IZHAJA vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: tel /, ^rst' G. D'Annunzio 27/E, selil 40/630824. Pošt. pred. (ca-(i /0stale) Trst, 431. Poštni teko-acun (C.C. post.) Trst, 13978341 0 tnina plačana v gotovim E D N I K ŠT? NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE 1942 TRST, ČETRTEK 27. OKTOBRA 1994 LET. XLII. Malodušje k odveč Nič drugače kot pred 20 leti . Ohladitve razmerja med Itali-lr> Slovenijo po našem nikakor ^Sre dramatizirati. Prav tako je j a po našem odklanjati misel, ,a m°re zaplet, ki je nastal prej-^J1 teden, odločilno vplivati tu-,, "a prizadevanja za zakonsko jj .tvo naših temeljnih pravic in risti. Nihče nas ne bo namreč ^gel prepričati, da se bo osred-italijanska vlada odpovedala ^Jim širšim interesom in am-v'^jam na področju srednje in . hodne Evrope zaradi nepremi-j/*h, ki naj jih ne bi dobilo v last i Posest nekaj ezulskih prva-lj0'/ ali zaradi nepotešenih že-neizP°lnjenih upov pešči-, hžaških italijanskih politikan-,v- Zavedati se namreč moramo, s hosta na daljši rok Italija in j clvsem Trst imela od dobro-Vedskih odnosov ob vzhodni ,r*avni meji zdaleč večjo korist t Slovenija. To se sicer na zu-skl Zc** čudno, vendar je takšno Spanje rezultat hladne eko-hotske in politične računice ter halize. h i?ato je vsako malodušje pri ■ manjšini povsem neupravi-eho, skratka odveč. Sedanji tre-htek pa bi moral v celotni naši ^odnostni skupnosti v Italiji še (°*j okrepiti prepričanje, da je lo L m*mo sacer naravnih in ce-koristnih različnosti med na-I 'vendar najti skupen jezik. Le i ko bomo Slovenci v Italiji lah-Postali resničen subjekt in so-®|°Vali pri določevanju osnov-v. smernic, od katerih bosta od-lsha naš obstanek in nadaljnji ^v0j. j Eire namreč za priložnost, ki he moremo in ne smemo za-hditi. Na glavni cilj, ki ga mo-hio čimprej doseči, nam narav-,°st s prstom kažejo prav zadnji j °§odki. Važno je, da pri tem ne Sobi jamo živcev in da zlasti ne .4sedamo provokatorjem, ki jih j? ?daj ni malo in ki jih bo v pridnosti gotovo še več. ? Kot je enotnost v raznolikosti ^Pspešno manjšinsko politiko ksiom, je in ostane prav tako te-i eljna resnica, ki je ni treba domovati, nujnost tesne poveza-°sti z matičnim narodom in njenimi temeljnimi institucijami, j le z državo z vsemi njenimi ve-Rhvi oblasti. DRAGO LEGISA 1111»- 0 Objavljamo govor, ki ga je imel dr. Rafko Dolhar, 18. oktobra 1974 v občinskem svetu, ko seje slednji pripravljal na proslavo 20. obletnice prihoda italijanske vojske v Trst in prevzema uprave v bivši Coni A STO-ja. Vsebina izvajanj tedanjega slovenskega predstavnika je tako aktualna, kot da bi bila pripravljena za obhajanje 40-letnice tega važnega dogodka. (Ured.) Prihodnjo soboto, 26. t.m., bo tržaška občina slovesno obhajala 20. letnico italijanske uprave v bivši Coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. Prav je, da se na dogodek takšnega zgodovinskega pomena dostojno spomnimo in ga proslavimo. Ni pa prav, da pozabimo, kako je lahko prišlo do tako pomembnega zgodovinskega dogodka. To je zasluga mednarodnega dogovora, ki je bil podpisan nekaj tednov prej v Londonu. Dne 5. oktobra letos je namreč poteklo 20 let od podpisa Londonskega memoranduma, ki je naredil konec perečemu vprašanju meje med Italijo in Jugoslavijo. To vprašanje pa je zastrupljalo ozračje v teh obmejnih krajih nad pol stoletja. Londonski memorandum je bil gotovo dejanje salomonske modrosti in realistične politične vizije. Čeprav je to dejanje le delno zadovoljilo obe prizadeti strani, je kljub temu obrodilo sadove, ki jih po 20 letih prav gotovo imamo za pozitivne, ne glede na dejstvo, da se Na grob pa križ lesen mi posadite, naj vere upanja znamenje bo; in le pogostokrat se vanj ozrite, naj kaže pot Vam gor v nebo. Ovene roža, sveti križ ostane, na svetu mine vse, ostane duša, otroci mnogokrat molite zame, ko grob poraste že zelena ruša. Ti Meškovi verzi, ki jih je avtor napisal za svoj nagrobnik, naj nam bi bili letos v teh dnevih motto, ko obiskujemo pokopališča in svoje drage.... Ljudje živimo na svetu skupaj z drugimi. Naša izkustva se izražajo med drugim tudi s pomočjo psihičnih, razumskih, materialnih, družbenih in kulturnih resničnosti. Vse to se med nami ne poraja in uresničuje v nekem brezzračnem prostoru, ampak se uteleša v svetu simbolov, ki rastejo iz konkretnega sveta oseb določila te pogodbe še ne izvajajo v celoti. Konec razpravljanja o meji med Italijo in Jugoslavijo je imel za posledico, da se je meja ponovno odprla prehodu ljudi in prevozu blaga, kar je bilo v zadovoljstvo vseh prebivalcev na obeh straneh meje. Usoda Svobodnega tržaškega ozemlja je bila za- RAFKO DOLHAR pečatena, s čimer se je večina ljudi oddahnila. To pa ne velja za vse, česar tudi ni nihče pričakoval. Tudi slovenska narodna skupnost v tržaški pokrajini je s primernim zaupanjem vzela na znanje sklenitev sporazuma, ker je videla, da je ta jasno priznal in podrobno določil njene narodne pravice. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, kako je slovensko ljudstvo že drugič z zaupanjem pričakovalo, da bo italijanska država spoštovala obveze, ki jih je sprejela do slovenske manjšine. Že v davnem letu 1919 — pred nekaj leti smo obhajali 50-letnico priključitve Trsta Kraljevini Italiji — je guverner, general Petitti di Roreto v mesecu novembru dal nalepiti proglas, ki se je glasil: »Slovenci! Italija, ki je država velikih svoboščin, vam bo priznala enake pravice kot ostalim državljanom! Dala vam bo šole v vašem jeziku, in skupnosti, naše pripadnosti z našimi željami, cilji in konflikti... Na ravni telesnosti in materialnosti postanejo vidni v obredih in simbolih. To je zakoreninjeno v našem čustvenem življenju, ko hočemo odgovoriti na nerešena osebna vprašanja po spravi, nesmrtnosti ali osebni sreči... Papež Pavel VI. je afriškim kristjanom napotil te besede: in sicer več, kot vam jih je dala Avstrija!« Vemo, kako so se stvari razvijale, da dveh desetletij fašizma niti ne omenjamo. Toda vrnimo se k Londonskemu memorandumu. Priložen mu je Posebni statut, ki v 5. členu predvideva zelo natančne predpise o uvedbi dvojezičnosti na vsem ozemlju, na katerem prebivajo Slovenci na eni in Italijani na drugi strani. Nekateri so hoteli tolmačiti besedilo tega člena v slabi veri, ko so trdili, da predvideva dvojezičnost samo v tistih krajih, kjer pripadniki predstavljajo 25 odstotkov vsega prebivalstva. To je krivo tolmačenje, saj omenjeni odstotek zadeva namestitev dvojezičnih napisov na javnih poslopjih, kot je natančno povedano v posebnem odstavku. Pogosto slišimo ugovor, da Memorandum nima zakonske veljave, in se zdi, kot da bi Slovenci zagrešili bogoskrunsko dejanje, ko zahtevajo njegovo izvajanje. Vprašamo pa se, zakaj je Republika Italija izvedla tista določila Londonskega memoranduma, ki so ji omogočila, da je ponovno uvedla svojo upravo na ozemlju Cone A STO-ja. Republika Italija torej ni čakala, da je parlament prej potrdil Londonski memorandum, temveč se ga je takoj poslužila. Prevod iz italijanščine: D.L. 1111» 0 »Duhovno gledanje na življenje je vedno in povsod temelj katerekoli civilizacije... Gre za globlje, širše in celovitejše gledanje, po katerem je vsako bitje in celo neživa narava povezano s svetom nevidnega in duhovnega. Posebej na človeka nikoli ne gleda kot na golo materijo, ki je omejena z mejami zemeljskega življenja. Ve za navzočnost in delovanje drugega duhovnega elementa, tako da gleda umrljivo človeško življenje vedno v povezavi z življenjem po smrti.« To so pojmi, ki jih bolj čutimo, kot razvijamo, bolj živimo, kot o njih razmišljamo; so sicer od kulture do kulture osebe različni, so pa dejansko vedno povezani z izkustvom spoznanja spomina na vse, ki so pred nami odšli in jih bomo te dni obisko- Ambrož Kodelja Ko obiskujemo pokopališča Nič drugače kot pred 20 leti 1 RADIO TRST A j m ČETRTEK, 27. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Vojna vojni!«; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: Pogovori s Ko-sinskim; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja. ■ PETEK, 28. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: Pogovori s Kosin-skim; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Kaj sanja naš Peter, ko spi?« (Vera Poljšak); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki. ■ SOBOTA, 29. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta roza-janski glas (oddaja iz Rezije); 12.30 Glasba za vse okuse; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; nato: Nekaj minut z...; 15.00 Tu 362875. Z vami kramlja Sergej Verč; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Jernej Novak: Ob 90-letnici rojstva dramatika, pisatelja in publicista Ferda Kozaka. ■ NEDELJA, 30. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Vrtiljak želja« (Feri Lainšček); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Jernej Novak: Ob 90-letnici rojstva dramatika, pisatelja in publicista Ferda Kozaka; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev. ■ PONEDELJEK, 31. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: »Pogovori s Kosinskim«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Ceci-lijanka 93; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »škrat Čevljerad«. (Piše Majda Miha-čič); 14.45 Podoba goriškega otroka; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Znanstvene raziskave: Etnonacionalizem. ■ TOREK, 1. novembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Pesmi miru; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 10.00 Mladinski oder: »Rože za dedka«. (Lučka Susič); 10.20 Orkestralna glasba; 11.00 IZ STUDIA Z VEMI: 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Mi in glasba; 18.00 Edvard Kocbek: »Pisma Borisu«. Izvaja Vladimir Jurc. Režija Sergej Verč. ■ SREDA, 2. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.10 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: »Pogovori s Kosinskim«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 »Dolga je bila rajža«; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba. »1909-1994«, 85 let Glasbene matice v Trstu (Gojmir Demšar); 18.00 Prozorni kelih poezije (Irena Žerjal). 41111 n Imamo sicer mnoge in ugledne italijanske osebnosti, ki potrjujejo veljavnost Londonske pogodbe. Ob nekem sporu davčne narave pred nekaj leti je tedanji finančni minister Resti-vo naslovil na tukajšnjo prefekturo pismo z natančnimi navodili, naj se spor reši v skladu z Memorandumom. Imamo tudi nekaj bližnjih dogodkov. V sporu, ki je nastal spomladi zaradi postavitve nekaterih tabel ob meji med Italijo in Jugoslavijo — table so postavile jugoslovanske oblasti — je ministrski predsednik Ru-mor v poslanski zbornici med drugim izjavil: »Živo si želimo, da bi se stiki razvijali prijateljsko kot doslej, ob polnem spoštovanju pravnih in teritorialnih posledic, ki za obe strani izhajajo iz pogodb, katere sta podpisali obe vladi, med njimi iz Londonskega memoranduma o soglasju«. Dalje je še dejal: »Ko se italijanska vlada sklicuje na obstoječe dogovore, ki jih namerava strogo spoštovati, poudarja...« Podobne izjave je ob tej priložnosti dal tudi zunanji minister Moro. Preočitno je torej, da memorandum ni postal mrtva črka, ko je Italija obnovila svojo upravo v Trstu, kot so nekateri zatrjevali. Memorandum je živ in mi Slovenci povsem upravičeno zahtevamo njegovo celovito izvajanje, kajti pri tem gre za že uzakonjene pravice in ne za nekaj, kar je treba šele uzakoniti. V tem pogledu je treba sicer priznati, da ni bila niti najmanj izpeljana republiška ustava, ki je že stara nad četrt stoletja in ki natančno predvideva spoštovanje pravic narodnih manjšin. Apliciran ni bil niti 3. člen deželnega statuta, ki pravi: »V deželi so priznane enake pravice vsem državljanom ne glede na njihovo jezikovno pripadnost, ob spoštovanju in varstvu etničnih in kulturnih značilnosti«. Ne smemo pozabiti, da ima dežela poseben statut prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupine. To, kar zadeva preteklost. Žal pa vemo, da perspektive za prihodnost niso boljše, kajti stranke, ki so na oblasti v deželi in državi, nimajo dobre volje. Nobena skrivnost ni, da je Krščanska demokracija proti globalni zaščiti manjšine in da bi zanjo želela le nekaj drobnih zakonov. Na ta način pa niti naši pravnuki ne bodo dočakali pravične zaščite narodnih pravic. Če je bil namreč v 20 letih v arlamentu odobren le zakon Belci — kerk, ki nekako daje pravno obliko slovenskim šolam, ustanovljenim od Zavezniške vojaške uprave, in je bil odobren zakon, s katerim je bila odpravljena prepoved slovenskih imen za naše otroke, prav malo lahko pričakujemo za prihodnja stoletja. To ni naše izkrivljeno in črnogledo predvidevanje. Poslanec Moro v pismu, ki ga je pred kratkim naslovil na predsednika pokrajine Zanettija v zvezi z zaključki Mednarodne konference o manjšinah, priporoča na področju manjšin ne le previdnost, temveč največjo previdnost, v slabi italijanščini torej previdnost na kvadrat. Predstavljajmo si, kaj to pomeni! Slovar italijanskega jezika pravi, da je previden, kdor natančno premisli, kaj sme in česa ne sme narediti. V zvezi z našo občinsko upravo moram priznati, da se je nekaj naredilo, tako da ne razumem, zakaj lažna sramežljivost in lažna bojazen onemogočata, da nadaljujemo po poti, ki jo je modro izbrala levosredinska koalicija. Postavili smo namreč dvojezične table v treh krajih na Krasu, ni pa nobene pravne ovire, ki bi nam branila, da bi enako ravnali tudi v drugih krajih, kjer živijo Slovenci. V tem občinskem svetu smo odobrili poslovnik za rajonske konzulte, ki so uraden izraz te uprave, saj slednja imenuje njene člane. Ta poslovnik predvideva sicer v zveriženem besedilu — uporabo slovenskega jezika. Koalicija pa je v okviru zadnjih dogovorov sklenila, da bo v zdravstvenem konzorciju, ki se ustanavlja, dovoljena raba slovenskega jezika. Proglasi tržaškega župana so nalepljeni po zidovih polovice občinskega ozemlja. Vse to smo seveda naredili v skladu z zakonom. Zato ne morem razumeti, da se prepoveduje raba slovenskega jezika v stikih z vsemi oblastmi, začenši z ljudmi, ki so v tem občinskem svetu. V njem so namreč tudi svetovalci slovenskega jezika. Gre namreč za pravico, ki jo določa Londonski memorandum in ki se je nameravam posluževati pri opravljanju svojih svetovalskih dolžnosti. V zvezi z manjšinsko problematiko ne morem molče mimo simptomatičnega dejstva. Že nekaj tednov se v krščanskodemokratskih krogih govori o težavah, v katerih naj bi se znašla italijanska narodna manjšina v Jugoslaviji. O tem je prvi spregovoril deželni odbornik Coloni, ko je nastopil letos septembra na študijskih dnevih v Dragi. Kot gost je namreč neokusno delil nauke o, rekel bi, politični fiziki. Ko je govoril o težavah, v katerih se nahajajo Italijani v Istri, je spomnil, da v deželi ob meji akcija lahko vedno povzroči reakcijo, naglasil je sicer, da sam odklanja recipročnost. Vsem mora biti pri tem jasno, kako si mi želimo, da bi italijanska narodna manjšina v Jugoslaviji uživala vse pravice, ki ji gredo in ki jih tudi mi zahtevamo zase. Odločno pa odklanjamo poskuse, da bi z nami ravnali kot s talci, ali da bi nas imeli za predmet recipročnosti med obema državama. Tudi pokrajinski tajnik tržaške KD Rinaldi je govoril o težavnem stanju Italijanov v Istri (tako so vsaj pisali krajevni listi), enake besede je pred kratkim izustil predsednik pokrajine Zanetti. Da ne bo nesporazumov, novno poudarjam, da morajo p° 0 šem Italijani v Istri uživati vse praV1 Menim pa, da bi slovenska nar0^ na skupnost v Italiji bila vesela, e bili vsi javni napisi na ozemlju v jezični, če bi bili dvojezični vsi obraz^ in listine javnih uprav, če bi njem p padniki lahko uporabljali svoj )eZ kot je dovoljeno Italijanom v s;°v^v_ skem parlamentu, na sodiščih in Ja nih uradih. Takega »težavnega" s nja bi bili mi veseli! Menim, da je vsaj prav malo ^ rektno grajati položaj italijanske n^ rodne manjšine v Jugoslaviji, k° s^. venska manjšina v Italiji ne uživa ti desetine takšnih pravic. Odkrito tudi izjavljam, da .?^j, pripadnost levosrednski koalicij1 ^ kakor ni v nasprotju z našo za te o celovitem izvajanju Londons eg^ sporazuma. Levosredinski sporaz so namreč sad pogajanj za izvaj ^ politično — upravnih programov ^ krajevni ravni. Zahteva po čelov1 izvajanju Memoranduma pa m in more biti predmet pogajanj, saj je lo to opravljeno pred 20 leti v 0 donu. Na koncu Vas, gospod župa^ prosim, da poskrbite, da bom o P hodnje seje dalje imel na razP° učinkovito prevajalsko službo. N ravam se namreč posluževati p ce, da svoje svetovalske dolzn ^ opravljam v materinem jeziku. ^ sprotnem primeru bom prisiljen niti se na pristojne državne in !Ue narodne oblasti. Na koncu želim naglasiti, da ka, ki jo bijemo pripadniki slovens manjšine, ne zadeva le nas, ternv _ demokracijo, svobodo in civilne p vice vseh državljanov. * * * ^ Malodušje je odveC 4111 o d. Prav v zvezi s tem pa je v za njih tednih opaziti pospešen o lovanje ljudi in krogov, ki1 jo interes, da dosežejo dvoje: netiti med manjšino takšne in likšne prepire in zdrahe, da medsebojno komuniciranje mogoče, in hkrati tako globo ^ vplesti manjšino v slovensko n tranje dogajanje, da se dejans^ onemogoči državniški pristop manjšine same. _ , Če tega ne bi videli, bi si . jansko sami kopali grob, an Y bili sokrivi za neučinkovitost h ših političnih prizadevanj. Trenutek je seveda težave ' vendar bodimo prepričani, °a J predvsem od nas odvisno, ka . se bo naš boj končal; enoti*0 na zunaj nam namreč nihče more podariti, kot nam tudi n1^ če ne more preprečiti ali preP vedati urejenega razmerja z ^ tico. Oboje je odvisno samo nas samih. Upamo, da bo v .u težavnih in kočljivih trenut ^ vendarle pri nas prevladala 111 drost. Ogovor z Dušanom Pangercem, predsednikom Konzorcija Obrtna cona v Dolini je pomembna za razvoj domačih podjetij , Konec tega tedna bodo v Dolini slovesno odprli obrtno cono, v ateri je našlo prostor 22 domačih podjetij. Sestavlja jo 12 večjih hal a skupno površino 17 tisoč kadratnih metrov. Kot je povedal Dušan arigerc, predsednik Konzorcija obrtnikov Dolina, ki si je več let pričevalo in naposled doseglo realizacijo ambicioznega načrta, bodo , Phhodnje razmislili o možnosti, da bi se v obrtno cono »vselilo« še o mlajše podjetje. Kdaj se je rodila zamisel za ^Čnjo obrtne cone v Dolini? v To potrebo so naši obrtniki čutili e dalj časa, ker niso mogli razvijati ffijh dejavnosti, kot bi hoteli. Pred kimi desetimi leti se nas je nekaj ■, rtnikov sestalo skoraj po naključju. a<-eli smo se pogovarjati o naših na-, 'h in smo izrazili željo, da bi se po-hzau Tako je prišla na dan zamisel za Ijfnjo obrtne cone. Ideja se nam je ,. e‘a dobra in koristna predvsem za ['ste dejavnosti, ki so bile dotlej »za-uu$e 2*' anjim županom Edvinom Švabom in ene«, ker niso imele možnosti za ’°J- Pogovorili smo se torej s te- j ' - n i iv/n » A , n n r t v.' i p i www X°tovili, da dejansko obstaja mož-. za realizacijo tega načrta. Kas-i smo odkupili del zemljišča druž-e Siot, na katerem danes stoji obrt-® cona. Sporazumno s tedanjo občin-0 upravo je bil spremenjen tudi re-yhcijski načrt. Prve ovire so bile ta-Uspešno premagane. j. Takšni so bili torej začetki. aaj pa ste postavili prve temelj-e Kamne? >■ Trvi temeljni kamni so bili postav-mi p0 zei0 d0igih pripravah, proš-s/v Predl°žitvi načrtov, birokrat-“ postopkih itd. Lahko rečem, da zamudili več časa s tem, da smo vsa potrebna dovoljenja, kot pa s nkretno izgradnjo obrtne cone. Ko bili torej gotovi, da je realizacija odl’ smo se mčeli takoj pogajati za *Up terena. Za to pa smo morali }}anoviti pravno telo, to je Konzor-1obrtnikov Dolina, ki je tudi izbral , *rtovalce, iskal finančno podporo za . P°budo, vzdrževal stike s politični-^ sHami, da bi podprle uresničitev načrta, in opravil še mnogo dru-r1 potrebnih pobud in poti za reali-c9° načrta. Ko so bili končno vsi dokumenti na red smo lahko leta 1990 začeli z gradnjo hal v obrtni coni. Dela so trajala štiri leta. S katerimi dejavnostmi se pretežno ukvarjajo obrtniki dolinske občine? Dovolj je, da pogledamo našo novo obrtno cono. Tu so zastopana področja, kot so avtomobilski servis — mehaniki, vulkanizerji in avtoličarji — nekaj podjetij pa se ukvarja z gradbeništvom. Poleg tega je v tej coni še nekaj drugih dejavnosti, na primer tipo-litografija, precizna mehanika, industrijska pralnica ter ustekleniče-nje vin in olja. Trenutno se je v hale v obrtni coni »naselilo« 22 podjetij. Ali se vam bo v bodoče lahko pridružilo še katero? Z uresničitvijo tega načrta smo za sedaj zadostili potrebam naših domačih obrtnikov. Zavedamo pa se, da se bo v bodoče vsaj nekaj mladih pri nas odločilo za samostojen poklic in bi bilo torej prav, da bi tudi oni dobili prostor v obrtni coni. Začeti bomo torej morali razmišljati o tem, kako rešiti to vprašanje. Od kod pričakujete kliente? Prav v bližini je namreč industrijska cona, ki nudi podobne servise in storitve kot tu pri vas. Po mojem mnenju imajo obrtne cone velike perspektive, prvič zato, ker nudijo možnost skupnega dela, torej združitve moči, drugič pa, ker »olajšajo« mestno središče. V mestu tako ostanejo le tiste obrtne dejavnosti, ki so nujne za vsakdanje življenje in ki jih ljudje potrebujejo kot kruh. Odkar smo začeli z gradnjo naše cone, smo takoj opazili pozitiven odziv klientov. Poleg tega pa smo videli, da lahko nudimo tudi servis veliki industriji, ker se ta večkrat poslužuje malih podjetij. Vsi obrtniki, ki so svojo dejavnost preselili sem, so že imeli svoje kliente. Tu gre torej le za povečanje dejavnosti. Ker se je dejavnost povečala, ste tudi ustvarili nekaj novih delovnih mest... Res je. Podjetja, ki so se vselila v nove prostore, so začela delati z novim elanom in tudi z novo mentaliteto. Sedaj so vse hale zasedene, v službo pa je bilo sprejetih že okrog 40 oseb. Veliko, ogromno dela je torej za vami. Kaj pa tej obrtni coni še manjka? Obrtniki imamo še vedno tisto obrtniško mentaliteto, ki jo bomo morali spremeniti in začeti razmišljati bolj podjetniško. Ko smo načrtovali to obrtno cono, smo rezervirali najlepše zemljišče pri vhodu, ki meri okrog 4000 kvadratnih metrov, da bi na njem zgradili večnamensko stavbo, kjer naj bi imela sedež razna predstavništva, tam bi lahko bil tudi servis SDGZ in bi imeli stalno razstavo vseh naših izdelkov. To v naši obrtni coni še manjka. Dodati želim samo še misel, da je naš Konzorcij obrtnikov Dolina zelo 'ponosen na to pobudo, kije edinstvena v takem merilu, in upam, da bo bistveno pripomogla k razvoju tega področja in naših podjetij za skupno gospodarsko rast. Pogovarjala se je Helena Jovanovič v- d ■■■ »i* II 1|| I •• Pogled na novo dolinsko obrtno cono (foto Kroma) Ob zadnjem zapletu med Italijo in Slovenijo ne moremo mimo dejstva, da se odmev na ta kaže posebej v naši deželi in v odnosih do slovenske manjšine. Ko je bilo znano stališče slovenske vlade, ki ni sprejela osnutka italijansko — slovenske izjave zunanjih ministrov, podpisane v Ogleju, je rimska vlada hitro reagirala in že podčrtala, da se bo problem vstopa Slovenije v Evropsko unijo ponovno zakasnil. Če je imela slovenska vlada tehtne razloge za zavrnitev prej omenjenega dokumenta, gre to razumeti v smislu, da je bil pritisk Italije na Slovenijo še vedno močan. V tem okviru razumemo in podpiramo izvršne oblasti matične države, ki naj zadevo poglobi in si ne da vsiljevati določenih izbir in smernic v zunanji, pa tudi notranji politiki. Upamo vsekakor, da se bodo delikatne zadeve v doglednem času kar se da ugodno rešile za obe strani. Prav posebej pa še pričakujemo, da bi tudi vprašanje zakonske zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji končno našlo pravo mesto in dejansko konkretizacijo, samo tako bo lahko italijanska vlada uresničevala pravi evropski duh, na katerega sicer neprestano opozarja v odnosih s Slovenijo. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ SKGZ zaskrbljena zaradi zaostritve odnosov med Italijo in Slovenijo V Trstu je prejšnji teden zasedal izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ). Člani so predvsem izrazili zaskrbljenost zaradi zapletanja meddržavnih odnosov med Italijo in Slovenijo. Manjšina ostaja še naprej na hudem prepihu, so poudarili udeleženci seje, saj »kot najšibkejši člen tvega hude posledice na vseh področjih svojega življenja«. Govor je bil tudi o težkem stanju, v katerem se trenutno nahajajo manjšinske institucije in ustanove, te se dejansko borijo za preživetje, saj finančna sredstva prihajajo po kapljicah in še to z veliko zamudo. Letos pa niti ni znana »usoda« finančne postavke za Slovence v Italiji v letošnjem državnem proračunu. Člani izvršnega odbora so bili tudi kritični do deželne uprave, ki je že dodeljena sredstva pridrževala, tako da so bile razne manjšinske ustanove prisiljene prositi za posojila in zanje plačati visoke obresti. Mladi o skupnem manjšinskem predstavništvu Prvi korak je bil storjen, » čaka pa nas še ogromno dela« V Prosvetnem domu na Opčinah se je prejšnji teden sestala skupinica mladih, ki želi aktivno sodelovati pri procesu združevanja manjšine in želi tudi imeti svojo vlogo znotraj vsemanjšin-skega parlamenta, o katerem se sedaj razgovarjajo Slovenci v Italiji. Srečanja se je udeležilo kakih 30 oseb, nekaj tudi z Goriškega, ki so tudi iznesli nekaj konkretnih predlogov o tem, kako naprej. Predvsem pa je važno, da bi se v bodoče takih sestankov udeležilo čimveč mladih, zato bo treba v bodoče predvsem najti pot do tistih, ki se prvega srečanja niso udeležili. Nekaj udeležencev prvega, lahko bi rekli spoznavnega sestanka, so pobudo takole ocenili. Živka Persi, študentka filozofije: »Pomembno je, da smo prebili led in se začeli pogovarjali za oblikovanje enotnega nadstrankarskega mladinskega foruma. Seveda pa nas čaka še ogromno dela, saj pojmi še niso razčiščeni in si še nismo na jasnem, kakšni naj bi bili skupni cilji. Seveda je to v enem večeru težko določiti, saj so vprašanja in dileme zelo globoke in potrebujejo svoj čas. Res pa je, da je bila na prvem srečanju udeležba premalo številna, torej se postavlja tudi tudi vprašanje legitimnosti, to je koga naj bi predstavljali. Dalje se je treba dogovoriti, koga povabiti k sodelovanju. Vsekakor pa je treba na začrtani poti nadaljevati in začeti čimprej z delom, s konkretnimi idejami, projekti in cilji.« Jasmin Rudež, študentka političnih ved. »Dejstvo, da smo se srečali, je absolutno pozitivno, seveda pa se ne sme vse ustaviti pri prvem sestanku. Vsi, ki so se udeležili srečanja na Opčinah, so se strinjali, da je čas za oblikovanje mladinske manjšinske organizacije ne glede na strankarsko pripadnost. Treba se bo tudi pogovoriti o tem, kakšno vlogo naj imajo mladi v nastajajočem Narodnem svetu Slovencev v Italiji. Škoda, da prisostnost na Opčinah ni bila številna. Sprašujem se torej, če je za takšno pobudo sploh dovolj zanimanja. Želela bi, da bi se mladi znebili predsodkov med nami in ustanovili organizacijo, ki bi res zastopala interese mladih. Treba bo torej sensibilizirati mladino in si zagotovili njeno prisotnost na prihodnjih srečanjih.« Fabrizio Korošec, študent na ekonomski fakulteti: »Predvsem se mi zdi pozitivno, da je zamisel prišla na dan spontano, ker smo čutili potrebo po tem. Na srečanju Mladi na zborovanju v Prosvetnem domu na Opčinah (foto S. Ferrari) je vsak povedal svoje mnenje o tem, kako si predstavlja našo situacijo. Skušali smo ugotoviti, kaj naj povezuje in torej najti neki skupni imenovalec, skupni interes, ki je bistvo vsakega udejstvovanja. Seveda pa ima vsak svojo miselno formacijo, ki je vezana na politično miselnost, vendar ta sodi v preteklost in ne več v sedanjost. Tega se vsi zavedamo. Po mojem je bistveno, da mladi dobimo skupen jezik, kar sicer pomeni žrtvovati nekaj svoje »pre- tekosti«, prepričanja. Na tem sr Čanju je vsekakor prišla do izr za volja po začetku skupne po • Konkretno pa bo mogoče zače i delom le, če bo na prihodnje s Stanke prišlo več mladih. Tokr jih je bilo le 30, s tako bazo pa n predstavljamo nikogar. Sedajuh mo nekaj časa, da temeljito r mislimo o tem srečanju, P°&^ mo vase in izdelamo nove načr • Čimprej pa bi morali sklicati p noven srestanek.« Peter Rustja, študent jezikov-»Kot začetek pogovora za sode vanje med mladimi je bilo to p srečanje vsekakor zanimivo. O slej priložnosti za pogovor o vp šanjih in vlogi mladih znotraj z mejske družbe sploh ni bilo, s rejši pa teh vprašanj tudi ni obravnavali tako, kot bi si mi ze li. Na Opčinah so bile podane n ^ katere smernice. Pogovorili sm se o tem, kako in kaj iskati zn traj mladinske skupnosti, kakš naj bo naša vloga znotraj manj , ne in kako to vlogo uresničiti-tem pa gre le za začetno fazo, rej za iskanje skupnega imen°v ca, ki sicer že obstaja, a je he na podlagi različnih izkušenj ko organziranih skupin kot m dih, ki niso vključeni nikjer, a kladiti različna mnenja in zaP. ve v duhu pluralizma in spos vanja obstoječih razlik.« Zakaj od dobrega na slabše? Pred kratkim je izšel Galebov šolski dnevnik za tekoče šolsko leto, njegovo izdajo pa so omogočili — kakor že vrsto let — slovenski denarni zavodi v Italiji, povezani v bančno sekcijo SDGZ. Prejšnji teden je omenjeni dnevnik priromal tudi na našo šolo (pedagoški licej Simon Gregorčič) in to v dokaj številnih izvodih (iz česar sklepam, da je bila naklada zelo visoka), saj so prenekateri primerki ležali vsepovsod, od zbornice, razredov, do raznih kabinetov. Presenečenju, da se je Galebov dnevnik znašel po dveh ali treh letih pri nas (namenjen je predvsem šolarjem), je sledilo novo presenečenje, ko sem ga vzel v roke in ga prelistal. Iz uvodnika razberemo, da »želi letošnji dnevnik približati (šolarjem) svet narave, ki je že močno ogrožena«: dejansko je v njem razvrščenih samo enajst ilustriranih strani z nekoliko skopim strokovnim besedilom, ki prav zaradi vsebinske omejenosti (nepovezanosti) in prostorske razpršenosti učinkujejo papirnato, neenotno, skratka neprepričljivo. Maloštevilne poučne didaskalije nekako dopolnjuje osemnajst krajših rubrik »tega še nisem vedel«, kar je tudi vse; namreč vse, kar je v dnevniku koristnega, informativnega, saj so vse ostale strani namenjene šol- skim in obšolskim dejavnostim. Pa še te so ilustrirane neučinkovito, neizrazito, razporeditev dne-vov in mesecev pa je skrajno nepregledna. Čeprav je kar nekaj pomanjkljivosti (neažurnirani kulturni spominski datumi), hote (?) izpuščenih opozorilnih znamenj za cerkvene in necerkvene praznike, netočnosti (nekaj res neverjetnih) v koledarju, neposrečenih izbir barv, ki učinkujejo hladno in od-tujevalno, pa moti slehernega pozornega poznavalca (otrok) predvsem dnevnikova »praznina«, z drugimi besedami povedano — njegova totalna razosebljenost, in to na vseh ravneh: v dnevniku namreč ni nič (razen tistih nekaj sličic o naravi) privlačnega, vzgojnega, predvsem pa za otroka ustvarjalnega. Kako lahko sestavlja-lec tovrstnega dnevnika zreducira otrokov duševni svet zgolj na svet narave, pozabi pa na vse tisto, kar ustvarja, pospešuje odnose med ljudmi? In ravno v tem je največja hiba letošnjega dnevnika: površinsko, neangažirano zatekanje v anonimno naravo namesto odgovornega soočanja z resničnimi vzgojnimi težavami in potrebami adolescentov. Nenazadnje ni mogoče prezreti nezanemarljive okoliščine, da letošnji sestavljalec dnevnika res- nici na ljubo ni imel lahke na ge, spričo podedovane »nehvaic ne« dediščine lanskega uredni^ ki mu je očitno — po anketah laskavih priznanjih sodeč — U®P veliki met: združiti v nekakšn harmonično celoto vizualno, pre' . stavitveno plat (poleg funkcion . ne) s sporočilno, ki je še najb ^ pomembna, pa čeprav se je roku ponujala preko poenos:a ljenih, a simpatičnih didaktičn stripih, polnih človečanstva ' »srčne kulture«. Prav te pa ^angg spričo naraščajočega nasilja m bolj razčlovečene človeške drh.. be našim doraščajočim najb°/ manjka. Žal bodo za njo Pr*Pr L šani prav v tistem svojevrstne mediju-pripomočku, ki bi jih1 ' lahko na neprisiljen način p°s do val. Letošnji Galebov šolski dne nik je torej še en dokaz, da J v našem zamejstvu (gospodari politika očitno včasih premalo p sluha za probleme in potrebe n še šole; v času, ko so se zrn miti in »rekonstituirale« totalh ne ideologije, pa tudi v novon stali italijanski politični konste ciji, bi morali Slovenci °dpra,ke nekatere zgodovinske predsob in privilegirati tisto, kar je kor' ^ no za vso našo tu živečo nar° no skupnost. . Adrijan V&0' »Carmina Burana« Lep uspeh Orffove kantate V okviru Koroških dnevov, ki so se Jriiias odvijali v Gorici in Trstu na P°budo Zveze slovenske katoliške pro-2ete’ Slovenske prosvete in Krščan-e kulturne zveze v — Novi Gorici j Se Zveze kulturnih organizacij — r v novem gledališču v Novi Gorici vjstovala velika zborovska in orke-w skupina s solisti ter predsta-1 a kantato »Carmina Burana« skla-aatelja Carla Orffa. , Kaj so »Carmina Burana«? Gre za v Ji- izbor Pesmi, pisanih v srednje-r '1 latinščini, v stari nemščini in Tancoščini. Tako lahko beremo v odstavitvi v koncertnem listu: »Ve- člna pesmi je nastala v dvanajstem in godnjem trinajstem stoletju na raz-‘a koncih srednjeveške zahodne Ev-°Pe- Tedaj, v času visokega srednje-*s Veka, ko je bilo nemško rimsko ce-«rstvo na vrhuncu svoje veljave, je , 1° še enoten kulturni prostor, v kavern so se govorili različni jeziki, pohvalni jezik pa je bila srednjeveška at,nščina. Tedaj so nastale in se razmahnile prve evropske univerze na pa so študirali mladi z vseh ve-r°V’ tudi z našega prostora.« Carmi-^ Burana so pesmi potujočih kleri-°®s pesmi ljubezenske, pivske in ve-Seljaške narave. Avstrijski skladatelj Carl Orff 11895-1982) je avtor pričujoče kantate m je z njo dosegel velik uspeh v glasnem svetu. Njegov melos, rojen iz ^Arijanskega korala in ljudske pesmi je v modemi glasbi deloval kot A. Orff je tudi znan po svoji didak-mni metodi glasbenega pouka in in-trumentarija. Podobna je tudi dru-%a njegova kantata z naslovom »Ca-udi carmina« na tekste znanega rim-skega pesnika Katula. Zahtevno delo so izvedli mešani Pevski zbori Danica iz Šentprimoža, ,eca iz Globasnice, mešani in mla-flnski zbor slovenske gimnazije v Ce-°vcu, Studio Percussio iz Gradca in lani orkestra Slovenske filharmonije >z Ljubljane. Dirigiral je Stanko Pol-zSr> vokalni solisti pa so bili Norina Kudovan (sopran), Marjan Trček (te-n°r) in Jožko Kovačič (bariton). Verjetno se je ob napovedi Orffove kantate v okviru Koroških dnevov marsikdo vprašal, zakaj prinašajo koroški slovenski rojaki na Primorsko sicer znano in mogočno zborovsko-or-kestralno delo modernega avstrijskega skladatelja, ko pa bi bilo morda bolje, da bi posredovali kaj iz svojega ali splošno slovenskega glasbenega ustvarjanja. In res bi to za prihodnje kazalo, da bi tako Korošci kot Primorci medsebojno pokazali na lastno kulturno zakladnico, saj lahko velika dela slišimo po vseh evropskih in svetovnih koncertnih dvoranah! Orffova kantata se v bistvu deli na tri dele: Primo vere (pomlad), In ta-bema (v gostilni) in Cours d'Amours z ljubezensko tematiko. Uvod in zaključek kantate pa je zborovsko-orke-stralno lepa in mogočna pesem O Fortuna, Imperatrix mundi (Sreča, vladarica sveta). Skupno gre za dobro uro trajajoče delo, ki poslušalca prevzame in preseli v svet daljnjega srednjega veka, ki pa je imel prav tako življenje in smrt, veselje in žalost, usodo in srečo ter nesrečo. In Orffova glasba zelo markantno izraža vsa ta čustva nekdanjega človeka in njegove družbe. Zborovsko telo, sestavljeno iz zgoraj omenjenih pevskih zborov, je bilo zelo številno. Ni pa učinkovalo tako, kot je sicer kazala množičnost pevcev in pevk. Večkrat ga je tudi preglasil orkester, kjer so posebej izrazita trobila in tolkala, tipični inštrumenti v tej kantati. Zelo so izstopali vokalni solisti, še zlasti sopranistka Norina Radovan v svojih deloma zelo zahtevnih pasažah, pa tudi v lirično bogatem razponu. Pa tudi ostala dva moška solista, tenor Marjan Trčekskon-tratenorsko vlogo in še barvit (tudi igralski) nastop baritonista Jožka Kavčiča. Celotni sestav-orkester, zbor in soliste — je v pravem koncertantnem dialogu smotrno vodil mladi dirigent Stanko Polzer. Vsekakor bogat in zanimiv glasbeni popoldan, ki je slovesno zaključil Koroške dneve na Primorskem. Andrej Bratuž Ssk iz Števerjana: na občinske volitve se bo treba dobro pripraviti Sekcija Slovenske skupnosti za Števerjan se je v novi sezoni prvič sedala v ponedeljek, 17. oktobra. Člani so predvsem poudarili, da se bo treba *e*neIjito pripraviti na občinske volitve, ki bodo prihodnjo pomlad in bodo Potekale po novem volilnem zakonu, po katerem bodo občani neposredno ^Volili župana. Slednji bo v občinskem svetu dobil večino (8 svetovalcev), Manjšino (4 svetovalci) pa bodo sestavljali člani druge uvrščene stranke. Glede na splošno kritično finančno stanje v državi so težave vidne tudi Pfi upravljanju števerjanske občine, ki nima velikih virov dohodkov. Zato 0 občina potrebovala res dobre upravitelje, so dejali člani Slovenske skupiti na seji. Predsednik števerjanske sekcije slovenske stranke Ivan Vo-8rič je v tiskovnem poročilu zapisal, da Ssk obljublja, da bo storila vse, kar le v eni mandatni dobi mogoče za napredek in razvoj Števerjana. »Od volil-c so nabrežinski kulturniki v takem P0'0 ju, da morajo svojo dejavnost osredoto ti na nastope po raznih dvoriščih, ali g stovati izven občine. Dvorane, ki bi om gočala katerokoli dejavnost, enostavno a ■ S tem stanjem so bili seznanjeni osirn1 rodajni krogi: Občina, Dežela, 8KG SSO, Slovenija in lastnik stavbe! Upajmo, da bo ta naš poziv pred 0 končno, najusodnejšo odločitvijo — Pr . nitev delovanja — naletel na pozitiven o ziv odločujočih. ]e mar mogoče, da nar ^ nostno najbolj ogrožena oblina na J . škem, kjer so italijanski nacionalisti vs dan glasnejši, ni vredna niti temeljite o nove bivše dvorane, sedeža kultumeg vedena ledinska imena dvojezično, M ko italijanski bralec spoznava tudi sl ^ venska imena. Dularjeva dalje avto jema priznava, da sta napisala delOt ki je zanimivo tako za strokovnjake ko za širši krog bralcev. * * * Galeb št. 2 Prejšnji teden je bila dotiskanm najnovejša, druga številka mesečnik za šolarje Galeb, ki ga izdaja zadm ga Novi Matajur iz Čedada. Glavn urednica revije je Majda Železnik, o govorni urednik pa Dušan Udovič■ Galebu je tudi tokrat predvsem p° no pravljic in pesmic za otroke razi čnih avtorjev. Povečini gre za znana imena. Izredno lepe so tudi barvne ihu stracije. Naslovno stran Galeba, predstavlja ladjico s številnimi zasta vicami na jamboru, je narisala Frep° Behrens z osnovne šole O. ŽupanČi od Sv. Ivana v Trstu. V zadnjem Galebu je tudi velik0 križank in ugank. Prijetno rubrik0 »Šolarji pišejo«, v kateri otroci prip0 vedujejo svoja doživetja, so tokra oblikovali učenci osnovne šole z U lice ter učenci gropajske osnovne s° le K. D. Kajuh. društva Igo Gruden? * Odbor Nov zvezek »Zgodovinskega časopisu« Govor predsednika Peterleta na 3. kongresu SKD v Ljubljani »Tretjič se tu zbiramo zaradi Slovenije in slovenstva« Konec prejšnjega tedna je bil v poljani dvodnevni 3. kongres Sionskih krščanskih demokratov, na jterem so delegati ponovno potrdili 0s«danjega predsednika Lojzeta Pe-jria- Podpredsednika stranke sta ' nko Deželak in Peter Vencelj, glav-^ tajnica pa Vida Čadonič-Špelič. °dstvo stranke pa je zapustil dosegi tajnik Edvard Stanič. fNa odprtju kongresa so spregovo-n;1 Številni gostje iz Slovenije, zamej-s Va, zdomstva in izseljenstva. Spregovorili so tudi predstavniki sloven-j'ji manjših iz Italije in Avstrije. Udeležence kongresa je med drugimi Pozdravil tudi načelnik svetovalske skupine v Deželnem zboru Furlanije-laljske krajine Bruno Longo. Deželni tajnik Slovenske skupno-1 Martin Brecelj je v svojem nago-v°ru opozoril prisotne predvsem na Pmbleme slovenske narodnostne skupiti v Italiji. Uvodoma je poudaril ,stveno vlogo Slovenskih krščanskih jmokratov pri utrjevanju slovenske ^okracije in države. Glede odnosov 'n Slovenijo je Brecelj delat, da gre za resno vprašanje, obenem Pa poudaril, da pripadnike slovenske Manjšine čudi oblika, v kateri so prišli Izmisleki slovenske vlade na dan. °recelj je dalje delegate na kongresu opozoril, da Italija še do sedaj ni reši-a vprašanja slovenske manjšine, kar le Škandal v osrčju demokratične Ev-r°pe. Pri prizadevanjih za dosego na-‘k pravic, je zaključil Brecelj, raču-n«mo na oporo matične države. Pozdravom je sledil dolg in izčrp-nt govor predsednika SKD Lojzeta Pe- terleta, ki je med drugim dejal: »Kot prvič in drugič se zbiramo tretjič zaradi Slovenije in slovenstva, z željo, da bogatejši za številne izkušnje in spoznanja zadnjih let k dosedanjim uspehom dodamo nove.« Peterle se je dotaknil raznih področij, od uvedbe, z vrsto zakonov in mednarodnih konvencij, človekovih pravic po sodobnih demokratičnih standardih, do krize družine, vprašanja naroda, gospodarskega razvoja ter drugih družbenih in državnih problemov. O narodu je dejal naslednje: «Z vzpostavitvijo demokracije in ustanovitvijo države je slovenski narod izostril identiteto, si utrdil samozavest in si postavil trdnejše formalne okvire za prihodnost. Zgovoren je lok od Krekovega boja za slovenščino v kranjskem deželnem zboru ob začetku stoletja, preko dveh diktatur do slovenske države ob koncu istega stoletja, ki kaže prepričljiv zgodovinski uspeh slovenskih narodnih prizadevanj. Danes se celo govori o fenomenu Slovencev.« »Skoraj petina Slovencev živi izven meja slovenske države kot manjšine v sosednjih državah, zdomci ali izseljenci po svetu. Pomembno je, da je demokratična slovenska vlada odpravila ideološki kriterij pri skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva po svetu in želi povezovati vse Slovence, ki ohranjajo povezavo z domovino. Ne poznamo več sovražnih ali naprednih Slovencev, ampak Slovence, ki bi radi ohranili identiteto in povezavo z domovino.« »Kljub spremenjenim razmeram s položajem naših manjšin še ne more- mo biti zadovoljni. Posebej je zaskrbljujoče stanje slovenske manjšine v Italiji, ki še nima zakonske zaščite....« Peterle je dalje govoril gospodarskih dosežkih Slovenije. »Dokazali smo«, je menil »da smo sposobni več od golega preživetja. Pri preobrazbi gospodarstva smo bili veliko bolj uspešni na makro kot na mikroekonom-skem področju. Dobro je uspela denarna reforma, znižanje inflacije, držimo uravnotežen proračun, trgovinska bilanca je uravnotežena, devizne rezerve naraščajo, plačilna bilanca je pozitivna, javni dolg se manjša, obresti se znižujejo, dosegli smo konvertibilnost tolarja in močno povečano finančno zaupanje.« Optimistično je predsednik SKD še dejal, da ima razvoj Evropske zveze prihodnost in da bo Slovenija njen polnopravni član, čeprav »ob jasnosti cilja še ni popolnoma jasna pot«. Kar pa zadeva program za naslednjo mandatno dobo Slovenskih krščanskih demokratov, je Peterle takole zključil: »V nadaljevanju preobrazbe je treba povečati njeno dinamiko in globino. Zaključiti je treba proces lastinjenja z namenom čim hitrejše sanacije podjetij in povečanja kroga slovenskih lastnikov.« »V strukturi slovenskega gospodarstva je treba bistveno povečati delež srednjih in malih podjetij s pomočjo odgovarjajoče kreditne politike.« »Zamisliti je treba model slovenskega gospodarstva za naslednje desetletje in strategijo državnih podpor. V tem smislu je treba posebej oprede- liti državno politiko do tistega dela slovenskega gospodarstva, ki je v krizi in se ga nepreobraženega ne da pri-peljatati v tržno gospodarstvo.« »Preprečiti je treba naraščanje javnega dolga zaradi državnih podpor podjetjem, katerih težave izvirajo iz starega načina gospodarjenja in izčrpavajo tekoči državni proračun.« »Z racionalizacijo javne porabe naj bi se uravnovesil davčni pritisk na podjetja, v mejah, ki bodo omogočale mednarodno konkurenčnost.« »Za gospodarski razvoj države je izvoz razvojni imperativ, pri čemer naj pozitivno trgovinsko bilanco dopolnjuje vse večji delež izdelkov s slovensko blagovno znamko na svetovnem trgu.« »Da bi izkoristili možnosti turizma, ne da bi pri tem trpela naša identiteta, je treba doseči usklajeno delovanje različnih turističnih institucij, ki jim preti neučinkovita birokratizacija. « »Davčni sistem mora biti pravičen, kriterijalno močno diverzificiran, preprost in naj zagotavlja lahko izterljivost. « »Ne glede na približevanje Evropski zvezi je treba izvajati kmetijsko politiko na podlagi prepričanja, da je slovenskemu kmetu treba zagotoviti obstoj in rast iz narodnih interesov.« »Skrb stranke mora biti širjenje pojmovanja kulture kot izraza slovenske življenjske sile na vseh ravneh.« * * * Tržaški občinski svet je sprejel regulacijski načrt, kije plod kompromisov in ima kot tak svoje dobre in slabe strani. V marsičem ga bo treba še izboljšati in izpopolniti. Za to se bodo s strokovnimi prijemi zavzeli tudi prestavniki slovenske narodnostne skupnosti. Janko Jež SPOMINI (13) (Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji) Nekega popoldneva sem slonel na oknu, ko se mi je ena od njiju približa in mi izročila ovitek, v katerem je bil slovenski šopek z rdečim nagelj-n°m, roženkravtom in rožmarinom. Ta ovitek s šopkom, povezanim s sionsko trobojnico, je imel svoj pomen. Podzavestno sem čutil, da se moje bivše učenke in učenci poslavljajo od mene. Ovitek s šopkom sem več let skrbno hranil. Ko sem ga nekega dne po povratku v Trst spet pregledal, sem °Pazil, da se je spremenil v prah. S hvaležnim spominom na ljubljansko mla-^o sem ga s trpkim občutjem zaradi slovenskega medvojnega gorja skoraj s svečanim obredom sežgal. Ta slovenski šopek je zame dejansko pomenil °dhod. Naslednjega dne zjutraj sem se mirno poslovil od vseh, ki so bili z ^ertoj v celici, v kateri je vladalo mučno razpoloženje. Oddahnil sem si, ko Se je vojaški tovornjak ustavil pred železniško postajo. Nisem se bal smrti. A zakaj bi odklanjal življenje, če sem ga vselej in vedno v mejah svojih skromnih možnosti in zmožnosti posvetil svojemu narodu? Bil sem uklenjen. V železniškem kupeju so me še s posebno meter dolgo Vedgo priklenili na italijanskega civilista, ki so ga prav tako kot mene vračali v Trst. Celo na stranišče sva morala hoditi skupaj. V Trstu je vlak ustavil ob dvornem prehodu na Miramarski ulici, prav nasproti stavbe, kjer sem mnogo let stanoval kot otrok, študiral in trpel z materjo, bratom in sestrama, ki sfno prezgodaj izgubili dobrega in skrbnega očeta oziroma moža. Prepeljali so me v koronejske zapore. Tedaj še nisem vedel, da se ulica Coroneo imenuje po ljubljanskem škofu Tomažu Hrenu, ki se je po teda- njem običaju v protireformacijski dobi podpisoval tudi z latinsko obliko svojega priimka »Coroneus«. Stanoval je na vrhu ulice, na pobočju griča, kjer je imel svoje poletno bivališče. Vtaknili so me v celico, kjer sta bila zaprta dva mladeniča iz Križa. Z njima sem prebil tri dni. Nisem vedel, s kom imam opravka, zato nisem politiziral. Z menoj sta bila zelo vljudna. Celico bi morali pospravljati in čistiti izmenoma, vendar ko bi to delo moral opraviti jaz, mi tega nista dovolila. Motilo me je skupno stranišče na avtomatično odplakovanje. Še bolj pa me je motilo, da smo iz straniščne školjke morali zajemati tudi vodo za pitje, v njej pa tudi izpirati posodo in pribor. Po treh dneh so me brez vsakega zaslišanja prepeljali v vojaške zapore v ulici Tigor. Oddelili so mi majhno in temačno celico, že polno raznih predmetov drugih jetnikov, vendar prazno. Svojo prtljago sem odložil na prazno mesto na oknu, visoko pod stropom, nato so me odvedli na ne preveč veliko dvorišče, kjer je kar mrgolelo zapornikov v najrazličnejših vojaških uniformah. Izvedel sem, da so zapori pretesni, nehigienični in smrdljivi zaradi »kible«, ki zasmraja vsako celico in je razen tega nasičena z razkuževalnimi sredstvi, s katerimi jo vsak dan škropijo. Ker so se zdravstveni organi bali izbruha kake epidemije, so sklenili, da morajo jetniki prebiti ves dan na prostem, na že omenjenem dvorišču, in to ob vsakem vremenu in ob vsakem letnem času. Hrana je bila dobra, vojaška, le spali smo slabo. Celica, ki bi morala biti v normalnih časih samica, je bila od večera do zore natrpana z devetimi jetniki, ki so se stiskali kot sardine v škatli. Da se nismo preveč suvali pri premikanju, smo ležali na golih tleh, eni z glavo v eno smer, drugi pa z nogami, ki so nas z obeh strani zadevale ali v tilnik ali v brado, kajti ležati vznak ni bilo mogoče. Pisno sem obvestil mater, da sem zaprt v Trstu. Večkrat mi je poslala kak priboljšek, čeprav ga je bila potrebna bolj kot jaz. Te hrane nisem imel nikdar priložnosti, da bi jo razdelil med sosede. Pokradli so mi jo delno podnevi, ko sem bil na dvorišču, v celoti pa ponoči, ko sem spal. Potem ko so me slikali z vseh strani, vzeli prstne odtise in izpolnili kartonček za vojaški kriminalistični arhiv v Gaeti, so me nekakako konec sep- Zapisal se je v srca Slovencev! II. Franc Ksaver Meško (1874-1964) Sele nad Slovenj Gradcem 14. januarja 1964 Avtobus nas je v zelo zgodnjih jutranjih urah odpeljal iz meglene Ljubljane proti Celju in nato dalje do Slovenj Gradca. Pokrajina je bila odeta v snežno odejo in temu primerno je bilo tudi vreme. V mestu smo se srečali z gospodom dekanom Jakobom Sokličem, ki nam je povedal, do kod lahko gremo z avtobusom in koliko časa bomo še pešačili do Sel. Njega na pogrebu ne bo, je rekel, ker je bolan, je pa pripomnil, da je naredil vse, kar je kot sobrat in prijatelj bil dolžan storiti za pokojnega Ksaverja, ki je 11. januarja umrl v slovenjgraški bolnišnici. Iz bolniške mrtvašnice so ga odnesli po vseh tistih ulicah, ki jih je redno vsak teden prehodil, ko je lahko še prišel v mesto. Najprej je šel na pošto, nato se je običajno ustavil pri zdravniku, v lekarni, v knjigarni, spotoma obiskal Gospodarja v župnijski cerkvi in prišel na klepet v župnišče. To je bil nekakšen ustaljeni ritual, ki se je ponavljal desetletja, ko je bil Meško na Selah. Od teh poti se je malokdaj oddaljeval. Običajno se je ustavil še pri kakšnem obrtniku ali znancu, vendar mimogrede. Po zasneženi pokrajini smo se počasi pomikali v dolgi koloni drug za drugim po shojeni gazi do Sel. Malo podeželsko župnišče, ki sem ga večkrat obiskal, je nudilo še zadnje ure zavetje gospodarju, ki je bil med zadnjimi rednimi stanovalci v tej stavbi... Mogočna lipa pred cerkvijo in majhno, vendar domače in prijazno pokopališče je pričakovalo novega člana... Kmalu za nami so prišli mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik, njegov tedanji tajnik dr. Stanko Ojnik in še nekateri duhovniki. Škof je bil izredno ganjen, ko je zapazil, da se nas je nabralo še nekaj, med nami tudi dr. Stanko Cajnkar. Ta mu je tudi povedal, da bi rad spregovoril nekaj besed, ne samo, ker je bil Meško starosta med slovenskimi pisatelji, pač pa tudi zato, ker je bil njegov daljni sorodnik. Škof mu je z velikim veseljem prikimal in dodal, da ga je pot izmučila, zato naj ima on daljši govor. Obred v cerkvi je spremljalo še kar lepo število vernikov. Bil je pač zimski dan in tudi poti so bile temu primerne. V nepozabnem spominu mi je ostal cerkovnik srednjih let, ki je zvonil, bil pogrebec in ki je Meška dobro poznal. Škof se mu je zahvalil, da je pisatelja obiskoval vsak dan v slovenjgraški bolnišnici, za kar je moral prepešačiti dolgo pot. Tudi to je dokaz dobrote in plemenitosti žu-pljana, ki je iskreno čutil, kdo jim je Meško bil in kaj je pomenil za slovenski narod. Selško cerkev in pokopališče sem pozneje obiskal še nekajkrat. Vedno pa sta mi ostala pred očmi dva dogodka. Prvič, kako sem obi- Obnovljen Meškov nagrobnik na Selah nad Slovenj Gradcem čajno prav po pobalinsko pokukal skozi okno, če je Meško doma in pogledal, kaj dela. Vedno sem videl isti prizor. Bil je ob delavni mizi! Drugo pa njegov pogreb in preprosta hvaležnost koroških ljudi za vse, kar jim je dobrega naredil kot duhovnik. Tudi tu se je odrazila hvaležnost za vse, kar je Slovencem zapustil, čeprav ni dobil tistega, kar je v tistem času tudi zaslužil... Dva letošnja spomina na Frana Ksaverja Meška so za Slovence gotovo pomembna. 28. oktobra se bomo spomnili 120. obletnice rojstva, 11. januarja pa je bila 30. obletnica njegove smrti. — Dva datuma, ki simbolično povezujeta človeka, skromnega, tihega, a istočasno plemenitega in še vedno premalo ovrednotenega v naši slovenski literaturi kot tudi kulturi. Naj ta zapis vsaj nekaj pripomore k temu. Ambrož Kodelja Ssk o odnosih med Italijo in Slovenijo »Slovenska skupnost izraza upanje, da bosta vladi Republike Slovenije in Republike Italije čimprej premagali ne vedno povsem jasne težave in zapreke, ki so se v teh dneh pojavile v bilateralnih pogovorih, ter dosegli dogovor, ki bo polno spoštoval dostojanstvo in zakonite koristi obeh strani," pi$e v tiskovnem poročilu stranke. Obenem Ssk poudarja, da bi Italija vsekakor morala rešiti odprta vprašanja slovenske manjšine, začenši z odobritvijo pravičnega zaščitnega zakona, v prvi vrsti in predvsem na osnovi lastne ustave, kakor tudi na osnovi že sprejetih mednarodnih obvez. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Ulica Donizetti 3, bo v p°ne deljek, 31. oktobra, okrogla miza s ° venskih politikov ob 40-letnici konca Svobodnega tržaškega ozemlja. Za e tek 20.30. NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI UST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro OppelL Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151. ($jD Mr" tembra z vojaškim transportom v tovornih vagonih iz stare proste luke poslali v tako imenovane delavske bataljone v Arezzo. To pot nisem bil uklenjen. Nisem bil niti dober mesec v Arezzu, ko so me nekega večera pozvali k dežurnemu častniku in mi sporočili, da me bodo naslednje jutro prepeljali nazaj v tržaške vojaške zapore na zaslišanje. Noč sem moral prebiti v disciplinski celici vojašnice. Zjutraj so mi na vojaško uniformo nadeli platneno trenirko in me izročili dvema karabinjerjema, ki sta me uklenjenega spremila peš do postaje. Ljudje so me začudeno gledali, jaz pa sem ponosno stopal med obema angeloma varuhoma. Uklenjen sem bil do Firenc, kjer smo izstopili. Na brzi vlak za Trst sem čakal v posebni celici za jetnike na postaji. Zaspal sem na pogradu. Ko sem se zbudil, sem že zagledal pred seboj oba karabinjerja, ki sta me spet uklenila in pospremila v poseben oddelek brzega vlaka, namenjenega v Trst. Na vlaku sta mi vendarle snela jeklene sponke. V Trstu sem dolgo čakal na zaslišanje. Na dvorišču nas je pošteno zeblo. Začela se je že oglašati burja, saj je bilo nekako sredi novembra. Nismo več klepetali kot v mesecu avgustu, ko smo si krajšali čas z igranjem kart ali s šahom (figure smo si sami napravili s pregnetenim kruhom), raje smo stopali gor in dol po dvorišču, se prerivali, včasih malo telovadili, da smo spravili kri v hitrejši pogon. Pri zaslišanju, do katerega je prišlo kmalu pred božičem 1942, sem naglo opravil: »Pri naboru nisem bil potrjen zaradi akutnega vnetja desnega pljučnega vršička. Zato me niso sprejeli niti v tečaj za rezervne častnike. Nisem prejel poziva za osvoboditev Abesinije in proglasitev novega rimskega cesarstva. V Ljubljano sem šel študirat z rednim potnim listom, čeprav časovno omejenim na en mesec, kajti kot razlog za potovanje sem navedel obisk pri teti.« Iz zapora so me izpustili prav na božični dan na začasno svobodo in me spet napotili v Arezzo. Seveda so mi spet dodelili dva angela varuha iz vojaškega rodu, ki se je pri Pastrengu odlikoval v borbi proti Avstrijcem, ki pa sta se morala zato ponižati in spet peljati v internacijo »bandita« iz Jugoslavije. Konec januarja 1943 sem že prejel poziv na sodno obravnavo pred vojaško sodišče v Trstu. Za spremljevalca so mi tokrat podelili podnarednika mo- jega voda v delavskem bataljonu. V Trst sem potoval kot vojak, brez jekleni sponk in verig, vendar pod nadzorstvom. Ob prihodu v Trst sem ob natan čno določeni uri prišel pred vojaško sodišče nasproti stare univerze. Vojaški tožilec je zame predlagal dve leti ječe zaradi dezerterstva. To ka zen mi je sodišče tudi prisodilo. Proti njej sem takoj vložil priziv, zato so me kar na mestu izpustili na začasno svobodo. Podnarednik, ki je bil stalno p° leg mene, me je takoj pospremil do železniške postaje. Spotoma sem ga p° prosil, da mi je dovolil, da sem šel pozdravit mater. Tako sem se spet znašel v Arezzu, se kmalu vživel v nove razmere, se z drugimi tovariši veselil ugodnega razvoja na svetovnih bojiščih, kar je p° sebno dokazovalo dejstvo, da je prevzetni hitlerjanski vojaški robot obtiča na črti Leningrad — Moskva — Stalingrad, in pa še prav posebno dejstvo/ da je bilo več kot 40 nacističnih in fašističnih divizij vezanih na razvejane!*1 jugoslovanskem bojišču. Delavski bataljon v Arezzu Delavski bataljoni so nastali iz notranje-politične potrebe, ki jo je fašist' čni režim čutil med vojno, da si zavaruje tla v frontnem zaledju, kjer je že razsajala partizanska gverila. Šlo je za tekmo, s katero so si na obeh straneh skušali zagotoviti priliv mladih sil. Ko so fašisti uvideli, da se čedalje več mla dine zateka k partizanom, so tudi sami začeli mladince enostavno loviti. Kef niso vedeli, kako z njimi ravnati, so jih začeli pošiljati v tako imenovane p°' sebne oziroma delavske bataljone. V teh so zbirali ljudi, ki niso bili kaznova ni, obsojeni ali ki se niso kakorkoli utemeljeno pregrešili zoper fašistični ustavn' red. Bili so zanje enostavno drugojezični, nezanesljivi aloglotti. Kolikor s o še spadali med vojaške obveznike, so jih dodeljevali delavskim bataljonom-Ker pa so bili fantje še premladi za vojaško službo, so jih samo zaradi tega' da bi bili v nekakšnem navideznem pravnem odnosu do države, v te batalj0 ne pošiljali kot »prostovoljce«. (Dalje) KSAVl* MEŠKO upvtMvn ptwii| ČASNI »ANIAH UCTtf* StlAH M MEMM