134. Številka. V UDDllani. v sredo U. lanuo 1922. Uto LU. ^^^^^B ■■■■■■■■ B B ■■■■■■■ ■■■■■■■ I^BlIlfl BlA ■■■■■■l ^b1 ■■& ^1 B Mlfl ■■¥ ^^^^^H ^B ^1 ^H ^H ^B ^^^^^K BRB| AHy4 *$e*«Mk ^B ^^^^E ^1 ^1^1 afl ^B ^^^^B ^L^B L^LV i^L^B ^Lh L^La ^^B I ^I^B L^L^L^I L^Li ifl ^1 B e^L^L^B .S^^B t^%^j ^B ^^^^B ^^^^n ^1 ifl a^^^B ^^^B ^B I ^H ^B HIB I^B^V ^L^L^B L^L I LB ^Lh LB ^^^^B ^^^^B LV ^jj^^ ■ a^l ^^^^^H ^H ^^k^^^H ^B ^^^^^^^^h ^^B ^^^^^^1 ^^^l. ^B ^^k_ ^B .^^B ^^^ ^^B ^^L. ^^Bl ^^L. ^^U ^Bl ^H ^^l»_ ,^^9 ^^^. w^B v^l.^B W^^v c** > *jt > Isha|m TMk dan popoldne, isvseaaal nedelje la pramnlae. HtaaraUi do 9 petit vrst d 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p. večji inaeratl ^etit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeaitne ponudbe besedi 75 a Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor Upravnlatvo „Slov. Naroda' la „H ir»itai tiskarna" Kaaltova ulica it 9, pritlično. — Telefea ti. 304. Oradalalva „Slov. Varsda" Kiatfawa ollca at S, I. aadstro ifo Telekin ste*. 34. Dopisa aprsjama la podi^a^a in zadostno fraakovane* tt?r Rokopisov so no vrata, fjpaj WF~ Posameina Stoika: ~*sm v lugoslayl|l navadna d ti 75 g>ar, nedelj* 1 O v inozemstvu navadne dni lo, nedelje 1*25 O Poštnina plahni v gotovini. „Slnveashi PTarcd" vela v L'nl'V^ni tn po rcf! : V Jng^s * '« I: celoletno i aprej plaćan . D 120*— polletno........ ty — 3 mesečno......, 30*— 1 . ...... 10-— V lacxer^t:.'ii: cc' iataa......D ?i'< — polletno....... K v — 3 BMaaSas......,":— i . .......I«-— Pri moreb^ner-i povišanju se im.i daljši narojnlni rionhi/iU. N6vi BSSaCaJal naj posijelo v prvi* naročnino vedno ^v,"" ]"<■> izkazu c*i. Na «*»mo Tiismena naročila Dre.1" poslatve denarji M n- Biorei o r.i Po zborouan u lige n^roiinii. V Pragi, 11. Junija. Silno zanimanje je izzval nele v naši, marveč tudi v zunanji politični javnosti kongres Lige narodov, ki se je vršil v Pragi o binkoštnih praznikih, dolgo časa z napetostjo pričakovan v glavnem radi tega, ker je bila na njegovem programu tudi rešitev perečega manjšinskega vprašanja. Kongres pa je s svojim burnim potekom naravnost prevaral vsako pričakovanje in vsled političnih vplivov ga je zadel neuspeh- Tukajšnji Nemci so že pred kongresom storili vse mogoče, da bi vplivali na tuje de!e-> gate in skušali so pripraviti pri njih zase ugodno raspoloženje. Njihova propaganda je delovala neumorno, da bi tujim zastopnikom nnravnost usilila napačno sliko manjšinjskih razmer med nam;. V tem o-ziru se je trudila največ *Bohernia« s številnimi nestvarnimi *n agresivnimi članki, ki so bili nriobčeni tik pred otvoritvijo sestanka, v katerh se ni sramoval znani nemški statistik prof. dr. Rauchberjr operirati s statističnimi podatki ki so naravnost potvorjeni i in prirejeni v prid Nemcem. Po pripravljenih posvetovanjih v soboto je bil kon^re^ slavnostno otvo-jen v nedeljo, dne 4. t. m. pod predre^stvorr- ft^T^fanske^a senato1"-fe RufmiTja Tc*?šče sestanka pa je bilo v razprav! o manHrijsfcern vnr»-Saafa katero je Pnčel v ponedeljek dne 5. t. m. s svojim referatom r,r*^_ sednik minorftefne komi^fe Dickin-son, izvaiaioč da je celotno vprašanje mapTŠTn toJfko varnejše, ker ne-zadovo!^*n;k' š+efeio sknnno 25 mflf-jonov Ifadi Izrekel je svoje z^unan-re do Čehov in Slovakov, da bodo mogli razrešiti to težko vprašanje v duhu mednarodne pravice- Resolucija pa ni bila sestavljena z ozirom na posebne češkoslovaške razmere, marveč s stališča splošnega manjšinskega vprašanja vsega sveta. Meritorna razprava o manjšinjskem vprašanju je bila določena na torek in tam je imel pozornosti vreden crovor sena- tor dr. Brabec, v katerem je se postavil proti Dickinsonovim nazorom in naglašal, da moramo najprvo izpolniti obseg mirovnih pogodb in šele potem se bomo mogli pečati s predlogi, ki bi nas vodili dalje in pomirili te, ki niso zadovoljni s svetovnim redom, ki ga določajo mirovne pogodbe. Konstatiral je, da se je na konferenci v Bruslju in v jMonako-vem s strani nepoklicanih življev manjšinjsko vprašanje zlorabilo za zabavljanje na na~;o republiko. Zahteval je, da bi bile na skupščini proglašene resolucije, ki bi ne žalile časti našega naroda in podal je formalni predlo?, da bi se znova imenovala komisija, ki bi naslednji dan pripravila končne predloge. V debati so govorili zastopriki razorih držav, med njimi za Nemč;jo Berns-torff, ki je naš?m članom manjšinske komisije podtikal nelojalnost, ali je bil baš on za časa vojne radi nelojalnosti kot nemški poslal izgnan iz Zedmjemh držav. Končno so bTli nroglašeni trije predlogi: predlog La Fointane-Bernstorffov za nefzpre-menieno sprejetje resclncne, pred-Iot Dickinson-Brabčev, da M se resolucija vrnila komisiji v dr^oInUev in izpremembo in predlog Mercier-Lapradell-Jovanovičev, da bi se skupščina svečano izrekla za manjšinske pravice. Od oddamh 95 glasov je b:lo 55 za prvi predlog, t. j. za takojšnje neomejeno soreie^fe resolucije in izročitev resolucije Zvezi narodov. Po razglasitvi tega rezultata je imenom ju^oslovenske - češkoslovaške, poljske in romunske delegacije na^flasil L. Vojnovič. da je nredsed-nik zakrivil formalni pogre^ek, ker se je glasovalo o resolucj-^h nred končano debato, ta^o da tem delegatom ni bilo mogoče uveljaviti svoje nazore. Sklep je poleg tešt, ual se pmMra šo!::tvo, nonaivoč na «o nai skrbi Z2l kt!!titrnc ootre»io (Taktilne vrednost!, nni se rnuk^k) Internet;. ncscr;iio za :":ens!:G deco i.d. Za tem ic treba ifcitafl za to. da se združi naš narod v sebi v pahni meri vse vrKne kakor rot. štedenic in soOdarno v!.;-*-;^ dolžnostL dalie ljubezen im bližnjemu ter srtrphlvost bt «*cd?'"'■': idejo narodnega zdravte. V pismu povdarja Ni Ve'. kraO Aleksander, da ima pred [ mi naCd programa za uresničenje te': ciljev ip da v ta namen na dan sv . .■ irorok^e daje na razpolago eden m"JU-^r ama re prepn Ščena krallev i p - tif, ki bo z njegovo vednostjo'izvrševala vse prograrrme točka PImiio ic datirano x dne'ft. t nx t SMRT ČRNOGORSKEGA NARODNEGA BORCA. Poereb na državne stroške. — Beograd. 19. junija. (Izv.) Iz C© tinja javljajo, da jo v aabala tam umrl VvjVaua Ste\^> V u k o t i <*, neupogljivi Vodja Eila4e Crnesrore in near=tr9šeni borec Zd svobodo in ujedinjenje naše državo. Vojvoda Viikottć ja bil v ozkem rorc-i^ivu s pokojnim črnogorskim kralj em Niki tom. Kraljeva žena Milena je i bila VukotMeva sestra. tor?j je bil a . | kr?ljea: v svaštvn. Po svetov, polomu , ozirornn po prebitju ?olnnske fronta ter j osvoboienju Srbije in črnegore jo voj- , voda Siovo Vukotic, ki je užival nvnl | ; nmop;otrpočim črnogorskim narodom ' i velik ugled, prvi nastopil za popolno I ajfjinjaajn Čniegor* » Srbijo. Vojvoda , Vukotić je bil oni cfcosledui borec sa ujedinjenje, da jo kot tak na zgodovinsko važni Veliki narodni <*kup*rini v Podfforici javno in odkrito nastopil sa popoino ajedinjenje in odstrniiifpv kralja Nikite. V karakteriatlk<^ pokojnikovoga znaeaja nAvajamo razgovor, ki £a (a imol povodiOEj obiska Crnogoro franeo^ ski maršal Fronchot đv E^por.tv ti mi u i na CK» kf» je bflo to mosroco, da ste Vi kot brat kraljico glasovali Tp% ujedinjenja m r^i-erianit^v kralja Nllrito?< Vo]vt>da, Vukotić mu jo mirno odgovoril: »Zalo H*-bim ffvojo sestro, ljubim jo kot sfun«*cv» sebe. toda narod ljubim nau aflaaafB Iz neo&Menii! pisem. (V spomin desetletnice A. Aškerčevega pogreba. Danes pred desetimi leti amo »prem. ljali na poslednji poti največjega svojega pesnika epika in satirika. Iz Narodnega doma, kjer so ga kropile nešteta množice, se je pomikal sprevod kakršnega Ljubljana po pogrebu septem-berskih žrtev še ni videla. Nič oficijal-nega ni imel Aškerčev pogreb; priredil ga je napredni del našega mesta. Naša kulturna društva so se odzvala povabilu prof. Jožefa Keisnerja ter so storila 6^-ojo dolžnost. Spredaj Sokoli na konjih, nato sokolske čete iz raznih krajev, šolska mladina, dekleta, nato dolga vrsta nosilcev cvetličnih vencev, vsa naša društva, cel gozd praporjev, ne-številna množica dam, deklet, gospode in naroda, akademiki, pevci, godba in gasilci, deputacije univerz, gledališč itd. Najginljivejsi prizor so bili Aškerčevi literarni otroci: 15 njegovih knjig, čiiih naslove sredi zelenih vencev ?o nosilo vzorne naše mlidenke za očete vo krsto. Aškerčev 16. literarni otrok pa je bil šele na poti v svet: >Atila v Emoni<, ep, ki je izšel v Lj. Zvonu Sele nekaj mesecev po očetovi smrti. Ob grobnici so govorili g. dr. Fr. Ilešič, dr. Bazala in Etbin Kristan. Šele 56 let starega smo spremljali do groba: koliko krasnega, duhovitega, jedko resničnega in strupeno aktualnega bi nam bil še spesnil! — Ostavil je za Sfcboj vrzel, ki je ostala odprta kakor globoka nezaceljiva rana na našem slovstvu. Iz neobjavljenih Asker&svin pisem na prijatelja dr. Pavla Turnerja naj prijavim na danaSnji spominski dan nekaj odlomkov. Napisana so bila v dobi od L 1890 do L 1913. Morda napiiam kdaj temeljito Aškerčevo biografijo in priobčim še celo vrsto njegovih neznanih pisem. Zanimiva so kot ilustracija naših literarnih, političnih in cerkvenih razmer v Aškerčevi dobi. Kaj je čital, študiral pesnik, odkod si je čr-j»al uteho, duševne opore in dokazov, da v svoji filozofiji ni osamljen, kako strašno je tij/el v svojem prvem poklicu, kako dolgo se je otresal nt^noanih duševnih veri*; in še marsikaj povedo Aškerčeva pisma. V spomin na žalostni dan, ko smo se za večno poslovili od pesnikovega telesa, priobčuj^ra zdaj le nekaj odlomkov. >Truplo tvoje pač strohni v gomili aH čaša tvojih del ostane! Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, s pitjem njenim bode se napajal v delih svojih sam boš živel večno!« je pel Aškerc v >Caši nesmrtnosti«:, mislil na pesnike vobče in pač tudi nase. Kako skromno pa je sodil o lastnih delih, kako se je smatral le za pionirja na poti k svobodomiselnemu slovenskemu Parnasu, kako je žfclel in upal, da se oglase za njim še nogumnejši, nadarjen ejši in svobodnejši slovenski poeti, naj povedo sledeči odlomki! Slutim, da moje zgodovinske balade mej našim narodom ne bodo mogle lehko postati popularne. Zakaj? — to si lehko mislite. Kdo nas je pa učil poznavati domačo zgodovino? Se meoj oo naši ljudje navajeni čitati epske pesmi; Slovenci so še čisto lirski. m Ti fanatiki mislijo, da oni zastopajo čiato krščansko misel, dočim mora vsak predsodkov prost človek vedeti, da fanatizem teh ljudi pa vera Jezusa iz Nazareta sta si toliko v sorodstvu ko Peter in ealpeter. Ne dajmo se! Vse za narod, svobodno rcišljenje in resnico — to je moje , geslo, kateremu hočem ostati zvest. t Jaz sem v tistem >Gre«nikU';: branil l absolutno svobodo mišljenja človeške-1 *rc, katerega ne smejo utesnjevati ni-knko dogme. >Grešnik< je slovesen nrotest proti vsakršnemu duševnemu jerobstvv. naj prihaja tako jerobstvo od koderkoli. Kolikokrat sem že vrgel pero v stran, 6ei pueti vse pri miru, saj ne moreš nikdar imeti posebnega usoeha! No pa sem zopet pobral nesrečno pero .. . Natunm si espellas furea . . . Aut sin, ut sura, aut ne sira! Naj bo! če drupre koristi ne bo imela literatura nr.^a od moje poezije, no to korist pa bo imela gotovo, da bodo za nami drugi, ftalentiraBeJBi in svobodnejši ljudje iag-Ije pisali svobodno besedo. Delal bi rad literarno, čeprav ne vem, bodo H vse ostslo po konci, kar napišem, ali pa se bode zrušilo. Imam še precej na srcu, kar bi rad povedal, reeimo v verzih — skoro same >nevar-ne rečic. A najbolj sem nesrečen, kadar ne utegnem delati, kar mi velevata glava in srce, a moram delati to, kar mi velevajo dragi. Ko bi le vedel kje t kakem velikem mestu (Dunaj, Praga ete.) za kako slui-bico, k*r pobrisal bi jo čez hrib% in doline. Dva gold. na dan, pa bi imel dosti. Tega ne pisem iz šale___gola istina! Te dni sem začel čitati Johannesa Scherra. Takega zgodovinarja poslušati ja pač bil pravi dobiček m velik duše. l ven užitek. Duh historije, pragmatika, kulturni razvoj — to je glavna stvar V zgodovini, ne pa suhoparne letnice in pa kako dolgo ie »vladal* to ti ali oni sultan ali šah azijski ali srednjeevropski . . . I * Kdor hoče dbnasmje literarno ijn politično pihanja na Češkem razumeti, temu j"© realist Masarvk dober potevodi-telj. Hvala lepa Vam za >Na5o DoboZvb»n< si jaz mislim kot svobodno plašilo svobodne umetnosti, svobodne poezije v vezani in nevezani besedi — in pa svobodne znanosti. Jaz se držim pri oceni literarnih zaslug principa, da se naj vsak pisatelj sodi sam z:>se, ker ima gotovo vsak pisatelj kaj posebnega ... Ni smeti torej hvaliti jednoga na stroške drugega, da bi so moral drugi zaradi prvega potisniti k tlom, čfc so prvi dvigne. Odkar je prof. Bežek premet > Zvon c, urefant jaz poete - začetnike in pišem tisto ->listnico uredništva* na koncu teksta v listu. Tako sem pač postal strelovod na tistem tnrnu, v kato-rom visi Ljublj. Zvon. Neskončno pa me veseli, da sem neJiel v najnovejšem času nekaj novih talentov. Jeden ali dva med njimi obetata veliko; jeden Je naravnost genijalan, če bo napredoval in rztrajal, so bomo mi starci stthovvor-ci lehko podali v penzijon. I Ne, jaz jih ne proklinjam. toh svo, i jih inkvizitoirierv. Saj je to aaaao * iji-I novega stališča le njihova dolruovr f>o enostranski poti dogmatizma brez. vsakega ozira mi napredujočo znaiiosi zašli so H ljndja v neko zagato, i^ katere ne morejo« več nazaj. Oficijelna k.ii»»l. cerkev so jo zapredla sama v neko u^o-depolno pajČevino, tako da čistoča, htt-manitotnega nauka Jezusovega, polno^/i usmiljenja in strpi]ivosii. akoro ni ve* videti . » • Na tem (literarnem) poiju se; i pr>-pOlnoma suveren in nih6«\ bodi aa tako visoko nad menoj kot pjvdrjoM.vtte-nik, nima mi v mojem kraljeetvej pevo-sa ničesar ukazovati. Upam, da sera s knjigo j samoj dokazal, §■ eeai v kfa-ljo^tvu mišljenja popolnoma no^avtsrn in da so ne oziram ne na flotmo, no na levo in da ne vpraš,.ra, utegne li ta ali ona beseda biti komu v.^eč ali ne. Previden nisem, to čutim: pa dfUgaea n« morem in ne smem. Aut - *»ut. Ali brezobzirno sa idealom __ ali pa pero v stran! Meni je pisanje svet poklie in vestna stvar: o uspehih mnogih pe h&-de sodila prihodnjo?t. i Ne vem, jeli med drugimi narodi todi tako, — a lPci" rr.orrru in VI i ,ns je, da lUlitim'iti in prave omike, odkritosrčnega prijateljstva bas D#d Bovea^i ni ravno veliko. Nekn^ tednov pO—IEJSfr kakor Tebi, posial sem bil il\ema znanima literatoma nagima i»o ju?eii okeeea-plar sarojo nove knjižice z teecpUi zapiskom >r spemini; eoiiljetev sem re- komandiral , . a nobeden lzme.1 n.Iijn mi prejema si kvitir^l! . . . Oj>roati, to je sturo m*>ihen prtflMT • • p* *^1^-sren je, in človek no ve, kaj M si mislil Ali pek? ter im našim pr\ ukora splofi ni ljubo, dn fa. knjižica izUla, ali kaj? ^ ,.- ffjmm priiu) stran 2. .SLOVENSKI NAROD« dne 14. junija i*JJ štev. 134 lebe. Narod Crnegore ne more živeti brez ujedinjenja 6 svojimi brati. Ko bi imel sam krono na glavi, bi jo vrgel proč, da bi pripomogel k ujedinjenju. Tako misli tudi moja sestra. Ona lahko to preboli. Rodila se je brez krone, lahko ji je umreti brez krone.c — Beograd, 13. junija. (Izv.) Ministrski svet je na včerajšnji seji sklenil, da se črnogorski vojvoda in borec ZA ujedinjenje Stevo Vukotič pokoplje na državne stroške. ___________________ Fašisti streljalo na lujo-slouensliega konzula. 13. junija. V Julijski Krajini pretepajo Jugo-slovene ob belem dnevu, v pravi Italiji pa streljajo na jugoslovenskega konzula po noči. Tisti čas, ko v Rimu jn v Beogradu ministri nanašajo, da je nujno potrebno, da se vendaj že skončajo večna pogajanja med obema državama, ki potrebujeta dobrih in zanesljivih medsebojnih stikov, streljajo v Milanu na zastopnika jugo" slovenske države. Mirno ie slonel konzul Ljubimir Bajović na oknu vile v drugem nadstropju, kjer je njegov urad. In kadil cigareto. Lep večer je bil. Kar prl-dxvi iz ulice Lulli avto brez luči. V avtu je bilo kakih sedem mladih ljudi. Jeden izmed teh se vspne kvišku v avtu. ko teče mimo konzulata in ustreli na gospoda Bajovića iz revolverja Sest- ali sedemkrat. Bajović se Je hitro zavedel nevarnosti in se umaknil pravočasno. Poročila pravijo, da je pravi čudež, da je ostal nepoškodovan. Avto je odbrzel z vso naglico. V konzulovi pisarni sta obtičali dve kn>glji v steni, drugi streli so zadeli grb. Ko so počili streli, le prišlo na ulico pojno ljudi. Policija išče napadalca ali dobila ga ne bo, ker pred fašisti nima nobene moči. Konstatirala pa je. da se ie bila oni hip. ko se je izvršil napad na jugoslo-venski konzulat, odstranila straža, ki je imela službo v tem okolišu, in ni čakala na izmenjavo. Dotični stražniki bodo kaznova.nl To le menda vse. Kdor pozna Italijane, vidi lahko zvezo med fašisti in stražniki. Fašisti so mogli neovirano streljati na jugo-slovenskega zastopnika in nemoteno odhiteti s kraja zločina. Po Milanu se potepa tudi nekaj reških legijonar-jev. ki seveda ne gledalo z lepim očesom jugoslovenskega konzulata. Pri teh se je izvršila preiskava, lasno* brez uspeha. Vrhovno oblast v italijanski dr-žavf imajo v rokah fašisti. Državna oblast trepeta pred njimi. Nič ne pomagajo moledovanja prvih državnikov po rimskem parlamentu, da treba obnoviti državno avtoriteto, ker brez te grozi meščanska vojna, in nič ne zaležejo ukazi za razoroženje, kajti, tudi če tuintam poberejo orož-ie, ga pa drugi dan fašisti izsilijo nazaj in oboroženi so vedno enako, slejkoprel. Oni so gospodarji položaja v Italiji in oni hočejo tudi diktirati kak ima biti sporazum med Italijani in Jugosloveni. Rimska vladna in-transigentnost Je njim še vse premalo, oni zahtevajo tak sporazum, po katerem bi lahko delali po Jugoslaviji, kar bi hoteli. Stališče vlade za-metavajo in zato hočejo preprečiti vsak dogovor, ki nima vsebine, kakor si jo oni predstavljajo. Zato pa so tudi streljali na jugoslovenskega konzula. Njihovi streli veljajo Jugoslaviji, katero hočeio vstrahovati in si lo podjarmiti. Brezobzirnost Je narastla do vrhunca. Ob takem razpoloženju v Italiji napram Jugoslaviji je nemogoč vsak sporazum. Zapričete zveze se trgajo in se bodo potrgale docela. Italijanska vlada in njeni fašisti naj nikar ne mislijo, da že lahko stopijo Jugoslaviji na tilnik, ako so v Genovi Angleži in Francozi poudarjali potrebo zavezniških odnošajev z Italijo. Jugoslavija se ne boij nove Italijanske ošabnosti in naša vlada ukrene pač nemudoma,, kar je treba vspričo sovražnosti, izkazane v Milanu proti naši državi. S fašlstovsko Italijo nobene zveze! ■■■■■■■■■■■■ VPRAŠANJE POKOJNIN URADNIKOV. — Beograd. 13. Junija. (Izvirno.) V obrisih je izdelan načrt zakona o pokojninah uradnikom iz novjh pokrajin, na predlog ministra prosvete je ministrski svet sklenil, da se službena leta pred osvoboditvijo računalo uradnikom po avstrijskem zakonu, no osvoboditvi oa no našem zakonu. V svrho točne stilizacije zakona Je izvolien ožii ministrski komite iz ministrov Pribičeviča, dr. Marinkovi-ća. Marka Trifkovića in dr. Kumaiu«-dija. Politične oesfl. m Proslav« kraljev* poroke v Pragi. Na dan kraljevo poroko jo priredila Češkoslovaško - jugoslovanska liga skupno s Češkoslovaško - romunsko ligo slovesno manifestacijo, katere so se udeležili tudi predstavniki vlade, diplomati in sef generalnoga štaba. Svečanost je otvoril župan dr. Baaia. V imenu Češkoslovaško - romunsko lige je govoril dr. Jarnik, ki jo poudarjal važnost medsebojnih odnošajev. Senator Zavoral je v svojem govoru izjavil, da je beogradska svečanost tudi svečanost češkoslovaškega naroda. Naš poslanik dr. Vošnjak je izvajal, da poroka v Beogradu ni samo poroka med dvema dinastijama, ampak tudi med dvema narodoma. Govoril je o odnosa-jih med našo kraljevino in Romunijo ter izjavil, da je mala antanta osnovana na temelju evropske vzpostavitve in sodelovanja. = Angleško Časopisje o kraljevi poroki. Vsi londonski dnevniki so priobčiti poročila svojih dopisnikov o beogradski svečanosti, nekateri so prinesli tudi slike kralja Aleksandra In kraljice Marije. »Times« pišejo v uvodnem članu, da pomeni poroka kralja Aleksandra s princezinjo Marijo ozko zve^o med dvema balkanskima državama. Kralj Aleksander Je Igral v svetovni vojni glavno ulogo ter Je bil središče vseh uspeSnih akcij, ki so razširile njegovo državo. KralPca Marija Je v sorodstvu z anfclesTdm dvorom, pozna Jezik In življenje angleškega naroda, zato Je Anglija osebno interesirana na nJenl poroki. Tembolj, ker Je prisolena Jugoslaviji in Romuniji vodilna uloga v balkanskem problemu. Jugoslavija in Romunija sta na meji med vzhodom in zapadom ter Je zapadni vpliv na nju mnogo večji nego vzhodni. »Daily Telegraph« piSe v uvodniku, da je kralj Aleksander imel srečo pri Izbiri svoje neveste. Kralj Aleksander Je znan v Angliji Se Iz predvojnih časov, ko se Je udeležil kronanje angleškega kralja In kraljice. Nato piše obširno o Junaštvu srbske vojske, ki jo je vodil Aleksander do zmage ter pravi, da ie Marija vredna njega in velike uloge, ki Čaka kraljevino Srbov, Hrvatov In Slovencev. V čisto političnem ozlru Je beogradska poroka naiboljši znak za razvoj dogodkov v vzhodni Evropi v smernici, ki odgovarja britanskemu državniškemu razumevanju. Anglija Je dala prva svoj blagoslov mali antanh*. Razširjenje male antante, olačene s to poroko, bo pozdravila Anglija s veliko simpatijo. »Manchester Guardian« va piše. da ima kraljeva poroka lahko važne politične rezultate. s= Muslimanska politika. Iz Sarajeva poročajo, da je bila na občnih zborih Jugo-slovenske muslimanske organizacije v Travniku, žepcu, Maglaju In Tešanju sprejeta resolucija, v kateri obsojajo zborovale! politiko skupine dr. Spahe. Nadalje se obsojajo predsedniki krajevnih organizacij, ker so pri zadnjem kongresu na svojo roko glasovali za dr. Spaha. Vsi prizadeti predsedniki krajevnih organizacij morajo odstopiti. s= Ml In Bolgari K tozadevnemu našemu poročilu poročajo Iz Beograda, da bolgarski poslanik g. Todorov ni zapustil svojega mesta, odkar se Je vrnil z genovske konferenc©. Pri kraljevi poroki Je zastopal kralja Borisa in bolgarsko vlado ter Je bil ob tej prilii tudi odlikovan. = Vprašanje sekvestra cerkvenih ve-lenosestev. Zagrebški nadškof ter djakovskl, šibeniški in belovarski škofje so predali osebno ministru za agrarno reformo resolucijo škofovskega zborovanja, v kateri zahtevajo odpravo agrarne reforme glede cerkvenih veleposestev, =r Maršal Franchet d* B8peray. __ Beograd, 12. junija (Izv.) Francoskf maršal Franchet cT Esperav je včeraj zjutraj prisostvoval božji službi v katoliški cerkvi. Po končanem cerkvenem obredu je maršal odpotoval v južno Srbijo, kjer obišče Skoplje, Prilep, Bl-tolj, Ohrid, Kičevo, Tetovo in se od tam povrne 17. t m. zopet v Beograd, nakar odpotuje v Pariz. = Kaj vse vedo na Dunaja I Inozemski listi poročajo z Dunaja, da ao aretirali v Beogradu 50 oseb, ki so pripravljale med poročnimi slavnosrmi atentat m Nov jngoslo venski list v Beogradu. V kratkem prične izhajati v Beogradu glasilo jugoslovanske napredne nacionalistične mladine >Jugoslavija<. Poleg >Pot*edec in >Nacije« bo »Jugo-slavljac Se tretji list jugoslovanskih nacijonalistov. = Dr. Beneg v Pragi. Praga, 13. junija (Izv.) Ministrski predsednik dr. Beues J© včeraj prispel Iz Beograda-Tekom dopoldneva je Obzirno poročal predsedniku republike dr. Masarvku o uspehih zadnje konference z zastopniki Jugoslavije In Romunije. = Volitve na Madžarskem. Budimpešta, 13. junija (Izv.) V nedeljo 11. t m. so bile ožje volitve v 23 volilnih o-krajih. Do včeraj popoldne 00 bili znani rezultati iz 15 okrajev. Vlada je pridobila 9 mandatov, vladi naklonjene stranke 2, opozicija in sicer Hallerjsva stranka 2 in Andrassv 2. Po dosedanjih rezultatih razpolaga vlada z vladni stranko, močno 139 poslancev. Vladni blok, ki obstoja iz popolnoma vladnih in vladi naklonjenih strank, pa šteje do danes 162 poslancev. = Razeep v italijanski demokratski stranki. Rim, 13. Junija (Izv.) Italijanska demokratska stranka se ie razcepila. Vodstvo enega večjega dela demokratov je prevzel hi vši ministrski predsednik Nitti. Nittijev program Je, da ae Itn lija približa vsem narodom brez raa-^e. C0SW)fllITJtW(l POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTA. VA V MARIBORU* (Od 8. do 17. septembra.) Udeležba na razstavi bo proti pričakovanju velika. Dnevno prihajajo številne prijave, tako da bo razstava za razstavljalce kakor poeetnike zanimiva in poučna. Priglasili so se do sedaj obrtniki in industrijalci iz vseh krajev mariborske oblasti. Mnogo prijav so pa ?-.e pričakuje posebno i* Prekmurja. Razstava, ki bo za Maribor nekak mali veiesejem, bo zaradi tega nekaj izrednega in bo imela brezdvomno lep uspeh. Obisk razstavo se obeta že sedaj velikanski. Prijavile so se že številne korporacije iz cele naše države, pa tudi iz inozemstva, kakor Avstrije in bratske Češkoslovaške, kjer vlada za naše obrtno gibanje veliko zanimanje. Razstava, ki je prva te vrste v naši državi, vzbuja povsod mnogo zanimanja in je že samo s tem njen popoln usneh zasiguran. Nihče na} torej no zamudi te prilike ter naj se udeleži razstave s svojimi izdelki. Rok za prijave poteče (h\e 15. junija. Na po tem roku dospele prijave se odbor ne more več Ozirati, ker se morajo prostori po številu prijav pravočasno razdeliti in o tem obvestiti razstavljalce, kar povzroča mnogo dela in truda. Pozivamo vso obrtnike, da prijn-viio nemudoma svojo udeležbo, kajti čas hiti! Obrtni shod v Beltincih. Prekmurski obrtniki prirede v nedeljo, dne 11. junija v Beltincih obrtni shod, na katerem se bo razpravljalo O vseh aktualnih vprašanjih, med drugim tudi glede udeležbe na razstavi. Shoda se unVleže tudi delegati >Pokr. Obrtne razstave«. Vsi tukajšnji obrtniki, ki bi »o tega shod a eventuelno udeležili _ kar bi bilo žel?tl — naj se prijavijo v pisarni obrtnega društva, Aleksandrova ce?tn 22, kjer se dogovorimo glede skupnega odhoda. Oficijelni lepak >Pokrajinske obrtne razstave«, ki je dobil prvo nagrado, jo razstavljen v izložbi g. Vahtarja v Gosposki ulici. Lepak je mojstrsko delo nagega domačega obrtnika, g. Franc Horvata ml. Tudi ostale osnutka so izdelali domači obrtniki, kar Je zopet nov dokaz napredka in razvoja nas© domače obrti. —K Mestna hranilnica ljubljanska je zvišala s 1. julijem 1932 obrestno mero za vse vloge od 3*/» na 4%. —g Občni zbor Narodne banke. Iz Beograda javljajo: V nedeljo 11. t. m. dopoldne se je vršil občni zbor delničarjev Narodne banke v veliki bančni dvorani. Navzoči so bili zastopniki iz vseh važnih centrov države. Kot predsednik je občni zbor otvoril dosedanji guverner Gjuro V a j f e r t. Občni zbor je vzel na znanje poročilo ravnateljstva o poslovanju Narodne banke, za tem je prišla na dnevni red točka glede spremembe pravil. Nekateri delničarji so zahtevali, da se ta točka stavi z dnevnega reda. Večina pa je sklenila, da se dnevni red ne izpremeni in tako je prišla v debato sprememba bančnih statutov. Debata fc bila mestoma zelo burna in viharna. Zaključila se je v nedeljo pozno popoldne in se nadaljevala včeraj dopoldne. Sprememba bančnih Statutov je bila sprejeta. Končno so bile izvršene volitve v upravni in nadzorstveni svet. Izvoljeni so bili: iz Beograda Gjuro Vajfert kot guverner, Marko S 10-jadinović kot viceguverner in kot člani upravnega sveta: dr. Marko P roti c, ■ advokat, Luka C e 1 o v i Ć, trgovec, Ignac B a j 1 o n, predsednik Trgovsko - industrijske zbornice, dalje v^č trgovcev in industrijcev iz Beograda. Kot zastopniki Zagreba so bili izvoljeni: Miroslav grof K u 1 m e r, bančni ravnatelj, Vladimir M a t i j e v 1 Ć, ravnatelj, dr. Vladimir Turkov! č\ iz Splita Juraj Duboković, predsednik Jadranske banke, iz Novega Sada dr. Gedeon Gjungjerski, veleposestnik iz Ljubljana dr. Ivan Tavčar, iz Sko-plja Jovan P O p o v i 6, iz Sarajeva dr. Vojislav Š o 1 a. V nadzorstveni *svet je bil izvoljen med drugimi tudi g. Drag. Hribar. Občni zbor je bil včeraj popoldne zaključen. —Z Državna borza dela. Dela iščejo: elektromonterjl, strojni fn stavbni ključavničarji, čevljarji, mlinarji, peki, strojniki, kurjači, kamnoseki, kovači, krolaCI. Šivilje, pisarniške moči, trgovski sotrndnfkl. prodajalke, vzgojiteljice, vajenei, vaJenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, kleparji, stavbni In strojni ključavničarji, mizarji, zidarji, kolarjl, tapetnlkl, Žagarji, pisarniške moči, 51 vil Je, služkinje, kuharice, vajenci, vaJenke itd. — g Ulaznice za Zagrebački zbor. Uprava zagrebačkog zbora izdala je za posnet velesajma slijede** ulaznice: 1. legitimacija za 50 odst. zljeznički popust, koja vrijedi kao permanentna vlasnica za vrijeme trajanja velaaajma sa značkom. 2. Predbroln« (obiteljske karte) za 12 poMeta ciiena 200 K za Mole. 3. Dnevne ulazniee po 40 K. 4. Blokovi z* mdn^fro JfcftV sellake ! vof-nfke. Blok gadhrfsl* 20 karata, a rH*n» imi fe 300 K. Fl**i»f 1 1 S VHWI z#t f-M^^e-m! ▼»*«•«*t TSnr*, a t^Hntfeo nn* 2 1 A Vlft*Aa p**"*% ym ne***l **d t sata *y»»me t»o#*~* pnjn»1 t*Hf. Pr^^^of-n£ Tfta,»-rtf«*» t t;<*~*•!-«• jflmmikimm doMvn- fu Se P***"1^ h-r\A TT-»»*^-*% T*>^..« r»«. v»r»^*v ta*i-^ ,. w*.«>.-~ « T*m-^.- Hn «s* H*s»*ps^l. ir^'tmo ptj ^*wH4eTf*ni Izln7**ni *nw»torf w^ n»-«*a 101 do 1^1 n Ti»rtnvtr*f-koJ vMael. ** preurrrra do dijeljena im stanice podam od 7. e. mj. a tehničnom odjelu velesajma. Izlagači od broja 1 do 100 u prizemlju Industrijske palače pozivaju se, da počam od 30. o. mj. preuzmu i urede svoje stanice. — Zastupnici stranih izlagača umoljavaju ae, da preuzmu u Medjunarodnom pav-ljonu svoje izložbene stanica od broja 500 do 600.__ Pristup za izlagače velesajma dozvoljen je samo sa potvrdom o dodijeljenom mjestu na temelju kojega izdaje tajništvo privremene ulaznice do otvorenja Zbora za radništvo, koje uredjuje dotične stanice. Nakon Otvore- nja podignuti ć> svaki izlagač u tajništvu Zbora besplatnu permanentnu ulaznicu. — Čajanka u potast C'eko?.lo-vačke oficijelne delegacije. Gospodin (..»ton Fara, generalni konzul čehoslova-ško republike u Zagrebu, d.^.ti će u {►očast ofiiijelne delegacije ćehoslova-tke republike, koja će dne 17. o. mj. prisu*t\ ovali BvečsjMi otvorenju Zbora, čajanku. Čajanki obdržavati će se za uzvanike a> c^nerilnog konzula P%-ra dn3 19. o. mj. u 5 sati poslije podne. F inati £112 katastrofa Hustrijs. PANIČNE ZMEDE NA BORZI. — — Diiiiaf. 13. juniia. (Izv.) Finančna katastrofa Avstrije je stopila v stadij panike. Borza, naiboljši termometer za presojo finančnega položaja., je bila včeraj popolnoma zmedena. Ves dan je na borzi vladala panika, Časopisje sedai samo Še registrira pojave te panike. 1 upatam v kakem predalu posveti kak članek, ki priporoča sicer nenove metode za ozdravijenie avstrijskih financ. Na borzi so se včejal tečaji deviz in valut z neverjetno naglico dvigali Berlin in Budimpešta sta zahtevala mnogo deviz in valut, iavila sta naročila v taki meri, da jih borza ni mogla zmagati. K temu so prišli še z PRED ZATVOR1TVUO BORZE. zahtevami industrijci in trgovci. Nastala je na borzi prava panika. Borzi-janci so diriali od predala do predala in nervozno zrli v bodočnost. Položaj je popolnoma nevzdržlJiv. Tolikanj od povsBeograd< romunski | jahti naproti. Ostale naše dame so bile « povabljene k sprejemu v pristanišče. I Prišle so v krasnih narodnih nošah, ki i so zbujale splošaio zadivljenje. Ti kostumi so bili brez izjeme posebno skrbno izbrani, vseskozi pristni in nedvom- j no najlepši, kar jih pr«norc Slovenija, j 7\i ni bilo nič ponarejenega, nič talmi, j nego je bilo vse najsolidnejše, staro j rase, zares sijajno in originalno. Ga. . Zbašnikova je n. pr. nosila prekrasno i narodno nošo iz slovito zbirke znanega ; našega starinarja Sadnikarja Iz Kam- j nika. Med nošami so bile zastopane Go. j r^njke, po ena Korošica (ga. Špiearje- j va) in Primorka (ga. Sipljeva), dekle- j ta pa dieloma v pečah, deloma v avbah, deloma v zavijačkah. Brez samohvale lehko rečemo, da so nudile Slovenke slikovito skupino, ki je obrnila takoj vso pozornost nase. Galantna carinarnica je povabila naše ženstvo na balkon, odkoder so izvrstno videle ves proces ob prihodu Jaht, ob izkrcavanju in svečanem sparejornu romunskih svatov. Srečen slučaj je hotel, da je solnce posijalo na balkon s Slovenkami, Njih av-Ym so se zasvetlikale kakor zlate krone in njih pestre toalete so dobile čisto izreden sijaj. Slika je bila tako lepa in zavzetna, da jo je kralj, nevesta Marija takoj opazila. Opozorila je na Slovenke svojo matter kraljlc6 romunsko, in obe sta smehljaje zamahnile s roko Slovenkam ▼ pozdrav. Seveda Je bila poslej naša avba ali peča legitimacija, ki je odprla vsa vra-t\, odstranila hipoma vsakršen zadržek in Ja sprožila vsak tmratek nove fotografe In fllmoralce v akcijo. Ks }© dospela kraljeva nevesta na dvor. so'jI d*10a na$a dekreta ▼ družbi Hrvatic in Srbkipf divno lep ipallr. Vraka skupna Je Izročila nevesti Šopek t naš ie bil slučsino nsilepsi in iz •tir ;1i ro~^ vrtnic. Poklonila ga Je hčerka dr. V. Kivnih i rjava. V torek ob 8. so se zbrale ženske deputacije zaradi uvrstitve v poročni sprevod v prostorih narodne skupfitine. Zopet so Jih fotografirali za romunski nvor, za angleške, srbska in kdo ve *« za kakšne liste, kom"-no pa -§o bile na dvornem vrtu znova filmovane. Dvorni in poslanički kroiri pa so se prav posebno zanimali za vezilo naprednih Btavenk, za antikne, iz čeških srebrnih niti z roko delane, okoli četrt metra žiioke in 4 m dol^e čipk*. Vse je hotelo čipke viđati, vso jih je občudovalo, in strokovnjaki so jih cenili kot rariteto rolo visoko. Sprejemanje se je priCelo okoli 11,-Slovenke so bile sprejete ob 12. V samostojni deputaci.U so ptiil* pred kralja in prinooao nevesto vse naše žene "m vsa naša dekleta. Deputacijo je vodila ga. Vida Baltieeva; gdč. Alajmerjeva jo poklonila album z dedikacna listo darovalcev za >Dcčji dom<; Rdi. Rav-niharjeva pa šituljo s čipkami. Kralj je prišel naši deputaciji nasproti s posebno ljubeznivostjo, nevesta pa je smehljaje pozdravljala. — Na naslovni vnanji strani albuMI je uvezen bel srbski orel z zvezdami, na naslovni notranji strani itv Kupačeva slika, v albumu pa pesniško posvetilo Otona Zupančiča ter seznam dosedanjih darovalcev. Vse članice deputadj so bile obdarovane z bonbonijerami. Zvečer se je vršil na dvoru sveča-nostni komet z odlični m umetniškim programom. Prisostvovali so kralj, prino^esa nevesta, romunska kraljev, dvojica, delegati tujih dvorov in vlad, ministri, poslaniki i. dr. Za Slovenka je bila povabljena pa. V. BrfltiCeva, Po koncertu je bil prirejen buffet ter Je vladalo med družbo prav prijetno sva-to veko razpoloženje. Ostalo Slovenk© so bile med tena na s\ efcanl prodstavi v prenovljenem pozoriitu, nekatere tudi na vojaški reviji na Banici. Revije so se udeležili tudi oba kralja, princesa nevesta z mar terjo krmljieo in vsi najvišji gostje. Revija je bila -sijajna in silno zanimiva. Prav po^bno pa so se odlikovali tudi Sokoli. Naslednjega dne so dobile vse na.^ dame prostora na najl>olje situiranih tribunah. Kot svat je bila povabljena v cerkev po ena zastopnica Slovenk (rb* Baltieeva), Hrvatic (pa. Zlata Kovače-vičeva) in Srbkinj (predsednica društva knjeginio Ljubice, ea. St. Lozani-ćeva). Dobile so izvrstno mesto, da je pssiral sprevod mimo njih. __ Med poroko je začelo hipoma deževati. Po vsej cerkvi, po vseh beogradskih ulicah pa j» slo od ust do ust: »Fortune! Fortune !< To pomenja isrdčo in blagoslov la Po poroki so na dvoru vsi svatje defilirali mimo novoporočenc^v. Tudi naša dekleta so zopet tvorila špalir Mf js poleg Hrvatica in Srbkinje nosila vlečko naše kraljic tudi Slovenka gdč. Gorupova. Po odhodu kraljice In kralja na Bled so bila tudi Slovenke povabljene, da 6i ogledajo ves dvor. V petek popoldne je priredil Narodni že*i. savez SHS banket na Topči-deru. Prišlo je okoli 300 delegatk. Pozdravila jih ie predsednica ga. Danica HrisrJćeva, za Slovenke pa je govorila ga, Janja Miklavčičeva. Tako so naše žene In dekleta povsod izvrstno zastopale svoje organizacije. Vrnile so se srečne in zadovoljne. Slovenk* pa so jim lahko hvaležne, ker njih zastopnice *so imele z reprezentanco ne le mnogo fizičnega napora, nego tudi dovoli stroškov, ki so jih požrtvovalno pokrile Iz lastnega Žepa. ADMIRAL KATO JAPONSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. — Tokio. 12. Junfia. (Pcuter) Admiral Kato I« nrevzel sestavo nove laoomfcc vfa^a n^d r^Tofem. dn rc feflfla vo^ni nror?^"" In »zvredcio določke ^vp•-f'Tv«nrtr,T^s,"'; konference. — London, 12. luniia. AdmlraJ Kato prevzame predsedstvo lr'nfstr-skega sveta. A Stev. u*. »S L O V C N S R I NAl^O P« dne ' + junija m+ sti&ri <}, Dnevne vesti. V Ljubljani, dnt 13. tonila 1922. — PrezMent češkoslovaške republike dr. Masar.vk poseti našega kralja. Včeraj je odpotoval prezident Češkoslovaške republike dr. Masarvk v spremstvu svoje hčerke in svojega osebnega tajnika preko Švice v Italijo, kjer ostane na otoku Capri kakih 6 tednov na letovišču. Na povratku potuje prezident dr. Masaryk preko Jugoslavije in poseti pri tej priliki kralja Aleksandra. Ako bo kraljevska dvojica še takrat na Bledu, pride dr. Masarvk na Bled in se sestane pri tel priliki tudi z ministrskim predsednikom N. Pašičem. — Ministrski predsednik Nikola Pašič na Bledu. Beogradski listi javljalo: »Predsed. ministrskega sveta Nikola Pašič namerava v kratkem odpotovati na daljši dopust. Za oddih si le izbral Bled.« S tem je notrtena naša svoječasna vest. da prideta na Bled takoj po kraljevi poroki tudi ministrski predsednik Nikola Pašič in minister zunanjih del dr. Momčilo Ninčič. — Adfutant kraljice Marile. Polkovnik Djordje JosipoviĆ je imenovan za adjutanta kraljice Marije. Polkovnik ie bil že adjutant pok. kralja Petra in ie na glasu kot eden najinte-licrentnejših in najsposobnejših naših oficirjev. — Odličen gost. V nedeljo se pri* pelje v Ljubljano iz Beograda g. Paul Labbče, tajnik Alliance francaise v Parizu s svojo soprogo. O g. Labbee-ju, ki si ie pridobil, posebno med vojno, velikih zaslug za Jugoslavene,* spregovorimo nrihodniič. — Imenovanje. Ministrstvo zrn socijalno politiko ie imenovalo načelnika deželne rveze kranjskih obrtnih zadrug t. Enf. Tranchettija za člana v ravnateljstvo osrednjega urada za osiguranje delavcev, ki fma začasno svoj sedef v Zagreba. Uverjenl smo. da bo imenovani zastopal v polni meri interes delodajalcev zlasti sedaj, ko gre za sestavo novih pravil fn prav^nlka ter tevrStev paritetne Izvolitve v načelstvo Poslovalnic^ za osiguranje delavcev. — DcHeftsfd zbor državne trgovske šole v LJubljani, zbran na Izredni Voufe-r?nci dne 12. Junija 192?, !e skteml. da zopet prične s celotnim poukom po umiku, In sicer le vsled tega, da reSI dtiaštvu celo SoT^ko leto, prizadete starSe pa obvaruje občutne gmotne Škode. "Ravnateljstvo. __ Kralj, knJtyfaa fn vo$*tv. Včeraf popoldne ntn ** Vmlj fn Trraliiea g av-(Psoobiloni r>rire!?A?n. v T/tubllano. Na p-lav-nern Kolodvoru stn fz*:toT>fln fz avto-m^ih, fn v-^tortflfi v kolodvorsko ponlo-n'o. V vfeftttbiiHi f© »tal narednik vofa-sk« rrorlbe Fran Mftlfk. Sr>o*nal le takoj Irralfevsko oVriieo t*r fn, kakor ie nred-pisano, pmOFtllivo pozdravil. Krali in kraljica *ta «e Ti*f »vil*, -vred ni!m fn ^t&~ Hica pa ie vprs?*la, k^o da je In kako d* in pozna,. Narednik je OdjzoToril: > Veličanstvo, Jaz sem Ceh In ooznam Vas od potka, ko ste -se peliali skozi liublinno na Bleđc. Krali: >Ali sto Ml! VI tudi že na Bledu?< Narednik: >Da, bili sroo na Bledu V sbooto, ko j[e naša podb* sodelovala pri sve?anostnl razcveti javi.c Kra.lt: *AH Vara ugMja v Ju> posiavijifc Vojak: »Čutim se kot doma. Freie sem pa nlnži] v Beoprradu«. Kralj: > Zakaj ste odšli i» Beograda?« Narednik: »Oženfen som. pa mi je bilo težko, ker nisem mofrel dobiti stanovanja«. Kralj: >Ali fe Vaš kapelnik tndl Ceh?« Narednik: >Ne. nas kapelnik le Slove-im dr. Čerin.« Nato sta se krali In kra> ljiea okrenila. kralj Je zamahnil z roko v pozdrav in sakUeal: >2 bojrom, p« pozdravito kapelnika ćbr. ©eaina. in svojo ženo'« — Učiteljske slufcbe v Maribora. V Mrmhorti so razpisane na ITT. deški os. *oli štiri učiteljske službe. Tovariši, ki Jim je mani za zabavo, veS za resno d»*lo. nai se pobrigajo. Za oženjene Je elcer v**led pomanjkanja stanovanj sla. Ho, a neoženjeni si že pribore kako sobico. Kolikor smo izvedeli, se je do sedaj oglasilo se-le milo prosilcev. ___Na državni realki v Mariboru se vrše sprejemni izpiti za T. razred v soboto dne 1. jnliia 1922. Pricetek pismenega izpita ob 9.30 in ustnega Izpita ob H. Učenci naj se priglasijo v pisarni zavoda v spremstvu staršev ali njih riffinostnikov v četrtek 29. ali v petek SO. junija od 9.—19. S *eboj naj prlno-so krstni list in obiskOvalno izpričevalo za vstop v srednjo Solo. Podrobna Pojasnila o pogojih sprejema in ispita daje naznanilo na ob javni deski zavoda pri glavnem vhodu. — Okrašeni lokomotivi. Prejel? smo Hi nriobčujemo: Vodstvo kurilnice državne *e!eznfce v LJubljani sf usoja na notico v Vp.Sem cenjenem listu št 123 z dne 11. Junija 1922 pod zaglavjem »Dnevne vesti« poslati sledečo pojasnilo: Kurilnica kot edino kompetentna lokomotfvska oblast, področna direktno direkciji v Zagrebu se sjede nosebnega kredita za osnažen! e In okra-SHife lokomotive za dvomi vlak dna o. |u-r^a 12 niti nf obrnila na svo'o nadrejeno iToeirffff«) v Zagrebu za kak kredfi le man! —i n"*'oTa VaV0 odklonitev kakSneca kre-r«*o nA^fr^'^ova frrt+ev temelji v tem oz|. ■• r,-, ffoie ntei Tvdi onf d-l notfce. H se t--,^^j»-, r-, n^fs »^r"dvsem strojevodje fn -»^.,.-, -t-,,ft tj,v?nf vf so bfff na *>•* kot * ^—„-?»♦» «n ^-rfl-flf rt svo*e stroške lo-i -,-.„4r„^ ^ !• nop^lnoTra neresničen, i --i- u «-*« le to da te vse os^bJe z veWvo *-t4n**-*o »n vztra^^^tjo ter vese'lem Izvršilo odkazana snažilna la okrasilo* dela ne glede na kako politično prepričanje, kol to trdi dopisnik. Snazilne in okrasilne po-trebScJne js nabavila kurilnica v lastnem delokrogu breg kakega posebnega kredita, — Prvi zrakoplovni pt omet uat Ljabl|aAO. Danes so zrakoplovu ne ču di niti noben otrok već. In vendar sme videli v Ljubljani prvič zrakoplovni polet sele pred desetimi leti, natančno dne 13. junija 1912 ob četrt na 5. Plul je nad našim mestom Zane Vidmar, ki se je bil dvignil na vojaškem vežbališču Letel je preko gradu na Barje ter se vrnil zopet na vežbalisče. V 10 minutah je preletel nad 20 km. Tisto uro je zavladala v zraku med ptiči prava panika. Na Barju je velika jata vran e silnim vrisčem okrožala aeroplan, drugo ptico so utihnile in se poskrile. Bilo je pa$ prvič, da so videle neznanega tekmeca orjaka. V nedeljo, 16. junija, po 5. popoldne je letal Vidmar drugič nad Ljubljano vpričo ogromne množice. — Od ialezni&kth uslužbencev smo dobili to-le pritožbo: Služba nf2}ih železniških nameSčencev Je težka in naporna, vendar se vsak trudi, da svojo odgovorno službo opravi po svojih močeh in po svoji vesti. Pri tem ni Izključeno, da se tudi kaka malenkost prezre aH kakšno povelje presliSi, sal smo vsi ljudje, vendar pa to Se nI zadosten razlog, da se zato uslužbenca na tako rovtarski način opsuje, kakor se ie to nedavno zgodilo na državnem kolodvoru, ko le vlSli uslužbenec nagnal nižjega z »vahtarskim gnojem«. TakSno postopanje vzbuja prav po nepotrebnem hudo kri in kvari med višjimi in nižjimi uslužbenci soglasje In harmonijo, ki je v interesu službe tako nujno potrebna. — Ljudska konel v Kolodvorski ulici ^e mora radiknlno preurediti. Kotli in stroji so potrebni temeliitib poprav. Magistrat bo z deli baje pele v Šesrib tednih gotov: dotlej pa se kopelj na more uporabljati. — Poprave v Koleziji. Fdlno Javno kopališče v Koleziji je postalo nujno potrebno temelji tih poprav. Trebn je nanovo betonirati bazen, urediti Irnova čistilno napravo, obnoviti jez v betonu itd. Dela se izvršujejo ter bodo do 20. junija 1929. irotova. Dotlej pa ostane kopališče zaprto. — Stavka v tovarni Westen v Celftj. Stavka, ki Je trajaTa dobra dva mesrra, se Je končala s tem. da Je Westen zvišal mezde od 25 do 35%. — Toča v Uubllanskl ofcoHc?. v r^d--Ijo popoldne ob petih Je nastala v ljubljanski okrllc! okrog Laz m Do'ske^a slina rc-vfhta. Sprva se Je vsul gost de?, n-ed katerim Je Jela paditi kot oreh dcbsla toča. Toča le padala samo par mfmit In ker le Sla med dežfem, nI napravila nobene s^ode. — Nenrfe na §rafer«kem. Iz vseh delov Spodnje Štajerske poročajo o veliki Škodi, ki Jo povzročajo nevihte. Pri Sv. TroHel le padala skoraj pol ure kakor oreh debela toča. k! Je napravila veliko Škodo na polju. — Pretekli petek Je udarila strela v MSo posestnika J. Ansreža v 5Jov. Bistrici. Po-slople le pogorelo do tal. Skoda je ogromna. — Žalostna usoda pa le zadela v soboto popoldne posestnika J. Pukla iz Zreč pri Konjicah. Ko Je popoldne s svojo ženo opazoval v vez*! nevihto. Je nenadoma treSčflo fn strela ie ubila leno, ki se le mrtva zgrudila možu z nogam, žena Je bila Sele 34 !et stara in zapušča vdovca tri nespreskrb-IJene otroke. — Velik požar v Dobrenjo. Včeraj, dne 12. t m., ponoči je Izbruhnil požar pri posestniku Matiju Poliču v Dobrenju. Požar le poplnoma upepelil gospodarsko poslopje [n stajo omenjenega posestnika. Opcnj je nastal po goreči petrolejki, ki Je padla Po-ličevl ženi iz rok, ko Je molzla kravo. Po-farna bramba iz Maribora Je ogenj orne-lila, da se ni razširil na bližnja poslopja. Skoda znaša več stotisoč kron. vendar je Polič zavarovan za precej visok znesek. — Nesreče In nezgodo. Franc Vrečak, ilapec Je na MiVloSičevi cesti padel z vosi in si zlomil levo noga — Alojzij Kristan, Žagar na mestni žagi v Ptuju si Je pri delu tevarno poškodoval desno nogo. — Posestnikov sin Tranc Hren z Blok Je padci s kolesa na glavo in se prece] poškodoval. — Matevž Rus Iz Zagorja |e v kamnolomu razstreljeval skalovje. Naboj pa se le predčasno vnel In mu udaril v obraz. Poškodovan le težko. — Leopold Fabiani, klfučav-ličarsld pomočnik si je pri rezanju pločevine prerezal levo roko, — Prebrisan agent g metlami. Po Llob-jani In okolici hodi po raznih trgovinah teki potnik, ki ponuja metle na prodal. ► Ja sam Čengič Mehmcd beg. potnik tvor-lice metel »Kratz« v Indiji«, tako se povso-II predstavlja. »Imam dobro I poceni, do-tta na zalogi«. Tako povsod hvali svojo robo in ponuja naokrog. Izplačanih pa hoče meti 10 odstotkov naprej. Dosedaj mu Je usedlo že večje Stavilo trgovcev v LJub-Jani In vedno se 5e Javljalo nove Žrtve. ?a prefriganim agentom Je policija izdala Irallco. — Veselica z žalostnim koncem« Pre-etrto nedeljo so priredili Orli v Vodicah reselico. Kakor običajno, se le rudi strelja-o z možnarji, da se le zemlja tresla. Kot ttrelnl mojster le funglral Fran Blaflč. zl-larskf pomočnik Ig Vodic, ki pa najbrž nI »11 preveč verziran v tel stroki. Ker mu labrj nI *e! v tonlč, le vzel kladivo le nd*. 11 nanl. Patrona fe eksplodirala m odl?Ka f Blažeča. Dobil fe te*ke pogodbe po pr-1b fn obraze. Prepevati so ga v bolnico. — Podstrešni tafovf mm del«. V Spodili Si siri Je neznan tat vlomil v p"dSftcin vsnostaviio v nai-kra'šein Času normalni odnošaji z Italijo. — Beograd. 13. jtinija. (Izvirno.) Pod predsedstvom min. predsednika Pašiča ie snočj ministrski svet raz-rravl;al tudi o soorazumu z Italijo. Ministrski s^_?t je zavzel stališče, kakor dopoldanska rredkonferenca ministrskega komiteja. BOLGARSKA VLADA .JE UGODILA NAŠIM ZAHTEVAM. — Beograd, 13. junija. (Izv.) Iz Sofije javljajo: Bolgarska vlada ie odgovorila na zadnjo noto zunanjega ministra dr. Ninčića. Privolila je v zahtevo, da se ustanovi mešana, preiskovalna komisija, ki ima nalogo preiskati slučaje vpadov bolgarskih četašev v naše južno ozemlje. Ta komisija obstoja iz šestih članov. Bolgarska odpošilje tri in sicer po enega delegata iz ministrstva zunanjih, ministrstva notranjih zadev in ministrstva vojne. Komisije se udeleži tudi ministrski predsednik Stam-bclijski. — Soflia. 12. junija. (Tzv.) Bolgarska brzojavna agenzija javlja: Ministrski Dredsednik Stamboliiski je izjavil, da je bolgarska vlada oriorav-Hena soreletl predlog beogradske vlade za ustanovitev fuzoslovensko-bolearske mešane komlsile v svrho nreiskave vpadov bolgarskih četašev^ KONFERENCA V HAAGU. — Pariz. 13. junija. (Izvirno.) »Ifavas« priobčuje odgovor Francije na angleško spomenico glede sklicanja konference v Haag. Francoska vlada ie spomenico angleške vlade vzela na znanje. — Panz, 13. junija (Izvirno.) »rtavasc razpošilja Izvleček članka oficijoznega glasija »Tempsa« o stališču francoske ylade k angles*ki spomenici. List kritizira spomenico in se v splošnem načelno strinja z angleško vlado. Naglasa Ie gotove točke, ki so za Francijo nesorejemliive. List konstatira: IJ Angleško zagotovilo, da mora biti Konferenca v Haagu konferenca strokovnjakov je odobravati. To načelo bodi temeljno. 2.) Politična vprašanja se morajo z največio vestnostjo mistiti pri strani. Razprave strokovnjakov nai bodo strogo objektivne in brez pritegnitve političnih vprašani. 3.) V zadevi ruskih predvojnih dolgov konstatira list soglasje med Francijo In Anglijo. Natrlaša pa, da je tr*+n povabiti na konfer. zastopnice lastnikov titrov. da o niih predlože nr^V-^čne predloge. Glede privatne lastnine vstraja Francija na dosedanieni stališču. Nadalie precizira list stališče Francije k ostalim razpravnim točkam haaške konference, ki divergirajo od stališča Anglije. POOSTRENE POLICIJSKE ODREDBE V ZAGREBU, Stalile« vlade. — Zagreb, IS. Junija (Trv.) Kakor ono že včfcraj Javili, j« policijsko ravnateljstvo uvedlo poostreno policijsko službo za ves zagrebški policijski okoliš. Tekom današnjega dopoldneva je bil po vseh ulicah afiširan obširen razglas zagrebškega policijskega ravnateljstva, s katerim *o z današnjim dnem uvedene strožje preventivne odredbe v svrho vzdrževanja popolnega javnega reda in mira In da se odstranijo vsake manifestacije a protidržavno tendenco. Razglas sloni na podlajri zakona o aaččiti javne ▼urnosti in reda v državi. Za gotove prestopke in demonstracije so določene visoke kazni. Za protidrž. demonstracijo jfc določen policijski zspor treh mesecev oz. globa 4500 dinarjev. Sploh 60 prepovedane vse skupSčine, je prepovedano vsako zbiranja na ulici, ki Ima namen motiti javni rod. V slučaju, da bi ro prve preventivne odredbe ne zadoščale, Je polidj*ko ravnateljtsvo odlo-čo ukreniti še ostrejše. Uvesti nameravajo ulične legitimacije. Ilainouefsa poročila. ___ Zagreb, 13. junija (Tzv.) Policijske 6traž© so bile že tokom današnja neči ojačene z močnimi orožniškimi pa-truljdmi. V mesto eo prispele orožnišk« čete. Policijsko ravnateljstvo je tudi očinski svT?t na kak način upira! vladinim odredbam, je razpust občinske pa sveta na vidiku, imenovan bo vladni komisar. — Beoarrad, 13. junija (Izv.) Kakor poročajo listi, je ministrski svet na si-nočni seji razpravljal dol j Č>asa o do-godkib v Zagrebu. Notranji minister dr. Voja Mnrinković je podal obširno poročilo o položaja v SUgretm. čeprav ofi-ci.iolno poročilo t^sa n^ omenja, je M rrivatnih poročilih ministrski svot sklenil in zavzel stališče, da so docrodki tdkrii prci^čeio in po izvede stroga preiskava. Sklenjeno te, da so ukrenejo odredbe opreznosti. BURSK1 HRVATJE PRI AVSTRU-SKFMU PREDSEDNIKU. — Dunaj, 13. junija. (Izvirna.) Predsednik avstrijske republike dr. Hainisch je včeraj v avdiienci sprcid večjo der>utaciio burških Hrvatov. Predsednik ie denutnciii iziavil. da avstrijska vbda stori vse v prHoi; kultiimcinu razvoju htirškiri Hrvatov. Njemu samerrif je poznan ekonomski DOtofal Hrvatov. Penutaciia le Dred-sednlku izjavila, da hoceio Mti Hrvatje loialni avstrijski državliani. Predsednik ie iziavil. da vzame to iz»-javo z ra'l^stio na Eiuraje in da avstrijska vlada ni nikdar dvomil« n državljanski zaresljivosti Hrvatov. Borzna poročila. — Zagreb, 13. Junja. (Izv) Zaključek. Devize: Curih 13,^0, H—, Paru 647.50, 67250, London 332.—, 335.—, Berlin 22.50, 23.75. Dunaj 0.30, 0.33. Praga 144.—, 145.—. Trst 3.74, 3.77, Newyork 72.50, —.—, B«-dimpeSta 7^0, S.—. \'alute: dolar 69.50. 72.—. — Cnrlh, 13. Junija. Predborza. Zasrreh 1.825, Berlin 1.615. Dunaj 0.022. PraKt 10.035, Milan 2f3.40. Budimpešta 0.535, London 23.49. Pariz 46.46, Newyork 5.23. AVSTRIJSKA KRONA V CLRIHl' 0.022. (1,000.000 aK = 220 švic. IrankoT.) — Čarih. 12. lunija, (Preko Dunaja*-Zagreb 1.S75, Dunal 0.0309, Budimpešta 0.549. Berlin 1.634, Prasra 10.075, Mlfain 26.424, Pariz 46.649, London 23.52, Newy^rk 5.23. — Trst. 12. Junija: Beotrrad 27.70. Berlin 6.35, Praga 27.40. London 88.S5, Curih 377.—, Pariz 175.85, Newyork 1970. Knlfiira. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL DRAMA. Torek, 13. lun.: Zaprto. Petek. 16. Junija: Madame Sans Gene s Putjato v ulogi Nepoleona. Zadnjikrat v sezoni. Izven. OPERA. Torek, 13. Jun.: Lakme. Red E-D. Sreda, 14 Jun.: Triptychon. Red C Petek, 16. Junija: Madame Butterflv. Gostovanje kapelnika g. Lovra Matačića \z Novega Sada. Izven. Sobota, dne 17. Junija: Carmen. Gostovanje kapelnika k. Lovra Matačića iz Novega Sada. Začetek ob pol osmih. Tzv, — \z gledališke pisarne. V petek dne 15. t. m. se vprizcrl zadnjikrat v sezoni komedija »Madame Sans Gene« z g. Putiato v ulogi Napoleona. V opernem gledaliSčn gostuje v petek dne 16. t m. In v joboto dne 17. t m. kapelnik g. Lovro Matačić iz Novega Sada. Dirigiral bo v petek zvečer »Madame Butterflv«. a v soboto zvečer »Carmen«. Vse te predstave se lerajo izven redov. Z njimi se tekoča gledališka sezona zaključi. Tniisflfsa in Sparf. ___Izlet na Ratitovec 1663 m, kate- re>gra priredijo >Bajsov klube, društvo Soča in Gorička podružnica SPD Id. t m. Odhod 17. z gorenjskim vlakom ob 15.16 do Skofjeloke, potom peš do Železnikov, kj^r se prenoči. V nedeljo z*w rano na vrh, 3—4 ure. Sestanek z udeleženci iz obmejnih krajev. Sestop v Bohinjsko Bistrico in še isti dan v vlakom v Ljubljano. Hrano za uedeljo sa. boj vzeti. Vabljeni ao vsi planinci, oao-bito oni iz Selške doline. — Ceskv athlctic a football club, Pra*a : lirija 14. t m. Tekma *e> prične po 18. uri, torej tako kasno, da ji more vkljub delavnemu dnevu vsakdo priso-»tvovati. Vrši se ob vsakem vr«*menu. — Predorodaja vstopnic v cvetličarni VVider, fielenburgova ulica. Znižana dijaške vstonnice se izdajajo edino le v pred prodaj i. — Č. A. P. C, Prajra : Ilirija, O Cafcu, ki gostuje v sredo pred Telo-vim, 14. t. m. v T^ubljani, r»oroč«jo za-prebškl listi po tekmah s Coneordiio in He^kom: Čafc je dobro viprano brzo moštvo z dobrim startom. V polju igra izvrstno, pred golom ie včasih neodlo-f*n. Najboljši igralec ^afea je levo krilo BItlller, centerhalf Karan jo zrlo požrtvovalen, afrilen in dober tehničar, v obrani 6ta dobra dva branilca, posel* no levi, in golman. Stran 4. „SLOKENSK1 NAROD" dne U. junija 1922 štev. 134. Dopisi. | PROSLAVA KRALJEVE POROKE V ROGAŠKI SLATINI^ Iz Rogaške Slatine nam poročajo: V sredo ob štirih popoldne so naznanili topiči s Svete Trojico in a pička tik nad zdraviliščem samim, da ae tudi pri nas pričnejo svečanosti v proslavo kraljeve poroke. Od vseh strani so vreli proti središču zdravilišča praznično razpoloženi gosti, ki jih je letos fca ta ča? že nenavadno velike, da prisostvujejo promenadnemu koncertu, ki se je danes odlikoval s š» posebno izbranim sporedom; zvečer pa se je vsa pestra družba zbrala k simfoničnemu koncertu v sijajno razsvetljeni veliki dvorani zdraviliškega doma. V Četrtek po božji službi je nastopila v gorenji koncertni dvorani Šolska mladina in presenetila vse mnogobrojne posetnike tako s čudovito preciznostjo vseh izvajanih točk, kakor s svojo prisrčno iskrenostjo, ki je tem v^&selejši pojav, ako se pomisli, da je mladež prikorakala iz istega poslopja, kjer so pred štirimi leti ta čas z vso rafiniranost jo poskušali spreminjati naše malčke v Sulferajnsk^ janičarje. Posebej je čestitati na res uspeli prigodnici gdčni Glin-škovi. Opoldne se je v glavni obedni-ci zdraviliškega doma vršil svečanostni ©bed. V nepozabnem spominu ostane vsem Številnim udeležencem trenutek, ko so po vznesenem govoru ravnatelja flr. štera med sviranjem himne in grmenjem topičev zažvenketale čaše na sdravje ljubljene naše kraljevske dvojice. Burno je bil sprejet od gostov z; vseh kencev naše širne domovine predlog dr. ^orlija, da se odpošlje visokima novo-^Joročencema brzojavna čestitka. Po obl-^jnem opoldan, promenadnem koncertu Je zvečer občinstvt>, v velikem številu tudi domače kmečko, napolnilo zopet g'orenjo dvorano, kjer jo domači >Sckol< priredil slavnostno akademijo, sestoječo iz ognjevitega govora g. Ver-ka, primerne enodejanke, dovršeno izvedenih prostih vaj članov in članic tor krasne žive slike. Ko smo se razhajali k počitku, smo imeli vsi občutek, da so bite pač lahko sijnjnejše prireditve, ki so se po teh blestečih prostorih nekoč vrSile na čast bivših avstrijskih impe* ratorjev. gotovo pa nikdar iskrenejše nego je bilo zdaj praznovanje tega pre-f>omeAleksandrov dom«, da čim preje sprejme pod svojo streho Njega, ki ga je nekoč zapuščal še kot skrbmni drugorojeni princ majhne Srbije, pa mu je bilo dano. česar !n takrat nihče ne bil slutil, da čez nekaj let prestopi njegov prag ob roki *?voje družice kot mogočen vladar velike Jugoslavije. w * • __ F*rosIava kraljeve poroke ▼ i elju ee je vršila zelo slovesno. Na predvečer je bil v mestnem gledališču sestanek vseh slojev mesta, ki so napolnili prostore do zadnjaga kotička. Opasili smo predstavnike in zastopnike vseh uradov. Vspored jo otvorila dr- žavna himna* proiavajaaa p* oaljakem godbenem društvu; himno Je občinstvo poslušalo stoje. Nato sta dre mladi deklici prednatoli poadrav kralja in krm. ljici. Oba sta bili t narodnih noeah ter ata svojo nalogo odlično resili. Dramatično društvo celjsko je predstavljalo v slikovitih bosanskih nošah, ki jih Je za ta večer dala na rmspolago nprmva Narodnega kazališta, Nusioevo igro »Knez od Semberijec. Igra je globoko vplivala na poslušalce. Celjski kvartet >Komiija< je zapel »Lepo našo«, >Ta-mo dalekoc in »Slovenec sem«. Nastop mladega kvarteta, ki obeta še mnogo dobrega, je občinstvo selo simpatično sprejela. Po sklepnih god beni h točkah je občinstvo slavnostno razigrano zapustilo gledališče. Drugo jutro je Ob 6. zjutraj železničarska godba svirala poskočne budnice. Vse mesto je bogato okrašeno z zastavami in zelenjem. Iz morja jugoslovanskih barv gledajo konture balega mesta ob Savinl. V iupni cerkvi je opravil vikar celjski slavnostno službo božjo. Nato je defilirala v vzornem radu cela celjska garnl-zija po Prešernovi ulici mimo mestnega magistrata. Nastop vojske je glasno odobruje gledala Usočglava množica. Med parado so pokali topiči na Miklavškem hribu. Zvečer je bilo mesto bajno razsvetljeno. Najlepše je bil razsvetljen mestni urad. Tudi druge hiše in uradna poslopja so bila krasno razsvetljena. Vojaštvo Je z godbo priredilo po mestu veličastno bakljado, ki jo je spremljala tisočglava množica, ki je neprestano vzklikala mladi kraljevski dvojici in jugoslovanskemu narodi^. Se pozno zvečer so bile ulice polne slavnostno razigranega občinstva. Nemec o nemctti. Herman Bahr, odlični dunajski plsa-telj. je izjemno Odkritosrčen mož. 2e pred vojno je bil pošten napram Jugoslovanom in Čehom. Odlikoval se je z iuševnim obzorjem, ki nedostaja Nemcem vobčo, Dunajčanom pa še prav posebno. Med Nemci je malokdo pisal o Slovanih tako pravično in pogumno, ka-br Herman Bahr. A tudi svojim rojakom si je upal povedati v chraz resni-?e, ki so skelele. 2al. da niso zategle. V >Wiener Joumalu< pri občuje H. Bahr sedaj svoj >dnevnik<; to so svoja *azmišljanja o dnevnih vprašanjih, dogodkih, knjigah i. dr. Ob Hoffmanovi ►Politični zgodovini Nemcev« je zapisal sledeča zanimiva izvajanja: > . . . Nemški srednji vek je, kar ;tika ta drugi zvezek (zgodovine): čas laških, saliških in staufonskih cesar-ev. Zakij iz Nemcev ni postala nacija, )i se lahko glasil naslov. Nikdar se ni zapravila krasna obilica moči tako sra-notno. S Čim pravzaprav? Pred vsem >i morali reči: ker se Nemci niso rnali trotiti, ker njih moč iz nestrpnosti je loseženega ni znala ohraniti, ker ta noč vedno znova zdirja dalje, v fanta-stičnost. Ta skoraj demonska poteza v antastičnost se vsiljuje opazovalcu volno pred vsem drugim. In vendar 9o to »ravzaprav ne skladal Mi Nemci, da ano fantastičen narod? Malokateri na- ! rod ss zaveda bolje, nego ml, ksj hoče in kaj mora. Da, sebe poznamo. A drugih ne. Nemška politika postane v tem hipu, ko se obrne k drugim narodom, fantastična. Ako preiskujemo, čemu in zakaj vpliva naša politika na druge tako naravnost grozno fantastično, se pojavi čuden paradoks. Izkaze se, da vpliva nemška politika na druge narode sate tako fantastično, ker ji nedostaja fantazije. Manjka ji fantazije, da bi si predstavljala drugo narode drugačne, da bi samo misliti mogla, da so drugi drugačni nego smo mi! Niti -sluti ne, da bi mogel na svetu sploh kdo drugače misliti ali čutiti, nago nemško. Zato oropa samo sebe vseh predpogojev politike, vsake podlage, na kateri je edi no možna politik« visokega stila. Politika je umetnost, razumeti lastno korist prav tako dobro, kot korist sosedov; izrabiti to za ono na ta način, da mora so^ed meniti, da služimo njemu. In sele kadar to mnenje ni slepar- | sko ali zmotno, nego kadar je doseženo, da res vsakdo obeh sam služi drugemu, s se hkratu poslužuje tudi drugega, le v teh redkih primerih, ko je takorekoč na obeh straneh posrečena prevara hkratu obema na korist, je mogoče go-voiiti o umetnosti politike v naj višjem smislu. Tako so politiko razumevali menda le Perikles, veliki Aleksander, Cezar, nekateri papeži, Napoleon in Brs-rn ar ek. Za vršitev te umetnosti ja treba zlasti, da pozna človek rudno človeško lastnost, ki jo izraža Friderik Veliki le nedostatno ko je pisal dr. Argensu: »Pomislite, ljubi marki, da ■boga človek bolj svoja ču?tva n*go pamet!« Da spoznaš voljo naroda, ki je skrita v njegovih žilah, impulzih ali idealih, za to je treba politične fantazije. A te Nemci nimajo! 2e med seboj se ne morejo nemška plemena razumeti In niti v privatnem življenju ne dospe Nemce skoraj nikoli do tja, da bi opazil, da je drug Človek drugačen. Ko pa ta končno vendarle uvidi, je neutolažljiv. Manjka mu pač pojem o različnosti ljudi, manjka mu vsak čut za to. manjka mu psihološka fantazija. Zato ^ Nemcu življenje polno razočaranj; ka^ti končno se pokaže tudi najboljši njepov j prijatelj, da je drugačen, in to občuti I Nemec vedno kot izdajstvo prijateljstva. Zato se Čuti nemški narod izdanega od vseh narodov, ti narodi pa ne morejo razumeti, čemu ta večna nemška javkanja o nezvestobi vsega sveta. Sami se bahamo, da sveta ne razumemo; toda zato ostanimo rajSi lepo doma in ne silimo v svet. Saj si lahko predstavljam, da noče kdo n volki tuliti: a potem naj se izogiblje volčje družbe!« — Nemci so pač preveč domišljavi ter so hoteli ves svet šiloma prekrojiti po svojem pruskem škornju. Misleci sot a čustva nimajo in ne razumevanja za ideale, cilje in težnje drugih; teroristi ki so hoteli prisiliti vse narode, da mislijo, delajo, žive in govore po njihovi volji. FHpertrofirali so jim možgani, a degeneriralo jim je srce. To je jedro nemškega poraza. Ljubljanska porota. TRAGEDIJA V KOZARJAIL Pred poroto se danes zagovarja kamnosek Andrej Divjak, ki ie v pijanosti izvršil težak umor. Bilo ie na velikonočno nedeljo dne 15. aprila. V Kiparjevi gostilni v Kozarjah Jc popivala večja družba, med katero Je bil tudi Andrej Divjak Bil je dobre volje, se £alli ter zabaval ostale goste. Medtem je stopil iz gostilne v vežo delavec Anton K u c 1 e r, hoteč se odpeljati s kolesom. Divjak ga je poboial po obrazu, Kucler pa njega. Nato se ie Kucler v šali izrazil proti Kušarjevi hčerki, naj mu prinese vode, da si bo umil roke, ker je Divjak preveč umazan. To pa je slednjega grozno razkačllo. V trenutku se je zaletel v Kuclerja in takoj sta bila oba na tleh. Kucler ga je dobil podse* in ga tolkel po glavi. Divjak pa je potegnil nož in ga zabodel enkrat v prsa, enkrat v hrbet. Med tem časom je piliti gostilnčar Kušar, ki je *Ii-laj prepir. Videl je, da je Kucler krvav in obrnil se je k Divjaku in mu rekel: »Divjak, kaj pa misliš?« Obdolženec pa Je v divji jezi sunil Se Ki:?arja z no2em v «rce. Kušar je Še zavzdihnil; »Poglejte, kaj ml ie narediU ter padel mrtev na tla. Obdolženec Je nato zagrozil Francu Zalarju: »Počakaj, jaz Ti bom že dal!« nakar se je Za-lar v strahu skril pred njim. Nato je odšel. Na cesti ga Je srečal Viktor Trče' , ki ga ie vprašal: »Kam greš?« Diviak mu je na to odvrr.il: »Mene so že ven vrjjli, ir*i?. Feller^. rretno dišeči »El^i fhdd«, rniholiše sredstfvvo zn dr rtncn?e hrbta, rok, n^ S in celega te. lc~a, kot kosmefjkum za nccjovinu ▼oh. zohtieda tlteaft, rst. tflave, ird A'ločne]š: in boljši kakor francoske z^anie. 3 dvoi^ate steklenice aH 1 snecralno steklenico »ktro z /nn>o tom !n nnšt^fno za 72 kron poSilia pi«Hgri \?m Fcllcr. S^*iWca doni?? KI? *^{ti 234, Rroraško. ce Glavni urednik: RASTO PUSTOSLFMSFK. Oiznvnrnl urednik: ivAs ponR?A.r. Poslalo. • Svojim klevetclrna. dajem ovim putem do znani a, da neću sa njima polenri^atl po novinama, već će o svima stvarima doneti odluku sud, pa i o nfihni kvaliteti, poŠto se. kako oni iznašaju, te stvari već nalaze pred sudom, Sto menf do danas niie poznato. Zbog ovo?a se ne mop 1 načuditi odkuda tolffct informacije 1 tobožnli sud5ki materijal rno-iim klevetnicima?! Llabllaaa, 12. luna 1922. Mihaik) U Aćlmovlć, carinski Inspektor. * Za ta spis uredništvo ne odgovarja. JKlcsccno sobo lšče boljia gospodična za takoj. — Ponudbe pod ji. H. 4420" na upravo Slov. Naroda._______________ 4420 Pletiljke dobro izurjene, pod ugodnimi pogoji sprejmem takoj. Stanovanje v rijSl, drugo po dogovoru! Plataalna Ciril Vajt, Krasi. 4423 JŽenitna ponudba. Sedemindvajsetletni vdovec, mizar, želi znanja 1 mlado gospodično ali vdovo ođ 20 do 28 let staro, katera bi Imela nekaj pripomočka, da pričnem mizarsko obrt Dopisi pod .Mizar 4421" na upr. Slov. Naroda. 4421 BMIarka tevežbana, zanesljiva, ae lica« Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4417 Trgovski lokal na prometnem kraju v Ljubljani, prazen ali dobro vpeljan za špecerijsko ali galanterijsko trgovino, tudi na deželi ni izključeno, se išče. Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod „Dobro vpeljan/4418". 4418 Proda se ometni mlin in žaga (oolnojarmenik) z gospodarskimi poslopji, zemliščem in pritiklinami, vse je moderno urejeno. Posestvo je ob Želez-d Furstenfeld — Dunaj na štajerskem. Interesenti dobe pojanila pri H. Čeme, Ljublana, Poljanska c it. 6 4389 inserlrolte v flop. Harodu! HaMovuo ali ■•aV6blOYUO MbO iSčem n zakonca brez otrok, ki sta ves dan odsotna, takoj ali s 1. juliiem. — 500 K nagrade. Naslov pove uprava SI. Naroda. 4424 polirja aH zanesljivega preddelavca aarajataai takoj. Ponudbe pod .Preddelavec 4426* na upravo Slov. Naroda. 4426 Otroški voziček za ležanje aH sedenje, dobro ohranjen aa prota na Braaj« it I« II« aaaV •tropi*. 4« l Izurjeno stenoarofinlo in strojepisko lica almibo. Ponudbe pod .Julij 4415« na upravo Slov. Naroda* 4415 listerski suknjič modni, popolnoma nov, se ceno proda. Sodna ulica 3., HI. nadstropje, vrata & 4416 lijaieMitaunba se odda solidnemu gospodu s 1. julijem. Naslov pove uprava Slov. Nar. 4432 Agiloe zaitojiike sprejme pod ugodnimi pogoj! glavno zastopstvo VtwSmm§ Francoska zavarovalne družbe v Parizu. Začasna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. 4414 Družabnik se lice za trgovino 1 mslaarai blagom v Ljubljani. Veliki lokali so aa razpolago Ponudba pod „Začetek" aa Aaon. zav. Drago Beseljak d drag, Ljubljana, Sodna ulica 5. um IUta staibo 4412 notarskega konilHota. Ponudbe na .M. N.«, univerza, Ljubljana. Kočijo polkrito, proda laapaiaraka avaza v Lltttljaari. 4377 j Ida BOgel l 1 Drago Bitenc F I zaročena V \ UJabliaoa, 12. JanlJ« 1922. F DTOnadstropna ••• V1IS9 #•• vogalna, s trgovino, stanovanjem, kletmi in skladiščem, ae ugodno prate. Pojasnila da an. zavod Drago Beseljak A drug, Ljubljana, Sodna njjca 5. 4427 Hiša z dobro vpeljano trgovino, z aH brez inventarja, na prometnem kraja v mestu se proda. Natančnejša podatke daje: „STRELA" anončna reklamna pisarna Novo mesto. 4400 JKeblovano sobo iiče ta takoj mlad, soliden Sel. uradnik Poaadbe pad „MtMovaaa" aa sprav. Slov. Naroda. 4412 Proda to: pat vagonov lepega, sladkega ralaiaaja mrtala, pol vagoaa ssaMalM aava- vaaai n 90 hI močan vinski aa*. Naslov pove P. CVEK, Kamnik. 4430 JJcblirano sobo \'le bančna uradnica, če mo?o?es hrano. Ponudbe pod „Banka 4419'* na upravo Slov. Naroda. 4419 Ivan Magdii krojaC m ia—Si n spomladansko »zono tjibljMa, gledališka il. 7. Knjigovobkinja izttrjena, velča samostojne slovenske in nemške korespondence, se sprejme. Oftrte poslati pod „St. 17** na uprav-ništvo Slovenskega Naroda. 3507 Sukno xa promenadne ia športne obleke v bogati izbiri Na prodaj lapa pdaaatva z grstilno In enoj brez gostilne na Dolenjskem. Krasna | posestva, gostilne, trgovine, žage, mlini hile. Obrnite se ne afarol Braanlka. Celje, Dolgopolje 1. 4334 Hlode smrekova, borove, hrastove in drage, nadalje tratne, deske in drva kupuje v vsaki množini Lavrendid 4s Co. Ljubi ana, Dunajska ces a 47. 4403 Išče se gostilna v najem v prometnem kraju pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava Sov. Naroda.____________________ 4378 Hiša s sadnim vrtom, 2 gozda, njiva, travnik, ieJo na prometnem kraju na Gorenj* skem •• prodat. Naslov pove uprava Slov. Naroda.____________________4248 Službo sluge raznašalca ali kij sličnega laćam« Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4321 Sumit 1 nti i s 4 sobami, pritiklinami in z uporabo vrta na Lepem potu aa sama nI a za stanovanje v mestu pod pogoji, glede katerih se blagovolite obrniti na: Ljubljana, Stari trg št, 11/11, levo. 4391 Šofer s 7 letno prakso lica alniba kluksus-nemu ali tovornemu B\tn. Naslov pove pove uprava Slov. Narodo. 4382 CflfllOfUj zanesljiv in pošten, awwla»a»ol ki bi tudi pomagal v kleti, se sprejme takoj. Ivan Ogrla, Lavrica pri Ljubljani. 4381 Ročni voziček m težo 1000 kg knpim. Ponudbe god .Ročni voziček 4379- na upravo Slov. Naroda. 4379 Hila majhna aH srednja, z vrtom in nekoliko zemlje, v mestu ali okolici, aa kupt. Cena se ne vpo?.teva, plača se z dinarji ali pa z dolarji. Natančni podatki pri M. M., Križevniška ulica 10, I. Ljubljana. 4322 SO kwi~ za moSko perlo se sprejme takoj. Plačilo od kosa, stanovanje osigurano. Ponudbe na M. Kozina, tvornica rublja. Katlovac. _____________________42p8 Proda ae večja množina jJKBjngg [4 za vodovod. Vprašati z navedbo premera na uprav. Slov. Naroda. 4311 Korespondentinlo veščo slovenskega in po možnosti irbo-hrvatskega In nemškega jezika, stroje« pisja in event. stenografije, aoregRie večje industrijsko podje v Ljubljani s 1. julijem. Vrloge z vsemi podatki (starost, dosedanje službe, šole itd. in zahtevami pod „Pobeda 4319" na unravo Slov. Naroda. '4319 Kopi paško dvocevko (Bocksflinte) 16, 9. 3 mm Ponudbe na J. Vizovišek, Žalec. 4285 Registrirna blagajna National, v popolnoma dobrem stanji;, novejši isvor s 4 predali, se proda. N'a-slov v upravi Slov. Naroda. 4286" £epo stanovanje v Mariboru, obstoječe iz 4 sob. električne razsvetljave se tnkoj zamenja za lepo stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod „Manbor Ljubljana/4363. 43C3 Lepa vila na Bledu, z razkošnim parkom In obsežnim gozdom ter jezerskimi pravicami aa proda]. Po;asnila daje dr Mirko Triller, odvetnik v Rado vi j d. Prazno sobo i^če šivil a, ki je čez dan mal > duma. Šla bi eventuvlno tudi kot sostanov Jka. Ponudbe se prosi pod MPrazno" na uprav. Slov. Naroda. 43Jo ; ladaatrljako podjetja lica aaaaostolaeg?9 aaarglcneca administrativnega vodjo • z^ nek"» tovarno v Sloveniji. Ponudbe, v katerih naj se navede dosedanje služ-i bovanje in zahteve p!a?, so poslati pod označbo „Bodočnost** na ano.^no družbo I A'oma Company, Lju^ana, Kongresni trg 3. 4324 f actrpna m tisk »Narodne tiskarne«. Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.