KRONIKA
SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA
OD 1. JULIJA DO 31. DECEMBRA 1987
100
Konec junija in v prvih dneh julija so bili gostje Oddelka za etnologijo trije študentje Katedre za etno-grafijo Univerze v I.odžu, Spremljala jih je predavateljica dr. Katarzyna Ka-niowska. Me drugim so obiskali tudi etnološki raziskovalni tabor v Trebčah in raziskovalni tabor v Ad-lešičih.
Prvi teden julija je bil v Adlešičih etnološki raziskovalni tabor, ki so se ga poleg dijakov slovenskih srednjih šol udeležili Andrej Dular, Nives Sulic, Marjetka Balkovec, Marinka Dražumerič, Tanja Tomažič, Marko Terseglav in Andreja Brancelj. Zanimalo jih je vinogradništvo, izseljenstvo, gasilska društva, stavbarstvo, socialna kultura, ljudska pesem in ljudska umetnost.
Med 18, in 30. avgustom je bil v De vinu mladinski raziskovalni tabor »De vin 87«, na katerem je kot mentor videodelavnice sodeloval Naško Križnar. Mentorici etnološke skupine sta bili Mojca Ravnik in Zora Žagar.
Od 1. do 15. septembra je bila gostja Oddelka za etnologijo etnologinja dr. Ewa Karpinska s Katedre 7,a etnografijo Univerze v Lodžu in se je v tem času seznanila z raziskovanjem delavske in mestne kulture v Sloveniji.
9. septembra je Marija Stanonik postala magistra etnologije z raziskavo »Promet na Zirovskem«.
14. septembra je bil na Oddelku za etnologijo sestanek o etnološki dokumentaciji.
22. oktobra je imel Naško Križnar na Oddelku za etnologijo predavanje o av-diovizualni dokumentaciji.
Med 29. in 31. oktobrom sta bila v Kruševcu redni posvet in skupščina Zveze etnoloških društev Jugoslavije. Predsedstvo Zveze se je za naslednji dve leti preselilo v Zagreb k Hrvaškemu etnološkemu društvu. Njegova predsednica dr. Dunja Rihtman-Augu-štin bo do naslednjega posveta jeseni 1989 tudi predsednica jugoslovanskih etnoloških društev. Z referatoma sta od slovenskih etnologov sodelovala Zvezdana Koželj (»Vrednotenje nepremične etnološke dediščine«) in Naško Križnar (»Kulturni pojav kot metafora«), sicer pa sta se posveta in skupščine udeležila tudi Ralf Ceplak in Ingrid Slavec.
Med 2. in 6. novembrom je v Firencah potekal že tradicionalni »Festival dei po-poli«. Ob tej priložnosti je potekala tudi seja Evropske zveze za vizualni študij človeka. Obeh se je udeležil Naško Križnar.
Med 3. in 5. novembrom so v Dolenjskih Toplicah potekale 5. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo, ki jih je tokrat pripravilo Slovensko etnološko društvo.
5.	novembra je bila v Kulturno informacijskem centru odprta razstava Kako in kam s planinsko kulturno dediščino, ki sta jo pripravila Mestni muzej v Ljubljani in Planinska
zveza Slovenije. •
6.	novembra so v Slovenskem etnografskem muzeju odprli razstavo beograjskega Etnografskega muzeja »Otroške igrače kot statusni simbol«.
7. novembra je bila v Žireh predstavljena knjiga Marije Stanonik »Promet na Zirovskem«.
11. novembra sta bili v Kulturno informacijskem centru Križanke med drugimi predstavljeni tudi novi Etnološki knjigi: Marije Stanonik »Promet na Zirovskem« in monografija »Kruh in politika« o Vitanju, ki sta jo tudi kot soav-torja uredila dr. Duša Krnel-Umek in dr. Zmago Šmitek.
Med 9. in 13. novembrom je potekal znanstveni simpozij »Reformacija na Slovenskem«. S prispevkoma o folklorističnih in etnoloških raziskavah prote-
stantske dobe na Slovenskem sta sodelovali Marija Stan on i k in Ingrid Slavec.
12. novembra je na Oddelku za etnologijo Ivan Sedej govoril o ljudski umetnosti na Slovenskem.
17. novembra je absolventka Marjet k a Balkovec predstavila v Beli krajini diplomsko nalogo ETSEO 20. stoletja: občina Metlika.
19, novembra je diplomsko nalogo Trgovine, gostilne, obrtne delavnice in drugi javni prostori v načinu življenja Kanala v obdobjih 1920-1940 in 1975-1985 predstavila Darja S krt.
26, novembra je diplomsko nalogo Fondove hiše: bivalna kultura prebivalcev železničarske kolonije s poudarkom na predvojni dobi zagovarjala Nataša Žlender,
10. decembra je Marko Ter-seglav na Oddelku za etnologijo predstavil svojo knjigo »Ljudsko pesništvo«,
16. decembra je bil na Oddelku za etnologijo pogovor sodelavcev pri enciklopediji Slovenije.
17. decembra je zagovarjala diplomsko nalogo ETSEO: Občina Ljubljana Bežigrad Breda Pajsar
OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 1988
19. januarja je na FF Inja Smerdel zagovarjala magistrsko nalogo Trije ovčarji: Transhumanca na Pivki v času kapitalizma.
20, januarja je postal na FF doktor etnologije mag. Josip Miličevič z disertacijo Istrsko rokodelstvo.
21. januarja je na FF doktorirala mag. Aleksandra Mu raj z disertacijo Stanovanjska kultura v ruralnem naselju (na primeru Sošic v Žumberku).
9, februarja so bile na FF podeljene Prešernove nagrade študentom FF. Za etnološko nalogo »Etnološka topografija občine Sevnica« je bila nagrajena Mojca Terčelj.
Med 12. februarjem in 15. marcem je bila v Pokrajinskem muzeju Ptuj na ogled razstava »Maske«, ki jo je pripravil kustos etnolog Andrej Brence
24. februarja je imelo SED svojo redno letno skupščino, po kateri so bila prvič podeljena Murkova priznanja. S priznanjema za dolgoletno in plodovi to etnološko delo je društvo nagradilo dr, Nika Kureta in prof. dr. Vilka Novaka.
10. marca je na Oddelku za etnologijo predaval dr. Boris Kuhar o raziskovanju Škocjanskih hribov.
16, in 17. marca je bil gost društva in Oddelka za etnologijo zagrebški profesor etnologije dr. Vitomil Bel a j in imel na fakulteti predavanji z naslovom «Rodovitnost nerodovitne smokve«.
Med 18. marcem in 18. februarjem je v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota gostovala ptujska razstava »Maske«.
24. marca je o antropologiji v Latinski Ameriki predaval etnolog Blaž Tel ban.
31. marca je bil pogovor o etnološkem tisku.
7.	aprila je konservator Vito Hazler govoril o povezanosti topografskega raziskovanja in etnološkega
konservatorstva. •
8.	aprila je bil na Oddelku za etnologijo pogovor sodelavcev pri raziskovalni nalogi »Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja«.
14. aprila sta urednika Trdinovih Z a pisni h knjižic Snežana Štabi in Igor Kramberger predstavila delo pri izdaji omenjenega dela.
21. in 22. aprila je norveški socialni antropolog Robert G. Minnich govoril o slovenski nacionalni in kmečki identiteti.
11. maja je bila v KIC Križanke odprta razstava o raziskovalnem delu Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete.	101
19. in 20. maja je bil gosi Oddelka za etnologijo prof. dr. Ni kol a Pavkovič z beograjskega oddelka za etnologijo. Imel je predavanji »Zakletva i dana rječ u tra-dicjonalnoj kulturi« in »Model krvne osvete kao 'rite de passage'«.
26. maja sta zgodovinarja Marko Štuhee in Peter Vo-dopivec govorila o nekaterih praktičnih možnostih in vidikih sodelovanja med
etnologijo in zgodovino. *
Med 7. in 9. junijem so bili na Oddelku na etnologijo t. s. »študijski dnevi«. Prvi je bil posvečen vprašanjem etnološke dokumentacije, drugi razpravi o kulturni antropologiji in etnologiji, na tretjem pa sta raziskovalki Maja Godina in Janja Grgič predstavili raziskovanje delavske kulture v CSSR,
9. junija je na FF v okviru cikla predavanj, ki ga je pripravila amerikanislična sekcija Slovenskega oriental isti enega društva, imel Ivan šprajc predavanje »Opazovalci neba stare Mehike«. Predavanje je nadaljeval 16, junija.
14. junija je Blaž Telban govoril o Indijancih kolumbijske Amazonije,
21. junija je Polonca Cesar-Nedzbala imela predavanje »Slovenci v Kaliforniji.«
Prvi teden julija je gibanje Znanost mladini organiziralo 9. belokranjski raziskovalni tabor, ki je bil zopet posvečen etnologiji. Mentorji so bili Milka Bras, Tanja Tomažič in Andrej Dular (Slovenski etnografski muzej), Marjetka Bal-kovee (Slovenski gasilski muzej) in Nives Sulic (Oddelek za etnologijo FF). Di-1 m	30 uvajali v skrivnosti
102 obrti, socialne kulture, vi-
nogradništva, gasilstva in izseljenstva. Tudi tokrat je tabor vodila Andreja Bran-
celj-Beba. •
8. julija so udeleženci raziskovalnega tabora Bela krajina '83 predstavili Svoje izsledke v osnovni šoli v Dragatušu.
Od 24, do 31. julija je v Zagrebu potekal XII, mednarodni kongres unije antropoloških in etnoloških znanosti. Udeležilo se ga je okoli 2500 antropologov in etnologov z vsega sveta. Delo je potekalo v 117 simpozijih. Kongresa so se aktivno udeležili tudi slovenski etnologi. Organizator simpozija za vizualno antropologijo je bil Naško Križnar (Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU),
27. julija je bila v Kraškem muzeju v Repnu odprta razstava »Človek in les«, ki sta jo pripravila Narodna in študijska knjižnica iz Trsta in Tržaška pokrajina.
Med 28. julijem in 15. septembrom je bila v Ptuju na ogled razstava »Kruh«, ki jo je pripravil ptujski etnolog Andrej Brence. •
1. septembra je bila v KIC Križanke odprta razstava Kmetijstvo - nekoč in danes. Razstavo je pripravil Tehniški muzej Slovenije,
Med 5. in 9. septembrom je Oddelek za etnologije gostil etnologe iz Lodža na Poljskem. 6. septembra je bil na sporedu prvi del posveta, posvečenega obletnici E. Korytka, na FF v Ljubljani. V naslednjih dneh se je strokovno srečanje nadaljevalo v Portorožu in je bilo namenjeno obravnavi raziskovanja delavske in mestne kulture in metodoloških vprašanj. Ob tem je izšel zbornik »Etnološka stičišča 1« {= Ethnological Contacts 1) v izdaji Znanstvenega inštituta FF.
17, septembra je bila v hotelu Dobrava v Zrečah tiskovna konferenca ob izidu knjige Igorja Cvetka »Jest sem Vodovnik Jurij: O slovenskem ljudskem pevcu 1791-1858«. Besedilo je uredila Marjetka Golež, Knjiga je izšla pri Partizanski knjigi. Izdajo sta poleg delovnih organizacij omogočila Kulturna skupnost občine Slovenske Konjice in Kulturna skupnost
Slovenije, •
7. oktobra je v Slovenskem etnografskem muzeju gostovala razstava Pomorskega muzeja iz Pirana »Sečoveljske soline včeraj, danes, jutri«.
28, oktobra je bilo v Reziji (Ravanca/Prato di Resia) posvetovanje »Ricerca e ri-proposte = Raziskovanje in njegova uporaba«, posvečeno 150-letnici rezijske folklorne skupine. Pobudnik in. sopripravljalec posveta je bil Institut za slovensko narodopisje. Z ISN sta z referati sodelovala Milko Matičetov in Mirko Ramovš, iz Vidma pa Gian-Paolo Gri, drugi udeleženci pa so sodelovali v razpravi. Srečanje se je končalo naslednji dan v Naborjetu (Malborghetto). kjer je direktor ZRC SAZU dr, Mitja Zupančič izročil tamkajšnjemu Etnografskemu muzeju seznam in presnetke tonskega in filmskega narodopisnega gradiva, ki je bilo posneto med Slovenci v Italiji in ga sicer hrani Sckcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU. Prejšnji večer je bil v Raz-vaci v »Kulturni hiši« kon-ccrt komornega orkestra RTV Ljubljana s pra izvedbami skladb slovenskih in italijanskih skladateljev na rezijansko temo, 29. 10. pa so predvajali presnetke vsega filmskega in video gradiva, posnetega v Reziji. Glavnino vseh opravil pri pripravi in izvedbi tega dogodka je opravil Julijan Strajnar,
Med 8. in 12. novembrom je v Lodžu na Poljskem potekal 6. Pregled etnografskega filma, ki se ga je s filmom Eadnjak udeležil Naško Križnar.
15. novembra so v Pokrajinskem muzeju Celje odprli razstavo »Znamenja na Celjskem«, ki je bila na ogled do februarja 1989. Po pripravi sta sodelovala etnologa Vito Hazler in Vladimir Šlibar.
18. novembra je bila v Cankarjevem domu tiskovna konferenca ob izidu knjig Julijana Strajnarja »Citira. Instrumentalna glasba v Reziji = La musica strume-tale in Val di Resia« in Jana Baudouna de Courtenaya »Materiali IV.« O pomenu in vsebini knjig so govorili avtorji, zastopniki znanstvenih ustanov in založniki. Novi ljubljanski kvartet je izvedel skladbo Julijana Strajnarja Režijanska citira. Julijari Strajnar je zaigral rezijansko vižo, zaplesal pa je rezijanski par.
23.	novembra je bila otvoritev dveh kulturnih spomenikov v vasi Podpeč v koprski občini. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran je obnovil »Pikrčevo hišo« iz 16. stoletja. Izredno dragocen etnološki spomenik in obrambni stolp nad vasjo, najbolje ohranjeno utrdbeno arhitekturo na kraškem robu. V »Pikrčevi hiši« je bila postavljena razstava »Stavbarstvo v vaseh pod kraškim robom«.
24.	novembra je bila v KIC Križanke odprta razstava Pozabljene obrti (umetno mizarstvo iz delavnice Gabrijela in Jožeta Zupana).
25.	novembra je bil v Cankarjevem domu ob 10-let-niči koncentriranja tria Mire Omerzel-Terlep kon-
cert »Zvočnost slovenskih pokrajin - različnost istega«.
Med 5, in 7. decembrom je Slovensko orient alistično društvo oziroma njegova sekcija za mdologijo pripravila tridnevni multidis-ciplinarni simpozij »Posvetna eshatologija in komercialna etika pri malih narodih. Posvet je bil na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Z referati so sodelovali Milan Št ante. Jože Vilfan, Peter Kovačič,	Vladimir
Dcutsch, Josip Horak, Ve-koslav Grmič, Zmago Šmi-tek. Mladcu Švare, Franc Kuzmič, Silvo Torkar, Blair Scott, Borut Ko run, Vanek Štiftar, Bogo Grafenauer, Mihael Kuzmič, Brankod Žunec, Rado Ge-norio, John Wright, Širne Ivanjko in Zdenko Roter,
10. decembra je bilo v Pazi nu ob 100-letnici smrti Jakoba Volčiča znanstveno srečanje »Jakob Volčič in njegovo delo (1815-1888)«. J Volčič je bil slovenski duhovnik, zbiralec in raziskovalec ljudskega izročila v Istri. Jurij Fikfak je izbral referente in srečanje strokovno pripravil, prav tako pa je uredil zbornik prispevkov, ki je izšel pred posvetom. Na srečanju je sodelovalo 14 referentov iz Ljubljane, Zagreba, Reke, Nove Gorice in Pazina. Ob srečanju so sodelavci Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU pripravili tudi razstavo o življenju in delu Jakoba Volčiča. ISN je bil tudi pobudnik in soorganizator posvetovanja.
14 decembra so v prostorih Galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu odprli razstavo »Ljudska kultura koroških Slovencev«. Pripravila sta jo Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca.
16. decembra je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani tiskovna konferenca ob izidu knjig sodelavcev Znanstveno raziskovalnega centra SAZU: Igor Cvetko, Jaz sem Vodo vni k Jurij
Tone Cevc (Ignac Primožič), Kmečka hiša v Karavankah
Jakob Volčič in njegovo delo (uredil Jurij Fikfak). Na predstavitvi so govorili avtorji in zastopniki založb, nastopili sta skupini pevcev s Koroške in Pohorja, ogledali smo si diapozitive s Karavank in slišali odlomke iz zapisov Jakoba Volčiča.
20. decembra je v Ribnici zagovarjala diplomsko nalogo »Lončarstvo v Ribniški dolini« absolventka Mojca Šifrer.
21, decembra je bila v galeriji Feniks v Ljubljani prireditev »Zimski čas - čas praznovanj: šege in pesmi od Miklavža do Svetih treh kraljev«. Večer SO pripravile Mirjana Borfič, Ivana Šalamun in Mirka Veliko-nja. Prireditev pa so oblikovali Dušica Kunaver (šege), Anica Lazar (šege, božične pesmi), Alenka Vidri h (interpretacija besedil), Naško Križnar (video-filma "Miklavže van je« in »Otepavci«) in vokalna skupina AVE (božične pesmi).
23. decembra so v Dolenjski galeriji odprli razstavo Etnološka podoba Šentjerneja, ki jo je pripravila et-nologinja Ivica Križ, Istega dne je v mali dvorani Dolenjske galerije novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravil razstavo »Šentjernej, župnijska cerkev sv. Jerneja«.
103