ASTRONOMIJA
Zorno polje daljnogleda
•J/ •i' Np
Marijan Prosen
Zorno polje daljnogleda (teleskopa) je ena od osnovnih karakteristik daljnogleda. Definirano je z zornim kotom, ki ga v celoti zajame daljnogled z znano (dano) povečavo. Na splošno je odvisno od premera objektiva in okularja, goriščne razdalje objektiva in okularja. Običajno pa rečemo, da je odvisno od povečave daljnogleda, ki je podana s kvocientom goriščne razdalje objektiva in goriščne razdalje okularja. Pri večji povečavi je zorno polje manjše, toda zveza ni linearna.
O zornem polju daljnogleda je Presek že pisal: Presekova knjižnica Astronomska opazovanja, 1978, str. 239 in Članek v letniku 21 (1993/94), str. 86. Zorno polje daljnogleda lahko izmerimo (ocenimo) na vec nacinov, eden je podan v zgoraj navedenem Članku. Mi bomo navedli še dva; prvega izvedemo podnevi, drugega ponoci.
Splošno navodilo pri merjenju količin za ugotovitev vrednosti zornega polja daljnogleda je: dolžino merimo na decimeter natancno, cas na sekundo, vrednost za deklinacijo zvezde odberemo takšno, kakor je podana v zvezdnih katalogih oz. literaturi, na spletu ali v racunalniškem planetariju Stellarium, zorno polje daljnogleda pa izracunamo na desetinko kotne stopinje. To je za naš šolski namen dovolj na-tancno. Sami pa se lahko odlocite drugace in zorno polje daljnogleda izracunate tudi na kotno minuto natancno ali še natancneje.
Dnevna meritev zornega polja daljnogleda z znano povečavo
Daljnogled postavimo na trdno stojalo, da se ne premika. Vzamemo dolgo ravno desko in jo postavimo vodoravno. Z daljnogledom pogledamo nanjo v pravokotni smeri, in sicer tako, da gre deska cez sredino zornega polja daljnogleda. Del d deske v razdalji r z daljnogledom zajamemo (vidimo) v kotu ki predstavlja zorno polje daljnogleda. Izmerimo d in r.
d
	J
	r
	<p/
deska
O
SLIKA 1.
Meritev zornega polja daljnogleda podnevi. Z daljnogledom gledamo iz O (opazovališce) na desko pravokotno, d je del deske, ki ga zajamemo z daljnogledom, r pa njena razdalja od nas.
Opomba. Pri meritvi d smo lahko ustvarjalni. Na desko lahko pritrdimo tracni meter ali podobno merilo. Tako lahko d neposredno odcitamo kar v okularju daljnogleda. Vajo lahko npr. izvajajo trije ucen-ci, pri čemer en učenec gleda skozi daljnogled, dva pa na deski oznacujeta rob zornega polja.
Zorno polje y daljnogleda v stopinjah izracunamo iz enacbe y = (d/r) ■ (360°/2n), saj sta d in r znana iz meritve.
Opomba. Za zorno polje dejansko velja: tan(^/2) = (d/2)/r. Ker pa je zorno polje daljnogledov navadno majhno, lahko delamo s približkom tany/2 « y/2 radianov.
Zgled. Meritve zornega polja daljnogleda z doloce-no povecavo.
■ d = ... dm r = ... dm
y = 360°d/2nr = ... (izracunano na desetinko kotne stopinje)

PRESEK 43 (2015/2016) 3
23
ASTRONOMIJA

zorno polje daljnogleda
It2	S	ti
		
zvezda ob izstopu iz zornega polja
zvezda ob vstopu v zorno polje
SLIKA 2.
Navidezno gibanje zvezde čez sredino S zornega polja mirujočega daljnogleda; ti čas vstopa zvezde v zorno polje, t2 čas izstopa zvezde iz zornega polja.
Nočna meritev zornega polja daljnogleda z znano povečavo
Zgled. Meritve zornega polja daljnogleda z znano povečavo.
■ Ime zvezde = ...
5 = ... cos 5 = ... t = . . .
t cos 5 = ...
= cot cos 5 = ... (izračunano na desetinko kotne stopinje)
Dnevna in nočna meritev zornega polja daljnogleda bi se morali ujemati. Vendar zaradi različnih napak pri merjenju ali računanju lahko pride do manjše razlike. Skrbna merjenja razlike zmanjšajo, vendar idealnih meritev brez opazovalnih napak ni.
Ob konču članka predlagamo, da na oba načina izmerite zorno polje svojega daljnogleda z znano (določeno) povečavo. Razpravljajte, kaj vpliva na natančnost dobljenega rezultata v obeh primerih.
Zorno polje daljnogleda lahko določimo tudi z opazovanjem prehoda zvezde čez sredino polja. Zorno polje izračunamo iz enačbe y = cot čos 5, kjer so c = 360o/24 h = 15°/h = 15'/min kotna hitrost navideznega vrtenja nebesne krogle, t čas prečkanja zvezde čez sredino zornega polja mirujočega daljnogleda, 5 znana deklinačija zvezde. Kako izpeljemo to enačbo, glej v knjižiči Astronomska opazovanja.
Daljnogled postavimo na trdno stojalo, da se ne premika. Izberemo znano svetlo zvezdo z določeno (znano) deklinačijo 5, nanjo usmerimo daljnogled tako, da bo šla čez sredino zornega polja. Cas prečkanja je t = t2 - t1, če je t1 čas vstopa zvezde v zorno polje, t2 pa čas izstopa zvezde iz zornega polja daljnogleda. Iz opazovanj izmerimo čas prečkanja t kot razliko časov ali pa kar s štoparičo v roki in pri znanih c in čos 5 izračunamo zorno polje daljnogleda z določeno povečavo. Ce izberemo drugo zvezdo, ki ima drugačno deklinačijo, bo seveda čas prečkanja drugačen, a zorno polje daljnogleda mora imeti vselej enako vrednost, če le ne naredimo kake večje napake pri merjenju časa ali računanju. Ce želimo dobiti natančnejšo vrednost za zorno polje, opravimo več meritev časa prečkanja zvezd z različno deklina-čijo in izračunamo povprečno vrednost.
Tri naloge. Za tiste, ki imate v sebi razvito raziskovalno žiličo, pa predlagamo še naslednje tri zanimive raziskovalne naloge, pri katerih vedno razpravljamo o dobljenem rezultatu.
Izmerite zorno polje svojega daljnogleda z znano (določeno) povečavo iz več (vsaj pet) časov prečkanja zvezd z znano deklinačijo. Kakšne vrednosti za zorno polje izmerite?
Izmerite zorno polje svojega daljnogleda pri vsaj petih znanih (določenih) povečavah s časom prečkanja ene in iste zvezde z znano deklinačijo. Narišite graf: zorno polje daljnogleda v odvisnosti od povečave. (Mimogrede omenimo, da je povečava obratno sorazmerna z goriščno razdaljo okularja. Tako lahko narišemo tudi graf: zorno polje daljnogleda v odvisnosti od goriščne razdalje okularja). Kaj ugotovite?
Za svoj daljnogled izmerite čas prečkanja več (vsaj deset) zvezd z različno deklinačijo. Narišite graf: čas prečkanja zvezde v odvisnosti od kosinusa de-klinačije zvezde. Kaj ugotovite? Kakšna je matematična odvisnost raziskovanih količin?
Odgovore na vprašanja najdete v naslednji številki Preseka.
_ XXX
24
PRESEK 43 (2015/2016) 3	24