PRIMORSKI DHEVNIK Trsi, ceirfek, U, lunlja 1945 - ielo !. ifev. 28 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st 1*1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Cena 2.- liri Ob odhodu beseda o bratstvu Neizmerno težko je bilo nam Primorskim Slovencem, ko je ^ordla naša armada osvoboditeljica oditi, ko so morali zapu-»titi rodno grudo naši borci, ki ®° štiri leta prelivali kri za osvoboditev jugoslovanske zemlje izvod nemškega in italijanskega fašizma, O tem, kako telko nam fa bilo, govore manifestacije v tfOrjoi, govori ljubezen, ki smo J° izkazovali našim četam, go-VOre solze naših ljudi, ki so se Poslavljali od svojih sinov. Ju-SOslovanska vlada se je odloči-R za to telko irtev, da ohrani svetovni mir. Kakor smo bili do-sedaj Jugoslovani v zavezniškem bloku med najdoslednejši• borci proti fašizmu, tako smo se danes pokazali najzvestejše-8a čuvarja svetovnega miru. Ju-, SOslovanska vlada je pristala najtežjo žrtev »n odtegnila dol svojih čet s Slovenskega Primorja ter pristala na zavezniško okupacijo samo zato, da o-roni mir. Pristala je na to tel-1(0 irtev v zaupanju, da bo zmagala pravičnost, za katero smo 1 v boj skupno z zavezniki, v zakpanju, da bodo spoštovana nacela samoodločbe, za katere trno dali jugoslovanski narodi milijonske žrtve. Balkan se je prerodil Pomembne izjave jugoslovanskega poslanika v Londcnj la Jugoslovanska armada ni bi- zarno najboljša zaščitnica slo- venske svobode v Primorju, bi- fa tudi najboljša zaščitnica Julijansko - slovenskega brat-j0'. V njej so se skupno borili *fayenski in italijanski borci rimorja, ki jih je slovensko Judstvo sprejemalo in podpira-r° kot svoje sinove. V vaseh, Dane* opoldne se je poslanik demokratične federativne Jugoslavije v Veliki Britaniji dr. Ljubo Leon-tič v prostorih jugoslovanskege poslaništva sestal z novinarji. Navzočih je bilo veliko število zavezniških in nevtralnih novinarjev. Ob tej priliki je dal dr. Leontič sledečo izjavo: »Srečen sem, ker mi je dana naloga, da predstavljam novo Jugoslavijo v Veliki Britaniji In ker se mi nudi cast, da vas pozdravim v zmagovitem Londonu — v Londonu, ki je zdržal barbarske napade in mučeniško, toda herojsko prenesel vse težkoče vojna. Tudi ml Jugoslovani smo pretrpeli s strani Nemcev, fašističnih osvajalcev ter njihovih pomagačev vse strahote množičnega uničevanja in pokoljev. Prestali smo vse težkoče vojne na bojnih poljih in v koncentracijskih taboriščih. Po nerodnem uporu 27. marca 1941., s katerim smo se osvobodili sovražnega re-žima-diktature, smo šele megli ceniti vso veličino Velike Britanije, ki je osamljena prešia najtežje tre-notke vojne. Tudi kasneje smo imeli iz naših osvobojenih planin večjo perspektivo, da jasno spremljamo hrairi britanski narod pri zviševanju najtežje naloge v njegovi slavni zgodovini. Medtem Velika Eritanija ni samo pridobila našega spoštovanja in občudovanja. Ona si je zaslužila tudi našo hvaležnost sprioo tega, ker je z avioni pošiljala pomoč naši armadi in ranjencem v strašni borbi proti skupnemu sovražniku. Mi tega, kar se je dogajalo v teku vojne, ne pozabljamo in ne bomo nikoli pozabili. Gotovo ne bomo mogli pozabiti vezi, katere so nas vezale kot zveste zaveznike. Nemogoče je misliti, da se lahko pozabijo dejstva, ki imajo tako visoko moralno vrednost, kot si ne moremo zamisliti, da bi mogli tisti, ki da po nepotrebnem hitimo brez ozira na žrtve, smo mi to delali zato, da bi rešili življenja žena in otrok, za katere je bil vsak trenutek usoden pod nožem neusmiljenih ubijalcev. Neki star angleški pregovor pravi: »Cas je denar!». Toda v tem slučaju je v resnici pomenilo vprašanje časa življenje več tisocev naših ljudi in naše duševne rešitve. »Jugoslavija je našla svojo dušo*. Ta vzklik odobravanja se je čul iz Velike Britanije v casu, ko se je dvignil cel naš narod, da vrže re- so doživeli slavo zmage in zagoto- | žim, ki je podpisal sramotni trojni vitev miru, pozabili svoje tovariše,: pakt. Mi sedaj pričakujemo od va- ki so padli zato, da bi priborili ta mir in to zmago. ki . jih nekaj dni prej požgali Jdajalski fašisti, so naleteli na vy>r'en sprejem, ker so se Slo-v*nci zavedali, da so prav oni j.dš najboljši zaveznik proti ita-kfanskemu fašizmu. Italijansko • slovensko bratstvo v Primorju se ni skovalo *Qmo v brigadah Narodno-osvo-bodilne vojske. Skovalo se je v Trstu, Tržiču in Gorici in vseh **trških mestih, kjer je usoda *kupno naselila Italijane in Slovence. Skovalo se je v po--rlm)vn,ini skupni borbi zoper nemški in italijanski fašizem, po ar?k dalije, v C or one ju, San dbbi, v nemških koncentracijskih taboriščih. To bratstvo je "0*1° izraza po osvoboditvi Slo-cnskega Primorja v skupni uraditvi organov ljudske obla-v skupnem političnem živ-katerega krona je bila n,anifestacija na trgu Unita v tstu pretekli petek. Italijansko . *favcnsko ljudstvo te zemlje čuti, da je medsebojno faleljstvo edino jamstvo za 4tec»o bodočnost, edino jam-jfe za popolno odpravo fa- n-, a#i niso ie iztrebljeni vsi ^■ nki fašizma. Se so ljudje * ki hoteli zasejati narodno ihrt na nfa, ki s prezirom gledajo nas <ščave», ki se čutijo neverno vzvišene nad našimi ženskimi - -.... «mlekaricami» in slovenskim delavnim Ijud-ftont v Trstu in okolici. Toda * ljudje, ki so bili ves čas pomagači fašizma, zapirajo danes °ri pred dejstvom, da to slo-v®nsko delavno ljudstvo v svetu v*buja občudovanje in spošto-V((nje zaradi svoje vztrajne, ne-jenljive, nadvse požrtvovalne °°rbe proti fašizmu, da se temu Uničevanemu slovenskemu Ijud-i,X)u danes klanja ves napredni »vet. _ T-:da vseeno se bojimo, da veliki narodi, ki go zaposleni sedaj v svoji ogromni borbi za blagor vsega človeštva, ne vidijo relativno malih dogodkov, ki se odigravajo v življenju malih narodov. Čeprav je razumljivo, da je pojem sile neskladen s samim pojmom malih narodov, bi vsteno želel izkoristiti to priliko in prikazati dejstvo, da so se Jugoslovani že stoletja upirali tujim napadalcem, predvsem Nemcem in njihovim najnovejšim in še hujšim pesnemalcem, ki so pod fa- sega naroda, da zaupa v svojega zaveznika in da verjame, da bo nova Jugoslavija pod vodstvom svojega narodnega heroja tov. Tita naredila vse, kar je v njeni moči, da ne izgubi duše, katero smo rešili za tako veliko ceno. šistlcnimi režimi dali pravico sili to pažnjo za naše napore s tem, da Z resničnimi dej stol Gospodje in gospe, zadovoljen sem, ker mi je dana prilika, da vam kot vas stari kolega izrazim svojo hvaležnost za zanimanje, ki ste ga pokazali za novo Jugoslavijo in naso narodno osvobodilno borbo v teku te vojne. Siguren sem, da boste' nadaljevali in izkazovali Vat kanska polit'ka London, 13. Reuter. Govornik moskovskega radia je dane« v angleški oddaji pod naalovom »Politika Vatikana razgaljena*, rekel sledeče: »Ko se je atentat na Hitlerja ponesrečil, je Vat kan takoj poslal čestitke k njegovi čudežni rešitvi. Svet je imel tudi priliko slišati, kako Vatikan prosi milosti in odpuščanja za nacistične zločince. Vatikan je uradno objavil, da bo v tem oboroženem spopadu ostal strogo nevtralen. Toda taka nevtralnost nasproti morilcem in njihovim žrtvam ie, da rečemo najmanj, kar moremo reči, nenavadna Pa tudi te nenavadne nevtralnosti se Vatikan ni držal. Ali se more ime novati nevtralnost ravnodušno opazovanje nacističnih zločinov na eni in goreče sklicevanje na m lost za zločince na drugi strani? še danes Vatikan ne najde besed, da ožigosa nacizem. Še celo, ko so fašisti obsodili na smrt katoliške duhovni ke, ni papež pokazal ni-kakega odpora. Pač pa najde papež pri opravi-čevanju svojega stališča nasproti hitlerizmu obilo namigovanj na Sovjetsko zvezo, s katerimi hoče izzvati nesoglasja med Združenimi narodi in »ejati nezaupanje ter sumničenja. Pogajanja o Poljska Canterburški dekan za grške rodoljube Leningrad, 12. junija. Reuter. — Dekan Canterburyške katedrale dr. Hewlett Johnson in gospod j n jk Zcdlnjen h držav W. V Moskvi se bodo sestali poljski politiki, ki so jih tri velesile pozvale k pogajanjem London, 13. (R). Poročilo, ki je bilo objavljeno istočasno v Wa-shingtonu, Moskvi in Londonu, pravi: »Komisar za zunaje zadeve ZSSR Molotov, britanski poslanik sir Archibald Clark Kerr in posla-A. Har- Dye, ki ata 10. junija odpotova'a! n;an, ki so bili pooblaščeni, da iz Leningrada v Moskvo, sta se posvetujejo s člani začasne via-Tassovemu dopisniku izjavi'a: j dj z drugimi demokratičnimi «Danes sva prejela brzojav zdru- ogabnostmi v domovini in v ino-ženja delavskih strokovnih zvez Z£.mstvu o reorganizaciji začasne grških mornarjev o smrtni obsodbi p0)jgite vlade na širši podlagi z treh grških rodoljubov po imenu Monedes, Afgeres in Burdls. Poslala sva združenju delavskih strokovnih zvez grških mornarjev vklučitvijo demokratičnih osebnosti, bivajočih na Poljskem, in Po-Ijskov v inozemstvu, o s-stavi za-asne enotne poljske vlade, so se brzojav ter odločno ugovarjala sporazumeli, da »e na omenjena proti smrtni obsodbi. Uporabljava j pretovarja, predvidena v krtm- to priliko, da tudi sovjetskemu tisku podava enako izjavo*. «Macht geht vor Recht* (sila je nad pravico). Z zaupanjem pričaknjemo Prav tako bi želel iznesti tudi to, da bivši jugoslovanski diktatorji nimajo ničesar skupnega z novo demokratično federativno Jugoslavijo. Stari jugoslovanski režimi ne samo, da so bili nesposobni s svojimi hegemonističnimi ali separatističnimi strankami izpolniti dolžnost do svojega naroda, ampak so prav tako bili nesposobni, da bi boste dajali nepristranska poročila britanski javnosti. Prepričan sem, da boste z resničnimi dejstvi najbolj ustr egli javnosti, in to je naša skupna potreba*, je končal svojo izjavo poslanik demokratične fede. rativne Jugoslavije v Veliki Brita- resne igre, temveč hoče s pomočjo velikih zaveznikov Velike Britanije in ZDA postati trdnjava m^-u in j nlj' dr- Leontič. most za izmenjavo materialnih do- j Lra tej konferenci brin in kulturnih vrednot med šotnih neobičajno je bilo prt-veliko število vzhodom in zapadom. Z zaupanjem pričakujemo, da nas mirovna konferenca ne bo onemogočila pri izpolnjevanju te naše naloge s tem, da bi razdeljevala naše tolmačili voljo naroda proti njego- 'narodno telo po tako strašni drugi vim prijateljem in zaveznikom. Ti- i svetovni vojni, kakor se je to dogo-tova Jugoslavija je zvesta in bo o- j dilo po prvi svetovni vojni, stala zvesta svojim obvezam. Nova | Enostransko slabo razumevanje Jugoslavija je močna na znotraj in j naših namer nam ne more oma-na zunaj. Ta Jugoslavija, da se j jati naše vere v pravičnost naše. izrazim književno, se izgrajuj« na; stvari. Mi nismo poskušali vzeti ruševinah stare Jugoslavije. 6 tega j ničesar, kar ni našega, ampak smo vidika moramo ceniti vrednost Ju- i enostavno hoteli osvoboditi stotiso-goslavije in njen značaj na Bal- | če naših bratov, kateri so živeli v kanu. Balkan s« je prerodil. Bal- | suženjstvu v dobi med dvema voj-kan noče biti več arena za inta- j nama. Ce se je pri tem zdelo komu, britanskih, ameriških, sovjetskih in drugih zavezniških novinarjev. Pravtako »o bili prisotni tudi nevtralni novinarji Po izjavi so prisotni novinarji pokazali z velikim številom vprašanj, ki so jih stevlja-11, posebno prijateljsko zanimanje za Jugoslavijo in probleme v zvezi z Jugoslavijo v splošnem. Konferenca je trajala od 5. do 7. ure popoldne. Poslanik dr. Leontič je eno uro odgovarja na vprašanja ki so mu jih »tavljalt predstavn k* angloamerlškega in nevtralnega tiska, potem pa »e je še dalje časa zadržal z njimi v intimnem raz-govru. Ob tretji obletnici sovjetsko-ameriške pogodbe skem dogovoru, povabijo na slednji: 1. Zastopniki začasne poljske vlade. Po informacijah iz Varšave so zastopn'ki začasne poljske vled« sledeči: Bolksav Bierut, Edvard Osubka Moravski, W!adyslaw Ko-wa!eki, Wladyslaw Gomulka; 2. demokratične osebnosti, ki bivajo na Poljskem: Vincenty Wltes, Zyg- Moskva, 13, junija. Tass. — Sta-. Moe.kva, 13. junija. Tass. — Mo-lin je poslal naslednjo brzojavko lotov je poslal naslednjo brzojavko j mend Zulawseki, Stanislave Kutr-predsedniku Trumanu v Belo hišo ! d-ž. tajniku Združenih držav Arne- zebo, Adam Krjvanmvcskf, H-n-v Wa»iiington: »Ob tretji obletnici r>jce Stettiniusu: »Pošiljam Vam rik Kolodzeiscki; 3. demokratične podpisa »ovjetsko-amei Iške po- | najiskrenejše žeije In izraze hva- osebnosti v Inozemstvu: Stanislav godbe na načelih medsebojne pomoči glode vojskovanja proti napadalcu, prosim Vas in viado Združenih držah Amerike, da sprejmete izraz« hvaležnosti oajczyk jo VI do preteklega decembra ministrski predsednik poljske vlade v Londonu. W.VWV.' IZ JUGOSLAV Prava skrb za naše invalide Nase ljudstvo Je premagalo stoletnega sovražnika. Zmagala je orožje, si rateški material in živila ■ ^kupu, toliko storili za oskrbo . ,ju i \o 1 leta ln združuje v sebi dokaj nostjo vprašala ena od govornic. ■ , , čudne, da ae milo izrazimo, »kupi- ,, JZ S Peldmaršal Montgomery je po radiu nemškemu prebivalstvu onega dela Nemčije, ki ga imajo zasedenega britanske čete. O vprašanju prijateljskega občevanja Nemcev in britanskih čet je med drugim dejal: »To pot so zavezniki trdno odločeni, da prejmeta nauk, ki vam gre. Zavedati se morate ne samo tega, da ste bili premagani — kar morate že itak vedeti — temveč tudi dejstvo, da ste bili zopet vi tisti, ki ste vojno povzročili. C,e tega vi In vaši otroci še neboete popolnoma jasno razumeli, se boste pozneje lahko dali sape- Sibirski znanstveniki zborujejo Novosibirsk, 12. — Tass poroča, da so se te dni znanstveniki Novo. sibirske podružnic« sovjetske akademije znanosti, ki se je lani ustanovila, zbrali na svojem prvem zborovanju, na katerem j« bilo prisotnih 350 znanstvenikov iz Novo- sibirska, Tomska, Stalinska, Kem-ljati svojim vladalcem v kako no- j rova Krasnojaiska in drugih ve- vo vojno. Med vojno vam vaši ) i*ki‘h sibirskih središč. Zapadnost-vladalci niso dovolili zvedeti, kako 1 birska pokrajina, ki zavzema 2 mi- Ne zel Im razglašati tajno olgovora na to visoko diplomatsko vprašanje, omejim naj se na dejstvo; odgovor Jo bil dan v splošnem pravilno. Na poti domov v svoj hotel sem slučajno slišal v tramvaju kako rac previjajo potniki o vprašanju Poljske. Se bolj sem podvomil, da povprečni Amerikanec ne kaže zanimanja za politiko. Ujel sem zelo značilno Izjavo: »Rusija noče Imeti za sosedo neprtjatoljsko Poljsko, ■ f znakom za hrabrost. Sedeži odsekov Mestnega O-svobodilnega sveta »o: 1. Odsek za industrijo: Via S. Spiridione 7, referent ing. Bo-glione Nito; 2. odsek za trgovino in oskrbo: Corso Littorio 17, palača javnih del, referent Pan jek Ivan; 3. odsek za gospodarstvo, po-ijedeijstvo, gozdarstvo iin iivi-nozdravništvo: Via S. Spiridione 7, referent De Rossi Pietro; 4. odsek za finance: Mestna palača, »oba 71, referent Kocjančič Marij; 5. odsek za promet: Corso Littorio 17, palača javnih del, referent dr. Ivan Krajnc; 6. odsek za plovbo: Casa del Lavoratore Portuaie - Corso Cavour, referent Poccecai Vit-torio; 7. odsek za izobrazbo in kulturo: iolslco skrbstvo (Provve-ditorato agli Studi), Via Duca d'Ao«ta 4, referenti prof. Os car Ferlan, Pahor Drago, prof. Giuseppe Gustindch; 8. odsek za gradnjo: Občinski tehnični urad Piazza Unitk, referent Višintini Luigi; 9. odsek za zdravstvo: Zavod za socialno skrbstvo (Istituto per la Previdenza Sociale), via Corsi 1, referent Susanna Er-minio; 10. odsek za socialno skrbstvo: Via Galatti 20, referent Regent Ivan; 11. odsek za sodstvo: Mestni dom, soba 93, referent dr. Josip Ferfolja; 12. odsek za notranje zadeve: Via Nizza 19, referent De Stradi Alessandro; 13. odsek za t©lov*dbo in šport: Via ex Sonadristi 1, referenta: Donini Vincenzo in Gašperini Francesco. lijansko mejo, ki nas je dolgih 25 let ločila od drugih sester. Ta meja, ki Je bila s krvjo in trpljenjem odstranjena, se ne sme nikdar in nikoli več vzpostaviti. Da bi se to ne dogodilo, »mo pripravljene še trpeti in žrtvovati, če bo .potrebno tudi svoje Življenje. Luna nas je spremljal* ir), uam kazala pot po lepi Ljubljani, v katero smo prispele v. nocniji urah. Ni nam bilo do spanja, temveč smo govorile o sreči, ki smo jo doživele. V jutranji zori nas Je pozdravila godba Komande mesta. Spremljala nas je po ljubljanskih ulicah, na katerih so nas množice iz vseh krajev Jugoslavije pozdravljale. Posebno dobro sprejete so bile protifa-šistke Italijanke, Italijanske parti-zanke-garibaldinke. Množice so nas nato peljale v ljubljanski raj, v Tivoli. Prisrčno in navdušeno srečanje je bilo to. V prestolnici nase predrage Slovenije smo se združile Primorke, Italijanke, Korošice, Ma-kedonke, Srbkinje, Hrvatice, Črnogorke, Rusinje in druge. Prvič smo si podale roke, prvič povedale o delu in trpljenju, ki smo ga zdržale v času borbe, ter o delu, ki je pred . , t Z5 I kcp nami. Vse protifašistke smo se po-! ’ mor, čutile prave sestre, v pravi ljubez-1 ni smo si obljubile, da bomo nada- j ljevale v skupni povezanosti borbo | do popolnega uničenja fašizma, j kajti fašizem nam hoče vzeti, za i kar smo žrtvovale potoke krvi. mu maršalu Titu za obnovo naše porušene 'domovine. Italijanske ln slovenske protlfh- tvitemiraim, ki se vračalo pa V naslednjem objavljamo nadaljnji seznam naših internirance! v nemških koncentracijskih tab® riščih, ki se odpravljajo ali Že na poti domov. Debelič Josip, 1916, Barbat Dl Rabu; Dorčič Franc, 1912, Dorči-j či pri Pazinu: Kenda Ivan, 1924 . I šistke iz Tržiča so prinesle za Tita: Podljubin, Tolmin; Kordič Peter, zavojček srebrnih predmetov. Za-11918, Rab; Kordič Albin? 1911, Rab, ostajale pa niso žene iz Goriškega,; Kravos -Aloj*, 1908, Trst; Matantt s Krasa in iz Idrije. Vsaka od njih je z svojimi darili pokazala vsemu svetu, kako velika in neizmerna je ljubezen primorske ione do našega velikega voditelja in do nase neve demokratične Jugoslavije. Prehitro so nam minevale ure ln večeri, na katerih so tovarišic« in tovariši prirejali kulturne prireditve in peli pesmi. Melodije iz vseh krajev Slovenije »o se razlegale preko svobodne Slovenije po vsej Jugoslaviji. Vesele in srečne, polne novih nad smo »e poslovile od dragih sester iz lepe Ljubljane. Prepevale smo peemi v slovo in vzklikale: »Naj živi bratstvo Jugoslovanskih protifašističnih žena!» Toda grenak občutek nas j« obšel, ko smo po treh dneh zopet prispele v svoj domači kraj. Videle smo velike spremembe. Naša voj- Peter, 1911, Tzbnik; Mavrinac Iva*, 1921, Reka; Mihelčič Josip, 1394 Trst; Milavec Jakob, 1908, Studenci, Postojna; AfiJčeuio Stevo, 1908, Plaški; Pipan Franc, 1921, Ljubi«: pri Tolminu;Rijavec Josip, 1897 S*' Mihel pri Gorici; Rupnik Ante*, 1926, Strmci pri Postojni; Scirso* Mate, 1917, Sušak; Simčič Iva*-1913, Stranke, Postojna; Spacapč*', Venceslav, 1895, Ozeljan, Goric*!. Tuf Ivan, 1926, Bribir pri Novertij Vidrih Ludvik, 1910, Strmci pri P®, stojni, Lee Ivan, 1921, Bržac, otolj Krk. Interniranci iz Au^ihnr«« sedaj vSchwab-MUnchen* Jenček Franc, 1927, Strmca, F*'! stojna; Micetič Lucijan, 1927, Sušak; Persimcvic, 1920, Trst; Sei-mak Josip, 1928, Goritnica, Postojna; Segota Joshp, 1929, BerošKt ska je odšla, kršene so bile nase ! Pulj; FabtanrM Ivan, 1925, Bifitrlc*, pravice. Toda to ne bo za vedno., Kozina. Jugoslovanska vojska bo prišla na- jo sem kličemo me žene, matere in dekleta, me protifasišt-ke, ki se samo pod njenim pokroviteljstvom čutimo verne. «P& saj mora priti ne za j, saj smo v njo dale naše očete, može, tr.-ate in sinove*, so govorile primorske elo- Tovarišice iz Koroške venske ln italijanske protifašistke. so P°kl°-1 ja reg je tak0. Kličejo jo protifa-nile nam Primorkam lepo zastavo ; šdstlce Italijanke, ki so ramo ob ra-v znak bratsva. Prinesle so nam mj z nami Slovenkami dale v Ti-pozdrave vseh protifašistk iz Ko-, tove vrste svoje najdralje, kličejo roške, prinesle so pozdrave vsem j0 tud i one, katerih trupla počivajo V Mathausenu Babič Hektor, 1924, Trst; BabU' Ignac, 1913, Trst; Basin Zdravko, 1919, Gorica; Bambič Marjan, 1914 Trst; Bordon Franc, 1924, Trst: Brankovič Franc 1920, Gorica; BF čaj Joie, 1927, Trst; C er gol Ivan, 1911, Trst Cunja Jole, 1902, Trst. Cok Cvetko, 1920, Trst. delegatkam, na H. kongresu SPZZ. Na II. kongres SPZZ smo pohitele iz vseh krajev Slovenije. Prinesle smo s seboj darila za našega ljubega maršala Tita. Protifašistke iz našega Tržaškega okrožja smo v črni grudi. Kot protifašistk* slovenskega Primorja vam kličem: Matere, ione in sestre: «Z voljo in smelostjo na delo, ker bomo samo na ta način rešile sadove naše krvi.ve štirl- Poizvedbe Kocjančič Frane-Rus OZNA t>*i nesle veliko srebrno vato, napolnje- letne borbe, ker bomo »Smo na ta Seja konzulta Mestni odborniki so povabljeni na sejo, ki bo v Mestnem domu (Mtmicipio) v petek, 15. junija 1945, ob 18. uri. Dnevnim red bo naslednji: 1. poročilo predsednika, 2. porodilo Osvobodilnega sveta, 3. slučajnosti. — Predsedstvo. no s kosi ženskega zlatega nakita, svojih najdražjih spominov drage- način očistile pot, na katero nam hočejo pljuvati fašisti!* Osvobodilna borba Sv. Križa Juneiko delo Josipa Tenceja st. takoj javi Mimici v Ljubljani Resljeva 26, ali Upravi »Primorske" ga dnevnika*. Družina borcev Vemoli Anton i® Car bone Nikola, prosita vesti o im*’ novanlh, Tržič - Monfalcone, V>* Aguilcja 93. Kovačič Fabreti Alojz letnik 1C38, je šel k partizanom 28. 9. 43. Brkinsko brigado. Videli »o ga Klevniku in okolici U. Bistrice. Rudolf Kovačič, Barka št. 44, veča. Med Črnim in Jadranskim morjem Ni še daleč če«, ko *o bolgarski fašisti neprestano zavajali »voj narod. Od prvih početkov pa vse do lanskega leta Je zgodovina Bolgarov ena sama vedno ponavljajoča s« borba s svojimi sosedi, zlasti pa z bratskim srbskim narodom. Bolgarski vladni krogi in večina višjih vojaških funkcionarjev je pred leti plavala v hltkrjansklh vodah. Bolgarski bogataši so pošiljali študirat svoje sinove v Nemčijo, ki so prinašali nazaj rasno mržnjo ln sovraštvo do sovjetskih narodov, do katerih je bolgarsko ljudstvo gojilo vedno glo-bko prijateljstvo. Dalje so posedali Bolgarijo nemški »turisti*, ki so netili 1<. razpihovali stara narodna in verska nasprotsva. Tem prottljudskim elementom je uspelo, da so v letu 1941. bolgarski imperialisti pohlepno j>o&pgl! po Makedoniji tn obenem s Hitlorjevci in italijanskimi fašist. zahrbtno udarili po Jugoslaviji. Toda v najtežjih dneh zgodovine južnoslovanskih narodov so se po javili boret ta vret »w>j««u ljudstva, v najtežjih dneh je vstala Jugoslovanska armada porejena v krvavih borbah. Istočasno so se pojavili tudi bolgarski partizani. Bolgarski fašisti so eicer pošiljali nad srbske partizane morilske tolpe, med tem pa se je doma Jsčala ln utrjevala bolgarska partizanska vojska. Kmalu Je prišlo do sodelovanja ln skupne borbe Jugoslovanskih In bolgarskih borcev za svobodo. * svojo dosledno borbo so bolgarski partizani postavljali temelj svoji novi demokratični domovini. Takoj po svoji osvoboditvi se Je bolgarsko ljudstvo zavedlo in spoz- nalo svoje naloge. Prva bolgarska armada je takoj stopila v boj proti nacistični -Nemčiji. Ta armada je skupno z našo ln Rdečo armado doprinesla velik prispevek k iztrebljenju fašistov. Toda ne samo to. Umetno ustvarjena nafiprotstva, ki so bila v prid raznim tujim imperialistom, predvsem nemškemu, ki je okupiral Bolgarsko kot odokočno desko za boj proti Sovjetski zvezi z Juga ter za obvladanje Črnega morja, ta nasprotstva so v skupnem boju hitro splahnela. Se več. V skupni borM, ob skupnih žrtvah sc se poglobili odnosi med bolgarskim tn jugoslovanskimi narodi. Pred nekaj dnevi se je izmučen vrnil i2 nemškega taborišča Bu-chenwald tovariš, ki nacm je prinesel žalostno novioo, da je naš prvi borec v OF iz sv. Križa pri Trstu, tovariš Josip Tenca, dne 13. marca t. l. vsled izčrpanosti umrl. Nemci ao ga odpeljali oklol>. a j.u-14 . Križa najprej v Coroneo, nato pa v zloglasno nemško :abjiiii:e L,-I chenvvald. Ves čas nismo imeli nobene vesti o njem, le enkrat je nek njegov sotrpin bežno v svojem pismu omenil, da se nahaja z njim je t VBO vnem0. Sva bi So bili zelo tudi Jcsip Tence. j juječi in zgodilo se je, da je mo- Glbanje Osvobodilne front« pri rala ve^(na odbornikov v hribe, ali Sv. Kr;žu je tesno pov««ano s to- j v k0ncantraclj ka taborišča. To- varišem Tenco Jesipom. Bil Je pr- i.' varl* Tence je bil v stalni nevar-kl je *ač«l organizirati gibanje v >nodti, ali vedno se Je znal ismuzni-vasi in bil tudi potem ves čas duša -j, skoraj j« iegubid-bra- organlzacij«. Takrat eo bili najtežji *a> mu je padci v partizanih. magal družinam partizanov, snoval načrte za ražširjenje ideje OF. S prihodom Nemcev v našo vas je bila organizacija zopet v veliki nevarnosti. Zopet so nas pričeli obletavati špijonl ln nemški plačanci. Novi položaj pa nikakor ni mogel zaustaviti ali omejiti naše delavnosti. Nasprotno nas* delavnost je šla tako daleč, da je tovariš Tence pričel zanemarjati celo svoje zd-.-avje. Organizacija je zahtevala celega moža. Posvetil se ji Dovtnar Marija (Mert), roj. 27' 6. 1924, aretirana 18. 8. 1944 v £v' Lovrencu pri Gorici, zaprta v G®” rici do 30. sept., nato odpeljan* proti Trstu. Zadnja vest iz Trsi* da gre v Nemčijo. — Vlasta, Prof1 Komis, za Kanal. - Kanal. i Vodopivec Ivan, roj. 9. 0. If)l4 ! Partizan, deteveo nadi (Lokavcct* i pr* S tur j ah. Tam zajet po Nemr'*1 Videli so ga v Gorici. Od septcmN* j 1943 nlkakega glasu. — VodopiVe*5' j Batuje 85, Gmiče, Gorica. Valetift Viktor, 878 Squadrig5'a Aeropcrrto 605 P. M. 3600. Po raz;*" du v Sardiniji. — V&letič, Betul* 92, Černiče, Gorica. Danes ne predstavlja bolgarsko ozemlje več netilo za ne&porazume v tem delu Evrope. Bolgarska Domovinska fronta je pometla s sejal cl nemirov, s fašisti. Z aktivnim posegom v borbi proti hitlerjevcem pa je ne samo doprinesla k skupni stvari ln zmagi zaveznikov, temveč z istrebljenjem fašizma doma ln v Evropi pripomogla k zbližanju rhed evropskimi narodi. Boroi bolgarska armade, ki so se pred nečnVclm vrnili drmov, so mflogo pripomogli k osvoboditvi Jugoslavije. S fcom so poglobili nalc tesne odnose med svojim narodom ln narodi Jugoslavija Ljudstva med Črnim tn Jadranskim morjem ne bodo več nasedala krivim naukom fašizma in se v mržnji tor medsebojnih spopadih uničevala. To ozemlje predstavlja danes mimo sožitje, ki po tako težkih zgodovinskih dneh Jamčijo s svojimi demokratičnimi pridobitvami za ugodno ln srečno bodočnost. časi. Basisti U) rji.iOSf **• budno pazili na vsako kretnjo vsakega posameznik* in čim so izvohali najmanjšo malenkost, je je dotičnik izginil v koncentracijskem taborišču. Konirj je organizacija malo razvita, ustanovljene so bile prve trojke, že je en ali drtigi udarec prekrižal pot vedno Širši organizaciji. V tanili prilikah ni tovariš Tence nikdar izgubil svoje mirnosti in agilnosti. Niti v najhujših časih ni ob.ipai, temveč se Je vedno s še večjo silo vrgel na organiziranje osvobodilnega boja. Ko so fašisti zaprli večji Idel tovarišev, * j aaclja v največji nevarnosti Je on, ne oziraje se na to združil v sebi vs« funkcije in načrtno pričel na novo organizirati. Pri tem »o mu največ pomagale naše tovarišice. V kratkem času je dosegel zelo lep« |j» Naša zmiga se je večno bolj prl-■ bliževala. Delo OF pri Sv. Križu je j bilo dekončno organizirano. Skoraj 1 »mo pozabili na težke trenutke, ko jmo posedali po kleteh, It as ca h ln skritih prostorih, delili skrivaj lo-ake ln propagandni materija!, skrivali dokumente v luknje in zidove, zbirali prispevke in blago, skrivali partizane in kurirke, uhajali po skrivnih poteh na sestanke, seje ln mitinge, pozabili smo že na vse tež-koče, ki smo jih imeli pri Stirjenju našega gibanja m evo, okupator nam pe vzel iz naše sred« najboljšega borcu, organizatorja ln ljubljenega tovariša ter ga odipeljal v smrt. Nimamo pota n kih vesti o njegovem trpljenju. Toda njegov značaj njegova požrtvovalnost in njegove borba naj nam bo v spodbudo, da uspehe, Medtem je prišlo do zloma krepko 2astavlimo vse svoje sile, za fašistične Italije. Tovariš Tence je 1 dokončno izgradnjo naše oblasti, za s svojimi tovariši še z večjo vnemo I dokončno dosego cilja — združitve organiziral tovariše in tovarišic« e-t partizanske odrom-. „ delovanje se je še bolj razširilo, zajelo je vse sloje. Vas je bila popolnoma organizirana. O-V-V so lepo uspevali. Gibanje osvobodilne fronte je dobilo močno zatloii^bo v vasi sami. Tence pa Je naprestano detel napplitčnem po^ju, organiziral nabiralne akcije za naše borce, po- z našo ljubljeno, demokratično ln federativno Jugoslavijo. Spomin na tovariša Tence nas bo vodil na tej poti. Popravek Janko Miklavec, bore© 17. S. Gre gorčlčeve brigad« zadet od sovražne krogle in ne kakor Je bilo prvotno objavljeno. Vodopivec Alojzij (Cvetko), rdi' 14. 12. 1920. Ujet v Afriki. Zadn*> vesti 21. 4. 1944. Naslov: P. O. Čampo n 90, Grčat Britain. — V®" doplvec, Batuje 85, Črniče, Goric* Uršič Franc (Joško), kapetani' Gregorčičev« brigade. Ujet na Kr«*1 v avgustu 1944. Vesa tz tržaške?* zapora 21. dec. 1944. — Uršič Marij*1 Kobarid 170. Miklavič Mara, roj. 20. 11. 19^ Odpeljana iz Gorice 11. 1. 45, baj* v R»wen»bruck - Mecklenburg, **' Flo»*enburg bel Neustadt, FraiK* Kcnz.-I^ager 139. — Miklavič Mak« Kobarid 134. -- Makarovič Zor«, roj. 13. 2. Wl4' Bila v Fuhrt B»yem. — Mik!*vtf Maks, Kobarid 134, ■kodnik Stanislav is Sentške?* Brega, roj. 13. dec. 1910. V part*” zane 10. sept. 1943. Bil v Soški br|' g?.dl ob prvi bitki r° kapitulaciji Italijo pri Gorici. — Škodnik St®-fftnija, Scnlškl Breg 16 16. Pošt* Avče. Franc Jakopič iz Levpe pri Ksiu' roj. 1906. Aktivist OF. Do leta 191* v okolici Gorice. 36. 6. 1944 ga uj^ fašisti na K*nalekwn vrhu nad K®' nalom. 8« dva dni bil v ToVmi#0, nato nobenega glasu. — Okrsjf* N. O. O. Kanal. Klun Alojzij, roj 2. 9. 1918. niran v Trstu 33. 7. 1944. — Fabrt* FTancka, Ljudski dom. Odsek ** prehrano in trgovino, soba 121, Tr** J iv ge ni} Petrov: 28 tfojaški — Glasba s« nikoli ne pozabi. Glasba Rossinija s« dobro spominjam. — Dobro, zapojte ml arijo od Roseinijčvega dela. Neprijeten odmor. Na koncu glasbenik iz Kassel* zakašlja in reče: — Veste, Jaz sem se na fronti prehladil. Tu pri vas v Riuiji j« tako hladno, da, hm... Pokazal )e na. grio, kako d* lahko zahtevate od njog* karkoli hočete, samo p«M da «e mor«. Vz«l sem lbrttd papirja m narise 1 pet vrstic * vjjolinsklm ključem, in izročil sem listič Hitlerjevemu glasbeniku. — Izvolite, napišite katerokoli melodijo kakega Rossinijevega dela. Vojak je prebledel. — Ne vem, ml je rekel na koncu. — VI ste rekli, da tjufolte »Ajdov Napišita mi vsaj eno melodijo lz »Aldto. '* *' ' / — Ne vem, je 2*godriiJ*l. — Dobro, napišite ml kakšno melodijo inosemskih skladatelij«v. Mucu* tišin*. —■ Pa Ja* sem sam rekel, da o« m tl*sb««vik — je vzliknil mtjor. — Pomislite tovariš, vendar se Je poka**!, «a je glasbenik. Nič Til ia«M. Oovorii je najčistejšo resnico. ves pogovor sem točno eteno-grafiral. Pokokalo se je, da U mladenič «eio dobro pozna nemško glasbo, da j« rre končal hitlerjevsko gleebeno akademijo m da je Ml pozneje v njej pedegog. Porazno je to dejstvo. Mlad, glasbeno nadarjen človek Je prišel v nekako glas ber.o koncentracijsko taborišče, v katerem je bbetajaia samo nemška glaeha. Od vsega, karkoli je človek *t°r 11 na področjn glasbe od vse doslej ustvarjene lepote, je bil oddeljen za bodečo žico. Hitler Je dosegel, k Sr si je zaželel. Vzgojil je človeka bre* veskeg* obzorja, ki Je prepričan, da > na svetu samo Nemčija, da, niti ena država nima avoje umetnosti, da so vse države lahko samo v nemškem suženjstvu. Seda, ko je v ujetništvu, vidi svoje nesnanje. Vidite, oa ljubi glasbo, a politika ga sploh ne zanima. Njega n« zanima, da je hitlerjevska tolpa izkoristila glasbo za orodje, narodnega tlačenja, a* orodje rop* ln umorov. , Nekaj let »e je v srcu Evrope pripravljala milijonska tolpa morilcev. Vzrojili so jih tako, da ne bodo žalovali z* ničemer. Dokazovali »o jim, da se sam* nemški ljudje spo sobni ustvarjati kulturne vrednote. Po vsem ostalem svetu, da no bitja, ki niso sposobna za nobeno kulturno ustvarjanje. In ta mali smrkavec J6 popolnoma prepričan, d« v Franclji nj glasbe. Ravno tako je tudi mnogo drugih nemških smrkavcev, ki verujejo, d* niti v Franclji niti v Rusiji niti v Angliji niti v Ameriki pa celo niti v zavezniški fašistični Italiji ni slikarstva ne gledališč ln ne literature. Dolgo časa tega sploh nismo mogli razumeti. Sele s?J.rj tmo spot česar nismo mogli verovati in j n ali, tudi ne razumeti. V svoji domišljiji »mo sl predstavljali mladega nemškega človeka, da se lahko lepo prevzgoji. Toda nismo imeli zadostnih materialnih dokasov, da bi m eumeti, d* je Hltlar te davno predelil svojo mladino v človeku podobne opic«, ki jih Je naučil *em« tega, da noeljo hlač«, da se bojujejo, da govorijo »halt* ln »zurilok*- in de streljajo iz brzostrelk. A kar Je najbolj važno, Je to, da mrzijo človeštvo. 12. maroc 1943. Katja Novtkovn j« mala, debel-kasta, okroglega in rumenega obraza, ima plava ln n* moško ostrižen« Isse, in črn« »veti« oči. Bdi se ml. ko j« načet* s svojim vojaškim ilvljenNm n* fronti, Ji Je bila uniforma »e prevelika, da J) bila deklica neolikana ln umešnft. Sedaj je popolnoma tre. zen vojak v velikih škornjih, ki ne prepuščajo vode. Na sebi pa Ima bluso lz materiala za kamo-flažo. Opasan« je s širokim usnjenim pasom. Okrog vratu JI visi lepa usnjen* torMea, na drugi strani pa nosi pištolo, ki Jo je ž« precej preizkusila. Na rdečih epu-letlh nosi dobrikajta deklica štiri rdeče trikote, ki nam govorijo, da je to čin tarešlner Fn inozemskih armadah bi bil to čin narednika. O Katji sem slišal te prej, ko j j že nisem pocnaU A sedaj som bil selo radoven ln som jo zaprosil, da ml san.a nekaj pove o sebi, Bes je bilo tako kakor sem si predstavljal. Katja Novlk5va Je bila pravi Junak in kakor vsi pravi junaki, s katerimi sem imel priliko s« pogovajall. Odlikovala sp je po svoji skt-omnosti. To ni bila lažna skromnot, To je zadr. žsnje delavnega človek*, kateremu »e ne ljubi klepetati o svojih delih, ker smatra, da je to dolo navadno veakdanj« dela Res je, zelo težku delo, vendar ne izjemno. Ni pa zaradi tego nezamenljiva, kot nekateri mislijo. Odsekati sovražnemu letalu ellsno krmilo, uamerltl svoje goreče letalo tako, da pade na sovražne cisterne, napolnjene z bencinom, Izvleči »e v sovražno zaledje ln tam minirati most, da vse to o Izjemna dejanj* in o takih se splač* govoriti. To j« delala Katja Novikova, to delajo tisoče ln tisoče ruskih mladeničev ln d«klet — to je kot oni sami mislijo, navadno vsakdanje dela In ravno v takem enostavnem razumevanju svojih velikih pa slenstev se zbira resnično Junaštvo. 21. junija je bllg v eni izmed moskovskih šol slavnost, posvečena zaključku šolskega leta. Deklice in fantj« so praznovali svojo zrelost. To je bil zelo lep večer, — nam j« rekla Katja. —— Bila sem »tlo vesela. V»1 smo se samo pogovarjali, kaj bo kdo postal. Pogovarjali smo se, na katero unlverzp se bomo vpisali. Vedno sem Si fcelela, da bi postala letnika ih večkrat somi mvpiwla prošnjo »a vstop v letalsko šolo, toda sprejeli me niso, ker sem zelo majhna. Bill smo zelo veseli. Tisto noč smo bili ml otroci še srečni, toda naenkrat smo postali odrasli - veliki ljudje. N* zemlji, na kateri smo zrasli. In ki naa j« vzgojil*, je bilo spuščenih na tisoče bomb. 180 nsmšklh izbranih divtiji je s tanki udrlo na mirna mesta, tz katerih se Je valil topli dim, dim ljudskih ognjišč. Iz višave so padali padalci * razbojniškimi brzostrelkami, pričel* se Je velik* domovinska vojna. Tisto Jutro aa sta Kalja Novikova ln njena tovarišica Lolja tekil v vojni komi- eariat, da se vpičeta v vojsko kot proatovoljoa. Tekli sta stiskajoč bvoje majhne p«atl ln ko sta stsll pred mizo, da se vpišeta, nista mogli takoj pregovoriti. Bill sta tako zasopijrr.l od teka ln vznemirjenja. Toda v vojsko Jih niso hoteli sprejeti. Svetovali so jima, raj nadaljujeta z učenjem. Potem eta se deklici vpisali v omladlnskl odred, ki je bil poslan, da koplje protiletalske jarke ln gradi utrdbe. Ko Je o irid prišel na mesto, so se Nemci že približevali Hmolcnsku. Pa tudi polk j« taboril prav blizu in ravno ta bi n:»ral zavzeti položaje na prvi bojni erti. Ta polk je bil oČlvtdno v rezervi- za komando zapadne fronte. To je bilo koncem Julija. Katja ln Lolja nista prenehali z mislijo na svojo odločitev, da stopita v vojsko. Čakali sta samo ugodnega trenutka. Vaak dan sta se pogovarjali e Rdečcarmejcl ln poizvedovali, kj« s« nahaja štab polka, Dekltoi sta upali, da Jih bodo tam brez vsakih formalnosti sprejeli, toda niti »den od borcev jima ni povedal, kje se nahaja štab. To Je bila pač vojaška tajnost. Deklici sta se odločili, da uporabita vso svojo zvitost SU sta proti položajem v smeri, kjer naj bi e« nahajal pol*-Stražar j« zakričal, tode one m0 niso odgovoril«. Zakričal Je drugič, niti tedaj »e nista ustavili kar nadaljevali pot, da bt tak* prišle čim preje n* mesto, vedno so jo zadržali kot sumljh'* esebe ln pripeljali v štab. najdljlvcst deklic, ki sta se od10' čili, da za vsako ceno prideta u* fronto, Je razveselila komflndrut* polka. Sprva je malo razmišiJ®*' nato se je zasmejal in rekel, <** Jih bo sprejel v polk kot bolnlč*^ ke. Dobili sta takoj uniformi *J* aanttctske torbic« z rdečim nem. Drugo jutro j« polk odšel r* fronto ln čez pat ur sta dekliči Izvrševali svojo dolžnost. Na F'”0’ du so kolono napadu strmogl«vC — Tako sem se prestrašil« " Je rela Katja, pa sva z Lolj» a6*" žali na polj« in »e ult^rne, kak01* naredili tudi vsi drugi. Potem »va šele Udcll, da to ni tako strnsno. V celi koloni je bilo samo nekaj ranjencev, z Loljo sva »c *e v šoli učili streljati t" obvezovati ranjenca Toda komandant polk* nam Jo rok«k da n* »trojnlco sploh M «m*v» BBislltl- /DofJ« prthodnjiC)