PRIMORSKI DHEVNIK
Trsi, ceirfek, U, lunlja 1945 - ielo !. ifev. 28
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st 1*1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
vračajo.
Cena 2.- liri
Ob odhodu beseda o bratstvu
Neizmerno težko je bilo nam Primorskim Slovencem, ko je ^ordla naša armada osvoboditeljica oditi, ko so morali zapu-»titi rodno grudo naši borci, ki ®° štiri leta prelivali kri za osvoboditev jugoslovanske zemlje izvod nemškega in italijanskega fašizma, O tem, kako telko nam fa bilo, govore manifestacije v tfOrjoi, govori ljubezen, ki smo J° izkazovali našim četam, go-VOre solze naših ljudi, ki so se Poslavljali od svojih sinov. Ju-SOslovanska vlada se je odloči-R za to telko irtev, da ohrani svetovni mir. Kakor smo bili do-sedaj Jugoslovani v zavezniškem bloku med najdoslednejši• borci proti fašizmu, tako smo se danes pokazali najzvestejše-8a čuvarja svetovnega miru. Ju-, SOslovanska vlada je pristala najtežjo žrtev »n odtegnila dol svojih čet s Slovenskega Primorja ter pristala na zavezniško okupacijo samo zato, da o-roni mir. Pristala je na to tel-1(0 irtev v zaupanju, da bo zmagala pravičnost, za katero smo 1 v boj skupno z zavezniki, v zakpanju, da bodo spoštovana nacela samoodločbe, za katere trno dali jugoslovanski narodi milijonske žrtve.
Balkan se je prerodil
Pomembne izjave jugoslovanskega poslanika
v Londcnj
la
Jugoslovanska armada ni bi-
zarno najboljša zaščitnica slo-
venske svobode v Primorju, bi-
fa tudi najboljša zaščitnica Julijansko - slovenskega brat-j0'. V njej so se skupno borili *fayenski in italijanski borci rimorja, ki jih je slovensko Judstvo sprejemalo in podpira-r° kot svoje sinove. V vaseh,
Dane* opoldne se je poslanik demokratične federativne Jugoslavije v Veliki Britaniji dr. Ljubo Leon-tič v prostorih jugoslovanskege poslaništva sestal z novinarji. Navzočih je bilo veliko število zavezniških in nevtralnih novinarjev. Ob tej priliki je dal dr. Leontič sledečo izjavo: »Srečen sem, ker mi je dana naloga, da predstavljam novo Jugoslavijo v Veliki Britaniji In ker se mi nudi cast, da vas pozdravim v zmagovitem Londonu — v Londonu, ki je zdržal barbarske napade in mučeniško, toda herojsko prenesel vse težkoče vojna. Tudi ml Jugoslovani smo pretrpeli s strani Nemcev, fašističnih osvajalcev ter njihovih pomagačev vse strahote množičnega uničevanja in pokoljev. Prestali smo vse težkoče vojne na bojnih poljih in v koncentracijskih taboriščih. Po nerodnem uporu 27. marca 1941., s katerim smo se osvobodili sovražnega re-žima-diktature, smo šele megli ceniti vso veličino Velike Britanije, ki je osamljena prešia najtežje tre-notke vojne. Tudi kasneje smo imeli iz naših osvobojenih planin večjo perspektivo, da jasno spremljamo hrairi britanski narod pri zviševanju najtežje naloge v njegovi slavni zgodovini.
Medtem Velika Eritanija ni samo pridobila našega spoštovanja
in občudovanja. Ona si je zaslužila tudi našo hvaležnost sprioo tega, ker je z avioni pošiljala pomoč naši armadi in ranjencem v strašni borbi proti skupnemu sovražniku. Mi tega, kar se je dogajalo v teku vojne, ne pozabljamo in ne bomo nikoli pozabili. Gotovo ne bomo mogli pozabiti vezi, katere so nas vezale kot zveste zaveznike. Nemogoče je misliti, da se lahko pozabijo dejstva, ki imajo tako visoko moralno vrednost, kot si ne moremo zamisliti, da bi mogli tisti, ki
da po nepotrebnem hitimo brez ozira na žrtve, smo mi to delali zato, da bi rešili življenja žena in otrok, za katere je bil vsak trenutek usoden pod nožem neusmiljenih ubijalcev. Neki star angleški pregovor pravi: »Cas je denar!». Toda v tem slučaju je v resnici pomenilo vprašanje časa življenje več tisocev naših ljudi in naše duševne rešitve.
»Jugoslavija je našla svojo dušo*. Ta vzklik odobravanja se je čul iz Velike Britanije v casu, ko se je dvignil cel naš narod, da vrže re-
so doživeli slavo zmage in zagoto- | žim, ki je podpisal sramotni trojni vitev miru, pozabili svoje tovariše,: pakt. Mi sedaj pričakujemo od va-
ki so padli zato, da bi priborili ta mir in to zmago.
ki
. jih nekaj dni prej požgali Jdajalski fašisti, so naleteli na vy>r'en sprejem, ker so se Slo-v*nci zavedali, da so prav oni j.dš najboljši zaveznik proti ita-kfanskemu fašizmu.
Italijansko • slovensko bratstvo v Primorju se ni skovalo *Qmo v brigadah Narodno-osvo-bodilne vojske. Skovalo se je v Trstu, Tržiču in Gorici in vseh **trških mestih, kjer je usoda *kupno naselila Italijane in Slovence. Skovalo se je v po--rlm)vn,ini skupni borbi zoper nemški in italijanski fašizem, po ar?k dalije, v C or one ju, San dbbi, v nemških koncentracijskih taboriščih. To bratstvo je "0*1° izraza po osvoboditvi Slo-cnskega Primorja v skupni uraditvi organov ljudske obla-v skupnem političnem živ-katerega krona je bila n,anifestacija na trgu Unita v tstu pretekli petek. Italijansko . *favcnsko ljudstvo te zemlje
čuti, da je medsebojno faleljstvo edino jamstvo za 4tec»o bodočnost, edino jam-jfe za popolno odpravo fa-
n-, a#i niso ie iztrebljeni vsi ^■ nki fašizma. Se so ljudje * ki hoteli zasejati narodno
ihrt
na
nfa, ki s prezirom gledajo
nas <ščave», ki se čutijo neverno vzvišene nad našimi ženskimi
-	-.... «mlekaricami» in
slovenskim delavnim Ijud-ftont v Trstu in okolici. Toda * ljudje, ki so bili ves čas pomagači fašizma, zapirajo danes °ri pred dejstvom, da to slo-v®nsko delavno ljudstvo v svetu v*buja občudovanje in spošto-V((nje zaradi svoje vztrajne, ne-jenljive, nadvse požrtvovalne °°rbe proti fašizmu, da se temu Uničevanemu slovenskemu Ijud-i,X)u danes klanja ves napredni »vet.
_ T-:da vseeno se bojimo, da veliki narodi, ki go zaposleni sedaj v svoji ogromni borbi za blagor vsega človeštva, ne vidijo relativno malih dogodkov, ki se odigravajo v življenju malih narodov. Čeprav je razumljivo, da je pojem sile neskladen s samim pojmom malih narodov, bi vsteno želel izkoristiti to priliko in prikazati dejstvo, da so se Jugoslovani že stoletja upirali tujim napadalcem, predvsem Nemcem in njihovim najnovejšim in še hujšim pesnemalcem, ki so pod fa-
sega naroda, da zaupa v svojega zaveznika in da verjame, da bo nova Jugoslavija pod vodstvom svojega narodnega heroja tov. Tita naredila vse, kar je v njeni moči, da ne izgubi duše, katero smo rešili za tako veliko ceno.
šistlcnimi režimi dali pravico sili to pažnjo za naše napore s tem, da
Z resničnimi dej stol
Gospodje in gospe, zadovoljen sem, ker mi je dana prilika, da vam kot vas stari kolega izrazim svojo hvaležnost za zanimanje, ki ste ga pokazali za novo Jugoslavijo in naso narodno osvobodilno borbo v teku te vojne. Siguren sem, da boste' nadaljevali in izkazovali
Vat kanska polit'ka
London, 13. Reuter. Govornik moskovskega radia je dane« v angleški oddaji pod naalovom »Politika Vatikana razgaljena*, rekel sledeče:
»Ko se je atentat na Hitlerja ponesrečil, je Vat kan takoj poslal čestitke k njegovi čudežni rešitvi. Svet je imel tudi priliko slišati, kako Vatikan prosi milosti in odpuščanja za nacistične zločince. Vatikan je uradno objavil, da bo v tem oboroženem spopadu ostal strogo nevtralen. Toda taka nevtralnost nasproti morilcem in njihovim žrtvam ie, da rečemo najmanj, kar moremo reči, nenavadna Pa tudi te nenavadne nevtralnosti se Vatikan ni držal. Ali se more ime novati nevtralnost ravnodušno opazovanje nacističnih zločinov na eni in goreče sklicevanje na m lost za zločince na drugi strani? še danes Vatikan ne najde besed, da ožigosa nacizem. Še celo, ko so fašisti obsodili na smrt katoliške
duhovni ke, ni papež pokazal ni-kakega odpora.
Pač pa najde papež pri opravi-čevanju svojega stališča nasproti hitlerizmu obilo namigovanj na Sovjetsko zvezo, s katerimi hoče izzvati nesoglasja med Združenimi narodi in »ejati nezaupanje ter sumničenja.
Pogajanja o Poljska
Canterburški dekan za grške rodoljube
Leningrad, 12. junija. Reuter. —
Dekan Canterburyške katedrale dr. Hewlett Johnson in gospod j n jk Zcdlnjen h držav W.
V Moskvi se bodo sestali poljski politiki, ki so jih tri velesile pozvale k pogajanjem
London, 13. (R). Poročilo, ki je bilo objavljeno istočasno v Wa-shingtonu, Moskvi in Londonu, pravi:	»Komisar	za	zunaje zadeve
ZSSR Molotov, britanski poslanik sir Archibald Clark Kerr in posla-A. Har-
Dye, ki ata 10. junija odpotova'a! n;an, ki so bili pooblaščeni, da iz Leningrada v Moskvo, sta se posvetujejo s člani začasne via-Tassovemu dopisniku izjavi'a: j dj z drugimi demokratičnimi «Danes sva prejela brzojav zdru- ogabnostmi v domovini in v ino-ženja delavskih strokovnih zvez Z£.mstvu o reorganizaciji začasne grških mornarjev o smrtni obsodbi p0)jgite vlade na širši podlagi z
treh grških rodoljubov po imenu Monedes, Afgeres in Burdls. Poslala sva združenju delavskih strokovnih zvez grških mornarjev
vklučitvijo demokratičnih osebnosti, bivajočih na Poljskem, in Po-Ijskov v inozemstvu, o s-stavi za-asne enotne poljske vlade, so se
brzojav ter odločno ugovarjala sporazumeli, da »e na omenjena proti smrtni obsodbi. Uporabljava j pretovarja, predvidena v krtm-
to priliko, da tudi sovjetskemu tisku podava enako izjavo*.
«Macht geht vor Recht* (sila je nad pravico).
Z zaupanjem pričaknjemo
Prav tako bi želel iznesti tudi to, da bivši jugoslovanski diktatorji nimajo ničesar skupnega z novo demokratično federativno Jugoslavijo. Stari jugoslovanski režimi ne samo, da so bili nesposobni s svojimi hegemonističnimi ali separatističnimi strankami izpolniti dolžnost do svojega naroda, ampak so prav tako bili nesposobni, da bi
boste dajali nepristranska poročila britanski javnosti. Prepričan sem, da boste z resničnimi dejstvi najbolj ustr egli javnosti, in to je naša skupna potreba*, je končal svojo izjavo poslanik demokratične fede. rativne Jugoslavije v Veliki Brita-
resne igre, temveč hoče s pomočjo velikih zaveznikov Velike Britanije in ZDA postati trdnjava m^-u in j nlj' dr- Leontič. most za izmenjavo materialnih do- j Lra tej konferenci brin in kulturnih vrednot med šotnih neobičajno
je bilo prt-veliko število
vzhodom in zapadom.
Z zaupanjem pričakujemo, da nas mirovna konferenca ne bo onemogočila pri izpolnjevanju te naše naloge s tem, da bi razdeljevala naše
tolmačili voljo naroda proti njego- 'narodno telo po tako strašni drugi vim prijateljem in zaveznikom. Ti- i svetovni vojni, kakor se je to dogo-tova Jugoslavija je zvesta in bo o- j dilo po prvi svetovni vojni, stala zvesta svojim obvezam. Nova | Enostransko slabo razumevanje Jugoslavija je močna na znotraj in j naših namer nam ne more oma-na zunaj. Ta Jugoslavija, da se j jati naše vere v pravičnost naše. izrazim književno, se izgrajuj« na; stvari. Mi nismo poskušali vzeti ruševinah stare Jugoslavije. 6 tega j ničesar, kar ni našega, ampak smo vidika moramo ceniti vrednost Ju- i enostavno hoteli osvoboditi stotiso-goslavije in njen značaj na Bal- | če naših bratov, kateri so živeli v kanu. Balkan s« je prerodil. Bal- | suženjstvu v dobi med dvema voj-kan noče biti več arena za inta- j nama. Ce se je pri tem zdelo komu,
britanskih, ameriških, sovjetskih in drugih zavezniških novinarjev. Pravtako »o bili prisotni tudi nevtralni novinarji Po izjavi so prisotni novinarji pokazali z velikim številom vprašanj, ki so jih stevlja-11, posebno prijateljsko zanimanje za Jugoslavijo in probleme v zvezi z Jugoslavijo v splošnem. Konferenca je trajala od 5. do 7. ure popoldne. Poslanik dr. Leontič je eno uro odgovarja na vprašanja ki so mu jih »tavljalt predstavn k* angloamerlškega in nevtralnega tiska, potem pa »e je še dalje časa zadržal z njimi v intimnem raz-govru.
Ob tretji obletnici sovjetsko-ameriške pogodbe
skem dogovoru, povabijo na slednji:
1. Zastopniki začasne poljske vlade. Po informacijah iz Varšave so zastopn'ki začasne poljske vled« sledeči:	Bolksav Bierut, Edvard
Osubka Moravski, W!adyslaw Ko-wa!eki, Wladyslaw Gomulka; 2. demokratične osebnosti, ki bivajo na Poljskem: Vincenty Wltes, Zyg-
Moskva, 13, junija. Tass. — Sta-. Moe.kva, 13. junija. Tass. — Mo-lin je poslal naslednjo brzojavko lotov je poslal naslednjo brzojavko j mend Zulawseki, Stanislave Kutr-predsedniku Trumanu v Belo hišo ! d-ž. tajniku Združenih držav Arne- zebo, Adam Krjvanmvcskf, H-n-v Wa»iiington: »Ob tretji obletnici r>jce Stettiniusu:	»Pošiljam Vam rik Kolodzeiscki; 3. demokratične
podpisa »ovjetsko-amei Iške po- | najiskrenejše žeije In izraze hva- osebnosti v Inozemstvu: Stanislav
godbe na načelih medsebojne pomoči glode vojskovanja proti napadalcu, prosim Vas in viado Združenih držah Amerike, da sprejmete izraz« hvaležnosti o<l sovjrtske vlade in od mene osebno. Ta pogodba, na podlagi katere so Združene države Amerike med vojno v Evropi dobavljale Sovjetski zvezi
ležnosti o priliki tretje obletnice podpisa sovjetsko-ameriške pogodbe na načelih medsebojne pomoči glede vojskovanja proti napadalcu. Na ta dan je posebno primerno priklicati v spomin, da ste VI, kot | posebno viden vodja uprave za izvrševanje pogodbe o najemu in
Mikolaiczylk, Jan Stanczyk, Julian Zakowski.
Vse gori omenjene osebnosti šobile povabljene v Moskvo za 15. junija.
Reuter podaja o povabljenih osebnosti sledeča pojasnila: Boleslaw Bierut Je predsednik začasne poljske vlada. Osubka Morawski je bil v tej vladi zunanji minister do 5. maja. Tega dne je bil ta resor na prošnjo Osubke Moravskega samega poverjen drugim. Kowalskl Je bil prvi podpredsednik začasnega narodnega sveta.
Od demokratičnih osebnostih, ki so v domovini, js Witos bivši poljski ministrski predsednik in vodja kmečke stranke. Zulawskt je predsednik sindikalnega sveta in je vidna 'socialistična osebnost. Od osebnosti, ki «o v inozemstvu Je bil Stanczyk minister dela in socialnega skrbstva v londonski poljski vladi do preteklega decembra, ko je podal ostavko. 9tanczyk, ki jo bil eden izmed treh socialističnih predstavnikov v omenjeni vladi ln je večkrat javno zagovarial potrebo sporazuma z Rusijo. Miko->ajczyk jo VI do preteklega decembra ministrski predsednik poljske vlade v Londonu.
W.VWV.'
IZ JUGOSLAV
Prava skrb za naše invalide
Nase ljudstvo Je premagalo stoletnega sovražnika. Zmagala je
orožje, si rateški material in živila ■ ^kupu, toliko storili za oskrbo . ,ju<lgka volja. Največjo in najod po pogodbi o najemu in posojlu, je \ Rdeče armade z orožjem, st ra te- | jj0 zmago smo doživeli mi igra la važno vlogo in znatno pri-j škim materialom in živili. Vsa ta giOVenci. Bilo je veliko žrtev. Žrtve pomogia k uspešnemu zaključku I pomeč in spretna organizacija vse- | go bile velike
tem pogledu velike izkušnje. V tej vojni je vzposobila okrog 2,000.000 invalidov za delo, ki jim odgovarja Na stotine in tisočev je dobil« nove poklice. V ta namn je pred adi protiljudske i kratkim odpotovalo v Moskvo 12
vojne proti skupnemu sovražniku ’ ga tega dela je igrala zelo važno j politike zadnjih let. Ni dvoma, da 1 invalldov-mojstrov, da se tam lzpo-— hitlerjevski Nemčiji. Izražam j vlogo v porazu hitlerjevske Nem- [ so nam it tve povečali prav doma- i polnijo, odnosno specializirajo. Z trdno prepričanje, da se bodo prija- ■ čije. Boj ljudstev in armad So- ! ci Izi-odki. Na t'šoče so jih poslali 1 istim namenom bo odšlo v prihod-
teljske vezi, ki so bile v skupnem boju vzpostavljene med Sovjetsko zvezo in Združ. državami Amerike, uspešno povečale tudi v bodočnosti
njih dneh ša deset invalidov v Lon-, don. Po končanih študijah se bodo vrnili v domovino, da prevza-
vjetske zveze in Združenih držav j v tovarne smrti, jim	požigali do-
Amerike proti našemu skupnemu j move in jih oropali	njihovih do-
sovražniku v Evropi je ustvaril po- mačij.
goje za utrditev in nadaljnt razvoj j Ko je	0jja	domovina	popol-	mPJ° važna dela pri obnovi naše
za dobrobit	naših	narodov	in	v	in-	prijateljskih odnošajev med našima | noma svobodna in so	vsem pošte-!	opustoaen«	domovine.	Celo	tistim,
tereeu	trdnega	sodelovanja	med	deželama, za zagotovitev trajnega nim ljudem na stežaj	odprta vrata	j	ki	so	v	tej	vojni	izgubili	obe	nogi,
vsemi svobodoljubnimi ljudatv ». I miru in mednarodne varnosti*.
v boljšo bodočnost, ko je za vsa- ae bo nudila možnost samostojne kega državljana dela dovolj, ne 1 zaposlitve. Dne 3. julija je 11 inva-
Reportaža iz San Francisca
Dognanja sovjetskega novinarja med ljudmi „z ulice44
, Prav ti pomagači fašizma so ®fali včeraj izkoristiti pozdrav Rožnikom za protislovanske P«čie. Hoteli so zaplomteti r-njo med italijanskim in slo-prebivalstvom Trsta, ^ fali so ustvariti drobno, a ta-j® hevarno razpoko med zdru-v fafai narodi. Slovenci smo ža-fynfa svoje narodne časti mir-t Prenesli. Mesto nas je odgo-tržaško delovno ljudstvo Nastopilo v obrambo našega iuPnega, v borbi skomnega ^afatva. Tržaško delovno Ijud-j0’,° je včeraj ponovno dokaza-bop ® fa na* najzvestejši in naj-^ zaveznik v obrambi naše v ttPne svobode. Ob prihodu zamikov je dalo zavezniški
S
4najlepši pozdrav s tem, nastopilo za bratstvo med ^0(li, za katerega smo se vsi Hj.e*«i;ri v tej vojni skupno bo-tk' v znamenju katerega smo kl^gali. Bratstvo italijansko-«nskega prebivalstva Pri-je eden najlepših plodov pf * borbe, branili ga bomo bjC vsemi, ki bi ga skušali raz-Ja‘if
*‘vii
L
albanski rsgent aretiran
{«sn'1<lon’ 18, Reuteir- ~ ®°vJei«ka k 'W*ka agencija poroča H Beo
ken«w bU u}€t btvSl i'lan *' *a n a regentakega »veta za ta-
Vent**"*11® ^sodbe Hattsn Haropl. hHjkr*° v Tirani uradno potrdili. V *odiji^ein C*,u ^ postavljon pred
Posebni dopisnik Izvestij je za svoj list poslal sledečo zanimivo reportažo lz San Francisca:
Cesto sem slišal, da se povprečen Amertkaneo ne zanima za politiko. Takega prepričanja so očitno mnogi amerikanskl novinarji. Kako naj bi se človek prepričal o pravilnostih take trditve? Tujemo dopisniku in se povrh prihajajočemu lz Sovjetske zveze se le redko ponudi prilika za daljši razgovor s »človekom lz ulice*. V glavnem se dopisniki razgo-varjajo z novinarji, v večini pri. merov pa z ljudmi, ki so več ali nr.anj izobraženi v političnih zadevah. Poleg tega pa je sploh težko računati na to, da bo prvi razgovor z neznanim človekom odkril njegov odnos do politike.
Trdijo, da se omejuje večina amerlkanaklh bralcev na to in le na to, kaj prinašajo kričeči naslovi časopisnih poročil, potem pa osredotočijo vse svoje zanimanje na priloge humorističnih ilustracij.
Napačno mnenj«
»Vidite, z*to uspeva pri nas časopisje Hearstovcga koncerna*, govore v en glas Inteligentni Ame-rlkancl.
»Povprečen Amerikanec ne verjame političnim člankom v časopisih in ne čtta uvodnikov*, Je odločno zatrdil soliden amerikanskl novinar. »Prav nobenih!* Je pribil.
»Prav nobenih? Potem Je pa možno, da tudi vaših člankov ne čita?», sem vprašal svojega poklicnega druga, znanega po nje. govem naprednem mišljenju.
»Utegne biti tako.*
»Da vi trpite to? Trpite tako stanje, da od amerlkanskega tista ljudstvo ničesar nima? Cernu sploh dopuščate tako poniževanje časopisja po krivdi Hearstva?*
»Pa — vidite pri nas Je svoboda tiska!*
Nt se ml dalo znova vračati sc k sporu o svobodi tiska, no nisem se mogel vzdržati kritične pripombe, «11 Ima sploh smisel navduševati se za tako svobodo tiska, ki vodi k temu, da se ljudstvo sploh preneha zanimati zanj. Toda sledeči primeri močno spodbijajo trditev, da Je povprečem Amerikanec prečudno bitje, ki se nahaja Izven politike.
Kitko J« v r sanici
7.a kratek čas bivanja v Ban
di) spoznati povprečnega Amerik&n-cs. Videl sem ga kako ae vrača z dela, za časa oddiha, na ulicah, na tramvajih, v kinu ali v parkih. Cesto sem opazoval, kako cita časopis. Večinoma kar »potoma v tramvaju a!l v vlaku. No, da hitro pomirim amerikanske novinarje, sem opazil, da bralci ne berejo samo površnih šal v humorističnih prilogah. Bo rejo tudi politične članke. Celo ob nedeljah.
Danes Je kot nalašč nedelja. Topel sončni dan. Ljudstvo beži na avtih ln tramvajih na draga jim mesta za oddih. Park »Zlatih vrat*. Breg Tihega oceana. V parku, polnem različnih divjih zveri se otro-čad zabava s krmljenjem pavov, la-budov Itd. Barvite amazonke, spremljane od psevdokovbojev, poganjajo konje po brežini. Na pri-breinlh skalah nemirno strgajo razburjeni tjulnjl svoje glave. Čvrsto zamotani v kute, podobni skrivnostnim črnim pticam, razmetava skupina menihov zajetne košare ln se pripravlja na malico. Dekleta se na peščeni obali trudijo, da sc osvo-bode se zadnjih ostankov obleke.
Trat In Poljska
Na klop, ne daleč od mene vsedejo štirje Amerlkand, očitno dva zakonska para. Uživajo počitek, molčijo. Moža vihtita cigare. Naenkrat hitra gesta, živo zanimanje. Eden od njiju potegne lz žepa časopisa in ga razgrne po klopi.
»Tl prokietl novinarji*, je divje zaklel, »že gobezdajo o tretji svetovni vojni.*
»Saj še te nismo končali*, sc je vmešala ena od žena, »so tipi, ki jim je malo do konca vojne.* Razgovor Je dobli značaj zunanjepolitične defbate.
»Povejte ml no, ali Je Trst ame-rikansko mesto?* J« z očarljivo res
'.WAVliSWW
■ti mogli pomiriti s sovražno nam vlado v Mehiki.*
Zvečer sem se »prehajal po sijsj-nc razsvetljenih ulicah San Francisca, zaneslo me je v kino. V temni dvorani, prepolni mornarjev, delavcev ln drugega ljudstva sem na platnu zagledal rodno lice tovariša Stalina ln od veselja mi Je začelo utripati srce, ko se je po dvorani razleglo navdušeno ploskanje. Pomislil sem na to, da ima povprečen Amerikanec stvaren razlog, da prezira umazani reakcionarni tlak Hearsta, Mac Conmlca ln podobnih. Nc more zaupati lažl-liberalnim zastrupljenim provokacijam. Kajti povprečen Amerikanec je tak kot veliki ameriški narod, ki ve kdo so njegovi prijatelji In kdo hoče Siveti v miru ter dobrih odnosih z velikim narodom moje države.
(E. Žukov)
Nemške reparacije
Ameriški delegat o uničenju nemške vojne industrije In novi reparadjski politiki zaveznikov
London, 13. Reuter. Reparacijska konferenca britanskih, ameriških in sovjetskih zastopnikov se bo verjetno pričela v Moskvi prihodnij teden. Veleposlanik Edwin Pauley, osebni svetovalec predsednika Trumana v reparacljskih vprašanjih, je danes izjavil v glavnem stanu zavezniških sil, da bodo s *voj'mi sodelavci v ponedeljek zapustili Pariz in ae z letalom odpeljali v Moskvo na konferenco, kateri bodo prisostvovali: britanski predstavnik sir Walter Monokton, ter Ivan Majski, pomočnik komisarja za zunanje zadeve in bivši sovjetski veleposlanik v Londonu.
Konferenca bo začrtala široko reparacljsko politiko. Pauley je dejal: »Mislim, da si bomo najbolje zagotovil', reparacije, ko smo z armadami že v Nemčiji, če si jih bo-
Nacistična kuga na Švedskem
Moskva, 12. junija. (TASS) — Moskovska »Kraanaja zvezda* piše: Kmalu po brezpogojni nemški predaji so nekatera nem«k« fašistične organizacije v Švedski prešle ne poliegalno ali Ilegalno etopnjo, nekatere Izmed njih pa so sklenile nadaljevati svoje delovanje pod naslovom' »nepolitičnih* orglunizacij, med tem ko so druga (»Zveza hitlerjevske mladine*, »Zveza nem ških žen* itd.) objavile svoj razpust, v resnici pa so ae samo obnovile s tem, ko so vstopile v sorodne organizacije, katerih je na Švedskem več kot preveč. Med temi organizacijami so švedske fašistične stranke ln pronemšk« švedska društva in seveda nekatere zveze ln skupine takolmenovanlh »nemških izseljencev*. Vse te pro-naclstičije organizacije na Švedskem so očlvidno vzpodbujale k večji delavnosti. Poeebno delavne »o piohitlerjevske organizacija sestavljene iz skupin takolmenovanlh »nemških Izseljencev*. Prvo mesto med temi organizacijami zavzema »Nemška zveza 1946». Ta zveza je bila us*'1 novi jena meseca februarja
mu tajnih sestankov »Zveze*, jo je opisal na sledeči način: »To so hitlerjevski agenti na Švedskem*. Zanimivo je opazovati Lesno sodelovanja »Zveze* z odkrito pronacistlc-nlm oesepisom <OBS», katerega urednik, bivši berlinski doplnanlk «a »Svenska Dagblodet*, Fretberg, vztrajno širi protisovjetske laži In skuša preplašiti Švede z lažmi o »boljševlzacljl* poražene Nemčije. Napredni švedski krogi »o cesto opozarjali na pronaclsticno sodelovanje »Nemške zveze 1946» in časopisa «OBS». Kljub temu švedske obiaett očlvidno podpirajo »Zvezo* ln časopis. Vsekakor ae temu ne smemo čuditi, saj imajo nacisti zagovornike ln podporo v izredno vplivnih švedskih krogih. Treba se Je samo spomniti na delovanj« največjega švedskega tovarnarja ln denarnega mogotca Wlnnerja Gre na, na družinske vezi, ki otstojajb med Go ringom in družino von Rosen, ter na profašlstične govore socialdemokrata Voohte itd.
Par besed bi morali lzpregovorltl glede za dr jan ja	švedskih oblasti
mo vzeli. Ne bomo napravili napak, kakor smo jih po zadnji svetovni vojni, ko »mo zahtevali od Nemčije plačila v dolarjih in smo podpirali obnovo nem%ke vojne industrije, do-čim smo vozili tja velike množine koltčine hrane in materiala Tokrat upam, da bomo odpeljali premične dele nemških vojnih strojev. Cesar ne bo mogoče premakniti, bomo verjetno unčili. Prvo reparacljsko plač lo Nemčije bo v tem, da bo morala plačati 7 milijonov zaveznikom v Nemčiji, predvsem vojnim ujetnikom ln priseljencem. Nemška Industrija bo obnovljena v, e-nem do osmih mosec!h, P.’paracije Združenim državam bo precejšen problem, ker je bila Amerika že dobro opremljena s stroji ter noče, da bi j! Nemci delaji. Zdi se, da se bo verjetno zadovoljila z nekaterimi nemžkimi zn» n»tvaj»imi izsledki ter surovinami*.
smerne pozabiti naših invalidov in vdov. Ti tisoči so s svojim življenjem In junaštvom plačali osvoboditev hi s svojim zdravjem. Ko je sedaj svoboda tu, pa Je naša dolžnost, da skrbimo za zdrav razvoj naše osvobojene domovine in da tudi olajšamo življenje vsem našim invalidom in žrtvam fašističnega nasilja sploh.
Naša bela Ljubljana že pridno
Udov iz invalidskega doma v Timovem prevzelo dolžnost oskrbnikov na raznih veleposestvih in graščinah, ki so bila last narodnih izdajalcev.
Naši Invalidi v invalidskem domu »e prav dobro počutijo in se tudi politično udejstvujejo ter razvijajo kulturno delo. Poleg rednih političnih ur imajo svoj invalidski pevski zbor in pripravljajo progra-
me za mitinge, s katerimi bodo nadela. da pripravi invalidom novo j (rtopHi v raBnih kraJlh naSe osvo-
življenje. V Trnovskem predmest- j bojcnc domovine. Večer :___________________________
ju so ustanovili invalidski dom, )majo redna gtrokovna predavanja,
.	.M	an.la/lnrt	Aolr	vKcv	1flO	«a
udeležujejo pa se tudi vseh drugih
nemSkemu narodu
kjer uživa zgledno oskrbo 108 naših invalidov. Tam imajo najskrb-rfejšo zdravniško nego in vse tehnične pripomočke, ki so jim potrebni. Invalidi, ki so sposobni za delo, se primerno zaposlijo kot telefonisti, kurirji ali pisarniške moči. Poicžaj Invalidov je danes bistveno drugačen, kakor je bil v stari Jugoslaviji. Niti ene žrtve za neu »o svobodo naša oblastva ne odpravljajo več z malimi podporami, marveč Jim z vsemi sredstvi skušajo pomagati, da si tudi oni ustvarijo novo človeka dostojno življenje. Naravno, da se tudi vzposob-Ijajo za različne nove poklice in s tem za samostojno preživljanje.
Bratska Sovjetska Rusija ima v
kulturnih prireditev v beli Ljubljani. — L.
M eko Iz soje
Zagreb 13. Tanjug. Dnevna po-šiljka svežega mleka znaša v Zagrebu sedaj okoli 6000 1 dnevno. S to množino »e preskrbujejo otroci do 2. leta, bolniki, dečji domovi. V meetnth mlekarnah se vršijo poizkusi za proizvajanje umetnega mleka, izdelanega iz soje. Pristojna ustanove »o ugotovile, da Je hrani-voet te ra mleka nekaj manjša od hranlvosti kravjega mleks.. Da bi se olajšali pogoji prehran«, bo tako mleko v najkrajšem času prišlo v promet.
> i	\o 1 leta ln združuje v sebi dokaj
nostjo vprašala ena od govornic. ■	,	,
čudne, da ae milo izrazimo, »kupi-
,,	JZ	S
Peldmaršal Montgomery je po radiu nemškemu prebivalstvu onega dela Nemčije, ki ga imajo zasedenega britanske čete. O vprašanju prijateljskega občevanja Nemcev in britanskih čet je med drugim dejal: »To pot so zavezniki trdno odločeni, da prejmeta nauk, ki vam gre. Zavedati se morate ne samo tega, da ste bili premagani — kar morate že itak vedeti — temveč tudi dejstvo, da ste bili zopet vi tisti, ki ste vojno povzročili. C,e tega vi In vaši otroci še neboete popolnoma jasno razumeli, se boste pozneje lahko dali sape-
Sibirski znanstveniki zborujejo
Novosibirsk, 12. — Tass poroča, da so se te dni znanstveniki Novo. sibirske podružnic« sovjetske akademije znanosti, ki se je lani ustanovila, zbrali na svojem prvem zborovanju, na katerem j« bilo prisotnih 350 znanstvenikov iz Novo-
sibirska, Tomska, Stalinska, Kem-ljati svojim vladalcem v kako no- j rova Krasnojaiska in drugih ve-
vo vojno. Med vojno vam vaši ) i*ki‘h sibirskih središč. Zapadnost-vladalci niso dovolili zvedeti, kako 1 birska pokrajina, ki zavzema 2 mi-
Ne zel Im razglašati tajno olgovora na to visoko diplomatsko vprašanje, omejim naj se na dejstvo; odgovor Jo bil dan v splošnem pravilno.
Na poti domov v svoj hotel sem slučajno slišal v tramvaju kako rac previjajo potniki o vprašanju Poljske. Se bolj sem podvomil, da povprečni Amerikanec ne kaže zanimanja za politiko. Ujel sem zelo značilno Izjavo: »Rusija noče Imeti za sosedo neprtjatoljsko Poljsko,
■ f<n iti mm cm* ruvanju v nttu . ti	*	v.jonv,
Franciscu sem se nekajkrat patru- j prav tako kot se mi Amerikanci n«
ne mož, ki nazivajo sami sebe »nemški Izseljenci*. Po članih moremo soditi, kaj je v resnici ta skupina. Člani so na primer: Scbaehtova nečakinja gdč. Sohaeht, bivši dopisnik hitlerjevskega tiska n»t Finskem grof Kntiphauser, sloviti nemški agent Hallloger, ki J« nabiral »švedske dobrovoljce* za nacistične čete Itd. Po vesteh švedskega tiska vodi »Zveza* obširno propar-indo za »aocuetvovanie * po raženo Nemčijo*. Nemški protKeš*«t Volkhard, ki j« prisostvoval
svet »odi o vas. Mnogi Izmed vas »o, kakor se zdi, mislili, da se boste mogli po prihodu naših vojakov z njimi n« mah poprijateljiti, kot da bi se ne bilo nič zgodilo. Toda zgodilo se je preveč. Naši vojaki so videli svoje tovariše ustreljene, svoje domove porušene, svoje žene in otrok« lačne. Videli so strahovite reči v mnogih deželah, kamor prihrumeli
napram danskim, madžarskim in baltskim fašistom, ki so se iz tega go vaši vladalo! alt onega razloga naselili na Sved- I vojsko*, skem. Splošno znano je, da je ta vrsta fašistov ustanovila svoje lastne organizacije na Švedskem.
Obstoji na primer madžarska
Jtsar iz BuriiBRnalils" ujet
London, 12. KNU. — Glavni
zveza »Puščiščastega križa in tako- stan 12. armlje je objavil, da so
Imenovani »Baltski odbor*, kateri j čete 15. amerlšk« armade našle
vodi profašlstično delovanje med ljudmi, ki so ob nemški zasedbi pobegnili iz baltskih dešel.
Rodeč po obstoju različnih nacističnih in profašlstlčr.lh organizacij In njihovem delovanju ob-
nemškega poveljnika in bivšega upravnika ter bivšega zdravnika v koncentracijskem taborišču Bu-ohenwaldu. Bivši poveljnik taborišča Karel Burhardt J« pripadal oddelkom SS. Zdravnika Karla
stoji na Švedskem prava nevarnost Houena pa so Interniranci imemo-| nacistične kuge.	|	vali »mesarja is žjuohenvvalda*.
lijona 200.000 km2 in je sedemkrat večja od Ukrajine, je bila do nedavno ena od najmanj raziskanih delov Sovjetske zvez«. Njena priroda Je skrajno pestra: obsega neskončno močvirno tundro na severu, močvirnate, skoro neprehodne gozdove v srednjem delu in rodovitne stepe na jugu. V zadnjih letih se Je tu razvilo mnogo panog s [ kovinske in kemične industrije, na osnovi krajevnega bogastva tal, ki je v njih polno koristnih rud.
Predsednik zapadno sibirske podružnice akademije znanosti, akademik Aleksander Skočinski je poročal, da sibirski znanstveniki preiskujejo še neraziskane zaklade tega področja. Problem kuriva Je najvažnejši v Sibiriji. Mladi sibirski geolog Ivan Zvonarev j« iznašel več načinov pridobivanja tekočega goriva » destilacijo premoga lz Kusnjeckega bazena. Krasnojar-»kega okrožja ter okolice Tomska, Njegove iznajdb« »o služile za
vo za izgradnjo nekaterih naprav za pridobivanje tekočega goriva, kar bo to področje osvobodilo pomanjkanja in potrebe po uvažanju tekocfga goriva iz drugih predelov, 40 raziskovalnih podjetij preiskuj« teren ln ležišča nafte po raznih krajih zapadne Sibirije.
Obnovljena tovarno
Kijev, 13. Tass. Obnova sladkorne industrije v sovjetski Ukrajini zelo naglo napreduje. 90 sladkornih tovarn, ki so še delovale v pretekli sezoni, je dobavilo deželi približno 160 milijonov kilogramov sladkorja Sedaj je v obratu nadaljnjih 23 tovarn, med njimi največja tovarna sladkorja »Stalin*, v Markovskem okrožju.
Nov sovjetski observatorij
Kujbišev, 10. TABB — V vasi Kamenlsevu blizu Kujbiieva gradijo nov sovjetski observatorij. Odprt bo 9. Julija, na dan sončnega mrka, ki bo viden na tem področju.
Moskva, 13. Reuter. — Zanimanj« za britanski volilni boj v sov« jetskem tlako stalno narašča. Današnja »Pravda* je posvetila skcš ro dva stolpca velikim govorom vo» dlteljev britanskih strank ob konrf cu prejšnjega tedna.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
14. junija 1945
Tako so odhajali
Gorica, 12. — Spet Je v Goriol desettisočglava množica. Silne reke zastav se pretakajo na glavni trg. Vzkliki in transparenti. Mesec in pol je bila Primorska polna navdušenja, mesec ln pol so slovenske, Italijanske in jugoslovanske zastave vihrale sredi zmagoslavnih pesmi, sredi cvetočih polj. Uresničene so bile sanje, sanj*, 26 l*t. Kri, ki je 4 leta modla sončno primorsko zemljo, je pognala cvet- ln rodila sad. Zmagovita v težkih borbah in s silnimi žrtvami zgrajena vojska, Je praenovaJa, praznovala v Gorici li. v Trstu, praznovala po vsej Primorski. Daleč v Furlanijo je seglo njeno zmagoslavno vriskanje in zajelo tudi srca »vobodoželjnih Italijanov. Danes je v Gorici zastav še več, vzklikanje še Jačje ln množice še bolj razgibane.
Naša vojska zapušča Primorsko. NaSa vlada je bila prisiljena pristati na to. Tovariš Tito Je zapovedal, toda mi zaupamo v našo vojsko, zaupamo v naše vodstvo m vemo: Ne bodo nas pozabili.
Naša vojska ln Primorska v Titovi Jugoslaviji Je sad štiriletne nad! človeške borbe, težkih žrtev, potokov krvi.
Tujega nočemo, svojega ne damo! Zahtevamo našo vojsko!
S Titom v borbi, s Titom v svobodi!
Grenkoba teh trenutkov je nepopisna. Cernu vse to? Ali je morda to plačilo za štiriletno borbo? Z nadčloveškim naporom smo si te pravice priborili.
Dol s fašisti!
Zastave, transparenti, Titove slike, vsa slina množica je kakor ;az-burk&no morje. Naše Primorske ne damo!
ZlveU »4ša ljudska oblast! Mn©-žica zagotavlja in se zaklinja, da ne popusti, Stlrl leta si j*, pritrgo-vala od ust zadnji košček kruha, 36 let je prenašala najstrahotnejši teror, štiri leta so .se žrtvovali in krvaveli primorski fantje, možje, dekleta, matere ln šta rcl’ Danes pa s«, zaklinjajo,^da bodo vse žrtvo-*Mi, ž« m točili, če bo trebe. Ne popustimo! S Titom v borbi, s Titom v svobodi!
Množic* zevaiovl proti komandi
mesta. Odhajajo... odhajajo hašl dsagi, naši zkti fantje. Kamioni so v množici, skoraj utonili, več sto rok se je prijelo, nihče ne more dalje, avtomobili obstoje. Cvetje se usuje na naše fante, zastave Jih zagrnejo.
— Nikamor! Pri nas ostanite! Ne pustimo vas!
— Toda ml moramo, ukaz je ukaz in vojaki smo..,
— Ostanite, ostanite! Motorji spet zabrne, toda nihče ne mor« dalje. Pred kolesi je živa stena, ki je ni mogoče predreti...
— Vrgle se borno pod kolesa, če odpeljete!
— Bratje, deklet*, tovariši!
Solze teko po licih, glasno zaihte
dekleta, Junaška primorska dekleta, k «o toHko pretrpela pod bičem fašistov in premagala vse težave s stisnjenimi zobmi ln pestmi. Jočejo matere junakov, jočejo vdove in seetre padlih partizanov. Mrtvi sc- možakarji ih očetje ln v stran solzo.
— Ne zapustite nas!
— Vrnemo se, gotovo se vrnemo! Avtomobili se s silo prebijajo
skozi množico. Roke Jim mahajo
v pozdrav, morje z**tav se nagne
za njimt na tisoče objokanih oči jih spremlja. Sto rok, ki so prej
zadrževale avtomobil, briše solze...
Tudi vojakom Ja hudo« Grenkoba stiska grla. Toda pe treba zadušiti to, vojak ne sme jokati. Zato Streljajo v zrak, streljajo, da odmeva po vsem mestu.
— Na svidenje! ha svidenje! Ne pozabite nas!
— Ne bomo, ne bomo! Primorske ne pozabimo, ne pozabimo nikdar!
— Nazaj hočemo našo vojsko! Sprevodi se razvijajo po vsem
mestu, žalostne, a razpenjene reke zastav, Titovih slik, transparentov... ljudstvo — naša nepremagljiva sila.
Terjamo našo pravico! N« popustimo!- Se gremo v borbo, če bo treba! Se leta trpljenja, žrtvovanja in borbe, če treba! Vse za svobodo..., svobodo!
AngleSka vest iz Gorke
London, 13. Reuter. — Reuterjev posebni dopisnik Gesmand Pighe poroča iz Gorice: Cete maršala Tita so s pesmijo in z razvitimi zastavami zaupščaie Gorico. Popoldne, ko sem se peljal na to od Američanov zassdno področje, je dejal polkovnik Brooeglan, poveljnik 36. pehotnega polka ZD: »Bilo ja kakor bi sedeli n* sodčku dinamita, toda tako ameriške kakor Titove čete so se vedle kar najbolj korektno in ao spora ni prišlo. Bilo ni najmanjšega -nemira. Očitno j«, da je večina ljudstva v Gorici projugoslo-v« rus ko. Na trgu je demonstriralo ljudstvo iz zunanjih vasi, (večinoma mlad« žene in dekleta), ki so nosile zastavo maršala Tita in pele narodne pesmi.
W»ViWčaVAWW<V»,iVčibWWVWWSWWV,V.V, WtfWWWWVWWVwws
Prvo zasedanje ljudskega
l»vv
sodisca
V ponedeljek je ljudsko sodišče z* sojenje fašističnih slocinov prvič zasedalo v dvorani Rldotto ob navzočnosti številnega občinstva in številnih inozem»kih novinarjev.
Predsednik je v nagovoru poudaril, da je bilo ljudsko sodišče ustanovljeno za to, da sodi fašistične zločince zaradi dejanj, naperjenih proti življenju ln svobodi ljudstva ter proti njegovim demokratičnim ustanovam.
Med drugimi obtoženci je sedel na zatožni klopi Stoki Viktor iz Orleka pri Sežani, star 21 let, mehanik. Obtožen je kriminalnega fašizma, večkratnega umora, oestne-ga ropanja, razdejanja in požiga. Vsa pripisan* mu dejanja je obtoženec pri preiskavi prostovoljno priznal. Nekatera od pripisanih mu dejanj so bila tudi izpričana. Sicer pa tudi obtoženčeva obramba ni bila prepričevalna. Obtoženec pa j« med obravnavo pokazal, da se ne zaveda resnosti svojega položaja.
Javni tožilec Je zanj zahteval smrtno obeodbo. Sodišč« Je po dolgem posvetovanju Stoklja obsodilo na smrt,-tako da ga ust rele v hrbet.
Kakor smo izvedeli, Je bila izvršitev obsodbe odložena za nedoločen čas. Javni tožilec bo o tem objavil poseben komunike.
Javni tožilec pri ljudskem sodfiču
1. Javni tožilec pri ljudskem sodišču za sojenje fašističnih zločinov javlja, da se morajo vse ovadb« v breme oseb, ki so izvršile kak zločin, naperjen proti svobodi ln življenju ljudstva ter proti njegovim demokratičnim ustanovam, ln vse morebitne prošnje za izpustitev na svobodo, nasloviti na javnega tožilca potom kriminalnih odsekov poveljstva sektorjev Narodne zaščite.
2. Javlja se, da bo v kratkem pričela obravnava proti: Dell* Motta Bruno - novinar, Tigoli Carlo - novinar, Sartori Ugo - novinar.
Pozivajo s* vsi tisti, ki mislijo predlagati priče v breme ali rest namenitev obtožencev, da to pismeno javijo in predložijo dokazi Ih« llstlf ne javnemu tožilcu ljudskega eo-d.šča potom kriminalnih odsekov (poveljstva sektorjev Narodne za ščite.
3. Javlja se, da eo bili v tednu od 6. do 18. junija t. L Izpuščeni:
Valenti Giuseppe, Armentanb Ferdinande, Fllippi Carlo, Jerabak Vin-cenza, Giustolisl Paolo, Franoeechi-nl Carlo, Cutri Tommaso, Cardo Ca-miklo, Glees^ch Miroalavo, Maslola PietrO, Masiola Id*, Varih Glueeppe.
4. Pozivajo se vsi oni, ki so bili izpuščeni lz internacije ln ki sc se to dni vrnili v Trst, da to takoj sporočijo Javnemu tožilcu pri ljudskem sodišču potom kriminalnih odsekov poveljstva sektorjev N -rodne zaščite, da se tako lahko uredijo vse viseče zadeve glede prošenj za Izpustitev na svobodo. Ta aporočiJ* morajo vsebovati osebne podatke ln vse druge morebitne podatke in pripombe o bivanju v imenovanih taboriščih.
Smrt fašizmu - Svobodo narodu!
Javni tožilec: Dott. Nedoch Adelmo
Seja Vodilnega »vola lesne industrije
Danes se Je sestal Vodilni svet lesne industrije. Seji Je prisostvoval tov. Žerjal iz Okrožnega odbora enotnih sindikatov, kt Je v svojem otvoritvenem govoru pojasnil pravil* o vstopu v sindikate ter razložil važnost sindikalnih organizacij za seioito delavskih pravic.
Nato Je prevzel besedo predsednik odbora, ki J« poudaril potrebo nadzorstva od strani tovarniških odborov nad materialom, ki se nahaja v skladiščih delodajalcev, zato, d* bi s« ga nekdo poslužll v »pekulaoljske namen«. Samo tako, je dostavil tov. predsednik, bomo našli pot k resnični obnovi.
Končno je bilo sklenjeno, da se bodo zbral« vse moči, da se organizirajo v sindikat tudi mai« obrtnik«, da bi tako irhell vsi delavci lesne industrije mošnost, da Organizirani lahko branijo svoje pravic*.
Delitev tekstilnih izdelkov
Oddelek za oblačila pri »testnim preskrbovalnem uradu objavlja:
V zvezi s sedaj rajjptloilUvim blagom bofc mogli predošitl mestnemu preskrbovalnemu uradu oddelku za oblačila (Piazza Vecchia fc. 1) prbčtje za nabavo blaga z bonom samo naslednji:
1. bivii Interniranci in vojni ujetniki, ki prihajajo iz koncentracijskih taborišč; a. vsi, ki ao do kraje
izgubili svoj« imetje zaradi vojnih operacij v mesecu maja t. 1.; 3. noseče ženske (od 5 meseca nosečnosti dalje) in pa otroci do 3 meseca starosti.
Zgoraj navedene tri kategorje morajo dokazati, da bivajo v tržaški občini in v to svrho naj prinesejo s seboj dokazilne dokumente, ki naj izpričajo pripadnost gori navedenim kategorijam.
Partizani
Neka tovarišica nam J« poslala naslednji dopis:’
Včeraj v popoldn« sem opazila
partizana. Njegov« prašna obleka Ji- kazala, da Je moral mnogo potovati. Gotovo je bil utrujen. Stopil je v trgovino s sadjem im si Um
.kupil pol kg češenj. Cim pa je .pri-, še! ven, sta pristopila k njemu dva dečka, stara od 5 do 6 let. Bila sta bosa, njuni oblekci pa sta kazali, da sta otroka revnih starišev. Proseče sta stezala ročice k partizanu. Obstal je, ju sočutno pogledal in prijazno pogladil njuna bleda lička. Razdelil jima je češnje, ki jih je kupil, morda z zadnjim denarjem. Odšel je dalje s suhimi ustnicami, a vendar zadovoljen in ponosen, da Je utešil otrokoma žejo. Bila sta morda otroka očeta, ki je sovražil in preganjal partizane ln bičal slovenski narod.
"v
■-
sen©
s kongresa
Nepozabni vtisi udeleienk kongresa SPŽZ v Ljubljani
Našemu dopisniku je tržaška protifašidtka podala naslednjo izjavo o ljubljanskem kongresu
SPZZ:
Dolgo smo čakale in končno le pričakale srečni dan, dan ki bo za vedno aapiaan v zgodovinski knjigi slovenskega naroda in ki ga ne bo
nikdar pobena izmed nas sloven-skis in italijanskih protifašistk pozabila.
Veselo in močno nam je utripalo srce, ko smo sedele v vlaku in potovale proti beli Ljubljani. Velike in močne smo se počutile, ko smo prestopil« bivšo Jugoslovansko-ita-
Mestni osvobodilni svet v Trstu
objavlja:
Predsednik odv. Giuseppe Po-gassi sprejema ob torkih tn petkih od 10. do 12. v mestni palači, soba 75.
Podpredsednik Uršič Rudi sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11. do 12. v sobi 73.
Prvi tajnik Štoka Franc sprejema ob torkih, četrtkih in sobotah od 11. do 12. v sobi 74.
Drugi tajnik Codelii rag. G.ui-do sprejema ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 11. v sobi 73.
Ravnatelj predsedništva sprejema vsak dan od 9. do 12. v sobi štev. 77.
SedeSl odsekov
Oodeljev3n]e goriv
Dodeljevanje goriv in petrolejskih izdelkov 1x8 odslej v trgovskem uradu aa petrolejske izdelke, kt je bii pred kratkim utanovljen pri tržaškem Osvobodilnem svetu ln ki ima svoj začasni sedež v via S. Spiridione št. 7, U, tel. 7756.
Vse trgovske ln Industrijske edl-nlce, tvrdke in zasebniki -naj se za kritje svojih potreb po gorivu obrnejo do gori omenjenega urada.
RuSevIne odstranjujejo
Ze vrt dni se čisti pročelje Lloy-dove palače in poškodovane ka-menlte plošče. Te plošče so bile poškodovan« s* čas* borb« od
iztralkov ln so ogrožale varnost pešcev.
Ruševin« e« odstranjujejo tudi lz
hotel «Savoja». Zaposlenih je več delavcev jn voznikov, ki naglo odvažajo ruševine iz mesta. Za čim boljšo ln Čim hitrejšo odstranitev ruševin, ki ovirajo promet so napravili tudi lijake iz desk. Po njih se spušča material ina četrtega nadstropja naravnost v tovorne avtomobile. Pri tem deluje tudi posebna črpalka, ki spreti moči ruševine, da se pri delu na praši.
Ljudsko »odlite
Po dogovoru z zavezniškimi zasedbenimi oblastmi je ljudsko sodišče prekinilo razprave, zato da se njegov sedanji pravilnik vspo-redi z odredbami, ki Jih bodo izdale omenjene oblasti.
Ljudsko sodišče pa Je pooblaščeno sprejemati ovadbe za fašistične zločine, naperjene proti življenju in svobodi ljudstva ter proti njegovim demokratičnim ustanovam.
Odlikovanja bolgarskih borcev
Z odlokom predsedstva AVNOJ-a so bili odlikovani za posebno hrabrost in požrtvovalnost v boju proti skupnemu bolgarskemu in Jugoslovanskemu sovražniku — Hitlerjevi Nemčiji generali, oficirji, podoficirji ter vojaki I. bolgarske armade. Odlikovani so bili z redom Partizanska zvezde I, II. in III. stopnje, dalje z redom za zasluge, k redom aa hrabrost tn > znakom za hrabrost.
Sedeži odsekov Mestnega O-svobodilnega sveta »o:
1. Odsek za industrijo: Via S. Spiridione 7, referent ing. Bo-glione Nito; 2. odsek za trgovino in oskrbo: Corso Littorio 17, palača javnih del, referent Pan jek Ivan;
3. odsek za gospodarstvo, po-ijedeijstvo, gozdarstvo iin iivi-nozdravništvo: Via S. Spiridione 7, referent De Rossi Pietro;
4. odsek za finance: Mestna palača, »oba 71, referent Kocjančič Marij;
5. odsek za promet: Corso Littorio 17, palača javnih del, referent dr. Ivan Krajnc;
6. odsek za plovbo: Casa del
Lavoratore Portuaie - Corso Cavour, referent Poccecai Vit-torio;
7. odsek za izobrazbo in kulturo: iolslco skrbstvo (Provve-ditorato agli Studi), Via Duca d'Ao«ta 4, referenti prof. Os car Ferlan, Pahor Drago, prof. Giuseppe Gustindch;
8. odsek za gradnjo: Občinski tehnični urad Piazza Unitk, referent Višintini Luigi;
9. odsek za zdravstvo: Zavod za socialno skrbstvo (Istituto per la Previdenza Sociale), via Corsi 1, referent Susanna Er-minio;
10. odsek za socialno skrbstvo: Via Galatti 20, referent Regent Ivan;
11. odsek za sodstvo: Mestni dom, soba 93, referent dr. Josip Ferfolja;
12. odsek za notranje zadeve: Via Nizza 19, referent De Stradi Alessandro;
13. odsek za t©lov*dbo in šport: Via ex Sonadristi 1, referenta: Donini Vincenzo in Gašperini Francesco.
lijansko mejo, ki nas je dolgih 25 let ločila od drugih sester. Ta meja, ki Je bila s krvjo in trpljenjem odstranjena, se ne sme nikdar in nikoli več vzpostaviti. Da bi se to ne dogodilo, »mo pripravljene še trpeti in žrtvovati, če bo .potrebno tudi svoje Življenje.
Luna nas je spremljal* ir), uam kazala pot po lepi Ljubljani, v katero smo prispele v. nocniji urah.
Ni nam bilo do spanja, temveč smo govorile o sreči, ki smo jo doživele.
V jutranji zori nas Je pozdravila godba Komande mesta. Spremljala nas je po ljubljanskih ulicah, na katerih so nas množice iz vseh krajev Jugoslavije pozdravljale. Posebno dobro sprejete so bile protifa-šistke Italijanke, Italijanske parti-zanke-garibaldinke. Množice so nas nato peljale v ljubljanski raj, v Tivoli.
Prisrčno in navdušeno srečanje je bilo to. V prestolnici nase predrage Slovenije smo se združile Primorke, Italijanke, Korošice, Ma-kedonke, Srbkinje, Hrvatice, Črnogorke, Rusinje in druge. Prvič smo si podale roke, prvič povedale o delu in trpljenju, ki smo ga zdržale v času borbe, ter o delu, ki je pred . ,
t Z5 I kcp
nami. Vse protifašistke smo se po-!	’
mor,
čutile prave sestre, v pravi ljubez-1 ni smo si obljubile, da bomo nada- j ljevale v skupni povezanosti borbo | do popolnega uničenja fašizma, j kajti fašizem nam hoče vzeti, za i kar smo žrtvovale potoke krvi.
mu maršalu Titu za obnovo naše porušene 'domovine.
Italijanske ln slovenske protlfh-
tvitemiraim, ki se vračalo
pa
V naslednjem objavljamo nadaljnji seznam naših internirance!
v nemških koncentracijskih tab® riščih, ki se odpravljajo ali Že na poti domov.
Debelič Josip, 1916, Barbat Dl Rabu; Dorčič Franc, 1912, Dorči-j či pri Pazinu: Kenda Ivan, 1924
. I
šistke iz Tržiča so prinesle za Tita: Podljubin, Tolmin; Kordič Peter, zavojček srebrnih predmetov. Za-11918, Rab; Kordič Albin? 1911, Rab, ostajale pa niso žene iz Goriškega,; Kravos -Aloj*, 1908, Trst; Matantt
s Krasa in iz Idrije. Vsaka od njih
je z svojimi darili pokazala vsemu svetu, kako velika in neizmerna je ljubezen primorske ione do našega velikega voditelja in do nase neve demokratične Jugoslavije.
Prehitro so nam minevale ure ln večeri, na katerih so tovarišic« in tovariši prirejali kulturne prireditve in peli pesmi. Melodije iz vseh krajev Slovenije »o se razlegale preko svobodne Slovenije po vsej Jugoslaviji.
Vesele in srečne, polne novih nad smo »e poslovile od dragih sester iz lepe Ljubljane. Prepevale smo peemi v slovo in vzklikale: »Naj živi bratstvo Jugoslovanskih protifašističnih žena!»
Toda grenak občutek nas j« obšel, ko smo po treh dneh zopet prispele v svoj domači kraj. Videle smo velike spremembe. Naša voj-
Peter, 1911, Tzbnik; Mavrinac Iva*, 1921, Reka; Mihelčič Josip, 1394 Trst; Milavec Jakob, 1908, Studenci, Postojna; AfiJčeuio Stevo, 1908, Plaški; Pipan Franc, 1921, Ljubi«: pri Tolminu;Rijavec Josip, 1897 S*' Mihel pri Gorici; Rupnik Ante*, 1926, Strmci pri Postojni; Scirso* Mate, 1917, Sušak; Simčič Iva*-1913, Stranke, Postojna; Spacapč*', Venceslav, 1895, Ozeljan, Goric*!. Tuf Ivan, 1926, Bribir pri Novertij Vidrih Ludvik, 1910, Strmci pri P®, stojni, Lee Ivan, 1921, Bržac, otolj Krk.
Interniranci iz Au^ihnr«« sedaj vSchwab-MUnchen*
Jenček Franc, 1927, Strmca, F*'! stojna; Micetič Lucijan, 1927, Sušak; Persimcvic, 1920, Trst; Sei-mak Josip, 1928, Goritnica, Postojna; Segota Joshp, 1929, BerošKt
ska je odšla, kršene so bile nase ! Pulj; FabtanrM Ivan, 1925, Bifitrlc*, pravice. Toda to ne bo za vedno., Kozina.
Jugoslovanska vojska bo prišla na-
jo sem kličemo me žene, matere in dekleta, me protifasišt-ke, ki se samo pod njenim pokroviteljstvom čutimo verne. «P& saj mora priti ne za j, saj smo v njo dale naše očete, može, tr.-ate in sinove*, so govorile primorske elo-
Tovarišice iz Koroške
venske ln italijanske protifašistke.
so P°kl°-1 ja reg je tak0. Kličejo jo protifa-nile nam Primorkam lepo zastavo ; šdstlce Italijanke, ki so ramo ob ra-v znak bratsva. Prinesle so nam mj z nami Slovenkami dale v Ti-pozdrave vseh protifašistk iz Ko-, tove vrste svoje najdralje, kličejo roške, prinesle so pozdrave vsem j0 tud i one, katerih trupla počivajo
V Mathausenu
Babič Hektor, 1924, Trst; BabU' Ignac, 1913, Trst; Basin Zdravko, 1919, Gorica; Bambič Marjan, 1914 Trst; Bordon Franc, 1924, Trst: Brankovič Franc 1920, Gorica; BF čaj Joie, 1927, Trst; C er gol Ivan, 1911, Trst
Cunja Jole, 1902, Trst.
Cok Cvetko, 1920, Trst.
delegatkam, na H. kongresu SPZZ.
Na II. kongres SPZZ smo pohitele iz vseh krajev Slovenije. Prinesle smo s seboj darila za našega ljubega maršala Tita. Protifašistke iz našega Tržaškega okrožja smo
v črni grudi.
Kot protifašistk* slovenskega Primorja vam kličem: Matere, ione in sestre: «Z voljo in smelostjo na delo, ker bomo samo na ta način rešile sadove naše krvi.ve štirl-
Poizvedbe
Kocjančič Frane-Rus OZNA t>*i
nesle veliko srebrno vato, napolnje- letne borbe, ker bomo »Smo na ta
Seja konzulta
Mestni odborniki so povabljeni na sejo, ki bo v Mestnem domu (Mtmicipio) v petek, 15. junija 1945, ob 18. uri. Dnevnim red bo naslednji:
1. poročilo predsednika, 2. porodilo Osvobodilnega sveta, 3. slučajnosti. — Predsedstvo.
no s kosi ženskega zlatega nakita, svojih najdražjih spominov drage-
način očistile pot, na katero nam hočejo pljuvati fašisti!*
Osvobodilna borba Sv. Križa
Juneiko delo Josipa Tenceja
st. takoj javi Mimici v Ljubljani Resljeva 26, ali Upravi »Primorske" ga dnevnika*.
Družina borcev Vemoli Anton i® Car bone Nikola, prosita vesti o im*’ novanlh, Tržič - Monfalcone, V>* Aguilcja 93.
Kovačič Fabreti Alojz letnik 1C38, je šel k partizanom 28. 9. 43. Brkinsko brigado. Videli »o ga Klevniku in okolici U. Bistrice. Rudolf Kovačič, Barka št. 44, veča.
Med Črnim in Jadranskim morjem
Ni še daleč če«, ko *o bolgarski fašisti neprestano zavajali »voj narod. Od prvih početkov pa vse do lanskega leta Je zgodovina Bolgarov ena sama vedno ponavljajoča s« borba s svojimi sosedi, zlasti pa z bratskim srbskim narodom.
Bolgarski vladni krogi in večina višjih vojaških funkcionarjev je pred leti plavala v hltkrjansklh vodah. Bolgarski bogataši so pošiljali študirat svoje sinove v Nemčijo, ki so prinašali nazaj rasno mržnjo ln sovraštvo do sovjetskih narodov, do katerih je bolgarsko ljudstvo gojilo vedno glo-bko prijateljstvo. Dalje so posedali Bolgarijo nemški »turisti*, ki so netili 1<. razpihovali stara narodna in verska nasprotsva. Tem prottljudskim elementom je uspelo, da so v letu 1941. bolgarski imperialisti pohlepno j>o&pgl! po Makedoniji tn obenem s Hitlorjevci in italijanskimi fašist. zahrbtno udarili po Jugoslaviji.
Toda v najtežjih dneh zgodovine južnoslovanskih narodov so se po javili boret ta vret »w>j««u ljudstva, v najtežjih dneh je vstala Jugoslovanska armada porejena v krvavih borbah. Istočasno so se pojavili tudi bolgarski partizani. Bolgarski fašisti so eicer pošiljali nad srbske partizane morilske tolpe, med tem pa se je doma Jsčala ln utrjevala bolgarska partizanska vojska. Kmalu Je prišlo do sodelovanja ln skupne borbe Jugoslovanskih In bolgarskih borcev za svobodo. * svojo dosledno borbo so bolgarski partizani postavljali temelj svoji novi demokratični domovini.
Takoj po svoji osvoboditvi se Je bolgarsko ljudstvo zavedlo in spoz-
nalo svoje naloge. Prva bolgarska
armada je takoj stopila v boj proti nacistični -Nemčiji. Ta armada je skupno z našo ln Rdečo armado doprinesla velik prispevek k iztrebljenju fašistov. Toda ne samo to. Umetno ustvarjena nafiprotstva, ki so bila v prid raznim tujim imperialistom, predvsem nemškemu, ki je okupiral Bolgarsko kot odokočno desko za boj proti Sovjetski zvezi z Juga ter za obvladanje Črnega morja, ta nasprotstva so v skupnem boju hitro splahnela. Se več. V skupni borM, ob skupnih žrtvah sc se poglobili odnosi med bolgarskim tn jugoslovanskimi narodi.
Pred nekaj dnevi se je izmučen vrnil i2 nemškega taborišča Bu-chenwald tovariš, ki nacm je prinesel žalostno novioo, da je naš prvi borec v OF iz sv. Križa pri Trstu, tovariš Josip Tenca, dne 13. marca t. l. vsled izčrpanosti umrl. Nemci ao ga odpeljali oklol>. a j.u-14 .
Križa najprej v Coroneo, nato pa v zloglasno nemško :abjiiii:e L,-I chenvvald.	Ves čas nismo imeli nobene vesti	o njem, le enkrat je nek
njegov sotrpin bežno v svojem
pismu omenil, da se nahaja z njim je t VBO vnem0. Sva bi So bili zelo tudi Jcsip Tence.	j	juječi	in zgodilo se je, da je mo-
Glbanje	Osvobodilne front« pri rala	ve^(na	odbornikov	v	hribe,	ali
Sv. Kr;žu	je tesno pov««ano s to- j v	k0ncantraclj	ka	taborišča.	To-
varišem Tenco Jesipom. Bil Je pr- i.' varl* Tence je bil v stalni nevar-kl je *ač«l organizirati gibanje v >nodti, ali vedno se Je znal ismuzni-vasi in bil tudi potem ves čas duša -j, skoraj	j«	iegubid-bra-
organlzacij«. Takrat eo bili najtežji *a> mu je padci v partizanih.
magal družinam partizanov, snoval načrte za ražširjenje ideje OF.
S prihodom Nemcev v našo vas je bila organizacija zopet v veliki nevarnosti. Zopet so nas pričeli obletavati špijonl ln nemški plačanci. Novi položaj pa nikakor ni mogel zaustaviti ali omejiti naše delavnosti. Nasprotno nas* delavnost je šla tako daleč, da je tovariš Tence pričel zanemarjati celo svoje zd-.-avje. Organizacija je zahtevala celega moža. Posvetil se ji
Dovtnar Marija (Mert), roj. 27' 6. 1924, aretirana 18. 8. 1944 v £v' Lovrencu pri Gorici, zaprta v G®” rici do 30. sept., nato odpeljan* proti Trstu. Zadnja vest iz Trsi* da gre v Nemčijo. — Vlasta, Prof1 Komis, za Kanal. - Kanal.
i Vodopivec Ivan, roj. 9. 0. If)l4 ! Partizan, deteveo nadi (Lokavcct* i pr* S tur j ah. Tam zajet po Nemr'*1 Videli so ga v Gorici. Od septcmN* j 1943 nlkakega glasu. — VodopiVe*5' j Batuje 85, Gmiče, Gorica.
Valetift Viktor, 878 Squadrig5'a Aeropcrrto 605 P. M. 3600. Po raz;*" du v Sardiniji. — V&letič, Betul* 92, Černiče, Gorica.
Danes ne predstavlja bolgarsko ozemlje več netilo za ne&porazume v tem delu Evrope. Bolgarska Domovinska fronta je pometla s sejal cl nemirov, s fašisti. Z aktivnim posegom v borbi proti hitlerjevcem pa je ne samo doprinesla k skupni stvari ln zmagi zaveznikov, temveč z istrebljenjem fašizma doma ln v Evropi pripomogla k zbližanju rhed evropskimi narodi.
Boroi bolgarska armade, ki so se pred nečnVclm vrnili drmov, so mflogo pripomogli k osvoboditvi Jugoslavije. S fcom so poglobili nalc tesne odnose med svojim narodom ln narodi Jugoslavija
Ljudstva med Črnim tn Jadranskim morjem ne bodo več nasedala krivim naukom fašizma in se v mržnji tor medsebojnih spopadih uničevala. To ozemlje predstavlja danes mimo sožitje, ki po tako težkih zgodovinskih dneh Jamčijo s svojimi demokratičnimi pridobitvami za ugodno ln srečno bodočnost.
časi. Basisti U) rji.iOSf	**•
budno pazili na vsako kretnjo vsakega posameznik* in čim so izvohali najmanjšo malenkost, je je dotičnik izginil v koncentracijskem taborišču. Konirj je organizacija malo razvita, ustanovljene so bile prve trojke, že je en ali drtigi udarec prekrižal pot vedno Širši organizaciji. V tanili prilikah ni tovariš Tence nikdar izgubil svoje mirnosti in agilnosti. Niti v najhujših časih ni ob.ipai, temveč se Je vedno s še večjo silo vrgel na organiziranje osvobodilnega boja. Ko so fašisti zaprli večji Idel tovarišev, *
j aaclja v največji nevarnosti Je on, ne oziraje se na to združil v sebi vs« funkcije in načrtno pričel na novo organizirati. Pri tem »o mu največ pomagale naše tovarišice. V kratkem času je dosegel zelo lep«
|j» Naša zmiga se je večno bolj prl-■ bliževala. Delo OF pri Sv. Križu je j bilo dekončno organizirano. Skoraj 1 »mo pozabili na težke trenutke, ko jmo posedali po kleteh, It as ca h ln skritih prostorih, delili skrivaj lo-ake ln propagandni materija!, skrivali dokumente v luknje in zidove, zbirali prispevke in blago, skrivali partizane in kurirke, uhajali po skrivnih poteh na sestanke, seje ln mitinge, pozabili smo že na vse tež-koče, ki smo jih imeli pri Stirjenju našega gibanja m evo, okupator nam pe vzel iz naše sred« najboljšega borcu, organizatorja ln ljubljenega tovariša ter ga odipeljal v smrt.
Nimamo pota n kih vesti o njegovem trpljenju. Toda njegov značaj njegova požrtvovalnost in njegove borba naj nam bo v spodbudo, da
uspehe, Medtem je prišlo do zloma krepko 2astavlimo vse svoje sile, za fašistične Italije. Tovariš Tence je 1 dokončno izgradnjo naše oblasti, za s svojimi tovariši še z večjo vnemo I dokončno dosego cilja — združitve
organiziral tovariše in tovarišic« e-t partizanske odrom-.	„
delovanje se je še bolj razširilo, zajelo je vse sloje. Vas je bila popolnoma organizirana. O-V-V so lepo uspevali. Gibanje osvobodilne fronte je dobilo močno zatloii^bo v vasi sami. Tence pa Je naprestano detel napplitčnem po^ju, organiziral nabiralne akcije za naše borce, po-
z našo ljubljeno, demokratično ln federativno Jugoslavijo. Spomin na tovariša Tence nas bo vodil na tej poti.
Popravek Janko Miklavec, bore© 17. S. Gre gorčlčeve brigad« zadet od sovražne
krogle in ne kakor Je bilo prvotno
objavljeno.
Vodopivec Alojzij (Cvetko), rdi' 14. 12. 1920. Ujet v Afriki. Zadn*> vesti 21. 4. 1944. Naslov: P. O. Čampo n 90, Grčat Britain. — V®" doplvec, Batuje 85, Črniče, Goric*
Uršič Franc (Joško), kapetani' Gregorčičev« brigade. Ujet na Kr«*1 v avgustu 1944. Vesa tz tržaške?* zapora 21. dec. 1944. — Uršič Marij*1 Kobarid 170.
Miklavič Mara, roj. 20. 11. 19^ Odpeljana iz Gorice 11. 1. 45, baj* v R»wen»bruck - Mecklenburg, **' Flo»*enburg bel Neustadt, FraiK* Kcnz.-I^ager 139. — Miklavič Mak« Kobarid 134.    --
Makarovič Zor«, roj. 13. 2. Wl4' Bila v Fuhrt B»yem. — Mik!*vtf Maks, Kobarid 134,
■kodnik Stanislav is Sentške?*
Brega, roj. 13. dec. 1910. V part*” zane 10. sept. 1943. Bil v Soški br|' g?.dl ob prvi bitki r° kapitulaciji Italijo pri Gorici. — Škodnik St®-fftnija, Scnlškl Breg 16 16. Pošt* Avče.
Franc Jakopič iz Levpe pri Ksiu' roj. 1906. Aktivist OF. Do leta 191* v okolici Gorice. 36. 6. 1944 ga uj^ fašisti na K*nalekwn vrhu nad K®' nalom. 8« dva dni bil v ToVmi#0, nato nobenega glasu. — Okrsjf* N. O. O. Kanal.
Klun Alojzij, roj 2. 9. 1918. niran v Trstu 33. 7. 1944. — Fabrt* FTancka, Ljudski dom. Odsek ** prehrano in trgovino, soba 121, Tr**
J iv ge ni} Petrov:
28
tfojaški
— Glasba s« nikoli ne pozabi. Glasba Rossinija s« dobro spominjam.
— Dobro, zapojte ml arijo od Roseinijčvega dela.
Neprijeten odmor. Na koncu glasbenik iz Kassel* zakašlja in reče:
— Veste, Jaz sem se na fronti prehladil. Tu pri vas v Riuiji j« tako hladno, da, hm...
Pokazal )e na. grio, kako d* lahko zahtevate od njog* karkoli hočete, samo p«M da «e mor«.
Vz«l sem lbrttd papirja m narise 1 pet vrstic * vjjolinsklm ključem, in izročil sem listič Hitlerjevemu glasbeniku.
— Izvolite, napišite katerokoli melodijo kakega Rossinijevega dela.
Vojak je prebledel.
— Ne vem, ml je rekel na koncu. — VI ste rekli, da tjufolte »Ajdov Napišita mi vsaj eno melodijo lz »Aldto.	'*	*'	'	/
— Ne vem, je 2*godriiJ*l.
— Dobro, napišite ml kakšno melodijo inosemskih skladatelij«v.
Mucu* tišin*.
—■ Pa Ja* sem sam rekel, da o« m tl*sb««vik — je vzliknil mtjor.
— Pomislite tovariš, vendar se Je poka**!, «a je glasbenik. Nič Til ia«M. Oovorii je najčistejšo resnico. ves pogovor sem točno eteno-grafiral. Pokokalo se je, da U mladenič «eio dobro pozna nemško glasbo, da j« rre končal hitlerjevsko gleebeno akademijo m da je Ml pozneje v njej pedegog. Porazno je to dejstvo. Mlad, glasbeno nadarjen človek Je prišel v nekako glas ber.o koncentracijsko taborišče, v katerem je bbetajaia samo nemška glaeha. Od vsega, karkoli je človek *t°r 11 na področjn glasbe od vse doslej ustvarjene lepote, je bil oddeljen za bodečo žico. Hitler Je dosegel, k Sr si je zaželel. Vzgojil je človeka bre* veskeg* obzorja, ki Je prepričan, da > na svetu samo
Nemčija, da, niti ena država nima avoje umetnosti, da so vse države lahko samo v nemškem suženjstvu. Seda, ko je v ujetništvu, vidi svoje nesnanje. Vidite, oa ljubi glasbo, a politika ga sploh ne zanima. Njega n« zanima, da je hitlerjevska tolpa izkoristila glasbo za orodje, narodnega tlačenja, a* orodje rop* ln umorov. ,
Nekaj let »e je v srcu Evrope pripravljala milijonska tolpa morilcev. Vzrojili so jih tako, da ne bodo žalovali z* ničemer. Dokazovali »o jim, da se sam* nemški ljudje spo sobni ustvarjati kulturne vrednote. Po vsem ostalem svetu, da no bitja, ki niso sposobna za nobeno kulturno ustvarjanje. In ta mali smrkavec J6 popolnoma prepričan, d« v Franclji nj glasbe. Ravno tako je tudi mnogo drugih nemških smrkavcev, ki verujejo, d* niti v Franclji niti v Rusiji niti v Angliji niti v Ameriki pa celo niti v zavezniški fašistični Italiji ni slikarstva ne gledališč ln ne literature.
Dolgo časa tega sploh nismo mogli razumeti. Sele s?J.rj tmo spot česar nismo mogli verovati in
j n ali,
tudi ne razumeti. V svoji domišljiji »mo sl predstavljali mladega nemškega človeka, da se lahko lepo prevzgoji. Toda nismo imeli zadostnih materialnih dokasov, da bi m eumeti, d* je Hltlar te davno predelil svojo mladino v človeku podobne opic«, ki jih Je naučil *em« tega, da noeljo hlač«, da se bojujejo, da govorijo »halt* ln »zurilok*- in de streljajo iz brzostrelk.
A kar Je najbolj važno, Je to, da mrzijo človeštvo.
12. maroc 1943.
Katja Novtkovn j« mala, debel-kasta, okroglega in rumenega obraza, ima plava ln n* moško ostrižen« Isse, in črn« »veti« oči. Bdi se ml. ko j« načet* s svojim vojaškim ilvljenNm n* fronti, Ji Je bila uniforma »e prevelika, da J) bila deklica neolikana ln umešnft. Sedaj je popolnoma tre. zen vojak v velikih škornjih, ki ne prepuščajo vode. Na sebi pa Ima bluso lz materiala za kamo-flažo. Opasan« je s širokim usnjenim pasom. Okrog vratu JI visi lepa usnjen* torMea, na drugi strani pa nosi pištolo, ki Jo je ž« precej preizkusila. Na rdečih epu-letlh nosi dobrikajta deklica štiri
rdeče trikote, ki nam govorijo, da je to čin tarešlner Fn inozemskih armadah bi bil to čin narednika.
O Katji sem slišal te prej, ko j j že nisem pocnaU A sedaj som bil selo radoven ln som jo zaprosil, da ml san.a nekaj pove o sebi, Bes je bilo tako kakor sem si predstavljal. Katja Novlk5va Je bila pravi Junak in kakor vsi pravi junaki, s katerimi sem imel priliko s« pogovajall. Odlikovala sp je po svoji skt-omnosti. To ni bila lažna skromnot, To je zadr. žsnje delavnega človek*, kateremu »e ne ljubi klepetati o svojih delih, ker smatra, da je to dolo navadno veakdanj« dela Res je, zelo težku delo, vendar ne izjemno. Ni pa zaradi tego nezamenljiva, kot nekateri mislijo. Odsekati sovražnemu letalu ellsno krmilo, uamerltl svoje goreče letalo tako, da pade na sovražne cisterne, napolnjene z bencinom, Izvleči »e v sovražno zaledje ln tam minirati most, da vse to o Izjemna dejanj* in o takih se splač* govoriti. To j« delala Katja Novikova, to delajo tisoče ln tisoče ruskih mladeničev ln d«klet — to je kot oni sami mislijo, navadno vsakdanje dela In ravno v takem enostavnem
razumevanju svojih velikih pa slenstev se zbira resnično Junaštvo.
21. junija je bllg v eni izmed moskovskih šol slavnost, posvečena zaključku šolskega leta. Deklice in fantj« so praznovali svojo zrelost.
To je bil zelo lep večer, — nam j« rekla Katja. —— Bila sem »tlo vesela. V»1 smo se samo pogovarjali, kaj bo kdo postal. Pogovarjali smo se, na katero unlverzp se bomo vpisali. Vedno sem Si fcelela, da bi postala letnika ih večkrat somi mvpiwla prošnjo »a vstop v letalsko šolo, toda sprejeli me niso, ker sem zelo majhna. Bill smo zelo veseli. Tisto noč smo bili ml otroci še srečni, toda naenkrat smo postali odrasli - veliki ljudje. N* zemlji, na kateri smo zrasli. In ki naa j« vzgojil*, je bilo spuščenih na tisoče bomb. 180 nsmšklh izbranih divtiji je s tanki udrlo na mirna mesta, tz katerih se Je valil topli dim, dim ljudskih ognjišč. Iz višave so padali padalci * razbojniškimi brzostrelkami, pričel* se Je velik* domovinska vojna. Tisto Jutro aa sta Kalja Novikova ln njena tovarišica Lolja tekil v vojni komi-
eariat, da se vpičeta v vojsko kot proatovoljoa. Tekli sta stiskajoč bvoje majhne p«atl ln ko sta stsll pred mizo, da se vpišeta, nista mogli takoj pregovoriti. Bill sta tako zasopijrr.l od teka ln vznemirjenja. Toda v vojsko Jih niso hoteli sprejeti. Svetovali so jima, raj nadaljujeta z učenjem. Potem eta se deklici vpisali v omladlnskl odred, ki je bil poslan, da koplje protiletalske jarke ln gradi utrdbe. Ko Je o irid prišel na mesto, so se Nemci že približevali Hmolcnsku. Pa tudi polk j« taboril prav blizu in ravno ta bi n:»ral zavzeti položaje na prvi bojni erti. Ta polk je bil oČlvtdno v rezervi- za komando zapadne fronte. To je bilo koncem Julija. Katja ln Lolja nista prenehali z mislijo na svojo odločitev, da stopita v vojsko. Čakali sta samo ugodnega trenutka. Vaak dan sta se pogovarjali e Rdečcarmejcl ln poizvedovali, kj« s« nahaja štab polka, Dekltoi sta upali, da Jih bodo tam brez vsakih formalnosti sprejeli, toda niti »den od borcev jima ni povedal, kje se nahaja štab. To Je bila pač vojaška tajnost. Deklici sta se odločili, da uporabita vso svojo zvitost SU sta proti položajem v
smeri, kjer naj bi e« nahajal pol*-Stražar j« zakričal, tode one m0 niso odgovoril«. Zakričal Je drugič, niti tedaj »e nista ustavili kar nadaljevali pot, da bt tak* prišle čim preje n* mesto, vedno so jo zadržali kot sumljh'* esebe ln pripeljali v štab. najdljlvcst deklic, ki sta se od10' čili, da za vsako ceno prideta u* fronto, Je razveselila komflndrut* polka. Sprva je malo razmišiJ®*' nato se je zasmejal in rekel, <** Jih bo sprejel v polk kot bolnlč*^ ke. Dobili sta takoj uniformi *J* aanttctske torbic« z rdečim nem. Drugo jutro j« polk odšel r*
fronto ln čez pat ur sta dekliči
Izvrševali svojo dolžnost. Na F'”0’ du so kolono napadu strmogl«vC — Tako sem se prestrašil« " Je rela Katja, pa sva z Lolj» a6*" žali na polj« in »e ult^rne, kak01* naredili tudi vsi drugi. Potem »va šele Udcll, da to ni tako strnsno. V celi koloni je bilo samo nekaj
ranjencev, z Loljo sva »c *e v šoli učili streljati t" obvezovati ranjenca Toda komandant polk* nam Jo rok«k da n* »trojnlco sploh M «m*v» BBislltl-
/DofJ« prthodnjiC)