fi.30. Ponudbe pšenice arednje. Prodaja 12000 nit. at. pO 5 tič. draftje. Vreme: lepo Praga. Neratiniritni iladkor ta juni f. 18.95. nova letina 13.00. Prag«. Centrifugal no»i, postavljen-1 Trat in « carino rred, odpošiljate? preuej t. iitf — 39.23. Juni ■ept. f. 29.50 -29.75 Concaintf 29.75--Cal f orni 80 50--.- V glavah (sodili) 31--- Barra. Kava Rnntoe good averag* aa juni 90.— za oktober 93.75. Hamburg. Bantoagood averng* ta juni 78 95 september 7«' 25 december 74 50. Dunaialia bora« 7 J van H a* IMS danaa vAaiaj Državni dolg v papirju .... 101.35 101.85 „ » t »rebru . . . . 101 35 101.30 Av«trij«U rrntn v slatu . . . 111285 IS&d.S , „ v kronah . . . 101 60 101.50 Kreditne »krije....... 407 85 408.- London 10 Ut........181.80 111 15 N»poteo»l......... ».«2 M2V, SO mark ........11.8« U.*5 100 Ualj. lir........4«.- 48 05 Ttlmfri tatm „Trtatti Mil" VABILO na SLATNOST, kate a te bode vriila jutri dn« 9. J unij» na vrtu „Mo ndo n ti o v o blagohotnim aodelovanjem ,Sini'niinkega pevskega tlruitva* VSPORED: 1. Kuiocht nlM silou11 koračnica. 'J. IYohU rajr, ixrriuiejo telovadci in gnjenoi a apre-mljevanjem godbe. 3. I »tarif: „dedek je Vt-ak". tbor. 4. Telomdki; na drogu, bradlji in akak v daljavo, iziTHujejo telovadci in gojenci. 5. h\ 1>I. Ziijc •. /bor iz op. „/rinaki" iivrluje godba. 6. Skupiti«, razsvetljena t benguti. 7 M'ijcm : „Po donuta", valček, godba. 8. h'infnhut: .Uatuj rode", zbor. 9. 1'mrttljHi »t/nji. 10. Hlaschkt: „Ljubica-, četvorka, godba. 11. it. Ipurev: .Slovenec nem", pesem, godbii. la. Majceni „Fany", mazurka, godbii. 13. Jenko; „Onamo, onamo", peaem, godba. 14. 1'rostu zubara. Vri flarnosti iy>u nota tržaška yodbrvti ntiki ivjaiiici/, prodaja po nnverojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleška kolesa (bioyklo) Zimtophtvo kolos iz tovarne II. Klc.vur Frankfurt in »Viktoria Cjrkle \Vork«' Wol«er linnipton Angleiko. Koliba .Adter* so »vetovno znana in ae rabijo v nemški vojski. Jamči so aa vBuko kolo 12 mesecev; kdor ne znn vozili, nauči »o bruzplučno. — PoSilju se na drAelo in na vso kraje. hastuik politično društvo „Kdinost1 l/.diivatolj in odgovorni uvodnik : Julij Ni k »tu. — Tiskarna Dolenc v Trstu