fih Poštnina plačana V gotovini Leto XII., štev. 277 Ljubljana, nedelja 29. novembra I93I Cena 2 Din Upravaištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125, 3126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen« burgova al. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružoca Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11342 Praha čislo 78 180 VVien št 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40-— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 ln 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 11 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova oL 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Razpis volitev v senat Volitve bodo po vsej državi v nedeljo, 3. Januarja — Senat se sestane v ponedeljek, 11. januarja Beograd, 28. novembra AA. Nj. Ve!, kralj je podpisal ukaz o volitvah senatorjev za šestletno skupščinsko dobo po čl. 50., 51. in 52. ustave. Volitve se bodo vršile v vsej kraljevini v nedeljo, dne 3. januarja 1932 po predpisih zakona o volitvah senatorjev. Senat, izvoljen dne 3. januarja 1932, bo sklican na izredno zasedanje dne 11. januarja 1932. Sivolasi goriški nadškof ni mogel prenesti krivičnega udarca in je mesec dni po svoji odstavitvi umrl Gorica, 2S. novembra, r. Danes popoldne okrog 17. ure je umrl bivši goriški nadškof dr. Frančišek Sedej. Ni še potekel mesec dni, odkar je goriškega nadškofa zadel najhujši udarec, da je moral podati ostavko na svoje mesto, ki ga je opravljal že več ko 25 Jet. Svoja zadnja leta se je starček boril za svoje zdravje, toda bolj ko vse ostale življenjske skrbi ga je mučila žalostna usoda slovenskega ljudstva v Julijski Krajini, ki je imelo v njem svojega zadnjega zaščitnika. Nadškof Sedej je bil sin planin, jeklenega značaja in dobrega srca. Enako so ga ljubili tako Furlani kakor lastni goriški rojaki. Njegova duševna trdnost in narava sta mu pripomogla, da je doživel 77 let in da je še celo v svojih zadnjih letih mogel prenašati najtežje breme. Ni ga strla skrb za slovensko ljudstvo; morda bi še nadalje znal braniti in voditi goriške vernike. Strla pa ga je zavest, da sam Vatikan več ne želi, da bi še nadalje upravljal goriško :nadškofijo. To ie tako grozno vplivalo nanj, da je izgubil odporno silo ter podlegel starosti in bolezni. Komaj par tednov je šele od tragičnega padca sivolasega nadškofa, a že so se pokazale prve strašne posledice novega vodstva v goriški nadškofiji. Duhovniki romajo v zapore in nalagajo se jim kazni kakor navadnim zločincem. Dr. ^ede.i je vse to videl in čutil, kakor da bi njega samega zadelo. Krivice. ki so zadele slovensko ljudstvo v Julijski Krajini, so s trie starčka, slabotnega po zdravju in letih, a toliko bolj silnega po duhu Ln značaju. bil imenovan za ravnatelja »Avgusti-nea«. Leta 1898. ga je kardinal Missia imenoval za stolnega kanonika in dekana v Gorici. Osem let nato je bil imenovan za nadškofa. Letos je 25. marca praznoval 25-letnico svojega škofovanja. Nekako pred štirimi tedni je bil prisi- ... , , „ yeiV 8 - Orai Ujsa«« 'izjavljata, da je šlo pri nočnih aretacijah za razne sumljive ljudi, ki so se baje pripravljali za večjo zločinsko akcijo, poloficijelna >Pe-sto Curir« in sMagyar - Orsag« pa sta izvedela, da je slo za akcijo ekstremnih desničarjev ki so se za komunisti pričeli pripravljati za razne izgrede. rirX.fiec"!kei»etu so po hišah iskali sumljivo Z t*en?zeoldne razširjene govorice o nameravanem prevratu, ki so očividno izvirale odtod, ker so bile v pretekli noči v raznih mestnih delih aretirane številne osebe. Dočim so nekateri vedeli |>ovedati o komunistični zaroti, so drugi govorili o desničarskem prevratu, najbolj poučeni pa so širili celo vest, da je Oton Habsburški že prispel kier hai ^ L- V Suh0tišč» (SzOmbathelj^ Sto Slfiar bo ^potoval v Bndbn- fnes izdal . . ' v "aterem zanika te vesti in 5TS ničesa* ° bivanja 0tona Habsburški ga m ničesar znanega 28 n°;embra M- Ml* sKi svet zboruje že dva dni permanentno S^L^ in ° ^POdarskS 1X1 mih vendar pa se širijo govorice da ie uKrepi proti eventualnemu prevrata. Grandi se vrača v Evropo Neyvyork, 28. nov. d. Italijanski zunanji minister Grandi se je snoči s s-vojim spremstvom vkrcal na italijansko motorno ladjo »Avgustu««, ki j« že zvečer za-mrs/tila Newvork. Državni tajnik za zunanje zadeve Stimson je poslal Grandiju poslovilno brzojavko, v katen nanaša, da je Američanom predvsem ugajal Grandijev predlog na zasedanju Društva narodov, naj se vsako nadaljnje oboroževanje odigodi za leto dni. Stimson je Grandiju zagotovil, da je Hoover z veseljem prisostvoval sestankom, na katerih so govorili o mednarodnih problemih. Grandi je Stimson u odgovoril, da le zadovoljen z rezultati svoie misije, kolikor se je nanašala na vprašanja o miru io prijateljstvu. Beograd, 28. novembra. AA. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o poslovnem redu v narodni skupščini Glavne določbe zakona so: Prve seje čl. 1, Dan pred dnem, ko se narodna skupščina v smislu kraljevega ukaza sestane, morajo biti vsi poslanci zbrani v kraju, kjer bo skupščina imela svoje seje. Tam morajo ostati in vršiti skupščinska dela ves čas, dokler se skupščina ne zaključi ali razpusti ali se njene seje ne odgode. čl. 2. Ob vsakem sklicanju bo imela narodna skupščina svoj prvi sestanek ob 9. dopoldne tistega dne, na katerega je s kraljevim ukazom sklicana. Temu sestanku bo predsedoval najstarejši prisotni poslanec. Tajniško dolžnost bodo vršili štirje mlajši poslanci, ki jih izvoli skupščina na predsednikov predlog. čl. 3. Na sestanku, ki se z njim začne skupščinska perioda, se seja zaključi in odgodi na drugi dan takoj, ko prisotni poslanci predajo svoja pooblastila. čl. 4. Predsednik bo za drugi dan sestanka sestavil seznam poslancev na podlagi poročila glavnega volilnega odbora in na podlagi pooblastil, ki so bila predana posredno ali neposredno narodni skupščini. Verifikacija mandatov čl. 5. Na drugi seji se takoj začno volitve verifikacijskega odbora, sestavljenega iz 21 članov, če je predložena samo ena lista, se volitve vrše z vzklikom, drugače pa s tajnim glasovanjem po propor-čnem sistemu. Rezultat volitev objavi predsednik. čl. 6. Verifikacijski odbor si izvoli predsednika, tajnika in enega ali več poročevalcev. Odboru izroči predsednik poslanska pooblastila, vse akte o volitvah in vse pritožbe proti volitvam. Odbor mora končati svoje delo v 7 dneh. čl. 7. Ko je odbor končal svoje poročilo, odredi predsednik verifikacijskega odbora, da se to poročilo natisne in razdeli poslancem najkasneje v treh dneh. Razdelitev poročila se izvrši ali preko organiziranih poslanskih skupin ali pa neposredno poslancem v tajništvu. Začetek razdeljevanja razglasi predsednik odbora na posebnem mestu v zgradbi narodne skupščine, kjer se razglašajo tudi vse ostale objave. čl. S. Po preteku 24 ur po razdelitvi poročila skliče predsednik verifikacijskega odbora sejo narodne skupščine, na kateri se takoj nato začne debata o tem poročilu. Seji narodne skupščine predseduje, dokler se ne izvoli skupščinski predsednik, še nadalje predsednik verifikacijskega odbora. Vsak poslanec ima pravico, dokler se mu izvolitev ne uniči, prisostvovati sejam narodne skupščine in razpravljati na njih, ne more pa glasovati o svoji izvolitvi. Čl. 9. Ko je poročilo prečitano, pridejo v pretres in sprejetje v celoti tiste volitve, ki jih odborova večina ni izpodbijala. Debata o njih sme trajati najdalj en dan. Po končani debati o neizpodbijanih volitvah se začne razprava v celoti o onih volitvah, ki jih je odborova večina izpodbijala, sklepa pa se o njih posamič. Debata o poročilu verifikacijskega odbora za izpodbijane mandate sme trajati najdalj 5 dni. Govori smejo pri tem trjati najdalj (io pol ure. Narodna skupščina lahko volitev potrdi ali razveljavi ali pa sklep o njej odgodi in odredi, da se izvede potrebna preiskava, vendar se mora vprašanje rešiti najdalj v 3 mesecih. čl. 10. Ako se uniči mandat kakega poslanca, se pokliče za poslanca njegov namestnik, če se je poslancu razveljavil mandat zaradi pomanjkanja osebnih pogojev navedenih v čl. 10. do 12. zakona o volitvah narodnih poslancev, če je kateremu poslancu uničen mandat zaradi nepravilnosti volilnega akta, zaradi česar se smatra. da dotičnik ni izvoljen za narodnega poslanca, se pozove za poslanca tisti kandidat, ki je pri volitvah dobil največ glasov za onim poslancem, kateremu je mandat razveljavljen. Prisega poslancev Čl. 11. Ko so tako poslanska pooblastila pregledana in overovljena, položijo poslanci v navzočnosti predsednika prisego: »Jaz (ime) prisežem, da bom zvest kralju, da bom čuval nad vse edinstvo naroda, neodvisnost države in celoto državne oblasti, da bom čuval ustavo in imel pred očmi blaginjo naroda.« Pridržki pri prisegi niso dovoljeni. Dokler poslanec ne priseže, ne more dalje vršiti poslanskih dolžnosti. Izguba mandata Ol. 12. 1. Po predpisih 61. 13, točke 4. zakona o volitvah narodnih poslancev izgti- o tem primeren sklep in <šči-ne ali osebno s prestolno besedo, ali preko ministrskega sveta, ali z ukazom. Če otvori kralj zasedanje s prepolno besedo, zasedata senat in Narodna skupščina hkrati (člen 32. ustave). Člen 27. Seje Narodne skupščine otvarja predsednik. On vodi debato in skrbi, da se odredbe tega poslovnika točno izvajajo ia da vlada ves ta s zasedanja fKjpoln red. Člen 28. Zasedanje senata in Narodne skupščine na skupnem zasedanju se vrši samo tedaj, kadar se to izrecno določi. Skupnemu zasedanju predsedujeta izmenoma predsednik senata in predsednik Narodna skupščine. (Čl. 73. ustave). Člen 29. Seje Narodne skupščine so javne, lahko pa So pretvorijo v tajne, kadar to zahteva predsednik skuj)ščime, vlada ali 20 poslancev. O tem predlogu se glasuje brez debate, izjave vlade ali predlogi, iznešeni na tajni seji, se smejo sporočiti javnosti samo s pristankom vlade. Člen 30. Razen na javne in tajne seje s« poslanci lahko zbirajo na konference na predlog predsednika skupščine, vladt ali 30 poslancev. Na konferencah smejo biti samo poslanci in ministri. Cl. 31. govori o določanju denarnega reda skupščinskih sej. Čl. 32 govori o zapisniku narodne skupščine. V zapisnik se beležijo: 1. sporočila vlade ali predsednika, 2. stvari, o katerih je skupščina razpravljala in način razpravljanja o teh stvareh, način glasovanja in število glasov za ali proti pri poimenskem glasovanju, 3. stvari, o katerih narodna skupščina sklene, da pridejo v zapisnik. Poslanski govori se ne beležijo v zapisnik, temveč se vpiše le ime govornika. Čl. 33. govori o popravkih zapisnika. Čl. 34. Preden se preide na dnevni red, razglasi predsednik narodni skupščini vsa sporočila, ki se ie tičeio. Čl. .35. V narodni skupščini imajo pravico govoriti samo narodni poslanci, ministri in vladni poverjeniki, ki se za to odrede s kraljevim ukazom (čl. 70. ustave). Cl. 36. Nihče ne more v narodni skupščini govoriti, dokler ne zahteva in ne dobi besede. Čl. 37. Predsednik podeli besedo po vrstnem redu prijav, izvzemši primere, ko poslovnik drugače določa. Ministri in vladni poverjeniki dobe besedo, kadar jo zahtevajo, in smejo govoriti 'udi večkrat o isti stvari. (Nadaljnje določbe urejajo način, kako predsednik podeljuje besedo.) Čl. 38. določa, kako se je treba prijaviti k besedi. Čl. 39. Razen ministrov, vladnih poverjenikov in odborovih poročevalcev ne more o posameznem predmetu nihče govoriti večkrat v isti debati, razen če narodna skupščina to določi. Čl. 40, 41, 43 in 44 določajo podrobnosti o debatah in govorili. Čl. 45. Ne sme se razpravljati o zasebnem življenju nobene osebe. Prepovedano je citati dokumente, ki niso v zvezi s predmetom, o katerem se razpravlja. O tem se sklepa brez debate. čl. 46. Razen predsednika ne more nihče prekiniti govornika in tudi ne pozvati ga k redu. Prepovedano je govornika prekinjati in tudi vsaka druga manifestacija, ki bi kršila svobodo govora, čl 47. Seje narodne skupščine zaključi K predsednik z njenim pristankom in obenem objavi dnevni red prihodnje seje. Dan in uro prihodnje seje razglasi predsednik na koncu seje ali pa pismeno. 6L 48, 49 in 50 obsegajo poslovni red sej in način vlaganja vprašam j. Predlogi in resolucije Čl. 51. Zakonske predloge lahko predlagajo Narodni skupščini po kraljevem pooblastilu posamezni ministri kakor tudi vsak poslanec, čigar predlog podpre najmanj ena tretjina skupščine (al. 62. us ta ve). Čl. 52. Kraljev ukaz, ki se z njim minister pooblašča za predložitev zakonskega predloga, 6e z zakonskim predlogom vred dostavi predsedstvu Narodne skupščine. Cl. 53—65 določajo, kako je treba postopati z vloženim predlogom ali resolucijo. kako se odkaže pristojnemu odboru, kako ee vlagajo spreminjevalnd in dopol« njevalni predlogi, katerj predlogi se smatrajo za nujne, kako se o predlogih razpravlja v odborih in končno po poročilu odbora zopet v plcnurmi Narodne skupščine. Čl. 66 govori o tem, kako se slelep Narodne skupščine dostavi senatu in kak je postopek, ako senat sklepa ne odobri v celoti; te določbe 60 v glavnem vsebovane ze v ustavi. Čl. 67 določa način razprave in glasovanja o državnem proračunu. Čl. 6S urejuje razpravo in glasovanje o mednarodnih pogodbah. Čl. 69 in 70 govorita o postopanju z resolucijami. Naslednji členi govore o vlaganju vprašanj in interpelacij iu odgovarjanju ministrov na nje. o vzdrževanju reda v narodni skupščini, o odgoditvi sej itd. »MLADO JUTRO", priljubljeno mladinsko prilogo naših nedeljskih številk, smo morali danes zaradi nenadne ovire na žalost izpustiti. Prinesli jo bomo v polnem obsegu v prihodnji številki, torej na narodni praznik v torek. Svoje drage Jutrovčke prosimo, da nam zakasnitev oprostijo in potrpi jo do toika. Manifestacija za gospodarski solidarizem Potek dvodnevne konference jugoslovenskih skupnih zbornic v Ljubljani - Sporazum glede ureditve zbornic in razdelitve področij Na inicijativo ljubljanske Zbornice za TOl se jc sestala v petek v Ljubljani kon» ferenca vseh jugoslovenskih skupnih zbornic. Na tej konferenci so bil j zastopani: Zbornica za TOI v Zagrebu (dr. Lunaček), Zbornica za TOI v Osijeku (Rob. \VilI-he-im, preds., Mil .Dimitrijevič, inž. PilpI, Ilerm. Bela, Bernard Krešič, Julijo Kis, Čed. Plavšič), Trgovska in obrtna zbornica v Sarajevu (dr. Besarovič), Trgovska, industrijska in obrtna zbornica v Novem Sadu (Nik. I v kovic, podprede. VI. Nedeli-kov, podpreds. M. ObuJjen), Trgovska in obrtna zbornica v Velikem Bečkereku (Kosta Janko vid, preds., Alcks Stanojlovič), Trgovska in obrtna zbornica v Splitu (SI. Radica, podpreds., dr. Buič). Trgovska in obrtna zbornica v Dubrovniku (Pasko Ko-lic, Miloš Vicko, dr. Medini) in Trgovska, industrijska in ohrtna zbornica v Podgo-rici (Pero Vukotič, podpreds., inž. Rado-vič), od ljubljanske Zbornice za TOI pa so se konference udeležili predsednik g. Iv. Jelačin, podpredsedniki: Dragotin Hribar in Engelbert Franchetti, nadalje pod-naoelniki odsekov gg. Anton Krejei. Josip Kavčič, podpredsednik Zavoda za pospe? sevanje obrti g. Josip Rebek ♦er zbornični člani gg. Ivan Bahovec. Fran Kavčič Milko K rape ž, Stane Vidmar. Adolf Ribni-ka.t, Ignac Florjančič, Ivan Bricelj ter inž. Joško Kobi, nadalje zbornični dopisni člani dr. Fr. \Vindischer in za Društvo bančnih zavodov gen. ravnatelj dr. Ivan Slaka r. Prvj del konference je bil posvečen razpravi položaja, ki jc nastal po objavljen ju novega obrtnega zakona na področju posameznih zbornic. Predsednik konference g. Ivan Jelačin je v svojem uvodnem poročilu očrta i razvoj vprašanja sistema in organizacije gospodarskih zbornic v Jugoslaviji. karakter i žira] jc važnost in pomen zbornic za našo gospodarsko politiko ter njihove zasluge na polju zaščite in pospeševan-a regijonalnih gospodarskih interes sov. V svojem govoru ie posebno podčrtal naloge zbornic kot posvetovalnih korpo-racij na enj strani ter interesnih zastopstev na dru-_'i strani, objasnil pa ie zlasti tudi vlogo akunnih zbornic na polju go spodarskega zbliževanja interesov trgovine, obrti in industrije. Politika in strem- ljenja skupnih zbornic so šla vedno za tem. da se pospešuje . solidarizem gospodarskih stanov, da se prepreči medsebojno izigravanje in nepotrebna interesna nasprotstva in da se koristi vseh stanov spravijo v medsebojni sklad ter čimbolje zaščitijo pred škodljivimi vplivi in pojavi. Opisal je osemdesetietno zaslužno delo ljubljanske zbornice. Pri tem je poudaril, da je eminenten interes kraljevske vlade, da ima pri reševanju težkih gospodarskih problemov dobrega svetovalca in strokovno pokoro, ki jo lahko nudijo le skupne zbornice. Končno je ugotovil, da se imajo s se* danjimi odredbami »tvoriti paralelne organizacije in da grozijo zaradi tega gospo darstvu, ki težtko zmaguje sedanja bremena, nove dajatve in obremenitve, ki m b le v primeru ločenih zbOrnic neizbežne V zvezi s predsednikovim otvoritvenim govorom so poročali gospodarski predstavniki posameznih zfbornic o položaju v svojih področjih in karakteristično ilustrirali. s kakšnimi sredstvi in praznimi obljubami se vrši" propaganda med obrtništvom za ločene obrtne zbornice. Taim-fc zagrebške zbornice dr Valdemar Lunaček je v imenu svoie komore podal izjavo da je smatrati glede oMike zagrebške zborni ce situacijo za definitivno razčiščeno ter da gied? tega vprašania ne more sodc'o vat; pri razpravi. Celodnevna diskusija je pokazala, kako težavna je rešitev vpraša* n'a enotne ureditve gosnodarskih zbornic gVde na raznovrstnost wmer v posameznih banovinah. k«kor tudi glede na različnost gospodnr«ke strukture posameznih zbomi-čnih področij. Na podlagi izčrpne raznrave prvega dneva konferenee ie ožji odbor g oso od ar* t'h predstavnikov redioiral nato danes obširno spomenico glede načel do kateri! se naj definitivmo uredi zbornično voraša-n ie. P len um konference ie danes zvečer za-kliučil razpravo in v celoti snreiel nred-loge o/ga odbora. Rawave konferenco ie kartikforizirfila harmnnifna soglasnost in sq bili vsi sk'eni soreie*? e-r\d«isnn. ^nofn-rtim Se ie dnsorfel v vntsj šan iih in celr> slede pro,tredHve d-^sed*}-ni-'h zbornikih po^-očt? z Ozirom na ustavno' razdelitev države na banovin« Jugoslovenski protest v Sofiji Bolgarska vlada se opraviči« je - Musanov pravi, da so demonstracije proti Ju^osUviii izzvali naročeni ljudje, da bi škodovali vladi Beograd. 2S. nov. M. Beograjski lisfi prinašajo obširne komentarje o včerajšnjih študenfovskih demonstracijah v Sofiji zoper našo kraljevino. Te demonstracije pomenijo odkrito neprijateljstvo napram naši državi. Jugoslovenski poslanik v Sofiji g. Vukčevič je dobil od naše vlade naročilo, da vloži oster protest pri bolgarski vladi. G. Vukčevič je djnes obiskal predsednika bolgarske vlade Mušanova tzt mu izročil oster protest z ozirom na včerajšnje demonstracije in na napad na jugo slovenski konzulat in poslaništvo. Naša vlada je pozvala g. Vukčeviča v Beograd, da ji osebno poroča o včerajšnjih dogodkih v Sofiji, da bo mogla na podlagi njegovega poročila storiti nadaljnje ukrepe. Tudi bolgarski opravnik poslov v Beogradu je najavil svoj poset pri našem zunanjem ministru dr. Marinkoviču, a do tega trenutka še m bil soreu-f Sofija. 2S. novembra. M. Po snočnjih demonstracijah sofijskih študentov in napadu na iusroslovenfko poslaništvo in jugoslovenski konzulat se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal o teh dogodkih. Minister notranjih del Kirginov je podal na seji vlade poročilo o teh dogodkih ter ie bil pooblaščen. da takoj poseti jugoslovenskega poslanika gosp. Vukčeviča ter mu izrazil obžalovanje teh dosodkov. Danes dopoldne je ministrski predsednik Mušanov sprejel novinarje ter jim podal naslednjo izjavo: Najodločneje obsojam postopanje teh mla-deničev. ki niti ne morejo poimiti, kaj so zagrešili. Proti krivcem so podvzete najstrožje mere in policija je aretirala mnogo liud', proti kati»rim ie uvedena preiskava ter bo lo pozvani na odeovor. Notranji minister Kir-cinov je skupno z direktorjem sofijske ko-misiie Vreslavskim v imenu vlade izrazil obžalovanje jugoslovanskemu poslaniku. Prepričan pa sem, da so bili med demonstranti provbkaterji, ker si pa noben drug način ne morem raztolmačiti tega postopanja. Zdi ee mi, da gre za veliko podlost, s katero go gotovi ljudje hoteli povzročiti tejš-koče vladi. Sofija. 28. novembra. 3. Notrann minister Kirginov ie v zvezi z incidentom pred juso-slovenskim poslaništvom podal novinarjem izjavo, v kateri zatrjnie, da je v razgovoru z jugoslovenskim poslanikom naglašal, da so nad vse obžalovanja vredne incidente povzročili naročeni liudie in da ie vlada zaradi nesmiselnega postopanja proti poslaništvi^ države, s katero želi Bolgarija lojalne prijateljske od noša je. globoko ogorčena. Kircinov ie izrazil jucoslovenskemu zastoo-niku odkritosrčno obžalovanje bolgarske vlade, da je ta incident neoricakovano skalil dobre odnošaje med obema sosednima državama. Skrb za brezposelne v Nemci ii Berlin. 28. nov. d. Državni finančni minister Dietrich je izjavil o pomožni akcija državne vlade za brezposelne preko zime, da je porurska nremogovna industrija dala na razno ligo milijon ton oremogn po 10 mark. Če bo nakazanih vsaki potrebni družini po 10 stotov premoga, bo preskrbljenih 2 milnona družin Premog bo stal na mestu po 50 pfenigov stot rešiti pa je Se vprašanje prevoznih stroškov, ki znašajo n. pr, za porurski premog do Berlina 14 mark za tono. Razen tega bodo drugi premogovni revirji na rsjzspolago milijon ton premoga no nizkih cenah Z državno nod.ooro 12 miliionov mark bo mogoče teh 2 milijona ton. ki se ponujajo iz različnih revirjev, ponovno poceniti za 6 mark pri toni. Pocenitev mesa za siromašno prebivalstvo je zagotoviieno za dobo freh mesecev. ker bo država izdala v to svrho 15 milijonov mark. Kakor ie izjavil državni minister za prehrano Schiele. l»o znaSala ta pocenitev 30 pfenigov pri funtu in bo v prid približno 5 milijonom podpiran-cev. Svečana otvoritev šentviškega tramvaja Veliko slavje ob navzočnosti ministra dr. Kramerja in mnogih odličnih predstavnikov — Pomen nove proge Teroristični proces v Beogradu Beograd, 28. nov. p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes nadaljevala razprava zoper zagrebške teroriste. Danes je bii zaslišan Ivan Buzina, ki je obtožen, da je postavil peklenski stroj na okno »Mlade Jugoslavije«, Obtoženec se je na vse načine opravičeval, priznaval pa, da pozna vse obtožence, kritične noči pa da je spal. Za njim je bil zaslišan Stjenan Sabola, ki je priznal, da je dobil od Miklavžiea praskalico ter jo vrgel na zborovanju Karla Kovačeviča. Sledilo je zasliševanje Josipa Karleta, ki je storil isto ter končno Grgura Suletiča, ki zamika vsako krivdo. Tragična smrt udednega novosadskega zdravnika Novi Sad. 28. hov. č. Dr. Beno Leitner, najstarejši novosadski zdravnik, je imel navado, da je zjutraj peš prehodil pot iz svojega stanovanja v svoj urad. Ko je davi prekoračil železniško progo, se je nenadoma znašel med dvema vlakoma, enim, ki je prihajal iz Subotice, in drugim z nasprotne strani. Dr. Leitner se je pni lokomotivi umaknil, pri tem pa je prišel pod drugo, ki mu je odrezala glavo. Vest o njegovi smrti je v mestu napravila globok vtis, ker je bil dr. Leitner priljubljen zaradi svoje dobrodelnosti. Preselitev našega poslaništva v Pragi Praga, 28. novembra h. Jugoslovensko poslaništvo se bo v teku prihodnjega tedna preselilo iz svojih dosedanjih prostorov v novo palačo, ki je bila kupljena v to svrho. V stari palači ostane do novega leta samo še stanovanje poslanika, ki pa se bo z novim letom preselil v novo palačo. Izprememba v čsl. vladi? Praga, 2S. nov. h. »Bohemia« poroča, na namerava notranji minister dr. Slav-k zaradi dogodkov v Frvvaldovu podati ostavko. Kot njegov naslednik se imenuje Slovak dr. Hodža. List zatrjuje, da so dde-rence. ki so ga svoječasno prisilile, da se je umaknil iz političnega življenja, likvidirane in da ni nobenih ovir več za njegov vstop v vlado. Dr. Hodža sc mud^ sedaj na dopustu v Meranu. bo pa že pr\ e dni prihodnjega tedna prispel v Prago. Drugi večerni listi označujejo to vest, ki je zbudila v političnih krogih dokajšnjo senzacijo, za netočno. Carinska unija Avstrije, Madžarske in ČSR Budimpešta, 28. novembra. AA. Na včerajšnji seji parlamenta je govoril o zunanji politiki madžarske vlade socialno-demo-kratski poslanec Biihler. Govornik je napadel italijansko orijentacijo te politike. Nato je opozoril zbornico na govor češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. ki je v praškem parlamentu govoril o Madžarski prijateljsko, dočim madžarska vlada ni reagirala na te izjave. Poslanec Biililer je priporočal razpravo o carinski uniji med Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko, ker bi unija prinesla Madžarski velike koristi. Odgovoril mu ie vladni poslanec Laka-tos, ki je trdil, da je Madžarska pripravljena približati se sosednjim državam. Če tega zbližanja še ni, je treba iskati vzroke drugod. Prijaznim vabilom na naslov Madžarske so sledile grožnje in neprijaznosti. Madžarska bo sprejela vsak poizkus resnega zbl;žanja. Svoj govor je Lakatos končal s tem. da bi prav rad priporočal predloge svojega pre-dgovrnika. če bi tudi pri drugih državah obsŠtojalo potrebno razumevanje. Lva de Putti samomor? Ne\vyork. nov. h. F:turška igritVa Lva de Putti je umrla na pljučnici Bila ie že več dni bolna in se je zdravila » harborougfaski bolnici v Nevvvorku, kjer se je morala podvreči nevarni operaciji v grlu. Pogoltnila je namreč kokošio ko*t, ki se ji je zataknila v grlu. Po oneraciji je zbolela še na pljučnici in oslabi i ena ni imela več moči. da bi nrestala to bolezen. Stara je bila 30 let. (Glej tudi poroiflo » »Življenju in svetuO fork novembra, p. Naknadno se doznava, da Lva de Putti ni umrla naravne smrti, kakor so zatrievale prve vesti marveč da je izvršila sfrnomor Požrla jc celo kopioo igel. zaradi česar so io morali operirati. Operacija oa je bila že prepozna. Minister za narodno zdravje je prepovedal pogreb, dokler ne bo izvršena uradna obdukcija OdlfkovRnie poljubih novinarjev Varšava, 28. novembra AA. Včeraj je jugoslovenski poslanik v Varšavi izročil v iugnslovensUem poslaništvu pol Istri m nn. vinariem odlikovanja, ki 1im iih je podelil Nj. Vel. kralj. Pri predali odlikovani ip iugoslovenski poslanik Lazarevič na«r'ašal delo odlikovanih novinarjev za polisko -iusrosiovensko zbllfraHe. Podaniku g-. La-zareviču se je v imenu poHsk'h novinar-iev zahvalil g Krzivovsevski. ki ie v svo-iem govoru poudaril brat«Vi znn*ai zhll- med poljskim in jugoslovenskim na- ' rodom. ' Ljubljana, 28. novembra, Zgornja šiška - št. Vid, vse lepe vasice vmes, pa tudi one za št. Vidom pod šmarno goro so doživele danes prelep praznik. Dolgi sen- je dosanjan in danes sta si daLi roko bela LJubljana in njena lepa goreaij-ska okolica. Proti št. Vidu so stekli prvi vozovi električne železnice in pričakovale so jih neštete množice vvselega, zadovoljnega naroda. Važni dogodek je prišel popolnoma do veljave navzlic nenaklonjenosti vremenskih bogov. Svečana otvoritev jc bila določena za 13. uro. že dokaj prej so se zbirale množice pred novo veliko remizo v Zgornji Šiški. Tam se je tudi postavila v špalir šišenska šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. Prispeli so mnogi povabljenci, zastopniki raznih uradov in korporacij, upravni odbor SMD s predsednikom dr. Fettichom na čelu, predstavniki mestne občine in obč. svetniki iz Zg. šišk-e z županom g. Ivanom Zakotnikom na čelu. V hali remize je župan ZakotnJik v prvi vrsti pozdravi! ministra za gradi)« dr. Alberta Kramerja, kar je izzvalo viharno navdušenje. Nadaljnje pozdrave je naslovil v Imenu zgornješišen-ske občine na ljubljanskega župana dr. Dinka Puca, sreskega načelnika g. žni-(larSiča, na zastopnika bana g. dr. Mnrna in na druge odlične predstavnike. Zlasti toplo je pozdravil predsednika SMD dr. Fettlcha, kateremu je zagotovil, da bo šišenska občina znala ceniti delo činitoljev, k.i so pospešili gradnjo te proge ter mu obenem izjavil v imenu občanov toplo zahvalo. Odgovoril mu jc predsednik SMD g. dr. Fettich s poudarkom, da sta se upravni odbor kakor tudi mestna občina zavedala važnosti nove proge, ki bo vezala mesto s širšo okolico. Nova proga naj služi najlepši vzajemnosti meščana s podeželanom. V okolici nove remi z e in vzdolž nove proge bodo zras;e nove stanovanjske kolonije, bakrene žice nad tramvajsko progo pa naj bodo simbol vezi med mestom in okolico. S tem stavkom je g. predsednik razglasil progo za o tvor jen o, nakar so številni povabljeni gostje zasedli dva z zelenjem in trobojkami ovenčana tramvajska vozova, ki sta odpeljala iz romize na progo. Vožnja je potekla v najlepšem redu, vso pot ob progi pa so bile zbrane gruče domačinov, foi so živahno pozdravljali prihod vozov. Prvi postanek je bil na meji šentviške občine pred Rožancem na Trati, kjer se je zbrala res ogromna množica šentvidčanov, Podgorčanov, ljudi s Trate, Pržana in druge okolice; tam je bila zbrana tudi vsa šentviška mladina. Pestrost so .posebno povečale mnoge lepe narodne noše fantov, deklet in kmečkih konjenikov. Tramvajskim vozovom in povabljenim gostom so zagnadile pot tri v narodne noše oblečene deklice, Marija in Ivanka Kregarjova ter Anica šuSteršičeva, ki so držale v rokah zelen venec, šentviški župan g. Valentin Babnik je voščil gostom dobrodošlico, nato pa pozdrav.il v prvi vrsti ministra dr. Kramerja, ki so mu bile tudi tu prirejene pre-srčne ovacije. G. župan je naglasi! važnost nove traravaiske proge za št. Vid ter izjavil hvaležnost upravnemu edboru SMD. Odgovoril mn je zopet predsednik SMD g. dr. Fettich, ki je ponovno poudaril koristi, ki jih bo imelo šentviško ljudstvo od nove proge. Ponosni št. Vid je s tem postal predmestje Ljubljane in se bo tu še bolj razcvetela obrt, Ljubljančani pa bodo še pogosteje posečaM gorenjsko okolico z izhodišči na šmarno goro, Katarino in druge prijaz- no griče, čas je zlato, skrajšali smo si pot drug do drugega in skušali si bomo od tega dajati medsebojne koristi. Godba »Zarja« je zaigrala, zagrmeli so topiči. razvrstile so se dolge vrste domačinov, gasilcev v krojih, Sokolov, narodne noše, gostje so odkorakali skozi slavnostno okrašeni št. Vid, kjer je raz sleherno hišo visela državna trobojnica, do konca proge, kjer jih je pričakal šentviški dekan g. Valentin Zabret, ki je ob asistenci štirih duhovnikov opravil molitve ter blagoslovil progo in vozove. Po obredih je pozdravil šentvidčanfi g. dr. Fettich. Ob koncu govora je aaglasil modro vladanje našega državnega poglavarja Nj. Vel. kralja Aleksandra. ki mu je množica vzkliknila trikratni: »živel!« Gootje so bili povabljeni v Ljudski dom, kjer je bila prirejena zakuska. Domači župan g, Babnik je tu ponovno pozdraivil ministra za gradbe dr. Kramerja, zahvaljujoč se mu, da je s svojim obiskom povzdignil da.i-ašnjo slovesnost, zastopnika bana dr. Marna, župana dr. Dinka Puca, podžupana prof. Jarca, sreskega načelnika žni-daršiča, predsednika upravnega odbora SMD dr. Fetticha, direktorja inž. ženka, zastopnike Siemonsove družbe, zastopnika Zbornice za TOI g. Bahovca. župane okoliških občin: Zg. šiške, šmartna Ln posebno novega poslanca šentviškega domačina g. Albina Komana ter vse zastopnike društev. Ko je napil največjemu jugosiovenu Nj. Vel. kralju Aleksandru, so pevci zapeli himno. Ob splošni pozornosti je povzel besedo minister dr. Kramer. Bilo mu jo ri m že-lezničarska godba »Sloga« prircdili nestor-ju slovenskih skladateliev patru Hugolmu Sattnerju ob priliki petnice njegovega rojstva podoknico na Manjmejn trgu pred cerkvijo Marijinega oznanenja. kjer se jc zbrala velika množica jubirintovih cestil-cev Ob 20.15 je prikorakala po Miklošičevi cesti godba »Sloge«, za n;jo pa pevci. Ves sprevod se je ustavil na Marijinem trgu, kjer so godbeniki stopili v kro^pevci so sc pa zbrali okrog pevovodje Zorka Prelovca. »Sloga« ie pod vodstvom g H<-rija Svetla zaigrala veselo koračnico, nakar so nevci rod Prelovčevcm vodstvom zaneli »Po«'ed v nedolžno oko«. Ko so utihnili zadnii akordi, se ie znova oglasila godba, nato je pa odšla večja deputacija oevcev in delegatov posameznih pevskih društev pod vodstvom predsednika Hubadove pevske župe g. dr. Šviglja v drugo nadstropje, kjer je bil jubilant v družbi svojih sobratov. Dr. švigelj je jubi'antu v Imenu vseh ipevcev, pevskih zborov in v imenu vse glasbo liubeče slovenske mladine naj.nri-srCneiše Čestital k SOletnici in izrazil željo, da bi sk'adatelj še dolgo in čvrsto deloval v orosr>eh slovenske glasbe tn nam ustvaril novih del. Vidno g to jen se je pater Sattner zahvalil za čestitke in izjavil, da mu je v največje veselje to, da je niegova glasba zadela slovensko dušo. »Gotovo se bo Pre-lovec smejal,« je prinomnil, »če mu povem. da sem zonet skomoenira! dve mladinski pesmi.« G. Zorko Prelovec je nato odgovoril, da ga to srčno veseli in da si želi še novih njegovih del. Zatem so po vrsti čestitali jidvlantu zastopniki vseh liub-'lianskih pevskih društev, tvodnredsednik »T.iubligpskega Zvona« g. Matulj ie pa skladateMu v imenu društva izročil društveno sliko, za kar se je jubilant prisrčno zahvalil. Pevci so se od jubilanta prisrčno poslovili in nred cerkvijo še zapeli pesem »Na iplanini«. s čimer je bila prisrčna podoknica zaključena. * V proslavo Sattnerjevega jubileja priredi Pevska zveza jutri, v nedeljo ob 4 popoldne slavnostni koncert v L'nienu. S sodelovanjem vojaške godbe bo izvajala jubilantovo mogočno »Jeftejevo prisego«. Protižidovski izgredi na Dunaju Dunaj, 28 novembra 6. Danes so se na vseučilišču ponovili Izgredi nacionalistični dijakov proti Židom. V pretepu sta bila dva dijaka hudo ranjena. Vlomilca v župnilče aretirana v Zagrebu Zagreb, 28. nov. č. V noči od 22. na 23. t. m. sta dva doslej neznana zločinca vlomila v župnišče v Boštanju pri Brežicah. Župnika sta prisilila, da jima je dal ključe od blagajne. Blagajno sta izropala ln nato izginila. Mariborska in ljubljanska policija sta pri zasledovanju obeh zločincev naprosili tudi zagrebško policijo pomoči. Nocoj se je organom zagrebške policije posrečilo, da so' aretirali Emila Mlakarja, rojenega L 1905. na Raki v krškem srezu, ki je bil že večkrat kaznovan, in Ivana Jekeja, rojenega 1. 1904. v Podustju, ki je presedel že devet let v zaporu Policija jc preiskala stanovanje nekega zagrebškega lopova, pri katerem so se zbirali zločinci in tam našla tudi oba vlomilci. Zagrebška policija je telefonično pozvat* v Zagreb boštanjskega župnika, ki je pri konfrontaciji spoznal oba vlomilca, Mlakarja po videzu, Jekeja pa po glasu. Ob* vlomilca sta nato tudi sama priznala svoj zločin. Imenovanje v železniški službi Beograd, 28. novembra p. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra za promet imenovan za šefa občega odseka eko-nomsko-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani dosedanji poverjenik istotam g. Miroslav Punčun. Hmeljski trg žatec, 28. novembra h. V preteklem tednu je bila na žatskem hmeljskem trgu tendenca enako mirna kakor prejšnje dni. Promet je znašal 150 do 200 stotov dr.ev* no. Kupci so bili skoro izključno iz inozemstva. Tudi na deželi je bilo prodanega več sto stotov Cene so se zaradi rigo-rozneiše izbire kakovosti nekoliko ^zpre-menile ter so se ribale od 160 do 330 Kč. žigosanega je bilo do petka 122.500 stotov. % Vr«m«nsVo nororiln fcaeTebška vremenska napoved ra danee? Oblačno, medeno, mestoma deževno, hladno. — Situacija včerajšnjega dne; Barome-trska depresija se je razširila na evropski kontinent. Na Jadranu je prišlo do lokalnega barometrskeua minima, ki ie povzročil močne vetrove ter oblačno in deževno vre-me. Pritisk ie v sp'ošnem padel za 2-5 do 7 mm, največ v zgornjem in srednjem Prv morju, najmanj v severozanadnih krajih države. Temperature so narasle za 1 do 3 stooinie v zalediu, za 1 do 6 stopinj pa v centralnih krajih, najbolj v Bosni, najmanj p« v Sloveniji in sevemozapadni Hrvatski. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Oblačno s padavinami, največ 6 enesom. Temperatura se bo nafbrž sprva malo dvig. nila, toda v 2 ali 3 dneh bo postalo mtalo. Naši kraji in ljudje Dr. Janez Bleiweis idovcči narodni prvak v dobi slovenskega preporoda, dolgoletni izdajatelj »Novic«, gospodarski organizator in politik, ki je pred petdesetimi leti, t. j. dne 29. novembra 1. 1881. umrl v Ljubljani. Spominski članek o Bleiweisovfti zaslugah smo priobčili v včerajšnji številki. Oton Pelan 751etnik Ljubtjana. 28. novembra. Nestor slovenskih pevcev g. Oton Pelan, upokojeni blagajniški ravnatelj Ol ZD v Ljubljani, je slavil danes 75Ietnico rojstva, .le Ljubljančan od nog do glave, ponosen na svoje rodno mesto, katerega napredek zasleduje z največjim zanimanjem). Ta velezaslužni slovenski pevec se je prav do poslednjih let udejstvoval v našem pevskem življenju. Kot deček je vstopil v frančiškanski zbor, ki je imel takrat so praniste in altiste dečke, tenorji in basi pa so bili najodlienejši ljubljanski pevci. Že 1875 pa je »tonil v Čttalniški pevski zbor ter mu ostal zvest do njegovega raz-id.a pozimi 1890. V Citalniškcm zboru je b:! najvestnejši pevec, duša zbora, njegov poslednji tajnik in blagajnik. Preostalo z borovo premoženje je izročil takrat Ci-ril-Metodovi družbi in dolgo časa se ni mogel potolažiti, da je zbor prenehaj. 185*6 je vstopil v pevski zbor Glasbene Matice, v katerem ni zamudil do poslednjih lit prav nobene pevske vaje. Pc-lana kot pevca je poznala v-sa Slovenija. V mladih letih je potoval z zborom čitalnice na razne narodne slavnosti, po meje psi se je udejstvoval kot drugi tenorist znamenitega slovenskega kvarteta Ilirija (Pavšek Josip, Pelan Oton, Lilleg Alojzij, Dečman Anton), ki je priredil ceio vrsto pevskih koncertov od skrajne r.aše severne točke pa do Trsta, kjer je v čkrat sodeloval pri raznih svečanostnih prireditvah ta mošnje Narodne čitalnice, kjer je b:l zopet najbolj discipliniran član zbora. Pokoril se je vsakemu ukrepu in nobena stvar sa ni zmotila, da ne bi iz- Briijantna šaloigra? še nikdar se niste tako smejali, kakor se boste sijajnim dovti- pom dunajskega komika Fritza Griinbauma Sijajni šlagerji, muzika, petje! Najnovejši Fovov zvočni tednik Poslužite se predprodaje od 11. do pol 13. ure. Predstave danes ob 3., 5., 7. In 9. url zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124. vršil dolžnosti kot pevec. Pri skupnih na stopih zadnjih let je bil prav tipična pojava v krogu mladih tovarišev. Kot človeka ga dičijo najlepše lastnosti Skromen je, pa tudi izredno Ijubez-njiv. Nikdar in nikoli ni kazal nejevolje, vselej se je ukilonfl skupni stvari. Zato ga vsi številni slovenski pevci in drugi izredno spoštujejo ter imajo danes le eno iskreno željo, da ga ohrani Bog v zdravju in zadovoljstvu do skrajnih meja človeškega življenja. Pozdrav splitskih Cirilmetodarjev Pred kratkim ustanovljena podružnica CMD se hitro razvija in utegne postati ob sinji Adriji eno najpomembnejših kulturnih ognjišč ondot-nih Slovencev. Podružnica ima že danes nad 100 rednih članov, 27 ustanovnikov in 9 pokroviteljev. Splitski Slovenci so polni navdušenja za stvar. V podružničnem okrilju so si ustanovili že svojo čitalnico in pevski zbor. Z januarjem se ustanovi knjižnica CMD. Zaželeli so si zabavnih prireditev, zato prirede Miklavžev večer in Sil-vestrovo. Snuje se tudi dramatični odsek in, kakor čujemo, stopijo diletanti CMD v kratkem času z izvirno slovensko igro na oder. Iskreno želimo, da se posreči našim rojakom med brati Dal-matinci kar največji kulturni razmah. Mična slika, ki jo priobčujemo, je posebno lep dokaz zavednosti naših rojakov v Splitu. Od leve na desno so v čolnu: 6-letni ustanovnik CMD Joško špan, dveletni ust.anovnik Tonček špan, blagajničarka gdč. Tilka Leckerjeva, dveletna ustanovnica Marjetica Kopačeva in 7-letni pokrovitelj Branko Silit. Tujski promet je tudi letos zadovoljil Vso Slovenijo je navzlic hudi Ljublj am a, 2S. novembra. Kakor pni industrijskih in trgovskih podjetjih je treba -tudri na koncu poletne sp.zone sestaviti bilanco tujskega prometa^ pregledati poslovanje in ugotoviti vrzeli, ki so se morda med sezono pojavile in ovirale razmah tujskega prometa, ki predstavlja pni nas danes eno najdonosnejših industrij. Tujski promet .raste pni nas od leta do leta, Tre.ba mu je za to posvetiti največjo pozornost ter organizirati dotok tujcev v naše kraje tako. da bomo lahko knoku-rhraM drugim tujsko prometnim državam. »Uvos« je treba zvišati s smotreDo propagando v inozemstvu, »izvoz« pa zmanjšati z uveljavljanjem načela: >Jugos!rave.ni v jugoslovenska letovišča ,in zdravilišča!« Potrebno pa je. da se tudi inašp ljudstvo v ornih krajih, fci pridejo za tujski promet Vipoštev, dobro vzgoji za to moderno industrijo, da se pouči, kaj de tujski promet, da se mu pojasni njegov pomen z raznimi predavanji. Našim ljudem je treba dati navodila, .kako se privabijo tujci, kako je treba i njimi ravnati, kaj ji,m je treha nuditi, da pridejo drugo sezono zopet An privedejo s seboj še druge letovišč ar je. Na drugi strani je dolžnost pristojnih oblastev ta. tujsko prometnih čini-telgev ukrenit«; vse potrebno, da se olajša potniški promet .Ln se odstranijo vse težave, ki ovirajo razmah tujskega prometa, da se znižajo prevozne im hotelske cene, da se nudojo tujcu raz-ne ugodnosti pri daljšem bivanju v Da-ših letoviščih in zdraviliščih, da se grade nove ia popravljajo stare ceste m se s tem pospešuje avtomobilizem — važen prometni faktor, brez katerega sa danes ne more.mo več misliti tujskega prometa. O letošnji sezorai je zbrala Zveza za tujski promet v Ljubljani naslednje številke: Slovenijo je obiskalo 102.713 tujcev, lani pa 115.751. Razlika je 13.038 oseb, kar je veliko, vendar pa smo z letošnjim številom lahko zadovoljni, če pomislimo, da je minula sezona preživljala tudi pri nas hudo krizo. V nekaterih drugih državah pa so celo morali zapirati hotele! Poleg splošne svetovne gospodarske krize, ki je zajeta vso Evropo, je prizadela našim tujsko prometnim postojankam hud udarec taksa sto mark, ki jo je vpeljala krizi obiskalo 102.713 tujcev Nemčija sredi sezone, tako da je dotok nemških letoviščarjev, ki zavzemajo v naši tujsko-prometni statistiki že eno prvih most, znatno padel. Vpoštevati pa moramo še en važen tie več, tako da ostanejo samo starčki in otroci čez poletje doma. Zgodi se tudd, da odpotuje cela družina če so člani količkaj sposobni za delo, domačijo pa izročijo za ta čas v varstvo drugim ljudem. Tudi letos se je nad 10.000 ljudi zateklo v omeniene dežele. In zdaj v pozni jeseni so se vrnili. Prva skupina okrog 400 delavcev je prišla iz Slavonije in Francije. Ganjeni od veselja so pozdravili domačo grudo. Ko smo jih povprašali po zaslužku, so še precej zadovoljni odgovorili, da so oni iz Slavonije prinesli po 2000 do 2500 Din prihranka, med tem ko so oni iz Francije prinesli po 5000 do 6000 Din. Le eden je bil ves potrt in nam je izpovedal žalostno zgodbico. Bil je Jerič Mihael, ki se je vrnil iz Francije, a je na poti prišel ob ves zaslužek. Dve rojakinji sta mu na povratku poverili svoj zaslužek vsaka po okrog 5500 Din v frankih. V Berlinu je Jerič šel denar menjat. Pa sta se mu spotoma hitro ponudila ddporo po ka-ritativnih ustanovah. Prosijo j>a se tudi premožnejši privatniki, ljudje usmiljenega srca, da podprejo to hvale vredno akcijo. Svef Miklavž že premišljuje, f čim naj Vas obdaruje. Pa jo ugane svefa g/ava, tale, pravi, bode prava: »Hitro stopil bodem k RADIO UURUASA, tam izbira res velika mi je dana. RADIO prav lep in dober tam dobim in Vas ž njim razveselim (Radio® UoolbOta Sodna pmoč siromašnim strankam S" romaško pravico, o kateri smo pisali v nedeljo, utegne jc dobiti le fizične osebe, ne pa kakšna društva, družbe, juridične osebe itd., ker se pač pri poslednjih nikoli ne more govoriti »o za-silnom vzdrževanju sebe in svoje rodbine«. Edino irrjemo navaja Člen 12., točka 7. pravilnika za izvrševanje za-kora o sodnih taksah, ki pravi: »Predpisa za pridobitev siromaške pravice fizičnih oseb se nanašajo tudi na hišne zadruge, kolikor nastopajo te kot pravdne stranka. Član hišne zadruge sme dobiti siromaško pravico samo, če sme dobiti to pravico tudi zadruga, h kateri spada.« Glede oseb pod varstvom ali skrb stvom določa isti člen v točki 6., da se jim prizna siromaška pravica, če smejo dobiti te osebe kakor tudi one osebe, ki so jih po zakonu dolžne vzdrževati, po zakonu siromaško pravico. Če po zna skrf~stveno sodišče imovinske razmere osebe pod skrbstvom kakor tudi oseb, ki so jo dolžne vzdrževati, sme izdati potrdilo o imovinskem stanju. Z ozirom na določbo poslednjega stavka je torej docela nepotrebno, da hodijo nezakonske matere in varuhi, kar se take pogosto dogaja, oo potrdilo o imovinskem stanju na občine in izgubljajo čas s pobiranjem podpisov na sreskem načelstvu, davčni upravi in pri hišnem gospodarju. Vsakdo drugi mora sicer res vse to storiti, a kjer se išče sodnikova pomoč v korist osebe pod varstvom ali skrbstvom, se bo skoraj vedno dobilo enostavno potrdilo o imovinskem stanju pri varstvenem ali skrbstvenem sodniku (za mesto Ljubljano v sobi štev. 34, za vso okolico pa v sobi 37 justične palače). Učinek priznanja siromaške pravice se začne onega dne, ko se izroči sodišču prošnja s potrdilom o imovinskem stanju, ter velja za vse spise, vsa dejanja in vse listine, ki je nastala zanje po prt dpi:-ih taksna obveznost tega dne in po;;neje. S pi ipoznavo siromaške pravice dobi Stranka v tej pravdi: 1. začasno oprostitev od plačevanja taks in drugih državnih pristojbin, ki se plačujejo spričo pravde; 2. oprostitev od pologa varščine za prs.vdno stroške (to velja le za ino-zemce, ker so naši državljani itak oproščeni dejanja varščine za pravdne stroške) ; pravico zahtevati, da se ji postavi odvetnik, ki naj se začasno pravda zanjo brezplačno, toda samo kolikor je za pravdo predpisano zastopanje z od-ve trnkom; 4. pravico, da sme podati v sporu, za katerega ni predpisano zastopanje po odvetniku, v katerem pa mora vložiti tožbo pri sodišču izven svojega domo-vališea ali stalnega bivališča, pri sre-sir.em sodišču svojega domovališea ali stalnega bivališča na zapisnik svojo tožbo ter zahtevati, da se odpremi ta z-ipimik h pravdnemu sodišču in da ji to postavi zastopnika, ki jo zastopa v pravdi brezplačno. Za take zastopnike se postavljajo uradniki državnega tožilstva ali sodišča; 5. začasno oprostitev od plačevanja pristojbin, potnih stroškov, dnevnic itd. za odposlane sodne uradnike in služite-Ij j, izvršilne organe, priče, izvedence, pc tem stroškov za potrebne oglase, prepise in rubrike, naposled potrebnih stroškov v gotovini, ki jih izdado zakrilili od sodišča postavljeni zastopniki ah pa siromašni stranki postavljeni odvetniki ali zastopniki. Ti stroški se izplačujejo začasno iz državne blagajne. Siromašna stranka mora tedaj za pi avdo, kjer je obvezno zastopanje po ot.verniku, izrecno zahtevati, da se ji dovoli c ivetnik. Odločbo o tem, ali naj se dodeli stranki, ki ji ie pripoznana siromaška pravica, advokat izreče v vsakem primeru pravdno sodišče prve stopnje; kateri odvetnik pa naj zastopa siromašno stranko, določi odbor odvetniške zbornice. Utegne se tedaj pripetiti, da odvetnik ni še določen zlasti pri pravdah, pri katerih je odrejen skrajšan rok za vlaganje pravnih lekov. Za: o določa zakon o ureditvi rednih sodišč: »Ako hoče stranka, ki ima siromaško pravico, pa ji še ni postavljen odvetnik od zbornice, vložiti pravni lek zoper sodbo ali rešitev sreskega sodišča, bo odredilo sodišče enega svojih soanikov ali sodniških pomočnikov, da sestavi pravni lek ter ga pravočasno izroči, v katerem primeru nadomestuje podpis uradnika podpis odvetnika. Kaj vse je treba navesti v prošnji za siromaško pravico, smo že zadnjič pove- dali. Ta potrdila morajo na zahtevo prosilca izdajati oz. potrjevati občine, v katerih ima siromašna stranka domo-vališče ali prebivališče (torej ni treba, da bi bila to občina, v katero je prosilec pristojen). Finančno ministrstvo je izdalo posebne obrazce, ki jih morajo imeti vse davčne uprave na razpolago po 1 Din komad. Izrecno je treba omeniti, da ne veljajo več stari obrazci ubožnih listov, ki jih nekatera občinska oblastva še vedno izdajajo ter tako povzročajo stroške siromašnim strankam, katere mora sodišče odklanjati ter jih napotiti po predpisane obrazce. Zgodilo se je tudi, da nekateri predstavniki občin niso hoteli siromašni stranki izdati oziroma potrditi potrdila o imovinskem stanju, misleč, da je izdaja potrdila odvisna od proste odločitve županove. Toda temu ni tako. Če ima prosilec tako malo dohodkov, da komaj preživlja sebe in svoio družino, mu občina mora izdati potrdilo. To bo danes skoro brez izieme pri vseh delavcih, pa tudi pri veliki večini nameščencev in uradnikov. Če pa župan neupravičeno odkloni izdajo takega potrdila, se ima prosilec pravico prvič pritožiti na sreskega načelnika, ki bo prisilil župana k temu in drugič tožiti tako občino za povračilo stroškov, ki jih je prosilec imel s tem, da je iskal pomoči pri nadrejenih upravnih oblastvih. Tozadevni predpisi namreč določajo: »Če občina odreče izdajo potrdila ali če sresko načelstvo odrede potrditev potrdila, mora to priobčiti stranki z rešitvijo poleg kratke obrazložitve in z navodilom o pravnem sredstvu. Zoper to rešitev je dopustna pritožba v 15 dneh. Pritožba se vloži pri onem obla-stvu, ki je izdalo rešitev. O pritozoi zoper rešitev mestne ooči-ne k statutom, s katero se je prošnja za potrdilo zavrnila, kakor tudi o pritožbi zoper rešitev sreskega načelstva, s ka-tero je to odklonilo potrditev potrdila, odloči banska uprava, druge pritožbe pa rešuje sresko načelstvo.« P< »trdilo o imovinskem stanju ne sme biti starejše od enega leta. Starejše potrdilo se sme vporabljati samo, če je obla stvo, ki ga je izdalo, potrdilo najdlje šest mesecev ored uporabo, da niso nastale nikakšne spremembe. Če se uvede izvršilno postopanje najdi ie čez šest mesecev po dokončni do-vrsitvi pravde, postane priznanje siromaške pravice za pravdo v veljavi tudi za izvršilno postopanje in pa za pravde, ki nastanejo med izvršilnim postopanjem in zbog tega postopanja. Sobne rastline vas prosijo • • • Ljubljana, 28. novembra. V sredo zvečer je predaval v ciklusu predavanj ljubljanske, nad vse agilne podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva naš prvi rastlinar, profesor univerze dr. Fran Jesenko o prezimovanju sobnih rastlin. Obširna dvorana mineraloškega instituta, kjer prireja podružnica SVD vsako sredo predavanja, je bila do zadnjega kotička polna in so stali poslušalci — do 300 je bilo vseh — celo na hodniku. Ker je zanimanje za to prav sedaj aktualno vprašanje tako izredno, prinašamo to res poljudno predavanje v daljšem izvlečku. Mnogi ljubitelji cvetlic sodijo, da se dajo podati za očuvanje rastlin čez zimo kar recepti, kakor se dajejo za obvarovanje obleke pred molji. Za rastline jim ni mogoče dati nobenih takih splošnih navodil, ker pozabijo, da je rastlina živo bitje. Najbolje bodo uspevale rastline v sobah, če jih bo mogoče obdržati v takih razmerah kakor poleti. V tesnih mestnih stanovanjih spravijo večino poletnih cvetlic v predsobe na omare, češ, nikomur ne bodo na poti in na gorkem bodo, da ne pozebejo. Zrak naših stanovanj je preveč suh in tema je pod stropom, zato morajo brezpogojno hirati in naposled, ko pride spet pomlad, so tako shirane, da jih tudi mlado sonce ne more več pozdraviti. Tiho trpijo vso zimo kakor mučenice, ker ne morejo povedati svojih težav. Rekli smo, da je rastlina živo bitje. Iz česa pa obstoji vsaka živa stvar? če pogledamo človeško telo, vidimo, da sestoji iz nekih sluzastih kavčukastih in trdih tvari. Vsa ta tvar je predeljena s stenami v drobne celice, ki vsebujejo žolčasto gmoto, ki ni strnjena, temveč je sestavljena iz posameznih delcev. Zgradba rastlinskega telesa povsem nalikuje živalskemu in je oboje zavisno od sil posameznih delcev gmote v celicah, ki ji pravimo živ. Zakaj pa je razdeljena ta živ v celicah? Zato, da ima večjo površino, da se bolj živahno udejstvujejo med posameznimi delci kemične, električne, fizikalne in druge sile, ki povzročajo v celici življenje in so edini vzrok živetja sploh. Ko smo videli, da je rastlinsko telo povsem podobno našemu telesu bomo tudi razumeli, da vpliva nanje izprememba toplote, vlage in svetlobe. Korenine vpijajo vodo in dobijo s tem tako moč, da razženejo močne skale, za katero delo je potrebna sicer sila orjaškega stroja, življenje korenin zavisi od sil, ki delujejo med vsemi delci živi. če je pa svetloba preslaba ali toplota prehuda, se to razmerje spremeni in se tudi sila vlage v njih menja. če pogledamo list rastilne, vidimo, da je gornja plat močnejša od spodnje. Gornja plat je listu v oporo, na spodnji so pa med posameznimi celicami odprtine — listne reže. List je želodec rastline, reže pa usta, skozi katera dobiva rastlina iz zraka svo- jo glavno hrano, ogljikovo kislino, saj tvori rastlinsko telo poleg vode ogljik do 95 odstotkov. Skozi reže pa voda tudi izhlape-va. Zakaj? Zato, da more delovati rastlinska sesalka, ki prinaša iz zemlje telesu hrano. Reže so ventili, ki propuščajo vodo. Rastlina izgubi v suhem zraku mnogo vode. Pri hudem solncu poleti se reže za-pro in regulirajo hlapenje vode, v vroči sobi pozimi se pa to ne zgodi. Zakaj ? Pozimi rastline počivajo, zato tudi koreninice ne puščajo vode in ne nadoknajajo vodne izgube, ki hlapi zaradi vročega in suhega zraka v povečani meri. Vsak pozna araukarijo, smrečici podobno solno rastlino, ki se v topli sobi čez zimo vsa pretegne in povesi veje. Potrebovala bi počitek, toda toplota jo sili, da skuša rasti. Z njenimi vejami se godi prav tako, kakor s krompirjevimi cimami v temni topli kleti: naglo rastejo, a nimajo veka, zato se pobesijo. Kaj bi počeli n. pr. s pelargonijami, se vprašujete? Nikari jih ne silite v toplih sobah, da cvetijo do zadnjega cveta. Ne zalivajte jih preveč in ne dajte jim preveč toplote. V kmetskih hišah pa cvetijo in so vedno lepe rašče. Tam jih imajo tudi pozimi med okni, kjer je pravilna toplota, dosti svetlobe in vlage. V predsobah naših mestnih stanovanj je pa povsem drugače, tam je temno in se toplota vedno menjava. Gledati moramo, da toplota v prostoru, kjer jih hranimo, ne pade pod 1° C. Pelargonije namreč nimajo pokritih popkov, ker so doma v toplejših krajih južne Afrike, kjer zra-sejo v cela drevesca. V Španiji uporabljajo podivjane pelargonije za utrditev nasipov, kakor pri nas vrbinje. Aspidistra pa prenese takorekoč vse. Njeni močni listi imajo namreč zelo malo prav majhnih rež in voda le počasi hlapi iz njih. Prage palme se prav rade pretegne jo prav kakor araukarije, ker imajo v sobah preveč toplote, toda premalo svetlobe in zračne vlage. Ko ciklame odeveto, je vsakemu žal lepih listov, da bi jih dal iz sobe. Ker korenita počiva in ne preskrbuje listov s hrano, črpajo listi na koreniki sami. Kaj čuda torej, če nam iz takih izsesanih korenik omanjkanje spanja je večkrat posledica nervoznega stanja. Si lno negovanje telesa s Fellerjevim blago-dieečim Eisafluidom, tem skozi 35 let preizkušenim domačim sredstvom in kozmeti-kom, vedno pomaga. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po potiti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 245. Savska bano-vira. poženejo drugo leto komaj slabi listi in raiman čakamo na cvet. Pomanjkanje svetlobe pri preobilni toploti in pomanjkanje vlage v zraku so tisti glavni vzroki, ki napravljajo našim sobnim rastlinam življenje poleg nas neznosno. Pomagajmo našim prijateljicam, ki so prav tako naši sorodniki, kakor rodna deca. Kakor tista zapuščena deklica bodimo, o kateri priča zgodba: Imela je edinega prijatelja v temni predmestni hiši, zeleni rožen-kravt, ki ga je vsak dan nosila na solnce sredi pustega dvorišča. Sredi vseh življen-skih tegob nam ostanejo cvetlice vedno zveste. Zato jim tudi mi pomagajmo k lepšemu življenju. — Kdor se hoče natančno poučiti o potrebah svojih sobnih rastlin, naj napiše svoje želje na listek in ga naj pošlje na naslov predavatelja na univerzo. V drugem predavanju bo naš odlični strokovnjak vsem ustregel s prvim svetum. Lovski tat je pustil v puški vizitko Ljubljana, v novembru. Lansko leto v jeseni je neki nepridiprav streljal na Sorskem polju na ljubljanskega lovca. Po okoliščinah so ugotovili, da je bil to lovski tat. ki je hotel odgnati lovca. Orožništvo je preiskovalo to čudno zadevščino, prijelo nekaj sumljivih tipov, dokazati pa vendar ni moglo nikomur od prijetih kaznivega dejanja. Lovski tatovi pa so se vendar zbali, prenehali so hoditi v lovišče in pustili so tudi nastavljanje zank jerebicam in zajcem. Mirovali so skoraj vse leto. Pred nekaj dnevi pa je javil lovski čuvaj Žontar iz Trate pri Škofji Loki, da je opazil v zadnjem času že večkrat v revirju sumljive ljudi, ki so nekoč nanj celo streljali. Le to je bilo povod, da se je zakupnik lova odločil, da se osebno udeleži lova na divje lovce. Odšel je z lovskim paznikom in še enim spremljevalcem v revir in se skril v gozdičku. Ni traialo dolgo, pa je že opazil, da prihajata dva moška iz gozdiča ob veliki cesti malo nad Jeperco. Z daljnogledom je ugotovil, da ima eden puško v roki. Napravil je načrt, spremljevalca je postavil na važno točko, sam pa šel tiho po ovinku proti gozdiču. kamor sta odšla divja lovca. Komaj je dospel v gozdič, že je zaslišal kašlianje. Plazečemu se po jarku ob cesti in skozi grmičevje se je posrečilo približati se možakom na par korakov. Toda v trenutku, ko se je dvignil, sta ga opazila in zbežala. Ni mu uspelo, da bi jih prijeL, pač pa je pobral puško in klobuk, ki ju je odvrgel lovski tat. Ker je bila to puška za basanje od spredaj, je snel s puške užigalne kapice, izbasal pa je puško šele donia. V njej je našel šibre za streljanje zajcev. Ko ie raztegnil papir, s katerim je bil v cev pritrjen smodnik, je strmel: Papir, iz katerega je bil zvit zamašek, je bil kos časooi-sa od prejšnjega dne, na katerem je bil prilepljen naslov bržčas enega lovskih tatov ali pa njihovih znancev. Orožništvo to pot bržčas ne bo imelo prehude naloge pri zasledovanju krivcev, kajti tudi klobuk bo priipomogei, da pridejo v roke pravice ljudje, ki se upajo ne samo divjačino neupravičeno si prisvajati, marveč celo streljati na ljudi. Tudi iz drugih krajev prihajajo neprestano pritožbe zaradi lovskih tatov, ki prav tako radi. kadar so zasaoeni, streljajo na lovske paznike. Skrajni čas je, da se takim nepridipravom stopi energično na prste. Posebno oni strastni lovski tatovi, ki v divji strasti streljajo na sočloveka, kadar brani svoje pravice, ne smejo biti deležni nikake obzirnosti. Nova podružnica Kola jugoslovenskih sester Blanea, v novembru. V vsem Posavju imamo letošnjo jesen živahno društveno gibanje. Tudi na Blanc-i se je na pobudo učiteljice ge. Pavle Breganto-ve okrepilo društveno življenje. Poleg že obstoječega gasilnega društva in podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva se je porodilo v nedeljo 22. t m. še tretje društvo: podružnica Kola jugoslovenskih sester. Res prisrčen je bil sprejem na blanšld postaji, ko so ob pol 15. prispele iz Ljubljane dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva in ^o^ne Gašperlinova, Gnezdova, Grivčeva in Bajto-va. Z avtom se je pripeljala na Blanco tudi soproga g. pod bana ga. dr. Pirkmajerjeva. V prijazno okrašeni šolski sobi se je zbralo do 100 kmetskih mater in deklet. Obisk odličnih gostov je napravil na vse prisotne prav ugoden vtis. Došle dame, predvsem dvorno damo dr. Tavčarjevo so pozdravili šolski upravitelj g. Bregant in njegova soproga, župan g. Radej, načelnik gasilcev g. Divjak in postajenačelnik g. Virant. Iskreno dobrodošlico je izrekla gostom v svojem nagovoru ga. Bregantova. Izrazila je željo, da bi dobile vse dame med kmetskimi ženami na Blanci najugodnejše vtise in da bi dvorna dama Tavčarjeva ponesla te vtise in pozdrave kmetskih žen Nj. Vel. kraljici Mariji. Ga. Bregantova je nadalje poudarjala važnost vzajemnega dela med solo in domom Tu je največkrat sedež najopaznejših obolenj. Bolni prebavni organi so vedno povod slabe prebave, ki oslabi cel organizem. Osigurajte si torej dobro prebavo ter pijte redno vsak dan Radensko zdravilno vodo! 14194 in ono potrebno vez med mestom, trgom m vasjo. Prečitana je bila nato vdanostna brzojavka Nj. Vel. kraljici Mariji. Šolski upravitelj g. Bregant je v svojem pozdravnem nagovoru na dvorno damo predočil vsem zbranim, čitaioč nekaj odlomkov Tavčarjevih spisov, kako je ljubil in poznal pokojni pisatelj kmetsko delo in življenje. V lepih besedah je pozdravila dvorno damo tud učenka Kožuhova in ji izročila šopek cvetic Radostno presenečena je izrekla dvorna dama vsem svojo zahvalo za prisrčen sprejem. Naglasila je veliko delo in žrtve našiti mater, ki so steber države. Zagotovila je novim Kolašicam vso podporo društvene centrale pri njihovem človekoljubnem delu. Zatem je predavala o pomenu, delu in uspehih Kola jugoslovenskih sester ga. Baj-tova. Omenjala je, da je KJS na Blanci 36, po družnica te važne organizacije. Prečitana sp bila potem poročila društvenih odbomic. Izvršile so se naposled volitve društvenega odbora. Podružnici je pristopilo lepo število novih članic. Ob 17. je predsednica ga. Bregantova zaključila občni zbor. Novemu društvu na Blanci želimo v plemenitem delu mnogo uspehov! Tolmači kazenskopravne novele Še preden je stopila novela h kazenskhn zakonom v veljavo, sta izšla dva tolmača, ki podrobno razlagata sipremenjene in nove kazenskopravne določbe. Prvi tolmač je izpod peresa znanega pravniškega pisatelja, prorektorja dr. Metoda Dolenca in tvori dodatek k njegovi razširjeni in vsei praksi dobro poznani knjigi, k njegovemu Tolmaču kazenskega zakonika. Vsebina tega dodatka je zasnovana na isti način kakor tolmač. Namen mu je. razložiti nove določbe in pokazati razliko nasproti prejšnjemu zakonitemu stanja ter s tem nuditi praktiku zanesljiv kai' pot pri njegovem vsakdanjem delu. Kakor uživa Dolenčev tolmač glas, da je izmed vseh številnih tolmačev pogodil še najbo llje svojo nalogo in praktiku še najbolj ustreza, prav tako mu bo lccris-ten novi do datek. Z manj važnimi določbami se dodatek na kratko bavi; druge (kakor n. pr. omilitev kazni, telesna poškodba), spremembe glede zaščite časti in tatvine pa <-o obširneje razložene. Tudi dodatek odlikuje kakor tolmač ista jasnost v izražanj-j in podajanju snovi, ki je lastna dr. Dolea čevemu peresu. Zato naj ne bo nikogar, ki ima tolmač, da bi si ne nabavil še dodat ka k njemu. Dodatek, ki prinaša obenem tudi celino besedilo kazenskopravne novele, je izšel v dvojnem besedilu,. Slovensko je :z-dala »Tiskovna zadruga« v Ljubljani, srbo-hrvatsko »Tipografija« v Zagrebu. SI edin, i založba je izdala istočasno tudi dodatek k Tolmaču kazenskega postopnika dr. He nigsberga. Tudi ta dodatek je izšel v podobni obliki kakor tolmač sam in prinaša razlago z novelo uzakonjenih sprememb v zakoniku o kazenskem postopniku. V uw> du pa prinaša pregled, kako je porazdeljena sedaj po noveli pristojnost med sre-skimi in okrožnimi sodišči. Tudi Henig*-bergovo delo bo dobrodošlo vsem, ki so v posesti njegovega tolmača. Oba dodatka najtopleje priporočamo. Dr. R. S Novost 5 Izdelujem, barvam te preoblikujem vse vrste moških in ženskih klobukov. Specijalno preoblikovanje moških trdih klobukov samo pri 352 a RUDOLF PAJK Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 51^ Miklaževa nebesa za steklom Saj je povsem prav in lepo, da se človeku ob pogledu na otroka zazdi svet prav tak, kakršen je bil za časa njegovih otroških let pred petdesetimi, tridesetima ali dvajsetimi leti Povsem prav io lepo je tako. Sicer je nam pri duši res malo grenko, nas kdaj pu kdaj ob otroškem glasu zaboli srce, da b: zavpili zaradi vseh prikritih, udušenib neievolj. ki nam jih zmerom sproti sipajo dusvi. AM — pred nami je otrok, ki se časih tako veselo vsrtopi pred nas, da je na mah vse pozabljeno. Njegov nedolžni, nežni nasmeh, nič hudega sluteče belo čelo, velike, še neskaljene oči — o, koliko je v tem sreče za človeka, ki se mu pod težo zlohotne vsakdanjosti upogiba križ in mu v lica režejo od dne do dne boli globoke brazde. Otrok pa mu z veselim, žarečim obrazkom govori, materi ali ' očetu — ali kar obema hkrati: »Mami, ali mi bo Miklavž prinesel eroplan ?« Mati ga nekaj časa gleda, pritisne ga k sebi, ga poboža po laseh in z malo zamišljenem čelom in bolnim nasmehom pravi: »Da. Ivan, če boš priden. Ali si že molil k svetemu Miklavžu?« »O ja! Že, že. mama! Prosil sem ga, naj mi prinese eroptan, boben, puško, lokomotivo, velikega konja, takega, veš, ki se hudo ziblje, in prosil sem. da. da ne sme pozabiti avtomobila in tunela!« Otrok govori, govori, mati pa ga gleda. Zdaj pa zdaj se mu vsa srečna zaradii otrokove sreče in zgovornosti nasmehne. Otrok neprenehoma govori. Vse bi rad imel. Pol sveta! — Ne! — Vsega sveta se mu hoče in še nebes, tistih velikih, tako svetlih ki pisanih nebes za velikimi, nepreglednimi izložbenimi stekli, kjer se vse leskeče m iskri... In Ivanček govori, našteva stvari, ki jih pozna in ki jih še nikoli ni videl. Mati mrno posluša in mu zdaj pa zdaj pomaga k njegovi že kar od sile bujni fantaziji. Nenadoma pa se iz kota začirje globok trd glas: »Ak>, Ivan! — Nehaj že! Ali si napisal domačo nalogo?« Otrokovih sanj je, kakor bi treščilo, i«-nenada konec. Saj Ivan je nalogo že napisal. Pa vseeno. Otroku se pomrači ves obraz. Glavo po-besi in tiho, boječe zašepeče- »Sem, oče!« Mati spet poseže vmes: »Ali znaš vse!? ... Ne?« »O ja! Za jutri sem se vsega naučil Tudi pesem že znam!« »Prav. Priden bodi!« reče mati in majhnega sina, ki bo nekoč velik gospod. z dobro roko spet poboža po laseh. »In preden poideš spat, Ivan, moli k svetemu Miklavžu, da ti prinese eroplan in...« Hotela je še reči: »Avtomobil,« pa ji je beseda obtičala v grliu. Eroplan, majhen, pa kar nič poselhno lep eroplan, ki niti po zraku ne leti, velja, če teče sam po tleh, več ko sto dinarjev, — in avtomobil.. . avtomobil. .? Ivanček pa o vsem tem nič ne ve. — Jn mati hvali Boga, da otrok o vsem tem So prav nič ne ve. —■ Prezgodaj bo zvedel * Kako bodo otroci tele večere, ki prihajajo, ves ta teden, ko bo stekel mimo nas ob vse bolj trudnih mislih in neprestanih izdatkih — molili, molili za aeroplane, za potniške in bombne aeroplane, bodo molili za glasne bobne, za trobente, za topove in vojake, za trdnjave, nad katerimi se bliska, poka in votlo bobni, bodo molili za majhne punčke, za velike punčke, opice in zamoroke. za lepe sobe z majhnim, drobnim pohištvom, ki ga bodo potem po svoji mili volji nekaj tednov aH mesecev postavljali! zdaj sem zdaj tja. Kako prav in lepo je, da se človeku ob pogledu na otroka zdi svet prav tak kakršen je bil začasa njegovih otroških let. Je že res, da je veliko grenkobe v tej '"noti. Otrok nas prosi iz svojih Sudovi t h, neprenehoma rastočih sani tistih ne-b^s, v katerih se nam ne bi bilo treba pehati s tolikimi bridkostmi za vsakdani" kruh. A kaj vemo mi, ki smo vse to na tako čudovite načine pred vojno in med vojno preživeli in izgubili svojo mladost, kaj ve mo mi o otrokovem svetu. .? Otrok nas prosi, s tako milim in s tako nežnim smehljajem nas otrok prosi tega in onega iz svoiega sanjskega sveta — zraven pa trepeče, tako trepeče, da mu želje ne bodo izpolnjene. Saj on. ki mu je komaj šest. sedem, osem let tako dobro pozna očeta in ma ter. Pozna vse njune pogovore o tr®u, o obleki, o praznih večerjah, o peku in kruhu. Pozna vse tiste besede, s katerimi odganjata časih jezno, časih dobrotljivo številne siromake izpred vrat Pa vendar, otrok govori, govori, dan za dnem prosi, pove materi in očetu sto in stokrat česa si želi, naj vendar povesta svetemu Miklavžu še ona dva, če ga on sam ne sliši ali ne razume. Ln časih zajoka, taiko obuipno zajoka, kakor mora za jo kati le otrok, kadar se mu zazdi, da mu bo vsak up splaval po vodi. Ah, mati mu reče, da mu Miklavž ne bo ničesar prinesel, ker je bil včeraj, ali danes popoldne poreden, ali če bo poreden. Ln otrok joka. Dolgo joka. Tako dobro ve, da res ni bil prav hudo priden, tako lepo se zaveda, da ne bo mogel zmerom biti priden, miren, da ne bo zmogel molka, da ne bo zmogel ure in ure tiho čepeti v kotu, pri knjigi — in neprenehoma moliti k svetemu Miklavžu. In tako dolg je Miklavžev teden. tako neskočno dolg! Otroci v teh dneh čudno shujšajo in po-blede. Časih so kakor iz voska, polni tihe sreče, trepeta in pričakovanja. Polni tega strahotnega pričakovanja... • Miklavžev teden. — Ceste imajo zvečer tu pa tam v sebi nekaj mističnega. Iz velikih oken lije rdeča luč. Pred njimi stoie gruče ljudi. Otroci, maihni strmeči malčki. šolska mladina in odrasli. Krisper! — Scbmittl — Samec! — In toliko imen, toliko izložb — iz katerih se tu pa tam sliši čuden šum, godba —• in iz vseh sije v široko odprte, radovedne oči rdeča luč. Pred tremi Krisperjevimi izložbami m pred Sehmdttovo se dan za dnem, večer za večerom tarejo veliki in majčkeni ljudje v beliih ali modrih oblačiteih. Vzkliki, vprašanja, vesel smeh in resne opombe odraslih. Zlasti pred Krisperjevimi izložbami je živahno: Otroci vseh starosti strme veselo ali otožno v veliko trdnjavo, preko katere se počasi pomikajo vojaki. Na čelu gre ponosni zastavonoša, za njim trobentači, godba, jezdeci, konjenica. Ves ta obhod se vrši čudovito hitro. Otroci so zamaknjeni. »Kako lepo bi bilo, če bi godba igrala.« pomisli ta ali oni. Ali ta vojska na trdnjavi je tiha in zmerom enaka. Zdaj pa zdaj uide komu pogled nad trdnjavsko ozadje. Na nebu se v krvavem žaru razletavajo bombe. Kako tiho je vse. Nobenega šuma, nikakega groma. — AH otrok gleda, strmi. Prav tako strmi otrok kakor star invalid zraven njega, ki iz spominov posluša strahotno bobnenje bitke. On je doživel — odneslo mu je nogo, gleda mrko, ustnice mu zdaj pa zdaj vztre-pecejo — in otrok strmi, a on se smehlja, kaže v vojake, v krvavo rumene žareče ognje v zraku, vprašuje — in lica mu žare v bujni domišljiji — kako more biti v resnici Vojaki pa se pomikajo tako mirno, tako počasi, kakor da se nad njimi nič ne dogaja. Vse je tiho. —» Bajke o zagorskem strahovalcu Ljudstvo se še nI pomirilo — Spiritizem in sugestija množice — Res je, da ni nič res Zagorje, 28. novembra šelest ostrega rezila, ki ga je neznanec zavihtel nad rudarjem, ki se je samcat vračal pozno v noč domov, še vedno poje svojo pesem v ušesih pretežne večine naših ljudi, posebno onih v okoliških vaseh. Vesti o napadenih moških še vedno ne pojenjajo, množijo se »pisma«, ki jih — pravijo — pušča neznanec, tu pripičena na razne hiše, tam navaknjena na veje dreves. Poročila, ki jih sploh ni mogoče kontrolirati, trdijo, da je ta ali oni videl skrivnostno postavo izginiti čez cesto, v jarek ali kozolec, da so se oglasili zamolkli glasovi izpod svetega Urha, da je počil sredi noči strel. Treznejši ljudje presojajo te vesti s skeptičnim licem, vendar se množica, ki je prišla v magični krog vseh mogočih domnev, ne more ali menda res noče otresti groze, ki ji je proniknila v mozeg. Naj se otepa kolikor hoče, govorice so tu, pol verjetnosti pa že zadostuje, da pogled nemirno bega v perspektivo samotne ceste, da uho prisluhne tihi stopinji na ulici. Preplašeni ljudje se zvečer še vedno ne upajo na plan, ostajajo doma in čakajo, da pe odpro vrata, da plane nekdo z novo plašno novico. In to, kar čaka nekaj sto Jjudi, se mora zgoditi.. V sredo zvečer je šla zopet kakor ogenj iz duše v dušo govorica — pazite, govorica: Vračala se je ženska z dvema otrokoma v mraku domov. Temna noč nad njimi. Med gostilno pri Brvarju in medijskim mostom je nenadoma zrastla pred nje visoka postava, ogr-njena v pelerino, s klobukom, potisnjenim na čelo. Z naperjenim samokresom, da je zledenela kriv zgroženi ženski. Še preden je mogla izdaviti slaboten klic na pomoč, se je neznanec z drugo roko razgalil, ženska se je skoraj sesedla od groze: pred njo je stal nag človek. S poslednjimi silami je popadla svoja pol mrtva otroka in zbežala nazaj proti rudniški restavraciji, kjer je prosila brivca g. Podunajca za pomoč in spremstvo. Od strahu — pravijo — je prikovana na posteljo, še to noč je bil v Po-toški vasi izvršen vlom. Zagonetni neznanec je skozi ubito steklo segel po okenski zapori in odprl okno. Razmctal je vso obleko in ko so se domači — pravijo— od strahu zatekli k sosedom, se je odstranil in pustil za seboj nepopisno razvlako in poplah. Po drugi verziji so ga domači napodili in ugotovili, da je pustil na omari listič z besedami: »Zaklal bom šest deklet in šest fantov ...« Ljudje so vedno bolj zbegani. V gručah čez dan razpravljajo o zagonetnem neznancu, vsakega tujca ogledujejo z nezaupljivimi očmi. čakajo, kdaj bo počilo, da so ga prijeli, radi bi se sprostili strašne more, ki jih vedno bolj tlači. Mimo žandar-merijske postaje hodijo in radovedno gledajo na šipe oken v prvem nadstropju. Tako se je v sredo ustavil radovednež in že je počilo po vasi, da imajo v pesteh neznanca. Za prvim se je ustavil drugi in kaj kmalu je bil ves breg nad cesto posejan napeto opazujočih ljudi, ki so mrzlično ugibali, kdo da je. Nekje je nekdo izpregovo-ril tiho domnevo in že je v množici, ki je zastavljala promet, zašumelo ime, ki se je razneslo v kratkem času po vsem Zagorju. Medtem je orožniški komandir spokojno reševal svoje službene akte; Zunaj se je pa kupičila množica, ki ;e pritajeno šepe-taje čakala dogodkov. Kdo popiše njeno razočaranje, ko je izvedela, da jo je nekdo potegnil za nos! Čez nekaj minut je bila cesta mrtva in je firbec počival v fantastični navlaki zadnjih dni. .. že v našem poročilu v sredo smo razen vesti o rAssumptio«, mešani zbor z orkestrom). Predprodaja vstopnic v trafiki Uniona. u— Novi vozni red električne cestne železnice. Prvi voz zjutraj proti mestu: z Viča ob 6.17, iz Zg. šaške 5.53, iz št. Vida 6.03, iz Vodmata 6.15, od glavnega kolodvora 6.27, od dolenjskega kolodvora 6.16. Zadnji redni voz proti mestu zvečer: z Viča 21.41, iz Zg. šiške 21.35, iz št. Vida 21.31, iz Vodmata 21.30, od glavnega kolodvora 21.34, od dolenjskega kolodvora 21.30 Nočni promet: po končanem rednem voznem redu vozi tramvaj vsake ipol ure, in sicer v vse smeri izpred kavarne »Evrope« ob 22, 22.30, 23, 23.30 tfn 24. uri; iz Št. Vida proti Ljubljani: ob 22.05, 22.35, 23.05, in 23.35; iz Zg. šiške: ob 22.15, 22.45, 23.15 in 23.45; z Viča: ob 22.15, 22.45, 23.15 in 23.45; od glavnega kolodvora: ob 21.57 22.27, 22.57, 23.27 in 23.57; iz Vodmata; ob 21.45. 22.15, 22.45, 23.15 in 23.45; od dolenjskega kolodvora: ob 21.45, 22.15, 22.45, Za Miklavža največja izbira IGRAČ, damskih torbic, manikir kovčegov in drugih primernih daril za dame, gospode in otroke. 14066 IVAN SAVNIK, Kranj druge, (Ci doslej niso abonirani, da čimprej e vstopijo v krog abonentov. Priflave za decembrski abonma sprejema ravnateljstvo Elitnega kina Matice od ponedeljka 30. novembra do četrtka 3. decembra t L Abonenti uživajo ugodnost 35% popusta. u_ Danes zadnjikrat »Pat in Patachon matineja«. Smeh in vesela zabava! ZKD predvaja v Elitnem kinu Matici prvi govoreči film kraljev smeha >Pat in Patacho-.i se učita govoriti«. Sijajna šalolgra, v kateri vidimo, kako se komika mučita z učenjem nemškega jezika. — Neznanje in zamenja-vanje raznih besed povzroča mnogo zabave, skratka za smeh in zabavo je dobro poskrbljeno. Film se bo predvajal danes ob 11. uri dopoldne. Cene izredno nizke, tako. da si vsakdo lahko .privošči ogled tega filmskega sporeda in s tem urico zdravega veselja. — Film je primeren tudi mladini. u— šentjakobski oder ponovii nocoj ob 20.15 izvrstno Molnarjevo veseloigro »Igra v gradu«, ki je doživela sinoči tako sijajen usoeh. Posetnikii so se do solz nasmejali 23.15, in 23.45. Od 6. zjutraj do 21.30 se vrši reden promet, 'Ln sicer na progi od Viča do nove remize vsahi 6 minut, od nove remize dalje do št Vida vsakih 12 minut, na stari progi vsakih 7 minut., po 21.30 zvečer pa na vseh progah vsake pol ure do 24. Vsi nočni vozovi imajo zvezo pri kavarni »Evropi« razen dolenjske proge, ki ima zvezo na Mestnem trgu. u— Organizacija diplomiranih tehnikov vabi članstvo na širši sestanek 3. decembra v kletni dvorani Mdkličevega hotela ob 20. Zadeva zelo važna u— Dobrovoljci bodo imeli sestanek v četrtek 3. decembra ob 20. pri Mikliču. Poročal bo-tov. Mravlje. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek se začne pevska vaja mešanega zbora že ob pol 20. Pridite val in točno! u— Sokol Ljubljana IV. vabi članstvo v torek 1. decembra točno ob 1-5. v telovadnico mestne šole na Prulah na svečano proslavo praznika uedinjenja. Na sporedu bo: slavnostna seja, zaobljuba član-srtiva, deklamaeije itd. Vabljeni ste vsi, za članstvo je strogo obvezna udeležba! u— Sokol I proslavi 1. december s svečano sejo ob pol 11. v veliki dvorani na Taboru. Dnevni red: nagovori, prevedba dece v naraščaj, naraščaja v članstvo, zaobljuba novega članstva in razdleitesv diplom tekmovalcem. Društvena godba. Udeležba novih članov obvezna v civilu z znakom. Vabljeni! u— Vodstvo po arheoloških zbirkah Narodnega muzeja bo danes od pol 11. do 11. dopoldne. Vodi kustos dr. Ložar. V primeru slabega vremena bo prenos predavanja po radiu direktno iz studia. u_ Pevsko društvo poštnih uslužbencev v Ljubljani bo imelo danes v spodnji dvorani hotela Miklič ob 15. ustanovni občni zbor. Po končanem zboru bo istotam družabna zabava s petjem. Družinski člani dobro došli! u— sDaj — Dam«. To geslo, ki bo v kratkem šlo od ust do ust, bo v najbližnjib dneh prevzelo tudi nalogo naslova avtomatičnemu bufeju na Aleksandrovi cesti. Vrše se zadnje priprave za slovesno njegovo otvoritev. Pravkar jemlje dobrote, ki si jih čiovek A. Presker j Sv. Petra cesta 14 i more misliti, vase, da nam jih bo delil za par dinarjev. Slišal bo samo na: »Dajj — Dam«, toda dal bo šele na: Dam — Daje, kar bodo izrekli d i nareki. Ljubljano čaka tudi na tej naši elitni promenadi modema okrepčilna postaja in prav je tako, saj se tudi Ljubljančanom mudi na lov za dinarii, zato mora biti tudi okrepčilo izvrstno in takoj na razpolago. Temu pa ustreza samo avtomatični bufet. Torej, požurite se! u_ Krasni zimski motivi. Nad 100 sijajno posrečenih slik o sniučarstvu, ki so jih dobavili naši znani fo to amaterji Loj"zo šmuc, Ante Kornič (odlikovan pred kratkim v Monakovem) S and i Visdak, Predalič Stane in KovačJč Jože, bo nudil Smučarski klub Ljubljana na svojem zanimivem i a aktualnem predavanju v sredo 9. decembra ob 20. v Delavski zbornici. Vstopnice se dobe pri g. šmucu Lojzetu, fotografu v še-lenburgovi 6, iin v Gorčevi trgovini na Dunajski cesti 1. Vsakovrstne ure zlatnina, srebrnina in optični predmeti po znižanih cenah pri L. Vilhar urar Ljubljana, Sv. Petra cesta 86 Dentist zubar Palovee ZOPET REDNO ORDINIRA MIKLAVŽEV VEČER prirede strojevodje v soboto, 5. decembra ob 19. uri v salonu »KERšIčoc. Po obdaritvi prosta zabava in ples. — Vabi 14104 PRIPRAVLJALNI ODBOR. ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Rumba — najnovejši ples edino v Jenkovi šoli v Kazini JOS. LENARD, Šelenbur-gova ulica 6, prodaja za Miklavža in Božič moške srajce pod lastno ceno. 14277 ELEGANTNA DAMA naroča obleke in plašče v ateljeja JO SIPINA IGLIC, PALAČA VIKTORIA 12880 Brivski salon za gospode G JUD ALEKSANDER KONGRESNI TRG 6 kateri ni samo higijenično in najmoderneje urejen, temveč je tudi postrežba prvovrstna, se cenjenim gospodom priporoča. 14264 ................'"tttmitttttmiiin (fan/ici&i repne in anodne baterije dajejo jako svetlobo, trajaj-* dolgo in zato so najbolj zahtevane 320 h— Mladini za 1. december: predHava >Žaroniik. V torek 1. decembra bo v opernem gledališču ob 15. repriza štiridejanske Zarotnik, svojevrstne slovenske mladiu-ske igre izpod peresa mlade pisateljice Lucije TJtiže Petelinove. Premijera je julija letos žela polno priznanja pri odraslih, pri naših malčkih pa veliko otroškega navdušenja in vzhice-nja. Vabimo v prvi vrsti vse -ole in zavode, da ne zamude lepe prilike, more nud'ti šolski mladini nekaj uric pristno otroškega razvedrila. Čeprav je igra zgrajena na domoljubno etično - vzgojni osnovi, je vendar prepletena s toliko pestro pravijičnostjo in pristno naivnim otroškim humorjem, da mora očarati in zabavati mlada srca. Igra pač kaže toplo srce in spretno roko vrle učiteljice, pisateljice in iskrene prijateljice mladine L. R. Petelinove. Cene vstopnic -o znižane dramske. Za večje skupine znatne olajšave. Predprodaja v pisarni Atene. Dunajska cesta 1 a/II. in na dan predstave pri operni blagajni. l->»4 Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730_ Junak vseh junakov Tom Mix v najnovejši senzacionalni pustolovščini Nagrada na glavo Dopolnilo sijajna šaloigra. Predstave danes v nedeljo ob 3., J/, 5., (i., \/z8. in 9. url zvečer Najnižje cene 4 in 6 Din. u— ropoldanski gospodinjsko-kuharski tfčaj se prične 3. decembra ob 3. popoldne. Vršil se bo dvakrat na teden, vsak torek in četrtek. Praktični pouk v kuhinji bo v vezi s teoretičnimi predavanji v šoli (skioptiene slike). Pouk bo obsegal tudi urejevanje in razvrstitev jedil na krožniku (aranžiranje), pokrivanje miz in serviranje. Prija-e sprejema, oziroma pojasnila daje vodstvo dr. Krekove meščan-škogospodinjske šole v Zgornji Šiški pri Ljubljani. u__Lutkovno gledališče Sokola L na Taboru ponovi danes ob 15. zadnjič v sezoni krasno n spelo simbolično igro v petih slikali > Poglavar podzemlja«. Priporočamo jo zaradi zanimive vsebine. Ne zamudite prilik«! Umetnostna založba »Sejalec« vljudno prosi vse one, ki so prejeli in obdržati I. ali n. serijo razglednic, da blagovolijo č;m prej nakazati mali znesek, ako tega A 3 niso storili. Neredno plačevanje onemogoča nadaljnje izdajanje. u_ Trgovine morajo biti na narodni praznik zaprte. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča člane, da morajo biti trgovine na dan uedinjeuja ves dan zaprte. V u— Cenjeno občinstvo iz Ljubljane ln bližnje okolice opozarjamo na današnjo prt-lo«o tvrdke anufaktura Rekord, Aleksandrova cesta 8, ki je znana po svojem prodajnem s stemu na obroke. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleke, perilo L dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 u— Namesto venca na krsto blagopo-kojnemu gosp. Adolfu Mladiču, kapetanu bojnega broaa, je darovala zavodu slepih rodbina Tomše-Pretnarjeva v Zsmunu 200 Din. u— Namesto cvetk na krsto blagopokojne gospe Marije Rohrmannove, vdove notarjeve v Kostanjevici, je poklonila rodbina Viktorja Rohrmanna v Ljubljani 200 Din šent-peterskima podružnicama CMD. u— Redna plesna vaja plesnega odseka Ljubljanskega Sokola bo drevi ob 20. u_ Slovanski večer na Tabor«. Nj. Ve!, kralj Aleksander je sprejel pokroviteljstvo XII. slovanskega večera, ki bo 16. januarja v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Ako sodimo po pripravah in slovesu, ki ga uživajo slovanski večeri, bo to med najelitnejšimi prireditvami sezone. u— Novi »Začetniški plesni tečaj« za dame in gospode priredi Jenkova šola v Kazini v ponedeljek 30. t. m. ob 20. Nedeljski popoldanski tečaj danes ob 15. Posebne plesne ure in informacije dnevno od 10. do 20. ure. u— Plesna vaja Sokola I na Taboru bo drevi ob 20. Začetniki kakor običajno. u— Obvestilo. Sv. Miklavž in parkelj sta solidarno sklenila, zbirati letos darila kakor gramofone plošče, radioaparate ter šivalne stroje le v trgovini Centra, ki se nahaia na Miklošičevi cesti 38. v palači Grafike. Tudi na obroke. n— Miklavževanje Propagandnega društva 2. decembra zvečer v Unionu. 1538 u— Sv. Miklavž bo z velikim spremstvom obiskal t.vrdko F. M. Schmitt v torek 1. decembra od pol 5. do pol 6. ter od pol 7. do pol S. zvečer. Za prošnje in priporočila našito malčkov bo od 28. t. m. v trgovini razstavljen nabiralnik. Pišite pridno! Blagi dobrotnik bo u slišal vsako željo. u— Miklavževanje Sokola H. bo v Kazini 5. de>eemhra, Ob 17. posefci in obdari sv. Miklavž mladino, ob 20. pa odrasle. Darila se sorejemajo v Kazini istega dne od 10 do 11. in od 15. dalje. Vstop popoldne prost, zvečer 10 Din. Sodeluje »Jonny jazz« u— Miklavžev večer priredi Sokolsko društvo »Ljubljana IV«, v soboto 5. decembra v veliki dvorani Mestnega doma za mladino točno ob pol 18., za. odraslo pa ob 20 s plesom. Vabljeni ste vsii! Odbor. u— Opozarjamo na razstavo, ki jo priredi tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss na Mestnem trgu na praznik 1. decembra v vseh svojih prostorih. n— Christofov ravod sprejme gojenke^ in gojence 1. decembra edin ole v večerni tečaj, dnevni tečaji so zasedeni. 1522 n— Govedina po 6 in 8 Din na stojnici Antona Zajca. 1521 u_ Dobre in cenene nogavice dobite prj Fevdu Kobaldu, Miklošičeva cesta, palača »Grafike«. Kako postanem Kako Elizabeth Auden odpravlja črfe in gube Metoda elizabeth Arden temelji na živahnem utiranju x Orange Sktn Food (sredstvom za hranjenje kože) in potem s Special Astringentom vzdolž v smeri mišic. To povzroči hitro kroženje krvi v tkivu in okrepča mišice ter zaobli obrise. Vsaka kožna celica, zbujena v novo življenje, vsrka hranilne prvine kreme in vse njene skrčujoče sestavine. Uspeh je gladka, sveža koža. Mišice pod njo dobe spet svojo prejšnjo trdnost ln postanejo mladostno sveže in gibčne. Čudovite uspehe lahko dosežete, če doma poskusite to metodo. Venetian Orange Skia Food (sredstvo za hranjenje kože). Obrani kožo mehko in polno. Izvrstno sredstvo xa suh, starajoč se obraz, poln črt, preprečuje onemoglost kože ia tvorbo črt. Venetlan Velva Cream. Nežno »redstvo za hranitev kože, ki naredi občutljivo kožo gladko in mehko. Priporočljiva tudi za poln obraz, ker hrani, ne da bi ustvarjala tolščo. Venetian Muscle OiL Olje, ki se vleže v kožo; proti globokim črtam in gubam. Venetian Special Astringeni. Dviga in napenja mišice, jim vrne njih prvotno živ-ljensko prožnost in krepi obrise lic. EUSABETH ABDEN Venetian preparati se dob« P DROGERIJI »ADRIJA-, MS S. BORČIČ LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA A elizabeth Arden, 35. O/a Bond Street, London, t HZXP yORK: 673, Ti/ih Arttmt pabis: X. km it Im artr dober godbenik? To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru štev. 101-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! 311 u— Pletenine vseh vrst Vam nudi najlepšo izbiro šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. Iz Maribora a— Odlikovanje. Glavna upraiva ruskega Rdečega križa v Parizu je odlikovala docenta dr- Ivana Matka, primarija in šefa internega oddelka tukajšnje bolnice, s častnim znakom za zasluge, ki si jih je pridobil za to ustanovo. a_ Seja finančnega odseka, na kateri se bo končno redigira.l občinski proračun, je sklicana za 30. t. ni. ob 18. uri. a— Sreski gremij naznanja članom, da morajo biti trgovine 1. in 17. decembra ves dan zaprte. Člani, tel še dolgujejo članarino, morajo poravnati svoj dolg v osmih dneh, ker jx>trebuje gremij denar za svojo trgovsko nadaljevalno šolo. Kdor še nima položnice, naj jo takoj zahteva. VEČER NARODNE ODBRANE Dne 1. decembra 1931 ob 20.30 uri vsi v unionsko dvorano. a_ Peš iz Belgije do Maribora. Tovarniški delavec Josip čača, pristojen v šibe-niški okraj, se je pred mesecem odpravil na jx>t iz Belgije v Jugoslavijo. Dolga leta je služil kot delavec v neki belgijski tovarni, ki pa je let.os odpovedala velikemu številu delavcev službo. V Mariboru je pripovedoval o svojem trpljenja polnem potovanju skozi Nemčijo in Avstrijo. Prav tako je z grozo pripovedoval o bedi in trpljenju naših ljudi v Belgija, ki jih je zaradi brezposelnosti zadela usoda. To naj bi bil resen opomin našim ljudem, ki bi radi šli za kruhom v tujiino. DR. JOSIP BERGOČ Odvetnik v Mariboru je preselil svojo pisarno iz Wildenreiner-jeve ulice v novo palačo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, 14240 Sodna ulica štev. 9 a_ Podporno društvo za revne učence bo priredilo v nedeljo 6. decembra iv veliki unionski dvorani božični bazar s čajanko. Odbor se obrača do vseh darežljivih dobrotnic in dobrotnikov s prošnjo, da bi poklonili za bazar majhen dar, ki ga naj blagovolijo poslati šolskemu slugi 2. drž. dekl. mešč. šole v Cankarjevi uiiei. Za vsak najmanjši dar se zahvaljuje odbor v na-Drej v imenu uboge mariborske dece. Radio Maribor r. z. z o. z., Miklošičeva ul. 2 Zaloga: žarnice, radioaparati, zvočniki, sestavni deli, drobni materija! po najnižjih cenah. 12842 a_ Bridka usoda je dioetela neko družino, fci je bila. izgnana iz Avstrije. Včeraj zjutraj je prispela uboga mati s sedmero nedoletnimi otroki v starosti od enega do devetih let preko Špilja v Maribor. Kdo se bo usmilil bednežev sedaj na zimo? Ba-je je mati pristojna, v občino Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. a_ V studenec je padel. Od Sv. Lena.r- ta so pripeljali v tukajšnjo bolnico neznanega delavca., ki je popravljal neki studenec a je pri tem padel 7 m globoko, šele čez pol ure so ga našli hudo poškodovanega a_ Poceni meso. V ponedeljek bodo na stojnici .pri mostnii klavnici prodali 240 kg mesa po 6 Din na osebo ,po 2 kg. a— Kadar potrebujete nageljčke, vence, šopke, kličite telefon 27-66. Vrtnarstvo Jemec, Maribor. a_ Iz bioskopov. GrajsM kino: do vključno ponedeljka nemški velefilm »Pozabljena materinska ljubezen« »Njen prvi ples« DoMy Haas, Reinhold Sehumzel. — Union kino: Od danes dalje »Carjeva Iju-bav«. Cesar Jožef in poštarjeva hča. Liane Haid, Wolter Janssen. Dunajski šlager. Iz e— Razobesite zastave! Celjska mestna občima bo razobesila na državni praznik uedinjenja 1. decembra na svojih poslopjih državne zastave. Vabijo se vsi celjski hišni posestniki, da store isto na svojih poslopjih. e— Rezervni častniki v Celju in celjskem vojnem okrožja se opozarjajo, da se udeležijo v proslavo državnega praznika 1. decembra ob 9. dopoldne svečane službe božje v mestni župni cerkvi. Zbirališče 10 mirnut pred pričetkom pred cerkvijo v uniformi. Kdor nima uniforme, v civilu z znakom. Po končanih obredih važen skupen sestanek v Celjskem domu. e— Nad 100 pevk, pevcev in godbenikov, članov CPD, CGO in Glasbene Matice bo izvajalo obširen program na slavnostnem koncertu 1. decembra ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma Sodeloval bo tudi koncertni tenor g. Avgust Zivko iz Maribora. Več na lepakih in sporedih. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. e— Sokolsko društvo v Štorah bo priredilo danes ob 15. v Sokolski dvorani v štorah akademijo z zelo pestrim sporedom. Po dovršenem telovadnem nastopu bo dramski odsek uprizoril enodejamko »Brat Sokok. Na praznik uedinjenja 1 .decembra ob 14. bodo člani položili po slavnostni seji predpisano zaobljubo. Vsi prijatelji Sokolstva iskreno vabljeni. e—■ Kolavdacija regulacijskih del na Hu-dinji. Kr. banska uprava v Ljubljani je odredila kolavdacijo regulacijskih del na Hudirajd pri Celju na sredo 2. decembra s sestankom ob pol 11. dopoldne na licu mesta Event. ugovori ali pritožbe naj se prijavijo komisiji ob tej priliki. e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 15., pol 17., pol 19. in pol 21. ljubko zvočno opereto Vesele Dunaj tanke«. — Predigra zvočna enodejanka. V ponedeljek ob nol 21. premijera zvočne filmske opere Fra Diavolo z dalmatinskim rojakom, slovitim opernim pevcem Trnom Pa-tiero v glavni vlogi. e— Čajanka. Plesna šola trg. nameščencev priredi v soboto miklavževo čajanko. e— Ukinitev električnega toka. Mestna elektrarna sporoča vsem odjemalcem električnega toka v Celju in okolici, da bo tok ukinjen v torek 1. decembra med 11. in 12. uro zaradi montaže novih instrumentov v glavni transformatorski postaji e— Nove srečke so že prispele in naj jih lastniki čim pirej obnove! NIVEA-CREME, Din 5.oo do Din 22.oo Jugosl. P. Beiersdort & Co. d. s. o. Maribor, Gregorčičeva ul. 24 Pri neprijaznem vremenu zahteva Vaša koža še posebno skrbno nego z NIVEA-CREME da ne postane hrapava in raskava. Najbolje je, če vsak večer obraz in roke temeljito nadrgnefe. Toda tudi podnevi, predenj odhajale na prosto, lahko uporabljate Nivea-Lreme, ker taisfa popolnoma prodre v kožo, fako da se koža prav nič ne svefi. Nivea-Creme Vam da mladostni izraz. Izgledaii bodeie mladi in sveži. Razlika napram luksuznim kremam: Nivea-Cremes najvišji učinek —• cena nizka. e— Skoro neverjetno pa vendar resnično! Krasen vzorčast baršun za obleke prodaja Stermecki po 16 Din, fini novo-modni po 25 Din, svileni po 48 Din. Oglejte si izložbe! Iz škofje Loke šl— Trije vaški svetniki se danes ne po-nove. §1— Podružnica Kola jugoslovenskih sester v škof ji Loki bo tudi letos 1. decembra obdarila 61 revnih otrok deške in dekliške osnovne šole z obleko, klobuki, čevlji, šolskimi potrebščinami in pecivom. Obenem se pa jxrav srčno zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem za velikodušne darove, s katerimi so pripomogli k obilni obdaritva. šl— Proslava državnega praznika. Sokol-pko članstvo se zbere ob 10.30 v veliki dvorani doma, kjer bodo po slavnostnem^ nagovoru zaobljuba novo pristopi vsega članstva, petje dece, prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo, vpisovanje v spominsko knjigo in igranje orkestra Zvečer ob 20. bo imel Sokol pestro akademijo. Sodelovali bodo deklamatorji, pevski zbor In orkester. Igrala se bo simbolična igra Alojzija Bulovca ?Bajka-C Posebej bodo požrtvovalne dame, ki so nedavno vneto sodelovale pri nabiralni akciji za pasivne kraje, obdarovale oknli 70 dečkov in deklic. Iz Radovljice Jože Pogačnik iz Radovljice se je poročil z gospodično Marijo Potočnik z Brezij. 14280 Z Jesenic Osebna vest. Zobozdravnik g. dr Aniton Leveč se je preselil z Jesemic v Maribor, carinik g. Aleksander Jovičič pa i* premeščen v Kotoribo. s— Predavanje. V sredo 2. decerrfbra bo predaval v Sokolskem domu medicine" brat Jože Bogataj o masaži in njenem vplivu na organizem. s— Kino »Radio« predvaja zvočno opereto »M on te Cairlo« v nedeljo 39. t. m. ob 15., 17. in 20. uri ter »Afriške noči« v ponedeljek 30. t m. ob 20. uri in v torek L decembra ob 15., 17. in S), uri T. K. »Skala« podruž. Jesenice Planinski film »DURMITOR" X v Krekovem prosvet. domu v pone- i t deljek 30. t. m. ob \\ 17. in ob 20. uri. i ♦ ♦ ♦.♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦.♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦t' s— Pomagajte našim revnim otrokom. Na Jesenicah so v torek 24. t. m. osnovali na pobudo tukajšnjega ueiteljstva in jeseniških gospa odbor, ki ima nalogo pomagati revni šolski mladini v tej hudi dobi. Odbor namerava prirediti božičnico, na kateri bo obdaroval revno, slabo oblečeno in zapuščeno deco. Ker pa je taka akcija prehudo breme za odbor sam, prosimo vse someščane, da bi mu pri tem socijal-nem delu šli kolikor mogoče na roko in podprli njegovo delo bodisi s kakršnimikoli darili kn prispevki, dani odbora bodo v drugem tednu od ponedeljka naprej po mestu pobirali prisoevike za božičnico Odorite roke in pomagajte našim mnogoštevilnim revnim otrokom. Predsednica odbora je lekarnarjeva soproga ga. Justina Žabkerjcva, podpredsednica ga. Sitarjeva, blagajničarka ga dr. Maričeva, odlbornice pa ga. dr. Obersnelova, ga Potratova, ga. Vrabcova, ga. Rostoharjeva, ga. inž. Sap-Ijeva, gdč. Metka Vidmar jeva in druge. Iz Kranja r— Proslava 1. decembra. Sokol proslavi državni in sokolski praznik. Dopoldne ob 11. bo svečana seja prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo zaobljuba med letom prutepivšega članstva in razdelitev diplom. Zvečer ob pol 21. pa bo v sokolski telovadnici akadem ja Vab-Ajeni! Sokolski moški zbor bo imel glavno skušnjo za sodelovanje pri akademiji v (ponedeljek ob 20. Točno! r—■ Licitacija poštne vožnje. Direkcija pošte in telegrafa oddaja v zakup prevažanje pošite na progah Kram j-Kokra, Kokra Jezersko za dobo enega leta od 1. januarja. Natančnejši pogoji v občinski pisarni, kjer bo 5. decembra ob 10. tudi licitacija. r— Gledališki oder. Ker je v petek zve čer tik pred predstavo zbolela neka članica, bo premiera »Školjke« danes ob 4 popoldne. r— Za Miklavža majvečja (izbira igrač, damskih torbic, manikir, kovčegov in drugih primernih daril za dame, gospode in otroke, Ivan Savniik, Kranj. Iz Tržiča f— Kino bo predvajal to soboto im nedeljo krasni zvočni film »Arblsti« in miško Micky. Predstave drevi ob 20.15, jutri ob 16., 18.30 in 20.15. Iz Kočevja Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom svojo urarsko obrt dne 30. t. m. PRESELIL, NA GLAVNI TRG, v hišo Peter Petsche nasproti cerkve ter se vsem najvljudneje priporočam. 14083 Konrad Rom. Iz Slovenicnradca gg— Preložitev koncerta. Zaradi Smrti dekana g. Ivana Jurka se preloži koncert Pevskega društva na praznik 8. decembra. Iz Novega mesta n— Svečano akademijo v proslavo narodnega praznika priredi Sokol v svojem domu 30. t. m. ob 20. Spored bo obsegal 15 izbranih programnih točk, med katerimi bo 7 glasbenih. Ob tej priliki nastopi Miklavževa darila, kakor bonbonjere, damske torbice, manikire, vsakovrstne otročje igrače, različno okusno pecivo, španska vina: Malaga, Maršala, Lacrime Chri-sti, Porta wine, Refosko itd. nudi v veliki izbiri le JOSIP KOBE, trgovina s specerijo in delikateso, Novo mesto. 14212 kot dirigent sokolskega orkestra znani violinski virtuoz br. Drago šproc. — Na praznik narodnega uedinjenja bo v Sokolskem domu ob pol 11. slavnostna seja Sokola in svečana zaprisega novo sprejetih članov Iz Litije i— Otvoritev gledališke sezone v Šm»r<-nera. Sokolsko gledališče v šmarskem Narodnem domu bo otvorilo v nedeljo 29. t. m. odrsko sezono z burko .^Svetnik«. Pri-četek trodejanke bo ob 15. Iz Ljutomera Ij— Proslava 1. decembra bo ob pol 10. dopoldne v Sokolskem domu. Program bo obširen in pester. Pričakovati je, da se bo udeležil proslave ves narodni Ljutomer. Zgradba katoliške katedrale v Beogradu Že v predvojnem Beogradu so se zbssb katoliki v versko občino. Po vojni pa je z dotokom uradništva iz »prečansk i h« krajev vedno bolj raslo to število m so p?<>~ stori za bogoslužje postali pretesni. Družba sv. Vincencija v Beogradu si je zadala plemenito nalogo, da postavi v Beogradu novo katedralo, ki bo nudila katolikom priliko udejstvovati se v bogoslužju in bo tudi na zunaj pomnik enakopravnosti :« vereke strpnosti v naši državi. S povečanjem katoliške cerkvene občin« v Beogradu se je odprla tudi potreba ka» ritativnega udejstvovanja beograjskih katoličanov. Akcijo za zidanje katedrale, kakor tudi karitativnega delovanja, je vzelo v roke dobrodelno društvo sv. Vmcencij*-Da bo kos svoji vzvišeni m človekoljubni nameri, je pokrenilo društvo veliko terijo, ki se prične 8. decembra t 1. in in-.t poleg dveh glavnih dobitkov 2,500.000 D* še 112 dobitkov v skupnem iznosu 3 milv-jonoiv Din. Cene srečk: ccla srečka Din, polovica 50 Din, četrtinka 25 Du Žrebanje se bo vršilo 1. maja 1932 v Bc» gradu (ulica Jovana Ris tiča 20) pod oblastnim nadzorstvom. Dobitki se bodo izplačali v smislu loterijskega načrta Srečk« se dobijo pri vseh rimsko-katobišikth ■ nih uradih, cerkvenih in dobrodelnih ustanovah, kolekfcurah, bankah itd. od 8. do. cembra 1931 dalje. Vsakemu katoličanu in državljanu "ploh se nudi prilika, da pomaga po svojih m«r-čeh k uresničitvi vzvišenega !« človečaif-skega dela beograjske Vdnceneijeve družbe v družabnem prenorodu in karitativ-nem udejstvovamju. Poleg moralnega m etičnega zadovoljstva in zaslužnega d^ brega dela, pa ima možnost, dobiti že * pol leta dejansko plačilo svojega dobrega dela v lepih dobitkih, ki mu jih lahko sreča nakloni. Zato upamo, da bodo vsi sloji pridno segli po srečkah, da pokažejo Slovenci, da vedo ceniti važnost etičnih vrednot, ki jih nudi beograjskim katoličaaoi-! dobrodelno društvo sv. Vincencija. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 29.: Pri belem konjičku. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 30.: Zaprto. Torek. 1. decembra: Trije vaški svetnik L Izven. Znižane cene. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20 Nedelja, 29. ob 15-: Viktorija in njen bu-zar. Znižane cene. Izven. — Ob 20.: Prodana nevesta. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 30.: Knez Isor. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. D. Torek, 1. decembra ob 15.: Žaromil. Mladinska predstava društva ^Atenec. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODETI. Začetek ob 20.13 Nedelja, 29.: Igra v gradu. Repriza. V ljubljanski drami bo drevi ob 20. v*-seloisrra sPri belem konjičku s v običajni zasedbi, po znižanih cenah. V ljubljanski operi bo danes ob 15. sVik-torija in njen huzars po znižanih cenah, zv v čer ob 20. pa -Prodana nevestam. Vlogo Marinke poje grdč. Majdičeva. Janka g. Bano-vec, Kecala g. Josip Križaj in Vaška g. Kovač. Opero dirigira kapelnik Neffat. Veljajo znižane operne cene. Na slavnostno operno predstavo v proslavo narodnega praznika v ponedeljek 30. t. m. že danes opozarjamo. Vprizorila se bo Borodinova opera »Knez Isrors za red D. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Nedelia, 29. ob 15.: Slaba vest — Ob 20.: Ptičar. Ponedeljek, 30.: Zaprto. Torek, 1. decembra: Novinarski koncert r proslavo praznika uedinjenja. RAZNE VESTI • Korošci! Ob koncu meseca oktobra smo razposlali rojakom, katerih naslovi so nam bili znani, vabila za pristop v naš klub in čekovne položnice za poravnavo članskih obveznosti za tekoče poslovno'leto, ki se je začelo 11. oktobra letos z občnim zborom v Celju in bo trajalo do prihodnjega zbora, ki bo skoro gotovo zopet v Celju v prihodnjem oktobru. Odziv na ta vabila je bil v teku novembra slab. Del dosedanjega članstva s plačilom čaka morda zavoljo tega, ker misli, da se poslovno leto začne šele s 1. januarjem. Po tem potu ponovno prosimo, da vsi, ki tega še niso storili, čimprej poravnaio članarino, oziroma pristopnino t tem prihranite društvu obilico nepotrebnega dela in stroškov, a naši reči ogromno koristite. Kdor takoj da, dvakrat da! Klub koroških Slovencev v Ljubljani. ♦ Zveza bojevnikov v Ljubljani bo amela rodni občni zbor na praznik 8. decembra ob 9. dopoldne v spodnjih prostorih hotela Mifclič pni kolodvoru. Vabimo vse delegate skupen ter vse bivše bojevnike, posebno az krajev kjer nameravajo ustanoviti skupine naše zveze. * Vinski zakon In kletarski tolmač. V doglednem času izide obsežna knjiga pod tem naslovom. Vsebovala ne bo samo zakona o vinu s pravilnikom in obrazci, marveč tudi stvarno kazalo, avtentični komentar, leksikalna tolmačenja za razumevanje zakona in pravilnika, razprave o najvažnejših vinskih boleznih in napakah, dovoljenih kletarskih manipulacijah itd., vse v zvezi, odnosno v skladu z zakonom o vinu. To bo važna pomožna knjiga za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostilničarje, .trgovce z vinom in spirituozami in za vinske konsu-mente in kletarske kontrolne organe. Snov za tisk j s zbral in priredil Andrej ž m a v c, direktor vinarske in sadjarske ?ole v p., vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika drsvsk-> banovine v Mariboru. Ker bo velikost naklade tega izdanja omejena na najnujnejše število izvodov, se interesentom priporoča, da že zdaj prijavijo omenjane mu piscu in izdajatelju, koliko komadov knjige naj za nje rezervira. * Na rednem občnem zborn Jugosloven-&kega akademskega udruženja v Gradcu je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Obračune Rudolf; podpredsednik B rumen Fran; I. tajnik Glusič Anton; II. tajnik Francevič Elija; blagajnik Čelap Miloš; I. knjižničar Kline Erik in IL knjižničar Debelak Milan. ♦ Božične in novoletne razglednice Jugoslovenske Matice. Jngoskrvenska Matica je pravkar izdala serijo božičnih in novoletnih razglednic. Hvalevredno je, tia skuša z domačim blagom te vrste izriniti neokusno tujo šaro z nje praznimi, stereotipnimi motivi Tudi letošnjiib deset razglednic Jugoskrvenske Matice« je reprodukcija izvirnih risb, kar jim daje posebno vrednost. Osem izmed njih je delo gdč. Ksenije Pronkove, K-i je že v prejšnji seriji pokazala svojo originalno koncepcijo razgledni-ških motivov in solidne tehniške zmožnosti. V sedanji serija imaš celo vrsto prav dobro zamišljenih in uspelih božičnih in novoletnih motivov. Zla. s tri se odlikujejo »Begunci pred Herodom«, »Na potii k polnočni«!« in »Jaslice«, »Srečanje starega in novega leta«, »Tepežniki« in »Koledni-ki« pa še po svojem veselem tonu. Nekatere razglednice so posebno učinkovite tudi po srečno izbranih barvah. Preverjeni smo, da se bodo razglednice gdč. Prunkove priljubile med našim občinstvom in zaradi «vojega domačega značaja to okusnosti nspešno izrinjale tnji kič. Razglednice je natisnila Delniška tiskarna. ♦ Naslovna stran Vodnikove pratike je posneta po sliki znanega fotoamaterja-prvaka gosp. Cvetka Šviglja iz Ljubljane. Slika je umetniško zajeta iz našega kmeti-škega življenja in ocituje čisto svojevrsten žanr. * Službeni Hst dravske banovine, objavita v 75. številki med drugim: zakon o zadrugah državnih uslužbencev, zakon o dopolnitvi zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra 'Ln platine, nared-V-o. s katero se za področje dravske banovine izenačujejo predpisi o prepovedanem lovskem času zbog Spremenjenih banovin-sknh mej, in razglas odredb o Izplačevanju nagrad za pokončavanjje volkov jn divjih svinj. ♦ V Dubrovniku najden kip hrvatske kraljice Margarite. Predsednik Hrvatskega starinarskega društva v Dubrovniku dr. Zvonimir Bjelovučič je našel te dni v Samostanu, ka ga je »gradila v 10. stoletju hrvatska kraljica Mamgarita, tel pa je sedaj privatna lastnina Mate Beasida, kip s kraljevskim diademom na čelu Ln opatiškim pajčolanom — kip kraljice Margarite. Kip je dobro modeliran. Odkritje je velike važnosti, ker je po zatrdilu zgodovinarjev s tem končno potrjeno, da je kraljica Mar-garita živela v Dubrovniku, bar so nekateri svojedobno iz k u šali ovreči. ♦ Dar za gladujjoče. y počaščenje spomi-ia ge. Marije Rohrmannove je darovala ga. Kristina Červenova 100 Din za gladujoče. Iskrena hvala plemeniti darovalki! ♦ Nalezljive bolezni so v posameznih krajih Mežiške doline zopet zelo razširjene. Poleti je v okolici Prevalj razsajala griža, ki je zahtevala tudi smrtne žrtve. Bilo je tudi več slučajev davice. V Guštanju in v Vuze-nici pa se je zopet pojavilo več primerov davice, tako da so posamezni šolski razredi za nekaj časa zaprti. ♦ Elektrika zahtevala človeško žrtev. Iz Ormoža nam pišejo: V nedeljo 22. t. m. se je razširila vest o strašni nesreči, katere žrtev je postal g. Franc žižek, elek trotehnik iz Radvanja pri Mariboru, v službi pri transformatorski postaji falske elektrarne v Ormožu. Usodnega dne je imel pokojnik opravka pri varaždinskem transformatorju in ga je baš v trenotku, ko je delo že opravil, dohitela nesreča, Zgrabila ga je električna struja v napetosti 35 tisoč voltov in ga na mestu ubila. Kako je moglo priti do te nesreče, bo na knadno ugotovila komisija. Pokojnik je bil star komaj 26 let. Zapušča ženo, s katero sta živela v najsrečnejšem zakonu. K večnemu počitku na mestno pokopališče smo ga spremili v torek 24. t. m. Zastopani so bili poleg sorodnikov in številnih domačinov še vodstvo tamošnje elektrarne, bratje Sokoli, ki so nosili krsto in mu s tem izkazali zadnjo čast, gasilno društvo in mnogo znancev iz njegovega rojstnega kraja, ki so se s prav lepim nagovorom poslovili od njega. Posebno ganljivo pa je bilo petje ormoškega kvinteta Pokojniku ohranimo trajen spomin! ♦ Huda nesreea V jeklarni na Ravneh se je pripetila te dni huda nesreča, katere žrtev je postal družinski oče delavec Lečnik v oddelku valjarne. Rezal je s stroji debelo jekleno os. Ko jo je odrezal, je na nepojasnjen način zletela težka os delavcu v trebuh in ga podrla na tla. Poškodovanec je bil prepeljan z reševalnim avtom v bolnico. Nesrečnik ima pretrgana čreva in dve žili in je malo upanja, da bo okreval. ♦ Z nožem nad sina. 24 letni posestnikov sin Franc Pokleka iz Št Andraža je prišel S4. t m. v Šoštanj iskat zdravniške pomoči za rane, fal mu jih je zadal njegov oče. Mladi Pokleka je oženjen in stanuje z ženo on otroki pri svojem očetu, preživljal se pa je z delom na novi bamo vinski cesti, k!i vodi iz Velenja skozi št Janž na Polzelo. Med sinom im očetom že dalje časa ni bilo soglasja. Ko pa je stari Pokleka iz mržnje do sinove rodbine tej stanovanje celo sodno odpovedal, se je njun spor končaj s pretepom. Med ravsanjem je oče potegnil nož in sin.u zadal po glavi par več centimetrov dolgih ran tln ga tudi sicer tako pretepel, da ima več podpludb ,po tele-. su. O zadevi med sinom an očetom bo še razpravljalo sodišče. ♦ Z nožem v trebuh. Iz Kostanjevice nam pišejo; Žalosten pri m«- sirovega napada in osebnega obračunavanja se je te dni primerH v Vel. Vodenicah pri Kostanjevici Ko se je vračala pozno zvečer družba fantov iz zidanice proti domu, je bil na člana te družbe G. H. izvršen napad. Baje je staro sovršativo podžgalo nekega P. ., da je s kuhinjskim nožem nava-M1 na G. H., ki se je branil le s palico, a se v temni noči ni mogel ubraniti siroveža, ki mu je zadal v trebuh nevarno rano in ga poleg tega ranil na levi roki. Hudo ranjenega G. H. so takoj prerpeljali .v (javno bolnico ta Tischlerja na Pohorju. Iste notice se je pozneje poskižil tudi »Lovec«. Gospod Tischier na6 je naprosil za objavo naslednjega pojasnila: »Ugotavljam, da so padli na dotičnd -brakadi v treh pogonih 3 smia-ki, 3 sme (ne 6 srn, kakor se mi podtika) in 3 zajci. Vsaka srna je tehtala nad 30 kg, kar lahko potrdijo raarne priče. Ta lovski uspeh n>i čuden, če se vpošteva posebno ugodno stanje srnjadi v mojem lovišču (približno 100 komadov). Absolutno neresnično pa je, da ie bilo poleg naštetega na streljanih, a ne pogodenah še 12 komadov srnjadi, temveč je nasprotno res, da je bila streljana le 1 sama žival, ki pa sploh ni bila zadeta, kar je dokazano od številnih navzočih prič. Vse ostale vesti Ln očitki so neresnične in le plod namernega obrekovanja Iz Maribora a— Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu pni Sv. Križu pri Mariboru je doletela 39 letnega delavca Jurija Seršena huda nesreča. Ko so delavci pod miniral i trdno skalo, je eksplodirala le ena mina, druga pa se ni pravočasno vnela Po nesrečnem naključju se je približal urini delavec Sršen. Mina je tedaj nenadno eksplodirala in ga vrgla s strahovitim sunkom na tla. Hudo ranjenega na glavi in obrazu so ga pripeljali v bolnico. Zdravniki se boje, da bo izgubil vid. Iz Škofje Loke šl— Vodstvo sreske izpostave v Škofjl Loki je prevzel do nadaljnjega sreski poglavar dr. Ivan Zcbec, ker je vodja škofjeloške izpostave g. Franjo Levičnik na dopustu. šl— Konji so se splagili v četrtek nekemu vojaku, ki je nameraval z vozom premoga s kolodvora v škofjeloško garnizijo. Voznik ie padel z voza in se nevarno poškodoval. Mladeniča So hitro potegnili izpod konj In ga odpravili v vojaško bolnišnico v Ljubljani. šl— Katarinin sejem je privabil v Škofjo Loko mnogo ljudi, a kupčija se je prav slabo obnesla. Ljudje nimajo denarja. Značilno je vendarle, da je bil na snežke v Bat'ovi trgovini pravi naval in so prodali vse snežke do zadnjega para. Iz Kranja r— Proračun cestnega odbora je vsakomur na vpogled v pisarni cestnega odbora v L nadstropju hotela »Nova pošta*. Iz državne tekstilne šole. Dijaško podporno društvo na državni tekstilni šoli v Kranju bo imelo svoj drugi redni občni zbor na praznik 8. decembra ob 9. dopoldne v poslopju tekstilne šole. Vljudno vabljeni vsi redni člani in podporniki društva kakor tudi vsi, ki se zanimajo za vzgojo naših prvih tekstilnih strokovnjakov. r— Draginja. Hudo je pri nas življenje delavca in uradnika, ker so tudi cene sta novanj precej visoke. V zadnjem času pa so pokazali mnogo dobre volje nekateri trgovci, ki so znižali cene pri raznih vrstah blaga. Tem so se te dni pridružili tudi mesarja. Danes stane kg mesa 8 do ln Din. Čudimo pa se nekaterim hotelirjem in gostilničarjem, ki se drže še vedno cen. ki so bile pred leti. S tem ne bodo privabili tujca, letoviščarja. Iz Krškega kr— Odhodnica. Te dni sta nas zapustila dva odlična prosvetna delavca, g. Milost Bogomir, dosedanji šef postaje Videm - Krško in njegova soproga ga. Lidija. Oba sta ves čas svojega bivanja v našem kraju zelo aktivno in piedonosno posegala v napredno društveno življenje v Krškem in bila osobito požrtvovalna delavca krškega Sokola. Prav tako ne bo pozabljeno njuno delo v drugih dobrodelnih organiza cijah, v katerih sta pokazala odlične zmožnosti. Sokol v Krškem je delavnemu paru priredil odhodnico, ki je pokazala, kako cenjena sta bila in kako tesna in prisrčna bratska ljubezen ju je spajala z ostalo sokolsko družino. Na novem službenem mestu v Sevnici jima želimo vso srečo! Iz Ptuja Premeščen je. Gdč. Katica Pavličeva, zvaničnica na kazenskem sodišču, je prestavljena k okrajnemu sodišču v Kamnik. Namesto nje pa je imenovan g. Čre-slovnik Franc, ofioijant pri okrajnem sodišču Slovenjgradec. živinski sejem se zaradi narodnega praznika preloži na sredo 2. decembra. Svinjski sejem bo v četrtek 3. decembra. Kino. V nedeljo se bo predvajala veseloigra »Samika na olimpijadi«. Pred' stave ob pol 19. in pol 21. 2® 00o (TUSo Gfo f!@S Kavčič, namestnik prosvetaria inž. Gluščevič Branko, matrikarica Vehovčeva Marica, blagajnik Kulier Drago, gospodar in arhivar Rijavec Srečko; odborniki: inž. Zorič Leopold, Pintar Franc, Krk Franc (iz Liboj), Platovšek Ivan, Ramšak Ernest, Stropnik Anton, Cizej Anton, Dolinar Adolf; revizorji: Velikanje Anton. Pimozi Franc in Sanda Ma tija ml. Sokol Zidani mo&t priredi proslavo 1. decembra v dvorani Juvančičevega hotela. Ob 11 slavnostna odborova seja, zaprisega članstva, ob 20. istotam akademija. Telovadne točke bo spremliafi sokolski tam-buraštki zbor. Po akademiji prosta zabava. Pridi tel Maribor ima lepo sokolsko armado. Članstva je v Mariboru moškega 1417, ženskega 392, skupaj 1709. Telovadi 249 čW nov, ženskega Članstva je 251, moškega naraščaja 236. ženskega ravno 200 moške dece 498 in ženske dece 485, skupaj "M 48 oseb, od katerih vežba po telovadnicah 1919 oseb. Maribor šteje po zadnjem ljudskem štetju 33.149 prebivalcev, Sokolstvu ostal še nepokrit primanjkljaj 86.74S D'n nripada tedai 9.5 odst. vsega prebivalstva. Cestna naklada za vzdrževanje cest se Pred desetimi leti je Maribor imel 30.662 bo pobirala odslei od blaga že od teže 20 j prebivalcev in okrog 1200 pripadnikov So- kilogramov. Nadelo se bo novo oosoiik) 230 j kodstva v enem samem društvu. Napredefe tisoč dinarjev za kritje ostanka stroškov je «orey znaten. t KRALJESTVO MODE Elegantne žene - zvezde na večernem nebu Kakor vemo. obravnavajo letos celo največji modni saloni temo »večerne mode« z gotovimi pridržki, kajti gospodarska kriza sili večino žen, da se čim bolj omejijo v svojih izdatkih. Ker pa so večerne toalete najdražje in jih moremo najmanj izkoristit', je elegantna žena sklenila, da posveti svojo pažnjo predvsem trotteurni in popoldanski obleki, ki je vsestransko uporabna. Vendar se tudi najbolj varčna dama ne bo mogla popolnoma izogniti veliki večerni opremi, kajti bližajoča se sezona balov pri-ršora vsako ženo k nabavi vsaj ene večerne obleke. Seveda bodo letošnje večerne obleke večinoma skromne v materijalu in brez okrasa, tako da bodo učinkovale le v liniji in v barvi. Pri izberi barve se moramo zavedati, da se v bleščeči svetlobi velike dvorane uveljavijo le svetle in žive barve, medtem ko takozvane »medle« barve, ki delujejo v salonu fino in otmeuo, v veliki dvorani sploh ne učinkujejo. Kakor lani velja tudi letos brezpogojno dolga večerna obleka, ki deluje oimeno in najbolje uveljavi postavo vsake žene. Najnovejša večerna ogrinjala vidimo v obliki kratkih jopic, ki imajo to prednost, da ?o v primeri s dolgimi plašči silno poc**-m in da vedno mladostno učinkujejo. Take jopice so večinoma iz baršuna. ki je letos jako moderen, često so tudi izdelane iz # črne sra materijama, ker jih tako lahko nosimo preko vsake večerne obleke. Naša zsoreja skica predstavlja enostavno, a učinkovito obleko iz tila v pastelni barvi, preko katere nosimo baršunasto jopico 6 krznenim ovratnikom, ki ga zadaj krasi velika baršunasta pentlja. Poleg omenjenega modela opažamo širo- Pcetr. Pritožba V Ljubljani, dne 3. novembra 1931. Predmet: deložacija. (Naslov nečitljiv) Podpisana, dr. France Prešeren, ad=> vokat in pesnik ter njegova žena Mu« na Prešeren roj. Poezija, stanujoča v Ljubljani, Marijin trg (spomenik) pro« sita naslov, da ju zaščiti v smislu za* Jc on a o najemnikih in podnajemnikih pred deložacijo, ki jima jo je napo« vedal stanodajalec. Svojo prošnjo opirata na sledeče razloge: Oba sta si žc pred leti pridobila do« anovinsko pravico v Ljubljani. Imenovani dr. France je častni me« šean ljubljanski. Onočasni slavni občinski svet je podpisanemu in niefovi /eni Muzi svojevoljno nakazal • ne <:'a bi ga podoisani ali njegova žena kadarkoli prosila za to. Imenovani dr. France je moral za« radi starosti in večnih intrig opustiti svojo prakso. Prihrankov nima. Imenovana Muza Prešeren roj. Poezija je vzdrževala stanovanje vsa le* ta v največjem redu in vzorni čistoči ter ni bilo topogledno nikakih pritožb. ko zvončasto obleko h žoržeta, ki jo krasi originalen rob iz nojevega perja. K tej obleki nosimo nojeva peresa v obliki boe tudi okoli vratu, kar izvretno pristoja visokim postavam. Na slog cesarice Evgeniie nas spominjajo razne moderne obleke s skrbno izdelano zadnjo stranjo. Zanimivo našiti volani na naši drugi skici nam odpirajo nove modne izglede (1. slika, levo spodaj). Seveda so čipkasta blaga še vedno moderna. Poleg prej opisane obleke vidimo izredno eleganten čipkast model z originalnimi napol rokavi, ki sra krasita dve široki baršunasti pentlji na rameni in ob pričetku zvončastesa volana. Zelo ljubki so mali hermelinasti mufi, kt jih nosimo k baršunasti večerni jopici s hermelinastim ovratnikom. K najbolj priljubljenim materijalom večerne mode spadata satin in težki fosfora, ki izvrstno pristajata vitkim in visokim postavam. Lep hrbtni izrez (v nasprotju z visoko zaprtim sprednjim delom obleke) velja kot zadnja modna novost. Krilo učinkuje po prekrižanih bleščečih progah, ki se spodaj močno zvončasto razširijo (zadnja skica). COUCH ZOFE dobite pri tapetniku RUDOLF SEVER MARIJIN TRG ŠTEV. 2. Lesne plastike opažamo zadnje čase na vseh obrtno umetnostnih razstavah. Ti originalni komadi Skupno bivanje obeh imenovanih že več let ni provzročalo prav nikakega spodtikanja ali škandaliziranja. Podpisanima je stanodajalec odpo« vedal stanovanje brez predhodnih opominov in, kakor je razvidno iz gor« njega, brez razloga. Istočasno pa je pričel brez obvesti* la izpodkopavati steno njunega sta« novanja, kar gotovo priča o zlohot« nem namenu. Podpisana prosita naslov, naj pre« kliče in ukine krivični odlok o delo* žaciji, že z ozirom na starost in siro« mašno stanje obeh prizadetih. Če pa je visoki naslov sprevidel, da je nju« na deložacija iz ozirov javnega bla* gra potrebna, naj jima vsaj preskrbi noyo stanovanje, preden se poruši iz« podkopana stena, kar bi moglo imeti v tem slabem vremenu usodne posle« dice. Zadovoljna sta s sobico z dvema posteljama v mestni ubožnici (po moz« nosti s separiraniim vhodom). Dr. France Prešeren Muza Prešeren, roj. Poezija Priloge: 2 zdravniški spričevali 7 ubožni spričevali ? nravstveni spričevali ? domovinska lista 1 odlok o častnem meščanstvu vzbujajo zanimanje občinstva že kot reakcija proti številnim keramikam, ki so zadnja leta preplavile trg. Pri vseh teh izdelkih se povdarja primitivna nota in so zanimivi zlasti oni komadi, ki sestoje iz lakiranih lesenih krogelj in predstavljajo razne športne figure. Kratke jopice preko enakih bluz veljajo za elegantno modno-sportno novost, ki se je vsem elegantnim ženam silno priljubila. Jopica in krilo sta izdelana iz moč- REVMATIZEM morete odpraviti • Brez ozira ali so bolečine v mišičevju ali v sklepih. SLOAN-OV LINIMENT jih bo odstranil. Brez vdr-gavanja — takoj prodre, greje in umiri. Nikar trpeti — imejte steklenico vedno pri roki. Uporabljajte SLOAN-OVO mast proti revmatizmu. ishijasu, bolečinam v križu, proti boleznim ledja, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem boleznim mišičevja Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROGERIJAH. SLOAN-ov LINIMENT odstranjuje bolečine. nega vzorčastega sukna, bluzo pa ukrojimo navadno iz flanela. ki je topel in se da dobro prati. Bluza in jopica imata takozvarrt kravatni ovratnik, le da je slednji pri jopici iz krzna, pri bluzi pa iz enakega flanela. Ozki usnjeni pas učinkuje športno in je še vedno jako priljubljen. KffiflttUTElOU LJUILJG LEVSTIKOVA ULICA NA VRTAČI proti-strupe, s katerimi se lahko obrani druge živali pred izbruhom bolezni. Tudi teta-nus človeka nastane zaradi strupa, katerega pioizvajajo pri poškodbah posebni bacili. Če pa dobi pravočasno proti-strup (serum), se bolezen prepreči. Nevarnost, da se dobi tetanus, je posebno velika pri delu na vrtu in poliu, ker zemlja ima pogosto te bacile. Ze mala rana lahko povzroči, da pride čez nekai dni ali pa tudi čez tedne do bolezni, ki je dovedla, preden je Behring našel serum. do mučne smrti. Strup pride skozi rano po živcih do mozga, kier stvori tesno zvezo s substanco živcev. Pravočasna injekcija Tetanus antitoxina (Behring) skoraj vedno prepreči obolenje. Teater. Trema ne nastopi samo pri igralcih, tudi drugi ljudje trpijo pred tem, če morajo nastopiti v javnosti. Nemirni posta- nejo, nesigurni, izgleda, kot da so vse pozabili, kar so si prej tako lepo zložili. Pride do jecljanja, nerodnih okretov, ^rce močno utripa in znoj se pojavi. Ker poslušalci opazijo r.esigurnost govornika, ie to za niega še bolj mučno. Novejša medicinska raziskovanja so obudila sum, da' spada ta pojava v gotovo skupino bolezni, t. zv. alergičnih bolezni. So namreč ljudje, ki gotovih rastlin ne podnašajo, in dobe neke vrste nahod. Na Metropolit operi v Newyorku ie nastopila operna pevka, ki je imela strašno tremo. Končno se- je doznalo, da je uporabljala puder z neko rastlinsko snovio, ki ie povzročala alergični napad v obliki treme. — Če se, kakor v tem siučaju, ve za vzrok, je lahko pomagati. Drugače pa ne preostaja druzega, kot vzeti ADAL1N za pomirjevalno sredstvo. Križaljka »Državni grb" Zdravniška posvetovalnica K. F. u M. Ker imate samo eno oko, morate, tudi če je zdravo, kar Vam najbolje ugotovi speciialist. na njega posebno paziti. Čitanje in šahiranie pri slabi luči in vsaki drugi napor Vam lahko škoduje. Priporočamo Vam sprehode po svežem zraku, posebno v gozdu zaradi zelene barve. Pri smučanju bodite previdni, keri sneg posebno pri soncu močno blešči. Pri tem in pa tudi poleti pri močnem soncu nosite zaščitne naočnike. E. F. Golinci. Normalni utrip srca je sicer 72 udarcev na minuto, s tem pa ni rečeno, da mora nekaj večje ali manjše število biti že znak kake bolezni, posebno ne manjši kot je pri Vas. Ne delajte si torej nobenih skrbi, če nimate nobenih drugih težav. Nada Maribor. Nahajate se v tako dobri | zdravniški oskrbi, da Vam ne moremo dati boljšega nasveta, kot Vaš zdravnik. Zaupajte mu popolnoma in tudi mi smo prepričani, da bo spuščaj prešel, samo morate imeti malo potrpljenja. Nikola P. Ali ste bili poprej vedno popolnoma zdrav? če ne, morate k zdravniku, da Vam preišče kri. Sicer pa bodite veliko na svežem zraku, običajne kopelji in lahka telovadba Vam bo gotovo zbolišalo stanje. Zvečer ne je.ite težkih jedil, samo kaj lahkega, pred vsem pa sadje. Pol do 1 tableto Adalina zvečer 2—3 ure pred spanjem v vročem čaju ie brez nevarnosti in Vam prinese zaželjeni san. Jako dober bi bil seveda daljši odmor in pa sprememba zraka in okolice. Tetanus. Pred 40 leti ie izšla prva publikacija o raziskovanju Behringa o strupu in protistrupu difterije in tetanusa. Na živalih ie Behring dokazal, da organizem, katerega se lahko uniči z velikimi dozami strupa, prenese male doze, ker organizem proizvaja protistrupe v veliki meri, tako da pozneje tudi velike doze prenese. Žival je postala imuna. V krvi takih živali najdemo S& VI 74 verte! 1 izvod Poezij (v poluusnju) Pripis. Gospodje! Upam in pričakujem, da Vam ^ je jasno, da sem gornjo prošnjo napisal po želji in volji svoje žene. Sam bi Vas prav gotovo ničesar ne prosil! Vas predobro poznam! Globoko obža« liijem ono usodno uro, ko me je vrag premotil, da sem se po svoji poroki z ljubljeno Muzo naselil med vami!... Po opustitvi svoje prakse sem se itak nameraval pošteno umakniti in počivati. Kdo vas je prosil, da ste mi vsilili stanovanje na Marijinem trgu? Jaz? Moja žena morda? Sami dobro veste, da mi je bil ta del mesta že od vsega početka antipatičen. Tn moji ženi tudi! Mar bi nama dali oditi! Ro« dt!a sva vam dovoli otrok, ki žive med vami, in ponosno lahko trdim, da na« m a niso delali nikoli sramote. Za mar« sikoga izmed vas so pa sploh pre* brihtni! Če ste naju pa že posilili s stanova« njem, bi bilo — milo rečeno — fair, da bi nama odkazali novo domovanje takoj, ko ste izprevideli, da sva na« poti vašemu slavnemu prometu! Pri« hranili bi nama lahko sramoto, da mo« rava na stare dni balansirati na pol« podrti bajti in vdihavati vaš svetovno« z^ani smrad! Pomen besed: Vodoravno: 1. bojišče iz svetovne vojne; 8. satan; 15. zvezna država UAS; 16. krai ob Paki; 18. državna kratica; 19. organizacija v Italiji; 20. srednjeveški narod ob Kaspiškem jezeru; 21. avtomobilska znamka; 24. orodje; 27. grški otok; 28. oziralni zaimek; 29. nemški zaimek; 30. kratica; 31. grška črka; 32. ploskovna mera; 33. irc. spolnik; 35. grški predlog; 36. merska kratica: 37. franc. soglasnik; 38. latinski predlog; .39. kemijski znak prvino; 40. angleški dvoglasnik; 41. Oa; 42. kemijski znak za prvino; 43. veznik; 44. medmet; 45. oblika zemlje; 46. vas pri Ljubljani; 47. kemijski znak; 48. frc. dvoglasnik; 49. Oe; 50. kemijski znak za kovino; 51. predlog; 52. bivša kratica: 53. kemii. znak za žlaht- Meni osebno je vse eno ali gornjo prošnjo rešite ali ne! Jaz sem vas — odkrito rečeno — sit! Moji, dobri že« ni se — žal — še zdaj niso odprle oči! Veste kaj? Ker ste v zadregi Vam nekaj predlagam: Odpovejte sploh vsem nam zastonj« karjem stanovanja — bo vsaj enkrat mir! Kar nas je iz brona, nas prelijte v zvonove, kanone ali v kljuke! Kar nas je iz kamna, pa nas razre« žite v kocke za tlak, da bo že enkrat konec zmerjanja čez blatne ceste po periferiji Vašega slavnega mesta! Potem pa stopite v kako tiskarno, dajte si natisniti tablice (iz lepenke) z našimi imeni — za vsakega kakih sto. Te tablice razobesite po drevesih, kioskih, ali pa po oštarijskih vratih _ saj je vse eno! Kadar se primerno zamažejo — jih pa izmenjajtel Moj predlog ima tri dobre lastnosti: < je poceni, je poučen, ne ovira prometa. Kar tako storite, pa bo dobro in prav! S primernim spoštovanjem dr. France Prešern, no kovino: 56. desinfekcijsko sredstvo: 57» ladja ki služi za popravilo poškodovanih ladij; 61. gozdna plezalka: 67. rudnik v Sloveniji; 72. vzklik, 73. bojišče na solunski fronti; 74. nota. Navpično: 1. planota v Bosni; 2. medmen 3. del rastline: 4. kralj (frc); 5. števnik: 6. veznik; 7. kemijski znak za prvino; 8. bn? 9. medmet; 10. zdravilo; II. esz; 12. motor-ska znamka; 13. usr; 14. francosko mesto: 17. eo; 21. kratica; 22. poljska ptica; 23. južnoafriški prebivalec; 24. mesto v USAi 25. mesto na trc.-nemškl meji; 26. kratica pri merilih za alkohol; 34. počasi (itali.): 37. glasbeni znak; 54. kača; 55. malik; 56. azijski otok; 58. velik ogenj; 59. bojno orožje; 60. slovniška kratica; 62. eu; 63. grški predlog: 64. egiptovski bog; 65. merska kratica; 66. švicarska reka; 67. kratica; 65. Ra: 69. od; 70. vn; 71. veznrk. Rešitev križaljke »Buteljka" Vodoravno: 1. ma: 3. in; 4. ka; 5. rt; 6. ou; 7. ne; 8. ea; 9. zl; 10. ii;ll. jz; 12. ae; 13. vv; 16. Atos; 19. on; 21. eh; 22. valuta; 23. ad; 24. ar; 25. za; 26. nI; 27. Levant; 32. Atlant; 33. Orient: 36. jp: 37. bo; 38. spt 40. aceton. ' Navpično: 1. Mikronezija; 2. anaturali-zem; 13. va; 14. v. t.; 15. os; 17. Nova Zelandija; 18. Chariottento\vn; 20. Nada; 21. etan; 28. et; 29. v!.; 30. aa; 31. n.n.; 34. rp; 35. n. b.; 38 se; 39. p. t. DAMSKE PLAŠČE za zimo v veliki izbiri od Din 220.— naprej s fino kožuhovino od Din 380.— naprej otroške plašče od 2 let naprej v vseh velikostih od Din 90.— naprej elegantno in solidno izdelane v lastnem salonu, nudi F. Coričar, Sv. Petra c. 29* Posebni oddelek za damsko konfekcijo Predno kupite drugod, oglejte si pri na*« neobvezno! 14005 Obisk v kriminalnem laboratoriju Iz razgovora s prof. Emilom Kohn-Abrestom, ravnateljem toksikološkega laboratorija v Parizu »S kakšnimi sredstvi se bori znanost proti zločinom.« je c lo prvo vprašanje, ki sem ga zastavil profesorju Emilu Kohn A brestu, učenjaku, ki že več let vodi toksikološki laboratorij pariške policijske prefekture. Znameniti mož me je sprejel v svoji delovni sobi. vsi zastavljeni z železnimi predalčnicami, omarami in vitrinami. v katerih sem zapazil neštevilno re-tort in stekleničic. vsakovrstnih tekočin ln praškov — morda smrtonosnih strupov. Prof. Emil Kohn-Abrest >S temle -e umori svojo mačeho,« je pripomnil profesor in pokazal na neko omarico. >V tistile skrinjici je strup, ki umori v tridesetih sekundah.« •>Zanimivo je dejstvo, da niso navzlic velikanskemu napredku znanosti zastrup-Ijevanja dandanašnji nič manj pogosta kot. v prejšnjih časih. Vsakdo ve. da moremo v vsakem primeru ugotoviti v truplu strup, a vendar to ne ovira zločink, da se ne bi vedno iznova posluževale te metode. Poudarjam szločink«, ker se s prav redkimi izjemami samo še ženske poslužujejo strupov, kadar se hočejo iznebiti nepriljubljenega moža ali maščevati se nad nezvestim ljubimcem. Zadnja leta. kar opravljam funkcijo ravnatelja toksikološkega laboratorija in hkrati izvedenca za toksikologijo pred pariškimi porotnimi sodišči, sem moral že nad dvajsetkrat prisostvovati sodnim razpravam in v vseh primerih so bile obtožene zavdanja ženske. Pripomniti moram pa. da gre skoraj vedno za ženske srednih slojev. Dame višje družbe vzamejo rajče revolver, kakor ste nedvomno poučni iz Časniških vesti. Zastrupi jevanje ie sila nerodna metoda. Prvič ni nobena težava strup dokazati. razen tega pa se zločinka pred sodiščem tudi ne more zagovarjati, da je ravnala v razburjenju fli v jez5, ker zahteva zavdanje vedno neko prevdarnost. Skoro vse ženske, ki so bile zadnja leta obtožene zavdanja in ki sem jih imel priliko spoznati pred sodmjo. so bile individui pod povprečjem: beline bolehne. perverzne. pregarane — in nekatere med njimi celo prav mikavne ...« >Ali ni mogoče nekomu zavdati, gospod profesor, ne da bi ostali sledovi ?« Mar hočete, da bi daja! vašim čitate-ljem dobre nasvete? No. prav. lahko se zastrupi brez kakih sledov. Toda za tako reč mora biti človek zdravnik ali pa kemik in mora poznati sposobnosti in kon-stitucijo svoje žrtve. To se pravi: če da svoji žrtvi natanko t>sto količino strupa, ki je potrebn; za smrt potem strup v telesu popolnoma izgine. Toda doza ne sme biti niti za tisočinko grama prevelika. Kakor je znano, je pa dovzetnost kakor tudi reakciia r>a strupe pri posameznih ljudeh povsem različna in skoraj nemogoče je dognati, kako velika mora biti doza, da ravno še učinkuje absolutno smrtno. .Lahko je tedaj nekoga zastrupiti, ne da bi ostali najmanjši sledovi zločina, toda to je bolj znanstven; problem kot praktična možnost. »Gotovo ste doživeli mnoge zanimive primere ?« »Mnoge. Nočem biti indiskreten, toliko vam pa lahko izdam, da sem bil jaz tisti, ki je preisKal truplo belgijskega bankirja Loevvensteina, ki se je vrgel iz letala v morje. Takrat so šušljali, da je bil zastrupljen. V truplu nisem našel nobenega strupa. Tistikrat je zaviselo od dognanja moje preiskave premoženje številnih malih in velikih delničarjev. Loewenstem je špekuliral na borzi. Bil je lastnik mnogih velikih podjetij in govorili .so, da je pognal v igri vse svoje premoženje, ali bolje rečeno: premoženje drugih, ki si ga je nezakonito prilastil, m to je bil neki vzrok, zakaj si je vzel življenje, še preden sem izrekel svoje mnenje, sem izvedel, da so mnogi ljudje uganjali z Loewensteinovimi papirji baissne špekulacije, v dobri veri. da bom potrdil sa:njmorilsko teorijo ... V temle laboratoriju smo imeli tudi truplo Emila Zolaja o katerem so trdili, da je postal žrtev zavdanja. Pozvali so me tudi kot izvedenca v Steinheilovi aferi. Slavni slikar Steinheil je imel izredno lepo ženo, ki pa je bila hkrati intimna prijateljica tedanjega predsednika francoske republike Feliksa Faureja Po nekem sestanku v Elizejski palači je gospa Stein-heilova iznenada zapustila predsednikovo sobo, priklicala slugo in ko je ta vstopil, je našel Feliksa Faureja mrtvega. Takrat so govorili, da so Faurejev: politični nasprotniki zaupali SteinheiJovi zastrupljeno cigaro, ki io je gospa prižgala predsedniku na sestanku. Značilno je pri vsem tem, aa avanturistična kariera gospe Steinhei-love s tem slučajem še ni bila zaključena. Bila je namreč še enkrat obdolžena zavdanja in tokrat — tako se je glasila obtožnica — je baje zastrupila svojega moža. Prav tako kakor njen ljubimec je tudi njen mož umri nenadne smrti. Zagovarjati se je morala pred pariško poroto, ki jo je pa zaradi pomanjkanja dokazov oprostila. Slučaja Landru mi menda ni treba pre-mlevati. saj je dosegel žalostno mednarodno slavo. Manj znan pa utegne biti širši javnosti slučaj lekarnarja Danvala, ki je bil obtožen, da je prodajal osebam, »ki bi se rade iznebile svojih staršev«, raznovrstne smrtonosno učinkujoče strupe. Lekarnar je bil obsojen na dosmrtno deportacijo v Cayenn3. Kratko preden je bil odpeljan, pa smo na neko izjavo njegovih staršev obnovili preiskavo. Po šestih dolgih letih nam je slednjič uspelo izpo-slovati revizijo procesa in končno je bil obsojenec rehabilitiran. Posrečilo se nam je dognati, da so bili zadevni smrtni slučaji sicer res posledica nekih strupov, toda ne tistih uspavalnih sredstev, ki jih je dajal Danval svojim pacientom, ne da bi bil tudi pri tem ravnal toliko previdno, kolikor je treba. V zadnjem času nam je dal posebno mnogo posla slučaj poslanca Galmota. še zdaj trdijo, da so ga politični nasprotniki zastrupili v Cayenneu in zaradi teh sum-ničenj so pristaši Galmo*:* umorili trojico njegovih nasprotnikov. V tej aferi do zdaj še ni bilo mogoče izreči dokončne sodbe.« Pohorje v jeseni Kclor je Pohorje v krasoti njegovih gora. kop in vrhov, v sončni svetlobi njegovih obširnih planjav in grljav. njegovih sočnih planin, in pašnikov, v romantiki njegovih iumnih voda, prepadov, peči in globač, v skrivnostno temnem šelestu njegovih stoletnih gozdov in njihovih poti in stez do dobra spoznal prav v vsakem letnem času, ve, da ni nič pretirana trditev, da je to gorovje naš Engadin. naš Davos, naš Seme-ring. Nekoliko strogo in ostro je to naše Pohorje spomladi, ko kopnijo zadnje sledi sta-jenega snega, ko majejo ostre sape, prihajajoče iz treh strani, od Savinjskih Alp, od Karavank in iz osrčja naše severne sosede, nežne pomladanske cvetke, čudovito moč očituje Pohorje poleti, ko počiva na njem zdravje in mlados* južnega solnca, ko nasičena zelena barva blaži oko in se uho zadovoljnega izletnika veselega prepevanja najraznovrstnejših pohorskih gozdnih pevcev kar naslišati ne more. Jasno in krasno je to naše Pohorje pozimi, ko se komaj pregledne njegove visoke poljane svetijo in blešče v snegu in ledu in v toplem zimskem soncu, ki skozi nje drvi smučar za. smučarjem po strmih poteh in robeh. A čarobna, prava pravljica iz zlate dobe naših pradedov, je naš jugoslovenski Se-mering v jesenskem času, ko žari in gori v tisočih, nobenemu umetniku znanih barvah, ko se prelivanje in prehajanje teh tisočerih barv spaja v veličastno simfonijo, sedaj bukolsko. sedaj romantično, potem spet herojsko, da se vidi in čuje daleč naokoli v vse doline in ravni, ki to našo pohorsko jesen obdajajo. Pravljica, živa in živahna, pestra in bujna je ta pohorska jesen, ako jo občuduješ pri Rilniškem jezeru za zelenim ogrinjalom nizkega ruševja in čretja; stara ženica, ki komaj še hodi, ker se ji bliža zima in smrt. je prinesla na to 1500 m visoko polico ubito črno mačko in jo je ob pljuska-jočih jezerskih valovih podarila Jezerniku, ker še danes veruje, da se ta grozni po-vodnji mož s tako žrtvijo najrajši da potolažiti v svoji jezi. Pravljica in basen iz bajnih časov naših Pohorcev in njihovih zagonetnih prednikov, je ta pohorska jesen, ako jo srečaš, gledaš in opazuješ okoli zadnjih sledi starih in slavnih glažut, ki žalostne tragike svoje usode nikoli bolj ne očitujejo nego v melanholiji razželjenega jesenskega večera. Nerodni, a nehudobni medvedje, ki so na Pohorju sicer že izumrli, hodijo v tej pohorski jeseni še vedno smu-kat lečo, ki kmetu raste okoli dolge ovsene njive, nerodno sedajo na nastavljeni jim dvokolesni voziček in še hitreje, nego se te~a zavedajo, zdrknejo v jamo, kjer jim je skopal oškodovani kmetič prezgodnji če zaideš v pohorske vinograde, ko grob. gore in žare in vriskajo, da se s Pekrskih goric vidi in sliši gori do razvalin in jesenskih dni našega sv. Bolfenka: ko poslušaš veselo pesem viničarjev, trgačev in vinogradnikov v rumeno rdečih vinskih goricah, na južnih obronkih vzhodnega Pohorja, v Framu, v Kovačivasi. v Ritoznoju. v Konjiških škalicah ali na Lačni gori; pa še zraven čuješ jesensko pesem rlopotcev, ki bodo kmalu utihnili v šumenju pohorskih šum in voda, jesensko pesem pohorskih koscev, drvarjev, voznikov in pastirjev, tedaj veš, da je jesen na Pohorju mehka in ubrana, blažilna in v globine vsakega dovzetnega srca segajoča bukolsko-pastirska simfonija, ki je zato. ker je pristno pohorska, v tej milini in krasoti nikjer drugo slišati ne moreš. Dolga vrsta lepih jesenskih dni, včasi in v nekaterih skritih kotičkih našega obširnega Pohorja od tisočerih kričečih jesenskih barv bolj razsvetljenih kakor od sonca. se ozira z Velike in Male Kope na Golico. na Veliki Klek; gleda na muhasto zve-riženi naš obmejni Kozjak s črnega in Jezerskega vrha; z dopadeniem obrača svoje oči z Velikega vrha, izpred »Ruške in Mariborske« na jesensko mil obo, pesem in; sok Slovenskih goric., na Haloze, Zavrč in Macljek. V ta mir, v to tišino in brezkal-nost pozne pohorske jeseni se začno dvigati potlešne megle. Iz močvirnatega Dravskega polja, iz Haloz, Zavrča in Macljeka, pa tudi nad Slov. goricami in izza Kozjaka sive megle više in više. Peca gleda mrko izpod svojega visokega skalnatega čela: ali grozi kralj Matjaž s svojo vojsko. V čereh in pečeh Ojstrice, Brane in Skute rohni in bobni in poka. Silni viharji drve preko pohorskih vršacev in pode čez nje in skozi njihove prelaze težke, grozeče črne oblake. Trkajo na okna samotnih kmečkih domov in naših planinskih zavetišč; odpirajo vrata in odnašajo hišam strehe. Se zaletavajo v stare stisnjene gozdove; suvajo, lomijo in ruvajo mogočne smreke, jelke in bukve; silne vode bobnijo preko šumika, preko Vrne, po Dravinji in Oplotnici, po Misli nji, Radoljni in Velki nizdol. Ponosna stavba nove koče »Pri cerkvici na Pohorju« ediria klubuje, stoji mirne v besnenju razbrzdane pohorske jeseni, črna mačka Jezerniku žrtvovana od stare ženice, ni nič pomagala. Divje herojska, obenem romantična simfonija jeseni in Pohorja. Ko utihne, je Pohorje en sam dolg otok, podoben največjemu v n-šem morju; megleno morje ga obdaja okoli in okoli; nanj pa sije sonce toplo in svetlo: jesenska pesem našega Pohorja. Dr. Fran Mišlč. ŠPORT Pokalne tekme na igrišču Ilirije Danes ob 13.: Ilirija : Slovan, ob 14.30 Primorje : Svoboda Program zimskosportnih prireditev MZSP Mariborskemu zimskosportnemu podsave-zu so bile javljene do 24. t. m. naslednje prireditve za predetoječo zimsko - športno sezono-: I. tefaji: Zimskosportni odsek Slov. Plan. društva Maribor (ZSO-SPD): začetniški smuški tečaj nri Mariborski koči pod vodstvom S. Tavčarja iz Ljubljane in poročnika Ogorevca iz St mmSce; ZSO-SPD Maribor: smuški tečaj za t>»k-movaV-e pri Klopnem vrhu; učitelja delegira JZ2SS; ZSO-SPD Maribor: tečaj za slalom-tekmo-vanje pri Ribniški koči pod vodstvom g. Drofemika: ZSO-SPD Maribor: otroški tečaji v okolici mesta Maribora; Mariborski Smučarski klnb (MSK): smučarski tečaj za začetnike pri Pohorskem domu pod vodstvom g. Forstneriča po priznanem sistemu Bilgeri in za izvežbane istotam in pod istim vodstvom: Vsi ti tečaji se vršijo v času od 27). XII. 193 V do 1. i. 1932.. le zadnjeimenovani za izvfžbanre se vrši od 1. I. do 7. I. 1932. Sfov. Sp. klub Maraton (SSK Maraton): smučarski začelniški tečaj pod Urško goro pri Rimskem vrelcu pod vodstvom trenerja ljubljanske »Ilirije« g. Ulage; SiSK Maraton: z-ačetniški smučarski tečaj na Klopnem vrhu (učitelj še ni končnove-ljamo določen). _ Oba ta tečaja se vršita v carii od Ali. im\ do 3. I. 1932. , Smučarski klub Guštanj - Rimski vrelec (SK G-RV). nadaljevalni in začetniški smučarski tečaj pri Rimskem vrelcu v času od 26. XII. 1931. do 8. I. 1932.; vaditelj še nI komonoveljavno določen: MSK: nadaljevalni tečaj pri Sv. Lovrencu n/T v času od 10—17. I. 1932. pod vodstvom g. Forstneriča: . . SK G-RV: začetniški in nadaljevalni tečaj pri Rimskem vrelcu pod volstvoni g. Badju-re v času od 10.-20. I. 1932. MSK: začetniški tečai v neposredni blr/,i-nj Maribora ob ugodnih snežnih razmerah pod vodstvom g. Forstneriča po znanem sistemu Bilgeri; _ ZSO-SPD Maribor: ob ugodnih snežnih razmerah v bližini Maribora otroški tečaji; SSK Maraton: ob ugodnih snežnih razmerah v neposredni bližini mesta začetniški tečaji; . . SK G-RV: razven ze omenjenih se dva te-faja pod vodstvom gg. Širclia Draga in Ba-rovca Stanka iz Ljubljane. Termina tečajev sta odvifna od snežnih razmer. Naknadno je 25. t. m. prijavil še SK Ra-pid svoj smučarski tečaj pri lastni koči »Theisel« pod Vel. kopo pod vodstvom g. Primusa — ter motorni skijoring ob ugodnih snežnih razmerah na svojem igrišču. I. ali 6. I. 1932 TI. tekme (odvisne od snežnih razmer): pods. »ankaška tekma za prvenstvo Pohorja v izvedbi ISSK Maribora; 10. 1. 1932- (predvidoma): skupinska tekma ZSO-SPD za pehodni Streharjev pokal, ob ugodnih snežnih razmerah v bližini mesta. sicer na Pohorju; II. I. 1032.: Stafetni tek SK G-Rv: 17. L 1932.: klubski dan; 1.—2. II.: Smuška tekma SK-a G-Rv na daljavo z vrha Urške Gore v Žerjav; 6. in 7. II. 1932.: mednarodno kombinirano tekmovanje za prvenstvo države v izvedbi MZSP-a: 24. I. 1932.: -"0 kilometrska tekma MSK za Meinel-Heroldov pokal s startom in ciljem pri Ruški koči; 31. I. 1932.: podsavezna slalom-tekma v izvedbi ZSO-SPD Celje. Poleg teh tekem priredi še ZSO-SPD Maribor svojo običajno šaljivo tekmo na Pohorju, ki je radi humorja m«i planinci zelo priljubljena in katere termin je še odvisen od snežnih prilik. i Poudariti je še treba, da se je iz dosedanjega zimskega spanja prebudil tudi športni svet v Ptuju; kajti SK Ptuj je prijavil za mesec februar kombinirano tekmovanje in sicer v srnuškem toku, slalomu >n skokih. Iz celotnega programa letošnjih zimskosportnih prireditev je razvidno zlasti dvoje: 1.) da se je smučarski šport močno razvil izven dosedanjega središča mesta Maribora, t. j. v Celje, Ptuj, Mežiško in Dravsko dolino; 2.) da se je smučarski spori od lanskega leta razširil tudi na slalom in skakanje; letošnja sezona je prva. v kateri se bosta začeli sistematično gojiti tudi ti dve vrsti smučanja. Službeno iz predsedstva LNP. Kluba SK Ilirijo in SK SBovana opozarjamo, da se prične pokalna tekma točno ob 13. tej se bo odigrala brez pavze ob polčasu. Tekma ASK Primorje : .SK Svoboda se prične točno ob 14.30 in se odigra enako brez pavze. Klubi morajo nastopiti točno ob določenem času. — Predsedstvo LNP. Prvenstvene tekme rezerv. Danes dopoldne se vršita prvenstveni tekmi rezer-» I. razreda na igrišču ZSK Hermes. vn s;cej kot prvi par Grafika : Hermes ob 9. in i-------------------------------------------- Jadran : Slovan ob 10.30. Tekme se vršijo ob vsakem vremenu. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 13.45 morajo biti v gostilni Reininghaus: Jančigaj, Svetic, Hasl, Sočan Slamič, Pišek II. Zemljak, Franci. Svetic, Jug I, Uršič. Ob 12.30 morajo biti na igrišču Ilirije: Fuehs. Gorjanc, Petrič. Strnad S K Svoboda, Ljubljana. Za pokalno tekmo s Primorjem danes ob 14.13 na igrišču Ilirije naj bodo točno ob 14. i garderobi pri Kovaču v Medvedovi ulic': Krivačič. Zemljak, Potekal, Boncelj I. Ha-bicht, Bogme, Starman, Janežič I, Mako-vec, Jeršek, Ozebek; rezerve Erlich. Batič reditelji Stojkovič. Drnovšek, Habicht II stranski sodnik Janežič II. TSK Slovan. Ob 9.30 naj bodo na igrišču Hermesa: Ivko, Klingenstein. t..i--čec, Smrekar, Zavrl. Bdgel. Deiak, Ribič. Gizel, Rozman, Zirandan, Poljšak: točno ob 12.30 pa na igrišču Ilirije: Li-povšek I in II, Marchiotti I in IT, Grm. Volk ar. Sch'eg3, Dol.fi. Srebo, Lumbar, Thuma, Globelnik; reditelji Skalar I. \Vi-siak. Zevnik. stranski sodnik Legat. 2SK Hermes (nog. sekcija). Danes ob naj bodo naslednji na našem igrišču. Oblak. Daneu, Hirkič. Močnik. Simčič II Lorbek, Lasič. Kerpan I. Zupančič. Sterle, Pri mar, Barduckv, Ferjan. blagajno vod Prijič. Glušič. Pozivata se na strogo ob vezen trening ob 14. uri I. moštvo in C team. Vsi točno. Igralci, kateri imajo še opremo, naj jo prineso seboj. SK Grafika. Danes ob 8. morajo biti naslednji igralci na igrišču ASK Primor-ia: Pavlica. Mekina. Pungerčar. Bručan. Šern. Pinan. Cenar. Burič, Trobevšek. Štro-maicr. Sfupica M.. Bcžan. Kobal II in Ver-bck. — Igra se na igrišču ŽSK Hermesa prvenstvena tekma z rezervo 2SK Hermesa oh 0. uri. in sicer ob vsakem vremenu. Dresi vijoličasti. Plavalne sekciie lliriie seja načeTstva bo 30. t. m. ob 18.30 v kavami Evropi. Zaradi važnosti prosimo vse odbornike na-čelstva za sigurno udeležbo. Iz življenja na deželi JEžICA. Sokol vabi k proslavi uedinje-nja 1. decembra ob 19. v Sokolski dom. Na sporedu bodo govor, zaobljuba članov, razdelitev diplom, deklamacije, telovadne in pevske točke in ob sklepu živa slika. Vabljeni vsi! DOMŽAL,E. Svečano akademijo na praznik uendinjenja priredi Sokol v torek ob pol 20. v Sokolskem domu. Na programu bodo pevske točke šolske dece, deklamacije. predavanje in zaobljuba članstva. Nato bodo podali otroci igrico »šolska ura v zasedenem ozemlju«. Sledi telovadna akademija. Med drugimi bomo videli tudi sokolsko deco iz bližnjega Trzina. — Miklavžev večer za mladino in odrasle z ob-radovanjem bo imel Sokol v soboto 5. decembra ob pol 20. v Sokolskem domu. SKARUCNA. Meseca oktobra sc je v idilični vasici Skaručni pod Šmarno goro ustanovil Sokol. Priglasilo se je 81 članov z 22 telovadci. Ker posedujejo Ska-ručani svoj drog, se bo redna telovadba pričela že v nedeljo v dvorani, ki jo je dal Sokolu na razpolago starosta br. Jernej Vode. Dne 21 t. m. nam je brat Ko« mur iz Ljubljane podal na jvažnejše smernice o sokolskem delovanju. Sokol Ska ručna priredi 5. decembra Miklavžev vc čer, kjer bo sv. Miklavž najprej obdaroval deco, nato še odrasle. ORLA VAS PRI BRASLOVČAH. Čeprav nas tare huda stiska, vendar ne zaostajamo v napredku. Toliko društev kakor naša vas, ne premore kmalu druga. Živahno društveno življenje se razvija tudi v sosednih vaseh, v št. Rupertu in Trnavi. Obilno je obrodilo tudi pri nas sadje in marsikateri kmet bi bil spravil lepe denar-ce. če bi bile cene sadju malo boljše, da ne govorimo o polnih kleteh prvovrstnega sadjevca, za katerega je močno primanjkovalo sodov. V svrho boljše uporabe sadja si je zgradila tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva moderno brezdimno sadno sušilnico, ki je obratovala skoro neprestano od srede avgusta sem in posušila članom ogromno množino raznega sadja. Vse priznanje članom, ki se niso strašili pri tem ne truda ne dolga, ki je rasel pri braslovški posojilnici. Vztrajnost in požrtvovalnost mora zmagati vse težave. Nadejamo se, da nas tudi kmetijski oddelek banske uprave v Ljubljani ne bo pozabil. Upamo, da ne bo težko izbirati darove v suhem pa tudi v svežem sadju ne-beščanu sv. Miklavžu, ko nastopi v nedeljo 6. decembra v Gasilskem domu v Trnavi. Podružnica SVD vrši velike priprave za dostojen sprejem častitljivega svetnika in njegovega spremstva. "Da pa ne bo dolgo-ča v dvorani po odhodu Miklavža, priredi prijeten družabni večer. LOGATEC. Dela na prenovitvi ceste od hotela Kramer do postaje so končana. Prenovitev je bila zelo potrebna, ker je bila cesta že popolnoma razvožena in v slabem stanju. Vzdržala je brez večjega popravila ves velikanski promet v vojnem času, ko se je je posluževala tudi poljska železnica na črni vrti, potem za časa italijanske za- Togal - tablete učinkujejo najbolj zanesljivo in najhitreje proti 14103 protinu, revmi, ishiasu, in boleznim zaradi prehlada hripi, živčnim bolečinam glavobolu V vseh lekarnah! sedbe in v preteklih letih, ko so zvozili po njej na tisoče voz lesa na postajo. Cesta je seaaj temeljito popravljena, posuta z gramozom, zvišana in mestoma razširjena ter utrjena s strojnim valjarjem cestnega odbora v Cerknici. Po vrhu je še posuta z drobnim, belim peščenim gramozom. Ob strani bo napravljen še hodnik, kjer je cesta razširjena. S to cesto so menda zaključena velika letošnja javna dela v Logatcu in ob tej priliki se more reči. da je napravil Logatec letos velik korak naprej, posebno v estetskem pogleda. DO BOVA. K. o. Rdečega križa v Dotv>-v* priredi 5. decembra Miklavžev \ečer zi otroke ob 16. v šoli, za odrasle pa ob 20. v Kramerjevi gostilni pri kolodvoru. Vsi prijatelji te humanitarne organizacije so vabljeni. — Na svatbi gdč. Veronike Horvatičeve iz Maribora se je nabralo KM) dinarjev za pasivne kraje, 42 Din pa za revne otroke. Sploh so se Dobovčani v jako lepem številu odzvali z darovi za otroški Miklavžev večer. V prvi polovici decembra priredi krajevni odkor Rdečega križa v Dobovi nabiralno akcijo za pasivne kraje. Naj ne bo Doboveana, ki ne bi vsaj z enim dinarjem pripomogel k tej akciji. VIŠNJA GORA. V* minilem tednu je obiskal Višnjo goro novoizvoljeni narodni poslanec za litijski srez g. Mrovlje Milan. Sestanek je posetilo lepo števi!o volilcev, ki so z vso pazljivostjo in odobravanjem sledili njegovim izvajanjem. V debato so pozneje posegli tudi naši govorniki kakor gg. Omahen, Zagorec in drugi, ki so vsi iskreno pozdravljali g. poslanca u panju, da mu bo v bodočem parlamentarnem delu na srcu in skrbi tudi naša Višnja gora. V spremstvu, ki ga je pričakalo ob prihodu, je poslanec g. Mravlje ob 7. zvečer odšel zopet z vlakom v Ljubljano. — Naš Sokol proslavi v telovadnici 1. december na svečan način, oleg zaobljube novega članstva nastopijo tudi sokolska deca, mešan zbor in tamburaši. — Dne 8. decembra na praznik pa napravijo Kolašice istotam svojo čajanko kot nekako poslovilno prireditev prilzubljeni svoji predsednici g. Olgi Zev-nikovi, soprogi našega g. notarja, ki se preseli v najkrajšem času na svoje novo službeno mesto v Kamnik. SEVNICA. Kmetijsko-gotpodinjski tečaj v Sevnici priredi to nedelje 29. t. m. v osnovni šoli poleg cerkve svojo zaključno razstavo. Deli se razstava v pet glavnih oddelkov in sicer: 1. delavni kotiček gospodinje. 2. kako popravlja gospodinja perilo in obleko, 3. Miklavževa miza, 4. kako in s čim post režeš gost j za malo južino, in 5. svatovska miza. Razstava bo odprta samo danes. Vstop je vsakomur prost. Vabljene so zlasti vse gospodinje in dekleta, GORNJI GRAD. Sokolsko društvo b« priredilo 1. decembra točno ob 14. v či-tainiški dvorani svečano proslavo "edt-njenja«, h kateri vabi poleg članstva še vse ostalo narodno občinstvo. Pričakuje se udeležba tudi iz drugih krajev gornje Savinjsko doline zlasti od tam. kjer se siične proslave ne bodo vršile. — Naš Sokolski dom (prva etapa), je v surovem že popolnoma izgotovljen m pokrit. Pomladi se bo z delom nadaljevalo, tako da bo poleti dvorana z odrom žc izročena svojemu namenu. — V Bočni in v Lučah se pripravlja ustanovitev sokolske čete, ki bosta podrejeni Sokolskemu društva Gornji grad. PREVALJE. 8. t. m. je tukajšnji sokolski diletantski oder vprizoril Meškovo dramo »Mati«, ki je proti pričakovanju izredno dobro uspela. Mnogi prizori so ganili gledalce do solz. Za december imajo naši marljivi diletantje na sporedu Nušičevo burko »Gospa ministrovka«, a zatem vprizoritev > Stilmondskega župana«. Prepričani smo, da se bodo tudi v teh igrah izvrstno obnesli naši dobri igralci. — Razume se, da bomo tudi mi, jugoslovenski Sibirci, proslavili praznik uedinjenja, 1. december. Agilni načelnik in agilna načelnica sta že poskrbela, da bo program akademije pester in da bo moralni uspeh zagotovljen. Pridite! ROGAŠKA SLATINA. Sokol Rogaška Slatina proslavi državni praznik danes ob 16. v verandi hotela »Pošte« s svečano akademijo. Spored: recitacije, slavnostni govor, telovadne točke vseh kategorij in pevske točke, ki jih bo izvajalo Pevsko društvo »Slogam. Vabljeni. Vstopnine ne bo. Prostovoljni prispevki v prid zgradbi Sokolskega doma. Janez Premčev Janeza Premčovega iz Vrbovega bi gotovo dlje porinil kakor pošinil prav tako kakor pravi stara naša prislovica. Pa tudi v besedah se ne bo ugrel, ker spregovori kvečjemu ena samo na uro, ali pa še mani. Zato nič čudnega, da je prišlo pri nas v navado reči kakemu počasnemu človeku: »Ne bodi, no, tak kakor Janez Premčov!« Ko je bil Janez še fantina — nj nikoli prestopil mej domače vasi — če ga ni spremila mati. Z njo je šel k maši v Trnovo — z njo od maše, da so mu nagajali drugi fantje: »Janez, nikar z nami, da se ne izgubiš; le matere se drži za krilo! Vrbovo je daleč — prav celo uro hoda...« Pa se je bil Janez nekega dne v resnici izgubil, pa ne na »dolgi« poti iz Trnovega do doma, temveč v borštu ali hosti, ki leži tik nad domačo vasjo — v rebri — da je iz njega videti vso vas. Bilo pa je takole: Jesen. Premčova strina se je odpravila v boršt po listje, ki ga je bila tisto leto nenavadno dosti. S seboj je vzela — kar je razumeti samo ob sebi — tudi Janeza, ki je imej tedaj svojih osemnajst let in bi se bi! po svoji rasti in moči lahko kosal malone s samim Krpanom... Vzela ga je s seboj in dejala: »Da mu mulci kaj ne naredijo — mojemu Janezku.« Mati je grabila listje. Janezek — ali bolje — Janezina, pa m grabil ali kaj pomagal. Nabiral je želode, ki jih je bilo vse polno po tleh in si z njimi tlači! in trpal žepe, rokave, nedra — kamor je pač mogel. Bil je tako zaljubljen in zamaknjen v to delo, da se je nehote oddaljil od mater, ki je nanj nekako pozabila v svojem naglem opravilu. Ko se je mati čez čas ozrla okrog sebe in videla, da ga ni. je mislila sama pri sebi: »Gotovo se je naveličal in jo pocitral domov. No. saj grem jaz tudi.« To rekši je zadela koš na rame in se odpravila domov. Janes se je spomni] mater nekoliko kasneje. ko je bila ta že doma. Ko se je predrami! iz svoje zamaknjenosti v majhne želode — katerih ni ime! več kam dajati — se ie ozrl po materi. A groza — matere nikjer! Zdaj pa povejte, ljudje krščanski, kako bo Janez prišel sam iz boršta? Kako bo Janezina našel Vrbovo. ki mu je ležalo z vsemi svojimi hišami in bajtami tik pred nosom? Kako bo našel mater, ker vse drugo je razen nje postranska stvar? Kako, povejte! Vse to ie premišljeval Janez blodeč po vrbovskem borštu in glasno klicoč: »O mama, mama, nikoli več vas ne bom videl!« Njegov obupni glas je odmeval čez sosednje gmajne in končno dosegel ušesa nekega pastirja, ki je pustil svoje krave in še! v njegovi smeri. Po kratkem iskanju je našel Janeza, ki ie sedel pod nekim hrastom. Gledal je na rojstno vas, iz katere je bilo čuti petje petelinov in krulienje prešičev — tako je bi! daleč... Iz žepov, nedrij in rokavov so se mu vsipali in trkljali želodi, pa se ni zmenil zanje, le jokal ie... »Kai ti je, Janez? Si vide! volka, medveda — ali kaj podobnega, da tako tuliš in vpiieš?« Ga je vprašal pastir, a oni: »Izgubil sem se, izgubil! Oh, kie so naša mama, oh, kje je naša hiša?« »Vašo mamo sem videl, kako ie pred kake pol ure nesla domov listje. Vaša hiša pa je tistale — poglej! Ce bi vrgel kamen in dobro meril, bi ji priletel naravnost na streho...« Pastir se je zasmehljal. a Janez: »Pokaži mi pot domov — Mihce!« »Po tej stezi hodi. ko prideš v vas, pa vprašaj za vašo hišo. Drugače pa se Ie drži matere za krilo, da se še enkrat ne izgu- M. S. OOSlPOjDAIlSTV© Za ©hranitev preizkušenega sistema skupnih zbornic Izjava zborničnega predsednika g. Iv. Jelačina Včeraj smo poročali o konferenci jugoslovenskih skupnih zbornic, ki se jc vršila 27. in 28. t. m. v ljubljanski Zbornici za TOI. Predsednik zbornice g. Iv. Jelačin, ki je vodiil konferenco, nam ie na našo "ošnjo ljubeznivo podal o konferenci na--ednje informacije: Vprašanje naših gospodarskih zbornic je fundamentalno vprašanje za vse naše gospodarstvo in največje važnosti za gospodarsko blagostanje v državi. Ne smemo pozabiti, da so gospodarske zbornice sinteza gospodarskega resnega strokovnega dela; v komorah jc cela vrsta odličnih strokovnjakov, ki so kot konstruktivni delavci v naši državi dragocen akti v um. Gospodarske zbornice v prečanskih krajih so ustanove, ki imajo za seboj dolgoletno tradicijo in 60 si v teh časih pridobile ne samo dragocene izkušnje, marveč so si tudi ustvarile v organizaciji našega gospo« članstva tak aparat, ki v časih gospodarske potrebe stoji naši državi na razpolago. I o> riovTio se je to pokazalo pri mednarodnih po« a. jam jih in konferencah. Znana stvar je, da" so zadnje čase nastale ostre struje, ki so usmeriene na to, da se na mesto sedanjih skupnih zbornic, ki so nekaki ten-torilalni go>poda.rsiki parlamenti, ustanovijo ločene" zbornice za industrijo, trgovino in oort, nekateri gredo celo daljejin se zavzemajo tudi za rudarske in bančne zibor-r.icc. Celo gibanje je nedogledne važno* tsti, kajti v svojun bistvu gre za tem, da se stare ustanove, v katerih so se na skup-, r.o delo zbiral] industrije, trgovina, obrt. rudarji in bančniki, razbijejo in ra^deie ter sc ustvari nov položaj, o katerem nm-Če ne ve. kakšne posledice bo rodil. V današnjih časih veliike krize in sporov so» cialnega značaja med delodajalcem in delojemalcem je vendar jasno, da je ogromna taktična pogreška, ako skupno fronto gospodarjev razdrobimo in uničimo potrebna gospodarsko solidarnost To ni več vprašanje posameznega obrtnika, industrij ca ali trgovca, to je vprašanje vsega našega gospodarstva, je ^ to vprašanje največje obče važnosti v državno- in na ci o na Ino-polrt ičn em oziru. Nerazumljivo je vobče, da se smejo naše naj-boliše ustanove zaradi nerazpoolženja gotovih obrtnikov in industrij cev ^boriti za svojo eksistenco, medtem ko jih čafca mni)j go drugega važnejšega dela. Človek v resnici nc more razumeti kratkovidnosti tistih, ki rušijo stare institucije, ki eo preizkušene in imajo po historičnem razvoju tako sestavo, kakor jo vidimo pri vseh naših sosedih v češkoslovaški, Avstriji. Madžarski, Poljski, Italiji itd. je to vprašanje, ki se tiče vse države in vsega našega gospodarstva. Naše zbornice so ustanove, ki imajo skoro 80 letno' tradicijo in ki so tudi v borbi za gospodarsko emancipacijo Slovencev in Hrvatov dosegle največje zasluge. Nočem govoriti podrobneje o ljubljanski Zbornici, za čije neokrnjenost ie vse, kar .je pri nas resnega in pametnega v politiki in gospodarstvu. O nekaterih novih prerokih, ki jih pred dvema letoma še ni bilo med nami in ki zlasti ne poznajo naše slovenske borbene preteklosti, nočem govoriti. Gre tu ali za nečimernost ali pa za predpostavljanje ožjih interesov skupnim potrebam našega celokupnega gospodarstva v Sloveniji. Ti ljudje ne smejo j>ozab!ti, cia žive z nami, spadajo k nam in morajo z nami skupno korakati. Pri tej priliki bi se Vam pa rad Izjavil glede zagrebške zbornice kot največje m na j odličnejše. Naš Zagreb, kjer smo Slovenci v času svoje nacionalne bridkosti in v dobi starega režima dobili vedno podporo. si je znal kot prevažno gospodarsko središče ustvariti tekom SO let tako imenitno Zbornico za trgovino, obrt in indu-striio, da jo po njenem ustroju in njenem delu moremo kot Jugoslovend s ponosom prezentirati v Parizu, Londonu ali kjerkoli na svetu hočete. Ponosni smo nanjo tudi mi Slovenci in s priznanjem gledamo nanjo, pa misP.no, da bi jo morali Hrvatje sami braniti z nacionalnim ponosom kot svojo gospodarsko trdnjavo. Sedaj pa hočejo to krasno gospodarsko ustanovo zaradi dobre ali slabe volie ali zaradi posebnih ambicij malega števila gosnodar-skih interesentov kratkcmalo porušiti in razdeliti na tri dele. Vsakemu mora biti jasno, da razdeljena zbornica v Zagrebu nikdar ne bi mogla tako uspevati in tako služiti skupnim državnim in gospodarsko-političnim zahtevam, kakor stara preizkušena skuona zagrebška zbornica. Odkrito povem, da jaz ne razumem hrvatske javnosti. kako ona v sedanji dobi gleda hero-stratsko počernjanje sicer veljavnih gospodarskih interesentov, da uničijo in ubijejo najboljše, kar imajo na politi gospodarske orninizaciie. Vprašam se: »Ouo vadiš Za greb. quo vadiš hrvatska javnost in ori-vreda!« Govori ni o o tem. ker gre i za -&-šc interese. Neokrnjena zagrebška komo Ta je take gosoodarske važnosti, da se n iena usoda t;če vitalno i nas drugih v Sloveniji in celi državi. Da vendar zmaga pamet! dan pred ukinjenjetn zlatega standarda, tako da so v zlatu padle cene v Angliji za 10%. Gibanje cen v zadnjih treh letih nam kažejo naslednje številke (vsi zlati indeksi računani na podlagi predvojnih cen) le za Jugoslavijo na podlagi povprečnih cen v letu 1926.): Zedinjene države Anglija Francija Nemčija Italija Švica Jugoslavija Kakor je iz gornjih številk razvidno, je nivo cen v Zedinjenih državah v dveh letih nazadoval za skoro 30%, v Angliji celo za 45%, v Franciji za 25 °V, v Nemčiji za 21r>, v Italiji za 26°/o. v Švici za 25 % in v Jugoslaviji za 38°/o. o k t o b r a 1929 1930 1931 136 118 98 130 104 72 124 112 93 135 121 107 118 99 87 142 122 106 97 81 60 Gibanje svetovnih cen Padanje' cen se v nekaterih državah tudi v oktobru še ni jx)vsem ustavilo. Tako ie indeks cen v trgovini na debelo (1918./14. 100) v Zedinjenih državah nazadoval od 90 v septembru na 98 v oktobru, v Franciji pa od 96 na 93. V Nemčiji je ostal nespremenjen pri višini 10, v Franciji pa pri višin: 106. Edino v Italiji se je indeks cen v oktobru dvignil od 86 na 87. Pri presoji indeksa za Anglijo j4 treba upoštevati seveda padec funta. Indeks cen je v Angliji v oktobru poskočil od 83 na 90.5, v novembru pa na 92. Če pa ta indeks preračunamo na zlato podlago, vidimo, da se splošni nivo cen, v zlatu računan, v Angliji ni v oktobru prav nič dvignil, kajti zlati indeks je ostal na nespremenjeni višini 72 nasproti S3 na = Državni davčni dohodki. Poročilo Narodne banke za tretje letošnje četrtletje, ki smo ga pravkar prejeli, vsebuje med dru-gnn podrobne podatke o naših državnih dohodkih. Naši državni dohodki so se v prvih 6 mesecih finančnega Irta (aj>ril - september) gibali takole (v milijonih Din): 1029. 1930. 1931. neposredni davki 798.0 981.4 869.3 trošarine 4-11.0 428.9 387.6 takse S99.5 610.2 581.3 carine 778.1 758.2 591.6 monoploi 1195.6 1198.9 1140.2 Kakor je iz gornjih številk razvidno, so bili v prvi polovici tek. finančnega leta dohodki od neposrednih davkov navzlic nazadovanju še vedno večji nego 1. 1929. Skoro nespremenjeni so ostali monopolski dohodki. precej pa so nazadovali dohodki od carin. = Zastopstvo Jugoslavije v Banki za mednarodna plačila. Kakor poročajo iz Basla. bo naša država dobila svoje zastopstvo v Ban ki za mednarodna nlačila, in sicer v konzul-tativnem odboru. Ta odbor obstoja iz sedmih članov (predsednikov, odnosno guvernerjev novčaničnih bank Belgije, Aneliie, Francije, Italije, Japonske, Nemčije in Zedinjenih držav) in ima pravico kooptirati še nadalinje 4 člane. Glede na razprave o specialnih vprašaniih manjših držav bo konzul-tativni odbor kooptiral po enesa predstavnika Švedske. Švice, Nizozemske in Jugoslavije. — Ustanovitev sekcije knjigotržcev za dravsko banovino. V četrtek 26. t. m. se je vršil v mali dvorani Trgovskega doma v Ljubljani sestanek knjigotržuih podjetij, ki ga je sklicala Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani. Knjigotržna podjetja, ki so včlanjena v gremijiih, niso imela doslej posebne strokovne organizacije ki bi se zavzemala za njihove speci-jalne interese in ki bi uravnavala medsebojno odnošaje med posameznimi podjetji. Ker na je število knii.gotržnih nodjetij, ki so včlanjena v gremijih, le majhno, se morejo v okviru greruiija.Lne organizacije udružiti le kot sekcija pri Zvezi trgovskih gremijev. Na sestanku, ki ga je vodil g. Pribošič. je tajnik Zve-ze g. Kaisrr obrazložil najvažne jše določbe pravita i k a. Pri volitvah so bili v sekcijsto' odbor izvoljeni gg.: I Pribošič, Ivan Mesar, M. Pestotni-kova, Vilko \Veixel (Maribor), A. Gordčar (Celje) in A. šara.bon, kot namestniki teh pa gg Herman Hrdvat in prof. Osana, Po izvršenih volitvah se je vršila razprava o osnutku prodajnega pravilnika za knjigar-ue v dravski banovini, ki naj enotno uredi prodajo knjig, in revij v vseh knjigarnah. Po končani konferenci se je izvoljeni sekcij sk i odbor konstituiral tako, da je bil za načelnika -izvoljen g. I. Pribošič, za namestu ka pa g. Ivan Mesar. = Načrt zakona o velesejmib. Iz Beograda poročajo, da se je v petek vršila v Zagrebu za pospeševanje zunanje trgovino konferenca predstavnikov Ljubljanskega ve-lesejma, Zagrebškega zbora in Osiješkega sejma, na kateri so bili sporazumno ugotovljeni roki za \s© velesejmske prireditve v lehi 1932. Da bi se v bodoče odstranili nesporazumi med upravami posameznih ve-lesejmov in si ičn i h prireditev in da se odredi delokrog posameznih velesejmskih ustanov glede na mednarodno kategorizacijo kakor tudi delokrog prireditev manjšega značaja, je bilo na konferenci sklenjeno, da se izdela projekt zakona o velesejmih, ki ga bosta skupno izdelali upravi ljubljanskega in zagrebškega velesejina in nato preko Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine predložili trgovinskemu ministru. — Poslovni koledar. Nedavno je izšel že četrti letnik znanega dr. Černelovega poslovnega koledarja v običajni fini in trpežni opremi. Priljubljenost tega koledarja v poslovnih krogih je pripisati okolnosti, da vsebuje .poleg beležnega koledarja tudi poslovni adresar in razne druge jx>datke za dnevno porabo v pisarnah. Novi letnik je v tem pogledu vsebinsko še izpopolnjen. Adresar vsebuje jjodatke preko 300 prometnih središč iz vse države. Za vsak tak kraj so navedeni uradi, važni za poslovni svet, vsi odvetniki in notarji, denarni zavodi, špediterji. hoteli, informacijski biroji in podatki o številu prebivalstva po zadnjem ljudskem štetju. Tam, kjer so zastopane tuje države, so navedena tudi poslaništva, odnosno konzularna zastoostva. V celoti vsebuje adresar preko 5000 važnih naslovov. Razen tega prinaša jxxi naslovom »Narodno gospodarstvo Jugoslavije < zanimive statistič-. ne podatke, pričenši z dinarjem, do statistike brezposelnosti, nadalje poštno tarifo, običajne pristojbine, uredbo o praznikih, denarno tabelo 36 držav, veliko število naslovov odvetnikov v inozemstvu in končno naša konzularna predstavništva v inozemstvu. (Cena 30 Din; založil dr. Iv. Černe, Ljubljana. Dvorni trg 1.) = Novi klimatsko - turistični kraji. Na podlagi zakona o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo, ie trgovinski minister pred meseci izdal uredbo, s katero se kraji, važni za turizem, proglašajo kot klimatsko - turistično kraji. Sedaj pa je izdal dodatno uredbo, s katero se v dravski banovini imenujeta kot klimatsko - turistična kraia še Sv. Ana (srez Kranj) in Moža (srez Slovenjgradec); Medija - Izlake v litijskem srezu se črta iz liste klimatsko - turističnih krajev in se vpiše v listo kopališč. = Prcferenčna pogodba. Kakor znano, bi morali 15. t. m. stopiti v veljavo preferenč-ni pogodbi med Nemčijo na eni strani in Rumunijo ter Madžarsko na drugi strani. Do tega uveljavljenja pa ni prišlo, ker 7 držav ni dalo svojega pristanka za uveljav-Ijenje preference kot dovoljene izjeme od klavzule o največjih ugodnostih, in sicer Rusija, Turčija, Danska, Švedska, Norveška, Nizozemska in Argentina. Nemčija ni mogla uveljaviti preference, ker bi sicer prišla v trgovinsko - politične konflikte. Kakor po- ročajo, bo Nemčija idejo preference nadalje zasledovala in bo nadalje skušala, da na podlagi pogajanj dob; vendar pristanek omenjenih 7 držav. — Tudi druge države, ki so osvojile idejo preferenčnega režimi, ne smatrajo, da pomeni neuveljavljenje pre-ferenčnih pouodb Nemčije z Madžarsko in Rumunijo definitivni polom preferenčnega režima. Češkoslovaška se nadalje l>ogaja z Madžarsko glede preference za pšenico^ m moko. Kakor se doznava, bo Češkoslovaška priznala Madžarski uvozni kontingent za 7-vsem naravno pijačo, v kateri so ohranjene vso sestavine grozdnega soka, zlasti vitamini in sladkor kakor tudi vse posebne lastnosti, kakor okus in aroma. Tako naravna brezalkoholno vino je najboljša in najbolj zdrava pijača tudi za deco, bolnike in re-konvalescente in se lahko pije tudi z mineralno vodo ali sodo, vsekakor pa daleč nad-kriliuje vse vrste umetnih brezalkoholnih pijač. ___ Borze Devize. Curih. Beocrrad 9.05, Pariz 20.18, London 18.225, Ne\vyork 516.25. Bruselj 71.65, Milan 25.525, Madrid 43.25, Amsterdam 207.20, Berlin 122.25, Stockholm 100, Oslo 99, Ko-benhavn 100. Sofija 3.73. Praga 15.30, Varšava 57.70, Bukarešta 3.07. Žitni trg + Chicago, 28. t. in. Začetni tečaji. Pšenica: za december 52.50, za marc 53.75, za maj 55.75, za julij 54.875; koruza: za december 38.25, za marc 41.875, za maj 43.125, 7jt julij 44.50: rž: za marc 44.875, za maj 46.7o, za julij 46.50 + Budiinpeštanska terminska borza (28. t. ni.) Tendenca čvrsta, za pšenico stalna; promet srednji. Pšenica: za marc 13.03 do 13.04; rž: za'december 13.20 — 13.25, za marc 14.65 — 14.67; koruza: za maj 15.8S do 15.90. + Novosadska blagovna borza (28. t. in.) Tendenca nespremenjena, promet 31 vagonov. — Oves: baški, sremski in sla-' vonski 125 — 130. — Ječmen: baški, 64 kg 122.50 — 127.50; baški. sremski, pomladni, H7/68 kg 160 — 170. Koruza: baška. stara 102.50 — 105: nova s kakovostno garancijo 62—64; sremska nova za december - januar 67.50 — 70; za marc - maj 82 — 84; bana-ška nova z garancijo 61 — 63; sremska nova z garancijo 62 — 64; sremska stara, okolica Indjija 102.50—105; okol. Šid 105—107; baška suš. 80—82; sremska suš. 82—81; bana-ška suš. 79—81. Moka: baška in banaf. post. »Og« in >Ogg< 360—380; >2< 340—360: »5< 305—315; >6i 255—265: s7< 100—200: sS< 122.50 — 127.50 Otrobi; baški in sremski 85 — 90; banaški 80 — 85. 1 AZMAM Dne S. dccembra 1.1. se prične s strani ministrstva poljedelstva in vode pod št. 54.210 z dne 4. septembra letos dovoljena dobrodelnega društva sv. Vincenclja v Beogradu (ulica Jovana Rističa št. 20) v svrho zgradbe katoliške katedrale v Beogradu in drugih dobrodelnih namenov. ŠTEVILO SREČK: 250.000 dvojnih kosov srečk v znesku Din 50,000.000.—. Ilolbitki 2 po Din t po Din 10 po Din 100 po Din 2,500.000— 500.000— 100.000— 10.000— • » • . . . Din 5,000.000— Din 1,000.000— Din 1,000.000— Din 1-000.000— Glavni dobitek (v najsrečnejšem slučaju) Din 5,ooo.ooo*- 114 dobitkov v iznosu Cena srečk: 1/1 (cela srečka) Din 100.— 8,000.000— 1/2 (polovica srečke) Din 50.— 1/4 (četrtina srečke) Din 15.- ŽREBANJE SE VRŠI 1. MAJA 1932 v Beogradu (ulica Jovana Rističa št. 20) pod oblastnim nadzorstvom. Dobitki se izplačajo v smislu loterijskega načrta. SREČKE SE DOBIJO: pri vseh rimsko-katoliških župnih uradih, cerkvenih in dobrodelnih ustanovah, kolekturah, bankah i. t. d. od 8. decembra 1931 dalje. aaaaaaanaaaiaaoanaDDaiioaaaBooiioii Zahvala podpisani izrekam s tem javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eks-portne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, katera mi je po smrti g. Josipa Muhiča iz Razvanja pri Mariboru izplačala danes celo mi pripadajočo podporo točno in najkulantneje. Vsled tega priporočam vsakomur v njegovem lastnem interesu vstop v Podporno sekcijo Kmetijske eksport-ne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru. Hoče pri Mariboru, 25. nov. 1931. 14283 Ana Visočnik. IHIIIIIIIIIIU PARNO LOKOMOBILO znamke Wolf, Magdeburg, s kondenza-cijo, 35 KS. 12 atm., PRODA Parna Piva-ra a. d. v Skoplju. 13942 !S/o|o za zftt«s£e suHnje kamgarn in športni ševijot ea obleke. Pliš in volneno blago za plašče in obleke. Najnovejši baržuni in flanele. NAJUGODNEJŠI NAKUP! Zletidcr r;ooi LJUBLJANA, Mestni trg 22. DNEVNO SVEZE_ PRAZENA KAVA ■LDUBLD AN >&s [-VODNIKOV TRS ST.5.—1 ZAHVALA. Podpisani izrekamo s tem javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, katera nam je po smrti gosp. Vincenca Gorjupa iz Sv. Lenarta v Slov. goricah izplačala danes celo nam pripadajočo podporo točno in najkulantneje. Vsled tega priporočamo vsakomur v njegovem lastnem interesu vstop v Podporno sekcijo Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru. 14289 Sv. Lenart v SI. gor., 25. nov. 1931. Dimnik Marija, Aubl Karel in Krajnc Ivan. Kašelj pa naj bo njegov izvor tak ali tak, Vam vedno takoj olajšajo razkužilne pas t ile VALDA neprekosljiv izdelek zoper prsni prehlad, nahod, grl oboi, vnetje krhlia, akutne in kronične katarje, gripo, influenco, naduho, zasoplost itd. Pazite dobro: Zahtevajte v vseh lekarnah in droge rijah samo izvirne pas tile VALDA v škatlicah z napisom: VALDA" ZA MIKLAVŽA priporoča tvrdka IGN. ŽARGI bogato zalogo raznega zimskega perila, kakor: LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 3. in 11 I® r\£Rir\A 1839 Pristna dalmatinska in štajerska vina od 10 Din naprej toči delikatesa in vinotoč, Cankarjevo nabrežje 5. Čez ulico 1 Din ceneje. 376 TVRDKA JAKOB FLIGL dediči KLEPARSTVO IN VODOVODNA INŠTALACIJA LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica štev. 5 Telefon 83—53 — Rimska cesta 2 se priporoča cenjenemu občinstvu za popravila kopalnih peči, izdelavo kopalnih banj, bakrenih kotličev za štedilnike itd. Dalje izvršujemo vsa v stroko spadajoča popravila solidno in ceno. Najkulant-nejša postrežba. Odgovarjajoči materijal. Zahtevajte cenik! svežega cvetja V Mlini P. Ml Ljubljana, Dalmatinova ulica IS, dvorišče, poleg hotela »štrukelj« Cenjenemu občinstvu in društvom naznanjam, da imam dnevno sveže cvetje ter izvršujem vsa v cvetličarsko stroko spadajoča dela, kakor poročne šopke, aranžmaje in nagrobne vence hitro in jolidno. 346 Cene nizke! Postrežba točna! Brez posebnega obvestil* Prepustila nam je vsa razočaranja in tugobe življenja, naša srčno ljubljena, nenadomestljiva hčerka in sestra, gospodična Sonja Scharlach-ova BIVŠA URADNICA PAPIRNICE GORIČANE in se danes ob pol 14. uri preselila — v pomladi njenega težkega popot-ništva, Bogu vdana — v večno domovanje. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 1. decembra ob pol 10. uri dop. iz hiše žalosti v Goričanah 24 na župno pokopališče v Sori. Goričane pri Medvodah, dne 28. novembra 1931. 14272 Neutolažljivi: mati ZOFIJA, brat RUDI, sestre IDA, GUSTI, FRIDA Trgovsko zastopstvo poljubne stroke sprejme uveden trgovec z dobrim in uglajenim nastopom. — Na razpolago tudi trgovski lokal in kleti z event. točilno pravico v centru mesta. — Cenjene ponudbe pod »Zastopnik« na: Ljubljana, poštni predal 349. 14254 Čitajte ilustrovano revijo rfJVJ JENJR IN SVET« Iščemo delavnico v državi za izdelavo magnetov za pogon (Magneto de depart) Zainteresirani naj se obrnejo na direkcijo fabrike aeroplana LUJ BREGE v Kraljevu. 14237 ILJLJUUnOJUUUlJL^UULO JULO O II UD Vsak tuj jezik se zamorete sami naučiti lahko in dovršeno v 3—4 mesecih s pomočjo gramofonskih plošč samo po Lingaton metodi. Te metode se poslužuje širom vsega sveta nebroj šol in privatnih oseb. Zahtevajte prospekt od zastopnika: Srpska obrtna banka d. ci., Beograd, Cika Ljubina 15, telefon 23.630. 3 '4 Slabost, prehlad, glavobol prežene Želodčni ,ČUDEŽ" najboljšo doma&a iri popotno zdravilo Ljubljana, Koiizej. 14226 »ELITE* KONFEKCIJA PR E Š E RN ©V A ILJ1L. "V ***** J «>r ' »-jO., 7~9 ao ifr i? VSf* ■ Dobro vpeljana beograjska trgovska hiša, ki razpolaga z odlično prodajno organizacijo išče zastopništvo večje tovarne za Beograd, Zemun in Pančevo. Pisati na oglasni odd. »Jutra« pod »Solidno zastopništvo«. 14275 Zahvala Za vse izraze srčnega sožalja ob smrti preljublje-nega soproga, očeta, star. očeta, brata, strica, tasta, svaka, gospoda Miklavževa darila »o: gramofoni, plošče, ra-dioaparat!, šivalni stro- ji iz trgovine CENTRA PALAČA GRAFIKE NA JESENICAH parcele ob državni cesti po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepe parcele«, 14252 gradb. pod j. in les. trgovca se najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno za častno spremstvo čč. duhovščini, šolskim vodstvom, pogrebnemu in obrtnemu društvu, gasilcem, godbi KPD vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. Jesenice, dne 29. novembra 1931. 14273 talujoči ostali. MUclavmu priporoča tvrdka A,

Vajansky: Leteče sence. Dim 10.— (Dim 18.—■). Fogazzaro: Svetnik. Din 20.— (Din 36.—). Kaš: Dalmatinske povesti. Din 3.— (Dim 10.—). Stare: Lisijakova hči Din 3.— (Din 10.—•). Dolenc: Izbrani spisi. Din 5.— (Din 12.—). Stritar: Sodnikovi. Dim 5.— (Din 14.—•). Zeyer: Tri legende o razpelu. Din 10.—. Puškin: Kapetanova hči. Dim 10.— (Din 18.—). Kersnik: Cyklamen. Din 10.— (Dim 18.—). Kersnik: Agitator. Din 10,— (Din 18.—). Pastuškin: Križev pot Petra Kupfljenika. Din 8.— (Dim 16.—). Zbašnik: Žrtve. Din 10.— (Dim 20.—). Hearn: Knjiga o Japonski Din 14.— (Dim 22.—•). Kmetova: Večerna pisma. Din 8.— (Din 16.—). Kunaver: Zadnja pot k a/pitama Scofca. Din 18.— (Din 30.—■). Maupassant: Povesti iz dneva in noči. Dim 15.— (Din 25.—). Meško: Kam plovemo. Din 17.— (Din 27.—). Sven Hedin: V azijskih puščavah. Din 18.— (Din 30.—). Tolstoj: Rodbinska sreča. Din 13.— (Din 20.—). Juš Kozak: Boj za Mont Everest. Din 18.— (Dim 30.—). Kersnik: Testament Din 9.— (Din 16.—). Breznik: Junaki prekooceanskih poletov. Dim 18.— (Din 30.—) Hašek: Pustolovščine vojaka Švejka I. Dim 23.— (Din 32.—). Hašek: Pustolovščine vojaka Švejka TI. Din 23__(Din 32.—). Nansen: V noči in ledu. Din 18.— (Din 30.—). Vaštetova: Umirajoče duše. Din 26.— (Din 36.—). Ibsen: Gospa z morja. Din 6.— (Din 12.—). Novačan: Veleja. Din 6.— (Din 12.—). Novačan: Celjska kronika. Din 20.— (Din 28.—). Pregelj: Azazel. Din 7.— (Din 14.—). Derč: Dojenček, njega negovanje in prehrana. Din 3.—. Pitamic: Pravo in revolucija Din 3.—. Ogris: Borba za jugoslovansko državo. Din 5.—. čorovič: Rasa in vera v srbski prošlosti. Din 3.—. Goršič: Socialna zaščita dece in mladine. Din 5.—. Dr. Tičar: Boj nalezljivim boleznim. Din 8.—. Hobhouse: Liberalizem. Din 6.—. Dr. B. Vošnjak: U borbi za ujedinjeno nacijonalno državo. Din 60.— (80.-). ^ Bon ton. Knjiga o lepem vedenju. Din 40.— (Din 56.—). Anton Melik: Jugoslavija L in II. del. Din 40.— (Din 50.—). Dr. F. Veber: Znanost in vera. Din 15.—. L. Čermelj: Materija in energija v sodobni fiziki. Din 16.—. Seidel: Moderna izobrazba. Din 8.— (Din 12.—). Prijatelj Ivan dr.: Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma Din 12.—. Siriberny: Simon Gregorčič. Din 5.—. Veber France dr.: Uvod v filozofijo. Din 12.—. Doyle: Napoleon Bomaparte. Din 20.— (Din 32.—). Čehov A.: Sosedje im druge novele. Din 2.—• (Dim 10.—). May Karel: Old Surehand, dve knjigi. Din 60.— (Din 92.—). Dr. Melik: Kolonizacija Ljubljanskega Barja. Din 20.—. III. zbirka ! Dolgouhi Jernejček. 2. Princesa v pomaranči. 3. Koko in druge živalske zgodbe. 4. Mihec in princ Lenuhar. 5. Čarobni studenec. 6. Božične pripovedke. 7. Vilinske gosli. 8. O srečnem krojaču pa še druge pravt. Vseh 8 knjig stane broš. s poštnino vred Din 50.—, vezane Din SO.— IV. zbirka 1. Levstik Vladimir, Deček brez imena. 2. Milčinski F., Tolovaj Mataj im druge slov. pravljice. 3. Šorli Ivo, Bob in Tedi, dva neugnanca. 4. Filip Dom., Kako so se vragi ženili. 5 Milčinski, Zgodbe kraljeviča Marka. 6. Zmaj Jovan, Kalamandarija. 7. Waschtetova lika. Pravljice. 8. Zmaj Jovan, Pisani oblaki. 9. Šorli Ivo. V deželi Čirimurcev. Vseh 9 knjig stane vez. s poštnino Din 100.—. V. zbirka Sheff: Hči papeža, prej Din 30.—, sedaj Dim 20.—. Heller: Blagajna velikega vojvode, prej Din 15.—, sedaj Din 8.—. Farrere: Gusarji, prej Din 20.—, sedaj Din 8.—. Fereal: Veliki inkvizitor. prej Din 20.—. sedaj Din 8.—. Hire: Lucifer, prej Din 30.—. sedaj Din 10.—. Leblanc: Tigrovi zobje, proj Din 30.—. sedaj Din 10.—. Veridicus: Pater Kajetan, prej Dim 30.—. sedaj Din 10.—. Dumas: Zvestoba do groba, prej Din 45.—. sedaj Din 10.—. Cunvood: Onkraj pragozda, prej Din 20.—, sedaj Dim 8.—. Rouge: M iste ri j a, prej Dim 30.—, sedaj Dim 10.—. Hubicki: Romam zadnjega cesarja Habsburžama, prej Din 40.—• seda} Dim 10.—v London: Roman treh src, prej Din 40.—. sedaj Din 10.—. Bruyere: Hektorjev meč, prej Din 18.—. sedaj Dim 8.—. Zevacco: Papežinja Favsta, prej Din 45.—, sedaj Dim 15.—. Cunvood: Lov na ženo, prej Din 30.—, sedaj Dim 10.—. Seliger - Brat: Ugrabljeni milijoni, prej Din 35.—. sedaj Din 15.—. Oppenheim: Milijonar brez denarja, prej Din 20.—, sedaj Din 8._. Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani, prej Din 15.—, sedaj Dim 6.—. Melik: Do Bitolja in Ohrida, prej Din 16.—. sedaj Din 6.—. Grey: Železna cesta, prej Din 35.—. sedaj Din 15.—. Weimann: Rdeča kokarda, prej Din 35.—, sedaj Din 15._. Sinclair: Zlati panter, prej Din 25.—. sedaj Din 10.—. Zevacco: V krempljih inkvizicije, prej Din 60.—. sedaj Din 40.—, Priollet: Seržant Diavolo. prej Dim 40.—. sedaj Din 30.—. Ilough: Možje, prej Din 40.—. sedaj Din 30.—. Keynhoe: Gusar v oblakih, prej Din 28.—. sedaj Din 20.—. Bernede: Belfegor, prej Din 24.—, sedaj Dim 18._. Richter: Rdeča megla, prej Din 20.—, sedaj Din 8.—. Vezava za vsako knjigo stane Din 10.—, poštnina pa Din 2.—, Naročite tafeoi, da dobite pravočasno* Tradicionalna tekma pariških midinetk Rumena vojna na Daljnem vzhodu Led iz tropskih krajev Ne samo polarna ozemlja, temveč tudi tropska dobavljajo lahko v novejšem času led. Ta trditev ni za šalo, temveč je povsem resna resnica. V Mehtci je namreč neka petrolejka družba pri svojih vrtanjih naletela na nahajališče ogljkove kisline. Cela leta je vred plin iz tega nahajališča na prosto z ogromnim pritiskom in ga niso znali izkoristiti. Pred kratkim pa si je družba domislila, da bi ogljikovo kislino lovila in jo spreminjala v suh led. Danes izvaža ta »led« ali prav za prav sneg iz ogljikove kisline, ki ima temperaturo SO stop. Celzris ja, do Xew Yor^a. Tudi za tropsko poljedelstvo je ta umetni led velikega pomena, ker rabi za cenejše konzerviranje cndot-nih produktov s pomočjo hladu in za cenejše izvažanje. Čeprav izkoriščajo sedaj le minimalen del ogljikove kisline, fci vre iz zemlje, znaša dnevna produkcija umetnega ledu iz nje v Meh.Ju že danes 15.000 do 18.000 kg. Spomenik padlim Francozom Kakor vsako leto, se je vršila tudi letos na predvečer sv. Katarine, zaščitnice kroja-čic, tradicionalna tekma pariških midinetk. Dekleta so morala »oborožena s škatlo za klobuke« preteči 12 km dolgo progo pod pokroviteljstvom priljubljenega filmskega igralca Alberta Prejeana. Zmagala je gdč. Madelaine Marion (na sliki), čeprav je bila izgubila med tekom čevelj desne noge Ali ste že naročeni na revijo »življenje in svet"? Poročevalski urad japonskega vojnega ministrstva. Kako se nauči otrok »Sirota... kruto se je opekla, ko se je poročila s tem starcem!« »Kaj ni bogat?« »To že, strahovito je bogat, ali za petnajst let je mlajši nego je bil priznal. Za angleškim carinskim obzidjem Zgoraj: Kopičenje inozemskega blaga v londonskih skladiščih pred uvedbo visoke zaščitne carine. Spodaj: Odhod propagandnega vlaka s postaje Paddington. Desno poleg lokomotive angleški železniški minister poleg njega pa londonski nadžupan. Duru Sehver Sahibzade Azam Jah je sin najmogočnejšega neodvisnega indskega suverena, mizama iz Hidcrabada. Nizam je eden najbogatejših ljudi na svetu. Poznavalci trdi-jo, da hrani v 6voji palači zaklad zlata iu dragih kamnov, kii je vreden najmanj 100 milijonov funtov sterliingov. Vendar pa ta mogotcc ni skopuh, marveč je postala njegova velikodušnost in radodarnost med njegovima podložniki prav legendarna. Med vojno je poklonil Angliji 20 milijonov funtov, s čimer si je pridobil viisokd naziv: »njegova prevzvišena visokost«. Princesa Duru Šehver, ki se je rodni a 1914 v Carigradu in nadaljnje zdaj študije v Niči, slovi kot izredna lepotica in zelo inteligentna ženska, ki pa živi precej samotno in se bavi le z literaturo in drugo umetnostjo. Tudi sama se udejs-tvuje ko* pisateljica in niše francoski, angloškj in turški. Njena dela so prav dostojne literarne vrednosti. Umetniški talent je podedovala po očetu kaihiu, ki je :udi priznan slikar. govoriti? Jezik dojenčkov je mednaroden Major Franeo, znani španski prekooceanski letalec in eden izmed naj radikalnejši h voditeljev španske revolucije, je pobegnil iz nekega barcelonskega sanatorija. kjer je bil pod policijskim nadzorstvom. Zdi se, da je pobegnil v Ameriko Iz uredniškega koša Podgorja. Neki možakar se je moral pred sodnikom zagovarjati, ker je bil lu-čal kamenje v nekega otroka. Prisegal je, da tega ni storil in ker same otrokove besede niso zalegle kot dokaz, bi ga morali oprostiti. Ko je pa sodnik razglasil oprostilno razsodbo, je možu dejal: »V bodoče ne lučaj te več kamnov v otroke.« —• »Nak, tega pa ne bom več storil!« je odvrnil možakar. V Arrasu je odkril maršal Pčtain lep spomenik francoskim vojakom, padlim v svetovni vojni Eksotična poroka V palači Carabaccl v Niči, kjer se je- po proglasitvi turške republike nastanil prejšnji turški kalif Abdul Mcdžid. se je vršiš la poroka njegove hčerke Dut-j ?ehver s princem Sahibzade Azam Jahom, prestolonaslednikom države Hiderabada v Indiji. V prvih šestih mesecih govore vsi otroci tega sveta, kolikor vemo, isti »mednarodni« jezik, ki se začenja najprvo s kričanjem. To kričanje ima dvojen namen: strenirati dojenčkova dihala in opozarjati okolico na primitivne potrebe njegove okolice. Iz kričanja se razvije neka vrsta blebetanja, nekako v tretjem ali četrtem mesecu. Vrši se brez vsakega namena, otrok je preprosto odkril v sebi sposobnost za izražanje nekih glasov in jih ponavlja, ker mu dela to veselje. šele v šestem mesecu ali osmem poskuša posnemati neke preproste besede, kakor »mama«, i>papa«, ki mu jih govorijo odrasli — s tem se začenja učiti določenega jezika. Prvotno seveda ne pazi na pomen teh besed, temveč na njih glas, njih melodijo itd. Proti koncu prvega leta izgovarja že smiselne besede, ki spominjajo le od daleč na besede in glasove odraslih in ki se v ostalem še ne ločijo od glasov živali. Tudi te besede izražajo kakor pri živalih sprva le kakšne občutke, veselje, bolečino, srd, prošnjo itd. Kmalu pa se prične otrok zavedati tistega pomena teh besed, ki ga živali niso sposobne umeti, namreč njihovega pomena za označenje kakšnega predmeta. Od- kritje imenovanja predmetov je bilo pa.€ nedvomno 'eden najvažnejših pogojev za duševni razvoj ljudi in to odkritje'doživlja tako rekoč ponovno vsak otrok zase. Šele s tem se prične učenje pravega jezika, kar spoznamo po tem. da začne otrok vpraševati — ob pogledu na kakšen predmet hoče vedeti, kaj je to in skuša ponoviti besedo, ki mu jo je povedal odrasli. To je normalno v pričetku drugega leta. Ker so mu besede odraslih spočetka pretežke, jih spreminja po svoje v ^otro-ški jezik«, ki ga vsak pozna. Ta jezik ne pozna slovnice, stranskih stavkov, kom-pliciranejšega oblikovanja in pod. Takšen ostane približno do tretjega leta, potem pa prične čedalje bolj sličiti jeziku odraslih, pri nekaterih otrocih hitreje, pri drugih počasneje, pri tretjih kar čez noč. Sprvo postavlja vse besede preprosto drugo poleg druge, potem posnema in izgovarja že zamotanejše stavke, pozneje ali skoraj istočasno upošteva že najvažnejše oblike spreminjanja besed (sklanjatev, spregatev itd.). Tako preide otroški jezik v »pravi« jezik — ta razvoj se seveda nikoli ne zaključi popolnoma, saj je tudi jezik odraslih podvržen neprestanim spremembam in izboljšanjem. ^Kolikokrat stori odrasel mož kaj takšnega, česar bi ne smel storiti, in ima potem občutek, da bi moral pobegniti in se skriti?« vprašuje neki psiholog. — Tolikokrat. kolikor mu pepel ž njegove cigarete pade na preprogo. * Čitamo, da je neki raziskovalec preživel deset let v najbolj črni Afriki Ln se je sedaj vrnil v civilizacijo. — So pač ljudje, ki nikoli ne opazijo, kdaj se jim dobro godi. * V Rusiji so izumili glasbilo, ki sliči saksofonu, a je lažje igrati nanj! — To deželo po vsej priliki neprestano zasleduje nesreča. Zora vodo proti sivim lasem! Niso bili baš tako rožnati, kakor trdijo starokopitni ljudje mufef Smučarske drese kroji po meri iz nenad-kriljivega lodna najceneje tvrdka Drago Schtvab, Ljubljana Opazke v angleških listih Neki pesnik pripoveduje, da so mnoga njegova dela inspirirale živali. — To pa ni lepo, izrekati grajo ubogim bitjem, ki ne morejo ugovarjati. * Beg majorja Franca \ / Ne barva, temveč vrač« y sivim lasem prejšnjo na-* * ravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Dtn 35.—. ZORA VODA L OREL, Zagreb Radi deva (Dnga) ni. 32. Pošljemo po povzetju, m to samo na čitljiv« naslove. Dar.es nas velja potovanje od enega konca Evrope do drugega z letalom komaj pičel dan — še v začetku preteklega stoletja pa si lahko prepotoval z najhitrejšo ; posebno pošto kvečjemu 75 km ra dan in si moral plačati cene, ki so za naše pojme naravnost horendne. Zato so morali neimoviti ljudje potovati večinoma peš. Kaj je pomenilo to pri tedanjih slabih cestah in prenočiščih, ki so se jim pridruževale še natančne carinske preiskave ob mestnih vratih in pogosta srečanja s cestnimi roparji, to si danes že težko predstavljamo. Informacijska in pisemska služba se je seveda povsem zlagala s počasnostjo tedanjega prometa. Pisma so rabila n. pr. do deset in več dni za razdalje, ki jih danes prepotujejo v enem dnevu — da o sedanjem telefonskem in brzojavnem prometu niti ne govorimo. • » Še v 16. stoletju niso poznali niti v največjih mestih snaženja in pometanja cest smeti in odpadke je meta1, vsakdo enostavno pred svoja vrata, drobnica in perutnina je rila čisto neženirano po ozkih ulicah. Ljudje so morali nositi čevlje z visokimi petami in celo hodulje, če so se hoteli ubraniti večnega blata in nesnage na cestah. Ob prav svečanih prilikah, n. pr. ob obisku kakšne vladarske glave, so bili meščani zakonito primorani počistiti določene ulice. Storili so to tako, da so nesnago in biato pokrili s slamo in polagali deske pred vrata. » Da v takšnih, razmerah ni bilo govora o kakšni cestni razsvetljavi, se razume samo po sebi. Kdor je hotel zvečer ven, se je moral oborožiti z lastno svetilko, še daleč v 19. stoletje so rabili za razsvetljavo v hiši plamenice, trske, sveče in oljenke. In to često tudi podnevi, kajti okna so bila majhna in namesto steklenih šip, ki so veljale še v 15. st. za luksus, so rabiii papir, pergament ali tenko platno. Zidane hiše so bile v 14. in ponekod še v 16. st. povsem v manjšini. Da so bili zaradi lesenih hiš in ozkih ulic uničujoči požari na dnevnem redu, se razume samo po sebi. In gasilska služba je bila pri tem nad vse primitivno urejena, pred vsem pa slabo opremljena, še v sredini 19. st. so ponekod dovajali vodo na požarišče tako, da so se postavili meščani v dolgo vrsto od njega do najbližjega vodnjaka in si podajali iz roke v roko usnjata vedra za vodo. = » . Umazanost, nezadostna preskrba s pitno vodo. cesto okuženje vodnjakov je bilo vzrok, da so razsajale po starih mestih grozovite epidemije, še v 17. st. je bila črna kuga zelo pogosta obiskovalka ljudi. Iz Srednje Evrope je izginila šele v 18. st. Grozovita je bila justica v starih »dobrih« časih. Prečestokrat so jo v sodbah vodili zgolj praznoverni razlogi. To nam izpričujejo zlasti čarovniški procesi, ki so zahtevali n. pr. v sami škofiji bamberški v letih 1627.—1630. 285 žrtev, čarovnice so sežigali večinoma pri živem telesu — bile so pa večinoma žrtve pohlepnih ljudi, kajti njihovo imetje so razdelili med udeležence čarovniških procesov. Priznanje »krivde« si je justica izsilila večinoma z mučenjem. Najčešča oblika smrtne kazni je bila obešenie; utopljen je so prakticirali večinoma napram ženskam, roparje so s kolesom trli, čarovnice in krivoverce so sežigali. še v 15. st. so obsojence žive pokopavali in zazidavali. Novi inšpektor ruske vojske R. A. Muklevič, dosedanji načelnik pomorske vojne sile, je imenovan za vrhovnega inšpektorja celot-tne rdeče armade. MOŠKE OBLEKE 240.- 290.- 340.- 390.- 480.- 580.- 660.- 750. OBLEKE ZA MLADENIČE 200.- 240.- 290.- 330. OBLEKE ZA DEČKE 210- 260.- 300. OTROŠKE OBLEKE 110.- 120.- 130.- 150.- 180.- 250.- 280. HLAČE 90.- 140.- 150.- 170. KRATKI PLAŠČI IN RAGLANT od 250.- do 750. HUBERTUS-PLASCI od Din 200'- do Din 340' Bolečine prenehalo ako nekolikokrat globoko vdihare osvežujoči vonj »4711« in poškropite nekoliko kapljic te plemenite in pra\>e kolonjske vode po čelu, sencih in za obema ušesoma. Pri zelo težkih napadih glavobola in mU grene počivajte nekaj časa in obenem drgnite po čelu s »4711« namočenim rob* cem. Skrbite takisto za čisti zrak v sobi: Z razprši-vanjem »4711« postane zrak čist in svež. V obče je za vas blagor, ako za negovanje telesa vporab-Ijate ona sredstva, ki imajo bodrilno moč »4711«. 'i; ■ V- i TA: ali za večji obrat v Ljubljani. Pogoj: perfekten v srbohrvaščini, nemščini in nemški stenografiji. Prošnje s curriculum vitae in navedbo plače pod -,Textil«. 14215 llsfanovffetto leta iStC (Drenitc jC}ub1}ana JCottjresitf' trj 7. 13989 Ogromna izbera ženskih ročnih del in pripadajočega materiala. Za smir-na, perzijske in kelimi preproge volna blago ter vzorci. Brokat - prtiči, zlate čipke, vložki in vsakovrstne vrvice. — Pred-tiskarija, entlanje, plisH ranje. montiranje blazin, torbic itd. 1 P J I i l i! mi Za njihovo kakovost in delm>anje se jamči — ker so to »4711« izdelki. »4711*f se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih zaprtih steklenicah z modro zlato etiketo. Da ne dobite potvorbe začnite odločno odprto blago. Ženske + «j® ne togujte »ko faai izostale perioda! Ne imejte »tra bul Pilite nam «10 in mi ram pošljemo 588«. 14206 Zagreb, Jelačičer? trg 6/1. No?* teles* ia obraba -m najnovt-jScm sistema z najmodernejšimi aparatu Odstranjevanje sojedeev, Eolnčnib ln dragih peg. 04-prarljanja vseb nadležnih dlaSit- s elektroliza. Električna in ročna masaža obraza io telesi. Parafinski obtožbi, maalknra in pediktira. Sprejmem vajenkc. Toplo se priporoča Magda Pa.p, diijdoaiiraTa kozs.e-tačarka. :KS6 Repr. Rave d. d., Zagreb 6ciu de oCogne Pozor, ženini in neveste! Pr;a specšfalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, speeijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20 7c ceneje kakor pri nestrokovnjakih. EMIL KLOBCAVEE, speci jalni mehanik LJUBLJANA, Sv. Petra 47 264 V " V m m dozic Odeje, koče, rjuhe, plašče, obleke, predpasnike, perilo, nogavice in raznovrstno manufakturno blago dobite za mal denar v trgovini MARIJE ROGELJ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 26 posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne iivane tn fotelje nudi najceneje RUDOLF E A D O V A N tapetnik Mestni trg št. 13. žima, morska trava, olago za modroce in prevleko pohištva v veliki Izbiri po najnižji cent. 328 14266 Vsem prijateljem in. znancem naznanjamo tužno vest, da je naša nad vse ljubljena mati, stara mati in teta, gospa c&ectCija Clnt&rope danes zjutraj po kratki mučni bolezni v 67. letu starosti za večno zatisnila oči. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 30. L m. ob 11. uri dop. iz hiše žalosti v Mojstrani št. 21 na farno pokopališče na Dovjem. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. V Mojstrani, dne 28. novembra 1931. 14262 Miloš, sin in ostalo sorodstvo. •Mifelavža In pr. jd-H- Vajenca sa mesarsko obrt. spre-me takoi Jesih Leopoid. mr-ar t Medvodah. 50528-1 Kovašk. vajenca »»prejm-em. Hrana in s-ra-nvva nje v h:ši. Hrenova ni. 19, Ljubljana. 56837-1 Šiviljsko učenko M>re:me atrij* Hitv. Kon-trs 13. 53612-1 Mesar, vajenca močnega, 16 iet orejmem takoj. S .'glasuem oddelku starega s! n v v »Jutra« Službo v hotel ali v "večjo privatno hiš« tudi za sr.'*|M»dniw> iščem r.;t brezpogojno zanesljivo i-no (vflovoV Prvovrstna dolgoletna izpričevala. Dobra kuharica in v vseli ho-'••!«k:h !»i g«*pod!nisk:h :>x=l:h perfektna. Govori slov., nemško. srbobrva-Ako in rnadž.irsko. Cenjene nonn-dhe na ogl. oddelek ^Jutrat pod »Jugosloven-ka«. 56®03-l Učenca v trgovino z nr šan;m hladom sprejme Tomaž, Kosec, Ormož. Stanovanie in hrana v hiši. 56798-1 Dekle snažno in pošteno, r let-n:mi izpričeval!, ki je vajena samostojne kuhe fT "sph h:šn:h opravil, iščem. Vse drago po dogovore. Ponudbe na naslov: Marija Podboj, Litija. =rcs. načeMvo. .56787-1 Edgar Rice Burroughs; Tarzan, kralj džungle Njene prve besede so vzbudile v lordu nejasen strah. Čez nekaj časa po svojem osveščenju se je začudeno ozrla po mali koči, nato pa zadovoljno vzdihnila in za-šepetala: »Oh. John, tako dobro je biti res doma. Strašne sanje sem sanjala, dragi.« »Nikar. Alisa.« je rekel lord. božaje jo po čelu. »Skušaj spet zaspati, ne premišljuj in ne begaj se.« In tisto noč, med tem. ko je leopard vreščal okoli vogalov in se je izza griča razlegalo globoko rjovenje leva, se je rodilo v kočici na robu pragozda majhno dete — sin lorda Greystokea ',n njegove žene ... Lady Alisa se ni nikoli opomogla od strahu, ki ga je bila prestala ob spopadu z veliko opico. Nikoli več ni stopila iz koče in nikoli več se ni zavedela, da ni doma na Angleškem. Vsa njena sreča je bil mali sinko, vsa njena tolažba skrb in ljubezen, s katero jo je neprestano obdajal mož. Natakarico dobro računarieo, pošteno in zanesljivo. vesel«1 narava, zmožno vsaj 1000 Din kavcije, sprejmem s 15. decembrom, proti plači po dogovoru. Dopis« na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Gostilna«. 50770-1 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega v mešanem deiu. s hrario tn sta novanjem v hiši spre.inu takoj Anton Zontič, Celje. Gosposka ulica štev. 20. 56773-1 Prvovrstno šiviljo zmožno samostojnega dela v prikrojevanju ter čisti in popolni izdelavi v?"h inn df-rnib krojev. sprejmem. Nastopi lahko takoj. M"d-ra salon »F.ivsee. Novi trs št-. 5. 111. nadstropje, fevo. Od 12 do 14. ure. 56S45-1 TJčenca pridnega :n poštenega sprej-m»m takoj v trgovino z mešanim blagom v Trbovljah. A"sa oskrba v h:ši. Ponndhe na oglas, oddelek Jutra« ood šifr>0 * Dober računar«. 56515-1 No? poklic za dame in gospode z opremo strojnega pletiljstva v v hiši. Zajamčen zaslužek oca. 1500 Din mesečno, ker kupujemo izgotov-ljeno pleteno blago, plačamo mezdo za pletenje in dobavljamo prejo v po-delovanje. Pišite še danes po gratis-prospekte na Ju-gosl. Rudolf Mos-se d. d. Zagreb, br. 30, Jelačičev trg št. 5. 13897 Spremljevalca inteligentnega isi« starejši šjiortuik. Ponudbe s pogoji itd. ua ogl. oddelek Jutra pod »Nedeljski izleti«. 56603-1 Pridno služkinjo pošteno in zanesljivo, ki opravlja vsa hišna dela in 'ažurna nekolika} kuhe, sprejmem. Ponudbo na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrava in stalna«. 56646-1 Trg. učenca močnega in zdravega, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo sprejme Viktor Conč-a nasl.. špe-rerija, manufaktnTa. modno blago. Rogaška Slatina. 56i-,70-1 Učenke ki bi se u-eile in šivale za sebe perilo, sprejmem čez ■ 'an in v večern:h urah na Sv. Petra cesti štev. 43. 56881-1 Samskega žagaria k polnojarmeniku sprejme elektrožaga A 11 d 1 o i e v Škofljici. 56888-1 Kuharica samostojna, vešča vseh domačih del. srednjih let (vdova ali ločeaka) neoporočene preteklosti, poštena, se sprejme v večji kraj Srbije. ne daleč Beograda ?a takoi. Rodbina 2 oseb nova hiša z vsem komfortom Plača 600 !)'n mesečno, povrnitev petnih stroškov. Ponudoe poslati na Avgust I;;lič. Aleksandrova cesta HI »Vlktoria« ali se predstaviti med 1 do pol 2. uro popoldne vsak dan. 5691o-l . čenko in veziljo sprejme a-telje »Juljans« v Kopitarjevi ulici. 5690S-1 Vajenko za damsko kroiaštvo sprejmem . takoj. Najslov v ogl. Oiideiku »Jutra«. 56983-1 Mesar, in prekaie-valskega pomočnika mladega in poštenega, ter vaje ca sprejme 7xilar Frane. Ljub-lja.na, Pleteršnikova št. 25. 56976-1 Trg. pomočnico prid.no in pošteno, ki bi bila zmožna samostojno w d:ti podružme« z mešanim blagom in pn priložnosti pomaprati v gospodinjstvu, sptejme takoj tvrdka Alojz Kocijan. trgovina z moSa-n*m hlagom in deželnim' pridelki na Bizeljskem pri Brežicah. 57007-1 Slaščičar, vajenca takoi sprejme Dežman v Rožni ulici 37 57032-1 Kroi. vajenca sprejme [Jrcmič, Dunajska cesta 20. 57064-1 Čevljar, pomočnika dobrega delavca sprejme Janez Črnile e. čevljar, Strahni. pošta Naklo. 57052-1 C252ES Maserka z večletno prakso. za kozmetično masažo in masažo za bolnike, za dame in gospode. gre na dom. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro s. Maserka«. 53004-2 Pek iS let star, zmožen vsega dela. kakor tudi slikarskega, mizarskega in rezanja šip. išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 56606-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, mlad, žep za takoj ali pozneje kjer koli nameščen je. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 56677-2 Abs. geometer s praks o. dober risar, išče začasno primerno delo Ponudbe na o;r'3s. oddelek »Jutra« pod »Geometer«. 56720-2 1000 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi dobro stalno nv-sto nata-karicfi ali plačilne. — Po ntidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna«. 56454-2 Vrtnar sedaj še v neodpovedani službi, i. dobrim.; spričevali, želi isto premeniti. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Stalna bodočnost«. 56481-2 Opekarne! Obrat-ovodja žel: premeniti službo. Naslov y oglasnem oddalkn »Jutra«. 5S727-2 Kn ligo vodja- bilancist išče «hižb» za takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč«. 56354-2 M'ada prcd?;alka dobro i* ur jena v trgovin! mešanega blaga, ki bi ev. po.magala tudi v gospod:nj-stvu, želi kjerkoli službo. Na-s'ov pri podruž. »Jutra« v Celju. 06363-S Trgovska ženska moč z večletno samostojno trgovsko praksa si želi mesta v trgovini najraje na Gorenjskem ali Štajerskem. Tozadevne ponndbe izvolite poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod št. »45.812«. .56805-2 Sobarica boMše Ivše na de^H ? večletnim izoričevnlom. ki govori pnletr slovenskega nemški, želi z Novim letom menjati službo, najraje v Ljubljano. Cenj. vprašanja n.n ocr!asni oddelek »Jutra« pod šifro »Korektna 23«. 56804-2 Šofer z dveletrro prakso. li^n v prostem času izvrševati tudi kovinarska ali druga dela. išče me»t». Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 56S25-2 Sirota vdova išče službo v Linhlj-a-ni za s/roj o 17-Iet.po dela vajeno hčerko. ?.elim službo k bol'ši rodbini. Cen i ene ponudbe na o?l. odd. »Jutra« pod šifro »Sirota vdova«. 56822-2 Gospodična ?prp:me za večerne nre m a d ž'' "sV n k ore spoi f d en e o. ppiiudhe n« OT'. c-ddelei: ».Tntra« pod šifro »P»r-fektna«. 56783-2 Šofer « S-Jetn« prak=<». m'nd. trčen, ;zu^en m:-.ar. išče službo za takoj aii pezne-;e. P^indbo na Stanko ^avle, čret 55. p. Teh->r?e. 56703-2 100 Din naerade dole, kdor preskrbi 2S. letni natakarji me=*o takoj ali pozne"e. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56702-2 Sedlarski in taoet-niški pomočnik dn^tro t7iir'en. išče službe t^t-oj. Naslov pove odd. »Jutra«. 56700-2 Gospodlnia srednjih let, poštena, vajena vsakeja dela in kuhe išče za- tako? ali s 1. jan. službo — najraie na d07.pt: Ponudbe nn o~l:\s. oddelek »Jutra« pod »Na deželo«. 56858-2 Pridno dekle »taro 18 let. pošteno "n 'kremno. s srednješolsko naobrazbo, želi mesto v potno* p.' gospod in !«tvy v bpOši hiši. — Ponudbe na o$rlas. oddelek »Jutra« ned šifro »Dekle«. 56740-2 Stud. med. išče kjerkoli nameščen je kot praktikant v lekarni. Musič. Ljubljana, l" ni verza 5<3760-2 Šofer fi-n m-e h a n i k s šestletno izkušnjo. trezen. n-eože-njon, vojaščino prost, iš.'-p službo za luksuzni avtomobil ali motorvoz. Slo-^enš^-^ia. tVim^-lna. 1'o-nud-b« na n™l. odd. »Jutra« [»od »Prvovrstno«. 56839-2 Mizarski pomočnik mlad. vaj»n vseh stavbnih ia pohištvi-nih del. želi premeniti sedanj-o sliržbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pca »Mizarski pomočnik«. ^6400-2 Čevljar, pomočnik išče službo pri dobrem mojstru. Ponudbe na naslov; Jože ?,ga;nar. Mala Račna, pošta Grosuril!e. 56613-2 Knjigovodja- bilancist snmestoie.n slov. ju nemški koresDOtident, z večletno prakso v lesni stroki, želi primerno nameščenie s 1. januarjem. Ponnd'l">e pod značko »O. G. 29« na oprl. oddelek »Jutra« v T.;nb!ia-ni. 56561-2 Dekle z gospodinjsko šolo, po. šteno in pridno, vajeno kuhe i" vseh hišnih del. išče službo. Naslov povP oglasni oddelek »Jutra«. 56585-2 Trnovski pomočnik ve-rziran v mešani stroki, vojaše.inp prost, želi v mestu ali na deželi službo pomočnika ali poslovodje. Ponndbe pod »Marljiv« na podnižnioo »Jutra« v Mn-riboru. 56658-2 Prodajalka ;zi)čena v trgovini mešanega biaga, išče službo na deželi ali v mpstn. Po-nud%e na oglasni oddeVk »Jutra« pod »Prodajalka«. 56641-2 Mlada natakarica vešča dob'0 voditi gostilno, zanesljiva, želi mesto — najraje na deželi. Ponudbe na naslov: Pepca Briuovee, Litija 56. 56634-2 Prvovrstna likarica in perica, vešča vseh hi-š-nih del. išče mesto v privatni hiši. hotelu ali pe.n-s'onu. Večletna praksa. — Ponudbe na np-avo ?,>n-skega Sveta, Tavčarjeva ulica 12. 56«>74-2 Mlajša gospodična solidna, vešča vsakovrstnih strank, žsli službe v zajtrkovalnici, delika-tesi. slaščičarni. mlekarni. pekarni ali trafiki. Nastopi takoj ali kasneie. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Solidna in zanesljiva«. 56S84-2 Mlaiši uradnik z znanjem knjigovodstva, srbo - hrvatskega, nemškega, italijanskega jezika ter pisanja na stroj išče službe v mestu ali na deželi za minimalno plačo. Položi tudi kavcijo. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Uradnik«. 56379-2 Elektromonter sposoben za vsako delo Išče službo. Ponudbe pod šifro »Elektromonter« na ogl. odd. »Jutra«. 57058-2 Če potrebuiete dobre inštruktorje, prevajalce iz vseh jezikov, risarje, prepisovalce, re-klamska dela in podobno. se obrnite takoj na Akademski ' urad dela, univerza. Ljubljana. — Preskrbel vam bo takoj točno in zanesljivo moč 57047-2 Zastopnika veščega knjigovodstvi, ki je uveden v pisarnah, uradih iu trgovskih podjetjih, sprejmem takoj za vpeljavo novega sistema kartotečnega knjigovodstva. — Ponudbe na oglasni oddelek sjutra« tK)d »St. K/50«. 56708-3 500 Din tedensko plačamo osebam, ki ima]« mnogo poznanstva! Pers sona. Ljubljana, poštni pre lal 307. Znamko u od:r>» vorl 257 Zastopniku za Ljubljano damo mesečno plačo in provizijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad in agilen«. 56491-3 Slikat in pleskat sobe, sobno ter kuhinjske oprave itd. grem na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Minrnialen zaslužek«. 56406-3 Šivilja gre šivat na dom. Popravlja tudi «t.Tro. Ponudbe .na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šivilja«. 57056-3 1 Zastopnika /.a Ljubljano, za prvovrstna amerikanska nalivna peresa iščem. Dober za sitižek z3S:guran. Penudhe z referencami na naslov: The. Duro nalivno pero Oo. Ltd. Jo?. Heinrich. Zagreb, Beogradska 7. 56326-3 Izvrstna štikarica sprejema vsa rečna dela :ia dom, izdelava točna, cene konkurenčne. za- htevo prinesem vzorce s seboj. Izdeluje tudi vse perilo. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 56831-3 Šivilja dobro izurjena, ki de'» fina dela. plašče, tudi perilo, gre ši--:it nn dom. N:)-slov v oglas, oddelku »Jutra«. ' 56811-3 Fina šivilja za perilo sprejema delo na dom po niz.ki ceni. gre tudi šivat- na dem. Rožna lol-ina. Cesta XV. št. 15. 568-19-3 Za kaj gre? Za nizko ceno in delovno zmožnost naših gospodinjskih in galante-rli.5^',< predmetov. Scl-vontnim trgovcem pteti l7k3/liv blago v komisijo ir. na račun. Sp-et-iiim agilnim a^sntom visoko, p-ovizija Zapira, Dunajska 36. 55905-3 Zastopnike za vse ralone za prodajo razoečliiveffa patentnega predmeta. Visoka plača, provizija. Priložiti znamko za odeo-vor. Ponndbe na »Tehnika« Sušak. 57008-3 Knncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gtjko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 52100-4 Francosko konverzacijo išč-e čez dan zajMjsleni uradnik. Ponudbe s pogoji na ogla«, oddele-k »Jntra« pod šifro »Zimsk; večeri«. 56872-4 Jezikovna šola v Gosposki ulici štev. 4T. Vsi moderni jeziki. Izvrsten in poceni pouk. 56878-4 Nemščino angleščino, francoščino. ;ta-lijanšč;no in klavir |")učuje dipl. učiteljica v Kolodvorski ulici št. 11, prtličie. 56539-4 Klavirski pouk korekten. i.n nemška kon-verzacija Pod T ranč o 2IL desno. ,V^54-4 Instruiram vsp srednješolke predmete Nnslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57ii5!-4 Potnik za drav«ko banovino, z elegantnim avtomobilom sprejme zastopstvo kake dobre firme oz. vzame sopotnika Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Štirikrat letno«. 56600-5 Agilne agente dobro vpeljane iščem za prodajo šivalnih strojev in dvokoks. 1'godni pogoj1. Franc Sannig. Ljubljana. Dunajska cesta štev. 56759-5 Trgovski potnik ki potuje s svojim avtomobilom v plet.iljski str>> ki. po Sloo-eniji zelo dobro vpeljan, prevzame >e za stopstvo zmožne tovarne nogavic. Ponudbe na ogl. oddelek -Jutra« pod šifn> »S. K. 315«. 56!■:'.4-5 Potnika mannfak turne stroke. ia obisk privatnih strank — spre;metn za Maribor tn •kolico. Ponudbe na po družnico »Jutra« v Mariboru ped »Fiksum in provi zija«. 56463-5 Fiksum in proviziio nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljuh-1'ano in okolici) ter vso dravsko banovino za ma-nn fakturno blago. - Po-nud'M? nn oglasni oddelek •Jntra« pod šifro »F:ksnm in provizija«. 52692-5 Agilnega potnika vinsko stroke, iščem. Ponndhe na oglasni oddeb-k -Jutra« pod »Takojšen nastop«. 56851-5 Potnika starejšega, spretnega in vestnega, izučenega ma-nufakturlsta, ki je že v tel stroki potoval ra Bačko. Banat, Hrvatsko ln Slovenijo Iščem ra manufakturno tr^ov-no na debelo. Neoženjeni. ki znalo šofirati. ima-'o prednost. — Ponudbe je poslati z navedbo orejr-njib služb in za-htevkev na or?l. odde-»,'utra« do 8. de-ctr.bra 1931 pod šifro : Potnlk 886«. £6885-5 Premog, drva, koks proda;a Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16, ted. 33-13 Puhasto perje Sohaao. kg po 48. Din. druga vrsta kg po 38 Din. čisto bedo gosji-kg po 130 Dio iu (isti puh kg po 250 Din raz pošilja r>o pošt. povzetju L BROZOVIČ. ZAGRKB, Dir« 82. 22-6 Premog in drva prodaja Jezeršek, Vodmat. 200 Žeini robci »Breda« kom. 2 Din. batrst robci, beli. vezeni 6 Din: stenski prti 7 Din: prod-tiskani prtičkj, blazinice, mili«, nairlzni prti. Ci^ti twk, dobro blago io n:zke cene ori Matek & Mikea. Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 56424-6 Več ptičjih kletk voi;u»o0-6 Gugalni konj naprodaj. Smartinska cesta št. 4. 56833-6 Otroška posteljica lesena, bela. s .predalom, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jntra«. 56S34-6 Telefon 2708 -e priporoča zri prevoz bla-era z avtomobilom in konj? (V> ne konkurenčne. Rudolf Velepič, trgovina s kuri vom, Ljubljana VII, Sv. Jerneja cesta 25. 319-a Volno za modroce zelo poceni p»od3ja S"ga. Cankarjevo nab:ežje š*. 5'1 Sli-6 Voz nov, srednje težak, prodam po zel o ugodni c- ni. Interesentom na vpogled v Hrenovi ulici 19, Ljubljana. 56MW-6 2 perzijski preprogi mali. v pestrih barvah ugodno naprodaj. Iz prijaznosti pri Mat.hian, Dunajska c. 14, izložba. 56817-6 Za Miklavža »TMenJer«, lesene kocke iti druge d-^bro ohranjene igrače prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 56856-6 Več stare jute ugodno proda Kari Prolog, Ljubljana, Gosposka ul. 3. 56871-6 Kolosalna izbira novih gramofo.nsk'h plošč Oolumbia. Hi.? Master in Odeon, slovenske ter druge pesmi, plesi, petjp. oo 20 Din. Sanira. Dunajska 36. parter. — Danes odprto. 56750-6 Žimo za modroce od najcenejše do najf'nei«e po tvnrniških o-nah prodaja Rudolf Sever. Ljubljana Marijin trg št. 2. 5629S-6 Kdaj in kje kupiti? Angleške volnene nogavice 25 Din, svileno noravice 25 D"n, roknv:ce položene 20 Din. svilene kravate 9 Din, galoše za gospode »Wimpassing« 50 P:n, več-r.ostni koledar 20 Din. da-ma«tni namizni p-ti 40 Din z'm*k«» čepiico IS Din. — šapita. Dunajska cesta 36. 56457-6 Prvovrstnega medu 60 kg prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54269-6 Fotoaparat Voigt.la.nder Avus 9 X 12. 4.5. Ibsor. 3 kasete, na prodaj v trgovini na Go-sposvet&ki cesti štev. 16. 56933-6 Stelaže za trgovino in 2 amerikanski lestvi na tračnicah, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56986-6 Galoš- za gospode »Wirapas-sing« fjrao 50 DJn. 1">a-nes odprto. Šapira. Dunajska cesta 36. 56904-6 Otroške igrače holeder, skiro. medved in zimsko moško suknjo prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56995-6 Furnir kanadska breza, 320 kv. stop., poceni prodam. Andlovic, Komenskega Ul. 34. 56S89-6 Fotoaparat format 3 X 4. .Anasrigmat Compur. prodam. Dopise na •oglas, oddelek »Jutra? pod šifro »poceni-. 56939-6 2 plinski peči »Promethens« skoraj novi poceni naprodaj. Cenj. ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod šifro »I*rome-Lheun*. 56694-6 Lep gramofon znamke Hi s Mnsters Voice s hrastovo omaro in 22 ploščami prodam za 1800 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5<»tJlS-6 Več lončenih peči dobro ohranjenih naprodaj v Trnovem, Voliti stradon št. 3. 56910-6 Moške škornje z:msk^. dobro ohkovao0. kratko moško suknjo in dolgo .črno pelerino poceni prodam v Tavčarjevi nlici št. a i V. 56Š85-6 Kurivo premog in drva po konka ri-nčnib cenah nudi Rudolf Velepič, trgovina « knri vom, Ljubljana VII, Sv. Jerueja oosta 25. 318 Majlin. kolo za dečke od 3 do 6 let stare prodam poceni pri Figovcu v garderobi 56923-6 Belo spalnico in kuhinjsko c-pravo /.a D;n 2000 in d obr o ohranjen pisalni stroj Remington« z mizico ta 17'i'e, podložene, 20 Din, s-'";ene kravate 9 Din. gospffke galoše »Wim-passlng« 50 Din. več-nostni koledar 20 Dn, damtvstni i-amizni prti 4C r.n, zimske čepicc Din. šapira, Dunai-ska cesta 36. 56457-6 Dinamo moto. ček ki se rabi za matador in mali kino. primerno za Miklavža, ugodno naprodaj. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 57050-6 Igrače za Miklavža Stavbeni v Matador« št. 3. 3 škatle in mali voziček za punčke, dobro ohranjeno se ceno proda. Ivanka Stegnar. Stritarjeva 9. 57057-6 Stroj Under\vood z dolgim valjem in razločno pisavo dalje Gestetner razmnoževa-lec zaradi likvidacije ugodno naprodaj. Wol-fova 10 H. 57015-6 Vrata, okna, polkna stole, kavar. in restav. porcelan, že rabljeno, se ceno proda v hotelu Slon. 57034-6 Kupum Božičnih drevesc 2—3 vago»e lepih, franko vagon kupi Drva-ra Ciril Praznik, Zagreb, Draško-vičeva 54. 56488-7 Rabljene špule za pletiljetvo kupim. Oer>5-ponndbe na ojrtao. odd.bik »Jutra« pod šifro vSpuln. 5690', -7 Plinski kuhalnik na 2 plamena :n plinsV«, peč za kopalnico knp:tn. Naslov v oglasnem odde^t^i »Jutra«. " 56936-7 Vinske posode majhne, stare, dobro ohr»-njeno sodčke kupim. Ponudbe na oglasni oddelek s-Jutra« pod iifro »Sadje*. 56914-7 Pisalu mizo dobro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 57045-7 ^isigA« .* .4+^aai Radio triepT-ni, z anndo. z-s-^č^f- kem in akumulatorjem trn. ceni naprodaj t Grad:š?» št. 3/1." 5674^-® Tricevni radio Anodni aparat PhiStrvu, dva zvočnika, slušalke in pribor, vredno, prodam. Naslov v oglasnom odd. »Jutra«. 56966-9 Avto Ford tvpe 1929, popolnoma noviran, za 17.!HX» Din ;ov>. da Rafael Simčič, Stična. 5<34-36-10 Avto Austro-Fiat starejše tvpe, popolnoTi»» intakten, poitovortri, proda za 49(to Din Eafael Simdtc v Stični. 5»3487-'.fl Avto notsedežen, odprt, dob1-!* ohranjen, kakor nov, po-cend naprodaj. Dopise r* oglas, oddelek »Jntra« wd »Chevroiet 29«. Tovorni avto »Ford«, predzadnje t:a», vreden 50.0732-i!0 Tovorni avto pnipraven posebno za r"-a-voz grnšča. poc.ej>i o d 'f a mlekarna Bernhard, Maribor, Aleksandrova c. 51. 56779-10 A \ tobus od 1fl—:15s. dežen, ztian^k« Chevrolet ali F- rd, še dobro ohranjen, kupim. Cenj. ponudbe z navedbo cer:^ pod šifro »Začetek« aa podružnica »Jutra« v Celju. 56669-19 Maihna limuzina šestcii.indtTska, vožena 3J tisoč km, s povsem !>ovo pnevmatiko in novim akumulatorjem. izvrstno ohranjena spo nizki ceni nppTf»-da 1. Naslov pove ngiasn? oddelek -Jutra -. 541:240 Prazne vreče od soli, 50 kg vsebine, popolnoma eele in čist«, oprane, brez lukenj in krp kupuje po Din 2.60 komad franko Kariovac »Promet« veletrgovina vsakovrstne robe, Er&est Elsier, Kar [ovac. Telefon 67. Brzojav: Prc-inet. 366-7 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cot>e na oglasni oddelek »Jutra« pod »Voziček«. 56618-7 Razno pohištvo kakor: postelje z žimni'-*. mi, omare, m:ze, stole, sli." ke, zrcala itd. ugodna proda Marija Dergaat, Komenskega 16, pr:tla?.je. 56713-1« Spalnico črešnjevo, lepo, novo. ugodni ceni proda Joža. Vtžin. Dorfarje, 20 w-'mrt od postaje žkofja Loka. 56719- '.3 (reoDii (Vse evrcps/ce in Kontinentalne postaje ob vsaGem dnevnem eamu as aparatom INGELEN U4S Nekatere prednosti: Celotno valovno območje od 15—2000 m. Baždarena skala z imeni postaj. Regulator jakosti v najfinejših niansah. Kastava res z enim samim gumbom. Nedosegljiva glasnost z uporabo 3 elektronk z zaščiteno mrežo. Kaseta iz plemenitega kavkaškega lesa. Najprimernejše darilo za Miklavža Neobvezno predvajanje na Vašem domu JITGOSPOIIT prej RADIOVAL Dalmatinova 13 — L.TTBLJAM — Miklošičeva 34 i • » I» 1» i« 1» > ! ¥ » 3 v POPRAVILNICA ZA s pisalne, računske in razmnoževalne Stroje, blagajne, gramofone in fotoaparate j SE PRIPOROČA: LUDV. baraga Ljubljana ŠELENBURGOVA UL. 6 TELEFON 29—«0 »i : Več pohištva dobro ohranjenega iu čilega ugodno prodam. Sa--;nv rove ogl. oddelek »Jutra.-. 5681342 Spalnica d*>bro ohranjp.na poceni na-i to i-ij v Gorupovi ul. 20, pritličje. 56723-12 Več spalnic elejjarotnih poccrvi p r o d a Andlovic, mizarstvo. Škofljica. 568S9-12 2 novi spalnici erešnjovi, prodam za 3500 in 4500 Din kompletne z mizo in tape-ciranlmi fotelji. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56922-12 Nova spalnica hrastova poceni naprodaj v Aljaževi ulici štev. 56992-12 Pisalna miza fcnjižna omara, vitrina ln mali buffet, event. tudi kompletna jedilu ca, skoraj novo, poceni naprodaj Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56394-12 Pohištvo raznovrstne spalnice iz trdera in melike?a le-ra, "knhinje m drujj pohištvo dobite najceneje pri Matija Andlovic. Komenskega 34. 2500 450 250 500 Pohištvo Lepe spalnice omare postelje kuh. kredence in vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri mizarstvu »Sava«. Kolodvorska lo. 56975-12 .Jedilnico radi selitve proda Kranic, Sv. Petra nasip št. 17/11. 57026-12 Piašče za zdravnike -ran t i, brivce itd., jo-pi*"e za natakarje, peke, mesarji, kuharje in sorodne obr , izdeluje po ineri najboij C. I. Hamann v Ljubljani, Mestni tre št. 8 55233-18 Dežni plašč (•policijski) poceni prodam. Poljanska cista 34.' vrata 01. 56828-13 Sukn,1© dobro ohranjen prodam po n:7.ki ceni. Izve se v •jgl. odd. »Jutra«. 5661443 Za izdelavo vsakovrstnih oblek po mer: se priporoča Ivan Kodpr. krojaštvo, Rudnik St. To pri Ljubljani. Pelo izvrstno in poceni. 56S1143 Moškb suknjo limske. in dobro ohranjeno obleko prodam. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 56091-13 Kožuhovinast plašč za 900 l>in naprodaj v Nunski ulici štev. 19/11. 50913-13 Smoking ma o r ošea, počen; napjo-•la i. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36914-13 Snioking sa«vn obleka za gf>sp<>-srednje velikosti, počena prod a j v Ljubljani, Strossmavrjeva ulica št. S 36911-13 da Katera v/T:.. •It.i-.i aH gospodična !>: prot* odškodnini •:«S»topila revni, 'S let stari •>kl!Ci zimski plašč. Prosi < - S otrok. Naslov pustiti T oglasnem oddelku Jutra. 30907-13 Hlode makove, hrastove in jelove •upujc stalno Lavrenčič & Oo.. Ljubljana. Vošnjako-va ulic. a 16. 56671-15 Orehove desk t. okoli 2 kub. metra, absolutno suhe, nafmanj 4 leta stare, 30 in 50 mm. kupim takoj in takoj plavam. Ponudbe s ceno takoj na Henrik Mravl i a k, Šoštanj. 56971-15 Bukovih drv suhih, večjo množino po 13 Din 100 kg franko postaja Straža-Toplice proda Ivan Sitar, Toplic p pri >■'cvr-m mestu. 50448-15 Bukovih drv prvovrstnih, vsako količino proti takojšnjemu plačilu kupi Drvara Ciril Praznik, Zagreb, Draškovideva 34. 56489-15 Suhe deske češnja, javor in oreh prodam, debelina 30 in 50 mm. Jos. Gregor ka, Sap. št. 19, p. Vrhnika. 56977-15 šlIAJLI*t i* L Boljše gospode sprejmem na dobro hrano za dnevno 20 Din v Gledališki ulici. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56820-14 Gospode in gospdč. sprejmem na dobro domačo hrano. Hrenova ulica :17, II. nadstr., 4. vrata. 56S2744 Otroka sprejmem v vso oskrbo — Baraka 7, Kodeljevo. 56964-14 DOMAČI IZDELKI Z modernimi kartotekami delaš hitreje in ceneje »KARTOTEKA« Ljubljana ŠeJenburgova ul. 6/1 Telefon 33-33. 297/5 Kdo posodi 20.000 Din proti garanciji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posojilo 355« 50648-16 Denar poceni dobite pri primerni podlagi. Obrnite se zaupno na Poštni prodal št. 371, Ljubljana. 50397-16 Dobra naložba kapitalu! Naprodaj je v Zg. Ložnici pri Žalcu iopo posestvo t moderno opekarno. Proda so tudi vsako posebej. — Naslov v oglasnem oddelku* »Jutra«. 5638S-16 Dnižabnico s kapitalom 20—49.000 P;n iščemo za rentabilno podjetje in vodstvo prodajalne v Ljubljani. Ponudbe nr. oglas, oddelek »Jutra - pod »Rentabilnost«. 56S90-16 * Družabnika s potrebnim kapitalom išče veščak — tujec, specijalist v pletilni ln tkalni stroki. ki tudi že poseduje lepo in popolnoma urejeno tovarno. Tozadevne dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Družabnik ;<. 56908-16 Za 1500 Din posojila vrnem 2000 Din, za dobo 4 mesecev. Vrnitev sigurna. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Visoke obresti«. 57011-16 Pekariio vzamem v najem. Ponndbe na naslov: Albina Alešovec — Kranj. 56019-17 Mesarijo in gostilno vzamem takoj v najem. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Dober mesar«. 56637-17 Kdo bi dal v Kranju gostilno v najem zakonskemu paru broz -otrok — zmožnemu kavrijr-. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 56408-17 Ttajviijo ceno Gostilniški prostor oddam s 1. januarjem 1932 takoj pa lokal za trgovino pisarno 3li kaj drugega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ».Jesenice na Gorenjskem«. 56548-17 Hišo s 3 sobami, shrambo, kletjo, vrtom in njivo, pri železniški postaj; prodam za 40.000 Din, ali oddam za več let v najem. Naslov pri podružnica »Jutra« Celju. 5665647 Gostilno dobro idočo, na deželi ali v mestu vzamem v najem. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Prevzamem takoj«. 56920-17 Novo! Novo! Dalmatinski seljački pori rum ua Sv. Petra nasipu št. 43 je otvorjen. Vino po konkurenčnih cenah: črno 8 Din, rdečo 8 Din, bedo 10 E»in, rakija 33 Din in kvasina 6 Din. Priporoča se dalmatinski seljak 5376748 Vino čez ulico črno in belo, liter 9 Din priporoča vinska klet Sv. Petra c. 43. 57000-18 Gostilna »Ražem« na Žabjaku nudi danes cenj. gostom krvavice, sladke mulce, pečene purane, srno in izborna štajerska, dalmatinska, istrska in kraška vina po najnižjih cenah. 56937-18 Hotele, gostilne kavarne, restavracije in vi natoče prodaja to laie v najem pošlovtnea za gostii ničarstvn .M S Pavlekovifi Zagreb Ilica 1401 Infor mačije proti poslani 5 Din 'namkt peljemo franko. 213-19 Gostilno, trgovino in trafiko, v hiši o-b farni cerkvi, radi bolezni ugodno prodam za 73.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku s Jutra«. 56678-19 Delavnico suho in svetlo, v Ljubljani takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50708-19 Lokal pripraven za obrtnika s stanovanjem sobo in kuhinje odda Ivan Jenko, Slov. Javornik 59. 56579-19 Gostilna in trgovina v mariborski okolici na prodaj za 100.000 Din. Po-inidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redka priložnost«. 50381-19 Vinotoč oddam gostilničarju, ki bi točil različna pristna vina iu imel v Ljubljani dobre stranke. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro = Dober prostor«. * 56299-19 Gostilno dobro idočo kupim. Tona približno Din 100.000.—. Ponudbo "na podružnico -Jutra« v Trbovljah pod šifro »Prometen krai«. 36791-19 Lokal za trgovino ali pisarno, na prometni točki takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56867-19 Gostilno oddam pred pogodbenim rokom — zaradi prevzema druge gostilne. Dopise na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »lO.Of.^. 56869-10 Stanovanje in trgovino z mešanim blagom ter trafiko, v Studencih pri Mariboru (poprfti Ermcno) oddam s 1. decembrom. Pri nrevzemn potrebno 18.000 Din gotovine. Ogleda se lahko na licu mesta. Natančna pojasnila daie Ferdo Pfeifcr, Celje, filavni trg št. S. 50771-19 Gostilno dohro idočo. v sredini Pa-viiniske doline prodani zaradi družinskih razmer. — Na-lov pri podruž. »Jutra« v OPu. 570fV9 Lokal v Kamniku na Glavnem trgu išče.m z januarjem 1932. Noslcv v ■oglasnem oddelku ».Jutra« 36449-19 Lokal za trgovino ali pisarno, v sredini mesta oddam s 1. februarjem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36063-19 Lep lokal v Gledališki ulici odda takoj Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. 57002-19 Lokal pripraven za vinotoč, s stanovanjem poleg menze oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra eksistenca«. 57000-19 Trgovski lokal z izložbo, neposredna bližina pošte, Dunajska cesta, najprometnejša točka, oddam. Nizka najemnina. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Potrebnih 40.000 Din«. 57030-19 Lokal pripraven za izkuh, iščem v sredini mesta. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izkuh--. 5702849 Lokal v sredini Ljubljane oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57049-19 ■I Hišico v mpstni gramozni jami prodam za 15.000 Din. — Poizve se v vinotoču za Bežigradom, Staničeva nI. št. 17. 56639-20 Hišo ali vilo eno-, dvo- ali več.-t.-i no vanjsko, v centru kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z navedbo cene na oslas-. oddelek »Jutra« pod »Center 200«. 50672-20 Lepo posestvo obstoječe iz 2 hiš. 2 gospodarskih poslopij, velike mehan. delavnico z orod jem. električna razsvetlja va, vrta. vinograda, sa donosnika. njiv in travišča za prerejo 6—8 glav govp jo živine, samo prvovrstna zemlja, vso v lepi in sa »no solnčni legi ob držav ni cesti, tik mesta prodam skupno, radi prevzema drugega podjetja. Plača 6e lahko s hranilno knjižico. Pojasnila daje Lesna ln zospodar. zadruga v Slov. Bistrici. 53801-20 Leoo domačijo z gostilno, na deželi, na križišču banovinskih cest. okrog 19 oralov posestva, z lepim poslopjem in vsorc inventarjem prodam. Na slov pri podružnici »Jutra« v Celiu. 56364-20 Načrte za stavbe izvršujem pod usodnimi pogoji. Ponudbe pod »InženJer« na oglasni oddelek »Jutra«. 316-20 Enodružinsko hišo s 4 sohami in pritiklinami kupim v Mariboru, Magda-lensko, Tomšičeva a.ii v bližini v Krčev i ni. Ponudbe na oslasni oddelek »Jutra« pod »802«. 56S02-20 Posestvo s hišo mesnico in velikim novim gospodarskim poslopjem ter njivami takoj prodam ali pa oddam v najem. Posestvo -je ban o finski cesti na prometnem kraju. Na hiši je krajevna pravica za gostilniško obrt ter je bila tam dolsa leta dobro idoča gostilna. Ponudbe na Posojilnico za Sv. Miklavž in okolico pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. 36789-20 Ileodna prilika! Prodam, ozir. tudi zamenjam novo hišico ,na Tez.no za kako stavbišče v okoli ci Maribora. — Dopise pod šifro »Redka prilika« na podružnico »Jutra« v Mn-I riboru. 56776-20] Vili sl«čna hišica visok opri ti ičn:i-. dvosta no-l vaniska. z lepim o-zraipnim vrtom, S km od Liubl'ane.| noleg železniške in avtobusne posta ie. poceni i nj pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod| značko »Hišica poceni«. .V,77»-5<1 plačamo za Vašo zastarelo radio postajo v ZAMENJAVI za najmodernejše aparate na tok HORNY — TUNGSRAM — ORION i. t. d. Hišo s pekarijo v kakem trgu ali večjem kraju pri farni cerkvi na Štajerskem, v ceni do Din 100.000 kupim prot.i takojšnjemu plačilu. Ponudbe na naslov: J. Rumež, Maribor Ptujska cesta 43. 50778-20 Enonadstropno hišo lepo, novo, s 6 stanovanji, ki donaša mesečno 2200 Din. prodam v Mariboru, Viktor Parmova ulica št. 7 56782-20 Vila nova zgradba v solnčni legi, radi odpotovanja poceni naprodaj — Studenci pri Mariboru, Radvanska 12. 56777-20 Vzorno posestvo z velikimi poslopji, elektr. lučjo in silo, telefonom itd. ter lepo in prostorno stanovanjsko hišo (vilo) z gospodar, poslopjem, velikim vrtom itd., v okolici Maribora prodam za Din 650.000 — radi družinskih razmer. Pojasnila daje posestnik Franc Podiipnik, Teza o 97 pri Mariboru. 56775-20 Krasna vila enonadstropna, z osmimi parketiranimi sobami, kopalnice, verande itd., preko 2000 m3 lepo ograjenega vrta. ugodno naprodaj. Lastnik: Šiška. Vodnikova cesta 100. nasproti gostilne pri »Birtu«. 5683S-20 Hišo ali vilo enodružinsko, v Ljubljani, vsaj sedem sob. vse pritiklin«. vrt, kupujem. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Enodružinska«. 36830-20 Hišo solnčno in prostorno, tudi starejšo, kupim sredi Ljubljane. Dopiso na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »V gotovini«. 56693-20 Hišo z vrtom vodovodom v h:Si, 2 mernika posetvp, pripravno tudi za obrtnika, prodam. — Posredovalci dobe 3 %. — Kovač Martin. Šenčur. 190 pri Kranju. 56909-20 Stavbni prostor ca 20.000 kv. metrov, na lepem, solnčnem :n idealnem kraju v večjem industrijskem mestu na Gorenjskem prodam. — Tozadevne ponudbe pod «Redka prilika 156« na ogl. odd. »Jutra«. 56907-20 Hišo v večjem kraju Slovenije, izven Ljubljane, do 250.000 Din kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Ugodna lega«. 56951-20 V jje število parcel naprodaj med kolodvorom in državno cesto v St. Vidu. Poizve se: Tehnični biro, LJubljana, Gradišče 13. telefon 2796. 56987-20 Žago, mlin in posestvo (M oralov) v bližini MaTen-berga prodam po osebnem dogovoru. Peter Zlatar, po-sestnik, Gornja Vižinga — pošta Marenberg. 50918-20 2000 m1 stavbišča prodam v bližini glavnega kolodvora. Obrnite se na ogl. oddelek »Jutra«. 57027-20 Majhno posestvo vzamem v naiem. Doipiso z navedbo velikosti na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Malo posestvo«. 5"03S-40 Dijaka vzamem na stanovanj« z vso oskrbo za mtjfečno 500 Din. Trnovo, Devinska št. 9. 30S13-22 Dijaka sprejmem na stanovanje (sobica) in hrano v Gorupovi ulici 8/n, levo. 56803-22 4 študentinje v vso oskrbo sprejme Milnih, Florijaneka ulica 10/11 56753-1 Sobo oddam dvema dijakoma. Naslov v oglasuem oddelku »Jutra«. 57012-22 Dijaka sprejmem na stanovanje ;n dobro hrano, z vso oskrbo za 500 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ~ šifro »Gorka soba«. 56960-22 f oddajo Pozor! Pozor! Hišni posestniki! Na svoje stroške si preuredim za stanovanje pisarne, lokal ali trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »Ta-koj na svoje stroške«. 56754-ži Stanovanje 3 sob in kopalnice takoj oddam v Posavski ulici 9 — pri Stadionu. 56601-21 Stanovanje 3 sob in pritiklin oddam. — Pojasnila v Zg. Šiški, Vodnikova St. 54. 56690-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, verando ln pritiklin oddam. Poizve se v Vodinatski ulici štev. 21 56494-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, z elektriko, vodovodom in pralnico oddam takoj v Stožicah 130, Dunajska cesta. 56530-31 Dve stanovanj po 2 sobi s kuhinjo, v novi hiši takoj odda Albin Novak v Malih Guncleh pri št. Vidu. 56399-31 Celo nadstropje 3—4 elegantno opremljene sobe z vsem komfortom, v vili blizu banske uprave oddam primernemu reflek-/tantu. Naslov v -oglasnem oddelku »Jutra«. 56752-21 Stanovanje v podpritličju, 1 velike svetlo sobe in velike svetlo kuhinje 8 pritiklinami v vili št. 4, 1'lcteršnikova ulica, ob Dunajski cesti v bližini glav. kolodvora oddam za takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 50809-21 Stanovanje oddam v novi hiši. pritlične 2 sobi in kuhinja in druge pritikline. Poizve se v hiši v Rožni dolini, Cesta VI, št. 54. 56823-21 Stanovanje trisobno, velika predsoba, kopalnica, pritikline, par-ke4i, elektrika, vodovod, takoj na razpolago ob Dunajski cesti. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 50S35-31 Trisob. stanovanje moderno, s kopalnico, balkonom m pritiklinami oddam takoj na Dunajski cesti 91. 56820-21 Stanovanje dveh fob, kuhinje in nri-t-iklin takoj aH s 15. dcc. oddam. Naslov v oglas, odd. »Jutta«. 56798-21 Stanovanje le.po, kuhinja, soba. parket, takoj oddam. Cesta IX, št. 35, Podrožnik. 56S10-21 Solnčno stanovanje 3 velikih zrač.nih sob, predsobe, kopalnice, posel, sobo in drugih pritiklin, elektrika, pivi. parket, v visokem pritličju vile ob Dunajski ci-sti — Pleter-šnikova ul. št. 4, v bližini glav. kolodvora oddam tn takoj ali pozneje. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 36807-31 Stanovanje sobe in knhinje oddam v Koleziji, Vipavska ul. R. 56857-21 Krasna stanovanja odda Burič v Zg. Šiški — Kosovo polje. 56919-21 Orioit Luxus v. z vdelanim elektrodin. zvočnikom Stanovanje 2 ?ob. kabineta, kuhinje, shrambe in vseh prit.ikiin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50850-2! Stanovanje 2 parketiranih sob. predsobe, kojialnice, kuhinje in pritiklin takoj odda Golob. Mivka 27, Trnovo. 56853-21 Stanovanje dveh sob, kuhinje in drvarnico — event. s sobno onravo oddam s februarjem 1932 blizu glavnega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56866-21 Stanovanje 2 sob, kabineta in pritiklin Mikoj oddam v Bolgarski ulici 24. 56891-21 Stanovanje 3 sob in pritiklin, za 1100 Din mesečno takoj oddam v Ljubljani, Staničeva ul. št. 23 (za Bežigradom). — Mareš Uršula. 56724-21 Stanovanje 3 sobo, kuhinja in vse pritikline v centru mosta oddam stranki brez otpofc. Naslov v oglasnem odd c1 -ku »Jutra«. 56818-31 Stanovanje sobe in kuhinje s pritiklinami oddam zakoncema brc« otrok v sfiiri hiši; prodam nekaj starega pohištva. Zelena jama, Valentin Vodnikova 3. 56S21-31 Stanovanje sobo -in kuhinje oddam. Ribniška ulica 37. Vod-mat. 36^43-21 Štirisob. stanovanje za februar odda Tribuč na Glincah, Tržaška cesta 6. 56604-21 Dvosob. stanovanje solnčno in mimo, s plinom verando, kopalnico, vrtom oddam na Mirju. Informacije mod 2. in 3. uro pop. na Bregu št. 10'II. 56675-31 Lepo stanovanje z veliko sobo, kuhinjo in pritiklinami oddam mirni stranki v Savljah štev. 50. 56890-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin tako j oddam. Vpraša ti med 2. in S. uro na Dunajski cesti št. 31. 56918-21 Dvosob. stanovanie vlsokopritlično s kabinetom in pritiklinami oddam s 1. januarjem. Pisati pod »Blelweleova cesta« na ogl. odd. »Jutra«. 56921-21 Stanovanje lepo in suho, dvo- ali eno-sobno po zmerni oeni oddam. Istotam oddam tudi prazno sobo kjer se lahko postavi Štedilnik, to ps le o*ebi, k4 bi prev&ola postrežbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 56906-21 2 stanovanji enosobno iu dvosobno oddam » 1. doeombrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 06042-31 Lepo stanovanje sobe io kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56934-21 Sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam s 1. decembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 56078-21 Stanovanje sobe. kuhinjo in shrambe poceni oddam v Zg. Šiški štev. 182 — 1 minuto od mestne cestne železnice. 56994-31 Dvosob. stanovanje parketirano. oddam za 550 in separirano sobico za 100 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56927-21 Stanovanje 2 lepih sob. kuhinje ln vseh pritiklin oddam ■takoj alt pozneje poceni, Jože Novak. Triglavska cesta 36 pri Vodovodni cesti. 56996-21 Sobo in kuhinjio [za 250 Din oddam družini -3 oseb — Glincc-Vič, [cesta IXA14a. 56940-31 Sobo s kuhinjo oddam v Podgori št. 38 — j*t. Vid pri Ljubljani. 57023-21 Lepo stanovanje oddam takoj po zmerni ceni, 2 sobi, kuhinja s pritiklinami. v visokem pritličju. Poizve se v podpritličju. — Dovjak. Rožna dolina, c. IV 23. 569° i 21 Trisob. stanovjnje z vsem komfortom odda takoj v Gajevi ulici Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. 57001-21 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam na Ilovici 56 — pri ižanski mitnici. 36968-21 Dvosob. stanovanje lepo, takoj prosto, s pritiklinami, verando, oddam mirni stranki, bližina garnlzljske bolnice. Informacije: Slaščičarna Dunajska cesta 7. 57033-21 Komfortno stanovanje 2 »ob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. decembrom na Mir-' Langusova ul. 5,'L 57010-21 Stanovanje v Celju suh- ln zračno, obstoieče iz manjše sobe in kuhinje, poceni oddam takoj ali poo-nejo. Natančneje v Novi vasi št. 2 ;iri Celju. 57030-21 Dvosob. stnovanje z vsemi pritiklinami, elektriko in vodovodom odda Dan Dobnik.ir. Jezica 91, poleg avtopostaje »Ruski car«. 57046-21 Sostanovalko gospodično ali dijakinjo sprejme boljša dru žlna v lepo sobo z vso oskrbo v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57060-23 g tammm§ui Iščejo Stanovanje sobe_ in kuhinje iščeta za takoj zakonca brez otrok. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutru« pod šifro »Točno plačilo«. 56746-21/a Stanovanje 10—13 sob iščem za voč.jo pisarno v sredini Ljubljane, blizu tramvajske proge za 1. julij 1932. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konzorcij«. 36633-31/a Stanovanje obstoječo iz 3 sob, kuhinje s plinom, kopalnice in pritiklin. po možnosti v novi zgradbi v centru mesta iščem s 1. februarjem aH majem 1932. — Najemnino plačam po dogovoru tudi za nekaj mesecev naprej. Ponudbe na og'a?. oddelek »Jutras pod »Dve osebi«. o6S73-21/a Stanovanje tri- ali štirisobno, v visokem pritličju ali I. nadstropju, kj-er ima ena soba vlind iz stopnjiŠča. v sredini mesta iščem s 1. februarjem 1932. Ponudbe z navedbo cene na oglas, ed-d«lok »Jutra« pod značko 4'dohno 715«. 50715-21/a Stanovanje 1 sob.-, kuhinje in pritiklin v sredini mesta ali v bližini išče mirna gospa s 1. febniarjorn ali še preic. — Dopise ?n oglasni oddelek -Jutra« pod značko -Sna;ra i a mir«. 56763-31/a Stanovanje 2 aM 3 sob. z vsemi pritiklinami. išče za febrnar mirna dvočlanska stranka, pn-nudhe na i:r!a*. oddplek -Jutra« pod šifro »Plačam redno«. 56743-31/a Stanovanie za Bežigradom ali kje v bližini išče mirna stranka. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tri osebe«. .VlOTO-'1'" oddajo Veliko sobo lepo opremljeno, deljeno s stekleno steno v dva prostora, med seboj vezana, na Mestnem trgu, oddam takoj eni ali dvema solidnima snažnima in stalnima gospodičnama srednjih let. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56956-23 Sobo takoj oddam na Starem trgu št. 26. 57055-23 1 ali 2 gospoda (boljša) sprejmem v zračno in čisto sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 509'19-23 Na Taboru oddam lep'>. separirano sobo s hrano ali brez. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 56902-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, z eno ali dvema posteljama takoj odda Božič, Streiiška ulica št. 241. 56903-23 1 ali 2 sobi * vhodom iz stopnjic. oddam. Naslov povo oglasni oddplek »Jutra«. 56905-23 Sobo z 2 posteljama oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37048-23 Lepo, zračno s^bo z električno razsvetljavo, v sredini mesta takoj oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30953-23 Sobo za 1 do 2 gospoda, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v ogj. oddelku »Jutra«. 57022-23 iVečjo in manjšo sobo oddam čisti stranki, skupaj ali posebej. — Manjšo sobo se lahko uporabi za kuhinjo. — Cena 380 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56957-23 Sobo lepo opremljeno, veliko, solnčno, s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma, tudi zakoncema. Miklošičeva cesta številka 7, IV. nadstr. 56958-23 Sobo novo, opremljeno, s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 56959-23 Sobo in kuhinjo solnčno, z elektriko ln vodovodom oddam takoj za 350 Din — ter opremljeno separirano, diskretno sobico na Vodovodni cesti 73. 57059-23 Separirano sobo v centru nu^ta oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem uddelku »Jutra«. 37020-23 Lep kabinet po zmerni ceni oddam s 1. decembrom v Gorupovi ul. št. 3, vrata I. 57029-23 Sobo s posebnim vlmdom odda Fi.nc. Florijanska ulica 10. dvorišče. 57024-23 Opremljeno sobo z uporabo kuhinje, posebnim vhodom in elektriko oddam zakoncema v Kamniški uliei 32. Ljubljana 7. 57058-23 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu. Naslov -v oglasnem oddelku »Jutra«. 7054-2 Mesečno sobo opremljeno za 2 osebi, s posebnim vhodom in elektriko takoj oddim na Rce-Ijevi cesti št. 30. 57018-23 Sobo s strogo, separiranim • vhodom. v centni mesta i-'"" gospod. Ponu-lhe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tudi za takoj«. 57017-23'a Veliko sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddtlku Jutra. 57043-23 Mesečno sobo s posebnim vhodom Iščem. Plačam do 300 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Do 300 Din«. 57019-23a Fante ia stanovanje in celodnevno hrano po 120 Din tedensko sprejme rostilna Martine v Zgornji š;ški. 56747-23 Lepo sobo oa nlico, s parketom, posebnim vbodom in eiektrir ko oddam s 1. decembrom. 3 gospodom s hrano, —v Restavracija »Soča« na Sv. Petra cesti 5. 56684-23 Opremljeno sobo lepo in suho, s posebnim vliodont oddam takoj m:r-nemu gospodu na Gruberjevem nabrežju štev. 16. 50690-23 Opremljeno sobico i električno razsvetljavo takoj poceni oddam. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 56711-23 Separirano sobo oddam 2 osebama (tudi zakoncema) v Zitnikovi ulici -t. 17 (cesta v Rožno dolino). 56736-23 Sostanovalko po zmerni ceni sprejmem v sredini mesta. — Pogoj snažnost. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 56730-23 Prazno sobo -uho, zračno, pairketirano in z električ.no razsvetljavo poce-ii oddam v vili za Bežigradom. PKjdmilšča-kova ulica 7/1. 56434-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 56335-23 Kot sostanovalko s popolno oskrbo sprejmem gospodično v prijazno in zračno »obo. Sprejmem tudi gospodične samo na hrano. Gns.posvcf_ ska cesta št. 13, vrata 75. 56593-23 Opremlieno sobo solnčno, veliko, zračno, X lepim razgledom v 2. nadstropju vile št. 4. Plet-er-šnikova ulica (ob Dunajski c.esti) v bližini glav. kolodvora oddam s 15. dcc. ali 1. januarjem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56808-23 Prazno sobico solnčno, parketirano, separirano oddam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 50800-23 Samostojna gospa inteligentna, odda c'cga-it-no solko v centru boljšemu družabnemu gospodu srednjih let po zmerni ceni. Cenjene ponudbo na og'as. oddelek s.Tutra« pod šifro »Inteligenten«. 50S29-23 Sobo, parketirano in kabinet oddam takoj stranki 2 oseb. V kabinet so lahko postavi železon štedilnik. Cighrjeva 39 —• Moste. 56832-23 Sobo visokopritlično. posebni vhod. luč, mn'o opremljeno oddani. Celovška cesta, Kosovo paijo 137. 36797-2-3 Lepo sobo v strogem centru oddam. Naslov v oglas, od de!', it »Jutra« 56796-: Sobo s souporabo kuhinje. od. dam, opremljeno ali prazno, 1 ali. 2 osebama v bližini tramvaja. — M. P., Rožna dolina, cesta na Brdo 12 1. 55799-23 Gospoda Opremljeno sobo v mestn takoj oddam go-sr>odu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56769-23 sprejmem na stanovanje. Zaloška cesta, Mo=te. št. 1, 2. nadstr. 56S16-23 Opremljeno sobo oddim s hrano ali brez. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 56812-23 Sostanovalko ali sostanovalca sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 50S06-23 Opremlieno sobo niPseč.no, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50S2-4-23 Opremljeno sobo oddam takoj. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 56861-aa 2 oprem"jeni sobi eno za 200 in eno za 239 Din takoj oddam na Jurčičevem trgu 2/1 — levo. 56862-23 Sostanovalko sprejmem na Sv. petra cesti št. 76. 36929-23 Večitia ta$ptodafa baterijskih aparatov ter radio sestavnih delov 30% — 30% — 40% popusta DO NOVEGA LETA LJUBLJANA, MESTNI TRG 5/1 C BtitJl StnQV€i DRUŽBA. Z a Z. — TEL. 24—07. VI VSI ki želite imeti dobro zlato naliono pero, zahtevajte f ob priliki nahupa originalno PEHKKLH ZLATO HHLIVHO PERO P a s i t e na ime PEMKALA FOUflTAMK PE1V ■^MIIMIM ■■! 11 llimi, , IB in zaščitni z u a k iS . .:■ ^ .ti-Ss* "JV " -.-v ■ v •:s'^"' W jf-.' - .i • -- :T ■'V .-a^ Sobico • poseb. vhodom in elektriko odda-m. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 55865-33 Gospodična dobi sobo v centru, s se-jviriranim vhodom. Naslov V oglasnem oddelku Jutra 5686S-23 jp i mi Starejši hišnik trs-sen, ocenjen, brez otrok dobi sobo s štedilnikom. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra<. 56877-23 Opremljeno sobo centru mesta oddam go-upodu s 1. decembrom. Naslov pove oglas-n: oddelek »Jutra«. 56ŠS3-23 Gospoda sprejmem kot sostanovalca z vso oskrbo. Poizve se na Mestnem trgu št. 24/1. 56928-23 V prijetno sobico sprejmem gospodično. Na slov pove oglasni oddelek •Jutra«. 56930-23 Lepo sobo t, vhodom iz stopnjic takoj odda.m na Sv. Petra cesti št. 6-1/II. 57003-23 Lepo mesečno sobo s posebnim vbodom, parke, tem in električno razsvct-ljavo takoj oddam na Starem trgu št. lla. 56997-23 Opremljeno sobo c 2 posteljama takoj od dam v Kladezni ulici 13 56902-23 Sobo J«po opremljeno oddam v Koritkovi ulici štev. "4. 56000-23 Lepo, veliko sobo z elektriko oddam tako; solidni o^ebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 56716-23 Opremljeno sobo pod strešno, oddam v Mostah, Koroščova ulica 14 56766-23 Prazno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 56758-23 Čeden kabinet ▼ centru mesta oddam samo solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem nddplku »J utra«. 56765-23 Dve sobi • poseb. vhodom in elektriko oddam takoj ali pozneje 2 gospodoma ali gospodična ma v Križevniški ulici 7/III. 56761-23 Opremljeno sobo * parketom in elektriko cdda.m solidnemu in stalnemu gospod "u ali dijaku 6 hrano. Naslov pove oglas, oddelek * Jutra«. 56760-23 Blizu bolnice in Tabora oddam mirno, opremljeno ►oho z ali brez hrane solidnemu, finejšemn gospodu ali gospodični, event. dvema akademikoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56842-23 Opremljeno sobo «rdda.m gospodični z zaj-tr kom za mesečno 2<10 dinarjev. Valentin Vodnikova u!. št. 15, Zelena jama. 56&46-23 Dve do tri prazne sobe p predsobo (brez kuhinj«) odda s 1. januarjem 1932, ev. 1. februarja ali marca t Gledališki ul. Vršič. Pripravno za pisarno, 7dravn;ka ali kaj si ič nega. Pe.pariran vbod. posebej Števec za luč. telefon ia zvonec. Povprašati tolefo-iiičn o 33-04 ali osebno od f -1.1. ure in od 13.—15. ure. 56S52-23 Sobo elegantno opremljeno, komfortno. solnčno, s poseb rim vhodom iz stopnjic, v (entrn mesta oddam s 1. decembrom boljšemu gospodu. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. 56594-23 Sobo or>re.mijeno ali prazno oddam v Simon Gregorčičevi ulici štev. 8, Zelena jama. 55513-23 Sostanovalko poceni ?r»rej.mo gospodična na Žabja k u št. II. p693I-23 Sobo c posebnim vhodom oddam A gospodom ali dijakom I"> 125 Din me;ečno. Fine, Flori;anska ulica štev. 10. dvorišče. 57009-23 Dva gospoda s 1. ali 15. decembrom sprejme na stanovanje hišnica v Hrenovi ulici št. 17 560S8-23 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu kot" sostanovalcu v Flori janskii ulici št. 21, desno. 56982-23 Sobo s strogo posebnim vhodom in prosto uporabo kopalnice takoj oddam boljšemu gospodu v vili »Kanaria«, Kolegija, Zelena pot št. 4 56991-23 Sobo z aH brez oskrbe oddam v bližini univerze in obrtne šole dvema osebama. Elektrika, klavir v hiši. Ogleda se od pol 1. do 3.. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56980-23 Opremljen kabinet majhen in svetel s 1. decembrom poceni oddam v Koleziii, Valjavčeva u-lic3 št. 19/1. 56972-23 Opremljeno sobo event. 2 osebama takoj odda Dular. Novi trg 2/II. 50938-23 Sobo s štedilnikom oddam. Poizve se v gostilni pri Urbančku v Stožicah št. 29 — Jezica. 56422-23 Učenko nlčjih razredov sprejmem v vso oskrbo za -450 Din mesečno. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 56546-23 2 opremljeni sobi v novj hiši, oddaljeno eno minnto od cestne železnice z vso oskrbo po nizkii ceni oddam. Pripravno tudi za dijake. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 56863-23 Sobo s štedilnikom poceni oddam v Vižmarjih št. 93. 56887-23 Opremljeno sobo s parketom in elektriko za 250 Din oddam v Podju-n-ski ulici štev. 11, visoko pritličje, desno. 56903-23 Lepo sobo s štedilnikom takoj odda-m. Naslov pove oglasni odd-elek »Jutra«. 56913-33 Opremljeno sobico s posebnim vhodom oddam eni ali d\'ema osebama na Sv. Petra cesti štev. 38/1. levo. 56735-23 2 prazni sobi lepi in zračni, zelo pripravni za krojača, oddam v centru m»sta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S6SS5-23 iščejo Uradnica išče opremljeno sobo v šentjakobskem okraju, gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« po »Za 15. december«. 56819-23a Samsko stanovanje ali veliko prazno sobo — najraje v novi stavbi iščem za januar ali februar Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Oentrum«. 56871-23/a Iščem sobo strogo separirano, s kopalnico ali souporabo iste. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Slikar«. 56875-23/a Sobo za pisarno v sredini mesta iščemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pisarna«. 56899-33/a Opremljeno sobo snažno, s kuhinjo ali souporabo iste Iščem (brez kuhinjske oprave) za inozemske zakonce za 15. december . Ponudbe pod »Ugodno stanovanje« na ogl. oddelek »Jutra«. 56973-23a Sobo čisto in mirno, s posebnim vhodom, išče uradnica. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Čista soba«. 56950-23/a Opremljeno sobico za takoj išče gospod, ki je večkrat odsoten. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod fPrvi december 99«. 57044-23/a Galoše sprejema v popravila Gu-mikiiaika, Dunajska c. 9. 56714-24 Grafolog in hirosof N. Sadlucki v K r a a j u sprejema vsak dan med 9. in 12. ter 2. in 7. aro. — Naslov: Kranj, hotei pri »Jelenu«. Potem odide v Beograd. 56310-24 Gospodična želi korespondirati z izobraženim gospodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesec december«. 56664-34 Gospod 29 let sta-r, srednje postave, prijetne zunanjosti, dobrega in poštenega značaja, neoporečna preteklosti, 7. dobro službo in 50.000 Din prihrankov, želi zma-nja s prijetno in pošteno gospodično, staro 20—30 let, ki bi imela veselje voditi majhno trgovino, bif-fet. delikateso ali kaj sli€-nega. — V slučaju obojestranske simpatije ženitev po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zbližati žarke sreče«. 56665-24 Premožna gdč. žel.i spoznati inteligentnega prijatelja, ki ima veselje do petja in izletov. Starost nad 45 let. Dopise na ogla-s. oddelek »Jutra« pod »Petje in »port«. 51265-34 Gospodična želi zmanja z gospodom — za skupno posečanje plesnih vaj. Cenj. dopise pod »Ivje« na oglasni oddelek »Jutra«. 569.12-34 Kdo bi pomagal mladi dami h momentanih težkoč s 5000 Din posojila, proti dobrim obrestim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko >Vedno hvaležna«, 57005-34 Gospodična prijetne zunanjosti, stara 32 let, z nekaj premoženja ee želi poročiti z izobraženim gospodom v stalni službi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jesen«. 56663-25 Mladič 28 let star, rim.kat., čiste preteklosti, obrtnik ln podjetnik, išče zaradi ženitve gospodično ali vdovo od 18 do 25 let in za gospodarstvo sposobno. Denar zaradi razširjenja obrti za-željen. Cenj- ponudbe s sliko poslati na ogl. odd .»Jutra« pod iBroj 38«. 56945-25 Trajno ondulacijo po SO Din izvršuje salon Heših v Šiški. Odprto tudi ob nedeljah. 56993-24 Gospod čedne zunanjosti, resnega značaja, se bi rad seznanil z 18 do 20 letno gospodično premož nih staršev, ki bi za poznejšo ženitev preuredila domačijo, katero podedujem. Ponudbe s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ame-rikanec«. Tajnost zajamčena. 56981-24 Gospodična stara 28 let, simpatična in ■premožna, želi znanje z boljškn železniškim uradnikom. starim 40—45 Ieit, ki si želi lep dom io dobro družic-o. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober značaj«. 56876-34 Plemenitost Katera plemenita gospodična ali gospa bi pomagala simpatičnemu, 29 let staremu uradniku do službe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Anti«. 56722-24 Gospod-akademik zadnjega semestra, išče damo, ki bi mu posodila rui'no 2000 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Globoka hvaležnost«. 56974-24 Srednja 38 dvignite pismo v ogl. odd. »Jutra«. 57031-24 Kdo bi rešil s 7000 Din boljši gospodični rodni dom in eksistenco. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Rešitev«. 56762-24 Dva gospoda sprejmem na stanovanje takoj Sv. Petra cesta št. 46. Pukelstein. 56924-23 Sostanovalca ali dijaka sprejmem ra hrano in stanovanje. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56926-23 Prazno sobo parketirano, elektrika, event. s souporabo kuhinje takoj oddam pri Petriču. Krakovski nasip 26,T. 56925-23 Znanje želi trgovec srednje starosti z damo, katera bi ga včasih podprla z malim kapitalom. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra* pod »Tajnost dobiček«. 56S4S-24 A. L. I. Katere 3 gospodične bi hotele dopisovati s tremi mladeniči s stalno službo in nekaj gotovine. Cenjene ponudbe s slikami na podružnico »Jutra« ng Jesenicah pod značko »Srečna bodočnost«. — Starost postranska stvar. Tajnost zajamčena. 56580-24 Šivilja s svojo dobroldočo obrtjo in premoženjem želi poznanstva z boljšim, resnim gospodom s stalno službo od 40 do 55 1. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Srednja 39«. 56932-24 Trgovec in posestnik z večjim premoženjem, star 32 let, želi znanja z trg. naobraženo gospodično do 30 let z nekaj kapitala. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepa bodočnost«. 57063-24 Mladenič v državni službi, ki ima priliko prevzeti od staršev 6 oralov obsežno posestvo, želi znanja z dekletom is službe ali dežele, starim 20—30 let, liii ima 20 do 30.000 Din gotovine. Ženitev zagotovljena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Štajerska kri«. 56608-25 Mladoj dami koja u nedostatku poznanstva želi ženitve radi »poznati disting. gospodina, pruža se ovim ne više ne-običnim putera prilika da stiipi u poznanstvo sa častnikom tridesetih godina, Hrvatom, akadem., dobro sit ui ranim, i os t vari idealan brak. Diskrecija zajamčena. Pslov, da je iz dobre obitelji, vesele naravi, s primjerenlm mirazom. Dopise molim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samopomoč«. 56635-25 Hotela bi postati dobra gospodinja in udana žena možu zdravih nazorov. Cenjene ponudbe pod »Katarina 25« na oglasni oddelek »Jutra«. 56681-25 Radi pomanjkanja znanja želi srednjestaro samsko, pošteno in pridno dekle prijetne zunanjosti poročiti ravno-takšnega samca ali vdovca, tudi če ima 2 otroka, s premoženjem do 200.000 Din vsled povečanja plodonosne brez-konkurenčne obrti. Sama posedujem v neposredni bližini prijaznega mesta v dravski banovini novo vili podobno hišo z osmimi strankami, vrtom, dreves nl-kom ln lepo srednje veliko prvovrstno njivo. Besne neanonimne ponudbe pod »Srečen božič« na podružnico »Jutra«, Maribor. 56947-25 Klavirji! pianini Kupujte na obroke od Dia 400.— prve svetovne fabrikate B8 sendorfer, Steinway, Forster Petrof, Holzl. Stingl orig.. ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jih izključno te sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c. 7 (vogal Beethovnove oliee) Najcenejša izposojevalnica: 203-26 Gramofon-avtomat s 24 ploščami po nizki ceni proda »JPoeest«, Miklošičeva cesta. 56061-26 Klavir in Yi vijolino prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 57062-26 Par konj lepih, mladih in dobrih, za vsako vožnjo sposobnih prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 56712-27 Psico čistokrvne volčje pasme, z rodovnikom, 3 leta staro, krasno, izborno čuvaj-ko in izborno plemenjico proda Drvenik, Ljutomer. 56794-27 Velik rjav pes ber.nhardinec, ki sliši na ime Lord, je utekel. Proti nagradi ga je oddati na naslov: Fajfar, Trnovska ulica 25. 56860-28 Psa dobermana 1 leto starega dobrega čuvaja takoj prodam na Dunajski časti štev. 71. 56870-27 Krasen svilen pinč počena naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 570G1-27 1000 Din |e izgubil reven vajenec od gostilne Keršič do velesejma v Šiški. Pošten najditelj naj vrne denar proti nagradi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 57025-28 Šivalni stroj »Singer« rabljen poceni naprodaj v Zeljarski ulic; 4. 56949-29 Nov pisaln: stroj po nizki ceni proda Tetina. Mestni trg 2-5/1. 56!>52-29 Pisalni stroj »Ideal«, brezhiben, za 1600 Din proda Joško Tršlnar, Zelena jama. Tovarniška ulica 3. 57013-29 Šivalne in pietilne stroje popravlja in reuovira Emii Klobčaver, specijaJni mehanik, Ljubljana, Sv. Pe tra cesta 47. 302-30 Rezervno kolo od avtomobila z evidenčno številko 2-200 se je izgubilo od Ljubljane do Tržiča dne 28. tega meseca v času od pol 8. do 11. ure dopoldne. Odda naj se proti primerni nagradi pri Vilko Jurgele, Pleteršni-kova ul. 9. 57016-28 Klavirje ir. pianine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Muzika«, Sv. Petra c. 40. Najceneje izposojuje, popravlja tn uglašuje. 52631-26 Kratek klavir kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dobre znamke«. 56327-26 Stroji! preureditve obrate prodam stroje, popolnoma lporabne, brezhibne, po tiajnižji eoni, ia g te ar: i 40 po Din 650.—, 8-50 po Din 1300.—, 8-60 po Din 1500.—. UTaUte M osebn-o )gledatL gotovo boste naši! *troj, ki bo sa vaio porabo tako ta Izdelovanje noga »i«, kakor vseh drugin pletenih predmetov. Pišite na naslov: Katl Vaj t, Ce t je. 305 -29 Rad) Kupimo! 20—90 kom. godbenih in-ttruni^- ov na pihala. — Ponudbe poslati z navedbo cene ter opisom na naslov: Trampu« Ivan, Preska 47, Medvode. 56784-26 Pianine lastne izdelke, neprenosljive v glasu in izdelavi, prodaja na naj.ma.njie ob-Toke R. 'VVarbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5. 36855-36 Pianino EhrbaT, n o v, črn, počen.; proda Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 21. 56774-36 Gramofon samo prvovrsten ee vzame za 2—3 mesece v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Koncertni«. 57004-26 Phonola-Hirofeld vzgrajen v Pianino Hu-pfeld, brezhibno ohranjen, poceni naprodaj. Cenj. ponudbe pod »HH. 50« na ogl. odd. »Jutra«. 56587-26 Gramofon znamke »Homocord« s 34 ploščami, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 57021-26 Parni kotel do 6 ampr., zelo ugodno naprodaj. Istotam navijal-ni stroj (Copsspulmaschi-ne). Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 56786-29 2 šivalna stroja ženski in čevljarski levo-ročni, skoraj nov ugodno -naprodaj. GradaSka "ulita št, 8. 56840-29 Orožje in municija »0ruža,rn3« J. Pastuovič, Zagreb, Zrinjevac štev. 15 Zahtevajte ccnik! 52715-24 Damskih klobukov krasna izbira od 50 Din, vedno zadnje novosti. Pre oblikovanje 28 Din. Salon »La femme Chic« — Anica Puhek, Šelenburgova 61. S47-30 Smuči in sanke iideluje najceneje Gradišnik Rud., Gortina - Mut-a. 56795-30 Mizarji in kolarji! Naročite si stroj »Teichert« na obroke do 2 let, in kriza bo rešena. Nebroj pohvalnih priznanj. Strojno orodje, noži, . svedri in žage po tovarniški ceni, brez carine. Glavno zastopstvo: Teichert & Sohn, liegnitz, Ljubljana, Gledališka 12. 375-30 Fotoamaterji! Razvijanje, kopiranje, re-turširanje itd. Vam najceneje in najsolidneje napravi foto Hudnik, Celovška cesta 43. — Prepriča ite se! 56892-30 Univ. mizarski stroj tvrdke Hirchner, kombiniran s cirkularjem, vrtalni stroj in elektromotor znamke Ganz 440 V. 4 Ks. za istosmerni tok, v zelo dobrem stanju, v obratu komaj 1 Vi leta. bo na javni dražbi dne 2. decembra ob 9. uri dopoldne. Pojasnila daje Franjo Skrbeč v Ložu 56680-32 Namizna jabolka lepa kg 3 Din, maslo kuhano kg 25 Din, orehe, štarejske suhe kg 5 Din, razpošilja. Kupuje pa lepe suhe gobe po najvišji ceni. — Peter Setina, Radeče. 231-33 Kislo zelje novo. prvovrstno rezano, in cele glavice za sarnio, v sodčkih v vsaki množini po najnižji cent. po na-e čiln dobavlja Gustav Er klavec. Kodeljevo št. 10. Ljubljana. Telefon št. 25 91 294-33 Vagonske plahte v velikosti preko 100 m1, primerne za pokrivanje w-početnih zgradb podstrešja in z3 druj;e namene, proti majhni odškodnini posojuje tvrdka A. Volk, Ljubljana Resijeva cesta št. 24. 53802-37 Pozor! Pozor! Manufakturisti Zamenjam avto Ford. malo vožen. za manufakturo v vrednosti 45.'«X» Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr-o »Vreden 60.000«. 56744-37 Za malo denarja dosti godbe! Edino pri Izpuščene pentlje pri nogavicah se zopet sprejemajo v popravilo v trgovini (strojno pletenje) A. Haring. Novi trg 5 (prejšnji Turjaški trg). 66897-30 Smrt podganam! Najbolj sigurno in poceni Je pokončavanje podgan ,mlšl, voluharjev, krtov, stenic, ščurkov z novimi oblastno preizkušenimi preparati — plini. Osebno izvršuje pokončavanje mrčesa Ciril Stramšak, Dev. Mar. v Polju št. 62. 56882-30 Planinskega sena 3 vagone sladkega proda Josip Zabukovec, Nova vas Postavi ga lahko na po stajo Velike Lašče ali Rakek v povezanih balah. Za ceno vprašati na gornji naslov. 56609-33 Sladkega sena prodam 5 vagonov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Seno«. 66660-33 Ajdovo kašo po Din 4.60 kg frc. Ljutomer nudi Metod Senčar, Ljutomer, 56735-33 Kartiiolo vagonske pošiljke po Din 1.50 kg franku Split, dobavlja Juraj Oašpie. Split. Tvrdojeva 3/IV. 57037-33 Jabolka namizna in družinska razpošilja vagonske in manjše množine po Din 1—3 Peter Šetina, Sevnica ob Savi. 54291-34 Pozor! Pletitni »troj Popap radi boleizni prodam za četrtin-sko ceno. ali zamenjam za kole«. Vcdmat, Pod ježami št. 11. 56638^29 Pisalni stroj znamke »Ideal« v dobrem stanju po nizki ceni prodam. Na ogled vsak čas pri A. Vrhovec, Ljubiiana. Za gradom 9. 56S80-29 S* it i in entel st j naprodaj v ateljeju »Ju- tjana«. Rožna sta vm. dolina, ce-o6999-29 Skobelni stroj (Hobelmaschine) Kirch-nerjev, dela brezhibno, tristransko, zamenjava proti obdelanemu lesu. Več pove: Pfeifer, pošta Oplotnica. 56946-29 Gosp. J., elektrotehnika prosim, da pošlje naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eva«. 56854-31 Poziv! Komur je »nano sedanje bivališče menažerije Neme-ček, naj blagovoli to proti povrnitvi stroškov sporočiti Lmportu živali na Bledn 2. 56731-31 Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik dolgov ia raznih vrst obveznosti gospoda Milutina (Milčetal Kuščerja. — Dr. L. Kuščer. 56705-31 Pisalni stroj tvrdke AEG, zelo malo rabljen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56953-29 Salon »Elysee« Sv. Petra cesta št. 2 se je preselil na Novi -trg št. 5/3 in se priporoča cenj. damam. 56844-31 Zahvala Podpisana se najtopleje zahvaljujem Trgovskemu dobrodelnemu društvu »Pomoč« v Ljubljani, »Trgovski dom« za kulantno izplačano posmrtnino po mojem pokojnem soprogu Ivanu. Zato vsem trgovc-e-m toplo priporočam to solidno strokovno organizacijo. Avgusta Bajželj. vdova trgovca, Ljubljana VII" 56847-31 ' martno in Litija dobi za Miklavža lepa jabolka pri Strmanu v Kostrevnici. 56979-34 Za Miklavža prodajam prvovrstna jabolka od 1. do 6. t. m. vsak dan od 10. do 17. ure v garaži »Lojze«, Miklošičeva cesta poleg palače »Grafika«. 56943-34 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod iz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možlna. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab Černe — juvelir Ljubljana. VVolfova o!ica 8 77 Danes in l.decemb. Gašper gledališče Začetek ob 5. uri popoldne. Tudi Miklavž, parkelj in angelji bodo prišli v prostore Tribuna izbirati »Tribuna« izdelke. Kdor pride vidi zastonj! »Tribuna«, tovarna dvokoles, otroških in igraonih vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. .56801-37 Miklavževe lasulje zposojuje M. Podkrajšek, Sv. Petra cesta štev. 12. 537S5-37 Hipotečno posojilo do 1,000.000 Din na prvo mesto — išče manjša, a prvovrstna stara industrija blizil Ljubljane radi konverzije bančnega kredita; udeležba ali so-ielovanje nemogoče. Več pri Aloma Com-panv v Ljubljani pod .✓Visok lastni kapital. 14256 Aleksandrova c. 5. Velika domača tvomisa damskih klobukov išče dobro uvedenega potnika. Ponudbe na Jugomos-se, Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »Putnik 4669«. 14244 Najkoristnejše darilo Zimske suknje (plažče) cele ostanke eni metrov 2.60 do 2.S5, fino češko blago, prejšnja ceraa 560 Din, sedaj celi oita-nivk za 26,j Din dobite pri Comnicrco d. d.. Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 2 pr.vo nadstropje. 141S1 lomiznn jabolka po Din 2.50 dobita pri GOSPODARSKI ZVEZI v Ljubljani 14180 &i nabavite v trgovinah JOSIP OLUP-A Ljubljana, Stari trg št. 2 na vogalu — Pod Trančo 1 Velika zaloga moških in deških oblek, manu fakture in modnih potrebščin. — Obleke se izvršujejo tudi po na.ročilu. Glavna zaloga moškega perila iz lastne tovarne »Triglav«, Kolodvorska ulica št. 8. Blusro solidno, cene nizke. Trgovci večji popust. 14072 Palače Hotel Beograd Hotel prvega reda, lega edinstvena in mirna. Z ozirom ca krizo nove cene. Sobe počenši od M Din, s kopcljo 90 Din. Za daljše bivanje cene po sporazumu. — Menu od 20 Din naprej. Novo ravnateljstvo: F. Lanten^hlager iz Pefeit Palais-Atene 1-3946 ZELO UGODNO! Žepne robce, nogavice, rokavice, svilene prtičke, srajce, komlt:ne.že, prodaja za Miklavža COMMERCE d, d. Tavčarjeva ul. 2, prvo nadstropje. 1425?! Rudarski nženir t samski, Jugoslovan, zmožen razen jugoslovenskih tudi nemškega jezika, z dveletno prakso, od tega pol leta upravnik pri velikem angleškem podjetju, išče mesto bodisi kot pomožna ali samostojna moč. Ponudbe na naslov: Ing. Stane Verbič, Allatini Mineš Ltd, Skopi je B. p. 134. 14274 Cenjeno občinstvo se vljudno opozarja na delikateso in vinotoč, Cankarjevo nabrežje 5. Postrežem bo-dete z izdelki Prve ljubljanske izdelovalni-ce konzerviranega sočivja in rib ter vse druge vrste delikatese. Toči se prvovrstno dalmatinsko in štajersko vino. Postrežba točna! 13750 Cene solidne! Vsa vina čez ulico Din 1.— ceneje otroški od 20—24 otroški od 25—30 Din 37.— Din 57.— fantovski od 31—35 Din 87.— fantovski od 36—39 moški Din 97.— Din 117.— dalje. SV. MII )K 1LAVŽ JE V DOMAČI TOVARNI ČEVLJEV CABL POLLAK D. D. NAROČIL 60.000 PAROV RAZNOVRSTNIH ČEVLJEV, DA OBDARI VSE PRIDNd. OTROKE IN ODRASLE IZ MESTA KAKOR OKOL.CE Z DOBRIMI IN TRPEŽNIMI STANDARD ČEVLJI" KATERE SE DOBI PO NA STRANEH NAVEDENIH IZJEMNIH CENAH SAMO V TRGOVINI i IP1R1I POLLAKU NA lDIUf^AJSlKlI CESTI ŠT. 25 lep« vitko nogi .. Par>« - Lasje bodo otdra veli ia šepet bujno rasli — la os-peb garantiramo — Garaitfara stane &> Din CENTIFOLJA. kozmetiik« i»*od. Zagreb. Jarlgldeva 8 Zahtevajte takoj brespl.&n? lluatr*»Be cenike! Grela Vas bo! Original Lntz-o?a peč Emajlirane svetovno znane peči v raznih barvah in velikostih. Okras vsakega lokala in stanovanjskega prostora. Velik prihranek na kurivu. Vprašajte one, ki jo že imajo. Zahtevajte brezobvezni obisk zastopnika. Ing. Guzelf Ljubljana — Šiška, Bel jaška ulica 4. — Telefon 32—52. J llfipsssf : •■■■: Sfe® , > [ . OBUČILNIU Mali izdatki, veliko veselje Primerna darila za Miklavža in za božič so naši čevlji za dame in gospode od do 140 Dia na obroke IUMJA NA OBROKE I LJUBLJANA MESTNI TR6 17/1 Violin« od Din 60. Mandoline • 129 G tiare • »109 Bočne harmonike 69 KROMATIČNC HARMONIKE, HAVAJSKE GITARE ITO ahtevBjfr bmpbf ni tvorn&kl | CENIK: I NEINEUHEROLD MARIBORU. 101 ii - NatMvcI« »loJnuka paleta« lelezaa telo prek« tičaa sloiljiva pojtelja • tapeciranim madracom — CraEtttae t> viaka bila. otele, sa putp{u<« oio? bc ia aoiae sluibe. Sta« M Dia 3t$*— fUcpoii* Ijam poitom ia iclcini-coa fo povzetja. Ltscaa «Iaiia*ka patent-aa ' cela • praktična ilot-Hiva, postela • tapecira« ■ia madracom. — Staae Dia 299.—. fotelj stane oib 130leme, kletke, krmo, ptičja zdravila. Velezanimiv cenik z dragocenimi navodili pošlje brezplačno Grosszucht Hey-denreich, Bad Suderode 150,Harz. VATA za odeje in v tablah najboljša in najcenejša Zahtevajte vzorce in cenik. TOVARNA VATE Maribor. Dravska 15 Za Miklavža in Božič Vam nudimo neverjetno nizke cene. Plašče cele z podlogo z vatelinom m plišastim ovratnikom že po 250 Din, brez pli-ša veliko ceneje, po kvaliteti najboljše vrste z kožuhovino 1020 Din. Predpasnike damske z naramenci na (lac) že od 24 Din naprej. Prvovrstni kroji in izdelava ne kot se je na razstavi govorilo, da Je krojeno in izgotovljeno na Dunaju, to je vse domači Izdelek. Nudimo Vam pa tudi drugo ma-nufakturno blago po najnižjih dnevnih cenah, otročje nogavičke že od 3 Din naprej, rokavice, trikotažo, pletenine, moške srajce, kravate, itd. 14239 J. Tomšič Sv. Petra cesta St« 38 Zavidajo Vam Vaš smehljaj ? Erasmic Savon Dentifrice povzroča trajno in sijajno beloto zob in izpopolnjuje z dovršeno lepoto Vaš smehljaj v zavist Vaših znancev. In še nekaj — nežni privlačni vonj povzdigne dražest Vaše osebe. ERASMIC SAVON DENTIFRICE »£SDI82-075 TMB flUSMlC COMMNV UMITEa LONDON. «NGt>«% Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otro-^or^ Velika ^z-ških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. ceniki franko. IO minut lahko žrtvujete za pregled novega kataloga od tvrdke Trgov, dom Stermecki Celje Štev« v katerem je bogata izbira dobro idočih ur in zlatnine po izredno nizkih cenah! Nikel anker remontoar ura 40 Din, ista lepo gravirana 50 Din, tula Posrebrena 90 Din, zapestna 91 Din, budilka 45 Din, navadna stenska 130 Din, stenska s kukavico 180 Din Zahtevajte brezplačni, Ilustrirani cenik! Izgraditi hočemo veliko prodajo obutve v naši državi Zato smo svoje cene prilagodili žepu in potrebam vsega prebivalstva« Da smo mogli to doseči, nam je pomoglo zaupanje naših odjemalcev in naših sodelavcev. Telovadni čevlji Vrsta 242 Vrsta 3762-22 št. 6—8 (23—26) Vrsta 2861-01 Ženske Vrsta 1255-31 Zlasti otroško obutev prodajamo p® tako nizki ceni, da lahko vsi starši preskrbe svoje otroke z vsako vrsto, ki jim je potrebna: za gimnastiko telovadne čevlje, za igranje čevlje iz kravjega usnja, za nedeljo čevlje iz boksa, ob dežju in mrazu zimske čevlje, za doma copate, i ~~ 59.- A \ 59.- 39.- m ' «' : mm%m fl % : m -* * " m i m * # mmm Jm 49.- št. 6—&Yz (23-26) Vrsta 211 Žensko mikada. Vrsta 7045 Moška mika da Vrsta 7047 Ženske Vrsta 7815-61 Največje ln najprijetnejše zadovoljstvo imate takrat, kadar po delu nosite naše nove copate. Stare in ponošene Vas ne grejejo. Za malo denarja kupite nove. Krep dešinov.' Vrsta 54&5-5I Lit kasti Vrsta 9805—54 Lak as t i Vrsta 9875—38 K vsaki barvi obleke imate ustrezne nogavice Ženske za Din 15.—, 25.—, 35.—, 49.—. Moške Din 9.—, 15.—, 25.—. D 55-ju Fini boksasti z usnjenim podplatom Vrsta 9677—22 OBIŠČITE NAŠ ODDELEK ZA NEGOVANJE NOGL POTREBNO OBUTEV, KI JE TUKAJ NI, DOBITE V IZLOŽBI IN V PRODAJALNI ARIBOR Odeje samo v dobrih kvalitetah in prvovrstnih tkaninah, pripo-znana dobra polnitev s puhom volno in vato. Odeje iz puha z Ivi o tkanino Din 1100.— Odeje iz volne z Rio tkanino Din 600— Odeje iz vate z Rio tkanino Din 400.— franko vsaka pošta. Vzorci na zahtevo brezplačni KakO doseza ____ lepota? Pa povrnem« polti njeno izgubljeno lepoto, jo je potreba vsako leto temeljito obnoviti in zato j« baš sedaj najbolj prikladen čas. Predvsem mora biti stanično tkivo, ki je z uporabo raznih krem, pudrov, mi!, šminke itd. jako trpelo, na novo izgrajen« in ojačeno. To pa dosežeta sam« z uporabo mojega Sredstva za laščenje po dr. med. L a o h m a n n 11. Gornji sloj kože (epidermis), v katerem se nahajajo vse nečistosti, odstranjuje moje sredstvo za luščenje na popolnoma neškodljiv način in brez vsakih ovir v poklicu; to je da o tem nič ne ve vaša okolica. Vse nečistosti kot mozolji, sojedci, gubasta, ovenela, mlahava, bleda, hrapava, razpokana, rujava koža in zaostali sledovi koz itd. izginejo za vedno. Takoj — že po prvem dnevu — nastopi takojšnje polepšanje tem ta. Nova koža se pojavi v sijajni lepoti, mehka kakor baržun in čista kakor pri detetu in daleko bolj napeta in elastična od prejšnje. Cena Din 120.—. iftlltf* (11 SI P i <> o z mojim preparatom »Rapidenth« ^cpijicilic Uldtltt odstranite takoj vse neprijetne dla-ciee na obrazu s korenino, pri tem ne zdražite kože. Uspeh a tudi neškodljivost zajamčena. Z uporabo tega preparata odmro papile lask tako, da se dlačic« ved ne vrnejo. To. postopanje je mnogo bolje od elektrolize, a sam preparat ni nikaka krema za odstranjevanje dlačic ali kak kemijski prepa-rat,_ ki deluje samo kot nož za britje in po katerih preparatih zopet zrastejo dlačice eo bolj goste in trše. Zdravniki priporočajo »Rapidenth« kot najbolj pripravno sredstvo za odstranjevanje dlačic. . . . Cena Din 50 — »Partout« za roke in noge..................Din 100]_ Itiioricn 11 OttII in obraza, ti često izzove zasmeh m je«zo, iz-a gine po kratki uporabi moje kreme za pobledi- tev »A<. Pomaga tudi tam, kjer so drugi preparati odpovedali. Lice posta ia daleko inkavnejše in lepše, uspeh in tudi neškodljivost zajamčena. Cena Dia 50.—. Originalne preparate SCHR0DER - SCHENKE SZffl* Depot za Jugoslavijo »Omni a«, oddelek 1-11, ZAGREB, Draškovičeva 27. Zahtevajte brezplačen ilustrovan cenik! Ne sprejemajte potvorb. Sehr&der-Schenke preparati uživajo svetovni sloves in imajo za seboj 35 let preteklosti. Sreča zahteva bolj bele zobe! Zobje, grdi, rumenkasti, pokvarjeni ne doprinašajo ničesar k lepoti, zdravju in sreči. Mikrobi - v ustih so vzrok tega stanja. Koly-nos naglo ugonobi te mikrobe. Uporabljajte Kolynos tri dni po 1 cm ,na suhi ščetki za zobe zjutraj in zvečer. Poglejte potem svoje zobe! — Za tri nijanse so bolj beli. Antiseptična pena ugo-nablja mikrobe, nevtralizira kifjino in vrača zobem njihovo prirod.no belino, ne da bi jim škodovala. Antiseptična K R E M A ZA ZOBE KOLYNOS Pozor! Pozor! RADIO Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta. Zcevni aparat kompl. Scevnl aparat kompl. 4 cevni aparat kompl. Din 1.880.— Din 1.980.— Din 3.300.— Ugodni plačilni pogoji. H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Dunajska cesta 1 b/TL s popolnim znanjem jugoslovenskega, nemškega in francoskega jezika, kakor tudi nemške stenografije, se išče za večje industrijsko podjetje v Ljubljani s 1. jan. 19-32. Ponudbe z označbo zahteve plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sa-Moc. 14235 Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubljenega sina, strica in svaka, gospoda •Halesa (Beigctt trg. uslužbenca Nabavijalne zadruge JDŽ Maribor izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala gre upravnemu odboru in sosvetu ter vsem uslužbencem za obilno udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujemo se tudi g. šefu Cviklu, postajenačelniku g. Mohorku in g. Tumpeju, ki so poskrbeli za sijajen pogreb pokojnika. Nadalje se zahvaljujemo g. dr. Se-kuli za zdravljenje za časa njegove bolezni, železni-čarski godbi »Drava«, pevskemu društvu ;Luna« za v srce segajoče žalostinke, društvu ^Merkur« za prejeto podporo in vsem darovalcem prekrasnih vencev in šop« kov, ki so okinčali pokojnikov prerani grob. Vsem še enkrat najlepša hvala! Maribor, dne 28. novembra 1931. 14241 ŽALUJOČI OSTALL Sutcneni osftmici za površne suknje in obleke pod ceno Mitctauc, (Pri ŠHofu", Hiubliatia PERJE kokošje, par je. gosje, naravno in s strojem diščeno, dobavlja v vsaki množini E. VAJOA, CAKOVEC Telefon številka 59, 4, 3, 60 »JUTRU' Brez posebnega srtrrestaa V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena mati, babica, prababica in tašča, gospa Anna Schell zasebnica dne 28. t m. po kratkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, v 82. letu starosti, mirno preminula. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 29. novembra t. 1. ob 2. uri pop. od doma žalosti, Spodnja šiška, Maurerjeva ulica 29 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. novembra 1931. žalujoči ostali. 14253 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij .Jutra, Adoif Eibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fxanq Jeaeršek. Za inseratni del je odgovor« Alp* Novak. R* * I^bljani."