¥^, C,j. Tristoletnica tiskarstva Ljubljani. iP- Spisal -A-lToin. ,j&.r3so. V LJUBLJANI. Tiskala in založila ..Narodna tiskarna". 1875 . 29609 *W nedeljo 27. junija večer zbrali so se v Ljubljani učenci mojstra Gutenberga, da slave moža, ki je prvi znašel tiskovno umeteljnost. Ta slavnost pa dobiva za tiskarje ljubljanske in sploh na Kranjskem, kakor tudi za celi slovenski narod tem večjo važnost, ker se praznuje tristoletnica našega tiskarstva. V očigled tega važnega dogodka, je namen teh vrst, popisati zgodovino vseh tiskarnic v Ljubljani in na Kranjskem sploh, to se ve da, kolikor je bilo pisatelju teh vrst mogoče pozvediti date. Trdilo se je mnogo let, kakor pripove¬ duje Th. E1 z e (Mittheilungen des hist. Vereines fiir Krain. XVI. Jahrgang. 1861), da je po- četnik slovenske literature P r i m o ž Trubar 1. 1561 (ali 1562) prvega tiskarja, po imenu 4 Janez Man n el (Joanes Manlius — ali Man¬ delc) z Nemškega (Tiibingen) v Ljubljano pri¬ peljal, ali Valvazor trdi v svojej knjigi (XI, 716) po starih pismih, da se je prva tiskarna ustanovila v Ljubljani 1. 1575 in da je bilo prvemu tiskarju Manlius ime. Zgodovinarji, kateri trdijo, da je bila uže 1. 1562 tiskarnica v Ljubljani ustanovljena, sklicujejo se na pismo ljubljanskega škofa Petra von Seebach od 1. 1572 na cesarja Ferdinanda I., v katerem se imenovani škof pri cesarji pritožuje rekoč: „— der gedachte Trueber ist wider khomen und mit Jme ain Puechdruckher gebracht, der vn Probierte schmach lieder contra cl er um, Romanam Ecclesiam et Religionem drukhen thuet.“ Čudno se mora, -to se ve da zdeti, onim, ki mislijo, da je bila prva tiskarna ustanov¬ ljena uže 1. 1561 (ali 1562) da se, akoravno se je mnogo preiskavalo ne najde nobeno delo z Manellove ali Mandelčeve tiskarne pred letom 1575, in da v obče kako tako delo nikjer omenjeno nij. Misli se tedaj, da 5 je moral Mandelc kmalu iz Ljubljane zbe¬ žati, in da je bival kje na Hrvatskem in je mej tem časom do 1. 1575, tedaj skozi 13 let, tiskal samo majhene knjižice, pesmi itd., ne pa, da bi bilo to mnenje s kakšnimi dokazi podprto. Pa tudi iz navedenih besedij v pismu ljubljanskega škofa Petra von Seebach na cesarja Ferdinanda I., ne more se misliti, da je bila nže ob istem času tiskarnica v Lju¬ bljani in da bi bilo tiskarju „Manncl“ ime. Da 1. 1562 še nij bilo tiskarne v Ljubljani, to dokazuje pismo kranjskih stanov iz Lju¬ bljane od 21. oktobra 1562, na g. slovečega Ivana Ungnada barona soneškega, ki je živel takrat v Urachu na Virtenberg- škem, kjer je bil ustanovil z velicimi stroški tiskarnico, v katerej so se tiskale „hrvatske“ knjige z glagolitskimi in cirilskimi pismeni, kar je bilo prej le v Benetkah možno. Ko se je namreč Primož Trubar 1. 1562, iz Uraha, kjer je bil do tega časa na¬ čelnik tiskarne in zavoda za prestave knjig, 6 preselil kot stanovski pridigar s svojo rodovino v Ljubljano, zbal se je baron Ungnad, da ne bi Trubar v Ljubljani tiskarno ustanovil. Pisal je o tej zadevi pismo iz U r a c h a od 12. septembra 1562 na deželnega glavarja Kranjske, Jobsta Gallenbergskega in na Kranjske stanove, in so mu ti v pismu od 21. oktobra 1562 sledeče odgovorili: „ — So haben wir uns auch zu erin- nern, als hievor in Abwesenheit Herrn Pri' m us TrubePs ein Buchdrueker mit Namen Augustin Friess hieher kommen und auf Herrn P rim us etliche Wocken gevvartet, in Hoffuung, er mochte durch ibn zu Auf- riehtung des Drucks befordert werden. — Alsbald aber Herr Prim us von Euch herein und hieher kommen, hat er bemeltem Buch- drucker auf sein Anlangen von Stund an zur Antwort gegeben, er soli solches Craba- tischen und Cyrulischen Drucks halber daher keine Hoffnung setzen, denn derselbe Druck sei draussen bei Euch aufgerichtt und nunmals stattlich im Werk; er hab auch 7 draussen zugesagt, alle seine Arbeit za sol- chem Druck hinauszufurdern, und wenn er anders that, so handlet er nicbt allein wider seine Znsage, sondern es wiirde ihm mit grossem Unglimpf verwiesen werden. Damit hat er den Buchdrucker abgewiesen. Seit- her ist kein anderer Buchdrucker in’s Land kommen, HerrPrimus und wir hab en auch nie daran gedacht einigen Druck im Land aufzurich- ten oder aufrichten zu lassen, wie denn dasselbe zu dieser Zeit und taglich er- wartender Verfolgung nicht zu thun ware, denn man mtisset stiindlich besorgeD, dass solcher Druck bei der Kai. Mt. nicht ver- argewohnt und alsdann mit grossen vergeb- licken Unkosten und Ungeiegenheiten zerstort wiirde. Darum ist dieses Angeben ein leer, ungriindlich Gedicht.“ Iz teh določnih besedij kranjskih stanov je razvidno, da v tistem času (konec okto¬ bra 1562) nij bilo tiskarne z glagolitskimi in cirilskimi pismenkami, ne tiskarne sploh. 8 Mnenje Valvazorjevo, da se je ustano¬ vila prva tiskarna na Kranjskem 1575, je tedaj gotovo najbolj resnično. Kar se tis¬ karja tiče, katerega je Trubar soboj pripe¬ ljal in kateri je „protikatoliške“ pesmi tis¬ kal, je neverjetno, da bi bile v Ljubljani tiskane. Gotovo pa je, da ne bi bili kranjski stanovi baronu Ungnadu pisali tacega od¬ govora, ko bi bil Mann el uže v Ljubljani in ustanovil tiskarno, kajti Hans Ungnad bi bil to gotovo poizvedel v Tiibingu, od koder je Man n el prišel, ali pa iz Ljub¬ ljane, kjer je imel mnogo znanstva in je bil v vednem dopisovanji. Hans Mannel ali Mandelc, je tedaj najbrže 1. 1575, ali s Primož Trubarjem, ali na njegov po¬ ziv prišel v Ljubljano, kjer je bival skozi 18 let, in od I. 1575. do 1579. bil tiskar. V tem času je izdal 17 pri sebi tiskanih del, katere imajo vse določne, lepo rezane črke in ki so „tipografična rariteta. “ Leta 1575. je natisnil: I. „Eine christliche Leichenpredigt, bei 9 dem Begrabniss des am 22. September 1575 gegen die Tiirken bei Wudaczko in Kroa- tien gebliebsnen Horberd VIII., Freiherrn zn Auersperg, Erbkammerers in Krain und der Windischen Mark, Romisch Kaiserlicher Ma- jestat und ftirstl. Durcblaucht Erzherzogs Karl zn Oesterreich, Rathes etc. nnd Lan- deshanptmanns in Krain. Geh<en dnrch Magistrom Christopb Špindler, einer ehrsa- men Landschafc in Krain bestellter Predi¬ ger. Gewidmat dessen Wittwe, der Fran Maria Christina geb. Freiin von Spaucr und VaIor.“ To je najstareja, 16. decembra 1575 pri Mannel-u v Ljubljani, v majhenem quartformatu tiskano delo, velika redkost tipo- grafiena. II. „Herbardi Auerspergi) Baroni« etc. Rerum Domi Militiaeque preclare gestarum gloria praestantissimi Vita et Mors ad salu- tem et commodum Patriae transacta, et in Croatiae extremis finibus ad Budatschkum X. Calend. Octobr. in proelio adversus tur- cas orunis memoriae crndelissimos Christia- 10 norum salutis oppugnatores gloriosissime op- petita a Georgio Khisl de Kaltenbrunn. Haered-Ampliss. Ditionis Goriti Densisapi- fero properanter et turbulente descripta. La- baci in officina Manlii. MDLXXV. Predgo¬ vor ima 17, delo 57 stranij. Tiskano je 16. decembra 1575. To knjigo ima c. k. licealna biblijoteka v Ljubljani. III. Pod številko II. navedeni latinski pogrebni govor Georg Khisl-nana Her- bard Auersperg-a, v nemški jezik pre¬ stavljeno po Hanns Kratzenbacher-ji. „Ge- druekt in der furstlichen Hauptstadt Lai- bach im Fiirstenthume Krain durch Hanns Man n el 1575.“ Tiskan je ta govor v majhenem quart. (Kleicquart.) IV. „Joannis Saliceti Rede wider die Tiirken. 8 Tiskano 20. julija 1575. (Valvasor XI. Buch. Seite 716.) V. „JESUS SIRAH, ali njegove bukvice (latinsku ECCLESIASTICUS) sa vse ljudi, suseb sa kershzhanske hisbne Ozhete inu 11 Matere v slovenski Jesik stolmazhene ete. sdsy pervizh drukane.“ „Jesus Syrack. Windisch sampt kurtzen Argumenten veber alle Capitel vnd einem nutzlichen Register so am end des Btichleins zu finden ist.“ DRVKANV V LVBLANI Skusi Joannes Mandelca. MDLXXV. „Gewidmet vom Burger und Buckdrucker Hanns Mannel, dem Edlen vnd gestrengen Herrn Hansen Khisl zum Kaltenbrunn. Rit- ter, Obersten Erbdruclisessen der Furstlichen Grafschaft Gorz, Pfandinhaber der Herrschaft Wei'xelburg, Kbnigl. und Kaiserl. Mayestat etc. Rath, auch Fiirstl. Durchlaucht Hof- cammerraths-Prasidenten etc.“ Poklonjenje (Widmung) je datirano iz Ljubljane 11. oktobra 1575, tiskano kot predgovor na 6 straneh v nemškem jeziku. Text obsega v slovenskem jeziku 228 stranij. Pridejan je register tudi v slovenskem jeziku, ki obsega 7 stranij. Knjiga je tiskana 12 v oktav. To delo hrani c. k. licealna biblij o- teka v Ljubljani. VI. „Des Erzherzogs Karl Nev aufge- richtete Perwerksordnung. Gedruckt zu Lai- bach durch Hanns Mannel MDLXXV.“ Tis¬ kano je na velikem Qaart in obsega 27 li¬ stov. Na prvej strani je natisnjen lepo z lesa rezan avstrijanski grb. To knjigo ima tudi c. k. licealna biblijoteka v Ljubljani. Leta 1576. je natisnil: VII. „Passion is usih štirih Evangelistov n Peissem od Jurja Dalmatina sdej pervizh sloshena v vishi kokar tanemshka „Menseh! beweine deine Siinden gross," al kokar ta slovenska peissem. Sveti Paul v enem listu. VIII. „Die ganze Passion aus allen vier Evangelien in die slovenische Spraehe ver- dolmetscht durch M. Georg Dalmatin." Prae- fatio Germanica 4 listov, Introductio Car- niolica 22 listov, — Opus numeratum 22 listov, — Pejssem 14 listov. „Drukano v Ljublani skus Joanuesa Mandelza 1576." 13 Leta 1577. je natisnil: IX. in X. Dve „Hochzeitsgedichte,“ o priliki poroke Adam Freiherrn von Egkh in Hungersbacb, Herrn in Fiodnig z Anno hčerjo Ritters Johann Khisl von Kalten- brunn. „Ex cfficina Joannes Mannlii.“ Obe pesmi ste pisani v latinskem jeziku. Tiskani ste na majhni quart, ena ima 17, druga 7 listov. Eno pesem je zložil Tobias Stangel, drugo Leonbard Clarius. XI. „Genealogie des hochadeligen ural- ten Geschiecbtes derer von Rein und ihrer in Krain sessbaften Anverwandten. Durch Hanns Mannel gedruckt zu Laibach im Jahre 1577.“ Tiskano je v quart. Leta 1578. je natisnil: XII. „ Kronika vezda znovich zprav- liena kratka Slovenskim iezikom po D. An- tolu Pope Vramcze kanouniku Zagrabech- kom. Psal.: 118 Domine gressus meos di- rige. Stampane u Lublane po Juane Man- line, leto MDLXXVIII.“ Eden iztis te knjige hrani c. k. licealna biblijoteka v Ljubljani 14 pod štev. 9834, II. B. b. I. R. Oblika knjige je mala četverka, ki ima: „ein mit Holz- schnitt verziertes Titelblatt," tri sč števil¬ kami nezaznamenane strani, na kterih je natisnen latinski in hrvatski predgovor, 65 se številkami zaznamenanih listov, zatorej 130 stranij, na katerih je spisana kronika od začetka sveta do 1578. leta. Kakor Kukulj e vič-Sakcinski v svoji „Bibliografiji Hrvatskej" trdi, to je v c. k. licealnej biblijoteki v Ljubljani sprav¬ ljen en odtisk druge izdaje, kar se vidi na popravku v tekstu pri 1235. 1., (kjer je v drugi izdaji nekaj izpuščeno), in kar tudi kaže beseda „znovich.“ Kukuljevič go¬ vori dalje, da je ta v ljubljanskej licealnej biblijoteki spravljena knjiga edini odtisk druge izdaje, za katerega se ve, kakor je knjiga, ki je v imovini dr. Gaj-a v Za¬ grebu, edini znani odtisk prve izdaje. XIII. »Postile, to je kranske Pridige." Druga prestava Spangenbergove „Postille.“ 15 To knjigo hrani c. k. licealna biblijoteka v Ljubljani. XIV. Biblia po Jurju Dalmatin-u v slo¬ venski jezik prestavljena. I. del obsega V bukev Mojzesovih : „sammt kurzen Ausziigen der einzelnen Kapitel und Scholien.“ „Drukanu v Ljubljani v lejtu po Kri¬ stusovem Rojstvo 1578. Skuš Joannesa M&n- delza.“ Predgovor na dveh straneh je do sta¬ nov dežele štajerske, koroške in kranjske, in „an alle gottseeligen Christen.“ XV. „6escbichte und Sieg der ttirki- schen Niederlag, durch den Ritter Hannsen Terenberger, Leuttenombt an der Chrabatt- und Morgrenzen.“ V verzih. Leta 1579 je natisnil: XVI. „Joannis Habermani preces Croa- tiae.“ Raz ven tega je na svitlo prišel pri Mannel-nu, kar se po zapisnikih ve, tudi še drug slovensk passion od Dalmatina, hro- vatsk prevod Truberjevega katekizma in 16 njegovih pesnij, kakor tudi prevod Salomono¬ vih izrekov, vsezvršeno poHabermanu, in tudi: XVII, „Neuwe Zeytung, Ein Warhafftige vnd erschroekiiche Neuwe Zeytung, Wie der Tlirk ist den 28, Tag Marcij filr die Stadt Medlinge gezogen vnd eingenommen hat, Wie er allda 2000 Menschen vmbbracht vnd wegk gefuhrt hat, vnd wie er darnach den zwolften tag Aprilis von den Windischen vnd Krapadischen Bawren mit zwolff Tau- sent Man geschlagen ist worden. Anno MDLXXVIII.“ Tiskar nobeden nij imenovan, a brez dvojbe se je ta list natisnil v Mannel-novi tiskarni. Historično društvo kranjsko hrani en odtisk teh izvestno prvih novin, ki so bile na Kranjskem izdane. P. pl. Ra- dics (Mitth. d.historischen Vereins filr Krain. XVI. Jahrgang 1861), ki je imel priliko, več knjig iz Maanel-ove tiskarne ogledati, opozoruje še na drugo važno stvar Manne- love tiskarne, da je namreč imel v svoji tiskarni tudi lesorezje. 17 Tako ima „Perwerksordnung,“ kakor je bilo uže omenjeno, lepo rezan cesarsk orel, „Neuwe Zeytung“ podoba boja mej kristijani in Turki pri Metliki, Kronika Vram- čeva in prevod Spangenbergove postile ale¬ gorije, „Jesu8 Sirah“ okrašena začetka pi¬ smena in ob kraji nektere liste. Mannel je zatorej pred 300 leti v Ljubljani pričel ume- teljnost lesorezja, katere danes v tem mestu uže nij. Ker so začeli luterane tudi na Kranj¬ skem strogo pritiskati, ter so požigali cele kupe slovenskih knjig, tedaj nij bilo možu, kakoršen je bil Mannel, uže posla v kranj- skej deželi, iz katere se je tudi preselil, a ne ve se, kam je šel in kje je umrl ta ve¬ liki dobrotnik slovenskega naroda. Jednako malo se ve, kam je prešla njegova tiskarna, ali jo je s soboj vzel, ali je šla po istem potu, po katerem slovenske knjige. Od sedaj celo stoletje nij v Ljub¬ ljani bilo nobene tiskarne. Tekar 1678. leta, kakor piše Valvasor (XI. Buch S. 725), 2 18 kranjski stanovi po prošnji učenega stolnega dekana Ivana Ludovika Schonnlebna sklenejo v Ljubljani zopet ustanoviti tis¬ karno, in poklicali so za to Ivana Kerstnika Mayerja iz Salcburga, ki je od tod s soboj vzel tudi stavce in tiskarje. Prvo, kar je natisnil, to je bil „Lobgesang der keiligen Mutter Gottes Maria." Natisnen je 25. no¬ vembra 1678 in ves ponatisnen v Valva¬ sorji. 1678. leta je na svitlo prišel prvi tiskarski katalog: „Catalogus librorum, qui nundinis Labacensibus autumnalibus in offi- cina libraria Joh. Bap. Mayer venales pro- stant, anno 1678.“ Ta katalog obseza 128 malih stranij na osmerki, ter našteva 2500 knjig, večino v latinskem jeziku. A 1708. 1. je začel izdajati njegov na¬ slednik prve novine, po imeni: „Wochent- liche Ordinari und Extraordin&ri-Zeitungen von Wien und unterschiedlichen Orten. Ge- druckt und verlegt in der fiirstliehen Haupt- stadt Laybach durch Johann Georg Mayer einer loblichen Landschaft in Krain Buch- 19 druckern und Handlern vom Jahre 1708.“ List je na malej četverki, grdega papirja, z velikimi pismeni. V njem so same poli¬ tične vesti z Dunaja, Švicarskega in An¬ gleškega, vse pomešano. S 1708. leta se je našel še en list, ki ima ta nekoliko poprav¬ ljeni naslov: „Wochentliche Ordinan-Zeitun- gen oder Extraktschreiben von unterschied- lichen Or ten aus ganz Italien," kateri ima poročila iz Benetek in iz Genue. Naslednik njegov je bil Adam Friderik Reichbardt od 1728. do 1758. 1. Potem Ivan Friderik Heptner od 1760. do 5. maja 1764. leta 1765. 1. je prevzel Ivan Friderik Eger tiskarno, in v njega zarodu je bila ostala do pred malo leti. Ivan Friderik Eger je bil zelč čislan mož, župan ljubljanskega mesta. 1796. leta je naznanil izdajanje slovenskih novin, ime¬ novanih „LubIanske Novice,“ katere je ure- doval V. Vodnik, in izhajale so štiri leta. 1797. 1. je izdajal: „eine Eger’sche Laiba- cher Zeitung," ki je hitro prestala. (Dimitz 20 Mittheilungen des historischen Vereins 1859.) Njegov naslednik je bil Leopold Eger, umrl 19. aprila 1829. leta, 56 let star. Na¬ slednica mu je bila Rozalija Eger, katera je tiskarno imela to sama, to z edinim si- nom Francem Ksav. Egrom, ki je neoženjen umrl 17. junija 1860. leta, 39 let star. Umrla je 23. maja 1871. leta, 83 let stara. Z nje je prišla tiskarna v roko njene pa¬ storke Leopoldine Egrove, katera je umrla 31. julija 1872. leta, 65 let stara. Po nje smrti je podedovala tiskarno prava hči Ro¬ zalije Egrove, Julija Egrova, po moži imenovana Materne, katera je imela tis¬ karno do 1. junija 1873. leta. Ta dan sta vzela prejšnji nje mnogoletni voditelj Anton Klein in faktor „Narodne tiskarne“ Ivan Kovač to tiskarno v najem, ter jo imata še denes. To je zgodovina ljubljanske in tudi kranjske najstarejše tiskarne. 1778. 1. se je preselil Ignacij Alojzij pl. Kleinmayer iz Celovca v Ljubljano, ter 21 je ustanovil „Laibaeher Zeitung, 11 ko je bil ob enem jel v Celovci izdajati „Klagen- furter Zeitung." 20. decembra 1782. 1. je do¬ bil pravico, tiskarnico napraviti in novine prodajati. 23. marca 1789. 1. je izročil tiskarno svojej ženi Tekli, katere oča se je ime¬ noval Lieber. Po smrti svojega moža je tiskarno dala v najem Andreju Gassler- ju, a 18. avgusta jej je deželna vlada do¬ volila, da svobodno more sama tiskarno vo¬ diti. 1817. 1. je izročila gospa pl. Kleiu- mayerjeva tiskarno svojemu sinu Ignaciju Alojziju pl. Kleinmayerju, ki je nastopil za voditelja te tiskarne 1. julija 1817. Omožil je bil svojo hčer z Fedorjem Bamber¬ gom, kateri je bil potem njegov družnik, a umrl je 1862. 1. Vodil je potem tiskarno zopet sam. L. 1868. je vodstvo prevzel O. Bamberg. Pl. K1 e i n m a y e r je umrl sep¬ tembra 1874. 1. 1. julija 1867 1. je praznoval Ignacij Alojzij pl. Kleinmayer petdesetletnico, kakor 22 urednik uradne „Laib. Ztg.“, in cesar ga je o tej priliki poslavil se zlatim križcem s krono za zasluge. Njegov naslednik je sin Fedorja Bamberga, Otomar Bamberg. Najmrakovitejša je zgodovina denašnje Blaznikove tiskarne. Blaznikovi dedniki pomnijo samo dva prednika Blaznikova. V mestnem arhivu ljubljanskem se nahaja prošnja Ignacija Merka, da bi se mu dovo¬ lilo, napraviti tiskarno. V tej prošnji toži Merk, da Eger vse predrago tiska, ter da Eger zelo dobro živi in ima toliko imovine. Mestni magistrat je izročil to prošnjo tiskarju Egru, naj pove, ali je treba tiskarne ali ne, ter Eger je rekel, da ne, dostavljaje, „dass kein besonderes Literaturbediirfniss hier im Lande sei und nur die amtlichen Arbeiten zu besorgen sein“. Mestni magistrat potem nij uslišal prošnje Ignacija Merka in rekel o njegovej pritožbi, da Eger predobro živi, da je to vse v redu, kajti „Eger betreibt nicht nur ein govvohnliches Gewerbe, sondern die Kunst “. 1782 leta 23 29. oktobra, kakor je iz pisem mestnega arhiva ljubljanskega razvidno, dobil je knji- gar Mihael Promberger dovoljenje usta¬ noviti tiskarno. 1786 1. se je vendar dovo¬ lila tudi Ignaciju Merku, kateri se je poprej dal vpisati mej ljubljanske meščane, kar je magistrat izrečno zahteval. Misliti je, da je Ignacij Merk prevzel od Prombergerja tis¬ karno, in naslednik mu je bil Blaznikov tast Retzer. Po njega smrti se je njegova vdova omožila sč Skerbino, ter 1828 leta je tiskarno prevzel Jožef Blaznik, ki se je poročil z Retzerjevo hčerjo. Jožef Blaznik je umrl 23. junija 1872. 1. in sedaj imajo tiskarno „Blaznikovi ded- niki,“ a vodi jo faktor Krajec. Ko so pri¬ šli Francozi v Ljubljano, prinesli so s soboj svojo tiskarno, „Felddruckerei.“ V tej tis¬ karni se je tiskal: „Telegraphe officiel“ in za voditelja te tiskarne je na povabilu k naročbi „Joseph Sardi“ tako podpisan ; „Ty- pographe du Gouvernement des Provinces Illyriennes, Editeur du Telčgraphe annonce 1. septembre 1810.“ 24 „Telegraphe officiel“ je prišel prvič 30. januvaria 1811. ). v Ljubljani, kjer je izha¬ jal od 2. februvarja do 25. maja 1811. 1. a potem v Trsta od 25. maja 1811. 1. do 5. septembra 1813. L, kateri dan je bil na- tisnen zadnji list zopet v Ljubljani, in od 5. septembra 1813. 1. do 22. septembra 1813. 1. zopet v Trstu. Pismena in tešerla te francoske tiskarne je bil kupil prejšnji najemnik Kleinmajerjeve tiskarne Jožef Sassenberg, kateri je do¬ bil 1816. 1. dovolitev, napraviti svojo tis¬ karno, ki jo je vodil do 1851 L, a tedaj jo prevzel Rudolf Mileč, kateri jo ima še denes. Meseca oktobra 1872. 1. si je v Ljubljani delniško društvo ustanovilo „Na- rodno tiskar no. “ Vodil jo je do meseca junija 1873.1. faktor IvaD Kovač, in od tega časa jo še vodi faktor Maksimilijan A r m i č. To so tis¬ karne v Ljubljani. Razven teh imamo na Kranj¬ skem še tiskarne v Postojni in v Novem mestu. Tiskarno v Postojni je ustanovil 1851. 1. meseca aprila Jožef Blaznik. 1856. 1. 25 jo je prodal Maksimilijana Šebru, ki jo še ima. Menda 1840 1. je ustanovil Konst. Tandler tiskarno v Novem mesta, katera je prestala 1850. i. A 1873. 1. je ustanovil Vincencij Boben zopet tiskarno v Novem mestu, katero še zdaj vodi. To je zgodovina vseh 7 tiskarnic na Kranjskem. Tiskarska umeteljnost, katero je Janez Mannel pred 300 leti z tolikimi težavami pričel, in ki je potem za celo stoletje prestala, ter se je posebno v zadnjih desetletih lepo razvila. Več nego 40 stavcev stavi dan na dan v teh tiskarnah in po knjigah in časnikih se širi pouk mej narodom. Janez Mannel je tedaj gotovo mož, kateremu slovenski narod ohrani hvaležni spomin, on je naš slovenski Guttenberg. Naj bi se tiskarska umeteljnost tudi v prihodnje širila na korist in slavo sloven¬ skega naroda. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 140000077235