Ameriška Domovina JS6^vcG°r^ V-K //o AM€IU€AM KN SPfMT 'Premim im unouao« omiv /ir /1/1’ MU IC /% Ul— HO NO. 3 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. JANUARY 6, 1969 SLOV6MIAN MOIIMlNe NCWSRAMBi ftTEV. LXVII — VOL. LXVII V (SR se se upirajo sovjetskemu pritisku Zagovorniki reform se trdo- Novi grobovi Jennie (Johanna) Pirih V Euclid General bolnišnici je umrla 79 let stara Jennie (Johanna) Pirih s 729 E. 159 vratno upirajo sovjetske- SL, roj. Žnidaršič v Stari Sumu p r i t i s ku. Vprašanje Smrkovskega v ospredju pozornosti. PRAGA, ČSR. — Federativna ČSR je dobila svojo zvezno vlado pod predsedstvom O. Černiča, slovaško republiško pod Predsedstvom Stanislava Razla. V nobeni od njih ni kakih izrazi, oh predstavnikov konservativ-Cev, prevladujejo pristaši “stvarnosti” in liberalnega krila Ko- siči v Sloveniji, od koder je pri šla v ZDA 1. 1921, vdova po 1. 1958 umrlem možu Johnu, mati Mildred Nolen, krušna mati Virginie Gilmore (Mich.), stara mati Mary, teta Josephine Rovanšek in Frances Eržen. Pokojna je bila članica The Maccabees No. 493, SNPJ št. 26, Oltarnega društva in Marijine legije pri Mariji Vnebov-zeti. Pogreb bo iz Zelotovega munis,ične partije. V lej votli J"*"*- ^ "a 'v. \ , v, tt v 'sredo ob 8.15, v cerkev Ma- jsko Strougal, slovaško pa Hu- ®ak, med tem ko je Dubček na čelu skupne KP za ČSR. S preosnovo ČSR v federacijo Je potrebna tudi preosnova narodne skupščine. Dosedanja skupščina bo postala ljudska zbornica, v njej enakopravno zbornico narodov bodo pa ime-novali Čehi in Slovaki vsak po ^5 članov. Predsednik sedanje skupščine je Josef Smrkovsky, hi bi se ga Rusi radi na vsak način znebili. Pritiskajo na odgo-vorne v vladi in Partiji, da ga Potisnejo z vseh odločilnih in ^ihnih mest, ker je znan kot naj-trd zagovornik reform in li- heralizacije. Upali so, da ga bodo spravili najlažje z vodilnega položaja ob ^organizaciji narodne skupšči-ne‘ hodnik slovaškega dela Parajo G. Husak je zahteval, da pri-oe na predsedniško mesto skupščine Slovak, ker sta predsednika republike in zvezne vlade Čeha. Proti temu je javno nastopila Unija delavcev kovinske industrije, ki ima blizu milijon članov, pa tudi študentje, časnikarji in druga inteligenca. Unija je v odprtem pismu prijela Gustava Husaka, kdo mu je dal pravico, da deli nauke na levo m desno in da “nas imenuje ekstremistične in desničarske sile”? Protesti in svarila pred odstranitvijo Smrkovskega priha-3ajo tudi iz Slovaške, v katere tmenu Husak terja njegov odhod. češki “narodni svet’1 zavla-cuje imenovanje članov v zbor-nico narodov in s tem izvedbo 0rganizacije zvezne skupščine, vprašanje Smrkovskega, ki je Postalo osrednje v boju za refor-roe in proti njim, bo rešeno še Prod koncem meseca, ko bo nova zvezna skupščina volila svoje vodstvo. Veliko sladkorne pese, Pa premalo sladkorja Moskva, ZSSR. — Minister Za Prehrano Vasilij Zotov je ob-^avh, da so doslej odkupili od ^armarjev skupno 82 milijonov l'on sladkorne pese iz lanskega Pridelka, pa pripomnil, da ne bo-.0 dobili iz nje več kot 9.2 mili-J°ria ton sladkorja. P° planu bi ga morali prido-1 1 10 milijonov ton, pa ni na Razpolago dovolj tovarn. Pomanjkanje teh je občutno zlasti krajini, kjer je pridelek slad-korne pese največji. rije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Lillian ZoII Nenadno jo umrla na svojem domu na 33955 E. 343 St., Eastlake, Ohio, (preje s 1037 Addison Rd.) 63 let stara Lillian Zoll, roj. Koch v Clevelandu, vdova po 1. 1966 umrlem možu Arthurju, sestra Wande Avery, Elsie Teske (Calif.), pok. Edne King, pok. Edwarda in pok. William Koch. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb zavoda na E. 152 St. v sredo popoldne ob enih na Crown Hill pokopališče. Alvina Malenšek V Cleveland Glinici je umrla po dolgi bolezni pretekli petek 53 let stara Alvina Malenšek s 1094 Carver Rd., Cleveland Heights, Ohio, žena Augusta (lastnika Malenšek’? Market na Norwood Rd.), mati Kennetha, Williama iri Thomasa, hči pok. Josepha in Josephine Koenig, sestra Josephine Mullen, Lillian, Mildred, Dorothy, Betty Goden, Eileen Mlakar in Roberta Koenig. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila znana igralka golfa. Pogreb bo iz Zeletovepa pogreb, zavoda na E. 152 St. danes ob 10.30 dopoldne, v cerkev sv. Ludovika ob enajstih, nato na Kalvarijo. John Kafer V soboto zjutraj je po dolgi bolezni umrl v Veteranski bolnišnici John Kafer s 5910 Dibble Ave., star 51 let, rojen v Clevelandu. Bil je znan pianist (Dalje na 3. strani) Kongres začel delo Kongres je pretekli petek izbral svoje vodstvo, novi 91. kongres ni veliko različen od svojega prednika. WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je 91. kongres začel svoje redno zasedanje. Kongresniki in senatorji so zaprisegli in nato začeli z delom za organizacijo. Vodnik Predstavniškega doma je ostal 77 let stari John McCormack. Poskus mladih demokratskih kongresnikov pod vodstvom M. K. Udalla potisniti McCormacka z vodstva ni uspel. V Senatu so vsaj demokrati dosegli spremembo, ko je mladi E. Kennedy porazil v boju za namestnika vodnika demokratske večine R. Longa iz Louisiane. V Predstavniškem domu imajo demokrati trdno večino, tako so lahko pri organiziranju vodstva Doma in njegovih odborov uveljavili svojo voljo. To je pa tudi v glavnem vse. V večini drugih vprašanj bo brez dvoma odločala stara republikansko-južnodemokratska koalicija, ki je znana po svojih konservativnih nazorih. V Senatu je pri demokratski večini E. Kennedy uspel priti v vodstvo in potisniti od tam R. Longa, ki je v Senatu že dolga leta močna in važna osebnost tudi zaradi tega, ker je načelnik senatnega finančnega odbora. Kennedyjeva zmaga je okrepila senatno demokratsko vodstvo. Napovedujejo, da bo sen. Mansfield, vodnik demokratske večine v Senatu, govoril večinoma v vprašanjih mednarodne politike, med tem ko bo njegov namestnik Kennedy posvečal svoje napore notranjim zadevam naše dežele. Vodnik republikancev v Senatu je ostal E. Dirksen. Za pomočnika so mu izvolili liberalnega H. Scotta iz Pennsylvanic. Senat bo nemara bolj liberalen in bolj aktiven, kot je bil v zadnjih letih, Dom pa verjetno za nekaj malega bolj konservativen. Romulo zopet zunanji minister Filipinov MANILA, Filip. — Carlos P. Romulo, dolgoletni zunanji mi- Zadnje vesti JERUZALEM, Izrael. — Zunanji minister Aba Eban je izjavil, da Izrael odklanja predlog Sovjetske zveze za pomiritev Srednjega vzhoda, ker ta ne varuje osnovnih potreb Izraela tako v pogledu varnosti meja in bodočega miru kot tudi ne v pogledu proste plovbe slozi Tiranska vrata in Sueški prekop. LOS ANGELES, Calif. — Jutri se bo tu začela sodna razprava proti Sirhsnu Bishari Sirhanu, ki je obtožen umora sen. Roberta F. Kennedy-ja v preteklem juniju. GATWICK, Vel. Brit. — Policija je naštela 50 mrtvih pri letalski nesreči včeraj, ko je letalo Boeing 72 7 Afganistanske letalske t ružbe skušalo pristati na tukajšnjem letališču v gosti megli. Treščilo je v neko hišo in se vnelo. Dva stam valca hiše sta bila mrtva, H oseb v letalu pa je preživelo nesrečo. BELFAST, Sev. Ir. — Podporniki “civilnih pravic” za katoličane v Severni Irski so v soboto končaali pohod iz Belfasta v Londonderry, tekom katerega je prišlo do ponovnih spopadov s protestantskimi zagrizenci. Večje število ljudi je bilo ranjenih in zaprtih. Predstdnik vlade Severne Irske je izjavil, da bo prepovedal take pohode, čc bo prišlo do ponovnega motenja javnega reda in miru. Katoličani, ki predstavljajo nekako eno tretjino prebivalstva Severne Irske, nimajo še vedno enakih pravic s protestanti. Glavna njihova zahteva je “eno mož en glas” pri vseh volitvah. PRAGA, ČSR. — J. Smrkovsky je včeraj preko televizije govoril delavstvu, študentom in vsem drugim, ki ga podpirajo, naj mirno sprejmejo odločitev Centralnega komi-teta Komunistične partije glede njegovega položaju v zvezni narodni skupščini in v Partiji. VPARSZU BO H. C. LODGE NASLEDIL A, HARRIMANA Izvoljeni predsednik R. M. Nixon je včeraj imenoval ameriškega poslanika v Zahodni Nemčiji Henryja C. Lodge-a za vodnika ameriške dele-: gači je v Parizu za razgovore s Severnim Vietnamom o končanju vojskovanja v Vietnamu. Njegov pomočnik bo L. E. Walsh, namestnik pravosodnega tajnika pod Eisenhower jem. NEW YORK, N.Y. — Včeraj je Nixonov tiskovni tajnik Ronald Ziegler objavil, da je izvoljeni predsednik imenoval H. C. Lodge-a, poslanika ZDA v Bonnu, v času Ei-senhowerjevega predsedništva poslanika ZDA pri ZN, v času Johnsona pa preje ponovno poslanika ZDA v Saigo-nu, za vodnika ameriške delegacije pri pogajanjih s Severnim Vitenamom v Parizu. Sodijo, da bo to razgovore zavleklo do nastopa novega predsednika ZDA. Saigon smatra imenovanje Lodgea za nekako svojo zmago, ta je namreč dober osebni poznavalec razmer v Vietnamu, osebni prijatelj podpredsednika N. C. Kyja in zagovornik odločne politike proti rdečim. On je pred časom trdil, da konec vojne v Vietnamu ne bo dosežen s pogajanji, ampak z umikom rdečih iz Južnega Vietnama. Ti bodo enostavno “izginili”, ko bodo spoznali, da ne morejo uspeti._ W. A. Harriman, ki je sedaj na Iz Clevelanda in okolice j nister Filipinov v preteklem desetletju, je bil pretekli teden znova imenovan na to mesto. čelu ameriške delegacije v Parizu, je dober poznavalec razmer v jugovzhodni Aziji, posebej v Laosu, na Tajskem in v Vietnamu. On je za predsednika J. F. Kennedy j a vodil v Ženevi v Švici pogajanja s Severnim Vietnamom in rdečo Kitajsko o nevtralizaciji Laosa. ZDA so pristale na “koalicijsko” vlado, v kateri naj bi imeli rdeči eno tretjino ministrov. Vlada je bila sestavljena, toda ni nikdar začela redno delati. Rdeči so organizirali del Laosa, ki je pod njihovim nadzorom, kot svojo lastno državo, kjer kraljeva vlada nima nobene besede in nobenega vpliva. Tekom let so rdeči svojo oblast razširili na dober del Laosa vse od kitajske meje na severu pa vzdolž meje obeh Vietnamov do Kambodže. Skozi njihovo ozemlje vodi Hočiminbova pot v Južni Vietnam. Ko so začeli razgovori v Parizu in je bil za vodnika ameriške delegacije postavljen W. A. Harriman, so prenekateri desničarski opazovalci razvoja v Vietnamu napovedovali, da bo Harriman v Parizu dosegel za Južni Vietnam “laoško rešitev”. H. C. Lodge odločnejši proti rdečim H. C. Lodge je zagovornik odločnejšega nastopa proti rdečim. Leta I960 je bil republikanski predsedniški kandidat, ko je kandidiral Nixon za predsednika. Z Nixonom sta stara znanca in sodelavca, četudi je Lodge iz stare pionirske rodbine Nove Anglije, med tem ko je Nixon v tem pogledu “novinec”. Predno je H. C. Lodge pristal na pre- Seja— Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave. Seje ne bo— Podr. št. 10 SŽZ ne bo imela redne seje do marca. Trije kralji— Danes je praznik Treh kraljev, zadnji od “božičev”, kot smo včasih v Sloveniji rekli. Pravoslavna srbska cerkev praznuje danes Badnjak — Sveti večer. Odbor za leto 1969— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima za 1. 1969 sledeči odbor: častni duhovni vodja Rev. Matt Jager, duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc, častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St. tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: George Panchur, Frances Stariha, Mary Okicki — Zastopniki za Slov. dom: G. Panchur, J. Stariha, F. Stariha, A. Rebol, M. Okicki, M. Habat, F. Stropnik m M. Schmoltz; zastopniki za Ohio Federation: Frank Žnidar in Louis Jarem; zastopnika za Ohio Booster Club: Eu- vzem vodstva ameriške delega- gene Kogovšek in Frank Žnidar; • • * V remenski prerok j pravi: . Snežitev, do noči napovedu-Jej° v Clevelandu in vsem sejnem Ohiu od 3 do 6 palcev T’ega. Najvišja temperatura Pkoli 35. { CLEVELAND, O. — New York Times na splošno o razmerah v Južnem Vietnamu ne piše ugodno za vladno stran in se na splošno zavzema za čim hitrejši odhod a-meriških vojaških sil od tam. Zadnje dni je prinesel poročilo Charlesa Mohra iz Saigo-na, v katerem razlaga pod naslovom “Vonj po zmagi krepi zavezniški duh” razmere v Južnem Vietnamu v trenutku, ko stopajo razgovori v Parizu v novo razdobje, ugodno za vlado v Saigonu. C. Mohr govori o večjem napredku j u ž novietnamskih in zavezniških sil v boju proti rdečim, pa priznava pri tem, da niso vsi njegovega mnenja, čeprav tega dele večinoma vsi izkušeni, intelektualno pošteni in celo cinični visoki ameriški uradniki z dolgoletno službo v Vietnamu. Na spremembo položaja vpliva v veliki meri borbena in politična sposobnost rdečih, ki je v zadnjem letu od znane Tet ofenzive sem očitno padla, med tem ko so zavezniške, ameriške in južnovietnamske vojaške in politične sile začele Položaj v Južnem Vietnamu se razvija v škodo rdečih nastopati spretnejše. Rdeči so v lanskih bojih izgubili svoje preskušeno vodstvo in razkrili svojo organizacijo na podeželju. Padle in izginule je bilo treba nadomestiti, nadomestilo je na splošno dosti slabše. Rdeče vodstvo je popustilo prav v času, ko je protikomunistična stran izboljšala načine svojega dela. Tudi vojaške enote, domače in severnovietnamske, so veliko slabše izvežbane od tistih, ki so nastopale v začetku leta lani. Dober del gverilcev v krajevnih enotah so nadomestili pripadniki oboroženih sil s Severa. Ti ne morejo najti z domačini pravega stika in ne uživajo nekega zaupanja. Tako se je podeželsko prebivalstvo, ki je v prvih letih prostovoljno podpiralo rdeče v prepričanju, da je zmaga na njihovi strani, začelo od. njih odmikati. V kolikor jih še podpira, jih večinoma iz strahu. Rdeči so v preteklem letu napravili po sodbi neposrednih opazovalcev usodno napako, da so prešli v nekak način običajnega bojevanja od prej- šnje gverilske taktike, kjer jim ameriške vojaške sile niso mogle prav do živega. V običajnem bojevanju so izgubili prednost, ta je prešla na boljše oborožene ameriške oddelke, ki imajo v vsakem spopadu na razpolago letalsko in topniško pomoč. Nekaj vpliva po poročanju C. Mohra na optimizem ima tudi i z b o 1 j šanje južnovietnamske armade, čeprav to še dolgo ni doseglo zadovoljive ravni. Pri sedanjem vojaškem položaju bi bilo mogoče začeti počasi postopno umikati a-meriške čete iz Južnega Vietnama, toda v glavnem le podporne, ne borbene enote. Prevladuje prepričanje, da je mogoče uspešno nadaljevati prehajanje prebivalstva na vladno stran. To so delno zakrivili rdeči sami, ko so lani začeli izvajati nad prebivalstvom množično nasilje. Nekdo, ki se trudi, da bi točno in vestno dognal razpoloženje prebivalstva Južnega Vietnama in njihov odnos do rdečih, je prišel do zaključka, da sedaj ne podpira rdeče prostovoljno več kot 15% prebival- stva, med tem ko jih je v letih 1964 in 1965 podpirala vsaj polovica. Tedaj so vsi bili prepričani o rdeči zmagi, "sedaj verjame vanje le redko kdo”. Vlada predsednika Van Thieuja ne vzbuja posebnega n a v d u š e nja med prebivalstvom, pravi Mohr, vendar pa svoj ugled in vpliv stalno krepi, med tem ko je bilo to pri vladah preje prav nasprotno. Vsaka je naglo izgubila ugled. Ihtava zagnanost tistih, ki zagovarjajo čim prejšnji u-mik ZDA iz Južnega Vietnama, je izgubila nekaj na vplivu; mirnejše, treznejše glave tehtajo znova vse okoliščine in iščejo pota in načine, ki naj zavro širjenje rdeče oblasti v jugovzhodni Aziji in zavarujejo tudi n e o d v i snost Južnega Vietnama za bodoče. Tisti, ki zagovarjajo to stališče, so prepričani, da bodo morale ameriške vojaške sile ostati v Južnem Vietnamu še dolgo, podobno kot so v Južni Koreji, kjer pomaga 50,000 a-meriških vojakov še nad 15 let čuvati neodvisnost Južnih Korejcev. cije v Parizu, se je brez dvoma z Nixonom pogovoril o ameriških ciljih v Parizu. V Saigonu so imenovanja H C. Lodgea veseli in upajo, da bodo imeli pod njim v Parizu boljši položaj. Lodge bo skušal voditi razgovore z rdečimi s “stališča moči” in ne bo popuščal preko določene meje, ki naj bi varovala neodvisnost Južnega Vietnama. V tem prihajajo vesti iz Ha-noia, da je tam prevladala skupina sodelavcev z rdečo Kitajsko, ki zagovarja nadaljevanje gverilske vojne v Južnem Vietnamu do “končne zmage”. Tako bosta obe strani v Parizu zavzeli trše stališče in razgovori, ki jim nekateri še vedno obetajo nagel uspeh, utegnejo zastati, še predno bodo prav stekli. H. C. Lodge je dobil za namestnika pri pogajanjih L. E, Walsha, ki je bil pod predsednikom Eisenhowerjem namestnik pravosodnega tajnika Rogersa, Nixonovega državnega tajnika. P. Habib, ki je sedaj na 3. mestu v ameriškem zastopstvu v Parizu, bo ostal na svojem mestu kot strokovni svetovalec. On je bil v Saigonu v času, ko je bil H. C. Lodge tam ameriški poslanik in je imel močan vpliv na njegovo mnenje o Vietnamu. Blizu 9 milijonov za volitve na TV WASHINGTON, D.C. — Vo-livna kampanja je bila lani preko televizije veliko obsežnejša kot v prejšnjih letih. To povedo vsote izdane v ta namen. Republikanci so po poročilu zvezni komisiji izdali za predsedniške volitve na televiziji 5 milijonov dolarjev, demokrati 3 milijone, Wallace pa $681,000. Po poročilu samih TV družb so te dobile lani za predsedniške volitve skupno 8.9 milijonov za čas, ki so ga dale na razpolago kandidatom, leta 1964 pa le 4 milijone. za ženske aktivnosti Dorothy Ferra: odbor za park: J. Ferra, G. Panchur, J. Habat, S. Barba in J. Stariha. Vratar: Stanley Barba; Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck.—Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo, od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26, v mesecu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. F. J. Lausche v slovo COLUMBUS, O. — Pretekli četrtek, ko se je stekala doba njegovega senatorstva, je Frank J. Lausche govoril tu pred 250 člani Central Ohio Management Association. Dejal je, da je glasoval novembra za Nbcona, ker je bil mnenja, da bi se težave, v katerih je dežela, pod Hum-phreyjem še poslabšale. Frank J. Lausche ni nič omenil, da bi imel še kake želje ali oačrte po kakem javnem uradu. Dejal je, da bo vojna v Vietnamu z razgovori v Parizu preje rešena, kot večina ljudi pričakuje. Opozoril je, da bo to doseženo sprejemom rdečih v vlado v Saigonu, ki jo bodo ti nato skušali dobiti trdno v svoje roke, protikomuniste pa iz nje pognati. Obsodil je spolzke filme in tisk, proti katerima je Vrhovno sodišče tako široko, namesto da bi jima trdo stopilo na prste. Seveda je obsodil tudi razmetavanje zveznih finančnih sredstev in primanjkljaje v zveznih proračunih. Pripomnil je, da “revni ljudje v naši deželi žive v večjem izobilju kot v mnogih deželah bogataši”! Ameriška Domovina -/« ivi ■ momf 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: JZa Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 So gladko odbili predlog saigonskega režima za direktna pogajanja med saigonsko vlado in vietnamsko OF. Močno bi se moral spremeniti političen in vojaški položaj v njihovo škodo, da bi svoje stališče menjali. To je pa šele prva posledica Cliffordovega stališče, druge še pridejo. Dvomimo, da jih bo Nixon vesel. I. A. CHICAGO NEKDAJ MORALNA OBNAŠANJA! parom dovoljeno dotikati rok in No. 3 January 6, 1969 Monday Nixon, Ruskijin Clifford S Še sredi decembra ni noben političen opazovalec mislil, da bo treba vsa ta tri imena povezati, kadar bo govor o naši politiki v Vietnamu. Danes te vezave že nihče ne taji, akoravno to ni ravno vesela zadeva. Povod za vezavo je dal federalni tajnik Clifford, ki se je sredi decembra precej nepričakovano spustil v zunanjo politiko. Na neki svoji tiskovni konferenci je čisto , nepričakovano izrazil upanje, da je po njegovem že prišel čas, da bi Združene države začele umikati svoje čete iz Vietnama, seveda ne čisto na svojo roko, ampak po predhodnem sporazumu z vlado v Hanoiu, ki bi tudi s svoje strani začela delati isto. To bi bil neke vrste vojaški dogovor med Washingtonom in Hanoiem, ki bi se pa ne tikal vseh drugih političnih in diplomatskih zadev, ki jih je treba urediti v zvezi s premirjem v Vietnamu. To bi seveda takoj rodilo posledice v vojskovanju v Vietnamu. Vojskovanje bi se seveda nadaljevalo, toda udeležba ameriških in Hočiminhovih čet bi začela pojemati, teža bojevanja bi prešla na čete saigonske vlade in vietnamske OF. Temu zaključku ni nihče oporekal, ne ameriška ne komunistična stran. Nihče tudi ni tajil očitnih posledic: da je namreč zelo verjetno, da saigonske čete ne bodo dorasle partizanom, ako ostanejo same na bojiščih. To bi pomenilo, da bi v državljanski vojni kmalu ostali kot zmagovalci partizani. To je seveda tako opazil podpredsednik saigonske republike general Ky in ostro protestiral proti Cliffordovim idejam. Clifford se je seveda energično branil. Besedni boj med obem se je hitro polegel. Kar je bilo važnejše: Rusk ni kritiziral Cliffordovega stališča niti z eno besedo, je samo ponavljal svoje znano stališče, da Vietnam ne sme postati oporišče za komunistična rovarjenja v jugovzhodni Aziji. Predsednik Johnson je molčal. Molčečnost ne spada ravno med njegove glavne lastnosti. Kaj drugega kot molčati, tudi ni mogel storiti, saj j(j: tudi sam koncem preteklega leta izražal upanje, da bo Amerika lahko kmalu začela umikati čete iz Vietnama. Tako imamo danes sledeč položaj: med Ruskovim in Cliffordovim stališčem je prepad, ki je vsak dan globlji, nihče ga pa ne poskusi zasipati, ne Johnson ne njegovi zaupniki in trobente. Razlog je na videz zelo preprost. Johnsonovemu režimu je prisojeno le še par tednov, zakaj naj bi se ravno v zadnjih dneh kazale nove razpoke. Morda bo ta razlog držal, dokazano pa to še ni. Vse to spravlja novega predsednika Nixona v kočljiv položaj. Na videz je čisto svoboden, saj se ni vezal ne za eno ne za drugo stališče. Ima torej svobodno izbiro, pa je vendarle svoboden le na videz. Cliffordovo stališče je namreč že postalo predmet politične debate v diplomatskem svetu, kmalu bo pa tudi na Kapitelu. Prav kmalu bo namreč zopet začel zasedati senatni odbor za zunanjo politiko in njegov predsednik Ful-bright si ne bo dal vzeti prilike, da bi vietnamskega vojskovanja ne spravil na dnevni red. Takrat bo novi državni tajnik moral povedati, kaj Nixonova administracija misli o Cliffordovem stališču. Morda bo skušal odgovor odlašati, toda odlašanje ne bo moglo dolgo trajati. Javnost bo zahtevala jasno besedo. Ne smemo si namreč prikrivati dejstva, da se oglaša zmeraj več kritikov naše vietnamske politike. V bistvu trdijo vsi eno in isto: kako to, da v Vietnamu teče kri naših vojakov, dočim pariška konferenca mlati prazno slamo, kolikor jo sploh mlati. To bo Nixona prisililo na odločnejše poteze v vietnamski vojni. To ga bo prisililo, da misli tudi na Cliffordovo stališče. Nixon je tudi toliko star, da se dobro spominja, kako strašno nepočakana je Amerika, kadar je treba likvidirati vojno. To smo videli že 1. 1913. “Naše vojake domov!” to je bil tako močan klic, da je moral Wilson pred njim kapitulirati in odpoklicati naše čete iz Fvrope, kar je naravno slabilo težo ameriške diplomacije. Drugačen vid bi bila Evropa dobila 1. 1918, ako bi bilo ostalo tam nekaj več naših čet. Pod pritiskom istega gesla je moral tudi Truman 1. 1945 hitro reducirati število naših čet v Evropi, kar je dalo Stalinu tem večjo samozavest, da je lahko šaril po Srednji Evropi po svoji mili volji. Tak val zahtev po koncu vojskovanja v Vietnamu se lahko pripeti tudi sedaj. Ljudje so siti Vietnama, to je stvarnost, ki je ni mogoče zanikati. Pred to stvarnostjo bo moral kapitulirati tudi Nixon, naj se potem zgodi s saigon-skim režimom, kar se hoče. Vietnamski komunisti so preveč dobro poučeni o tokovih ameriške domače politike, da ne bodo delali iz njih svojih zaključkov. Včasih so zaključki upravičeni, včasih pa Tudi ne. Prvi sklep so vietnamski komunisti že napravili. PRI NAS IN DRUGOD. — Neki hollywoodski humorist, ki zabava javnost tu in tam po gledališčih in tudi na televizijskih predstavah, je pred nedolgim bil vprašan na odru od soigralca, kaj meni in misli o vedno spreminjajoči se modi ženskih oblek — predvsem ženskih kril, ki so tako kratka, da mnoga še dobro ne pokrijejo zadnjih koncev teles? Humorist je ob vprašanju zazijal in začudeno pogledal soigralca in ga vprašal nazaj: “Ali te to zanima?” “Pa da,” odgovori drugi, “kaj ni nespametno izpostavljati škropljenju od dežja in snega, sapam in vetrovom bedra vse tja do skrajnih koncev meja?” Zdaj se je humorist zarežal in mu začne pojasnjevati obširno in na dolgi, odkod to vedno bolj pogosto spreminjanje mode in form pri ženskih oblačilih. Naštevati je začel vzroke, da pri tem spreminjanju je glavno vprašanje trgovina. Pri snovanju sprememb v modi so potreb- nič več. In zdaj v Vzhodni Nemčiji je vojakom predpisano pravilo za obnašanje. Pri srečavanjih z dekleti jim je dovoljeno le polju-bovati roke ne na dlani, ampak zadaj. To zato, da se nameni pri Na univerzi v Bostonu pravi za tako lep večer, je g. dr. Krek profesor modroslovja: “Stari ar- naglašal, “da se bo tako mogočni gumenti o čistoti pred zakonom' podobi novega slovenskega živ-(oženitvijo) so izven mode.” jljenja v Argentini človeku ne-V New Yorku okrajna zveza hote vzbuja misel, da bo slovem pravnikov pravi, da prešeštva bi se ne smela več smatrati za zločine. Neki specialist v zadevah javnega zdravstva v New Yorku je omenil, da ena izmed vsakih petih nevest v ZDA je noseča že na dan poroke. Londonski slikarji prodajo pri nas največ nagih slik. In tako dalje in tako dalje . . Zopet se vrne k Rusiji in pravi: “Komunisti v Rusiji so po ska kolonija v tem velikem mestu v bližnji bodočnosti osvojila nova področja, in bomo v prihodnjih desetletjih imeli slovenska imena med odličniki gospodarstva, socialnega življenja in vse kulture, tako, da bo iz najmočnejše naselbine begu ncev postalo najmočnejše središče slovenskega vpliva v tujini”. V nadalnjih izvajanjih je izražal prepričanje, da bodo “ob desetletju osorej Slovenci v Bue- tem ne tolmačijo napačno. To le nekaj navaja komenta- aSentl raznovrstne nemoralnosti tor. boljševiški revoluciji oznanjali nos Airesu nekako južnoameri-in prakticirali “prosto ljubezen”, j ški Irci”. Zdaj se isti Rusi vračajo nazaj ki Svoja, miselno bogata izvaja-spoštovanju žena in k pomeni ji- nja je zaključil z ugotovitvijo: vosti (svetosti) zakona. Kajti te,“Ko molimo za tiste, ki so v stra-kvalitete, tako priznajo, so po- šni kataklizmi dali življenja za trebne in na njih stoji moč naro- slovensko svobodo, in se spomi-da. Tako komunisti doma. njamo bolečine, s katero ste za- Pri nas pa širijo komunistični puščali ognišča, res ne moremo drugače, kot občudovati božjo Vse to nam prikazuje renesan-ci preteklosti “stare moralnosti” v starih časih, ki je zanimiva v primerjanjih s sedanjo “novo moralnostjo” v Združenih državah. Kako mišljenje o vseh teh in drugih moralnostih prevladuje zdaj med nami v ZDA in kaj vse se svetuje, priporoča in dovoljuje? Komentator omenja: med našimi mladci vseh raznih tipov, ker vedo, da nemoralnosti najbolj učinkovito izpodkopavajo narodno zavest in pokorščino moralnemu življenju ter odpirajo vrata revolucij onarnim gibanjem. Čas je, da se vsega tega zavedamo in da krenemo nazaj na pota, ki so tlakovana z moralnostjo. To mora biti naloga nas vseh. Vsem srečno novo leto! R. Pismo iz Argentine: Dr. SCrekev obisk izreden kapital za slovensko narodno in demokratsko stvar BUENOS AIRES, Arg. — Gospod urednik, ne zamerite. Zad-ni modisti — bolje razumljivo'nja pisma so se zakasnila. Več povedano, taki “inženirji”, ki! vzrokov je bilo za to. Delo, ki ga znajo z novimi krili ustvarjati je pri listu vedno zadosti, smrt nova zanimanja za nežni spol J ge. Tatjane Hafnerjeve, žene g. Saj ti je menda znano in vidiš tu Janka Hafnerja, nekdanjega u-pa tam, da ko kaka “devica” pri-1 * * * rednika Slovenca, in teden dni korači v kratkem krilu po ulici, ^ zatem smrt šestletnega sinčka kako se moški ozirajo za njo. Ne-1 Andrejčka našega uredniškega kateri od navdušenja jih kar z tovariša g. Pavla Fajdige. In na-žvižganjem pozdravljajo. zadnje je pritisnila še neznosna Dalje je treba vedeti, da glav- vročina. Te dni smo imeli skoro ne modne trgovine so večinoma j 39 stopinj C v senci. Pri taki v rokah “Mojzesovih potomcev j vročini pa je težko pisati članke, in vnukov”. Ti pa gledajo, da Zato hitim, da bom ujel vsaj še “kšeft” dobro teče. Tako ti pro-[zadnji čas, da zaključim še ta dajo krila za mastne vsote, bolj mesec poročilo o lepih oktobr-ko so kratka, dražja so! Tiste skih in novembrskih dnevih, ko “device”, ki jih nosijo, pa svoje [smo imeli na obisku predsedni-noge in drugo telesno posest o- ka NO za Slovenijo g. dr. Miha Kreka. Vsem so ti dnevi še v živem spominu, bodo ostali še na- glašajo. Tako teče ta trgovina v korist - to pa ne “porajtajo”. Tisti humorist je v šali veliko “Mojzesovim potomcem in vnu-:prej ter bodo tesno povezovali kom”, ker tem diši le “kšeft”. Da j Slovence pri vas z izseljeno Slo-se s tem seje slab moralni plevel |venijo pod Južnim križem. Zadnji teden svojega obiska pri Slovencih v Argentini od povedal! Zadnji stavek o setvi torka, 5. novembra, do ponedelj-“moralnega plevela” človeku ^ka, 11. novembra, g. dr. Krek ni zresni obraz. To, če ima le kaj bil niti en dan prost. Za vsak določeni sestanki, prave vesti. Ob tem in pri tem sem se spomnil zanimivega opisa, ki ga dan so bili razgovori, obiski raznih domov in ustanov slovenskih demokrat- je tudi nedolgo tega objavil ko-'skih izseljencev. Izredno napo-mentator P. Harvey. Navaja in ven je bil ta program. G. dr. kaže na razne predpise in določ- Krek ga je izvedel v celoti. Ob-be, s katerimi zahtevajo od uči- čudovali smo ga, kako je vse to teljev in učiteljic ter dijakov in zmogel. Brez dvoma je k temu dijakinj na univerzi v Moskvi, pripomoglo dejstvo, da so bili kako se imajo vesti in obnašati njegovega obiska ljudje vsepo-med seboj in v javnosti. Piše tu- vsod iskreno veseli, da so ga z di o takih pojavih in določbah j odprtimi srci povsod sprejemali proti njim po nekaterih drugih'in povsod z zanimanjem ter po-deželah. Zanimivo jih omenja,! zornostjo sledili njegovim lepim vredno, da se čuje o tem. O tem govorom. navaja: “Rusija ne dovoljuje dijakinjam (dekletom in ženam) obi-skavati spalnice moških dijakov. (To zdaj.) Univerza v Moskvi ne dovoljuje dijakom in dijakinjam, da Sestanek članov Narodnega odbora je bil v Slovenski hiši v sredo, 6. novembra. Navzoči so bili gg. dr. Tine Debeljak, dr. P’ranjo Maeus, Rudolf Smersu, Miloš naselji, s slovenskima šolama. V San Martinu je šola škofa dr. Gregorija Rožmana in jo obiskuje nad sto slovenskih otrok, v Našem domu v San Justu ima šola pa ime po pesniku France- tu Balantiču. Tudi ta zbira nad (sto slovenskih otrok. V San Martinu si je g. dr. Krek ogledal dom in. vse njegove prostore za šolo in družabne prireditve. Zvečer tega dne je pa bilo v Našem domu v San Justu nad vse lepo narodno slavje, ki so ga v pozdrav predsedniku' NO priredili starši slovenskih otrok, ki obiskujejo tamkajšnjo slovensko šolo, ter vodstvo te šole, ki jo vsa leta vodi gdč. Angelca Klanškova. G. dr. Kreka je pozdravil ob prihodu predsednik Našega doma g. Peter Čarman. Naglašal je, da mu je slovenska mladina pripravila “večer slovenske pesmi”. Izrekel mu je tudi naslednjo prošnjo: “G. predsednik! Kjerkoli boste po svetu srečavali naše rojake, izročite jim naš bratski pozdrav in povejte jim, da smo ostali zavedni Slovenci z vsemi izročili, ki smo jih prinesli s seboj, ko smo pred 23 leti zapustili svojo rodno grudo. S kulturnim delovanjem utrjujemo našo narodno zavest in dvigamo ugled naše slovenske skupnosti pred domačini. — S pesmijo te naše mladine pa hitimo k Bogu s prošnjo, naj naši trpeči materi Sloveniji kmalu nakloni srečno bodočnost v svobodi.” Svoj govor je predsednik Našega doma g. Čarman zaključil z zatrdilom: “Gospod predsednik, naj Vam bo ta večer dokaz, da pri delu, ki ga opravljate za naš narod, niste sami. Spremljamo Vas, podpiramo in pomagamo , . v. .. iStare in Feliks Urankar. G. dr. bi odhajali in preživljali noči vlt, , , , . . ... ., , ... IKrek se je pred razpravo o vpra- hotelih ali turističnih motelih v , sanjih, ki so bila predmet razgo- brez dovoljenja staršev. (To zdaj.) Glasilo “Izvestija” obsoja pre-klinjevanje kot barbarstvo, ki bi se moralo kaznovati. Potem navaja nekaj iz Faraukovih časov v Egiptu, v katerih je bilo po-Ijubovanje v javnosti prepovedano. Haremske plesalke so mo- vora, toplo spominjal letos umrlega člana in podpredsednika NO dr. Celestina Jelenca, predstavnika slovenske socialistične stranke v NO. Narodno slavje slovenske mladine v San Justu Dne 6. novembra je bil g. dr. rale biti oblečene in krite od pet | Krek na obisku v dveh sloven-do vratu. iških domovih: v San Martinu in V $paniji po mestih kot v Los;v Našem domu v San Justu. V Santos je bilo sprehajajočim se,obeh mestih sta močni slovenski Previdnost, ki nas je pognala v izredno trpljenje, pa vam dala doživeti te izredne uspehe. — Pred našimi duhovnimi očmi vstaja strahotna podoba naše narodne Kalvarije, ki pa ji sledi slika srečnega uspeha vseh vas, ki ste preživeli. Velikemu petku v rojstni domovini sledi kar hitro, vsaj za vse vas, rešitev v tujini. Če nič drugega, z izrednim trpljenjem vas je Vodnik usode obdaril in izrednih priložnosti vam je nasul. V veliki meri ste jih izkoristili. Utemeljeno je u-panje, da bo ves naš narod vso to preskušnjo izkoristil v Njegovo slavo in v svojo srečo.” Pozdravnemu večeru v veliki dvorani je sledil sprejem in pogostitev v manjši dvorani in v vseh ostalih prostorih Našega doma. Tu je predsednik Našega doma izročil predsedniku NO u-metniški kip argentinskega gau-ča. Zveza slovenskih mater in žena je imela g. dr. Kreka v svoji sredi v četrtek, 7. novembra, popoldne. Sestanek je bil v Slovenski hiši. Nad tri ure je bil predsednik NO z njimi ter jim odgovarjal na vprašanja in dajal pojasnila. Po sestanku je bila pogostitev ob pesmi in veselem razpoloženju. Slovenska hranilnica in posojilnica v Remos Mejia je pomembni slovenski denarni zavod na področju Vel. Buenos Airesa. Je uradno priznana zadruga, ki razpolaga z milijonskimi naložbami ter s krediti pomaga slovenskim izseljencem pri njihovem gospodarskem u-veljavljanju v novem svetu. V tem denarnem zavodu je dr. Krek prebil večer dne 7. novembra. Člani upravnega in nadzornega odbora ter drugi za-drugarji so predsedniku NO prikazali delovanje in razvoj te slovenske denarne ustanove, g. dr. Krek jih je pa seznanil z gospodarskim u d e j s tvovanjem Slovencev v ZDA in Kanadi. V vladni palači V 'petek, 8. novembra, dopoldne je predsednik NO bil na obisku v vladni palači pri notranjem ministru dr. Borda. Z njim sta bila predsednik pripravljalnega odbora za let. spominske proslave g. Miloš Stare in tajnik tega odbora g. Božo Stariha. G. in kar je najvažnejše: razumemo! .V,r°v ',0 v ^ziav' n°Lanjemu vas, zato: naše globoko spoštova- [ninis lu mec* drugim izrekel zahvalo za gostoljubnost, s katero nje!” Sledil je koncert mladinskega pevskega zbora šole France Balantič. Pod vodstvom svoje dirigentke gdč. Angelce Klanškove je izvajal prelep koncertni spored, za katerega so mladi pevci želi splošno, navdušeno odobravanje. To se je še stopnjevalo, ko je stopil na oder g. dr. Krek ter začel govoriti slovenski izseljenski srenji v San Justu, ki je ob delavniku napolnila do zadnjega kotička najlepšo veliko dvorano, kar jih premorejo Slovenci na področju Velikega Bu- je Argentina pred leti sprejela slovenske protikomunistične begunce. Kot posebnost mu je izročil bibliofilsko izdajo prvih treh spevov velike argentinske pesnitve Martin Fierro v prevodu dr. Tineta Debeljaka, ki je izšla za tiskovno konferenco g. dr. Kreka ob slovenskem narodnem prazniku. Slovenska vas — Villa Eslovena je strnjeno slovensko naselje v Lanusu na področju Velikega Buenos Airesa. Nastalo je po za- eno.s Liresg. Po prisrčni zahvali slugi velikega dobrotnika slov. naseljencev v Argentini rajnega msgr. Janeza Hladnika. V Slovenski vasi imajo svoje središče slovenski lazaristi s svojo vika-rijo, odkoder razvijajo svojo misijonsko delavnost. V tem naselju je bil g. dr. Krek na obisku v petek, 8. novembra. Najprej je bil popoldne pri gg. lazaristih, med katerimi je tudi njegov ožji bohinjski rojak č. g. Franc Sodja. Ogledal si je tudi najnovejše slovensko industrijsko podjetje, ki je nastalo v tem kraju — Slovensko kovinarsko podjetje. Vodi ga s sodelavci znani slovenski kovinar in delavec v slovenskih katoliških sindikalnih organizacijah g. Maks Jan. Podjetje je uglednemu gostu podarilo en primerek svojega serijskega izdelka — raženj za pečenje mesa. V večernih urah je bilo narodno slavje v Hladnikovem domu, kjer je g. dr. Kreka pozdravil g. Lovre Jan, predsednik Društva Slovenska vas; pevski spored je izvajal mešani zbor pod vodstvom g. Ivana Meleta, otroški pevski zbor pa pod vodstvom ge. Zdenke Janove. Predsednik Društva Slovenska vas g. Jan je g. dr. Kreku na tem večeru izročil tudi diplomo o njegovem imenovanju za častnega vaščana Slovenske vasi kot “prvoborite-Ija za resnično slovensko svobodo, naj zvestejšega čuvarja slovenske zastave, simbola slovenske državnosti”. G. dr. Krek med slovensko mladino Otroci slovenskih šol na pod ■ ročju Velikega Buenos Airesa imajo vsako leto pred zakljuS« kom šolskega leta skupni izlet. Letos je bil 9. novembra v meste* Lomas de Zamora, na župnijo g. Jožeta Škerbca. Udeležilo se ga je 408 slovenskih otrok. Vodstvo slovenskih šol je na izlet povabilo tudi g. dr. Kreka. Otrokom je najprej maševal g. direktor msgr. Anton Orehar, nato pa je li dr. Krek v spremstvu nadzornika g. Aleksandra Majhna obiskoval posamezne šolske skupine, raztresene po prostranem igrišču. Predsednik NO je otrokom tudi govoril. Govoril tako lepo in v jeziku, da so ga vsi razumeli ter mu sledili z živim zanimanjem. Med drugim jim je naglašal: “Te slovesnosti, ki so vzrok in povod, da sem jaz med vami, so prazniki, tako vam pravijo, slovenske narodne misli in zavesti. Vi ste Argentinci slovenskih družin. Tako so vaši bratci in sestrice Kanadčani, Amerikanci, Francozi, Angleži in Avstralci, pa povsod Slovenci. — Slovenci smo res svobodnjaki. Iz naše svobodne volje smo povsod Slovenci. Svobodno smo organizira • ni po vsem svetu, da vsi čutijo narodno enoto. Zato imamo Slovenski narodni odbor, da to enoto predstavlja in naše skupne reči urejuje ... Med drugim smo praznovali praznik slovenske zastave. Zastava gre naprej. Zastava vihra navzgor. Kdor gleda nazaj ali pa v tla, zastave ne vidi! Vi zdravi, pošteni, veseli slo-veski otroci, enako ljubite, pa vsako na svoj način, argentinske in slovensko zastavo. Gledate naprej in navzgor, da združujete trojno lepoto svoje narave: Argentinci —- Slovenci — in božji otroci ste.” Bil je to lep, najlepši dan, kar so jih doslej doživeli otroci slovenskih šol s svojimi učitelji in vzgojitelji. Saj je bil med njimi na j višji predstavnik svobodnih Slovencev, da jih je vzpodbujal, da naj ostanejo pridni, na se lepo učijo, da bodo delali čast svojemu narodu in adoptirani domovini; vzgojiteljem in vzgojiteljicam pa se je zahvalil za vse požrtvovalno delo, ki ga posvečajo slovenski izseljenski mladini, da je ohranjajo narodno in versko zavedno. V srednji šoli ravn. M. Bajuka je bil g. dr. Krek v soboto, 9. novembra. Ta dan so imeli zadnjič (Dalje na 3. strani) ^ l' 'I"l"1' 'J^l | J_| I|||, ,j|, ,J|, rji«| Ji• f l||(Ji)|j||f^| |J|| l|l| |j|| • J,' '£mJ^l 'J,' 'i' 'A' 'i' 'l* 'J,''A' 'II' 'i.1 'A' 'l,1 'jI''A' '1' 't GOSTAC MATEVŽ Spisal F. S. Finžgar Kozarja naj si udinjajo bajtarji in kajžarji. Mi gruntarji nimamo koz. Rožič, določi ti, kdaj naj bajtarje skliče naš Blažek, ti Pa le bodi pri tistem zborovanju.” 'Oj, to bo klepet,” je dodal Koren. Odborniki so voščili lahko noč in se razšli. Ko so možje prišli domov in sec*ii za mizo k večerji, je bila radovednost starih dedov in zla-ati žena velika. Zvedeli so za udi-n ja neg a črednika in ovčarja in slišali, da je bil Korenov plemenski junec izvržen. “Sedaj smo brez njega. Spet bo moral tuliti po Rebiu.” Mladi sinovi so Predobro umeli, da gre za nagajanje Korenu. Po večerji so se hitro našu in pripravili junčevo tulbo. Namesto dna sl are pinje so napeli mo- čen posušen prašičji mehur. V to kožo so pritrdili areto in šli s tako godbo v gmajno. Eden je hržal piajo, drug je od znotraj pinje drgnil po dreti. Napeti me-Ur je ob tresenju izpuščal divje mukanje, ki se je razlegam iz Kebra po vasi. Korenov junec tuli!” so vsi vedeli, ko so privreli iz mš na predrje. ; Zupan Primož ni šel poslušat junčeve tulbe. Ko je po večerji s.»m z žero obsedel, ji je pravil. afco .se je vojskoval za Tevža m kako so ga privili, da je oblju-lep pridav njemu in materi. T ona> ki je Tevža tudi hudo ce-1 a’ ie moža potolažila, češ kaj 3 Je nam, ko imamo, tistih ne-aj perišč žita. Naglo je segla v ens o omarico in pred moža a potoiažbo postavila frakcij stare slivovke. mn°ren Se ^aJPa^ silno to-v° 1 ) iz mze v ranem jutru od-S, P° drugega bika v D v irski C°1 in ga šc isti v^ečer prignal d°mov. Drugi dan sta ga že mc-ogledala in tudi potrdila. Jun-^Gva tulba v gmajni je utihnila. Volitev kožarja Tistega leta se je zima čudno hitro umikala. Svečana je teloh že priril iz zemlje, po leščevju Je bingljalo polno abrankov, po-Pie p0 grmih se je napenjalo in težko čakalo, da se odpre. Ba.j-tarji so po otrocih žc gonili koze y Keber, da so obirale mladike Popasle krog grmov prvo tra-Vico. Odbornik Rožič ni več odlašal. . °hlical je Lazarjevega Blažka mu ukazal, naj gre do vseh, 1 imajo koze, in jih povabi za ^ r'edeij° takoj po nauku, da si 1 jri3.)0 kožarja. Blažek je urno topotal v coklicah od bajte °, haite in veleval na sejo. Tak vendar že! Smo mislili, so bogatine! na nas pozabili,” s° hajžarske ženske hitro pova-vale soseda pri sosedi in pre-msale volitev kožarja. Nekatere nauka niso šle nič domov. Kar Kožiču so se ustavile. Takoj ko ^ Za<;el ^lePet> tudi prepir, j, ^ Je vsaka imela že pripravlje-oma Sv°jeSa kožarja. Res sc bili l°ki 2a kožarja revni in tistih j!1 ° grošev od koze tudi ni bilo ° Voka j. Toda bolje je nekaj ko nič. °1 ure po nauku še ni minilo, Je bila Rožičeva hiša že po!-• tzmu-d moških sta prišla sa-^.^tarčka Rev^ in Zaborštnik. če 1 k’ §a črna j o sami oni. torja msgr. A. Oreharja je še so- lNufp ne- Naj bi vsi naši otroci maševalo pet slovenskih duhov- lmcl* 1° drugo lastnost za eno nikov. Po maši je bila blagoslo- do®a‘:’lvo ve(l kot ga imajo drugi, vitev doprsnega kipa škofa dr.' K°g povrni Vam vsem, ki se Rožmana sredi vrta. Je umetni- trudite^in zbirate dragulje mla" ško delo kiparja g. Franceta du® sl°venskih otrok in jih Goršeta | brusite v dragocene slovenske I bisere! Vsak dom je pa tudi dom I zrele slovenske družbe, i Bog daj, da bi vsi v vsem svo- Na slavnostnem zborovanju so govorili o življenju, delu in pomenu škofa Friderika Barage ob 100-letnici njegove smrti predsednik Južnoameriške Baragove zveze g. dr. Filip Žakelj, ga. Vera Debeljakova ter g. dr. Miha Krek. Sledilo je podpisovanje spomenice sedanjemu marquett-skemu škofu Charlesu Salatki, v kateri ga vsi udeleženci Baragovega dne naprošajo “naj stori vse, da bo škofijski uradni postopek' čimprej končan in zade- jem osebnem in skupnem prizadevanju vztrajali, napredovali v bogastvu naše posebnosti, tki se imenuje slovenstvo, v čast slovenskega katoliškega naroda. Zbogom in Bog vam daj vso srečo!” Odhod iz Buenos Airesa Ponedeljek, 11. novembra, je bil zadnji dan, ki ga je g. dr. , , , Krek preživel med Slovenci v va odposlana v Rim . Tega dne A „ f- • t-, „ i . r, , .. . .° , , Argentini. Dopoldne se je pošlo- je izšlo tud, najnovejse delo yU oc| dr PraMa GnidouM, spmtuala g. dr. Žaklja o Barag, rektorja žkoJ zavoc|a v Za Bogom vredna naj večje časti”. Na popoldanski prireditvi je bil govor o življenju in delu velikega škofa Barage, nato pa Adrogueju, v katerem je stanoval med svojim bivanjem v Argentini, opoldne je bil na kosilu •i u t , v. v.. v Slovenski hiši, kjer je med prikaz Debeljak-Gerzincicevega , 1 . J drugim s svojim prijateljem so- in je igral za vse naše polka orkestre. Delal je pri CTevite Corp. kot technični risar. Tukaj zapušča starše Leona in Emmo, hčer Judy in sestro Emmo Jean Yurisich. Bil je veteran druge svetovne vojne, ta dan napravil še zadnji obisk •“» J™ )•* leta!0mJ0fP0t0v“1 Pogreb bo v torek zjutraj ob oratorija “L F. Baraga Slovo v Slomškovem domu Po končani prireditvi na Baragovem dnevu v škofovem zavodu v Adrogueju je g. dr. Krek šolcem g. Jožetom Košičkom o-bujal spomine na šolska leta ob 50-letnici njune mature, popoldanske ure je pa prebil s svojimi sorodniki,; zvečer ob četrt na sloji slovenske izseljenske skupnosti. Za vsakega je imel toplo prijazno besedo, nikomur je ni odrekel. Njegov obisk je našel močan odmev tudi v argentinski javnosti. O njegovem prihodu, o njegovi tiskovni konferenci, o njegovih govorih in izjavah sta poročali zlasti največja in najvplivnejša argentinska dnevnika “La Prensa” in “La Nacion”. Poleg njiju pa še drugi listi. Prav tako radijske in televizijske postaje. Slednje so zlasti prikazovale slovenska dekleta in fante, žene ter može in otroke v slovenskih narodnih nošah ob položitvi venca na spomenik argentinskemu o s v o b o ditelju gralu San Martinu. Nič ni pretirana ugotovitev, da argentinski tisk in radijske ter televizijske postaje še nikdar niso toliko pisale in poročale o Slovencih, kakor ob dr. Krekovem obisku. In to je v osemmilionskem mestu, kjer skoro ni dneva, da ne bi bile na obisku razne vplivne osebnosti ter gospodarska predstavništva raznih držav na svetu, mnogo! Zelo mnogo! In potrjuje samo to, da svobodni in neodvisni argentinski tisk uvršča predsednika NO za Slovenijo med pomembne svetovne politične osebnosti, ki se v svobodnem svetu bore za svobodo svojega naroda. In to je izreden kapital za slovensko narodno demokratsko stvar! F. Kr. dobile kolonije neodvisnost, so se Indijci hoteli zavarovati na ta način, da so ohranili britansko državljanstvo. Prav to jim sedaj hodi narobe, oblasti jim držav-janstva sedaj nočejo dati, odrekajo pa jim tudi pravico do nadaljevanja njihove dosedanje o-brti. Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) Powell zopet v Kongresu WASHINGTON, D.C. — Znani kongresnik C. A. Powell iz New Yorka je bil pretekli petek zaprisežen po pet ur trajajoči razpravi Doma in po sprejemu pogojev, ki mu jih je ta stavil. Izgubil je svojo 22-letno seniori-teto in obljubil plačati $25,000 v povračilo nezakonitih izplačil, ko je bil načelnik delavskega odbora Doma v prvem dvoletju 90. Kongresa. C. A. Powell je bil pred dvema letoma zavrnjen, Predstavniški doma ga ni maral sprejeti, čeprav ga je njegov volivni o-kraj Harlem v New York Cityju izvolil z veliko večino. Zavrnjen je bil, ker se je uprl sodišču in ker je bilo očitno, da je zlorabljal položaj kot načelnik Domo-vega odbora v osebno finančno korist. Volivci so vztrajali ob Powel-lu in ga v novembru ponovno izvolili. On je trdil, da je žrtev svoje rase, da so mu njegovi beli tovariši zato zaprli vrata v Kongres. Ni tajil tega, kar so mu o-čitali, trdil je le, da delajo tako tudi “drugi”. Od tedaj se je poravnal s sodiščem v New Yorku, ki je še leta 1966 izdalo proti jemu tiralico. Postal je malo tišji in javnost je med tem delno že tudi pozabila nanj, tako je Predstavniški dom potrdil njegovo izvolitev in ga sprejel. tem letu nekajkrat! zelo bolan in dr. Barnard se je bal, da mu bo moral dati novo srce. Dr. P. Blaiberg je ob prvi obletnici življenja s tujim srcem dejal, da se odlično počuti in da upa, da se bo tako tudi v bodoče. Spomladi namerava iti na o-bisk v Združene države. Pokadili manj cigaret WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih smo v ZDA lani pokadili za nad bilijon cigaret manj kot v letu 1967. Leta 1967 smo pokadili skupno 527.8 bilijonov cigaret, lani pa “le” 526.5 bilijonov. Razlika je sorazmerno majhna, pa vendar pomeni precejšnji padec kajenja. Zaradi povečanja števila prebivalstva bi morala ob isti porabi cigaret ta v preteklem letu narasti za nekako 2.5%. Zvezne zdravstvene oblast; stalno opozarjajo na nevarnost kajenja cigaret, opozorilo o tem je na vsaki škatlici cigaret. Iz-gleda, da ima to končno le svoj vpliv na mišljenje ljudi. ženske dobijo delo KUHARSKA POMOČNICA UPRAVNICI Privatni ženski klub v centru mesta išče kuharsko pomočnico za 5 dni na teden. Plačani prazniki in počitnice. Kličite 621-7360. Iščem čistilko za splošno hišno čiščenje, po en dan na reden, po izberi, v okolici Chagrin — Orangeville. Prosim kličite 751-5654. (4) Veš nadzora ie Irefca ! MAii OGLASI med svojim bivanjem v Argenti- Proti ^Tu in nato dalje Protijg_3Q jz Zakrajškoveira notrreb-ni: Slomškovemu domu v Ra- ZD^" ^a Jetahscu so se od njegaj^^ zavoda y cerkev sv. petra mos Mejii. Tja je prišel že v ve- P°slovili številni Slovenci, med Qb d(Jvetih) nato na pokopališče černih urah. Ob prihodu so ga katerimi so bili zlasti vsi člani prisrčno sprejeli odborniki do- PriPravljalnega odbora za letoš-ma s ted. predsednikom Herma- ne sPorninske slavnosti s pred-nom Zupanom ml. na čelu ter sednik°m Milošem Staretom na šolski otroci. Mladinska folklor- čelu ter skupina otrok v sloven-na skupina je nato odplesala več sk^k narodnih nošah iz Castelar-narodnih plesov pod vodstvom Ja' Kalvarija. ge. Eme Kessler-Blejčeve. Pozdravni govor je imel predsednik doma g. Herman Zupan ml., V Afriki preganjajo !sp “navlako” in lujce NAIROBI, Ken. — V Tanzaniji so začeli boj proti kratkim krilcem, belitvi las, ozkim, spodaj zvončastim hlačam in vsej drugi modni “navlaki” zahodne- Velik pomen dr. Krekovega obiska v Argentini Obisk predsednika NO za Slo- ^ ...___________ ______ nakar je bilo predvajanje slik ob)Venij0 dr Kreka v Argentini je'ga sveta. “Zelene straže”, kot se g as eni spremljavi o delu Slom-, velikega pomena. Predsednik' imenujejo pripadniki domače s ovega doma od početltov v sta-gjovenske dernokraj_ske stranke kulturne revolucije, so začele rem domu do najnovejših dni. |g_ ing Ladislav Bevc mu je pri- čistiti najprej glavno mesto Dar- ato je povzel besedo g. dr. p-saj zgodovinski pomen. Nič ni es-Salaam, od tam pa hočejo po Krek. Imel je zadnji govor Slo-j pretiraval Veliko slovenskih na_ vencem v Argentini. Priznal je, seljencev je g dr Kreka ob nje_ da odhaja iz Argentine pod mo-1 gočnim vtisom vsega, kar je videl po domovih, na proslavah. govern obisku v Argentini prvič videlo. Prvikrat so z njim govorili ,prvikrat poslušali njegove na srečanjih s šolsko mladino in govore ,s komurkoli je prišel v 5 Predstavniki organizirane slo- stiki pri vsakem je zapustil naj. vsej obsežni državi. V Keniji so med tem začeli “nacionalizirati” še zadnje o- WASHINGTON, D.C. — De-, lavski tajnik W. Willard Wirtz je ukazal večji in vestnejši nadzor nad izvajanjem zveznega programa “Mladinskega zbora”. V tem programu so vežbali za razne poklice mlade ljudi, ki so zapustili šolo, ne da bi jo kon-| čali. Kongresni odbor za pregled zveznih izdatkov je ugotovil, da je bilo pri izvajanju teh programov na področju Detroita izredni veliko nepravilnosti. Tako so dobivali podporo iz njegovih sredstev fantje, ki so hodili redno v višjo šolo in nekateri taki, ki so bili na visokih šolah. Podpore so dobivali sinovi tistih družin, ki niso spadale med po zveznih predpisih upravičene do podpore. Ko bo Kongres razpravljal o sredstvih za te programe v novem proračunskem letu, brez dvoma na te ugotovitve ne bo pozabil. Zagovorniki teh programov se boje, da bo večina od V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico zgoraj novoporočencem ali zaposleni dvojici. Oddamo tudi opremljeno spalno sobo in kuhinjo zaposlenemu moškemu. Kličite UT 1-3955. (3) Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS it. fllalr A v«. & r,8th St: EN 1-4212 V najem 1-sobna enodružinska hišica s kopalnico in vsem udobjem se odda v najem v Collinwoodu. Za pojasnila kličite MU 1-3439 (6,10 jan) Stanke trgovine in obrti. Mini- njih opuščena v nekaj mesecih, NAPRODAJ Delikatesna trgovina s poslop.-jem, C1-C2 licenci, $1,400 čistega na teden, vpeljana, 20-k . isti lastnik gre v pokoj. Wes* Side 12417 Cooley Ave. Kličite 671-1717, po 4. pop. — (6,8,10 jan) ster za trgovino in industrijo je izjavil, da po šestih mesecih ne bo dobil noben nedržavljan več 'lepše vtise. S svojim nevsiljivim, dovoljčnja za obrt, če bo le na )e PaTjubeznjivim, mirnim nastopom je povsod ustvarjal prijateljsko razpolago kak domačin. Doslej je bil večji del trgovi- venske skupnosti. Svoj poslovilni govor zaključil takole: Poslednja moja beseda naj bo vzdušje, povsod si samo ustvar- ne in obrti v vzhodni Afriki v beseda zahvale, beseda zahvale !jal nove prijatelje, ki so mu bili rokah Indijcev, ki so se naselili vsem, dragi Slovenci. Vam, star- zlasti hvaležni za vso odkritost tam v času, ko je bil ta del Afri-šem, vzgojiteljem slovenske mla- in iskrenost, s katero jim je go- ke pod britansko oblastjo. Ko so ko bo nastopila nova vlada. Eno leto s tujim srcem CAPETOWN, J. Af. — Pretekli petek je minilo eno leto, odkar je dr. Barnard zamenjal dr. J. Blaibergu njegovo nepopravljivo bolno srce z zdravim, ki so ga vzeli iz trupla zdravega ponesrečenca. Blaiberg je bil v se je takoj oglasilo pet zdravljenje. JHHRBŠIŠS PODMORNIČ1CA — Na sliki vidimo malo podmornico, ki jo njen graditelj in njegov pomočnik preskušala v pristanišču Hong Konga. Dolga je le 11 čevljev, Pri prvem preskusu se je srečno potopila 20 čevljev globoko in se spet dvignila na površino. V BLAG SPOMIN OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG. DRAGI BRAT, STRIC IN SVAK Anton Hočevar Izdihnil Je svoj« plemenito dušo dne 6. januarja 1963. Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Košnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, naj Te s svetimi slavi. Žalujoči: !.?' | žena FRANCKA; SESTRE, BRATJE. NEČAKI in NEČAKINJE ter drugi sorodniki. Cleveland, O. 6. jan. 1969. Jerzy Zulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN 2e ponoči, ko smo gledali ognjene izbruhe na vzhodu, smo sklepali, da mora biti tam nekje vulkan. Za to so govorile tudi toplice, ki se po navadi pojavljajo v vulkanskih krajih. Kakih štirideset ur po sončnem vzhodu smo zapustili voz in se podali na vrh planjave. Nekaj korakov srno napravili še v gosti megli; ko se je megla razkadila, pa — kakor da dvignil zaveso: Nekaj kilometrov od nas je bilo — morje. Neizmerna, ob bregovih še zaledenela, a dalje že valovita in gibljiva vodna ravan se je raz-irostirala tja do obzorja. Strmeli mo v veličastno lepoto, kakršne .nsmo videli, odkar smo bili zapustili Zomljo, in nismo mogli odtrgati od nje svojih oči. Nazadnje smo se vendarle ovedeli in si začeli ogledovati okolico. Na zahodu se je bleščalo sredi raztrganih sipin ustje reke, ki smo po njej pluli ves: pretekli dan, na vzhodu je bila pokrajina neznansko divja in raznolična. Predvsem je pritegnil naš pogled nebotični vulkan, s snežno kapo na stožčastem vrhu, ki je veličastno kraljeval nad sosednjimi skalnatimi pogorji. Južne vrhove teh gora, ki so padale proti morju, so pokrivali črni gozdovi zveriženih rastlin, ki so se pravkar budili k novemu življenju po dolgi, ledeni noči. Bliže nas pa so sredi fantastično razmetanih skal in puhtečih jezerc brizgali nešteti biserni, v belo soparo zaviti gejzirji. Voda, ki j^; odtekala iz njih, je skakljala po terasah, se lovila v kotanjah, dokler ni skozi goščave odhitela v frio-rje. Tako sc je bližala svojemu koncu naša odiseja. III. III. Deset let je preteklo tam na Zemlji, odkar smo prišli na morsko obalo, kjer živimo šle danes. Od tistih dni ae tu ni dosti spremenilo. Morje še vedno buči, in noči, dolge noči Je vedno legajo nad nemirne valove. Od časa do časa se oglasi ognjenik, ki smo ga v spomin na dragega prijatelja imenovali 0’Tamor. Se vedno brizgajo gejzirji vrelo vodo in še vedno žubori potoček po kamenju, le da se nad eno kotanjo dviga sedaj zimska koča na koleh, a riiže ob morju hiša, ki nam služi za letovišče. Po produ ob morju pa se pode štirje otroci in nabirajo školjke in cvetlice, ali pa se igrajo s psi, ki so se skotili že tu na Luni. Tudi mi smo se že navadili tega sveta. Ne čudimo se več dolgim, ledenim nočem in tudi ne dnevom, ko sonce leno polzi po nebu in bljuva ogenj iz globin neba. Strašne popoldanske nevihte, ki se podb vsakih devet in sedemdeset ur nad nami, nas že davno več ne plašijo. Na divjo, fantastično pokrajino, na rastline in živali, tako različne od naših na Zemlji, glodamo kakor ra dobro poznane in povsem naravne sjvari. Zato se dozdeva Zemlja našemu spominu kakor sanje, ki so pustile za sabo samo nedosegljivo sled, izgubljajočo se v puščavah koprnenja ... Včasih sedimo cb morju in kramljamo o njej — brez kortca in kraja. Pripovedujemo si o kratkih zimskih dnevih, o gozdovih, pticah, mestih in ljudeh, ki po njih prebivajo, o množici znanih in drobnih stvari, ki so neznansko zanimive, a za nas samo še pravljica. Tom je že precej velik in razumen in posluša vse te stvari zares kakor — pravljice. On ni bil nikoli na Zemlji... Življenje smo si tu napravili še dokaj znosno. Ob vznožju O’Tamora, na vulkanskih tleh, smo odkrili rastline, katerih debele in močne korenine so dovolj trdna snov, ki za silo nadomešča drevo. Veliki listi, sila trdi in žilavi, ki jim ostrgamo olesenele luske in jih nato posušimo, nam nadomeščajo kožo, a iz vlaken drugih listov si tkemo nekakšno grobo in mehko platno. Na ravnini za reko smo po dolgem iskanju zasledili plasti rjavega premoga in odkrili nove petrolejske vrelce. Železo, srebro, baker, žveplo in apno se dobe v znatnih množinah. Morje nam daje dosti koristnih školjk in jantarja, ki se razlikuje od zemeljskega le po živordeči barvi. Iz morja dobivamo najvažnejšo hrano. V njem žive najrazličnejše vrste rib ali kuščarjev, ki hq prav okusni in redilni. Razen tega stikamo v pesku ali po goščavju za jajci — tu namreč vse živali ležejo jajca, ki prenesejo najhujši mraz. Pripravljamo si tudi okusne in močne jedi iz nekaterih zeli, ki jih je vse polno tod okoli. Skraja smo bridko pogrešali mesne hrane, a zdaj smo že pozabili nanjo. Razen rib imajo vse živali trdo in smrdljivo meso, da ga ni moči jesti. Samo psom se ne gnusi. Minilo je nekaj lunskih dni, CHICAGO, ILL REAL ESTATE VACANT ACRE plus, on private lake. 300 plus feet lake frontage with trees. North Barrington area. $15,000. , . , 392-4955 CHICAGO. ILL BUSINESS OPPOBTUNITV RESTAURANT & DINING RM. Center of New ENGLEWOOD Shopping Mall. Seats approx. 75. Hrs. Mon-Thurs. 8 a.m. - 7 p.m. Tues. Wed. Fri. & Sat. 8 a.m. - 4 p.m. Closed Sun. & Holidays. 733 W. 64 ©t 488-3808. (5) FOR SALE — BY OWNER HARDWARE STORE—SO. WEST With or without bldg. Must sell. 847-2289 (5) BODY REPAIR BUSINESS — By owner 15 yrs Well est. Choice industrial location — with 3 bedrm home—adjoining lot 60 x 125'. OL 2-8051 PROF. & TRADES FEMALE HELP BEAUTICIANS Full or Part Time for new shop in Arlington Hts. Call 728-2991 or 964-3008 (8) FEMALE HELP FULL TIME HELP Light assembly work. Starting rate $2.01 — 9 paid holidays. NEPTUNE SYSTEMS 65 Scott St. Elk Grove Village . 439-5510 (7) WOMAN — in reed of home to be companion to invalid. No household duties. Vicinity Cary, 11L 437-4796 after 6 p.m. (4) l—:—..................... preden smo se tu malce udomačili. Najprej smo si poiskali gradiva in kuriva, potem pa smo na koleh iz krepkih korenin postavili zimsko kočo ravno v tisti kotanji, kjer smo bili prebili prvo noč. Potem smo delali dolge izlete po okolici, večinoma; s seboj smo vzeli tudi pse, ki so nam vlekli voziček s hrano. Psi so naša edina domača žival, ki nam pomaga pri delu. Od tukajšnjih živali redimo samo neke vrste kri-ate, velike kuščarje, ki nam ežejo debela, okusna jajca. Včasih smo se spustili do morja. Obrežje je proti vzhodu plitko in peščeno, na zahodu pa se dvigajo številni rtiči vul-tanskega postanka, ki jih ločijo globoko zarezani zalivi. Malone sleherni teh izletov, aodisi po vodi ali po kopnem, nam je prinesel kakšno korist. Vselej smo našli kaj uporabnega, ali pa vsaj spoznali kako novo posebnost dežele, ki nam jo v njej živeti naj hrže do smrti. Ko je Sonce trinajstič vzšlo, smo že dodobra poznali vso okolico, poleg stanovanjske hiše pa smo imeli delavnice, majhno topilnico, skladišče, pasji hlev, skratka vse, kar nam je bilo potrebno za življenje. Doba mrzlične, naporne delavnosti je bila za nami, prihajalo je vse češče dolgočasje in z njim hrepenenje po Zemlji, ki smo jo bili zapustili. To so bili za nas težki časi. Blodili smo vsi samotni po gorah ali pa znašali živež, a v dolgih nočeh se nas je loteval obup. Bili smo zaprti v domek nad kotanjo — nobenega dela se nismo lotili, navdajala nas je ena sa- ma želja —- spati, spati... A tudi to se nam ni vselej posrečilo. V takih primerih smo sedeli vsi zdelani od hrepenenja in dolgočasja in naveličani drug drugega. Resnica je, da dolgočasje in trpljenje med vsemi stvarmi najhuje ubija voljo v človeku. Žal, večkrat sem imel priliko, da sem na lastni koži spoznal to resnico. Res, lahko bi si dali opraviti marsikaj, izboljšali to ali ono, premišljevali o bodočem, toda zavest, da smo obsojeni na izumiranje, nam je hromila voljo. Ljudje na Zemlji niti ne vedo, da pretežni del njihovih sil izvira iz zavesti, da delaš ne samo zase, marveč tudi za druge, za tiste, ki pridejo za tabo. človek hoče živeti — to je vse. Medtem pa mu stoji pred očmi neizprosna smrt, in če ne bi našel izhoda, sredstva, da jo oslepari, prebito malo verjamem, da bi mu begala po glavi še kaka misel razen ene same: umrl bom! Imamo razne leko-ve: vera v nesmrtnost duše, vera v nesmrtnost človeštva in človeških del. človek si s svojimi deli podaljšuje lastno življenje, zakaj kadar se spomni na čase, ko ga več ne bo, si misli, da ostane za njim vendarle kak sled njegovega dela in si domišlja, da bo tako navzoč v prihodnosti, ki nanjo ne bo več gledal z živimi očmi. Toda v svesti si mora biti, da bodo za njim živeli ljudje, ki se bodo nevede okoriščali z njegovim delom, čeprav se ne bodo spominjali niti njegovega imena. To je neizogibni pogoj za življenje njegovih del. (Dalje prihodnjič) KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 11. — Slovenski športni klub priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue. 18. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč”. Igrajo “Veseli Slovenci”. 25. — Letni ples katoliških vojnih veteranov v dvorani sv. Vida. 26. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi “card party” v avditoriji} Sv. Vida. Začetek ob 3:30 popoldne. MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi predpostni bazar v šolski dvorani. Od 3: pop. do 9. zvečer. 2? —- Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v šolski dvorani na Glass Avenue. MAREC 1. — Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd 1C. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop. 16 — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30. — Materinski klub pri Sv. Vidu pripravi kosilo s pečenimi piškami. 30. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. APRIL 19. — DSPB Tabor priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEGVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 3. — Slovenski športni klub priredi kegljaški banket v Baragovem domu. 4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Pevski zbor Korotan poda v SND na St. Clair ob 7.30 zvečer koncert. Po koncertu ples ob godbi “Veselih Slovencev”. 11. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo. JUNIJ 1. — Društvo SPB Cleveland: Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road. 8. — Društvo SPB TABOR se bo spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 15. — Otvoritev Zelene doline. 22. — Otvoritev Slovenske pristave. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni p-iknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 13. — Slovenska pristava priredi piknik. 20. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Piknik v Zeleni dolini. FEBRUAR 9. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. 9. — Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi VEČERJO IN PLES v Slov. domu na Holmes Avenue. IS.— Lilija priredi NAGRADNO 2. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 9. — Dawn Choral Group SŽZ poda koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4.30 popoldne. Po koncertu večerja in zabava s plesom. Igra Grabnarjev orkester. AVGUST 3. — Ohio KSKJ piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 10. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 17. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. OGROMNI RADIATOR — Radiator, ki ga vidimo na sliki, je sposoben producirati 5 trilijonov wattov. Zgradila ga je Atomska komisija za razne poskuse radiacije in je nameščen v Albuquerpue, N. M. 17. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Letni piknik društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road. 24.-25.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje fiO-letnico obstoja. 24. — Piknik v Zeleni dolini. SEPTEMBER 14. — Zelena dolina priredi trgatey. 21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 4. — Društvo SPB Tabor priredi jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo. 11. Društvo SPB Cleveland priredi 3y°j družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. NOVEMBER 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer. »MM ZAHVALA Iti HAZKAMO Zmeraj težka žalost v duši in krvaveča, rana v srcu ob težki dolžnosti, ki je naložena nam žalujočim za odi.šlim, zahvaliti se vsem, ki so razumeli težko usodni trenutek v našem življenju, ko pride po skrivnostnem ukazu Večnega in nam pokliče k Sebi enega naših najdražjih. Tak Njegov poklic si je 15. decembra 1968. izbval našo ljubo mater, staro mater in sestro Fanny Cernkovic in jo zvabil v večno deželo miru, v kateri je človek rešen vseh nadlog in bolečin. Kakor je tak poklic zmeraj željen, da ne bi bil nikdar resničen, ker vsi smo še preveč zemeljski, vendar včasih pride kot tisto tiho in mirno olajšanje z odvzemom vse teže človeškega življenja. Naši mami in sestri je bil ta Njegov poklic trenutek, ko ni več žalovala in čutila teme, v katero je padla z izgubo vida pred tolikimi leti, ker vemo, da zdaj vidi Njega In Njegovo skrivnostno kraljestvo. Mama in sestra nam je umrla v 83. letu starosti. Njeno dekliško ime je bilo Pangre. Rodila se je v Ihanu pri Domžalah. V Združene države je prišla kot pridna slamnikarica leta 1913. Živela je v New Yorku in nad 50 let v Ridgcwoodu v svoji hiši. V tem naselju smo sc tudi poslovili od nje v pogrebni žali Av. Buss. Pokopali smo jo iz slovenske cerkve sv. Cirila na “Osmi” v New Yorku na pokopališče sv. Trojice v Brooklynu — 19. decembra 1968. Naša posebno srčno iskrena zahvala gre njujorškemu slovenskemu župniku p. Richardu Rogam.i za njegovo tolikokratno obiskovanje s sveto Hostijo, ko je bila toliko let "priklenjena” v svoj kot pri kuhinjskem oknu; za vse molitve, ki jih je opravil v pogrebni žali in. ob darovanju pogrebne maše v slovenski cerkvi sv. Cirila. Iskreno se zahvaljujemo župnikovemu pomočniku p. Ber-trandu Kotniku za njegove molitve ob grobu na pokopališču Sv. Trojice. Mnogo je bilo njenih in naših skupnih prijateljev, ki so jo obdali s cvetjem v pogrebni žali: vsem lem naša iskrena zahvala. Prav tako se iskieno zahvaljujemo vsem: za že plačane sv. maše in vsem onim, k:. so dali denar v to namen. Končno pa gre naša prisrčna zhavala vsem številnim prijateljem, znancem, nju.iorškim Slovencem, ki so pokojnico v življenju obiskovali na njenem domu, kakor vsem tistim, ki so jo poslednjič obiskali v pogrebni žali in so prišli k pogrebni maši ter jo spremili do njenega dokončnega — in zares, mirnega počivališča! Tu pa zopet mirno čaka, da jo po naši veri spet pokliče On, ki je Gospodar smrti in Življenja po njej. Se enkrat vsem iskrena in prisrčna zahvala vsem za vse! ANTON CERNKOVICH, sin ELSIE, snaha JERICA POGAČNIK, sestra, Astoria, N.Y. HELEN KURALT, sestra, Barberton, O. MARIAN TROSSI IN BETTY PATTON vnukinji New Hyde Park, and Ridgewood, N.Y. 6. januarja 1969. MESTO DRSALK KOTALKE — Deklica, 12 let stara Janet Edwards kaže v Londonu na Angleškem svojo spretnost na kotalkah, ki ji služijo kot nadomestilo za drsalke, na katerih je menda že kar umetnica.