Čezsoški most: Predstavitev ureditvenega načrta Author(s): Ilka ČERPES Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 45-48 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180542 Accessed: 07-09-2018 11:27 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:27:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI 17.ZIV št. 12, 13/1990 Ilka ČERPES Čezsoški most Predstavitev ureditvenega načrta U redit veno območjc obsega levi in desni breg Soče ob mostu, ki pove- zuje Bovec z vasjo Čczsoča. V pro- gramu turisi ičnega ra/voja Posočja je ta prostor i/bran za izgradnjo enega izmed pet ih kajakaških sre- dišč med T rento in T olminom. Ures- ničitev načrta je vezana na izvedbo Svetovncga prvenstva v kajaku in kanuju Bovec ()L Obstoječe stanje Za prostorski značaj ureditvenega območja Čezsoški most je značilen splet izjemnih naravnih in ustvarje- nih danosti. Ovrednotili smo jih na posebni karti, ki přikazuje vlogo posameznih prvin v ustroju ce lost ne prost orske podo- be. S karte je razvidno, da so do- ločnice naravne morfologije Soča z jeżami in terasami, go/dni robovi in poglcdi na okoliškc planine. Med določnicami grajene morfologije pa izstopajo obstoječa mreža poli, most, stara apnenica, obstoječe no- gometno igrišče, daljnovod in po- gledi na vas Čezsoča. Prefabricirani tipski betonski most in cesta Bovcc-CcTsoča d lita pro- stor Stiri zaključene celóte: od mostu navzdol in navzg r ter desni breg od mostu n vzdol. Četrta cclota je struga Soče s pe čenim otočkom, ki nepřestáno spreminja obliko in obseg. Na levem bregu od mostu navzgor je delno obdelana travnata obrečna terasa. Razpcta je med obstoječo gostilno ob cesti in izlivom hudour- nika Slatenik na skrajnem vzhodnem robu ureditvenega območja. Voz- lišči povezuje izrazita soška ježa, ki hkrati razmejuje obrečni svět in vaško zcmljišče. Peščena leva brežina Soče od mostu navzdol prehaja z blagim naklonom v obděláno vaško zcmljišče. Vaščani so že dávno izkoristili to manj vredno zemljo in naravno oblikovani dostop do vodc za skupne vaškc naprave. Tik ob vodi so postavili apnenico, ki je razglašena za spomenik, asneje pa še betonsko večnamensko igrišče. Desni breg od mostu navzdol je zatravljen in omejen s sklenjenim gozdnim robom. Travnik je povezan 45 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:27:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms <^ņE^ št. 12, 13/1990 46 s cesto Bovec-Čezsoča preko kolo- voza, ki ga že nckaj let uporabljajo kajakami za dost op do vode. Smrekov go/diček oh mostu zaokroža idilično podobo gozdne jase ob reki in je priljubljeno /birališče izletnikov. Zasnova preoblikovanja prostora V programskih zasnovah za uredit- veno območje je bila izgradnja kaja- kaškega kam pinga na desnem bregu, izgradnja kajakaške šole s parkirišči med obstoječim športnim igriščem in apnenico ter ureditev športnih igrišč na travniku med gostilno in izlivom Slatenika. S podrobnimi analizami v okviru ureditvenega na- črta smo ugotovili, da je načrtovani program v nasprotju z identiteto prostora in z interesi njegovih upo- rabnikov: pecina na levem bregu, kjer naj bi stala kajakaška Sola, je v deset letnem poplavnem pasu, tráv- ník pod gostilno, namenjen športnim igriščem, je v varovaném območju vodnega črpališča; gozdna jasa na desnem bregu, predvidena za kaja- kaški kamping, in Soča z otočkom pa so del naravnega spomenika, ki ga ni dovoljeno preoblikovati z antropo- genimi posegi. K naštetim omejit- vam je potrebno dodati šc ncustrez- no konstrukciju mostnih podporni- kov, ki ovirajo pretok visoke vode, kar povečuje nevarnost poplav in erozije na obstoječih in načrtovanih stavbnih zcmljiščih. V ureditvenem náčrtu smo poskušali z metodo diskretnega podrejanja obstoječemu uskladiti načrtovani program, danosti v prostoru in inte- rese njegovih uporabnikov. Predla- gani posegi preoblikujejo podobo prostora v najmanjši možni meri, ki šc dopušča funkcionalno izvajanje družbeno dogovorjenega programa. Zgradbc in pripadajoči urejeni od- prti prostori so točkovno umeščeni v krajino. V składno in čitljivo ceļoto jih povezujcta dominantní prviní na- ravne in grajene krajině - Soča in rekonstruirana cesta na kamnitem nasipu. Fosamični posegi so obliko- vani składno z značajem neposredne okolice in z značajem celotnega ureditvenega območja. Različni ni- voji preoblikovanja obstoječega in združevanje programa v manjše funkcionálně enotc omogočajo iz- grajevanje po delih, ki so /aokrožc- ne prost orske in invest icijske celóte. Posebna investicijska ceļota so mik- rohidrološke ureditve Soče, ki po- gojujejo nadaljnje urejanjc prostora pod Cczsoškim mostom. Njihova izgradnja je del redne dejavnosti vodnogospodarskih podjet ij, /ato prcdstavljajo stalnico v strategiji iz- vajanja ureditvenega načrta. Vsi ostali objekti in naprave so fi- zično povezani z vzdrževalnimi po- segi v Sočo. Integrācijā širše druž- beno potrebnih vzdrževalnih del in objektov lokalne športne infrastruk- ture povečuje vcrjetnost rcalizacijc načrtovanih posegov. Tako bo pro- tipoplavni kamniti nasip na desnem bregu hkrati stena terase sprejemne zgradbe v kampu, nasip na levem bregu ob obstoječem športnem igrišču bo hkrati varoval před po- plavami vaške njivc in športni park, prcoblikovani mostni podporniki bodo omogočali neovirani pretok vode in ob tem izboljšali videz mostu, ki danes kazi naravni spo- menik, zvišana niveleta ceste bo za- gotovila nemoteni promet tudi v času stoletne vode, povečala pro- metno varnost in hkrati označila mejo športnega parka. Popis posameznih posegov KAMP ZA KAJAKAŠE. Kamp je lociran na gozdni jasi ob desnem bregu Soče. Na obstoječi kolovoz so navezani vstopna ploščad, parkirišče in sprejemni objekt s teraso. Zgrad- ba se po prerezu prilagaja morfo- logiji terena in oblikuje mejo med grajenim delom kampa in jaso s šo- torišči. Velikost in program kampa sta prilagojena željam investitola (ATC Bovec); razporeditev in ob- likovanje objektov pa je podrejeno varstvenemu režimu naravnega spo- menika. Servisi so združeni v zgrad- bi, ki povzema arhitekturno tipo- logijo bovške kmetije. Sestavljena je iz dveh delov, med katerima je spe- ljan kontrolirani dovoz v območje This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:27:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI ĪZZĪV št. 12, 13/ 1990 šotorišč. V scvcrnem dclu so sanita- rie, recepcija in bife - grill, v južnem pa trgovinica in shramba za čolne. Reprezentativní prostori so orienti- rani proti Soči, servisní pa na sever in so delno vkopáni. Go/dna jasa s Sotorišči je ohranjena v današnji podobi in i/rabi. ŠPORTNI PARK. PcSčena brežina na levem bregu je oblikovana v špor- tni park s kajakaško Solo, začasnimi objekti, potřebními za i/vedbo ka- jakaSkih tekmovanj in objekti vaS- kega Sport nega druStva. Kompozī- cija zgradb in odprtih prost orov se podreja Soči, apnenici in obstoje- čemu Sportnemu igriSču. Oblikovani kamniti nasip rckonst mirane ceste je čitljiva meja in vez med grajeno in naravno krajino. KajakaSka Sola in prostori vaSkega Sport nega društva so združeni pod streho čolnarne, ki stoji ob reki v poda lj Sk u vrbovega gozdička. Ob- jekt je zasnovan kot pritlični pavi- ljon na stebrih. Ti nosijo ravno travnato streho. Paviljon je možno postopoma zapolnjevati z zaprtimi prostori (sanitarijc, klubski prostori, sušilnicc, skladiSča za čolne) v skladu z možnostmi invcstitorjev. Med tekmovanji je paviljon name- njen službám organizacijskega cen- tra. Zgradbo obdajajo potřební urejeni odprti prostori: parkiriSčc na utrjeni travnatí povrSini, pcSčeni dostop do Soče za motorna vozila kajakašev in športna igriSča. Krajinski park je z makadamsko dovozno potjo priključen na cesto Bovcc-Čczsoča v njeni najni/ji točki. REKONSTRUKCIJA MOSTU IN CESTE. Most povezuje obrečni prostor v funkcionalno ccloto, ozna- čuje mejo naravnega spomenika, no- sí ccstno telo in komunalne naprave. Njegova sedanja zasnova je nepri- merna za opravljanje nastetih funk- cij, zato je v ureditvenem náčrtu predvidena rekonstrukcija, ki obse- ga razširitev cestišča z montažo kon- zolnih pločnikov in preoblikovanje podpornikov v hídrodinamično ob- liko po vzorců za soško pokrajino tipičnih komunalnih objektov pol- preteklega obdobja. Konzolni ploč- niki brez robníkov so namenjeni peš- cem in hkrati omogočajo dvosmerni motorni promet. Rekonstruirani most in kamniti cestni nasíp v njegovem podaljSku sta enotni prometno-hídrotehnični objekt. Konstrukcijski in funkcionál- ní elementi so oblikovani arhitektur- ni členi, ki preobražajo tehnični objekt v novo določnico prostorske slike. PloSčadi na oběh straneh mostu označujeta prehod čez reko, prefabriciraní polkrožni vodni pro- pusti v nasipu so vrata, skozi katera prehaja antropogeno preoblíkovana krajina v svet obrečnih travnikov in gozdov, kamnita obloga na fasadi pa povezuje most in nasip v maso, po tekst uri in barvi prilagojeno prisot- nim naravnim materiałom. TRAVNATA OBREČNA TERA- SA NA LEVEM BREGU OD MOSTU NAVZGOR. Neposredna bližina vodnega črpališča in trasa daljnovoda onemogočata umeščanje novih vsebin v prostor med gostilno in i/livom Slatcnika. Predvidení po- segi so varovalnega značaja in na- menjeni izključno vzdrževanju eko- loškega ravnotežja med obstoječimi naravnimi in antropogenimi da- nostmi. ZaSčiteno območje je z ele- menti krajinské arhitekture pove- zano s sosednjimi prostori v struk- turirano ceļoto praznih in polnih prostorov. Zatravljení vodni nasip ob Soči ga na zahodu povezuje z mostom in Sportnim parkom, na vzhodu pa je območje povezano navzven z uredítvijo okoli izliva Sla- tcnika. Izliv je oblikovan v naravni tolmun, ob katerem stoji montažna kopališka lopa. Tolmun je lociran v naravno depresijo ob hudourniku, zato za njegovo izgradnjo níso po- třebná gradbena dela. Bregovi so obložení s hudourniškimi kamni in obraščeni z avtohtonim zelenjem. Današnja gozdna veģetācijā je v ce- ļoti ohranjena. POSEGI ZAČASNEGA ZNAČA- JA. V ureditvenem náčrtu so opre- deljeni pogoji za postavitev začasnih naprav, ki so potřebné med kaja- kaškimi tekmovanji. Postavitev sod- niških in komentatorskih lop ter ciljne tribune je predvidena tik ob ciljni črti kajakaške proge na za- travljcnem nasipu ob levem bregu od 47 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:27:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 12, 13/1990 mostu navzdol. Kioske zgostinsko in trgovsko ponudbo je možno razpo- redili na ploščadi před čolnarno v bli/ini sanitarij in parkirišč, ciljna signalizacija in druga tehnična opre- ma pa bo oběšena na mostno kon- strukcijo, kjer jo je možno priključiti na stalno komunalno omrežje. Po- goji za postavilev začasnih objektov in naprav določajo tudi začasni pro- metni režim med prireditvami. Do- voz v območje športnega parka je dovoljcn le udelcžencem, gostom in organizatorjem. Njim je namenjeno parkirišče ob čolnarni in začasno parkiriščc na obstoječem betonskem igrišču. Parkirišča za obiskovalce so predvidena izven ureditvenega ob- močja: v bližnjem opuščenem kam- nolomu in na sedanjem divjem bovškem smetišču. Izbrana lokacija za začasna parki- rišča hkrati rešuje problem parki- ranja in problem sanacije omenjenih ekoloških ran v neporedni bližini Soče. Ilka iČerpes, dipl. inž. arh. * Vodja naloge: lika Čerpcs, dipl. inž. arh., arhitektūra: Jure Sadar, dipl. inž. arh., komunalne ureditve: Karlo I>aharnar, dipi, ing. arh.. naročnik: Závod za razvoj in pian občine Tolmin, izdelovalcc: Urhanistični institut SR Sloven ije, Ljubljana, avgust 1989 - maree 1990. 48 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:27:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms