Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za eelo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — NaroÈuino io dopise aprejeroa J. Krajec v Novem mestu. _ Novice Kdor želi kako oznanilo v j,Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vreto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., triki-at 15 kr. Našim naročnikom. S pričujočo .številko so dovršile „Novice" svoje Šesto leto in sicer ne oslabele, ampak mnog'o ukrepljeiie — bodî-si glede iia sodelavce ali gíedé na naročnike: število obojih je rařilo. /ato izrekamo potlpisani najtoplejšo znhvii-lo vsem prijateljem našili „Novio" ter pristavljamo prošnjo, naj jih ne zapnste tudi v priliodnjem letu. Z zavestjo smemo reíi, da smo se trudili ravnati se po g-eslu „vse za vero, dom, cesarja", da smo si prizadevali spolnovati nalogo, kateio smo si dali. Temn f^eslu, tej nalogi ostanemo zvesti tudi (ialje, dasi se je osebstvo pri „Novicah" nekoliko spremenilo, ker je od sodelovanja odstopil g. Iv. Lapaj n e, vodja meščanske Sole v Krškem. "Mnogo je ë. g. pisa! za „Dol. Nov," bodi mu tu izrečena naša zahvala! „Dol. Nov." bodo ohranile prejšnjo obliko in oeuo. Kakor prej tako tntli seiiaj ne bodo hodile na čeln boja, — to vže zato ne, ker pri malej obliki ni prostora za boj — pac pa bodo vselej mimo nagovarjale dobro pošteno stvar. Odločno bodo vselej nravne, nikdar ne bodo prikrivale katoliškega prepričanja, bode naj kjer koli, marveč se bodo odločno postavile zlasti v šolskih rečeh ua stališče, na katerem so naši škofje. Take morajo biti „Dol. Nov," ker se pišejo za naše verno ljudstvo. Kadi tega pa tudi upamo, da nam bodo zvesti ostali iiaši dosedanji naročniki — še več — da nam bodo pridobili tudi novih. Vse rodoljube zlasti vrle duhovnike pa prosimo, naj razširjajo med narodom naš list, nas pa naj blagovolé podpirati tudi z dopisi, naznanili. Nekateri so nam to obljubili; /.elimo jih še več, da bode list bolj mikaven, bolj koristen. Dr. J, Marinko. Ivan Krajec, Josip Rome. Mat«j Jereb. Gospodarske styari. Dolenjski kmetovalci, pripravljajmo se na železnico. (Dalje,) Največje koristi bode za Dolenjsko gotovo tista kmetiška tehnična obrt, katera ima največje pogoje, da bode vspevala. Taka bi bila v pm Govor g. dr. Marinko-ta ob i)i-ililti oliletiiide tuk, katoliške dniSbe rokoilelsliili poTnoÈiiikov, Slavna g o s p o d a 1 Nekako tesno nii je pri srcu, ko sem stopil pred Vas, blagorodna gospoda, da Vam sprego-voi'im nekiij besedi. Kaj naj vam vendar povem? Ta si želi morda, da mu popišem kakovo mieno dogodbo, drugi, da naj mu govorim o kakej vednostnej stvari ; ta, naj mu popišem kako se dobi sreČa, uni zo))et kaj druzega. Vsem vstreČi ni mogoče. Zato se hočem ravnati po resničnem pregovoru ; „česar je polno si'cé, rado iz ust gré" — fo tem bolj, ker sem prepričan, da Vas je, gospoda, največ, ki pričakujete, da Vam spregovorim o reči, ki nekako globoko tÍČi tu-le notri v mojem srcu — o našem društvu. Res je, da sem Vam o tem uže nekatere-krati govoril — govoril vže tudi tako, da sem bil kar siten, kar nadležen bei'ač — pa nič ne dé, vnovič pridem na isti predmet. — Obljubim pa, da danes ne bodem siten — vsaj preveč ne ! Od kar se nismo videli na tem kraju (bilo je lani ta dan) je Gospod Bog drii.štvo naše jako blagoslovil. Podal nam je roko slavni deželni zbor, kranjska hranilnica, pokojni g. Cinibas in neki drug duhovnik z velikimi darovi, naklonil nam je podporo gospodov duhovnov in nednhovnov iz Mesta in od drugod, posebno tudi blaga srca nekaterih tukajšnjili gosp(y, tako smo mogli plačati čez 1000 gld. dolga. V resnici hvaležno po-vzdigam svoje srce k nebesom ter pravim: Hvala Ti, Oče dobrotni! Hvala pa tudi Vam, blago-čuteče gospe, za dobro vneti gospodje, naj Vam Vsegamogočni poplača tnkaj in tudi onstran groba! Ob enem mi je pa to tudi nov dokaz, da nihře ni goljufan, ki zaupa v Gospoda, V njegovo pomoč smo verovali, ko smo delo pričeli, nanj smo se ozirali tudi pozneje — in vidimo, da ne zastonj. — Ti'sti g'otovo pivarstvo. Pred leti bi bilo skorej kar neumno v vinski tíežeii na pivarstvo misliti. Vse driigačiie razmere so pa daudaties. Trtiia uš je uničila že zelo po vseh vinorodnih deželati kaj dosti vinogradov, žali Bog ne najmanj v naši domovini, na Dolenjskem. Trtna tis bode pa svoje delo iše nadaljevala, pred ko ne toliko časa nadaljevala, da bode vse današnje vinograde uničila. Da bi kedo sredstvo izumel, s katerim bi bilo mogoče trtno iis uničiti, trti [la ne škodovati, in sicer po ceni sredstvo, tako da hi se ga mogli lahko vsi vinogradniki kar skraja posluževati, iia to skoraj nikakor ni misliti. Kaj se ni že v tej zadevi skusilo na Francozketii, Nemškem, Ogrskem, Avstrijskem itd. pa v-e zastonj. Z saditvijo ameriških trt že gre njimi je že mogoče uničene vinograde z novimi nadomestiti. Ali da hi se jia moglo kje (ako hitro zasajati, kakor uš končuje, to je pa popolnoma nemogoče, že celo na Dolenjskem. In zato se sme sklepati z največjo gotovostjo, da ni daleČ; pred nami tisti Čas, v katerem se bode sploh le kaj malo vina pridelovalo, in kar se ga bode pridelovalo, bode sila drago, tako drago, da si ga hode mogel privoščiti le prav premočen človek. Tpijaiiljivim pijačam je pa svet dandanes že tako privajen, da jih popolnoma opustil ne hode nikdar več. Sadni mo.ít, razna žganja, nadomestovala ho-deta že vino, ali v največji meri storilo bode pa to gotovo le pivo. Piva popije se že dandanes ue le po nevinorodnili deželah, ne le po velikih mestih, ampak sploh povsod, tudi po vinorodnih deželali in na deželi, na kmetih toliko, da je kar čudo. Vse to je pa proti temu, kar še le pride, le malo, toliko ne niČ. Kes, Človek ne more sko- raj veijeti, ko sliži, da so pivarne, katere kar na stotisuče, da, tia milijone hektolitrov piva na leto skuhajo ter v promet spravijo, Takih pivaren je mnogo, pa za priJiodnost le še premalo, veliko premalo. Že obstoječe pivarne bodo gotovo povsod se razširili, kjer jili pa Se ni, bodo pa nove napravili. In ni dvomiti, da pride tudi za I>olenj-sko zopet (ias, ko se bode tudi v nji zo[)et pivo kuhalo, kakor se je ?.e nekdaj, ko je Itila pivania v Soteski, v Kandiji, v Rudolfoveni, v lir.^linu itd. Vse t" nekdanje naštete pivarne in še do.sti drngih v naši deželi je moralo res da delo ustaviti. Pa zakaj 1-' i'regovor veli da velike ribe male pojedajo. 1'ako se je zgodilo tudi z nekdajšniini malimi pivariiami. Ko želentiice še bilo ni, ni bilo mogoče pivo od diileč dopeljevatî, po železnici se pa to dandanašnje lahko zgodi. To je prvi ter poglavitni vzrok, zakaj da so zadušile velike, da velikanske duiiiijske, gra.ske in dr. pivarne, nase male domnče. Koj drugi vzrok bil je [la ta, da male pivarne inso izdelovale tako finega piva, kakor velike, ker tega znale niso, da tega niti niso mogle znati, ker niso bile tako uredjene kakor bi morale hiti. Vkljub velikanski množini piva, katero velike pivarne dandanes zdelujejo, vidimo pa, da t;ena pivn le raste, tako da je danes pivo vže tako ilrago kakor vino, da, še dražej. I^eta 1B5G. pil je pisatelj teh vrstio v Postojini domače pivo j)0 12 kr. stari bokal, danes čez komaj 34 let stane liter ne bokal najcenejšega piva 24. Cena piva pa le še vedno naraSČa, ker ga vse današnje pivarne vže skoraj tolik« izdelati ne morejo, kolikor se ga potrebuje. In od tod pride, da tudi manjše pivarne vže zopet lahko shajajo, da tudi one poleg velikih zopet lahko obstoje, to Res je, še imamo dolgov do pet in pol ti-suciakov, a On, ki nam je bil pomoo dosîej, nam tudi dalje ne bode odtegnil Vase pomoiSi, slavna gospoda, to tem bolj, ker ima liiša v drugej vrsti tudi namen podpirati dijake, kakor hitro bode mogoče. Pa utegne reči kedo : je-li ta di'užba res vredna take podpore? aH, da rabim besede iz nekega lista „ni-li to pesek v oči?" Gospoda, pravijo sicer, da vsak berač svojo malho hvali, trdi se, da lastna bvaîa smrdi, vendar rečem drzno: katoiiSka družita rokodelskih pomočnikov je vredna podpore. Zakaj 'i Zato ker ima lep namen ; zato ker je dandanes v tem razburkanem času — naravnost potrebna. Znani so Vam raiiliČni napori delavskega stanu, veste kaj nameravajo : razdreti sedanji red, prisvojiti si šiloma pravic, koje si prilastujejo. V Ilallu zbrani vodje socijalnih demokratov zatrjujejo naravnost, da je njih namen ii ni čiti monarh i čni državni red, razdreti družbinski in gosjtodar- ski red ter razširiti hrezbožtvo, — nevero, Kaj pa je človek brez vere, uam kaže zgodovina le prejasno za|)isano s krvavimi črkami — s potoki prelite človeške krvi. Naše društvo se takim nakanam ustavlja, pravi član Kolpingo-vega društva zametava take [)oskuse dobro vedoč, kaj nas uči evangelij Kristusov. Zato so take družbe trn v očesu vsem anarhistom, socijalistom itd,; vedo namreč, da iz njih ne bode dobiti članov /.Si prekucijske namene. Nam, gospoda, pa ravno iz tega vzrašČa dolžnost, take družbe še posebno pospeševati. Pa člani vendar niso kaj posebnega, nič boljši nego drugi — družbo zapuščajo — vedno manj jih imaš, mi seže morda drugi v besedo. Ne verjamem ; pa ko bi bilo res, je-li potem družba kriva? Ali drii^^ha uČi napačno? In ko bi bili vsi udje slabi, tega Tendar ni storila družba, ampak člani sami, liodemo pa li potem družbo kamnali? Kaj, ako so v kacem razredu dijaki slabi, bomo 11 za to šolo zavrgli ? Ako bi bili tembolj kei' ne izdelujejo slabšega piva memo velikih. Dokaz teimi so nam naše rlomaie pivarne kakor Kozlerjeva, Perlesova, Auerjeva v i.jiibljani, Jakličeva v Kořevji. Ne botle jireteklo pet let po otvoritvi dolenjske železnice, iii videli bodenio nastati v Riidolfovem ali pa se kje (irugod nove pivovarne. Ali jili ustvari domači kapital, ali pa ptiiji, to biti mora nam dolenjskim kme'ovalcem pač vse jodiio. O iiikakoi' vse jedno nam pa ne sme biti to, od kod bodo dobivale nove pivarne potrebni ječmen, potrebni hmelj 'i Ako imajo jedno kakor drugo le h družili dežel dobivali, iz tiaše pa le vodo in kurivo, koristili bodo našemu kmetijstvu le bore malo. Domai ječmen, domač Imielj jim moremo pomiditi, potem bodo domačemu kmetijstvu na korist. Cas je torej vže danes, da se T raznili krajih Dolenjske pričnejo poskušinje, s pridelovanjem pivovarskega ječmena, domaČega hmelja. (Daljo prihj Višja dekliška šola v Ljubljani. v )>redzadnjem listu „Dol Novic" smo pisali poročevaje u Kranjskcg-a deželnega zbora to-le : Bode-li dovolil, da se najiravi nova slovenska dekliška šola v Ljubljani, kakor je sklenil ljubljanski mestni zbor, akoraviio so ljubljanske Tršuliiike podobno golo vže odprle, ki ne bode stala nič niti mesto niti deželo, nova pa bi zahtevala vsako leto 12.000 gld. . . . Te besede so jako razkačile nekega gospoda učitelja, ki je veliko delal za naše „Novice". Pisal nam je med drugim, da nikakor ne more biti vnet za list, — ki je zoper šolstvo, ki ne pripoznava velikanskega dani g. G o rupa — celih 170,000 gld. itd. Ker se o reči samej toliko pisari v slovenskih listih, mislimo, da je dolžnost o tem spregovoriti tudi Dolenjskim Novicam, listu ki je namenjen posebno našemu knietskemu ljudstvu. Pisali bomo o reči, kakoršna je, brez kacega druzega namena. Narodnjak g. Gorup, veliki trgovec v Reki, je ponudil 120,000 gld. za ljubljansko bolnišnico s pogojem, da se napravi tiova na driigem kraju, staro poslopje naj se priredi za novo slovensko dekliško šolo, iïazun tega je plemeniti gospod obljubil še veliko (50,000) za stipendije dekletom, ki bi obiskovale to §olo Gotovo je to lep, plemenit, velikanski dar, to moro priznati vsakdo. A drugo vprašanje je, bi li bil dar deželi res koristen I-" Ni namreč vsako darilo koristno, inarvee lahko v škodo — da celo v pogubo, .\ko bi kedo podaril meni najboljšega konja, naj bode vreden tudi 500, 800 gld. pa bi mi ukazal, da si moram kupiti voz, vzeti hlapca, rediti konja — ga ne sprejmem nikdar. Zakaj ne? Zato, ker bi uii ta podarjeni konj požrl mnogo denarja brez potrebe. Jaz bi z njim ne imel kaj početi; ako se moram tu ali tam kamo peljati, si najamem voz — in gotovo me ta v letu ne stane niti dvajseti del tega, kar bi me stal podarjeni konj. Kaj pa če je pri darilu g. Gorupa tudi nekaj podobnega? Poglejmo! ViSa dekliška šola bi stala vsako leto najmanj, 12.000 gld. Ljubljansko mesto je izreklo, da je pripravljeno prevzeti 8000 gld. drugo bi morala dati pa dežela — torej 4000 gld. vsako leto, to so obresti od 100,000 gld. Prašamo pa, je li ta dar za našo deželo, zlasti še za vas kmete, toliko vredeii? ReČi moramo, da nikakor pri kaccm sodišču vsi uradniki malovredni, bomo li potem vsako sodnijo odpravili? Ali, če hočete, ker so v nekaterih krajih kristijani slabi, hudobni, bomo li zato katoliško cerkev iztrebili? — Ne, ravno narobe je: treba je krščansko prepričanje le bolj poživljati — in tudi pri njih se bode pokazal sad — poboljšanje! Res je Gospoda, zadnji čas se je pritihotapil nekov duh, ki dela zoper našo družbo kolikor mogoče, res je, da nekoji ljudje odvraČujejo rokodelce od naše družbe, res je, da se jih je neko številce izneverilo ; ali je pa potem družba sama shiba? ali nepotrebna? Ne, še bolj je potrebna, slavna gospoda, da z združenimi močmi delamo na to, da pomočniki pristopijo k družbi, da jo podpiramo kolikor mogoče, da jej bode možno delovati vspešno. Zlasti Vi, gospodje mojstri, imate tu imenitno, imate najveČo nalogo! spodbujajte svoje pomočnike, naj priatopa-jo k družbi — še več, gospodje mojstri, prihajajte ob nedeljah zvečer sami semkaj — vaš vzgled bode bolj vleke! nego moja slaba beseda. V družbi ne bodete slišali ni5 slabega, ampak samo dobro. Ne bode se jim priporočal zakon kacega nevernega socijalista — ampak zakon, ki je prišel iz nebes, uravna postava Gospoda naSega Izveličaija. Ysi pa se združimo, vsi delajmo, da ohranimo nase rokodelce verne, poštene, da jih obvarujemo pogubtiega strupa, ki sili iz tujega, tudi v našo domovino. Ako ne pomagajo mila, rabimo ostra sredstva! Plevel mora iz njive! Iz srca privoščim delavcem, da si opomorejo toliko, da bodo mogli res pošteno, človeka vredno živeti; toda pribore naj si to s poštenimi sredstvi, po pravem potu ! Slednjič še par besedic o programu, — Gospoda, ne pozabite, da imate pred seboj rokodelce, ki sučejo orodje od ponedeljka do nedelje, ne pa učenih gospodov. Tako sodite posamezne točke, Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! ne. V to Šolo bi hodilo le malo deklet iii te iii bile sjiloli le od Ijoîi'atili Ijtibljaiiskih starišev, nekaj nioi'da tudi od bogate gospode iz družili mest — od pravili kmetov bi gotovo ne hodili v to èolo po dve hřerki vsako leto. Zakaj bi moralo pa potem kmečko ljudstvo plařevati. da se morejo izobraziti nekatera dekleta preniožiiili Slovencev, „"Dol, Novice" bi pravo imele, ako bi djale: Bogatini, osnujte si tako šolo sami, ako jo potrebujete, vsaj moramo tudi mi kmetje skrbeti sami za svoje ob-«in-ske Šolske potrebe. Pa naj bode, tega ne rečemo ; še več recimo, da l)odo tudi nekatere kmečke liČere želele več izučiti se. Potem pa trdimo, da nam ni treba tako drage stvari t. j. ni treba ravno nove šole. Zakaj pa ne? Zato, ker imamo podobno veliko ceneje, katero si labko najamemo — iti io je sola pri ljubljanskih Ursniinkah. Navadnim [(otrebam deklet od premoiniših ljudi bode zadostovala popolnoma — Čemu torej postavljati hišo ko jo vže imamo za potrebo. Te sole ne bo treba zidati ; deželni zbor jej je pa dovolil letos le 800 gld. za naprej ])a le po 1000 gld. letue [)od[)ore. Prihranimo si toraj vsako leto 3000 gld,, ki se bode dali porabiti pač bolje kje drugej; vsaj imamo potreb, da se skoraj ne vidimo iz njili. Smo li 1, zgoruimi besedami res piš^ali zoper kakovo potrebno solo, zoper učiteljski stan ? vsak pameten číovek vidi, da so o tem storile „Dolenjske Novice" le svojo dolžnost kot list, ki se ima potegovati zlasti za koristi kmetskega ljudstva. — Ali pil morda poreče kcdo, da smo zoper solo zato, ker pišemo za versko šolo'i* Kedor tako misli, prosto :iiu. Toda jni pa vemo, da tako šolo hoče nase ljudstvo, da tako šolo zahtevajo naši škotje, katere poslušati je katoličanom dolžnost; mi vemo, da verska šola pač ne bode niti za vlas slabša pač pa v miiogcm oziru boljša, kakor je sedanja. — Ako je kedo, ki nas zaradi tega obsojuje bodi si iz stanu katerega koli, naj bode; ne uklonemo se nikdar — prepričani, da imamo pravo. Da nismo tako grozno napačno sodili uam kažejo tudi dogodki v našem deželnem zboru, ki pričajo, da je naših misli tudi mnogo naših deželnih poslancev, da je to sprevidel celo g. Gorup sam. V dokaz navedemo samo poročilo lista „Slovenca" v številki od 22. novembra, ki se žela ni dovolj bogata. Tudi nikjer drugod dežele ne podpirajo takih šoi, Gosp. Gorup bi bil storil veliko večjo uslugo mestu in deželi, ko bi poslopja prepustil v kak drugi namen, n, pr. za obrtnijsko šolo. Tudi ustanove niso iia pravem mestu, ker povsod v take vi.^^e dekliške zavode zahajajo dekleta premožnih rodbin, ne pa take, ki se odgojujejo s pomočjo ustanov, {îosp. Gorup s svojo ponudbo pritiska na deželo, da bi morala naložiti neprimerna bremena. Vsled te kritike je gospod Gorup, ki je bil navzoč pri seji, izrekel, da on uoče delati nobenega pritiska in da odmakne svojo ponudbo ter je oďsel. Finančni odsek je potem pretrgal sejo, da bode poročevalec mogel staviti nove predloge zastran zgradbe bolnišnice". Hlagi gospod Gorup je ponudil vendar le — za staro boltnSnico 120,000 gld, s pristavkom, da jo prepusti, da se v njej vstanovi obrtna šola, bolnišnico pa najiravi na drugem kraju. Deželni zbor je sprejel ta predlog — za katerega smo tudi mi iz celega srca. Obrtne šole so dandanes jako potrebne, bodo pa brez dvoma še vodno bolj, ako bočemo, da bode mogla naša obrtnija prekositi tujo, ali v.saj ostati z njo na enakej stopinji. Zato smo jako hvaležni g. Gorupn za njegov velikodušni dar, želeč, naj donaša obilnega plodu še poznim rodovom. Gosp, Gorup je v včerajšnji seji tinan-čnega odseka odmaknil svojo ponudbo za nakup deželne bolutSnice. Pri obravnavi so namreč poslanci nasprotne strani obžalovali, da se je spojilo vprašanje zgradbe nove bolnišnice, za katero so vsi poslanci, z višjo dekliško šolo, proti kateri so opravičeni pomisleki. Z letno podporo 4000 gld, bi bil za vselej vezan kapital 100,000 gld,, katerega v ta namen potrositi de- Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Na Dunaji se je začel državni zbor 4. dec. Brž prve zaseje so bile precej viharne. Zlasti 30 si prizadevali liberalni Nemci, da bi bili zavrgli izvolitev dalmatinskega poslanca Masovičiča. Dela bode imel državni zbor dovolj ; da bi bilo gospodom res mar le korist narodov, ne pa stranski — hujskalni nameni. Kaže se, da se bode ohranila dosedanja večina. Sprava med Čehi io Nemci nahaja vedno več nasprotovanja — skore j gotovo bode splavala po Labi. Povsod po Avstriji se pripravljajo na prihodnje ljudsko štetje. Nemci posebno pridnSajo svoje rojake, naj pazijo, da se ne eden ne izgubi materi Nemčiji. Slovenci, tndi mi ae pokažimo slovenske može! Ogrski delavci so imeli v Budapeští 7. t. m. sbod. Sklenili so, da se mora napraviti postava, ki bode varovala delavce, da naj se dela samo 8 nr na dan, da naj imajo ob nedeljah počitek najmanj 36 ur, to je vso nedeljo in še pol dneva. — Tndi avstrijski rudokopi, ki so zborovali 7. ia 8. t. m. na Danajn, zahtevajo tisto število ur za delo in počitek. Pod zemljo je pač res 8 ar dela na dan popolnoma đoati. t Kaj je novega po širokem svetu? Rusija pridno pospešuje stoj promet, skuša porazumeti ae b Kino, zboljšala ae je rusko-ru ttuaska knočijaka pogodba. Nemški cesar zahteva, naj se Nemci po šolah še bolj ntmiko vzgojujejo. Za nas bo vže sedaj malo preveč ošabni ti ntmSki Piu i. V Italiji je brezferni minister Krispi zmagat pri volitvah. Zakaj? Ker se Katoliki, ki imajo veliko vežino, n kjer ne vdeleŽujtjo volitev. Sicer pa je v Italiji vse gailo Na Spanjskem je konservativna vlada zmagala pri volitvah z vetiko večino. Na Francoskem mora odslej davek plačati, kedor bode kakovo naznanilo prilepil na hišni zid. Domaće vesti. (Dolenjska železnica.) O dolenjski železnici (ukaj vse govori; to je gotovo dokaz, da nam je je res potreba. Seve da se čujejo včasih tudi nenmni glasovi, da bodo morali kmetje sami delati železnico — ali dati kaj posestva — zastonj ! To je bedarija; ne enega voza ne bode treba nikomur zastonj dati, razun tega, kar bo občine obljubile prostovoljno. Naj več ae ve da zanima Kovomeščane pa tudi druge, kje bodo posamezni kolodvori. (Bakljado) napravili so NoromeS^ani g. državnemu in deželnemu poslancu profesorju Šu-kljetu v znak hvaležnosti za njegove zasluge za dolenjsko železsico, na predvečer njegovega goda 2. t m. (Krasno novo cerkveno obleko) je dobila tukajšnja kapiteljska cerkev; stane nekaj tisaiakov. Čudili smo se jej pr^tečene praznike. Delo je preskrbela gospa Ana Hofbauer v Ljubljani. (Zadnji dan letal se bode štelo ljudstvo po celem cesarstvu. Mislili smo o tom več pisati, ali ni nam mogoče, ker pomanjkuje prostora. Zjto rečemo samo sledeče: Slovenci, ne pozabite, da ste Slovenci ; naj se ne dá nihče premotiti, da bi zapisal, da je Nemec, njegov jezik nemški! To bi bilo grdo in sramotno. Med Nemci ga ne hode ne enega, ki bi djal, da je Slovenec, Bjđemo-li samo mi take š!eve, da bi se sramovali svojega roda? Gotovo ne! Bog varuj! (Preširnov večer), katerega je napravila tak. čitalnica dne 29. nov. bil je dobro obiskan. Igra vršila se je prav dobro, a bile so tudi ulogevpravih, veščih rokah, le Žal, da so igre postale na našem odru tako redke. Petje bilo je tudi popolnoma dovršeno, ter smemo pričakovati tudi pod novim kapelnikom uspešnega delovanja pevskega druâtva, kar velja tudi o godbi, v kateri se posebno odlikuje 12 letni deček, sinko novega kapelníka. (Miklavžev večer), katerega je napravil „Dol. Sokol" v soboto 6. t. m. bil je dobro obiskovan, ves spored izvráil se je v občo zado-voljnost. Omeniti nam je posebno, kako Čutno je bilo videti ubogo deco, prejemši lepo obleko po Miklavžu, katero se je tem omislila po prizadevanji milosrčnih gospa; nabralo se je za 32 oblek z nbutevjo vred, ter so jo dobili dečki in deklice. V iatini lepa misel ter zasluži občega priznanja in hvaležnosti. O, da bi se take lepe navade ne opuščale in tudi v prihodnje gojile! (Tukajšnja družba rokodelskih pomočnikov) obhajala je svojo navadno obletoJco. Od kar družba deluje, so njene veselice vselej mnogoštevilno obiskane; toda toliko ljudi društva pač še ni nikdar videlo v svojih prostorih kakor zadnjič: vse te je trlo. Med pričujočimi smo videli prve gospode in gosfé našega Mesta n. pr. g, okrajni glavar z družino, tako g. državni pravdnik g svotnik Vojska itd. Občinstvo je pokazalo zopet, da čisla rokodelsko družbo — posebno pa je tudi pričalo s tem, kaj misli o onem zlobneno. napadu v tržaškem listu, o katerem so govorile zadnje „Dol. Nov. ", Hvala Bogu, da je tako ! Program je bil obširen. Pomočniki so se vrlo vedli, peli prav dobro štiri pesmi pod vodstvom neumornega g. P. Otokarja AleŠa. Temu gospođu se im« res društvo mnogo mnogo zahvaliti, ako pomislimo, kako težavno mora biti z malim kevilom pevcev, ki se še mnogokrat menjujejo, doseči lepih vapehov. Prizor „Sliiga kakoršen mora biti," se je dobro predstavljal ter vzbujal obilo smeha; Sveti Jožef z dvema angeljema; varuhoma kat. pomočnikov ter proseči pomočniki je bil ganljiv prizor — prav vreden katoliške družbe. Govor g. načelnika prinaša naš list na drugem kraju. Če omenimo še, da 80 obiskovalci po darovih in pri tomboli prinesli 78 gld., smo znameniteje reči bistveno povedali. Stmo še enega ne smemo pozabiti: za predstavo je pripravljal ter zvečer pomočnike Ija-hezajivo kostumoval g. prof. Vrhovec. Bodi mu v imenu druUva najtoplejša zahvala! (Iz Metlike) ia tudi vže od drugod smo prejeli dopis, ki izraža željo, naj bi „Novice" izhajale večkrat — vsaj trikrat v mejcu. — T* želja je za nas paČ laskava, ali sedaj jej vendar ne moremo vstreči. Vzrokov je mnogo — a naj-veči pač ta, da bi morale potem „Novice" več veljati — naši ljudje pa veîSnoma prav težko plačujejo vže samo eden goldinar. (t Umrl) je v Ljubljani blag mož, izvrsten župnik trnovski g, Vr. Karan. Pokojni je zidal z velikimi težavami trnovsko cerkev v Ljubljani, bil častni član ljubljanskega mesta, pravi kan kranjske hranilnice itd. Naj počiva v miru ! (t Umrl) je v Vel. Slivnici pri Vel. Laščah rokodelski mojster, Btragar in urar, ki je pa znal popraviti tudi Tsako kmetijsko orodje. Znan ie bil T vsema okraju ter živel ves íaa življenja v samskem stanu. Ni se mu tožilo, če je preínl tudi dve noči pri popravljanji stare ore, ssmo da je dobro naredil. Marsikedo je zdihnil; èkoda ga je, kedo nam bo zdaj orodje popravljal? Pokojni Janez Zakrajâek je bi) tudi kršfacskega duha; lad je molil in ćital — posebno tudi „Dol. Nov." Bog ma daj večni pokoj ! (Bralno diuštvo v K o B ta nj e v i ci ) bode iieelo avoj redni občni zbor dne 28. grudna t. 1. v društvenih prostorih ob peti uri popoldne s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika ; 4 poročilo kujižnjičarja ; 5. eho dni predlogi; 6. volitev novega odbora. (t V Rosalnicah) je dne 24. listopada 1890. umrl v 68. letu svoje starosti posestnik Jaro Nemanič v hiš. štev. 7. Poki^jnik je oče našega rojaka — gospoda Davorina Nema-niča, gimnazijskega ravnatelja v Serajevu. Zamrli je bil uzorn kmetovalfc; bil je tudi veČ let žapan i cerkvtni kl,učar pri treh farah v Rosalnicah. Bog mu daj večni mir i pokoj! (Iz Sodražice) se cam piše: 8. t. m. ála je neka tukajšnja, necmožena ženelia. stara okolo 30 let, v bližnjo vss oddaljeno četrt ure od Sodražice. Bila je jako vdana pijančevanju, žganjskemu bratcu „pilpohu". V veselem stanu si je navadno lici barvala, da bi bila lepša. Pijana od žganja vrnila se je v tem hudem mrazu zvečer po bližnjici domov. Pri neki vodici so jo našli drugi dan otroci zmrznjeno, samo v beli spodnji obleki. Sodi ee med ljudstvom, da je po nesreči apodrsnela, pala v vodico, nevedoč, kaj da dela, si je slekla mokro zgorenjo obleko in potem tako obležala. Pri njej so nsšli 1 krajcar, ogledalo in mali kos rudečega popirja od cikorije, s katerim se je navadno barvala. Tnkaj velja pač pregovor; „Kakoršno življenje, taka smrt". (Rimske grobe) našli so dne 24. p. m. T vasi Otok pri Podzemlji. Dva sta bila posebno lepa. V enem so našli 3 lepe urne, eno svetilko lončeno, dve steklenici, ena je prazna, druga še napoloena z neko oljnato tekočino. Na svetilki je napis: „Fortis". Vse je dobro ohranjeno. Drugi grob so žal nespametni kopalci menda iskaje denarjev popolnoma pokončali, le nekaj steklenih reči, med njimi dva uhana sta oteta. Tudi v tem grobu bila je ena svetilka toda je oničma. Izkopane reči Be lahko vidijo v Župném dvoru v Podzemlji. (V Metliki) je bilo zaklanih leta 1890: 247 volov; 80 kiav; 3 juočki; 81 telíc; 369 telet; ^93 koz; 19 ovac; 39 jagnet; 251 svinj. Skopaj 1182 glav. (Po zi v slo venskim pi satelj em ! ) Odbor „Matice Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno proSujo, da bi čim preje tem bolje poîîlali kaj primernih doneskov za prihodnji „Letopis" ; tudi razpisuje častno darilo 300 gld. za dve slovenski povesti. — Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru Matice Slovenske do 1. okt. 1891. (Da zajecsadnega drevjane gloda) namaže se z mazilom sostavljenim iz volovske krvi, apna, kravjeka, ter nekoliko ilovice. To mazilo je tako dobro, da se zajec s tem namazanega debla nikdar ne dotakne. Drevje namazati se more pa v lepem vremenu, da se mazilo na drevju posuši. Skora ravno tako dobro je, k vsakem deblu kake dve vejici dešmiljoTDe zatakniti. Zajec se češmilja (ne vemo zakaj) tako boji, da se ga povsod ogib-Ije. Sadjarji! letos žuga huda zima, zavarujte torej sadno drevje pred škodo po zajcih. „(13 Božičnih pesem)" za mešan zbor sta izdala P A. Hribar in P, IL Sattner, katere je zalcžii frančiškanski samostan v Ljubljani; tiskane bo s tipami pri Milicu in stanejo 50 kr. Pesmi te so polne božičnega duha, prav srčno veselje izražajo v melodiji, in se bodo gotovo hitro udomačile na naših korih. One pač niso poskočne in posvetne, pa tudi dolgočasne prenapetosti sta se ogibala naSih razmer vešča gg. skladatelja ter s tem zadela ob pravo struno. Želimo toraj, da bi gg. nrgani?ti pridno Begli po njih, ter jih pe-vajoč, pripravljali pot, pravemu, cerkve dostojnemu petju, (»putili pa one cerkvi nedostojnebožičnice. Razne yesti. * (Krispi), minister po ropu zjediujene Italije, ima pač vzroka dovolj, pometati pred lastnim pragom ne pa se vtikati v tuje redi. Poglejmo I Švicarski listi nam pripovedujejo skorej ceverjetDc reži. Po ita- . lijanakej štetvi je v Italiji 336 obiin, ki nimajo pokopališča ter svoje mrliĚe kar meíejo v podzemeljske prostcre pod cerkvijo. Nad 200.000 ljudi stanuje v 27.202 nezdravih kletih, 9000 jib je, ki imajo stanovanje po lukinjah v skalovju V 1700 obžinah se vživa krub samo ob praznikih; 4965 obiin zarad nbo-štva ne okusi meiia; v 600 obéinab se ne dobi zdravniška pomoč; 104 obćine imajo bolezen malarijo t. j. mrzlica zaradi močvirnega kraja. Pelagrozo t. j. neko kožno btlezen ima 110.000 ljudi — ta bolezen pride navadno od pocjanjkanja. Med 100 prebivalci jih 63 ne zna brati; 4890 občin nima nikakega etraniěĚa. * (YaiĚen ukaz za Kras,) ker na Krasu vode jako pomanjknje, je ukazal poljedelski niinieter znanencu preiskovalcu podzemskih votlin, g.Putiku, naj preiskuje in pozveduja, kako bi se dalo odpraviti na Krasu pomanjkanje vode, bodi si vže tako aii tako. Oglasil se bode pri okrajtili glavaratvib v Postojni ÍD Logatcu, ki ga imajo podfiirati pri njegovem pre-iskovsnju. To je prav; kajti nbogini Krasovém ae res mora pomagati. Gospodu Puiikn pa želimo veliko srečo ! *(SudEiiark, to je drnatvo,) ki Damerava kolikor moKoie pokapiti slovenikih gruntov ter jih seliti z Nemôi, vedno bolj raztega svoje mreže, ustanovilo je vže poddrnžnice v CeJovcii, Gradovini pri Gradcu, v Ljubljatii, sedaj pa namerava tako osnovati v Mariboru in Ljutomeru. Slovenci bojte aa te kače I Gospodarite dobro, da vam Nemee ne kupi grunta; ako bi pa bilo komu prodano posestvo, naj bc potrudi Slovenec, da ga kupi! * (Nemški nienjak Koch, profesor) zdravilstva v Berolinu, jo bajé iznašel zdravilo, ki OBdravi jetiko. Doslej 8& je sploh mislilo, da je ta bolezen neozdravljiva, ou pa pripravlja neko tekočino, ki Hc bri;tga jetićnemu človeku pod kožo ter ga, pravijo, gotovo ozdravi. V Berolin hito sedaj ue le bolniki, ampak tudi zdravniki, ki ae čudijo («m zdravila, doslej je prišlo v Berolin vže 2000 zdravnikov od vseh strani sveta. Tudi i« Avstrije sa Jih je tje gori nekaj poslalo; naS deželni zbor je dovolil 200 gtd. podpore zdravniku ki bi hotel iti v to nemško mesto, da se pouči, kako ae zdravi jetika. Nekateri se dvomijo, da bi bil ta lek istinito tako zdraviîo ter se bojé kacih slabih uasledlkov — ali če ae skaža resnično to čudo, potem je g. Kooh velik dobrotnik Človeštvu, vsaj vemo, , kako grozno je Število ljudi, katere jetika vrže v zgodni grob Podpisani uljudno proairao nase čestito občinstvo, da z denarji podpira to zdaj na pomirjeni podlagi stoječo našo godbo, ki bode vsakema vesele trenotke, nam vsem pa, ki v kmetijstva ali obrtn svoj zaslužek najdemo, lep dobiček donasala. Doneske prosimo oddati g. Maks Erunerjn, v Novemmeatn, & je denarničar godbenega društva. „Zrno do zrna pogača. Kamen do kamena palača". V Novem mestu, dne 10. decembra 1890. Franc Vertadfi, Dr. K. SUnc, stotnik, predaedmk, Anton Kus, 1. N. Sure, nađporniSiiik meĚĚínske g»r