CELJSKI TEDNIK Celje. 27. septembra 1963 Leto XV. številka 39 ODGOVORNI UREDNIK TONE MAS tO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE. TRG V. KONGRESA S, POSTNI PREDAL 152. TELEFON 24-23. TEKOČI RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE PO DVAJSETIH LETIH Kočevskega zbora Prvi trije oktobrski dnevi pomenijo J,2 uelovne ljudi Socialistične repub- lile Slovenije jubilarno obletnico griega najsvetlejših in najpomemb- nejših dogodkov. V teh dneh so se y Kočevju zbrali odposlanci sloven- sitega delovnega ljudstva izvoljeni v čaiii in znamenju brezkompromisnega ooja za narodno osvoboditev in za ffovo družbeno ureditev. Dvajseta obletnica kočevskega zbo- ra ni praznik, ki bi bil samo zgodo- vinsko obarvan. Vsak naš praznik, ki jf> povezan z revolucionarno pretek- lostjo, je tesno povezan s sedanjostjo l(aiti vsa naša sedanjost je bila za- ^p/fl v preteklih dosežkih in bojih — vsak tak zgodovinski začetek se po- daljšuje v prihodnost, kajti nismo še na cilju naših hotenj ter idej. Vendar se z velikim zadovoljstvom in ponosom lahko ozremo na'preho- jeno pot od takrat, ko so se prvi ljudski odposlanci s puškami in bom- bami prebijali na kraj rojstva prve slovenske ljudske oblasti. Od takrat pa da danes je preteklo res samo dvajset let, toda dosežki, ki smo jih od takrat uresničili pomenijo neizme- ren vzpon tako v družbenilt odnosih, v političnem, kulturnem in etičnem pogledu, kakor v gospodarski rasti, v materialni krepitvi naše domovine. Po dvajsetih letih, od takrat, ko je bil edini cilj odposlancev borbenega slovenskega ljudstva zmaga nad fa- šizmom, narodna osvoboditev in vzpo- stavitev oblasti delovnega ljudstva — imamo danes družbeni red, imamo ta- ko politično ureditev in tako ustavo, ki je brez dvoma na najvišjem nivoju lazvoja družbenih odnosov v svetu. Pred dvajsetimi leti je svet sicer osuplo, ponekod pa tudi z dvomom gleda/ na dejanja Jugoslavije, končno M sklepe malega slovenskega naro- da. Niso mogli razumeti, da v tem (asu, ko je šlo za velike stvari, za usodo poti človeštva v univerzalnem smismu, mali narod terja zase do zad- nje trohice vse, za čimer je skozi sto- letja hrepenel. Takrat je Jugoslavija v svojih mejah začela pot svoje med- naiodne politike, take politike, ki je pozneje postala ideal mnogih zatira- nih narodov, ki je postala svetilnik malih držav in steber miru, sodelo- vanja ter enakopravnosti. Pred dvajsetimi leti so morda v sve- ta sicer z občudovanjem gledali raz- voj našega boja. Takrat še niso mogli razumeti, da bi ta boj ne bil tudi kaj drugega kot updrnost in trmoglava svobodoljubnost nekega ljudstva na vedno nemirnem Balkanu. Danes je vsemu svetu jasno, da je v tistem ^asu šlo za najbolj izkristalizirane po- litične cilje, za zametke nove družbe, za začetke medčloveških odnosov, ki pomenijo danes veliki večini člove- štva bodočnost vsega sveta. V takem vzdušju bomo praznovali 20. obletnico kočevskega zbora na- rodnih odposlancev. Praznovali borno s ponosom v srcih in zadovoljstvom na prehojeno pot ter z odločnostjo in zavestjo at velikih nalogah \ iini..i«l Prepričljiv dokaz naše visoke zavesti v sredo se je po vsej državi, tako tudi v našem okraju, začel vpis ljudskega posojila za obnovo Skopja. Priprave za vpis so bile sicer res kratkotrajne, toda Zvezni izvršni svet je ob tej akciji upravičeno računal na patriotsko in humanistično zavest delovnih ljudi — k hitri akciji pa seveda priganja bližajoča se zima, ki bi brez široke akcije vseh narodov Jugoslavije zatekla nad 120.000 Skbpjanov brez strehe nad glavo. V tistih delovnih organizacijah, kjer so vodilni ljudje prav razumeli politični pomen ljudskega posojila, kjer so v tem smislu izvedli vse priprave in tako vpis posojila tudi tolmačili in propagi- rali, je bila žetev prvih ur vpisa zelo dobra. Vpis ljudskega posojila se je za- čel domala v vseh vpisnih mestih v sredo zjutraj. Pred tem so se delov- ni ljudje na sestankih dogovarjali o načinu in višini vpisa, pri čemer so v največjih primerih gledali na pro- gresivno podelitev bremena mate- rialnih zmožnosti posameznikov. Vpisna mesta so bila v zelo pogostih primerih podobna voliščem pred meseci. Bila so ozaljšana z gesli, ze- lenjem in zastavami. Na vpisnih me- stih delovnih organizacij so že v prvih urah delovni ljudje v vrstah čakali na vpis. Bilo je nekaj delov- nih kolektivov, ki so vpis zaključili že v dveh treh urah in pri tem do- segli tudi zelo lep uspeh pri višini vpisa. Tako so pravoso*kn razsvetljava trjtovin < apusih uslužnostnih podjetij. Tako so se briV-^*^'"" ""pisn na hotelu »Paka« te dni f '»'Jiičili še Številni napisi vseh trjsovin "lih gostinskih <.bjekto>. l«ko d« ini« V elegije seldaj tudi v nočnih urah prijetnej- ši, vabljivejii izgled. j -i. i Svojstveno radovednost pa v zadnjih dneh vzbuja visoka ograja v bližini hotela »Paka« Na tem prostor« bodo zafeli z irradnjo Ve- like steklene dvorane, ki bo Velenju slu- žila za vse javne prireditve. Takšnega pro- stora Velenju doslej ni imelo. Potreba po njem pa že pripada preteklosti, o čemer nas najbolje poduči število nad 5.500 zapo- slenih. Reševanje tega problema v malih prostorih hot»la »Paka«, delavskega kluba in bivšega Rudarskega doma je postalo ne- mogoče in jei potreba več koi upravičena. Tn nova dvorana pa bo s .svojo impozant- no znnnnjostjo obenem tvorila tudi zaključ- ni del merstnega srediSča. Med 26. in 27. septembrom pre- hodne padavine, nato lepo vremei, ki bo trajalo približno do 3. oktob- ra, ko se bo pričelo nestalno vreme s pogostimi padavinami. Dr. V. M. stran 2 CELJSKI TEDNIK Številka — 27. septembra POGLED PO SVETU TINE OREL »Festival poloma in jeze«, pravijo, utegne nastati iz vsake skupščine OZN, čeprav se je doslej še vsaka izkazala za koristno. Ob XVIII. za- sedanju ima OZN 111 članic in prav to dejstvo ji jamči še večje uspe- he, posebno pri razoroiitvenem problemu. Ne bo lahko: Pred krat- kim smo brali, da so ZDA med pro- cesom ratifikacije moskovskega sporazuma uvedle leteče radarske postaje, nov varnostni in alarmni sistem, ki naj bi omogočil takojšnji interkontinentalni protinapad — ne- zaupanje torej ni prav nič manjše, strah pred sovražnikom in pohlep po totulni zmagi in hegemoniji ena- ko nertasiten. OZN dela v finančni stiski, njen deficit sega v stotino milijard di- narjev. Mnoge države članice ne pla- čujejo članarine, čeprav so zainte- resirane prav na rešitvi tekočih problemov, predvsem pa problema razorožitve. Ta finanča stiska je sicer postranska stvar spričo veli- kih silniQ, ki se te dni križajo nad New YorkQm, je pa simbolična. Ven- dar ne toliko, da bi XVIII. zaseda- nje ne potekalo v bistveno drugačni atmosferi. Tako je. končno šlo z dnevnega reda madžarsko vpraša- nje, s katerim so ZDA od leta 1956 dražile SZ in metale pesek v že tako 'skrhane ležaje birokratskega stroja OZN. To pomeni, da se kurz atomskega stopa pozna tudi tu, tra- sa nadaljnjega pomirjevanja je naj- vidnejša, čeprav so bili na delu nje- ni nasprotniki in bodo verjetno vse storili, da ne bi obveljala. Zapadna Nemčija je ob Adenauerjevem slove- su ponovno razglasila, da je zoper vsako cementiranje status quo, da je torej tudi zoper nenapadalni pakt med NATO in SEV, da bo temeljna parola Schroderjeve zunanje poli- tike nemška združitev. Tudi de Gaullova Francija k us- pešnemu nadaljevanju politike po- mirjevanja ne more doprinesti. Nje- na zveza z Nemčijo poteka iz strahu da bi se Nemčija ne približala Vzho- du. _ Kriza zaupanja med zgodovin- skima nasprotnikoma ob Renu je torej del svetovne krize zaupanja in vre iz istih bolestnih virov, ki jih bo človeštvo moralo paralizirati, če bo hotelo najti pot do miru. A nad vsem tem je tu še kitajski problem, sam na sebi stvar OZN, čeprav Kitajska ni njena članica. Na Daljnjem vzhodu je nastala v viharju nasprotovanja nova država Malezija. Sukamo se je ves angaži- žiral proti njej. OZN pa je potrdila glasovanja in dala podporo Angliji, ki stoji za novo državno tvorbo, na- stalo na labilnih tleh. Ne daleč od tu je Vietnam, v katerem ZDA ne mislijo izgubiti gverilske vojne, če- prav je gibanje Vietkong stvar viet- namskega ljudstva, Diemova pa oso- vražena. Naloga Cabot Lodgea je le ta, da bi pomiril budiste, ne pa da bi ukinil amerikansko pomoč ali pomagal amerikanski vojski k čast- nemu umiku. »Paramilitaristične« si-- le ZDA v Vietnamu za Kennedyja pomenijo stvar prestiža mimo vseh drugih stvari, gotovo bolj kočljive kakor senator Goldwater s svojo zahtevo, da se ratifikacija moskov- skega atomskega stopa poveže s sovjetskim umikom s Kube. Vse to in še marsikaj mrači nebo orjaškim kubusom palače OZN, sim- bolom modernega graditeljstva. Or- jaške stvaritve človeških rok so na kocki, če n^ bo zmagala jasnina, ki jo terja svobodni polet človeškega duha. ZGLEDNA PRIMERA IZ 2ALSKE OBČINE Ce bi hoteli govoriti o posamez- nikih, ki so se pri vpisovanju po- sojila še posebej izkazali, bi lahko našteli dolgo vrsto imen. Veliko je bilo ljudi, ki ^o z vpisom po- trdili več, kot pa samo to, da ho- čejo pomagati prizadetim v Skop- ju. Tako so nam na primer iz Žal- ca sporočili, da je v četrtek, torej prvi dan vpisa, kmet Alojz KO- LAR iz Polzele št. 23 vpisal kar 300.000 dinarjev posojila in da se je gostllničarka Marija 0RES.N1- KOVA, prav tako iz Polzele, odlo- čila posoditi 70.000 dinarjev. PRVI DAN VPISA LJUDSKEGA POSOJILA v prazniCmm razpoloženji Ce bi rekel, da se je vpis ljudskega posojila za pomoč Skopju začel v sredo zjutraj v pravem prazničnem razpoloženju, ki bi ga lahko primer- jali z majskimi in junijskimi volitva- mi v predstavniška telesa, bi povedal premalo. Zdaj je šlo za manifestacijo, na katero so navezana človekova naj- globlja čustva, šlo je za dajanje po-, moči prizadetim prebivalcem mesta ob Vardarju, za posojilo solidarnosti in tudi za posojilo bratstva in enot- nosti jugoslovanskih narodov. belp^vBi li^4je c^js,ltega pkrajft, sp k;ir na pomoč sprejeli z največjim ra- zumevanjem. To razumevanje je pri- šlo do polnega izraza ne samo v pri- pravah na vpisovanje ljudskega po- sojila, marveč tudi ob samem vpiso- vanju. Zato ni čudno, če so imele vpisne komisije polne roke dela že v zgodnjih jutranjih urah in da ljudje, ki so prijavljali zneske posojila niso oklevali da, ali ne, temveč mislili sa- mo na to, kako bi dali največ. V mnogih zlasti manjših kolektivih, so vpisovanje zaključili še v dopoldan- skih urah, v večini pa že prvi dan. In številke? Te so razveseljive, saj se niso ustavljale ob predvidenih, mar- več visoko nad njimi. K temu uspehu so pripomogli vsi, ne samo tisti z več- jimi prejemki, marveč tudi oni, ki bi naj zaradi nižjih osebnih dohodkov vplačali po mnenju sindikalnih orga- nizacij le tisočaka. Pa je bilo le malo takih, ki ao se odločevali samo jja ti- sočaka. K temu so dodali najmanj enega, če ne dva. Taki so bili primeri v Celjskem tisku, ko so pred vpisno komisijo prihajale delavke iz karto- naže in knjigoveznice. Takih in po- dobnih primerov pa je bilo nebroj še drugod. Ne samo v gospodarskih organiza- cijah, tudi v ustanovah in zavodih so imele vpisne komisije veliko dela že v zgodnjih jutranjih urah. Tako je bilo na občini in okraju, na sedežih političnih organizacij in tako je bilo na sodišču, Narodni banki itd. Dolge vrste ljudi, ki so čakale na vpis, to je bila značilna slika tega jutra. V pripravah na vpis se je povsem uveljavilo načelo — naj ne bo niko- gar, ki bi bb tej akciji stal ob strani Podatki govorijo, da bo ta poziv ures- ničen v celoti. Iz mnogih krajev so tudi sporočili, da bodo prenekateri obrtniki ter kmetovalci vpisali tudi po milijon in več dinarjev posojila. Kakor posamezniki tako so prvi dan tudi mnoge delovne organizacije že vplačale zneske posojila iz sredstev svojih skladov. Začetek vpisovanja ljudskega po- sojila je pokazal najboljše rezultate. Bedimo prepričani, da bo tudi konec tak. -b Vlado Pratnemer, predsednik občin- skega sindikalnega sveta v Sloven- skih Konjicah Vlado Pratnemer VNOVIČ PREDSEDNIK OBČIN- SKEGA SINDIKALNEGA SVETA V SLOVENSKIH KONJICAH / Takoj po občnem zboru občinske- ga sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah so se sestali člani novoiz- voljenega plenuma, ki so na prvi se- ji izvolili člane predsedstva ter čla- ne stalnih komisij. Pri tem so mesto predsednika vnovič zaupali tovarišu Vladu Pratnemerju. Medtem ko so za podpredsednika izbrali inž. Jure- ta Pokorna, so za tajnika izvolili to- variša Jožeta Jelenka. TELEVIZIJSKI ODDAJNIK NA PLEŠIVCU Te dni je začel na Plešivcu delati nov televizijski oddajnik z močjo sto vatov. Njegovo področje je še- sti kanal. Strokovnjaki pravijo, da posreduje novi T V oddajnik lastni- kom televizijskih sprejemnikov v Celju in okolici boljšo in lepšo sli- ko, kot jo lahko dobijo s pomočjo pretvornika na Kunigundi (osmi ka- nal), oziroma neposredno s Krvav- ca (peti kanal). Zato priporočajo vsem lastnikom televizijskih spre- jemnikov preusmeritev sprejemnih anten na Plešivec. Skrbne priprave v štorski železarni V štorski železarni so se skrbno pripravili na vpisovanje ljudskega po- sojila za pomoč prizadetemu Skopju Imenovali so dve komisiji, od katerih je ena skrbela za politično plat pri- prav, druga pa za tehnično izvedbo vpisovanja. V torek dopoldne so se sestali vsi politični predstavniki pod- jetja, ki so sprejeli več sklepov. Kma- lu za tem je zasedal upravni odbor, v sredo pa delavski svet. Pred začet- kom vpisovanja so imeli zbore posa- meznih delovnih enot. V sredo Je bilo pripravljenih 11 vpisnih mest. V pod- jetju smo se oglasili .kmalu po šesti uri zjutraj. Takrat so imeli odprta že tri vpisna mesta. Povedali so nam, da ne bodo odprli vseh vpisnih mest hkrati, ampak jih bodo odpirali po določenem vrstnem redu, da ne bi na- stala zmeda in gneča pri vpisovanju. Pol ure zatem ko so. odprli prva vpisna mesta, ura je bila pol sedmih, so vpisovanje zaključili gasilci, de- lavci v garaži in bolničarji. Tudi po ostalih vpisnih mestih so bili rezulta- ti ugodni. Skoraj vsi so vpisali večjo vsoto, kot je predlagala komisija. Mladinci so vpisna mesta lepo okra- sili, tako da so delavci lahko znova manifestirali svojo veliko ljubezen do skopskih bratov. Motiv iz Slovenskih Konjic VEČERNA GIMNAZIJA Tudi letos so na celjski gimnaziji organizirali posebne oddelke za od- rasle. Prijavljencev zanje je že pre- cej; pouk pa se bo pričel prvega oktobra. Na gimnaziji so povedali, da bodo te dni sprejeli še nekaj prijav. Pogoj za vpis pa je stalna zaposlitev ter končana osnovna ozi- roma poklicna šola. PRIREDITVE V POČASTITEV 20.LETNICE KOČEVSKEGA ZBORA Četudi bodo glavne proslave in prireditve v počastitev dvaj- sete obletnice zbora odposlan- cev slovenskega naroda v Ko- čevju prve dni oktobra pred- vsem v Ljubljani in seveda v Kočevju, gre vendar za dosti širše proslavljanje ipomembnega dogodka v zgodovini slovenske- ga ljudstva. Odbor za proslavo 20-letnice Kočevskega zbora je že izdelal spored glavnih prireditev in pro- slav. Tako bo v četrtek, 3. ok- tobra ob desetih dopoldne slav- nostno zasedanje občinske skup- ščine Kočevje, eno uro za tem pa bodo v novem domu telesne kulture v Kočevju odprli raz- stavo »Družbeni in gospodarski razvoj Kočevske 1953-63«- Isti dan ob petih popoldne bodo še v ljulbljanski Moderni galeriji odpirli sp>ominsko razstavo ob dvajsetletnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju pod geslom »Razvoj ljudske ob- lasti«. Proslave se bodo nadaljevale v soboto, 5. oktobra, ko se bo v Ljubljani začelo ob desetih do- poldne slavnostno zasedanje skupščine Socialistične republi- ke Slovenije. Ta dan bodo pri- reditve tudi v Kočevju: tako ob petih popoldne promenadni kon- cert godbe Ljudske milice, ob dvajsetih v Seškovem domu go- stovanje Drame SNG in Mest- nega gledališča ljubljanskega z Borovimi »Raztrganci«, v kino- dvorani ipa koncert Partizansike- ga invalidskega pevskega zbora. Zaključne proslave in prire- ditve bodo v nedeljo, 6. oktob- ra v Kočevju. Tako bodo ob pol desetih dopoldne odprli razsta- vo »Likovna umetnost s tema- tiko NOB«, množično ziborova- nje v počastitev dfvajsete oblet- nice zbora odposlancev sloven- skega naroda pa se bo začelo ofb enajstih na Trgu 3. oktobra. Po- poldanski čas je rezerviran za številne kulturne, športne in za- bavne prireditve. SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE ENA GLAVNIH NALOG SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Zapis z občnega zbora občinskega sindikalnega sveta v Slov. Konjicah V nedeljo dopoldne je bil redni letni občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah. Uspelega obračuna de- la so se udeležili tudi številni predstavniki javnega in politične- ga življenja kot predsednik OSS Celje in republiški poslanec VLADO CREŠNIK, republiška poslanka PANIKA ŠUC, predsed- nik občinske skupščine Slov. Konjice inž. ADOLF TAVČAR, predsednik občinskega odbora SZDL FRANJO MAROŠEK, org. sekretar občinskega komiteja ZKS BOGDAN MIRINKOVIC itd Obširno poročilo o (;ielu in nalo- gah občinskega sindikalnega sveta ter osnovnih sindikalnih organiza- cij je imel predsednik sindikalnega sveta za konjiško občino VLADO PRATNEMER. Iz njegovega poro- čila smo razbrali, da se je sindikal- na organizacijav kot družbeno po- litična silnica v konjiški občini moč- no uveljavila in da je našla hvalež- no sodelovanje z vsemi političnimi organizacijami, zlasti še s Sociali- stično zvezo. Enotnost obravnava-: nja in reševanja vseh nalog in prob- lemov, je našla svoj odmev tudi v uspehih, ki so bili doseženi na vseh področjih družbene aktivnosti. Ce ocenjujemo te uspehe z materialni- mi možnostmi in kadri, kot nosilci te dejavnosti, ix)tem je treba reči, da se je tudi na tem območju veli- ko spremenilo in da je konjiška ob- čina napravila v zadnjem obdobju velik korak naprej. To pa ne pome: ni,, da so napravili že, vse, kar bi morali. Nalog je ^e dosti in se ka- žejo taka v gospodarstvu, kot ko- munali in drtubppili i^lužbah. Hvaležna je ugotovitev, da se pro- izvodnja v industriji in kmetijstvu v letošnjem letu uspešno razvija in da planirani obseg industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih letošnjega leta presežen za 7,2«o; v primerjavi z istim razdobjem lan- skega leta pa je proizvodnja večja kar za 19%. Navzlic temu splošne- mu in skupnemu pokazatelju, ki je bil dosežen predvsem po zaslugi Cometa, Konusa, TKI Vitanja in Kostroja, pa je v občini nekaj pod- jetij, kjer planskih obveznosti niso izpolnili. To velja za tovarno kova- nega orodja v Zrečah, kjer so nale- teli na objektivne težave, za katere kolektiv ne nosi nobene odgovorno- sti, nadalje za opekarno Loče, LIP Konjice itd. Zelo dobri rezultati so bili dose- ženi še v izvozu, saj so v prvih sed- mih mesecih dosegli skoraj 81"« predvidenega letnega plana. Najlep- še uspehe pri izpolnjevanju te nalo- ge pa je dosegel kolektiv usnjarske^ ga kombinata Konus, ki je letni plan izvoza presegal že za 8.8" o- Si- cer pa so tudi ostali kolektivi, kot tovarna kovanega orodja Zreče, Ko- stroj in LIP Konjice dosegli nadvse zadovoljive rezultate pri izvozu svo- jih izdelkov. Precejšen del svojega poročila je tov. Vlado Pratnemer posvetil nalo- gam in perspektivnemu razvoju go- spodarfitva. Ko pa je opozoril na najnujnejše investicije je dejal, da naj bi bila izgradnja in razvoj Ko- stroja osnovna naloga. Prav tako se bo treba zavzeti za usposobitev Ko- nusovega obrata tehnične konfek- cije v Ločah, kjer bo dobilo zapo- slitev tudi večje število žensk. Pre-, cejšnje naloge so tudi v trgovini, kjer bo treba uveljaviti še večjo specializacijo obratov in vložiti še znatna sredstva za modernizacijo trgovin. Lep korak k temu bo tudi samopostrežna trgovina v Konjicah. Obetajočo perspektivo ima turizem; upravičena pa je še zahteva po grad- nji novega gostinskega objekta v Konjicah. Več sredstev bo treba nameniti za krepitev storitvene obrti. Izreden poudarek v svojem pojro čilu je dal tov. Pratnemer nalogi sindikalnih organizacij na .področ- ju izobraževanja članov. Ce ugotav- ljamo, da je za uspešno delo na ka- terem koli mestu, zlasti pa še v or- ganih upravljanja potrebno določe- no strokovno in splošno znanje, je med drugim dejal, potem je samo po sebi razumljivo, da mora biti skrb za izobraževanje ena osnovnih ih poglavitnih nalog sindikalnih or- ganizacij. To velja tako za strokov- no kot za splošno in družbeno eko- nomsko izobraževanje vseh zaposle- nih. Občni zbor občinskega sindikal- nega sveta je zavzel svoje stališče tudi do vpisovanja ljudskega poso; jila za pomoč Skopju. Udeleženci konference so bili mnenja, da bodo predvidene naloge v celoti izpolnili. Sicer pa je konferenca analitično ocenila tudi nekatere probleme družbenih služb socialnega zavaro- vanja in zlasti še delo pri sestavlja- nju osnutkov statutov delovnih or- ganizacij. Na tem področju se ne morejo kdovekaj pohvaliti, saj ima- jo v občini komaj tri organizacije, ki so napravile nekaj več, kot pa samo razpravljale o potrebi po se- stavi novega statuta. Vsekakor pa je to premalo; zato bo treba po- hiteti, zlasti še, ker zahteva delo pri sestavljanju statutov veliko od-, govornosti in tudi veliko časa. številka 39 — 27. septembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Enkrat hitreje enkrat ceneje v Celju bomo imeli kmalu dva otoka — sicer ne dobesedno, ker dejansko nimamo nobenega, imamo pa naselje Otok. Ob tem v podalj- šku proti kopališču pa bo kmalu zrasel še drugi otok — ali kot ga uradno imenujejo —- Otok IL Gre za večjo sosesko, ki bo sprejela pod streho več tisoč prebivalcev. To^a bolj zanimivo kot to, da gradimo v Celju novo sosesko, je dejstivo, da bo Otok II zgrajen po novem siste- mu gradenj stanovanjskih poslopij. In sicer gradijo stanovanja po mon- tažnem sistemu. Gre zares za novost, ki bo izred- nega pomena za hitrejšo stanovanj- sko izgradnjo našega mesta in osta- lih industrijskih središč v celjskem okraju. Prav gotovo pa ta novost, ki je prišla iz inozemstva in se naj- prej uveljavila v Zagrebu ne bo ostala le v mejah našega okraja. Kajti prednosti montažne gradnje so očitne. Naj vam za ilustracijo navedemo le nekaj podatkov . Stanovanjski blok s petdesetimi stanovanji je možno zgraditi enkrat hitreje, cena enega stanovanja pa je 60 tisoč di- narjev za kvadratni meter. Naj pri tem omenimo, da je povprečna ce- na za kvadratni meter stanovanj- skih prostorov v Sloveniji preko 80 tisoč dinarjev. Gre torej za drugo veliko prednost. Tako so stanovanja kar za 33,5 odstotkov cenejša, kar pa je precej — ali če povemo dru- gače, gospodarska organizacija lah- ko z istimi sredstvi, ki jih je name- nila za stanovanjsko izgradnjo, zgra- di tretjino stanovanj več, kot če bi jih gradili po starem klasičnem si- stemu gradnje. To pa ni tudi vse. Montažna grad- nja je zanimiva tudi za gradbena podjetja. Montažna izgradnja stano- vanj se sestoji iz več raz, od katerih je prav gotovo zanimiva izdelava montažnih delov in sestavljanje teh delov v enoto. To vam prikazuje tu- di naš posnetek: kup izdelanih mon- tažnih elementov, ob njemu pa že domala dograjen stanovanjski blok iz teh elementov, ki bo sprejel ka- kih 55 družin. Tak sistem priprave gradiva za gradnjo stanovanj je prav gotovo velika prednost, saj lahko gradbena podjetja zaposle sVoje delavce tudi v zimskem času, in sicer pri izdelavi montažnih ele- mentov. S tem se izmikajo neprijet- nim posledicam nepriučenih sezon- skih delavcev in se lahko usmerja- jo na zaposlitev stalnih delavcev. S tem pa se tudi življenjski pogoji gradbenega delavca bistveno me- njajo, kar je prav gotovo zelo iwzi- tivno. In prav v tej smeri je celjsko gradbeno podjetje Ingrad že veliko naredilo. ' Več komisij in imenovanja Občinska skupščina v Slov. Ko- njicah je na zadnji seji izvolila več komisij kot svoje ipomožne organe. Tako so bili imenovani člani ko- misije za pripravo 42-urnega ted- nika, komisija za pomoč delovnim organizacijam pri sestavljanju sta- tutov, odbor za zbiranje ,pomoči za Skopje in komisijo za vpis ljud- skega posojila. Na predlog komisije za volitve inv imenovanja so bili razrešeni svojih dolžnosti nasled- nji šolski upravitelji: Fran jo Re- jec iz Vitanja zaradi U)po'kojitve, tov, Jovan iz Rakovice zaradi pre- selitve, tov. Franc Taks iz Tepanja zaradi premesititve v Slov. Konjice in tov. Štefanija Drame zaradi uki- nitve samostojne šole v Zbelovem, ki je bila priključena osnovni šoli v Ločah. Za upravitelja osnovne Šole v Vitanju je bila na predlog komisije imenovana Vera Krama- rič-Marošek. V. To ni problem kombinata Na eni izmed zasedanj občinske skupščine Celje so razpravljali tudi o poslovni izgubi podjetja »Mleko«, ki je pred kratkim postal ekonom- ska enota žalskega kmetijskega kombinata. Šlo je za preko 10 mili- jonov dinarjev, torej za precejšnjo številko. V tem obdobju pa so na- stopile tudi organizacijske spre- membe. Saj pri kombinatu sodijo, da bi lahko poslovne stroške z reor- ganizacijo znižali za okoli 4 milijo- nov dinarjev, se pravi, toliko manj bi bilo izgube. Obstaja p>a še ena možnost, ki smo jo že enkrat ome- nili, in sicer, da bi mlekarna ne pla- čevala za hlajanje, pranje steklenic in podobno vodo po 99 dinarjev, temveč podobno kot v Mariboru in drugje po 5 dinarjev za kubični me- ter. Tako bi prihranili še 2,5 milijct na dinarjev. Ko smo to omenili, je bilo nekaj ugovorov, in sicer baje zato, ker sa- nitarna inšpekcija ne dovoli zgradi- ti v Medlogu pri mlekarni (to pa je tudi pri kmetijski šoli in hlevih) primeren vodnjak. Z zgraditvijo vodnjaka bi stroški poslovanja prav gotovo za nekaj milijonov padli. Ker gre za sporno vprašanje, smo zaprosili sanitarnega inšpektorja dr. Fludernika za pojasnilo. Takole je dejal: — Ce si mlekarna zgradi vodnjak in bi vodo iz tega vodnjaka uporab- ljala za hlajenje mleka (tu v^a ne pride v stik z mlekom, za pranje tovornih avtomobilov in podobno), a bi hkrati še naprej uporabljala za pranje steklenic vodo iz vodovoda, bi bilo vse v redu — stroški poslo- vanja pa bi se bistveno zmanjšali ob sedanji ceni, ki jo plačujejo za vodo. Toda iz prakse vem, da kot sanitarni inšpektor nimam nobene garancije, da bi se ta Voda ne"'upo- rabljala tudi za prajaje steklenic. In kaj potem, če v enem takem prime- ru zboli več otrok? Moralno kot zdravnik in tudi drugače se čutim odgovornega, da te možnosti ne ob- stajajo. Zdi se mi pa vredno orheniti, je dejal dr. Fludernik, da bi občina skupaj z zainteresiranimi p6cijel)i ceno vode le lahko uredila.' Saj končno — bodimo pošteni — v bist- vu občina s tem, ko zaradi vode riio- ra sanirati pri podjetju »Mleko« 2,5 m,ilijona dinarjev več, t'^ der\^r posredno dotira vodovodu. koncu, če so v drugih večjih sredi- ščih v Sloveniji našli ustrezno reši- tev — mleko je vendar nujno p^ trebno, toda ne samo otrokom -j zakaj bi ustrezno rešitev ne nh^li tudi v Celju. Zakaj bi potem niorala rešitev tega problema, ki fe' df{ii- hen, biti kanalizirana preko pritiska na. sanitarno inšpekcijo —^ h'^ zdravstveno službo, še bolje, če ^ta- ko rečem. Zato pač menim, djju.J9 treba razpravo o reševanju tega pro- blema kanalizirati na odnose rne'd mlekarno in vodovodom., ni! . »Pod odejo« Tovarni odej v škofji vasi, mali vasici pri Celju, bi zares lahko rekli', da je pod odejo. Postopoma so nam- reč tako osvojili tehnologijo dela, v tvarni, da je dinamika porasla prci- izvodnje enakomerna. Ko smo teli; ničnemu vodji tov. Jeriču zastavili vprašanje, kaj je v sedanjem ob- dobju njihova posebna naloga, nam je dejal, da trg ni problem. Ce bi imeli vsaj še enkrat več odej, bi,jil^ lahko prodali. Potrebno pa bo za zmanjšanje stroškov osvojiti stan- dardne tipe odej, in sicer tiste, jih ljudje najbolj kupujejo. Zraven je še povedal, da se mnogi m^jfijo, češ da je tovarna znana po svpjih specialnih in izredno kvalitetno xi- delanih odejah. Te resda tudi izde- lujejo, toda na trgu jih poznaj^ predvsem po osnovnih tipih odej. In na teh mora sloneti proizvodnja^. Hkrati nam je odgovoril tudi na vprašanje, kakšen je pri njih odho§ med produktivnostjo in" e^ebiiJrp^i dohodki. Dejal"je, da so"ta problem rešili v okviru ekonomskih enojt. Doslej izplačani osebni dohodki za- poslenih so nekoliko nižji, kot bi spričo domala 20-odstotnega poria- sta produktivnosti morali biti, in sicer zaradi tega, ker ekonomske enote izplačujejo le akontacije, del sredstev pa se zbira v rezerVni .sklad osebnih dohodkov vsake ekonom- ske enote. Naj pri tem poudarim, je dejal, da vsaka ekonomska enota in sleherni delavec natanko ve, ko- liko imajo še rezerve in tudi koliko je tu njegovega dela. Zanimivi pa so pri tem primeri, ko neka ekonomska enota zaradi ka- terega koli subjektivnega vzroka nei ustvari dovolj sredstev za osnovo,' ki jo imenujejo akontacijo. V teh primerih ji navadno manjkajoča: sredstva posodi druga ekonomska enota — seveda s pogojem, da sred- stva dobi nazaj. V primerih pa, ko gre za recimo izpad proizvodnje za^ radi zunanjih vplivov, se potrebna sredstva usmerijo v to ekonomsko enoto iz sredstev podjetja. Pri tem je značilno, je dejal Jerič, da ekonomske enote začno gospodariti, za njih postane vsak strošek pomemben, kajti vsak stro- šek je tudi element v izračunu či- stega dohodka. Zaradi tega mirno lahko trdim, je nadaljeval, da.jij^ii^ je sistem ločenega obračunavanja vseh računovodskih elementov : p.o ekonomskih enotah bistveno poma- gal pri naporih za uresničitev, o^ novih proizvodnih nalog. IZJAVA METEOROLOGA-AMATERJA BORKA KOLJČICKEGA: Jesen bo lepa in sončna Konec poletja je in začetek je- seni. N-a polju nas čaka še vrsta del: obiranje koruze, sladkorne )ese, grozdja in drugih pridelkov, .judje že tudi pripravljajo zemljo za jeseiiisko setev ,pšenice, dosti opravil je na poljih, veliko jih je pa tudi doma. Bodo vsa ta dela pra- vočasno opravljena? To je odvisno od vremena. Za poljedelstvo je, kot že vemo, najlKtlj prikladno sončno vreme z občasnim de/evjem. Zelo sušno ali pa zelo deževno vreme lahko onemogoči dela na ,polju in ogroža ikvaliteto pridelkov. Kakšna bo torej jesen? Bo de- ževna in hladna ali bo sončna? Za vreme se ne zanimajo samo :}>olje- delci, ampak tudi veliko število ljudi, ki živijo v mestih in mislijo svoj letni dopust preživeti v jesen-: Lskih dneh. Na viprašanje, kakšno bo vreme, je odgovoril znani meteorolog-ama- ter Boris Koljči-cki takole: Jesen bo takšna, kakršno si želijo na vasi. To pomeni, da bo jesen lepa in sončna, spremljalo jo bo pa tudi občasno deževje in nekoliko hlad- nejši dnevi. Skozi vse jesenske dni bo prišlo do večjih temperaturnih kolebanj. Bodimo še jasnejši: za je- sen bodo karakteristične nagle spremembe. Lepo, sončno vreme bo spremljalo kolebanje, veter, pada- vine, padci in rast temperature. Poletna vročina, ki so jo pre- kinjali kratkotrajni prodori sveže- ga atlantskega^« Zraka, bo trajala do konc^ septembra. Prav na koncu po- letja, takrait, ko se bo začela jesen, Ik) pa prišlo tudi do spremembe bre- mena. To pomeni,, da moramo prii čakovati poslabšanje vremena z ob- čutnim ipadcem temperature in deževjem. Takšno vreme pa ne bo trajalo dolgo — vsega skupaj nekaj dni. Zmerno in relativno toplo jesensko vreme, ki l)o potem nastopilo, bodo spremljale občasne ohladitve, dež in veter. Taikišno vreme bo skozi \es oktober in v dveh dekadah mesecu novembra. Po 20. nbvembru se lahko nadejamo nagle spremembe — vre- me se bo takrat namreč ohladilo. Takrat bo prvič prodrl arktični mraz, iprišlo 1m) do prvih la/jih zim- skih ohladitev s severnimi vetrovi ter večjih jesenskih i)udavin. V tem obdobju nas ne sme iznenatliti niti prvi sneg, ki se lahko pojavi ob koncu meseca, l akrut bodo jutranje slane in megle. Boriis Koljčieki je svojo prognozo zaključil takole: Na osnovi te analize moremo le- tošnjo jesen razdeliti na sledeča ob- dobja: najprej bo .še poletno vreme, kateremu bodo sledili prvi jesensiki dnevi, ki bodo relativno topli in sončni, Srpremljale pa jih bodo ob- časne ohladitve in padavine. Od 20. novembra do 20. decembra bo vre- me spremenljivo in pretežno de- ževno. Takrat bo tudi vetrovno, ohladitve bodo pogoste, pojavljali se lK>do prvi jutranji mrazi in sneg. Kljub vsemu pa bo tudi v tem ob- dobju še nekaj i8onč»ih-d«i. i-- To prognozo je tovariš Koljčicki zasnoval na analizi vremenskih raz- mer, temperaturnih sprememb in padavin v spomladanskem in polet- nem obdobju, na aktivnosti sončnih peg. Vse to v veliki meri vpliva na vremenske razmere. NADOMESTNE VOLITVE ODBORNIKA Splošni zl>or obPinske skupščine v Slov. Konjicah je raz])isal nado- mestne volit\e v volilni enoti So- jek-Kamna gora. Izvoljeni odbor- nik te enote tov. Ambrož je kmalu po volitvah umrl, tako da je sedaj ta kraj brez svojega zastopnika v občinski skupščini. Volitve v teh dveh 'krajih, ki tvorita najmanjšo volilno enoto na območju ol>cine, saj šteje le okoli l')0 volivcev, bo- do v novembru tega leta. statuti najbolj aktivni v naSih podjetjih Zbor delovnih Skupnosti pri ob- činski s'kupščini v Slov. Konjicah je na svoji seji med drugim razprav- ljal tudi o izdelovanju statutov v de- lovnih organizacijah. Iz poročila, ki ga je za sejo zbora pripravil občinski sindikakii evet, je ibilo razvidno, da so s pripravami najibolj aktivni v ne- katerih večjih podjetij. Na prvi seji občinske skupščine bodo posta- vili tudi posebno komisijo, ki bo de- lovnim organizacijam pomagala pri sestavljanju osnutkov statuta. Vpis ljudskega posojila... (Nadaljevanje, s 1. strani) prostovoljen. Toda prostovoljnost akcije j tudi v tem, da vsak pred skupnostjo pokate svoj obraz, da pokaže kako s čuti člana te naše skupnosti, ki jo je potres v Skopju v celoti globoko prizadel. Če delav- ci in uslužbenci v obliki posojila vključujejo tako zavestno v akcijo hitrega odpravljanja posledic te ka- katastrofe, potem pričakujemo, da jim bodo v enaki meri in po svojih možnostih sledili tudi kmetje, obrt- niki ter ostali občani v mstih in na podeželju. Toda prvi dan vpisa te zatvesti še ni pokazal, saj so kmetje v vsem okraju prvi dan zbrali ko- maj 1 milijon 277.000 dinarjev, osta- li pa 1 milijcMi 960,000 dinarjev — med slednjimi pa kot po poročilih lahko zaključimo, skoraj ni obrtni- kov. Najbolje so se obrtniki izkav.a-, li v velenjski občini, kmetje pa v.' občini Šentjur. O HOTELU „PAKA" Govorice so neresnične v Celju so se neverjetno hi- tro širile govorice, češ da so gostinski delavci hotela »Poka« neverjetno dobro plačani in da je baje direktor dobil v enem mesecu celo za 160 tisoč dinar- jev osebnih dohodkov. Z ozirom na to, da je občina morala letos sanirati za preko n milijonov dinarjev izgube hotelu »Paka« iz lanskega leta in da tudi sami v hotelu letos računajo na izgubo, čeravno trenutno poslovanje — grobo vzeto — kaže na pozitiven ob- račun, se pravi, da bo tudi za letos velenjska občina morala primakniti »kak« milijonček k ' hotelu »Paka«, so nas te govo- rice zanimale. Če bi to bilo res, bi bilo nepojmljivo. Zato smo hoteli podatke pre- veriti, in sicer kar iz »prve ro- ke«. Poizkušali smo dobiti di- rektorja, nekaj časa smo ga za- man iskali, ko smo ga našli ter mu povedali, da nas zanimajo podatki o finančnem stanju ho- tela in o osebnih dohodkih, nam je v »opravičilo« dejal, da gre spat?! (Bilo je sredi do- poldneva in ker je morda vso noč delal, mu tega nismo zame- rili, čeravno je šlo za nekaj mi- nut razgovora). Pač pa smo prosili predsednika občinskega sindikalnega sveta in podpred- sednika občine (občina namreč razpolaga s podatki o osebnih dohodkih) za to uslugo. Rade volje so nam ustregli in zares smo se lahko prepričali, da di- rektor hotela »Paka« ni dobil naenkrat za en sam, mesec 160 tisoč dinarjev osebnih do- hodkov, temveč 98 tisoč. Tako lahko pomirirno vse, ki še ver- jamejo v pravljico o 160 tisoča- kih. Ko smo analizirali nekatere finančne podatke, ki prikazuje- jo poslovanje hotela, pa smo zasledili, da so v letošnjih po- letnih mesecih gostinski delav- ci tega podjetja morali vložiti vse napore, kajti šlo je res na tesno — prostori so bili za- sedeni, gostov je bilo polno, in sicer zahtevnih gostov. Istočas- no pa smo ugotovili, da so ime- li v prvih mesecih zelo slabe osebne dohodke. Hkrati velja tudi pripomniti, da se finančno gledano poslovanje hotela »Pa- ka* izboljšuje, saj letos računa- jo le'na okoli 4 milijonov di- narjev izgube, (tako nam je po- vedala računovodkinja podjet- ja). To je prav gotovo zelo po- zitivna ocena za ta kolektiv( to je še posebej potrebno pouda- riti), kajti 13 milijonov razlike, ki so jo gostinski delavci uspe- li v enem letu ustvariti ni mala reč. O 160 tisočakih »plače« pa ne kaže več govoriti. Mile Iršič POTRESI RUŠIJC^ MESTA NIČ PA NE MORE ZRUŠITI NAŠE PATRIOTSKE VOLJE stran 4 CELJSKI TEDNIK Številka 39 — 27. septembra 1%3 Dva hleva sta že »naseljena« v Podlogu pri Šempetru se že lahko prepričamo, kako koristna je bila izgradnja nove mlečne farme. Dva nova velika hleva s po sto glav živine sta že »naseljena«. Kmalu pa bosta končana še ostala dva objek- ta, tako da bo mlečna farma pri Šempetru v grobem končana. Zares je treba reči v grobem, kajti za po- polno aktiviranje te investicije je potrebno zgraditi še nekatere dodat- ne obrate. Hlevi so le osnova. Toda pustimo to ob strani, kajti tokrat smo si ogledali nove hleve. Hlevi v Podlogu so novi, zato se nekoliko razlikujejo od hlevov iz Medloga, čeravno bodo po kapaciteti enaki. Podloški hlevi niso adaptira- ni, temveč so sodobno grajeni, čisti so, zračni — urejen pa je tudi si- stem strojne molže krav. Ko smo obiskali pred časom še gradilišče hlevov v Podlogu, nam je tov. Adi Goršek pojasnil, da za en- krat nimajo dovolj krmne osnove, da pa bo z »nastanitvijo« novih dveh hlevov postal problem dosti bolj pe- reč. Zaradi tega je dokaj jasno, da pride zemljišče, ki je južno od mleč- ne farme v Podlogu, v poštev za enovito priključitev k farmi. Zlasti še pto, ker je to območje delno močvirnato in bo potrebno opraviti nekatera meliorativna dela, da bodo tudi tu lahko začeli z intenzivno proizvodnjo krme. Tovariš Goršek, ki je tudi pred- sednik upravnega odbora kmetijske- ga kombinata Žalec, nam je zaupal, da bo spričo obsežnih nalog eko- nomske enote Šempeter, ki je pri- dobila precej novih zemljišč in ima poudarek na hmeljarstvu, potrebno s pričetkom novega leta ločiti mleč- no farmo od ekonomske enote Šem- peter. Gre namreč za dve povsem različnih dejavnosti, hkrati pa bi bi- la ta ekonomska enota preobsežna in v bistvu tudi razdeljena na dva dela. Ne samo to, je dejal tov. Gor- šek, prav gotovo bo potrebno misli- ti, da bodo kot v Medlogu tudi v Podlogu ločili proizvodnjo mleka od prizvodnje krme, in sicer v obliki obračimskih enot. Jasno pa je, da bo potrebno do tega časa končati z izgradnjo osnovnih objektov far- me, katji sicer bi le-ti kot samostoj- na enota ne mogla zaživeti. V drobnem denarju je veliko bogastvo NOVO SKOPJE - NAŠE SKOPJE Z vpisom posojila še niso pričeli, vendar se tudi .povisod v šrnaris'ki občini govori samo o tem. Škoda, ki jo je iprizadejal pctres, je sko- raj ne]>ojmljiva; težko si je ipred- stavlj.ati vso to strahotno resnič- nost. Ob ruševinah, zadušljivi min- Ij-ivosti, pa se rode predstave o no- vem iTiestii, o svežem obnovljenem življenj,skem ritmu, ki na,j vzklik- ne v^^jiorušenem mestu. Novo Skop- je mora nositi nov obraz, lice naše sedanjosti, .našega prizadevanja, naše socialistične skupnosti, da bo to naše Skcupje. Delovni kolektiv industrijske steklarske šole v Rogaški Slatini se Je prvi sestal in spregovoril o no- vem Skoipju, o teni, da ga iskušamo graditi visi, da čim prej vrnemo 180.000 državljanom domove, ki mo- rajo biti dostojni, svetli in močni, da bodo lahko trdno kljubovali sti- hiji. Šest dni bodo delali v kolek- tivu ih ves zaslužek teh dni bodo vpisali' V posojilo! Takoj za njimi so se' sestali kmetijci zadružne eko- nomske enote v Rogaški Slatini, ko so slišali o razpisu posojila, in se prav tako zedinili zia šestdnevno storilnost, katere učinek bodo vpi- sali za Skopje. To sta bila iprva dva delovna' "kolektiva, ki sta v šmar- ski občini že pretekli teden odlo- čila sv.oj de|ež. Do danes so jim že vse;k«,koi: sledili tudi ostali. Šmarska mladina še ipo svoje zbi- ra sredstva za pomoč skopski mla- dini. Visi mladinski in pionirski aktivi «0 »e vključili v to. Svoje skromne prihranke, denar, ki ga dobe za staro železo in papir, za nabrane gobe, za vse, v čemer se lahko /najde pionir, podarjajo z^ novo Skopje. In prav v tem drob- nem denarju je veliko bogastvo. Ob tem se oblikuje tudi mlad človek v visem občečloveškera dostojan- stvu, ki si ga želimo v naši družbi! To je odraz naše mladine. Občin- skemu komiteju ZMS so oddali ob- ljubljena zbrana sredstva konec preteklega tedna prvi pionirji iz Šentvida pri Grobelnem, čeprav la- hko rečemo, da «o jim do danes sledili še ostali šmarski odredi! Pionirji, hvala vam za vse! Tako tudi v šmarski občini mla- dina in odrasli gradijo novo Skopje, naše Skopje! s. Toča in suša sta naredili veliko škode Celjski okraj ima precej predelov, ki so primerni za razvoj sadjarstva. To so predvsem predeli okoli Slo- venskih Konjic in Šentjurju, nadalje območje Mirosana ter sevniška, krška in šmarska občina. Kljub temu da je po rednem za- poredju in po nastavkih kazalo, da bo letos izredno ugodna letina, je vreme le reklo svojo zadnjo slabo besedo. Pri Brdih — v bližini Slo- venskih Konjic — smo se pogovar- jali s sadjarjem Francem Pavcem. Takole nam je dejal: »Veste, letos sem pričakoval »bo- gato« letino. Pa se je spreobrnilo. Najprej je sadje prizadela suša, na- še območje izpod Pohorja pa je po- vrhu še obiskala toča. Tako, da imam dvojno škodo. Pridelek je za- radi suše manjši, toča pa nam je »pobila« sadje, tako da na trgu zanj ne bom dobil kaj prida. Rešitev iz zagate je mošt, toda kaj bomo sad- jarji s tolikim moštom. Razen tega pa tako vestie, kako nizke so odkup- ne cene raznim alkoholnim pijačam. Težave so že z vinom! Prepričan pa sem, tako kot verjetno vsi drugi sadjarji, da bo drugo leto bolje.« Enako so nam povedali na obra- tu v Mirosanu. Tudi tu ne bo priča- kovanega pridelka. V Savinjski do- lini je pač suša naredila zares še največ škode. Nekaj kvalitetnih ja- bolk pa bo vseeno. Drugače.je na območju Krškega. Tam je tudi toča škodovala sadju. Hruške in jabolka so sicer dobile nazaj svojo obliko in ne bodo gnile, tako da jih bo možno vskladiščiti, toda za JUS I Uo so najkvalitetnejša jabolka) jih bo letos malo. Podobno smo izvedeli tudi na šentjurskern območju. Tudi tu bo pridelek vsaj za tretjino manjši od pričakovanega, zaradi suše pa tudi ne bo veliko kvalitetnih jabolk za izvoz. Tako lahko mirno trdimo, da je letošje leto za sadjarje razmeroma slabo — vsaj če upoštevamo priča- kovanja — sicer pa lahko računamo na normalno- letino. Sodijo tudi, da bo v prodaji dovolj jabolk. Tudi po- djetje Agropromet jih je za mesec ozimnice preskrbelo zadostne količi- ne. Povsod pa so nam povedali, da je vsekakor zanimivo, da »mošanč- ke« niso utrpele posebne škode. Ve- liko jih je, hkrati pa so tudi zelo le- pe. Ta vest je toliko bolj vredna, ker so »mošančke« razen »bobovca« glavna sorta, ki jo naši ljudje shra- njujejo za zimsko obdobje. V Miro- sanu pa smo zvedeli še za eno zani- mivost, in sicer da žlahtna jabolka (jonatan in pd.) pri naših ljudeh še niso »udomačene«, hkrati pa so pri- stavili — »bržčas zaradi cene!«. Mladina je pričela prva saditi ribez črni ribez postaja pravo bogastvo Kozjanskega. Vsako leto je več koz- janskih strmin pokritih s košatimi gr- miči. Letos so Turnškovi, Simoniško- VI in Tacerjevi nasadi dali po grmiču 3,30 kg pridelka, kar je gospodarsko že. zelo dobra proizvodnja. Pred pet- najstimi leti pa na Kozjanskem še skoraj poznali niso črnega ribeza. Mladi zadružniki, ki so se prvi v Sloveniji strnili prav v Kozjem, so prvi zasadili na 30 ha sadike, ki jih je iz Radeč prinesel Božičkov Beno Najbolj pa' se je za novo kulturo ogrel takratni upravnik kmetijske za- druge v Lesičnem Franc Vončina. Skoraj nezaupljivo so posadili nezna- ne sadike na Drenskem rebru, v oko- lici Lesičnega in Kozjega, danes pa je zasejanih na Kozjanskem že 68 ha po- vršin. Pravkar pa urejajo še nadalj- njih 15 ha na obronkih Kozjega. Mladina, ki je zmeraj vneta za no- vo, je tako tudi na Kozjanskem pri- čela uvajati novo kulturo, ki postaja za šmarsko občino že gospodarsko ze- lo zanimiva. Črni ribez razvijajo še v ostalih območjih šmarske občine in predvidevajo, da bodo zasadili ob iz- vrševanju sedemletnega razvojnega načrta okoli 500 ha črnega in rdečega ribeza. R. L. Strokovnost, sodelovanje in zaostriti osebno odgovornost šmarski občinski komite ZKS je zadnjo sejo posvetil zlasti vpraša- njem kmetijs'tva in delu šmarske kmetijske zadruge. Zadruga delu- je na območju obsežne občine in s svojim delom vključuje skoraj vse občane. Zato je njeno delo še holj odgovorno in težavno. Na seji so jKvsebej opozorili na tesnejše sodelovanje strokovnih služb in sklenili, da se bodo odslej zadruž- ni kmetijski strokovnjaki pogoste- je posvetovali o proizvodnji in sproti ustrezno ukrepali. Nikakor ne smemo ii>ozabljati na zasebno kmetijsko proizvodnjo, ki še ved- no zajema izdatno večje površine kot družbena. Zato je potrebno na tem področju okrepiti strokovno sodelovanje in pomoč. Kooperacij- sko proizvodnjo je potrebno izbolj- ševati, obenem pa odločneje ostvar- jati močno lastno proizvodnjo v kmetijski zadrugi ter jo z vso od- govornostjo strokovno spremljati. Mesto izkušenih kmetijskih s-tro- kovnjakov je vse"kakor predvsem na terenu, sredi proizvodnje in proizvajakiev in dosti manj v pi- sarniškem zavetju. To naj velja kot načelo, čeprav bi kot izrazite po- manjkljivosti šmarski kmetijski za- drugi tega ne mogli očiiati. Gospodarski rezujtati zadruge v prvem polletju so glede na pretekle razmere vsekakor zadovoljivi in ugodni, vendar je ta zagon potreb- no ohraniti, ga nadalje razvijati in utrjevati ekonomske enote ter iz- luščiti naj.boljše oblike dela teh enot. zlasti pa še odnose med eno- tami in osrednjo upravo. Včasih ob delu pride do drobnih spodrsljajev, da ni pravočalsno spravljena krma. da odkup ne steče v redu zaradi po- manjkanja embalaže ali ustrezne- ga prevoza in podobno. Prav na ta- ke spodrsljaje pa dostikrat radi kažemo s prstom, obsojamo, dolži- mo celotno zadrugo, medtem ko je krivda na odgovornem posamezni- ku v delovnem kolektivu. Prav osebno odgovornost je potrebno tudi v družbenem kolektivu posta- viti v ospredje, da se nihoe ne bi mogel skrivati za ijilašč samouprav- ljanja; navsezadnje smo vsi odgo- vorni. v posameznih delih proiz- vodnega procesa pa vendar vsak- dor na svojem delovnem mestu. Prvenstveno pa so na seji podčrtali krepitev sodelovanja in strokovne- ga dola v šmarskem kmetijstvu. Vso kmetijsko problematiko bodo v zadrugi tudi organizacijsko še po- drobneje iproučili in ustrezno ukre- pali. Mednarodni dan gluhih Vsako leto, zadnjo nedeljo v me po sve; _ SmvljajtJ''inedri dan" gluhih, dan štiridesetih milijo- nov ljudi s poškodovaiiim slu- hom, zaradi česar tudi govoriti ne morejo. Namen proslave je, da se široka javnost seznani s težkim položajem teh ljudi, z možnostjo njihove 'koristne re- habilitacije. Ker je gluhota splošni socialni problem, je dolž- nost celotne družbe, da sodelu- je "pri njenem /reševanju. V svetu še danes obstajajo zablode o možnostih usposablja- nja gluhih oseb in često jih sma- trajo za ljudi manjše vnednosti, za nesposobne in pomilavanja vredne. Takim pojmovanjem danes ne smemo pritrjevati- Ob- stajajo pota usix>saibljanja, s ka- terimi se posledice defekta zmanjšajo na najmanjšo mero. Rehabilitirana oseba zavzema sebi ravnopravno mesto, katero ji pripada v družbi, ker vsi po- klici,. za katere ni potreben sluh so dostopni tudi gluhim. V naši državi se uveljavljajo sodobna načela usposabljanja gluhih oseb in so doseženi že iz- redni rezultati. Tisoče gluhih se šola po zavodih. Na opisme- njevalnih tečajih se izobrazijo, da se zlahka vMjučijo v proiz- voidnjo." Po nepopolni statistiki imamo v naši državi 45.000 gluhih oseb. Mnogi izmed njih še niso zajeti z rehafbdlLtacijo v glavnem za- radi zablod in nezanimanja star- šev gluhe mladine. Pred nami je naloga, da z združenimi močmi zberemo vse gluhe v naši državi ter jih s sodobnimi sredstvi re- habilitacije usposobimo za ko- ristne in produktivne člane na- še družbe. Etelovni kolektivi! Sprejemaj- te v svoje 'kolektive tudi gluhe delavce, ker oni poleg enakih delovnih sposobnosti, posebno na delovnih mestih z velikim ro- potom, lahko zamenjajo tovari- še z zdravim slaihom, s čimer zmanjšujete število obolelih. ^ Zdravstveni in prosvetni de- lavci! V primernih oblikah in s sodobnimi metodami dajte svoj doprinos za zmanj'šanje posledic gluhote. Roditelji gluhe mladine! Sa- mo s šolanjem se lahko Vaš otrok pravilno izKDibražuje in usposobi za samostojno življe- nje. Bodimo budni Na področju Slovenije prirejajo letos gasilske organizacije od 22. 9. do 30:' septembra »Teden požarne varnosti«. V tem tednu bodo gasilci celotnega celjskega okraja pregle- dali svoie delo. hkrati pa pregledali vse P:tirilne in druge naprave, ki so največkrat povzročitelj požarov. Ta- ko bodo gasilci v tovarnah in na tereriii imeli mnogo dela, ki se bo prav gotovo poznalo pri boljši požar- ni varnaijsti. Pa ne samo to. S pre- gledam kurilnih in drugih naprav bodo seznanili državljane z odstra- njevanjem pomanjkljivosti in jih podučili najosnovnejše o požarni varrio^ti. Tam, kjer so se društva dobra pripravila na delo v »Tednu požarne varnosti« bodo organizirali preda-^anjd za šolsko mladino in ji prika^zali osnove gašenja s sodobni- mi gasilnimi sredstvi. Demonstraci- je z gasilskim orodjem in javne dnevne in nočne vaje so tudi na pro- gramu v tem tednu. Za uvod v proslavljanje tedna po- žarne varnosti je bilo v nedeljo v Kozjem tekmovanje ženskih ekip celjskega okraja. Na tekmovanju se je zbralo 6 tekmovalnih ekip s 60 tekmovalkami, ki so se med seboj pomerile v redovnih vajah, preho- du po gredi, trodelnem napadu, pr- vi pomoči in gasilski preventivi v gospodinjstvu. Najboljša je bila tek- movalna ekipa Kozje II — mladin- ke z 813J& točk pred Kozjem I — članice 788,3 točk, Storami 760 točk, Krško vasjo 736, Skopicami 717.3 in Celulozo Videm-Krškega s 706 toč- kami. . Na tekmovanju so vse ekipe po- kazale solidno znanje, prav posebno pa mladinke iz Kozjega, katere bo- do celjski okraj zastopale na tekmo- vanju v LjubtjanL če se bodo gasilske organizacije v tem tednu pravilno lotile svojega dela, potem bodo državljani zvedeli mnogo o delu in nalogah gasilcev. S tem pa bodo tudi aktivno vklju- čeni v reševanju požarne varnosti doma in tam, kjer so zaposleni. To je pa tudi cilj, ki ga zasledujejo ga- silci v tem tednu. Vsak napredek pri vzgoji državljanov v požarno-var- nostnem pogledu samo koristi pri očuvanju splošno družbenega in za- sebnega imetja. Vse kar bomo nare- dili v tem tednu od pregleda kuril- nih naprav, čiščenja podstrešij, pre- gleda električnih instalacij, pregle- da strelovodov itd. pa do pouka ot- rok o koristni in škodljivi rabi vži- galic, bo koristilo nam vsem. Pomagajno z našim sodelovanjem gasilcem pri delu v tednu požarne varnosti odstranjevati napake, ki bi lahko dovedle do pažara — do uničenja doma, tovarne in okolice, kar smo si z našim delom ustvarili. Poostrimo budnost, da oČuvamo to, kar smo si z delom ustvarili. M. A. Skopska katastrofa je nesreča nas vseh Posojilo je obveza nas vseh 39 — 27. septembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 5 Neizpolnjene naloge v okviru ugodnih povprečij leto se 2E nagiba h koncu in prav je, da napra- vimo vsaj delni obračun nasih prizadevanj in hotenj industrijskega razvoja. zadnje ugotovitve na okraj- ni skupščini kazejo v splošnem zadovoljive rezulta- te, saj govorimo o ugodnih povprečjih. in čeprav so xa povprečja ugodna, si moramo vendarle natocitl čistega vina in se povprašati, zakaj niso ugodnejša? Vzrokov je nešteto. Zal pa prevladuje dvoje mišljenj o njih. Eno Je J podjetja, ki v celoti prikazuje svoje težave skozi okvire objektivnih ooojev, drugo pa je bolj dognano, saj analitično prodira v podjfctje kot P loto in kaže vse objektivne in subjektivne težave, ki so vzrok, da ne '%eino govoriti o ugodnejših povprečjih. Bežen vpogled v oceno osemmesečnih prizadevanj naših delovnih ko- lektivov kaže, da jih je cela vrsta, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Pri tem P® "'kakor ne smemo pozabiti na dejstvo, da dandanes podjetje ni ^^jti dom proizvajalca, ni problem za njih same, temveč sleherne večje ^gjtljučene skupnosti. In tako kot se vsak uspeh odrazi v boljšem, lagod- gjšem življenju, v lepši sedanjosti za nas in našo mladino, prav v taki meri se vsak neuspeh odraža v naše slabo. Mnoga podjetja še vedno bolehajo za znanimi boleznimi, češ, saj bomo Jo konca leta nekako že še stisnili. Toda, pred nami je samo še kratko fetrtletje in marsikatera obljuba se bo razblinila — postala bo neresnična jo kdo bo nje posledice prvi občutil. Neposredni'proizvajalec, njegova dru- jjna in ne navsezadnje skupnost tistega kraja, občine itd. In vendar bi se marsikje dalo pravočasno ukrepati, namesto da »zvonimo po toči«. i Vprašanj je nešteto in ni dobro, če jih podcenjujemo. Kar nizajo se v celi vrsti kot tesno odvisna veriga. Proizvodnja, storilnost, izkoriščenost strojev, dinamičnost proizvodnje, iskanje materialnih in delovnih rezerv, vključitev v mednarodni trg, prodaja, nabava, prilagojevanje asortimentov, specializacija, poslovno sodelovanje, stimulativnost osebnih dohodkov, ne- nehna rast kvalitete, remonti, izboljšanje delovnih procesov in delovnih . pogojev, medsebojni odnosi, decentralizacija, izobraževanje — strokovno in družbeno-ekonomsko, statuti, sedemletni programi itd. Cel niz, ki pa mora vsebinsko zaživeti, kajti šele takrat bodo vidni uspehi. In gotovo zadostuje, če samo eno ali drugo prezremo, opustimo, omalovažujemo, pa se znajdemo v slepi ulici. In prav naše vrstice so danes namenjene tistim kolektivom, ki so za- radi teh ali drugih vzrokov zaostala za predvidevanji ip bržčas niso storili vsega, da bi se vključili v vrsto tistih, ki so dosegli ali celo presegli plan- ske obveznosti. Vendar pa je še čas, čeprav tanko odmerjen, da se stanje izboljša. Prepričani smo lahko, da bodo to prizadeti kolektivi storili. Peler Šprafc: V izredno naglem indu- strijskem razvoju, ki ga preživljamo, se vedno znova poraja nešteto zaviralnih vzrokov. Na- ša naloga pa je, da smo budni in da pravočasno odklatijamo le-te, kajti v nasprotnem slučaju se kaj lahko znajdemo v brezizhodnem položaju. Največjo skrb pa mora- mo posvetiti kadrom. Še vedno primanjkuje dobrih kadrov Oglasili smo se pri predsedniku okrajne skupščine Petru Sprajcu in ga povprašali, kaj meni o »ugodnem povprečju« porasta proizvodnje in izvr- ševanja predvidenih nalog. — Ali smo lahko zadovoljni z do- seženimi rezultati v osmih mesecih? — To ni moč odgovoriti z da ali ne. Vt^ekakor nam ugodna povprečja go- vore o velikem trudu večine podje- tij, čeprav jih ni malo, ki so daleč pod predvidevanji. Tudi pri teh ne smemo pavšalno izhajati iz odstotkov. Pri neizpolnjevanju nalog je nedvom- no botroValo mnogo objektivnih vzro- kov; vemo pa, da so še druge sla- bosti. _ — Katere pa so najznačilnejše sub- jektivne slabosti? " ' — Ena izmed otipljivih tovrstnih slabosti je slaba zasedenost s kadri. Nekatera podjetja še sedaj ne čutijo potreb po strokovnih kadrih in četudi so dandanes še med tistimi, ki v redii izpolnjujejo naloge, je jasno, da tega jutri nr bodo več zmogla, če ne bodo mislila vnaprej. V večini podjetij, k) lotes niso uspela uresničiti predvide- vanja, se očituje slabo poslovno so- delovanje ali povezovanje z drugimi podjetji zaradi specializacije. Prav slednje je več ali manj šibka točka naše industrije. — Kaj pa osebni dohodki? - Večina podjetij je v tem letu pravilnike o delitvi čistega in oseb- nega dohodka pustila kar . nedotak- njene. In prav tu je možno v največji meri vplivati vzpodbudno. Zdi se mi da se kolektivi vse premalo zavedajo možnosti, ki jih imajo, i uj- Kako pa se v naši l od raza vključevanje v mednarodni trg? — Tam, kjer so se resno vključil v mednarodno delitev dela, so slejko prej morali marsikaj notranje spreme niti. Trg je vplival na kvaliteto in na angažiranost nekaterih služb v pod ietju — predvsem prodajne. Zal pa nepravilno ocenjevanje domače ko- njukture vpliva na to, da nekatera| podjetja neresno jemljejo naloge, ki jiii imajo v zvezi z zunanjim trgom. Piav vključitev na zunanje tržišče je in t:c porojeva potrebo po remontih, po vst. boljšem gospodarjenju in se- veda po perspektivnih programih. Piav ta podjetja imajo danes jasen in precizen start za družbeno perspek- tivno planiranje. — Kaj pa določene administrativne norme? Nekatera podjetja mečejo ce- lotno krivdo prav na te? — Zunanji objektivni vzroki za ne- uspeh obstajajo. Še zmerom je davek na izredni dohodek zaviralen, prav tako medfazni davek na promet, ki je za nekatere proizvode nemogoč (predvsem v kovinsko predelovalni industriji); obstaja še nerešeno vpra- šanje funkcionalnosti amortizacije. To so resne težave nekaterih podjetij in bržčas bo treba niz teh vprašanj rešiti v ugodnejši obliki. — So občinske skupščine v svojem startu dovolj poglobljeno načele vpra- šanje naše industrije in ali so tam . kjer je bilo potreba, tudi priskočile na pomoč? — Vsekakor so, čeprav moram reči da so analitične službe na občinah . preveč šibke in zato tudi prepočasne da bi se stanje reševalo pravočasno ali da bi problemi bili dovolj osvet^ Ijeni. Razumljivo je, da so preventiv- ni posegi v industrijo opravičeni po vsestransko poglobljeni analizi Zato je večina občinskih skupščin doslej nudila le bolj aktivistično po- mor, ki pa ima zgolj moralno mobili- zatorični pomen. Prav pri občinah je pomanjkanje kadra še občutneje kot v industriji. — In v kolikšni meri je gospodar- ska zbornka uspela pri skupnem re- ševanju problemov v industriji? — Zbornica je v enoletnem delu navezala dokaj pristne stike z neka- terimi podjetji in se njena pomoč marsikje že odraža. Zal je zaenkrat pustila vse preveč ob strani vpra- šanje kooperacije v kmetijstvu in nič kaj razveseljivo stanje v obrti. Na našem področju so opazni še vedno veliki tržni viški, ki' jih bo v bodoče treba zajeti. Prav tako pa zaenkrat še ni poiskala vseh tistih podjetij, ki si !ele njene pomoči. — Se to: leto bo že, odkar je v Celju bilo_ jjosvetovaiije o estetskem oblikovanju indiustrijsklh predmetov Kakšne sadove je rodilo posveto- vanje? — Kolikor mi je znano, se je to on'ejiIo predvsem na keramično indu- strijo (Liboje), industrijo pohištva (Krško) in uspešen primer v kovinski otroki (»Tehtnica« Celje). Vendar pa je to nuja in podjetja bodo morala v vse večji meri prisluhniti psihologiji kupca. — Nam lahko ob koncu zaupate, kakšna so vaša predvidevanja? '— Menim, da bo večina podjetij v preostalem četrtletju storila vse, kar se storiti da, in bo končna podoba vendarle boljša od ugodnega povr prečja. Jasno pa nam mora biti že se- daj, da vseh predvidevanj n^ bomo realizirali, kajti v mnogih primerih je nastopila tud> višja sila, ki jo je vča- sih kljub določenemu odstotku rizika težko vnaprej nazreti. - j. Mi smo nad planom je dejal glavni inženir proižvodhje^ Milko Stare v železarni Store, ko smo povprašali za vzroki nedosegd- nja zadanih nalog. Seveda gre za dvoja tolmačenja. Prvotni plan, ki je predvideval rekonstrukcijo elek- troplavža s I. 1. 1963, je nujno pa- del v vodo, ker še dosedaj ni po- djetje ELIN z Dunaja izpolnilo po- godbeno vezane dobave. Bržčas je razumljivo, da ta pogodbena za- kasnitev ne more biti krivda nas samih in zato smo povečano proiz- vodnjo predvidenega elektroplavža • črtali v našem planu ter to spre- membo tudi javili na zavod za plan v Celju. Se vedno pa se nam poznajo p(> sledice dolge zime, in to v jeklarni ter pri elektroplavžu. Po našem in- ternem — ali novem planu smo tc> rej za 1,3 odstotke presegli predvi- devanja. Najresnejša ovira večjih uspehov pa je nekvalitetni ognje- stalni material SM peči, kar nas bo kmalu primoralo k rednemu remon- tu. To pa bo že tretji remont p>o vrsti. Značilnost naše proizvod- nje je, da je čutiti premik v kvalite- to, deloma po 'zaslugi konjukture ter po napredku tehnologije in osva- janju novih oblik proizvodnje; po- zna pa se tudi vpliv zunanjega trga. Doslej smo že izvozili že za 960.000 dolarjev in ni bojazni, da ne bi do- segli izvoznega plana. K. Katel Koren: Naša proizvodnja preveč zavisi od uvoza Oboroženi s podatki »male statisti- ke« smo se napotili k podjetjem. Spr- va smo obiskali kolektiv tovarne no- gavic v Polzeli. Direktor podjetja Ka- rel Koren nam je v zgoščeni obliki nakaza/ nekaj težko rešljivih proble- mov. . — Povečanje plana\za več kot 3 milijarde je bilo postavljeno na pre- več gotovo osnovo, da bodo prispeli stroji do konca decernhia 1962. Imamo jih žal le 60 odstotkov. Najtežji pro- blem naše proizvodnje pa je nedvom- no izredno menjajoča se dinamika Večkrat nam manjka raznih prej in prav tako nepravočasna dostava uten- iilij vpliva na izredno negospodar- nost našega proizvajalca. Prav tu pri- haja do izraza težnja po tem, da si s počasnim delom zagotoviš daljše de- lo. Čeprav smo pod planom, smo v pri- merjavi z lanskirn letom le močno ivignili proizvodnjo in upamo, da se bomo le približali planskim obvezam. Za odpravo slabosti, ki so, smo uvedli jedno enomesečno obravnava- "/e rezultatov z enotedenskim progra- mom vnaprej. Uvedli smo tudi teden- s^o enkratno kontrolo in pregled po- gojev in gibanja proizvodnje, ki jc gradimo na samostojnem ukrepanju ekonomskih enot. opažamo, da ob pomanjkanju surovin upade storilnost, s čimer iz- gubimo vsaj 6 do 8 odstotkov. Težko ker smo skorajda 100-odstotno ve- na uvoz surovin. Rešitev za nas čez pet let, če bo energokemični kombinat v Velenju do takrat že za- s proizvodnjo nam potrebne suro-, ^'"e. še to: uvoz naših surovin je od- ^'sen od predhodnega izvoza celulo- smo torej v posredni odvisnosti 'ako je torej jasno, da naše kapaci- niso optimalno izkoriščene. Za- enkrat moram reči, da delavski sveti ekonomskih enot vse premalo kom- P'^ksno rešujejo te težave. Preveč so e^aprti v krog svoje enote. Velika težava je tudi z nabavo inl"^'^ deJov. Pa ne le to: letos je ^^skrbljujoče, da doslej še nismo J, odvojiti dovolj sredstev za sin ^^^^dali smo se, da moramo ^oriti premik pri osebnih dohodkih ^ ^ pri nas odraža v 18 odstotkih ^^Pnmerjavi z lanskim letom. Pešajo jef'^^"^ 'udi servisne službe v pod- Pred časom smo nabavili knjiž- ni stroj v vrednosti nad 6 milijonov, a računska služba podjetja vsebinske še vedno ne odgovarja potrebam. Tudi domači dobavitelji, ki so ve zani na uvoz, nam niso doslej doba vili več kot 40 odstotkov pogodbene vezanih surovin. To pa zna biti pri- hodnje leto še kritičnejše. Nedvomno je to kup problemov, ki tarejo podjetje in kos jim bomo lahke ob t9snem skupnem delu, kajti le enotna prizadevanja so kronana z uspehi. Mala statistika veliko pove Na zavodu za plan pri okrajni skupščini v Celju smo se pozanimali za podjetja, ki ne izpolnjujejo pred- videnih obveznosti. Takoj v začetku nam je direktor zavoda Pavle Cre- možnik poudaril, da se v celoti šte- vilke ne ujemajo s številkami podje- tij, kajti zaenkrat še ocenjujejo izvr- šitev plana po dvanajstinah. To pa bodo že ta mesec spremenili, tako da bo analiza devetmesečne proizvodnje temeljila že na dinamičnih planih podjetij. To opravičilo pa ne drži za vsa podjetja, kajti čestokrat se neka- tera prav skrivajo za to trditvijo. In tudi vpogled v tabelo nam kaže, da marsikje kljub najboljši volji in s prizadevanjem ne bo več mogoče na- doknaditi tistega, kar je v zaostanku. Stanje je torej naslednje: Zanimivost, ki nam jo kaže tabela, je gotovo ta, da večina podjetij kljub neizpolnjevanju predvidenega plana vendarle ima več ali manj povečano proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom. Najvidneje izstopa »Gorenje« iz Velenja, ki je v osmih mesecih več kol podvojilo proizvodnjo lanskolet- nega istega obdobja. In najbrž bo zanje veljalo, da plan ni bil najreal- nejši z ozirom na prostore, v katerihj so in da je dobava velike stiskalnice! s petmesečno zamudo pač pustila po- sledice, Pozna pa se odraz domače konjukture, zato Je tudi izvoz v »Go- renju« tako kritičen. Podoben je pri- mer tovarne nogavic na Polzeli, le da Je pri njih še važen problem neena- komerne dinamike proizvodnje, kar se odraža v psihologiji proizvajalca in vsekakor v slabem izkoriščanju da- nih osnovnih sredstev. Po mnenju direktorja za plan .^ie železarna Store postavila prenapeti plan, stekrarna v Rogaški Slatini pa Je v preveliki meri izkoristila domačo konjukturo. V to Je bila delno primo- rana zaradi nujnostne preusmeritve na evropski trg, kar je terjalo drug asortiment. Seveda pa to bi ne smelo biti zavora. Tovarni kovanega orodja v Zrečah pa se maščuje prepočasno izvajanje investicij. Pri tem jih je za- vrla tudi praksa, ki je pokazala, da zaenkrat na novih kladivih ni moč doseči predvidene proizvodnje. Svojstven problem pa sta »Žična« in IFA, ki sta trenutno na najbolj kri- tičnem in nezavidljivem mestu. Pro- blem »Žične« Je skorajda že v tradi- icionalnih nerealnih planih, medtem ko se pri podjetju IFA prav v zad- njem času pozna, da bodo le nekako izplavali iz najhujših težav. Kadrov- sko so okrepili komercialo; uspelo pa jim je prodati tudi zaloge. Težave tovarne usnja v Šoštanju je v glavnem v velikih količinah neiz- gotovljene proizvodnje in še vedno v prevelikih zalogah, kar nujno kaže na : slabost komercialne službe. Ven- dar pa je letošnje stanje neprimerno boljše od lanskoletnega in vse kaže da bodo le doumeli koristnost spe- cializacije in poslovnega sodelovanja. Na vprašanje, kateri so najočitnejši in najakutnejši vzroki za neizpolnje- vanje nalog, nam'je tovariš Cremož- nik odvrnij: — Težko rešljivo vprašanje Je na- bava reprodukcijskega materiala. Ve- čidel je vezan na uvoz. Slejkoprej bo treba misliti na to, da usposobimo domačo industrijo za proizvodnjo le- tega. Tako nam manjka v lesni indu- striji okovja; ne razumem, zakaj ga ne bi izdelovali doma. — V kakšni meri se bodo te sla- bosti odražale pri sedemletnem per- spektivnem programiranju? — Težko je reči, kako, vendar že eno samo leto kaže, da bi takšne na- pake lahko bile dokaj usodne — tako za podjetje kot za zaključeno terito- rialno enoto. Pred nami je nešteto na- log in rešili jih bomo lahko le z iz- redno precizno analizo, ki se bo opi- rala na celotni (regionalni) razvoj Tako menimo, da bo naša lesna indu- Sirija morala stremeti ne k povišanju lesne obdelovalne mase, temveč pred- vsem k večji finalizaciji obstoječe aH celo manjše mase. Vprašanj je nešte- to. Naj omenim le nadaljnji razvoj »Emajlirke«, »Cinkarne«, Alposa« itd. Kako bo naš potencial lahko kril vse te potrebe? Tu pač ni odveč, če naglasimo, da mora biti osnovna ori- ei:tacija na lastnih sredstvih podjetja. Jdsno pa je le, da le-te ne dosegamo v dcvoljni meri, če ne izpolnjujemo zadanib nalog. -že. Vpisujmo po socialističnem nacelu vsak po svojih zmožnostih: stran 6 CELJSKI TEDNIK Številka 39 — 27. septembra 1%3 SVETEL ZGLED Vpis ljudskega posojila za obnovo ponesrečenega Skopja je spet potrdil vero v bratstvo in enotnost naših narodov. Dal. je nekaj svetlih vzgledov in le- pih primerov solidarnosti, po- žrtvovalnosti in velike ljubezni. V četrtek, 26. septembra smo tudi v »Celjskem tisku« vpiso- vali ljudsko posojilo. 2e v zgodnjih jutranjih urah so vpi- sali posojilo mnogi člani naše- ga kolektiva. Mnogi so vpisali visoke zneske. V dolgi vrsti imen smo našli tudi ime mlade kartonažne delavke devetnajst- letne Lidije Andrejčič. Lidija ne zasluži mnogo. Skozi življe- nje se prebija s sedemnajstimi tisočaki. Pa vendar je prišla pred komisijo veselih oči in za- dovoljnega obraza. Tvpisala bom pet tisoč dinar- jev,« je rekla in tako tudi sto rila. Njenih pet tisoč dinarjev, prispevek od sedemnajstih tiso- čakov njenega osebnega do- hodka, prav gotovo veliko po- meni. Pomeni nedvomno več kot samo pet tisoč dinarjev — so rezultat lepe zavesti in sve- tel vzgled vsem nam. Zaščitimo otroke v prometu Nedvomno so najbolj težke od vseh tiste prometne nesreče, pri ka- terih se i>onesrečijo otrtK-i. Težke so za starše, za otroka, pla tudi za voznika samega, ki si še dolgo ne more oprostiti, da je povozil otroka — pa čeprav nesreče ni sam zakri- vil. Vsi ti torej — starši, otroci in vozniki motornih vozil so najbolj zainteresirani za akcije, ki naj bi zmanjšale število ponesrečenih ot- rok. Na vse te in na vse koristnike cest je zvezni svet za varnost pro- meta naslovil trimesečno akcijo »Zaščitimo otroka v prometu«. Akci- ja se bo začela prvega oktobra in bo trajala še ves december. Tudi v celjskem okraju je bilo v preteklih letih več prometnih ne- sreč, pri katerih so bili žrtve naj- mlajši. Zato so se zlasti komisije za varnost prometa v občinah te trime- sečne akcije, ki naj bi otrokom za- gotovila varnejšo hojo in vožnjo na naših cestih, izredno resno lotila. V treh mesecih bodo prometni vzgoji na šolah posvetili še več pozornosti. Potrudili se boo- niagala tudi društva prijateljev mladine, telovadna društva in osta- la društva in organizacije. Svoje bi lahko storila tudi strokovna zdru- ženja šoferjev in seveda tudi šole. V okrajnem merilu pripravljajo po- leg tega tudi obŠTrno analizo, ki bo zbrala vse zanimive podatke o tem, kakšne so bile v zadnjih petih le- tih tiste prometne nesreče, katerih žrtve .so bili naši najmlajši. Usi>eh akcije »/a^-čitimo otroke v prome- tu« si lahl.o obetamo sauio v prime- ru, če bo akcija potekla res na mno- gih imdručjili hkrati in če se Imlo zanjo zavzeli vsi, ki delajo i. otroki. Pionirska knjižnica vabi že ob otvoritvi novih prostorov je Pionirska knjižnica v ('elju v svoj delovni program vključila še druge oblike pi()nirs'ke vzgy)je. Pri izde- lavi programa je morala u|K)števati zmogljivost organiziranja priredi- tev v teh prostorih, ki istočasno islii- žijo za iz})osojunje knjig. Zato bodo najpogostejša srečanja z niiladinskimi pisatelji, predvajanje filmskih in lutkovnih predstav ter pripovedovanje pravljic. Prvo bo srečanje s pisateljem Franom Ro- šeni. dne 1. oktobra ob 17. uri. Pri- reditelja je vodila želja, da otroci najprej spoznajo domače ustvar- jalce. V četrtek, dne 3. oktobra bo ob 17, uri predvajanje ozkotračnega filma, v petek, dne 4. oktobra pa bo najmlajšim pripovedovala pravljice članica SLG tov. Nada Belakova. Po tem tednu bo kolektiv nadaljeval s takim delom. Starši naj omogočijo svojim otro- kom obiskovanje knjižnice, še po- sebno pa .čitalnice, "kjer najdejo mladi vse potrebne revije in časo- pise, najmanjši pu privlačne .slika- nice. S tem je staršem ali skrbni- kom odvzeta stalna skrb za otroka, saj se v čitalnici izobražujejo in so j)0(l ]>e(lago.škini nadzorstv(Hn. .S pomočjo staršev bo kolektiv še laže izvajal svojo izobraževalno na- logo. ki ni majhnega pomena za našo družbo. KOLEKTIV CELJSKE BOLNICE MED PRVIMI Nesreča Skopja je nesreča nas vseh! Pod tem geslom je kolektiv celjske bolnišnice izpričal svojo za- vest in solidarnost s prizadetimi v mestu ob Vardarju. Ze na dan potre- sa je poslal v Skopje kirurško ekipo ter istočasno denarno pomoč v znesku 4,5 milijona dinarjev. Razpisu posojila pa se je kolektiv množično odzval. Tako je že prvi dan do osme ure zjutraj vpisalo posojilo nad 80 % članov delovnega kolektiva Pričakujejo, da bo kolektiv bolnišnice vpisal okoli 5,5 milijonov dinarjev posojila. Pogled skozi Cankarjevo v Vodnikovo ulico CELJSKI TRG CENA NI VEDNO ODRAZ KVALITETE Najbolj bogat letni čas —, sen — je bogato preskrbela ^ di celjsko trinico. Vrste pj stojnicami so čedalje bolj rež pojav in na trinici ie lahko u pimo vse vrste zelenjave in s^ ja. Drugače pa je s cenami. £ katere se prav trdovratno dri jo najvišje meje. Tako je f primer krompir še vedno po 3 do -tS dinarjev kilogram, kar; za te dni nedvomno velil^ Krompirja pa je sicer dovoi Veliko je povpraševanje za ^ Ije. To pa je tudi razumljiy^ saj je prav zdaj tisti čas, ^ zelje »ribamo«. Prodajajo ga p 38 do 45 dinarjev kilogram, p, kmetijskem kombinatu žaU pa prodajajo tudi ribano zelj, Takega je potem treba dom samo še pripraviti in kislo i Ije je tu. Na trgu je seveda tiu ze kislo zelje. V preteklem te^ nu so ga prodajali po 80 ^ 120^ dinarjev. Ohrovt je bil j 60 do 80 dinarjev, Icorenjček j 70 do 120, špinača pa po 200 č 250 dinarjev kilogram. Da cena ni vedno odraz kv litete, nam na celjski trinici d kazuje solata. Kmetje jo prod jajo po 100 do 150 dinarje medtem ko jo družbeni sekti prodaja po 80 do 90 dinarji kilogram. Toda zanimivo: č prav je solata popolnoma en ke kvalitete, ljudje bolj kup jejo tisto, ki je dražja. Rad je bil v preteklem .tednu ; 200 dinarjev, cvetača pa po h do 200 dinarjev kilogram. Fii v stročju so prodajali po h do 150 dinarjev, v zrnju pa j 150 do 240 dinarjev. Trg je dni čudovito preskrbljen tu s papriko, ki jo je dovolj že 50 do 80 dinarjev kilogram. . dilne kumare so po 35 do < dinarjev, medtem ko so one : vlaganje po 100 do 200 dim jev. Agropromet je v pretekle tednu na tiržnici prodajal tu že vložene kumare. Bile so petliterskih kozarcih in so si le 750 dinarjev s kozarcemvn To je vsekakor dostopna cer saj ni skoraj niČ višja od tisi ki jo moramo upoštevati, i kumare vložimo doma. Dovolj je tudi sadja. Hrui so po 60 do 140 dinarjev, vin gradniške breskve po 50, deh lejše pa tudi po 140 dinarjev I logram, grozdje je po 150, čei Ije pa po 50 do 80 dinarjev. Jajca so spet najbolj iskan najbolj dragocen artikel ce ske tržnice. Malo jih je, zA jim cena neprestano raste, i pred tednom so bila po 36 i narjeVi zdaj pa je treba za ji ček odšteti že nekaj dinarji več. Na trgu primanjkuje tu mlečnih izdelkov. Šentjurs agrokombinat pa prodaja s po 700 dinarjev, domače 'mas pa po 110 dinarjev. Perutnii je nekoliko več kot pred ted\ ima pa zelo razUčru) ceno. PROMETNA KRONIKA Čeprav Je glavna turistična sezona že pri kraju, promet na naših cestah še ni upadel. Kljub temu pa nas število pro- metnih nesreč, ki so se pripetile v pre- teklem tednu, vendarle preseneča. Bilo jih je kar 51, od tega velika večina tež- jih. Zanimivo je tudi to, da so v teh dneh pripetile kar štiri prometne nesre- če, ki so jih zakrivili vozniki vprežnih vozil s tem, da so v mraku vozili brez luči in odbojnega stekla. Pri vseh štirih nesrečah so se ponesrečili motoristi, med njimi celo eden, ki je neprevidnost voz- nika vprege plačal z lastnim življenjem. Vse to in pa velika materialna škoda, ki jo take nesreče zajjuste, nas opozarja- jo na največjo previdnost zlasti v času spravljanja kmetijskih pridelkov. Seveda pa bi bilo prav tudi to, da bi v teh dneh tudi prometni organi poostrili kontrolo tako na cestah prvega reda kot na manj- pomembnih poteh. V preteklem tednu so se pripetile tudi tele prometne nesreče: POD LOKOMOTIVO V ponedeljek 23. septembra se je v Medlogu pripetila huda prometna ne- sreča. Voznik Demperja je iz gramoznice peljal proti Ljubljanski cesti. Vozilo mu je nekaj nagajalo in voznik ga je usta- vil ravno na nezavarovanem železniškem prelazu. Prav v tistem trenutku je tirih pripeljal vlak, zbil avto in nesreča je bila tu. Voznik je bil k sreči samo laže poškodovan, medtem ko je na vozilu za okrog tri milijone dinarjev materialne škode. NEPREVIDEN OTROK v nedeljo. 22. septembra je na Gre- gorčičevi ulici v Celju skočil pod motor- no kolo sedemletni otrok Anton Male- tič. Motorist je otroka zbH po cestišču, vendar k sreči ni bil poškodovan. Deček je stekel čez cesto ne da bi se prepričal, če je cestišče prosto. V DROG ELEKTRIČNE RAZSVETLJAVE V nedeljo, 22. septembra je za volanom zaspal voznik osebnega avtomobila CE 57-74 Stanislav Klebišar iz Ceplja pri Vranskem. Voznik je vozil proti Žalcu — bilo je nekaj pred peto uro zjutraj — in je zaradi utrujenosti za krmilom za- dremal. Tako je izgubn oblast nad vo- zilom in se zaletel v drog javne razsvet- ljave in ga podrl. Pri nesreči je bila so- potnica Anica Hudina težje poškodovana — ima dvakrat zlomljeno levo In en- krat desno nogo — sopotnik Ivan Hudi- na in voznik pa sta se poškodovala le laže. Materialne škode je za okrog 300 tisoč dinarjev. IZSILJEVAL JE PREDNOST V nedeljo, 22. septembra je na križišču v Petrovčah izsiljeval prednost mopedist Maks Speh, ki je pripeljal iz Velenja. Iz žalske smeri Je po prednostni cesti vo- zil osebni avtomobil LJ 236-89. Mopedist se je zaletel v osebni avto, vendar se k sreči ni težje poškodoval. Materialno škodo pa so ocenili na 250 tisoč dinarjev. PONESREČEN MOPEDIST V ponedeljek, 23. septembra, sta se na cesti tretjega reda v vasi Laze pri Velenju pri prometni nesreči težje po- škodovala mopedist Milan Marbuš in nje- gov sopotnik Dominik Zupančič. Do ne- sreče je prišlo takole: proti Šentilju je vozil motorist Krajnc Stanislav iz Ve- lenja s svojo ženo Frančiško. Ko se je izogibal vprežnega voza, ki je stal na desni strani ceste pred ovinkom, je z nasprotne smeri pripeljal mopedist. Oba voznika sta trčila. Pri nesreči Je mope- dist utrpel kompliciran zlom desne noge, njegov sopotnik pa močan udarec v nogo. Materialne škode je za približno 40 ti- soč dinarjev. GiBANJE PREBIVALSTVA V času od 14. do 21. septembra je bilo rojenih 29 dečkov in 23 deklic. POROČILI SO SE: Ernest VoduSek, delavec in Ivana Po- virk, delavka oba iz Celja. Alojz Urh, tekstilni tehnik in Magdalena Zorko, uslužbenka oba iz Celja. Orsini Vittorio, tekstilni tehnik iz Ghemme, Italija in Otilija Klemenšek, tekstilni tehnik iz Celja. Florijan Kač, finomehanik iz Bu- kovžlaka in Veronika Sovinek, tekstilni grafik iz Celja. Jožef Jekl, električar in Terezija Hrovat, delavka oba iz Zadobro- ve, Josip Gašparlin, ključavničar iz Ce- lja in Darinka Kopušar, študent iz Pri- moža pri Ljubnem. Josip Cozej, strugar iz Dobrove in Ivana, Jožefa Leban, usl. iz Celja. Vsevolod Peer, gledališki igralec in Marija Brežnik, gradbeni tehnik oba iz Celja. Janez Zaje, gradbeni tehnik in Erika Skuk, gradbeni risar oba iz Vele- nja. Andrej Skolnik, frizer iz Rakovelj in Antonija Dernač, trgovska pomočni- ca iz Celja. Sime Kaštelan, dekorater iz Pule in Marija Vodišek, delavka iz Ce- lja. Dagmar Suster, uslužbenec iz VoJ- nika in Marina Jagodič, uslužbenka iz Celja. Jožef Hribernik, delavec iz Pleto- varja in Frančiška Zupane, poljedelka iz Kanjuc. Alojz Pele, delavec in Terezija Sumrak, delavka oba iz Lopate. Anton Krajnc, delavec iz Košnice in Ana Viš- nar, delavka iz Tremarja. Franc Rotar, zidar iz Lopate in Ljudmila Lešnik, de- lavka iz Gorice pri Smartnem. Peter Marinšek, gozdni tehnik iz Celja in Aloj- zija Pirš, uslužbenka iz Kozjega. UMRLI SO: Ivan Kovač, delavec iz Dobriše vasi, star 48 let. Miroslav Jug, upokojenec iz Celja, star 78 let. Marija Pliberšek, upo- kojenka iz Lokrovca, stara 76 let. Leo- pold Košec, vzdrževan iz Loke pri Zida- nem mostu. Martin Kamer, upokojenec iz Celja, star 61 let. Franc Smole, kme- tovalec iz Sodne vasi, star 69 let. KRONIKA NESREČ Pri padcu so si zlomili nogo: Anton Kosi iz Ivatnega pri Grobelnem, Jožefa Gačniker iz Vitanja, Katarina Svctelielc iz Svetelke pri Dramljah, Karolina Sen iz Smarjete in Matilda Fric s Tomšiče- vega trga. Anton Guček iz Zagrada si je pri padcu zlomil rebra. Stane Kos iz Ma- ribora Je med vožnjo padel z vlaka. Zlo- mil si Je nogo. V Cinkarni se Je pri delu poškodoval Jože Dergan. Marija Lenko Iz Trnave si je pri padcu poškodovala nogo. S sekiro se Je vsekala v nogo Ma- rija Sinker iz Bukovja pri Slivpici. Ivan Golob iz Trnovelj je padel z motorjem. Poškodoval si je nogo. S kolesom Je padla Karla Berlizg iz Megojnic. Pretresla si Je možgane. V pretepu Je bil ranjen Franc Pahole iz Brezove pri Vojniku. Alojz Mlinar iz Jazbine Je padel z mo- torjem. Poškodoval si Je nogo. RADIO C E LJ E V- prihodnjem tednu bo imela celjska radijska postaja takle spored: kot po na- vadi, bo tudi tokrat ob delavnikih naj- prej na vrsti celjska kronika, ob 17.10 obvestila, ob 17.35 čestitke in pozdravi radijskih poslušalcev in ob 17.45 zabav- na glasba in reklame. Poleg tega pa bo v ponedeljek ob 17.15 na vrsti, še nekaj popevk v izvedbi Flo Sandon's, ob 17.25 pa redni ponedeljkov športni pregled. V torek bo ob 17.15 pred mikrofonom trio P-3 iz Trnovelj, v sredo ob istem času koncert za klavir in orkester št. 1 v Es-duru Franca Liszta, v četrtek Jazz, v petek pa pesmi v izvedbi moškega zbora »Svoboda« Vojnik. V petek bo po- lek tega ob 17.25 oddaja »V galeriji kul- turnih in zgodovinskih spominkov«. So- botni spored se bo od prejšnjih dni raz- likoval samo toliko, da bo ob 17.15 na sporedu oddaja »Za prijeten konec ted- na«. Nedeljski spored pa bo takle: ob 12. pogovor s poslušalci, ob 12.10 obvestila, bo 12,15 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, ob 12.25 orkester Jackie Gleason in Frank Chacksfield ter ob 12.45 literar- na oddaja, v kateri bomo lahko poslušali črtico iz partizanskega življenja — Na- pad na Soitanj. Zaprte ceste ali samovolja in neznanje Ko se mi Je v nedeljo že tretjič v zadnjih štirinajstih dneh prime- rilo, da so me zaprte ceste spravi- le v slabo voljo in mi pokvarile prijetno planirano popoldne, je bila mera polna. Tako zdaj vpra- šujem, kdo je pristojen za zapi- ranje cest in v kakih primerih je to mogoče in dovoljeno. Kajti ne- kaj je pi-av gotovo potrebno: red in disciplina tudi v tem pogledu. Prvi primer: V torek, 17. sep- tembra smo se s fičkom namenili v Logarsko dolino. Dan Je bil lep in upali smo, da bomo ostanek dopusta v Logarski lepo in prijet- no preživeli. Sprijaznili smo se z dejstvom, da bo fičko dobro uro poskakoval po slabi cesti in pohi- teli smo, da bi že pred večerom prispeli na cilj. Bilo je okrog pol štirih popoldne, ko se Je naš fič- ko ustavil pred Solčavo in izkr- cal svoje presenečene potnike, ki so se zastrmeli v podrt most čez Savinjo. Namesto mostu so bile čez rečico položene nosilne gredi in okrog njih vse polno delavcev. Stopila sem k vodji dela in ga povprašala, kaj vse to pomeni: »Upam, da vidite,« mi Je dejal. »Most popravljamo«. »Ze — toda, kako to, da na to niste opozorili s prometnim zna- kom. Vso pot od Celja do Solčave ni nikjer niti sledu o tabli, na- pisu ali znaku, ki bi povedal, da je pot od Solčave do Logarske za- prta«. »To je meni popolnoma vseeno! Dali smo obvestilo v radio in LJubljana je, to ves čas objavlja- la!« Tako torej: vozniki motornih vozil naj lepo sedijo pri radiu in poslušajo obvestila. To potemta- kem velja tudi za tujce, ki mo- rajo, hočeš-nočeš razumeti našo govorico. Zapreti tako prometno pot kot je cesta v Logarsko do- lino pa po mojem le ni tako pre- prosta zadeva. Oznaka, da je most v Solčavi onesposobljen za pro- met, bi morali stati že v Sentru- pertu na odseku proti Mozirju. Vse pa kaže, da v Solčavi niso bili takega mnenja. Kasneje se Je z obeh strani mo- stu nabralo še več takih grešni- kov, ki niso poslušali radia. Res Je, da so se graditelji mostu več kot potrudili in da smo po treh urah čakanja čez most le nekako prišli, toda napaka in slab vtis sta ostala. Druga dva primera smo doživeli v nedeljo, 22. septembra, ko smo hoteli na Pesek. Popoldne okrog pol treh smo se pripeljali do Op- lotnice, kjer nas je ustavil mlad fant v gasilski uniformi in nam pojasnil, da ne moremo naprej, ker imajo v trgu »moto-dirke«. »In kdaj bodo te motodirke kon- čane,« smo ga povprašali. »Tega pa ne vem,« Je odgovorih Čakali smo dobre tri četrt ure in gledali vrle domače fante, ki so tekmo- vali z mopedi. Vsa čast društvu, ki je tekme pripravilo! Vem, da so pomenile prijetno spremembo v kraju, toda takole brez opozo- rila zapreti cesto, se mi pa ven- darle ne zdi prav. Proti pol četrti popoldan smo se tako končno začeli vzpenjati proti Pesku. Nenadoma pa smo spet obstali. Cez cesto je bila po- stavljena zapornica in na njej dva prometna znaka: zaprt promet za vsa vozila in splošna nevarnost. Obstali smo pred zagonetko: kaj zdaj, kateri znak pravzaprav ve- lja? Ce ne bi prišel iz nasprotne smeri — torej od tam, kamor Je bila cesta »zaprta«, težak tovor- njak in nam dejal: »Kar korajžno naprej — cesta je takole »zaprta samo za deset metrov,« bi se prav- gotovo vrnili. In res — za zaporo je bila cesta na levi strani neko- liko vdrta, vendar ne toliko, da ne bi mogel po desni avtomobil. Znak »zaprto za vsa vozila« pa Je stal tudi z nasprotne smeri. Torej — zaradi majhne vdrtine Je bilo treba cesto deset metrov zapreti. Verjetno si cestarji niso bili na Jasnem, kakšen prometni znak naj postavijo, pa so izbrali kar naj- bližnjega. To so bili torej trije ocvirki o zaprtih cestah. Nedvomno jih je še več. Prav bi bilo, da bi take zapore — zlasti v času turistične sezone — smotrneje urejevali. -ij 39 — 27. oktobra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 7 V povprečju ugodni rezultati PRED DNEVI JE BILO ZASEDANJE UPRAVNEGA ODBORA ORRAJN® GOSPODARSKE ZBORNICE. NA KATEREM SO RAZ- pravljali RAZEN O DOSEDANJIH REZULTATIH V GOSPODAR- gXVU TUDI O NEKATERIH OSNOVAH DOLGOROČNEGA PLANIRA- MJA. NADALJE PODROBNO O RAZVOJU GOSPODARSTVA V CELJ- SKEM OKRAJU V NASLEDNJEM LETU TER O NEKATERIH PERE- MH PROBLEMIH KADROVSKE POLITIKE V NASIH GOSPODAR- skih ORGANIZACIJAH. prav gotovo je res, da smo lahko rezultati gibanja gospodarstva v Lvprečju in primerjavi s .preteklim l^om lahko letos samo zadovoljni. Vendar moramo tudi vselej pribiti I, v povprečju, ta pa dvigujejo ne- l^tera izredno dobra iindustrijska nodjetja — in hkrati tudi v primer- ili s preteklim letom. Zaradi tega aiani upravnega odbora menili — preteklo leto je, kar zadeva gibanje gospodarstva, bilo eno najslabših — da je predvsem potrebno primerjati uresničene zadolžitve posameznih go- spodarskih organizacij. Vendar tudi na ta način v povprečju za ves okraj dobimo zelo ugodne rezultate. Vredno pa je posebej pohvaliti iz- redno prizadevanje za uresničitev plana izvoza in stremljenja nekate- rih gospodarskih organizacij, da se mijno splošnega plana vključujejo v mednaiiodno delitev. Toda tudi tu moramo pripomniti, so dejali na seji upravnega odbora zbornice, da ob- stajajo v strukturi izvoza velike ano- mahje, ki pa so tudi osnova za trdi- tev, da bi z odpravo teh lahko do- segli na tem področju še lepše re- zultate. Posebno pozornost so člani uprav- nega odbora posvetili nekaterim osnovnim zahtevam za sestavo kr .t- koročnih in dolgoročnih načrtov raz- voja gospodarskih organizacij in ob- močij. Pri tem so kot prvi pogoj po- stavili naslednje elemente: Večji, bolje rečeno popolen pre- gled nad realnimi možnostmi raz- voja. Določiti potrebna sredstva za začrtani razvoj, ki je v bistvu pozne- je lahko osnova za dolgoročnejšo fi- nančno politiko ki usmeritev investi- ranja. Večji pregled nad posameznimi obrati in ekonomskimi enotami v de- lovni organizaciji. Predvsem pa bo potreben, so menili, veliko večji pregled nad splošnimi pogoji poslovanja in go- spodarjenja- Hkrati so tudi dejali, da je razumljivo, da bo letne razvoj- ne načrte potrebno prilagojevati se- demletnemu razvojnemu programu. Ko so v razpravi še podrobneje razvijali nekatere misli, so posebej poudarili, da se je potrebno boriti proti vsem pojavom formalizma pri izdelovanju letnih in zlasti sedem- letnega razvojnega načrta. Istočasno pa je potrebno temeljito analizirati nekatere obsežne razvojne načrte, kajti praksa je že dokazala, da so ponekod v razvojnih programih sku- šali dokazati rentabilnost za vsako ceno, kar se je vselej maščevalo. — m Makedonski zbor »Stiv Naumov« v Celju Pojutrišnjem, torej v nedeljo, 29, septembra ,bo v Celju gostoval me- šani pevski zbor kulturno umetniš- kega društva »Stif Naumov« iz Bi- tola v Makedoniji- Ta priznani zbor, ki ima za sabo že veliko let plodnega dela, bo priredil za Celjane dva kon- centra. Dopoldne ob desetih bo v Na- rodnem domu predstava za šolsko mladino, zvečer ob. 20 pa za odraslo publiko. Tudi ta koncert bo v veliki dvorani Narodnega doma- .Zanimivo je tudi to, da zbor spremlja folklor- na skupina, ki bo tudi v Celju pri- kazala nekaj narodnih domačih ple- sov. Prihodnje leto bo kulturno umet- niško društvo »Stif Naumov« slavi- lo dvajsetletnico svojega delovanja. Začelo je s stošestdesetimi člani zbo- ra, folklorne skupine in mandolin- skim orkestrom. Prva leta so nasto- pali le v okolici Bitola, kasneje pa — ko so se uveljavili z nastopom na progi Šamac—Sarajevo — so izvedli več uspešnih turnej po naši domovi- ni. Zdaj ima to društvo že 500 čla- nov. Največ je delavcev, veliko pa tudi srednješolske mladine. Poleg zbora delajo v društvu še zabavni, pionirski, mandolinski, harmonikar- sik in pihalni orkester ter folkalrni ansambel in narodni orkester. Zbor se je na gostovanje v Slove- niji temeljito pripravil, zato se obe- ta Celjanom, ki bodo v nedeljo obis- kali koncert, resnično kulturno do- živetje. S SEJE OBČINSKE SKUP.-SCTNE MOZIRJE Zaskrbljujoča investicijska poliiika Občinska skupščina Mozirje je na zadnji seji razpravljal o lealizaciji družbenega plana. Industrija je pre- segla plan za 7 odstotkov, prav tuko gostinstvo za 10 odstotkov, obrt gozdarstvo in trgovina pa sta blizi' planskih predvidevanj. Prav solidne lezultate so letos dosegli pri podruž- bljanju gozdne proizvodnje. Doslej so zajeli že 78,3 odstotke predvidenih površin. Dobro napredujejo tudi grad- nje gozdnih cest. Letos gradijo kar tri večje in tri manjše — zakar je pred videnih 320 milijonov. Zaskrbljujoča pa je realizacija in- vesticij v višini nad 400 milij6no\ dinarjev — ta sredstva niso bila odobrena in so izvršena le z 9 od- stotki. Najbolj težavno pa je stanje v kmetijstvu, kjer niso pravočasno pri- pravili načrtov za gradnjo objektov. Občinska skupščina je sprejela nekaj priporočil, kako reševati to stanje. R. .Z. Redni sestanki s poslanci I Preteklo soboto so se v Celju se- stali vsi poslanci republiške in zvez- ne skupščine celjskega območja, da bi se s predsednikom občinske skup- ščiime tovarišem Marjanom Učakar- jem pogovorili o delu v prihodnjem razdobju. Največ so razpravljali o programu razvoja celjske komune, o reorganizaciji uprave občinske skup- ščine ter o akciji za vpisovanje poso- jila za pomoč ponesrečenemu Skop- ju. Razgovor je bil dolg in živahen, poslanci pa so se dogovorili, da bodo podobni sestanki, kjer bodo progra- 'mirali svoje delo in razpravljali o problemih komune, postali redna ob- lika sodelovanja poslancev in občin- ske skupščine. —a- Mladina in statuti delovnih organizacij Pretekli petek je bil v sejni dvorani Narodneg;a doma razširjeni plenum ObK ZMS Celje o »statutih f^ospodarskih organizacij«, katere- ga so se udeležili predstavniki osnovnih organizacij Zveze mladine v delovnih organizacijah v celjski komuni. Plenum je imel namen ugo- toviti vlogo mladine pri neposrednem sestavljanju statutov delovnih organizacij. Po poročilih (prevadine pri konkretnem sestavljanju statutov delovnih or- ganizacij oceni in upošteva pri tek- movanju za najbolj delovni aktiv ZMS v celjski komuni. V KOmiSKI OBČIM LE TAKO NAPREJ! Podatki o gibanju gospodarstva na območjoi konjiške občine za prvih sedem mesecev kažejo dokaj ugodno sli'ko. Planirani obseg industrijske proizvodnje za to obdobje je bil pre- sežen za dobrih 7" o, v primerjavi z enakim razdobjem lanskega leta pa je bila proizvodnja večja za okoli 19" o- Tako je industrija na območju občine do konca julija izp>olnila po fizičnem obsengu 62,5® o letnega pla- na, po vrednosti pa 62,3%. Med po- sameznimi podjetji zlasti izpadajo z visokim doseganjem tovarna umet- nih brusov »COMET« v Zrečah, ki je v sedmih mesecih dosegla nad 75",) letne proizvodnje, in usn,5arski kombinat »KONUS«, kjer so izpol- nili že okoli 69" o letnih proizvodnih nalog. Precej uspešno so postavljene naloge izpolnjevali še v tovarni ko- vinskih izdelkov v Vitanju, v to- varni usnjarskih strojev »KOSTKOJ« in pri LIP v Slov. Konjicah, medtem ko so v TKO Zreče nekoliko zaostali. Tu so nabavili nekatere nove stroje- «hi pa -zaradi nekaterih okvar še niso v celoti začeli obratovati, delino pa je na neiz;polnjevanje proizvod- nih obveznosti vplivala tudi neredna dobava reprodukcijskega materiala. Se ugcdnešji od proizvodnih poka- .zateijev so podatki o izvozu. Čeprav je bil letni plan izvoza postavljen v vrednosti nad 2 milijona dolarjev, so ga industrijske delovne organizacije do konca julija izpolnile z nad 80",). Zlasti viden uspeh je tu zabeležil usnjarski kombinat »KONUS«, ki je v letnem izvoznem planu občine udeležen skoraj s polovico celotne vrednosti, v prvih sedmih mesecih pa je svojo obveznost izpolnil že z 108" ,Tudi TKO Zreče je do tega časa izvozilo izdelkov v vrednosti 66,9" o letnega plana, nekoliko niž- je pa sta »KOSTROJ« in LIP Slov. Konjice. Razveseljivo je dejstvo, da,, je izven letnega plana tovarna ko- vinskih izdelkov v Vitanju izvozila za okoli 10.000 dolarjev lastnih izdel- kov. Ob tako ugodni izvozni dinami- ki, posebno v usnjarski industriji, je pričakovati, da bo letni izvozni načrt konjiše občine precej preko- račen. To še tembolj, 6e bo tudi les- na industrija, ki ima precejšnje iz- vozne obveznosti, v drugem pollet- ju izvoz nekoliko povečala. Številke o zalogah gotovih iz- delkov v primerjavi s stanjem ob koncu lanskega leta kažejo, da so y večini podjetij nižje. Na.jmanjše za- loge ima opekarna v Ločah, kar je razumljivo, saj je prav sedaj grad- bena dejavnost najmočnejša. Pač pa so se skoraj povsod povečale terjat- ve do kupcev na eni strani in ob- veznosti dobaviteljev. Tu kaže naj- ugodnejše rezultate TKO Zreče. Finančni podatki kažejo, da so se skoraj v vseh panogah povečala sredstva za osebni dohodek, v manj- ši meri pa za Sfklade razen pri obrti. Cisti dohodek v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta pa je indu-, strija letošnje prvo polletje do- segla z 164,2" o, gostinstvo z 159,7" o, obrt z 128",) in trgovina z 112" o. POKALNO PRVENSTVO SLOVENIJE V HOKEJU NA TRAVI Odbor za hokej na travi Slove- nije je te dni razpisal pokalno re- publiško prvenstvo. Kot vse kaže se 1k) tega tekmovanja ndeležilo več kot osen^ moštev iz Slovenije, vse- kakor pa ekipe HDK Celja, Parti- zana iz Senovega, Krškega itd. Po razpisu tekmovanja bodo pri- javljena moštva najprej nastopila v tako imenovanih conah. Prvo kolo tega predtekmovanja bo t"?, okto-^ bra, drugo 20. in tretje 27. oktobra letos. Termine za zaključni del teki- movanja bo organizator razpisal pozneje. Celjski hokejisti na travi se marljivo iprLpravljajo tudi na to tekmovanje. Pokvarjena šunka v zadnji številki CELJSKIIGA TfpNIKA v rubriki VAŠE VRSTI- CE, je pisal tov. Anton Konica, ka- ko je prejšnjo soboto kupil v de- likatesi >MAT1CA< p()kvarjeno šunko. Med ostalim omenja, da se mu čudno zdi, da ob tako urejeni veterinars'ki službi še lahko pride do takega pojava. Ne mislim zago- varjati organizacije in dela veteri- narske službe. Objasnil pa bi rad piscu in ostalim bralcem, da si ve- terinarska kontrolna služba priza- deva zagotoviti {x>trošnikoin neopo- rečna živila. Dolžnost vsakega proizvajalca in ^prodajalca pa je, da proizvaja ozi- roma prodaja le neoporečna živila. V konkretnem primeru, če je šun- ka imela neprijeten vonj, tako da ga je potrošnik takoj občutil, ko je odvijal papir, bi to moral opaziti tudi prodajalec in jo izločiti iz pro- daje. V tem primeru je neposredno odgovoren prodajalec sam. Čudno pa se mi zdi, da niti eden od potrošnikov in sam pusec, ki pravi, da so šunJko množično kupo- vali, tega ni javil veterinarski ali sanitarni inšpekciji. Le tako bi lah- ko ugotovili resnično stanje in uk- repali proti neodgovornim proda- jalcem. Zelo redko se primeri, da bi /potrošniki sami prijavili takšne pojave, saj bi s tem kontrolnim or- ganom olajšali delo. Za veterinasko inšpekcijo veterinar Marjan Tiselj Podjetje »AVTO CELJE« Celje, Medlag .štev. 16 sprejme v uk vajence naslednjih strok: AVTOKLEPARSKE. AVTOTA PETNISK E, MEHALNIONE, AVTOLICARSKE Pogoj: končana-osemletka. Dalje sprejme v službo: kvalificirane delavce avtokaroseriste kvalificirane ali visokokvalificirane delavce avtokleparje kvalificirane delavce avtotapetnike korespondenta Pogoj: ekonomska srednja šola. Pismene prošnje sprejema sekretariat podjetja do zasedl>e pro- stih delovnih mest MTT : 2KK celie 79:78 V četrtem kolu druge republiške lige (vzhodna skupina) so košarka.ši ZKK Ce- je gostovali v Mariboru, kjer so po iz- redno dramatičnem razpletu tekme iz- gubili dvoboj v podaljšku z rezultatom 79:78. Tekma v rednem času se je nam- reč končala z rezultatom 68:68. Pri 2KK Celju sta se najbolj odliko- vala Cepin s 33 in fernoSa s 16 koši. V derby tekmi vzhodne druge skupine se bodo košal-kaši ZKK Celja srečaH v soboto ob 19. url na igrišču pod Skalno kletjo z moštvom Proletarca iz Zagorja. PORAZ V ZAGREBU Celjski hokejisti na travi so v nedeljo nastopili v Zagrebu ter se v prijateljski tekmi pomeriU s tatnošnjo ekipo Elektro stroja. Zmagali so domačini z razmerama visokim rezultatom Precejšen del krivde za visok poraz nosi slab in ne- zanesljiv vratar csljsikega moštva. Cestno podjetje v Celju razpisuje sledeča delovna mesta: analitika — kalkulanta pravnega referenta geometra in dveh gradbenih tehnikov Za delovno mesto pod 1. se zahteva višja ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso; za delovno mesto pod 2. visoko, za oprtala pa srednja strokovna izobrazba. Nastop službi i' ii takoj uli jm) dogovoru. Prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih. Ponudbe je nasloviti na CESTNO PODJETJE V CELJU. Jur- čičeva štev. 1. stran 8 CELJSKI TEDNIK Številka 39 — 27. septembra 1963 OBJAVE IN 0GLASI... SVOJCI POK()l'A.MII 2KTEV OKUPA- Tf)RJA v GRAZ-ul OI)iš("ite t. iiovcmhra lOO^^ grobove piidlili \ C;rit/-ii. Conu ;ivtol)iisiic(;a prevozu s pol- nitti (l()voli<'n.i< in je 5.9(K) din. Prijave spre- (cinu Koinpas-C elje vkl jiitno do 1. oktobrii l''')'^. F'ri prijavi je potrebno predložiti fotocrufijo in kolek za 250 din. (;K0S.S(,1,0CKM;I! dvodnevni avtobusni izleti za d<'lo\ ne kolektive in orgunizHci je. poptist! KOl,;!K'ri\ 1! Prirejamo st.ilne eno in (h o- tiiristifno opremljenih avtobni^ov pf»se!>en stalne dvodnevne izlete v Trst—Benetke s posebnim popn^toni, KOLKKIIVI! Za Va.še izlete Vam niidimo od fi tt). dalje pri naročiln Roini)as(ivih 1 KST BE.\r,TKE. Za kolektive prirejamo dnevne izlete |)o slovenski Koroški. KOI.KKTIVI! Prirejamo enodnevne izlete v Tr.st! Za vse obja\ljene izlete vam po želji brezplačno dostaNimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turistično p( (tjetje Kompas — ( elje. Organiziramo ko- loktiMia potovanja in izlete po Jngoshiviji in v inozemstvo z modernimi tnrističnimi avtobusi, z reid.ninii in posebnimi vlaki, UdjaDii obalne in rečne plovbe in poseb- nimi letali. Kompas — Celje posreduje pro- dajni* \seh vrst \o/ovnic za železniški, po- morski in letalski promet. Kotnpas posre- duj«' najkrajšem času nabavo potnih li- stov. vizumov ter menja tuja plačilna sred- stva in sprejema depozite. Kompas Celje- daje brezplačno vse promet- ne in turistčue informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominke, filatelistič- ne znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici. Obveščamo naše komitente, da ima Kom- pas svojo novo filijalo v' Beogradu — Bran- kova 9, tel. 22-87". Ob priliki vašega bivanja v Beogradu se poslužujte uslug >Kompas — Beograda<. >Kompas — Celje Telefon 2-5-50 • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 27. septembra 1963 ob 20. uri: SMEH m GREH — večer poljske sati- re. Gostovanje na Dobrni. Petek, 4. oktobra 1963 ob 19.30: Matej Bor: RAZTRGANCI. Premiera. Premi- erskl abonma in izven. Prodaja vstop- nic dan pred predstavo od 18.30 do 19.30 na dan predstave od 17.30 dalje, ure dalje. Slovensko ljudsko gledališče bo od 28/ septembra do 3. oktobra, za stare abonentc do 1. oktobra, za nove 2. in 3. oktobra vpisovala ABONMA za sezono 1963/64. Abonenti bodo imeli poleg dolo- čenih prednosti pri gostovanjih drugih gledališč še 10 % popust pri običajnih vstopninah. Abonma Je plačljiv v obro- kih, cena je ostala nespremenjena. Abo- nenti bodo videli 7 predstav v nasled- njih abonmajih: Red Premierski, Sobota, Tor^, Abonma za upokojence, Abonma^ za delovne organizacije. Nedeljski abon- maU, dopoldanski in popoldanski, šolski abonmaji. Abonma bo obsegal ta dela: Matej Bor: , Raztrganci, Eugene 0'Neill: Strast pod bresti, A. Rivemale: Rezervist, Sean 0'Casey: Junak pa tak, Odon von Hor- vath: Sem in tja, Velimir Lukič: Dolgo življenje kralja Osvalda, Miha Remec: Srečni zmaji. Vpisovanje abonentpv bo pri gledališki blagajni od 28. septembra do 3. oktobra dnevno od 8. do 10. in od 18. do 20. ure. Rezervacije v dopoldanskih urah po te- lefonu ^-60, 29-64. Uprava SLG • KINO KINO UNION Do 28. 9. »OPERACIJA KOBRA«, ruski film 29. 9. — 1. 10. »VIRIDIANA«, španski film 2. — 3. 10. »KMETJE«, jugoslovanski film KINO METROPOL Do 30. 9. »ZADNJI SOMRAK«, ameriški barvni film 1. 3. 10. »PREDSEDNIK STOJ«, itali- janski film T.ETNI KINO 27. — 30. 9. »BABET GRE V VOJNO«, francoski bavni Cs film M ATIXEJA 29 0. 1963 »PRERIJA, KI IZGINJA«, Ttcriški barvni film »SVOBODA« Šempeter v Sav. dolini 28 in 9. »ČLOVEK Z ZLATO PlSTO- rO". amoriški barvni Cs film 2. »MATI INDIJE«, indijski barvni film ^ 3. 0. »GREH MLADOSTI«, francoski film ZAVOD 7..\ RAZVOJ KULTURE IN r>TJOSVKTE BREŽICE 27. 28. 9. »ALAMO« II. del ameriški film 29. — 30. 9. »SALAMBO«, francoski film »PARTIZAN« DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO KINO ODSEK SEVNICA 28. — 29. 9. »OBRAČUN PRI O. K. KO- RAT.U«. ameriški film v. • K o v C E R T I Sreda. 9. oktobra: Handlova opera >^.Tulij Cezar« v koncertni izvedbi. Izvajalci so solisti ljubljanske opere, komorni orkester Slovenske filhar- monije in komorni zbor opere. Diri- gent je Ciril Cvetko. Zadetek ob 20. uri- Predprodaja vstopnic je v glasbeni šoli. Cene 300 200, 100 din. • PRODAM PRODAM dobro Ohranjeno otroško po- steljo z vloJ.lcom. Cena ugotlna. Na- slov v upravi liPta. PRODAM jabolka obrana In za stiskanje. Kovač — Loke. Planina pri Sevnici. PRODAM dobro ohranjen štedilnik »Go- ran«. Naslov v upravi lista. PROD\M moderno trortelno om.^ro. Na- slov v upravi lista. 7i;'.'\STOVO X.\D pveko '.00 1 prodam. Celje, Japljeva 3 (Polule). KLAVIRSKO HARMONIKO 32 basno z registrom prodam. Kulčar, Celje — Pre.4ernova 8/II. POLOVICO VSELJIVE hiše prodam. Na- slov v upravi lista. PRODAM nerabljeno 100 1 stiskalnico, d\;okrilna hišna borova vrata 210 cm, borove stopnice 415 x 80 cm in vzidljlv levi štedilnik. Pilih Jakob, Tr- novlje 203. PRODAM športni kombiniran italijanski otroški voziček. Kune, Cigaletova G. KOČIJO, prsno opremo (šlre) za dva ko- nja in pet oken z gornjo svetlobo pro- dam. Sketa Franc, Topovlje — Bra- slovče. PRODAM 48-basno harmoniko po ugodni ceni. Ogled v nedeljo 29. 9. 1963 od 8. do 12. ure pri Lah, Teharje 46. • STANOVANJA SOLIDNI upokojenki sUri okoli 55 let nudim dosmrtno stanovanje za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Clmperšek Hed- vika, Dobrteša vas 4, Šempeter. SPREJMEM dijakinjo na stanovanje. Na- slov v upravi lista. MIRNA uslužbenka nujno potrebuje sta- novanje. Naslov v upravi Itsta. TROSOBNO STANOVANJE s kabinetom (kabinet primeren za ureditev kopal- nice) v centru mesta Celja zamenjam za dvosobno tudi v centni. Ponudbe na upravo lista pod »Ugodno«. ZA PRIMERNO stanovanje nudim večje i posojilo. Ponudbe pod »K. V. 341«. ZAMENJAM udobno garsonlero s kopal- nico v novem bloku za dvosobno sta- novanje. Najemnino plačam za dve le- ti. Matjaž — Malgajeva ul. 8. ZA PRAZNO sobico nudim posojilo. Po- nudbe pod »K. V. 341«. • SLUŽBE ISCEM VAJENCA za elektro instalacij- sko stroko in samostojnega POMOČNI- KA elektro Instalaterja. Velenšek Mi- lan, Mariborska 48. DEKLE bi pazilo V dopoldanskem času otroka. Naslov v upravi lista. • RAZNO DNE 18. 9. 1963 sem na poti od Savinjske ulice do Branlbora Izgubila otroško jo- pico. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na upravo Usta. PREKLICUJEM veljavnost izgubljene članske Izkaznice Zveze borcev na Ime Rožič Rudi — Skofja vas 15. KDOR MI DA POSOJILO 300.000 din mu niidtm visoke obresti ali po dogovoru sobo. Naslov v upravi lista. DNE 22. 9. sem izgubila zeleno jopico od Savinjskega nabrežja do kolodvora. Poštenega najditelja prosim, da jo vr- ne proti nagradi na- naslov: Mazovec^- Jožica — Elektro, Mariborska 2. SITUIRAN upokojenec želi oskrbo pri simpatični lastnici hišice ali udobnega stanovanja. Slika zaželjena proti vr- nitvi. Ponudbe na upravo Usta pod »Zimzelen«. 39-letnl moški, ki ima hišo z vrtom, išče žlvljensko tovarišico staro okoli 25 let. Slika zaželjena. Ponudbe poslati i>od šifro »Lep dom«. • OBVESTILA OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve Občinske skupščine Celje hrani večje število moških in ženskih koles ter nekaj delov koles najdenih v območju Občinske skup- ščfne Celje. Kolesa imajo naslednje šte- vilke: Moška kolesa: Barva St. okvirja plava 583902 črna D 37304 rdeča 68292S rdeča 60-9225 zelena 1406 črna 145255 črna 2S9756 siva 69-032365 črna 58076 črna 1111793 črna «8353 črna 15813 črna 3752 SV. zelena 19465 črna 0845794 plava 510 X 632 črna 154091 črna 350512 črna «7026 odpad. 02688 črna 486489 zelena 62282 odpad. 64555« sv. zelena 184543 SV. zelena 57090819 tem. plava brez štev. zelena 5895842 zelena brez štev. zelena 1218826 črna 15744 Rog — Šport 211977 rdeča 122235 zelena 1937 zelena 8e««23 — 33 črna Mi7 črna — ogrodje 12.%2262 Ženska kolesa: Črna 192657 temno siva 7A.<(466 zelena < 2oei8 rdeča 759102 krem 459 H isi? plava 6T-L — 23682 siva brez štev. črna 322618 sv. zelena 83531 črna — ogrodje brez štev. Otroška kolesa: zelena brez štev. zelena 8.196959 Moped »KOLIBRI«, plav št. 057039 Plašč motornega kolesa, črne barve star št. RS 13 1741 Moška ročna ura znamke l)NF Moška ročna ura znamke FOND — ARICO št. 1336 Lastniki navedenih predmetov se lahko zglasijo z dokumentacijo na Oddelku za notranje zadeve Občinske skupščine Celje, Gledališka 2 soba št. 22, vsak po- nedeljek od 10. do 12. in vsako sredo od 14. do 16. ure. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Občinske OBVESTILO B.^LETNA ŠOLA SONJE GOR- JANC prične z rednim poukom 1. 10. 1963 na I. osnovni šoli — pri" tličje, od 17. ure dalje Sonja Grorjanc Dečkova 44, Celje OBVESTILO bralcem in naročnikom Celj- skega tednika Ker se dnevno dagaja, da naši bravci naprošajo, da jim naj sporočamo pismeno na- slove malih oglasov, prosimo da nam v ta namen v svoje pismo priložijo znamko za 40 din, ker sicer njihovi želji ne moremo ugoditi. Obenem prosimo tudi naše naročnike, da nam ob sporo- čilu spremembe naslova javi- jo tudi svoj stari naslov, kar nam omogoča hitrejše poslo- vanje pri urejevanju eviden- ce naročnikov. Uprava Celjskega tednika ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA od 28. 9. dO 5. 10. je dežurni veterinar K02ELJ Bojan, Kocenova 2/11 (pri Hotel »Evropa), telefon 25-67. IZLETNIK ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASI POSLO- VALNICIl Za vse inozemske izlete, ki jih organizira Pntnik Beograd, sprejemamo prijave v na- ši poslovalnici. 14-dnevno potovanja z avionom, vlakom in v spalnem vagonu v ZS.SR z ogledom BL- DI.MPESTE, KIJEVA, LENUSTGRADA, MOSK- VE v mesecu septembru in oktobru. Prijave do zasedbe. 2-dnevni izlet z a-vtobusom v BENETKE in TRST v septembru. Prijave do zasedbe. 1-dnevni izlet v TRST, GRAZ in na KO ROŠKO v septembru. Prijave do zasedbe. 8-dnevno potovanje z vkkom v RIM-PO.Vi- PEJE—CAPRI—NAPOLI-BENETKE-TRSTv oktobru. Prijave do zasedbe. 13-dnevno potovanje z avtobusom in ladjo po JLTrOSLAVlJI in GRČIJI v oktobru. Pri- jave do zasedbe. 7-dnevno potovanje z vlakom v I,ONTK)N PARIS-MCNCHE.N. Prijave do zasedbe. 9-dnevno potovanje z vlakom v P.MUS M( 0_M0NTB CARl O-BENETKE-TRST v oktobru. Za vse delovne kolektive prirejacno izlete DO domovini po znižanih cenah. Izletnik Celje. Titov trg TeN-fon 2M-4I • ZAHVALE ZAHVALA Za številne izraze sožalja, za prelepe vence in spremstvo na zadnji poti naše nepozabne mame, stare mame in tašče MARIJE PLIBERŠEK se prav iskreno zahvaljujemo vsem so- rodnikom in znancem. Posebna zahva- la hišnemu zdravniku dr. Malgaju, zdrav- nikom kirurgičnega oddelka, sestram in strežnemu osebju za požrtvovalno zdrav- ljenje. Hvala sodelavcem Cinkarne Celje, podjetju In uslužbencem »Veležitar« Ce- lje, Braniboru, Mesninam Celje in ZB Lokrovec. Prisrčna hvala čč. duhovščini za poslovilni govor ter pevcem za petje, katerega Je tako ljubila. Se enkrat vsem lepa hvala. Žalujoči sin z družino, hčerke z dru- žinami in ostalo sorodstvo. PtMljelje za P T T prcunet Celje ; Osnovna PTT enota Celje s }) r t' j lu e več PISMO.\C>> za pošto Celje, Šentjur pri Celju, Šmartno v Ro/.ni dolini in škofjo vas. Vstik kancliil;it naj predloJ^i nckolkovano vlofjd in lastno- ročno napisan življenjepis nu naslov: Podjetje za PTT promet Celje — Osnovna P T I' enota Celje. Kandidati mo- rajo imeti v kraju zaposlitve zajjotoviljeno stanovanje. Za- želeni so domačini. Komunalna banka CELJE razpisuje sledeča prosta delovna mesta: Za e>ks}m>»ituro v Slovenskih Konjicah; L referenta bančnih poslov Za ekspozituro v Žalcu; 2. referenta bančnih poslov Pogoji: pod 1 in 2 se zahteva srednja strokovna izobrazba, nad leta prakse, po možnosti bančne. Prošnjo s šolskim spričevailom. življenjepisom in navedl>o prakse je poslati na Komunalno banko Celje. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Osnovna PTT enot^ Ljubljana i sprejme v službo večje število pismonoš Pogoj za sprejem je starost 18 let in dovršenih najmanj 6 razredov osnovne šole. Samsko stanovanje je zagotov- ljeno. Prošnje pošljite na naslov: Osnovna PTT enota Kjubljaiia 1. Ljubljana. Čopova 11 ZAHVALA Ob brit.ki izgubi mojega moža JUG MIKOSLAVA se iskreno zahvaljujem priniariju dr. Rojnilku. dr. Ctindrovi. dr. Kišerju ter strežnemu osebju, ki so mu tako požrtvovalno nudili pomoč. Prisrčna hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, ter mu darovali vence in cvetje. Žalujoča žena Jožica in sin Jure 59 — 27. septembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 9 Odločala naj bi kvaliteta v PKTEK POPOI.DNE S() SE V CELJU PRVIČ SESTALI .i KVILM LIKOVNI AMATERJI IZ VSE SLOVENIJE Z NA- MJiNOM. OA OB PRVI REPUBLIŠKI RA/.STAVI SVOJIH i)FK 1; rilOK DOSLEJ NhX)R(.ANIZIRA.N<) MEDSEBOJNO VFZ ™ V SKUPNI RAZPRAVI DOLCKIJO NEKAK- ^KN PROORAM SVOJiE(;A BODOČEGA IJUBITELJSKEGA L;J)EJSTV0VANJA NA POLJU LIKOVNE KULTURE. PO- O AMATERSKI LIKOVNI DEJAVNOSTI STA PRI- PRAVILA LIKOVNA KOMISIJA SVETA SVOBOD IN PIIOSVEINIH DRUŠTEV SLOVENIJ^E TER LIKOVNI SAI.ON CELJE INvsvetovanje je otvoril član okrajnega svi'ta Svohod in |)r<)svet- „ih (Iriištfv C^elje Drago Predan, niccl gosti pa so bili tajnik repub- liškega sveta Svohod Dane Robida, znana likovna pedagoginja Alenka GerloVIceva, člana žiirije likovne komisije sveta Svobod in prosvetnih društev Slovenije tovariša Pirnat in šušteršič ter drugi. Namen posvetovanja je bil do- sežen ali celo presežen, saj je raz- prava osvetlila nešteto različnih mišljenj in odnosov tned akadem- skimi in neakademskimi likovniki. Zanimivo je, da je prav na tem posvetovanju našla močan odmev težnja po osvetlitvi izraza »amater<^(. Veliko število amaterjev namreč s solidno ikvaliteto neštetih' del v enaki meri S,ktivno posega v pro- svetljevanje i'n osveščanje ljudi na likovnem področju. Dandanes je pri nas le redko število svobodnih li- kovnih umetnikov in je torej nuja, da se tudi akademski likovniki- iz- življajo »amatersko«, čeprav s šol- sko pridobljenim znanjem. Kvali- teta del pač leži v ustvarjalno izrazni sili ustvarjalca. Odpor proti >amaterizmu« se je iporodi'1 zaradi pospešene kritike tistih amaterjev, ki svojega konjička podrejajo zgolj komercialnim na- menom. Tovrstnega .kiča je dan- danes mnogo in prav naloga števil- nih neakademskih likovnikov je, da z izpopol^njevanjem svoje ljubitelj- ske ustvarjalnosti in prikazom (raz- stavo) le-te estetsko vzgajajo ob- činstvo ter s tem vse bolj ožijo plodna tla neresnih amaterjev. Mnogo je bilo govora o prvi raz- stavi in tehničnih pripravah. Neka- teri ,so menili, da razpis ni dovolj široko zajel neštetih ustvarjalcev, čeprav je do roka bilo vročenih 14.2 dc^l, od katerih je žirija likovne ko- misije izbrala 28 del 22 avtorjev. Po besedah Janeza Pirnata je žirija izbrala tista dela, 'ki so vredna po- sebnega priznanja. Opustila je torej teritorialni princip in se prav tako izognila revialnemu prikazu delo- vanja neakademskih likovnikov. Prav to pa kanijo drugo leto spre- meniti, kajti dogovorili so se. da naj bo prihodnja razstava revialni prikaz sil številnih amaterskih li- kovnikov. To hotenje bo bržčas sčasoma vendarle moralo iskati re- šitev v izboru stroge kvalitete, ki je in mora biti edino veljavno merilo. To je zgovorno podrejeno ustvar- jahrui potenci, ki odloča o vredncvsti. Izredno zanimiva pa je delitev ne- akademskih slikarjev na dve svoj- stveni smeri, ki se očitujeta: prva v tipičniQ folklorno nedotaknjenem, preprostem svetu izražanja in druga v iskanju izrazne moči v vse mo- goče znanih likovnih smereh. Brž- čas bi v bodoče res kazalo, da se na razstavi ti dve smeri .poudarita s posebnimi prostori. V nadaljevanju posveta so posa- mezni neakademski likovniki na- kazati probleme, ki jih imajo v li- kovnih sekcijah ali krožkih. Tako smo o problemih iz našega okraja slišali žal le zastopnika iz Šoštanja, kjer prav pridno snujejo Napotni- kovo galerijo. Seveda pa zaenkrat marsikatere Svobode še nimajo do- volj posluha za likovne sekcije, ki bi lahko največ doprinesle k estetski vzgoji ljudi. Cas je torej, da poleg drams'kih, pevskih, godbenih in' drugih vsekcij damo pravo mesto in dovoljna sredstva likovnim sek- cijam. KI. IZ LOKE PRI ZIDANEM MOSTU V Loki pri Zidanem mostu se je prosvetno društvo >Primož Trubar« odločilo, da bo v doglednem času obnovilo spominsko ploščo na hiši, v kateri }e živel in delal oče slo- venske književnosti — Primož Trn- ki r. Ne bi pa radi ostali samo pri tej akciji — ogrevajo se tudi za spo- menik. Seveda pa to presega nji- hove finančne sposobnosti. Vendar pa ne odjenjajo od svojih hotenj in zato so predlagali širšo akcijo za postavitev sipomenika. Prepričani smo. da bodo v svojih prizadevanjih ns^peli. Difektor celjskega muzeja Anton Stupica med razpravo letos: še manjši ansambel Slovensko ljudsko gledališče v Celju je pred vstopom v sezono, saj bodo že prihodnji |)etek imeli otvoritveno predstavo sezone, in sicer Borove »Raztrgance« v režiji Jureta Kislingerja. Predstava je |)osvečena v počastitev 20. obletnice kočevskega zbora. O, neštetih težavah, ki tarejo našo gledališko hišo. pa nam je |)(>stregel z odgovori umetniški vodja liruiio Eariman. — Letos bo nam prav težko, kajti moški del ansambla je dokaj okr- njen. ud našega kolektiva sta se poslovila Slavko Strnad iii Janez Bermež. Na služenje vojaškega ro- ka pa odhaja Anton Šolar, kmalu pa mu bo sledil Stanko Potisk. Torej kar štirje, medtem ko smo dobili uo\e člane, in sicer sta prišla iz Ma- ribora režiser Miran Herzog — bivši direktor .mariborske drame in Mira .Vlencejeva. — Kaj pa mladi abaoloentje aka- demije? — Lanskoletni absolvent je so se prelevili v svobotlne umetnike, le-ti pa imajo v Celju premalo možnosti za vsestransko udejstvovanje. Bržčas bomo te »nemožnosti« morali v Celju stimulirati v osebnih dohodkih. To je pač splošen pojav ])okrajinskih gledališč. — In kako je s sredstvi? — Nekako gre, čeprav na tesno. Nič kaj pa ni razveseljivo, da je večina ustanov izvedla b-oilstotno |)o\išanje osebnih dohodkov, mecl- tem ko mi tega nismo dobili. Zmanj- šana dotacija na 48 milijonov nas je utesnila. tako smo /.a najnujnejša popravila strehe morali dati lastim sredstva. Razumljivo je, da je naša rešitev v ekonomsko trdnejši |)olitiki gostovanj in v i)ovečanju domačih predstav. — Torej boste tudi letos sledili po- litiki izredno številnih gostooanj? — Vst'kak(xr. Prvi pogoj pa je. da so ta gostovanja umetniško in ekonomsko utemeljena. Vsekakor pa bomo težili za tem. da še bolj okre- pimo vlogo gledališča prav v Celju. Pre|)ričani smo, da nam bo vsaj delno us|)clo |)ritegniti vse večje šte- vilo delovnih organizacij in bomo letos tudi zanje razpisali posebni al,H)iima. Doslej smo prenuilo kora- kali vzporedno z ekonomskim po- tencialom domačega kraja. Razum- ljivo bomo gf)stoviili predvs<'m.v ti- stih krajih, kjer so po,goji. Tako mislimo na Velenje. Mozirje. Slov. l<()uii((v Šentjur. Voinik. Brežice. Krško, Sevnico, Trbovlje in Zagorje. Seveda pa pridejo tudi drugi v poštev. toda ne z abonmajskimi programi. — Katera dela in koliko jih nam boste letos predstavili? — Za redni repertoar predvideva- mo 7 del. poleg tega bomo dali na ])rogram dvoje mladinskih del in v kolikor bodo igralci zmogli dodatno obremenitev, bodo tudi na komornem odru zaživela štiri dela. Žal se že se- daj moramo odreči posezonski za- ključni i)redstavi na letnem odru. Na_ša letošnja prizadevanja, ki so ])redstavljala turistično in kulturno manifestacijo, so naletela na dokaj gluha ušesa turističnih delavcev okraja. Igrali pa bomo Mateja Bora >Raz- trgauci«. Miha Remca »Srečni zmaji« (nova slovenska drama). Velimira Lukiča »Dolgo življenje kralja Os- valda« (farsa). Eugenia ()'Neilla »Strast pod bresti«, Alexandra Rive- mala Rezervista (komedija), Sean ()"Caseya »Junak pa tak« (tragiko- medija) in Odiin von Horvatha »Sem in tja« (groteska). Od mladinskih del pa smo izbrali llep van Delfovo »Hura soncu in dežju ter igro Jura Kislingerja Izlet . Še to: gledališče je z lanskim le- tom začelo načrtno s(Mlclovanje z li- kovnim salonom in tako imamo v gledališču tesno povezani dve veji umetnosti. Razstave v foverju nudijo obiskovalcem gledališča sočasnost dveh umetniških manifestacij. Pred občnimi zbori , v velenjski občini več ali manj usipešiio deluje 11 prosvetnih dru- štev. Letošnja žetev je ([K) številu predstav in raznovrstnih prireditev manjša v primerjavi s prejšnjimi leti. ima pa dvoje prednosti. Vod- stvom je us|)elo .oritegiiiti večje šte- vilo mliidine v kulturno prosvetne vrste, ,kar je nedvomno osnovni na- men prosvetljevanja, na drugi istrani pa so z redkimi izjemami posvetili veliko skrb kvaliteti. Najpomemb- nejši us(peh velenjske Svobode je gotovo mladinski oder, ki si je v enem samem letu pridobil soliden ugled v očeh domačinov. Pomembna pa je tudi zaživitev šoštanjske Svo- bode. Prav v zadnjem času so ne- katere sekcije šoštanjske Svobode dosegle izredno kvaliteto, kar se najbolje zrcali v številnih gosto- vanjih. Te dni se vsa prosvetna društva pripravljajo na občne zbore, ki bodo opravljeni v prvih oktobrskih dneh, 17. oktobra bo namreč že občni zbor občinskega sveta Svobod in prosvet- nih društev. Ta>ko zgodnji občni zbori iso bržčas koristni, kaiti ob menjavi vodstva je prav, da je to na začetku sezone in ne nekje sredi nje. V letošnji sezoni pričakujejo po- živitev dela na področju kulture. Delno bo na to nedvomno vplivala podelitev nagrad i« Kajuhovega sklada. Tako bodo letos prvič nagra- jeni najbolj ifKižrtvovalnii kulturno- prosvetni delavci v ol>čini. Nagrade bodo podelili na svečani seji občin- ske skupščin^, ki bo na sam občinski praznik — 8. oktobra. Kratka iz Celja Kot vsa leta je tudi letos na celj- ski gimnaziji organizirana večerna gimnazija. V vse tri letnike oddel- kov za odrasle je vpis že pred za- ključkom, kajti v torek, 1. oktobra je že pričetek pouka zvečer ob 18. uri. Dosedanii rezultati večernega šolanja kažejo leipe uspehe in ne- dvomno se bo vedno našlo dovolj tistih, ki v svojem poklicu žele do- datno širšo izobrazlx). Kandidati večerne gimnazije potrebujejo pri vpisu zadnje šolsko spričevalo (kon- čana osemletka ali vajenska šola), potrdilo o zaposlitvi, rojstni list in prijavo. ^Pd dnevi so se sprejema celjskega komornega zbora v foyerju slo- venskega ljudskega gledališča v Celju udeležili predstavniki družbenih političnih organizacij. Sprejem, ki je bil namenjen edinstvenemu "^pehu Kunejevega zbora, je priredil predsednik okrajne skupščine J^prajc. Med gosti so bili sek retar OK ZKS Celje inž. Andrej Ma- ne, predsednik okrajnega oflbora SZDL Jože Marolt, sekretar okraj- odbora SZDL Janko Ževart in drugi. Zbor je domačim gostiteljem ^apei vse tri pesmi, s katerimi je na izbranem tekmovanju v Arezzu zasedel tako zavidljivo mesto Z VSAKIM KOŠČEK... Učiteljski poklic je po svoje težak in izredno bogat. Dober prosvetni delavec se med mladino razdaja košček za koščkom in tako njegove ideje, znanje in delo bogate življe- nje, se nedojemljivo bogato obrestu- jejo v življenju družbe, v delu mno- gih, ki jih je pedagog sooblikoval. Takšen je bil v dolgi verigi delov- nih let tudi dosedanji ui)ravitelj šmarske osnovne šole tovariš Vik- tor ROM, ki se je pred kratkim ,l)oso še vedno pomagal ob svojem nasledni'ku, mlademu tovarišu v delovnem ko- lektivu. Jožetu Ja'košu. ,ki ga je na zadnji seji občinska skupščina po- trdila za novega šolskega upravi- telja — vzgajati šniarsko mladino in jo vodi'ti še liaprej v skrivnosti matematične znanosti. Tovariš Rom ima za seboj težko delovno pot. V mladosti se je s tr- dim delom prebija'1 skozi študij, med vojno so ga pregnali na Hr- vaško. kjer je kmalu ujel stike z narodnoosvobodilnim gibanjem in bil prvi ravnatelj partizanske gim- nazije v osvol>ojeni Glini. Po osvo- boditvi se je vrnil v Celje, kjer je bil pooblaščenec za prosveto, (pozne- je pa v svoje rodno Šmarje pri Jel- šah, ikjer je z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzgajal mladino in vodil šoi|o ter bil dober tovariš vsem. Predsednik republike mu je predlani podelil {josebno odliko- vanje za dolgoletno in uspešno delo, s čemer je za svoj trud sj?t.rejel lepo priznanje za svoje nesebično in plodovito delo. Tovarišu Romu želimo prijeten l)okojninski odmor, /jdiravje in po- sebno veselje pri nadaljujem delu. od katerega mu ipcdagoški eros ne da, da bi se utrgal! Za vse dosedanje delo: lepa in topla zahvala! Stotine mladih ljudi je njegovo delo vsr- kavalo in ga odnaša košček za koščkom, misel za mislijo v živ- ljenje ... Kako dolgo bodo še čakali? Celjska študijska knjižnica se je te dni znova znašla v dokaj neprijetnem položaju, kajti uradna pota so včasih tako polževa, da so skorajda kar težko razumljiva. Nič ko- likokrat smo že pisali o po- manjkanju prostorov, ki je več kot pereče. Rešitev je v novem traktu stare grofije, ki pa ima prav malo izgledov, da bo pravočasno dobil svojo streho. Za sredstva ni težava. Tudi glavni projekt je že zdavnaj gotov in leži na svetu za urbanizem in komunalne zadeve pri občinski skupščini v Celju. Toda potrditev pro- jekta se vleče. Zadnji rok za- četka gradnje je že štirinajst dni za nami in vse kaže, da bo bržčas zima prehitela dobro voljo. In najbrž ni treba nič preveč razmišljati, da veš, da bo zima storila ne le dokaj škode na objektu, temveč bo tudi podražila gradnjo. Toda uradna pota so pač uradna in zato nimajo nič skupnega z napovedmi vremenoslovcev in še manj s potrebami kulture. Problem torej ostaja. Popol- noma razumljivo je, da štu- dijska knjižnica nikakor ne zmore v celoti izpolnjevati svoje naloge v tako utesnje- nih prostorih, čeprav je po uradni poti določena za ma- tično knjižnico celjske občine. Pa ne le-te; obstoja načrt, po katerem naj bi študijska knjižnica prevzela tudi matič- no službo še za občine Mozir- je, Laško, Šentjur in po vsej verjetnosti tudi za Šmarje. Takšna služba pa terja novih moči. Toda kam z njimi. Saj se že sedaj prav na tesno sti- skajo v utesnjenih prostorih. Tako mimogrede je nekdo našel salamonsko rešitev: »Pričnejo naj z gradnjo — uradna potrditev bo že pri- šla!« Najbrž bi ta nasvet tudi upoštevali, če ne bi bili tako blizu občine. Stran 10 CELJSKI T.EDNIK St. 59 — 27. septembra 1%5 RAZGOVOR O INGRADOVIH »SEZONCIH« V stalnosti zaposlenih so pogoji za večji uspeh' podjetja Prišel sem, da bi se seznanil z de lom, življenjem in problemi tako imenovanih sezonskih delavcev. To da že začetek razgovora, v katerem sta sodelovala tudi direktor gradbenega industrijskega podjetja IN- GRAD, inž. Vital Mlejnik ter direktor za splošne službe v podjetju, Franc Vitanc, je pokazal, da tu pravih sezonskih delavcev sploh ni- majo. Naša želja in velika težnja je, je de- jal tovariš Vitanc, da bi število zaposle- nih ustalili, da bi bilo čim manj odho- dov in prihodov in da bi tako prišli do kolikor mogoče ustaljenega kadra. Se- zoncev pravzaprav nimamo, saj z niko- mer ne sklepapio takšnih pogodb: ra- zumljivo pa je, da se navzlic težnji po ustaljenosti delovne sile, pojavlja fluk- tuacija, ki je za nas vsekakor velik in boleč problem. Spričo trenutnega značaja našega dela, ki v zimskih mesecih močno zastane, se v takih obdobjih pojavi vprašanje od- višne delovne sile. Vendar tudi v teh primerih ne odpovedujemo nikomur. V našem pravilniku je namreč tudi člen, po katerem dobivajo delavci, katerim v zimskih mesecih ne moremo nuditi za- poslitve, petdesetodstotni nadomestek osebnega dohodka po ' startni osnovi. Takšno zimsko prekinitev dela odobrava centralni delavski svet; denarno nado- mestilo v višini 50% osebnega dohodka pa seveda prejemajo le tisti, ki v tem času ne prekinejo delovnega razmerja in ki se po takšnem zimskem odmoru ponovno vračajo na delo v naše pod- jetje. Tako skušamo tudi s tem ukre- pom, pa čeprav za nas ne preveč ugod- nim, zlasti glede finančnih pokazateljev, čim bolj navezati na podjetje stalne de- lavce. Da res veliko žrtvujemo za uve- ljavitev tega načela, se vidi tudi po tem, da smo samo v letošnjih zimskih mesecih izplačali na račun tako imeno- vanih zimskih dopustov nad 65 milijonov dinarjev. To niso majhna sredstva, in če bi nas pri vsej zadevi ne vodila skrb za stabilizacijo delovne sile, bi jih ni- koli ne odobravali in izplačali. — Ali je to edini ukrep, ki vodi k ustaljenosti zaposlenih in ki jih skusa čim bolj navezati na podjetje? — Ne, to je le del naporov, le del prizadevanj, je poudaril inž. Mlejruk. Naša skrb za zagotovitev stalnosti za- poslenih pa ima še druge odtenke. Za- vedamo se., da bomo morali zgraditi se veliko stanovanj za naše delavce, oziro- ma jim v okviru sekcije stanovanjske zadruge pomagati, da bodo prišli ao lastnih hišic. Ljudem, ki prihajajo iz vseh koncev in krajev naše države, mo- ramo nuditi/ ustrezne delovne in zlasti še življenjske pogoje. Ce ne bodo videli neke perspektive, potem bodo vsi naši napori zaman. Doslej v tem še nismo najbolje uspeli, pa čeprav se ponašamo z lepo urejenim samskim naseljem in četudi smo članom kolektiva zagotovili primerno športno ter kulturnpprogvetno izživljanje, da o skrbi za družbenopoli- tično in strokovno izobraževanje ne go- vorimo. Ko pravim, da v tem še nismo dosegli najboljših uspehov, imam pred očmi tistih v povprečju sto ljudi, ki vsak mesec prihajajo v naše podjetje in ga zapuščajo. Samo v juliju, avgustu in septembru se je na novo zaposlilo v na- šem podjetju 294 ljudi, a hkrati je iz njega odšlo 282 delavcev. To so visoke številke in proti njim se borimo. Seveda pa so še druge možnosti, ki prav tako vodijo k stabilizaciji delovne sile. Tu mislim zlasti na mehanizacijo v gradbeništvu, na uvajanje montažne gradnje, na takšno industrijsko gradnjo, ki se lahko razvija tudi v zimskih me- secih in podobno. Pomemben činitelj v okviru vseh teh naporov je še stimula- tivno nagrajevanje po delu. — Po ix)datklh, ki so znani, prihajajo v vaše podjetje tudi delavci iz Kosova in Metohije ter iz drugih oddaljenih krajev. Ali to dejstvo govori, da ni moči dobiti za zidarska dela domačega člo- veka? — Da, tako je, je odvrnil tov. Vitanc. Kolikor je pridobivanje kadrov iz od- daljenih krajev za nas velik ekonomski udarec, v prav tolikšni meri smo prisi- ljeni, da tako tudi delamo. K temu nas sili ne samo okolnost, da se domačini nočejo zaposlovati v gradbenih podjet- jih, marveč tudi skrb za čim boljše iz- polnjevanje planskih nalog. Medtem ko je dotok delavcev iz Prekmurja in Me- djimurja skoraj povsem prenehal, smo v letošnjem letu dobili precej novih ljudi Iz Hrvatskega Zagorja, potem iz Prištine, Negotina in nazadnje iz Varaždina ter njegove okolice. Iz Varaždina smo zla- sti sprejeli nad trideset mladih fantov, ki so se odločili, da postanejo kvalifici- rani zidarji. Zato smo z njmi sklenili učne pogodbe. Pri vsem tem je zanimiv še en podatek, ki pove, da smo iz celj- skega okraja dobili samo tri vajence! Toda ta slika ni značilna samo za zidar- sko stroko. Tudi za poklice kovinskih strok, ki jih prav tako vključujemo, ni- smo mogli dobiti mladih ljudi. — Prej ste omenili veliko fluktuacijo delovne sile in jo podkrepili s števil- kami. Ali lahko poveste, kaj kažejo te številke in zakaj zlasti tako velik odliv delavcev iz podjetja? — V razgovorih z njimi smo ugotovili, da jih največ odhaja drugam, zlasti pa v druge kraje, zaradi neurejene pre- hrane, ali bolje povedano zaradi preve- likih stroškov, ki jih imajo S prehrano. Ogromna večina naših delavcev se hrani v gabrski samopostrežni restavraciji. Toda tam s hrano niso zadovoljni, še manj pa s ceno, ki se prepogostokrat spreminja navzgor. Razen tega je ko- lektiv samopostrežne restavracije poka- zal zelo neresen odnos do redne dostave zajtrka v samsko naselje.' V zadnjem času se je že trikrat zgodilo, da so do- stavili zajtrk v naselje prepozno in da so zaradi tega delavci morali oditi na delo tešči. Razumljivo je, da so tudi za te spodrsljaje takoj našli opravičilo, kot na primer, da jim mlekarna prepozno dostavlja mleko In podobno. Toda, ml smo sklenili dogovor s samopostrežno restavracijo, ne pa z mlekarno. Vse te in podobne okolnosti so nas vodile, da smo sprejeli sklep, po katerem bomo v zimskem obdobju uredili lastno menzo. Seveda pa so vzroki fluktuacije tudi drugje. V mnogih primerih je naše pod- jetje samo odskočna deska za zaposlitev v nekaterih celjskih industrijskih pod- jetiih. Mnoge motijo razmeroma nizki osebni dohodki, nadalje delo na gradbi- ščih in podobno. Značilno je. da je fluk- tuaclja največja v Celju in da je v osta- lih krajih, kjer imamo svoja gradbišča, skoraj ne poznamo. Težnja po ustalitvi delovne sile se ne kaže samo v lepo urejenem samskem naselju, ki lahko sprejme nad 600 de- lavcev, marveč tudi v delu sindikalnega športnega društva, v delu kulturno pro- svetnega društva itd. Zanimivo je, da se internih športnih tekmovanj udeležuje tudi po 350 In več mladih delavcev. Pomembno vlogo v skrbi za člo%'eka ima tudi Izobraževalni center, ki po- maga, da si mnogi delavci pridobijo vsaj nairiv polkvalifieiranega delavca. V zad- njem času je sedem kvalificiranih mla- dih zidarjev končalo šolanje na večerni srednji tehniški šoli, prav tolikšno šte- vilo Ingradovlh delavcev obiskuje tudi delovodsko šolo. Skratka, tu si močno prizadevajo, da bi si sami vzgojili po- treben strokovni kader in da bi ta ka- der ostal tudi v podjetju. Stalnost delovne sile je pomembna tu- di zavoljo dela organov samoupravlja- nja. Razumljivo je, da se človek, ki hoče vsaj nekaj let ostati v enem kolektivu, drugače zavzema za razvoj podjetja, za reševanje njegovih problemov in nalog, kot pa tisti, ki namerava že čez mesec ali dva spremeniti delovno okolje. Prizadevanja delovnega kolektiva In- grad po stabilizaciji zaposlenih so vred- na vsega p>osnemanja; pomembna pa so tudi zavoljo tega, ker so se spoprijeli z vsemi tistimi nevšečnostmi, ki jih pri- naša sezonska delovna sila. V stalnosti zaposlenih vidijo tudi uspeh podjetja; zato ne štedljo s sredstvi, da bi čim bo- lje uredili samsko naselje, ne štedijo s sredstvi za delo ambulante, za ustanovi- tev zobne ambulante, za ui'editev lastne menze, za gradnjo novih stanovanj, za delo izobraževalnega centra, športnega in kulturnoprosvetnega društva. Franc Vitanc NAPISAL IN FOTOGRAFIRAL MILAN BOŽIČ ZIMA JE PRED VRATI- 120.000 Skopjanov pa je brez strehe nad glavo! Del Injfradovega samskega naselja ob Dečkovi ^esti Stanovanja - da, prehrana - ne Pot me jo vodila tudi v obratno ambulanto. Ze to, da jo imajo, pove veliko. Če pa upoštevamo še dejstvo, da dela sredi tako imenovanega samskega Ingradovega naselja ob Dečkovi cesti, lahko postrežemo z novim dokazom, da je kolektiv posvetil po- sebno skrb prav tem samskim članom, v glavnem mladim ljudem, ki so prišli skupaj iz vseh vetrov. Tako ima nekaj sto članov Ingradovega kolektiva zdravnika kar pri roki. To je velika pred- nost, ki jo znajo ceniti zlasti tisti, ki sicer izgubljajo dragocene ure v najrazličnejših čakalnicah splošnih in specialističnih ordi- nacij. Bila je sobota. O navalu ni bilo govora: prihajali so posamič. Zato tudi ikratek razgovor s šefom obratne ambulante, dr. Jankom Novakom, ni preveč zmotil rednega dela, niti sprožil negodovanja pri pacientih. Naše delo ima tako preventivno kot kurativno obeležje. To je povsem razumljivo.'je dejal dr. Novak. .Vtem ko smo vsem tem delavcem zagotovili zdrava in lepa stanovanja, jim uredili pri- merno pkolje, ki prav tako vpliva na človekovo počutje in zdrav- je. pa bi imel precej pripomb na račun hrane. Prehrana teh ljudi je zlasti zanje izredno bolna točka. Ugotavljamo namreč, da pri- haja v to ambulanto čedalje več želodčnih bolnikov. Med njimi je največ takih, ki se hranijo v restavraciji. Iz pogovorov z nji- mi ugotavljam, da si zaradi razmeroma visoke cene ne morejo privoščiti raznovrstne hrane. V njihovem jedilniku zaradi tega ni pestrosti. Zato se je zdaj pri teh ljudeh precej spremenilo glede, prehrane. Spričo tega ioplo ipozdravljam sklep OTganov delavsikega samoupravljanja Ingrada o ponovni ureditvi lastne kuhinje v tem naselju. To bo za kolektiv naših delavcev velika pridobitev. Razen tega, jc še povedal dr. Novak, se pripravljamo na usta- novitev zobne ambulante. Ni mi žal... Ležal je na postelji in bral. Bil je-eden od tistih mladih fantov, ki so proti koncu lanskega leta prišli iz Prijedora v Celje ter s pomočjo ustreznih zavodov za zaposlovanje v Celju in Prijedoru našli zaposlitev pri gradbenem inadustrijskein podjetju Ingrad. Kot njegovi tovariši in ostali je tudi dvajsejletni Rase Omanovič našel svoj dom v Ingradovem naselju ob Dečkovi cesti. Dobil je sobico, ki jo deli s tovari- šem. Lepa je in čista. Ob steni sta dve mehki postelji na drugi strani sobe pa miza ter vzidana omara. Nad posteljo njegovega tovariša in pritrjenih nekaj barv- nih slik filmskih igralcev in zlasti igralk. — Doma sem se najprej hotel izučiti za zidarja. Vendar so bili pogoji slabi. Zato sem opustil uk in se rajši vključil med delavce. Za pot v Slovenijo se nas je tedaj odločilo deset mladih fantov. Tako smo šli v novembru lani na pot v neznano Celje.^Vedar meni in mojim tovarišem ni žal, da smo prišli v vaše mesto. 7u se dobro počutimo in imamo boljše delovne ter Življenjske pogoje, kot smo jih imeli doma-i — Boste postali Celjan? — Za enkrat še ne vem, kako bo; vsekakor pa bom ostal tu vse dotlej, dokler ne bom šel k voja- kom. Kam me bo pot popeljala po odsluž.enju red- nega roka jc težko reči. Morda se bom znova vrnil v Celje, kdo ve. — Kako živite in če ni vprašanje preveč zaupno, koliko zaslužite na mesec? V povprečju zaslužim na mesec okoli dvaindvaj- set tisoč dinarjev. Če hi delal še v nadurah, bi zaslužil več. Vendar sem zdaj nadure opustil in rajši počivam v prostem času. Če rečem, da sem z delom zadovo- ljen, oziroma da nimam pripomb, pa to ne drži za hrano,. Hodim v gabrsko samopostrežno restavracijo. Vendar s hrano nisem zadovoljen, zlasti pa ne s po- dražitvijo, ki sem jo že večkrat občutil. Samo pri srb- skem pasulju je v zadnjem času nastalo za nekaj ko- vačev razlike. Če ho šlo tako naprej, ne vem kako bo. Za sobo, v kateri stanujem, plačujem po 2.500 dinar- jev na mesec. To ni veliko. — 'Kako preživite prosti čas? Ali hodite radi v ki- no? Kako pa je s športnimi prireditvami? — Veči del prostega časa prebijem pri knjigah. Rad berem. V kino zelo malo zahajam; na športne igre pa sploh ne. Tako se je razv ijal razgovor z enim izmed tistih nekaj sto mladUi jmiiov iz najrazličnejših predelov naše domovine, ki so našli pri ingradu zaposlitev, v naselju oh Dečkovi cesti pa svoj novi dom. Da bi jim bil zmeraj lep in topel. 59 — 27. septembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 11 Predsednik okrajnp gospodarske zbornice VELJKO KEPIC: Izdelava sedemletnega načrta je zelo odgovorna naloga PREDSEDNIKU OKRAJNE GOSPODARSKE ZBORNICE TOVARI- ŠU VELJKU REPICU SMO V.ASTA VILI NEKAJ V^PRAŠANJ GLEDE IZDELAVE SEDEMLETNIH RAZVOJNIH NAČRTOV GOSPODAR- SKIH ORGANIZACIJ, KOMUN IN OKRAJA. V čem mislite, da mora biti poudarek pri izdelavi slehernega razvojnega načrta gospodarske or- ganizacije? Vsako puglavje, vsako posebnost in nazadnje tudi malenkost je jk)- trebno posebno poudariti. Vendar menim, da l>o(lo gospodarske orga- nizacije v svojih sedemletnih raz- vojnih načrtih morale zlasti posve- titi ik)sebno pozornost in poudariti naloge glede reševanja vsebinskih problemov. Nadalje morajo resno proučiti potrel>e tržišča za spremem- bama strukture proizvodnje, asorti- manov in podobno. Ko pa o teh na- logah, ki so izrednega pomena, go- vorim, vsekakor ne smem iti mimo nalog izvoza, kjer ,se v ospredje po- stavlja še posebna naloga, in sicer ugodnejiše razmerje med uvozom in izvozom. Za enkrat obravnavamo izvoz v bruto količinah ali bruto finančnih učinkih. To pa se m.i zdi napačno. Kajti brez dvoma pomeni zmanjšanje uvoza enak finančni de- vizni učinek kot povečanje uvoza. Zaradi tega je uvozu enakovredna naloga zmanjšanje uvoza. V okrajnem merilu so predvi- dene za sedemletno razvojno ob- dobje velike investicije. Prosim vas, če mi poveste, katere od teh bodo za razvoj industrije in ttidi nasploh najpomembnejše? Prav gotovo sodijo med najpo- membnejše investicije v tem ob- dobju izgradnja Energo-kemokom- binata v Velenju, nadalje moderni- zacija in izgradnja novih objektov Cinkarne, .ki bo tako prerasla v in- dustrijskega velikana, rekonstruk- cija nekaterih oddelkov železarne v Štorah in novogradnje pri žele- zarni ter zgraditev primernih, so- dobnih in ustreznih obratov lesne industrije, pri katerih bi bil pouda- rek na finalnih proizvodih. Seveda ostane izvoz še naprej med pomembnimi nalogami, razen tega pa vse bolj v ospredje sili zahleva no Dovečanju n.roduktivnosti, zniže- vanju lastne cene, stroškov in po- dobno, kar bo v bistvu ustvarilo po- .oje. da bodo gospodarske organi- zacije dosegle večji čisti dohodek, nt: da bi ivečali cene, kar se mi zdi bistveno. Kako ocenjujete tempo dela pri izdelavi sedemletnih razvojnih načrtov v gosi>odarskih organiza- cijah? Najprej moram povedati, da smo v glavnem lahko zadovoljni. Obsta- jajo pa primeri, ko gospodarske or- ganizacije še s tem delom niso praV niti začele. To je toliko bolj graje vredno, ker so ustrezni občinski or- , gani, politični forumi — to pa je storila tudi naša gospodarska zl>or- nica — podjetja še poisebej opozo- rila, da zaradi poletnih dopustov delo pri izdelavi sedemletnih načr- tov ne sme zastajati. Na take pri- mere bi morali v občinah biti - sebno pozorni, kajti kaj hitro se lahko pripeti, da bodo pozneje za- radi |x>manjkanja časa izdelali le* formalne načrte brez vsebinske vrednosti. To pa bi bilo seveda naj- bolj napak, saj bi taki načrti bili tudi brez haska. M. Celjske* »Cinkarna«, od koder je ta motiv, bo postala pravi industrijski velikan Tisoč stanovanj bo potrebno zgraditi PRED KRATKIM SMO OBISKALI ŽELEZARNO V ŠTORAH. OB TEJ PRILOŽNOSTI SMO ZASTAVILI DIREKTORJU TOVARNE TO- VARIŠU TUGOMIRJU VOGI NEKAJ VPRAŠANJ, NA KATERE NAM JE TAKOLE ODGOVORIL: Vprašanje: Kakšne so osnovne kti- rakteristike razvoja železarne in za koliko se bo povečala vrednost pro- izvotlnjo-po končani rekonstrukciji? Odgovor: Z ur(!suičitvijo predvi- dene rekonstrukcije tovarne bo že- lezarna Štore dosegla tehnološko zaokroženost, tako da bo mogoča popolna in ožja specializacija v pro- izvodnji surovega železa, jekla, valjanih proizvoidov in valjev. Pri proizvodnji novoosvojene litine — modulirana — pa predvidevamo raz- simev do te stopnje, da bo možna velijcoserijsika proizvodnja za avto- inoljilsko in strojno industrijo. So- dimo. da se Im) po končanih investi- cijah obseg proizvodnje povečal za najmanj 3,5-krat. Vprašanje: Pri razirih analizah smo lahko ugotovili,'da pri vas ko- ličinsko (v tonah) plan niste dosegli, fla pa ste istočasno zabeležili iz- redno Ie|>e uspehe pri finančni re- alizaciji zastavljenih nalog. Odkod ta pojav? Odgovor: V sedanjih naporih, da popolnoma preidemo na specializi- rano in serijsko-proiž^vodnjo in za- riuli nekaterih nedokončanih inve- sticij zares nastopajo težave pri iz- P"liij<'vaiiju zastavljenih nalog po količini. V istem času pa se nam pojavlja izrazit padcrc teže posa- "iznih komadov, vrednost proiz- vodnjo pa s(> nam v tem času za- fdi posebncjfa poudarka na kvali- teto nenehno dviga. Zato menim, da JC prav, če to smer zasledil jemo tudi v.naslednjem obdobju. Vprašanje: Pri vas je eden od osnovnih problemov vprašanje ppl- Pfoletariata, Zaradi tega jp prav Sotovo zanimivo, kaki .so vaši na- ^•ti ža stanovanjsko izgradnjo v na- slednjih sedmih letih. Razen tega v ospredju tudi vprašanje, kje "aj gradite nova stanovanja v Što- fah ali v Celju? dgovor: Po načrtu izgradnje jc potrebno v daljšem obdobju oskr- •eti stanovanja za dkoli 1000 delav- družin. To hkrati pomeni 1000 ^J^ili stanovanj. Gradnja bo vse- kakor v.sklajena z urbanističnimi Princiipi in rešiitvam,i ])osameziAih »jev in občine. Pri nas pa je po- hno upo^itevati tudi dejstvo, da .'litetno spremenjena stopnja (Mianizacij(. bistveno vplivala na .^^ajifikacijsko sestavo za,i>oslenih tro/^ da je to okolnost po- i>ivo upoštevati pri določanju lo- ll^ije za stanovanjska naselja ali stanovanjska poslopja. 'Kakor pa je potrebno stanovatij- dil!Lipa - ikomunalno ure- Sra Ida bo kolektiv o tor! Iv Celju za neka- delavce nioral še posebno avnavati. vp Že dalj časa je za slo- J^Ko zelezai-sko industriio in isto v ostalih republikah po- 'Si^aditi primerno koksarno. koW 'azširjene govorice, da bo le zgrajena v Štorah, koliko tem resnice? Odgovor: Re.s je, tak obrat je po- trcibiio zgraditi, in sicer gre za pol- koks, ki^a potrebujejo železarne. Tega bi izdelovali na osnovi velenj- skega lignita in zagorskega rjavega premoga. Povedati pa juoram, da gre za objekt, ki lx) zveznega zna- čaja in zanj še ni določena lokacija, čeravno bi po mueuju strokovnjakov prav Štore bile najbolj primerne. Vendar lahko tudi povem, da bo ta problem kmalu rešen, prepričan sem pa — nam v korist. POVEČAN JE TEMPO PROIZVODNJE v žalski občini so se zelo resno lotili j)riprav za sedemletni načrt razvoja občine, lako kot drugod so se tudi tu naslonili ua načrte go- s|)odar.skih orgaiiizacij. Vendar je treba takoj v začetku povc-dati. .da imajo v sedemletnem razvojnem iHt'rTtu. ki je zares šele v povojih dve osnovni nalogi — ojačati druž- beni s(!ktor kmetijstva, ga moder- nizirati in usp()sol)iti za visoko in ceneno blagovno proizvodnjo — hkrati pa so isi zastavili nalogo, da bi v naslednjih letih čim bolj smo- trno izkoristili in j)0|)oliioma aktivi- rali dosedanje; investicije, zlasti v te-kstiliii industriji. Znano je namreč, da se je zlasti tekstilna industrija v žalski občini v zacliijih letih izredno izpopolnila, obnovili so domala vse obrate, v vsaki tovarni pa so rekoiistruirali vsaj osreflnje proizvodne obrate, v vsaki tovarni pa so rekons'trtiirali vsaj osrednje proizvodnje obrate. Razumljivo je tudi. da v prvem ob- dobju. ko novi modernizirani obra- ti začno z obratovanjem, ni možno I)ričakovati kakih posebnih rezul- tatov. Resnici na Jjubo pa vendar moramo priznati, da se obnova tek- stilne industrije in tudi drugih in- dustrijskih podjetij ( Kovinsko«, ; .\groservi.sc in podobno) že pozna. Toda njihova težnja v tem obdobju bo, da i)i kar najbolj izkoristili do- sedanje investicije in vse vsaj pri- bližali evropskim povprečjem v produlktivnosti. Le tako bo namreč tudi zunanji trg za te gospodarske organizacije docela odprt — zuna- nja trgovina ,pa bo postala pravi smoter kolektivov. Zaradi tega tudi ni čudno, če ^ tezah za sedemletni načrt postav- ljajo izvozne obveznosti zelo viso- ko. Ce gledamo s tega istališča. te- ga tudi ne bo težavno uresničiti. Ko govorimo o izvozu gospodarskih organizacij v žalski komuni, mora- mo pripomniti, da so le-te s kme- tijstvom vred dajale doslej levji delež v okrajnem merilu. Istočasno jja pri njih niso redki primeri, (spomnimo se Juteksa). ko so se pod- jetja •samoiniciativno vključila v izvoz, in sicer na solifini komercial- ni podlagi. Ce pustimo hmelj ob strani, moramo prav gotovo ome- niti. tovarno nogavic iia Polzeli, ki daje domala W odstotkov §voje proizvodnje na tuja tržišča. To pa je tudi edina rešitev, kajti, domači trg bi /,a tako inehaiiiziJ-aiio pod- jetje s toliko kapaciteto bil vseka- kor premajhen. Investicijsko dejavnost predvi- devajo v glavnem le v Montani, ki se bo polagoma preusmerila , na gline. Bazen tega pa je [)redvide- iiih še'nekaj manjših investicij za industrijo: Kovinsko — nadaljeva- nje gradnje hale, Agroservi.s — nove delavnice za možnost proiz- vodnje obiralnih s-trojev za hmelj in podobno. Na Polzeli pa je sedaj na vrsti tovarna jH)hištva. M. Emajlirci na delu ob boksih za emajliranje posode Glavna naloga sprememba strukture prebivalstva V Šentjurju smo o delu pri izde- lavi sedemletnega načrta razvoja občine govorili s predsednikom ob- činske skupščine tov. Petram Hla- stecem. Na vprašanje, kako daleč so že z delom, je dejal, da bi sedaj le težko dali kake točne ocene. Po- tem pa je nadaljeval: Pri nas smo sestavili posebno ko- misijo, ki ima razen glavne nalo- ge, da sestavi sedemletni načrt, tu- di to, da bo življenjski. Zaradi te- ga člani občinsJce komisije ves čas tesno sodelujejo z gospodarskimi organizacijami, iki pripravljajo svo- je razvojne načrte in na katerih bo slonel občinski načrt sedemlet- nega razvoja. Tov. Hlastecu smo zastavili tudi vzporedno vprašanje, in sicer,'''kaj pri njih v osnovi v .sedemletnem razvoju ziasledujejo. Takale je od- govoril na to vprašanje: Postavili ste me zares v neroden položaj, kajti izbirati moram med zelo pomembnimi nalogami, ki bo- do zajete v sedemletnem načrtu. Toda vendar se bom odločil za eno. Znano je, da je naša občina pre- težno še vedno kmetijska — to po- meni, da se večji odstotek prebi- valstva preživlja s kmetijstvom, čeravno naravni j)Ogoji narekujejo drugačno strukturo. Sedaj je odnos zaposlenih v kmetijstvu v primerja- vi z zaposlenimi v industriji 60:40. Menim, da je 'naša osnovna naloga, da ta odnos menjamo, in si,cer da bo obraten, da bo 60 odstotkov za- poslenih v industriji in le 40 v kmetijstvu. Tovariš Hlastec pa je na koncu še nelkaj dodal. Rekel je, da je nuj- no pripomniti, da v sedanjem ob- dobju, ko gospodarske organizaci- je intenzivno delajo pri izdelavi sedemletnih razvojnih načrtov, mo- ramo računati tudi na nekatere po- sebnosti, želje, ki presegajo zmož- nosti. Zato take pojave odklanjamo že sproti. Toda menim." da bomo v celoti ves občinski razvojni na- črt vskladili šele, ko nam bodo znane tudi posebnosti posameznih organizacij. Jasno .pa je, da bomo morali naš občinski sedemletni raz- vojni program vskladiti z načrtom okraja in republike. Mirno pa lahko trdim, da je želja vsake občine, da bi. se v sedemlet- nem načrtu ustvarila kar najugod- nejše perspektive. To je res velilka želja. Pri nas pa v, tem obdobju, je dejal tov. Hlastec, v nobenem primeru ne smemo f>ozabiti na raz- voj obrti, in sicer obeh — usluž- nostne in proizvodne. Zaradi zao- stajanja te panoge smo namreč v preteklih obdobjih imeli že veliko težav in zakaj jih ne bi končno od- pravili? č „Če nam uspe.. v Šentjurju smo se zanimali tudi o razvojnem programu tovarne Al- pos. Zvedeli ismo zanimivo zadevo, za katero so 'nam povedali, da ise bodo zanjo zavzeli z vsemi močmi in so trdno prepričani, da jim bo uspelo. To pa še posebno, ker so jih podprli tudi občinski organi, gosi>odarska zbornica in podobno. Gre za nabavo i>osebnega stroja za izdelavo taakostimskih šivnih cevi. Res je sicer, da je ta stroj potrebno uvoziti in da bo zanj potrebno od- šteti okoli 100 tisoč dolarjev. Ven- dar moramo vedeti, da isedaj za- pravimo za uvoz teh cevi, ki jih v Jugoslaviji nihče ne izdeluje, veliko več v tujih plačilnih sredstvih. Istočasno i>a se tovarni Alpos z nabavo tega stroja-odpirajo velike možnosti za razvoj. Naj omenimo, da bi pri ipolnem izkoristku stroja vrednost proizvodnje teh cevi zna- šala okoli osem milijard dinarjev. Gre torej za pomemben načrt, ki zasluži veliko pozornosti. Naj hkra- ti omenimo, t a sedanja vrednost proizvodnje tovarne AlT^OS ne do- sega milijardo dinarjev. Z>aradi tega bi razumljivo bila nabava novega stroja v Alposu izrednega pomena. Saj bi na primer pri polnem obra- tovanju potrebovali zanj kar okoli 5 vagone surovin dnevno. Toda to tudi niso vsi imčrti Al- posa. Znano je dejstvo, da ima ta tovarna zaradi sezonske .prodaje ne- katerih svojih izdelkov velike te- žave zaradi dobavnih rokov. Jasno je namreč, da v .konicah niso mogli doslej izdelati dovolj nekaterih pro- izvodov — zlasti vrtnih garnitur, katere gostinska podjetja kupujejo .V glavnem spomladi in x začetku poletja. Ja-sno je zaradi tega bilo, da bo potrebno urediti primerno skladi.ščc. s čemer bi dosegli konti- nuirano proizvodnjo in vskladišče- nje izdelkov pred sezono. To pa ve- lja tudi za nekatere druge proiz- vode. ki so .sezonskega značaja, ali ko gre za večja naročila v isti po- šiljki. Zanimali smo se tudi. kako je nji- hova komisija postavila vprašanje zaposlovanja nove delovne sile. Povedali .so nam. da bo sedemlet- ni načrt razvoja tovarne zajel razen proizvodnih nalog tudi nekatera druga pcvdročja. ki iso glede pr()iz- voduje. .prmo v naslednjem sedemletnem obdobju posvetili stanovanjskemu problemu j>osebn6 pozornost. - -le stran 12 CELJSKI TEDNIK Si 39 — 27. septembra 1963 Pitna voda še vedno problem Velenja Vprašanje pitne vode v Ve- lenju se še vedno ni premak- nilo s kritične točke, saj še vedno nastopajo dnevi, ko {>rav v času največje porabe preneha teči. Seveda ni to ;^olj problem Velenja, kjer je zaenkrat zadeva najbolj pere- ča, temveč bo to vprašanje Igmalu problematično tudi v i^štanju, medtem ko je v Pes- jem že. Za rešitev nastale kri- ze s pitno vodo v šaleški do- lini je izdelal projekt za vod- llo-gospodarsko osnovo pro- jektant dr. Franc Jenko, Po teh osnovah bi rešili pomanj- kanje vode z izkoriščanjem Paških vrelcev in z zajezitvijo rečice Ponikve, ki teče skozi Hudo luknjo v Pako. To bi 'bila najboljša rešitev. Na ta ridčin bi zadovoljili potrebe )Drebivalstva v Velenju in Pes- 'Jli ter bodoče potrebe lahke in kemične industrije na indu- strijskem področju med Vele- njem ih Šoštanjem. Za potre- be Šoštanja pa je najbolj eko- nomična ' rešitev v gradnji vodovoda termoelektrarne, ki bo gradila svoj vodovod izven premogovnega sloja. Le-ta namreč potrebuje vodo za na- pajanje obrata. Mpžno je, da na ta vodovod priključijo iz- vir pitne vode v Topolšici in tako (rešijo rastoče potrebe Šoštanja. Poleg pomanjkanja za pre- skrbo Velenja s pitno vodo pa je osnovni vzrok za naglo rešitev tudi v razvoju rudnika lignita, ki bo kmalu prešel na odkopavanje premogovnih varnostnih stebrov pri starem jašku. S tem v zvezi že delajo priprave za odvodnjavanje tri- adne vode, ki veže velike ko- ličine premoga. To pa pomeni presahnitev dosedanjega vira pitne vode. Za gradnjo vodo- voda od Paških studencev do Velenja bi rabili okrog 192 milijonov, za nadaljnjo zvezo Velenje—Šoštanj pa še dodat- nih 100 milijonov. O tem problemu je razprav- ljala na zadnji seji občinska skupščina, ki je priporočila vsem gospodarskim organiza- cijam in stanovanjskim skup- nostim, da obravnavajo pere- 'Č61'stanje in da prispevajo "št^stva za; nov vodovod v ša- leški dolini. Ki. Srečno, Stane! Te dni se je. od občanov velenjske občine poslovil dolgoletni družbeno- ipolitiični delavec, sekretar občin- skega komiteja ZKS Velenje — to- variš Stane Ravljeii. Odločil se je za visokošolski študij. Le'kdo ga ne jM)zna!' Šestimjst let neumornega družbeno-političnega dela ga veže na šaleš^ko dolino. Že takoj po vojni, leta 1945 je deloval kot organizacijski sekretar ()K SK()j v Mozirju, zatem je bil nekaj časa inštruktor v organizacijsko- inštruktorskem oddelku OK KPS v Šoštanju in v letih 1930 do sekretar OK LMS v Šoštanjn. Po ukinitvi okraja v Šoštanju pa na enaki dolžnosti v Celju, odkoder se je znova vrnil v Šoštanj ter vršil dolžnost ipredsednika občinskega ljuds'kega odbora tri leta. V zadnji mandatni dobi je bil tudi republiški poslanec za Šoštanj* z okolico. Zad- nja leta (pa je uspešno vodil delo občinskega komiteja kot sekretar. Toda podatki niso tisti, ki bi nam govorili o vrednosti č^loveka. O Sta- netu ve sleherni povedati dobre stvari. In ni ga. ki ne bi poudaril, kako je blizek ljudem in kako or!- jetno je priti k njemu na razgovor Nemale so bile naloge, ki jih je opravljal. Svojstven tempo indu- strijske rasti Šaleške doline je po- rajal vedno znova nešteto nasprotu- jočih situacij, ki jih je bilo nuinO reševati. Kot človek in kot partijec je bil Stane vzgled nam vsem, saj smo prav v njem in v njegovem delu čutili veliko |M)moč pri zašle, dovaiiju velikih ciljev socialističm" revolucije — pri utrjevanju medi seboj nih človeških odnosov. Se to' marsikdo ve povedati o lK).seht,i vrlini Staneta: bil je skromen i,, delaven. Hodil se je v številni delavski družini. Oče mu je umrl v tal>(». rišču in mati se je šele jm) dobrein letu vrnila iz taborišča. Stane pa se je vključil v vrste narodnoosvo!)o. dilne vojnc^ ter dočn.kal v Tomšičevi brigadi. Ob odhodu iz naše sredine mu že- limo uspeh pri študiju, za katerega se je odločil, in prepričani smo, da se bo po uspešno končani šoli vrnil med nas. KI. Državno prvenstvo letečih modelov na krožni stezi v Velenju je odlično uspelo, prav tako propagandni del letalskega mitinga — pristanek pa- dalca v parku in jadralnega letala na gladini jezera sta pritegnila veliko število tujih in domačih obiskovalcev. V enaki meri pa so bili vsi nav- dušeni nad modeli,'ki so dosegali tudi 180 km bi-zine. Na sliki: sodniki pri delu Ozimnice bo dovolj Trgovsko podjetje »Velma« v Ve- lenju ise je v svojem dvoletnem ob- stoju močno razraslo, saj ima danes že osem poi^lovalnjc. Od tega štiri v Velenju, ostale pa v Skalah, Vin- ski gori, Šentilju in Šoštanju. Pred dnevi ipa je postalo še grosistično Ijodjetje za 'kurivo in gradbeni ma- terial. Potrebe po gradbenem mate- rialu «o v Sale.ški dolini izredno na- rasle in je uvedba tovrstnega gro- sističnega podjetja dokajšna pred- nost za vse, ki gradijo. Podjetje predvideva v letošnjem letu nad 700 milijonov realizacije. V osmih mesecih so 26 odstotkov nad pla- nom. Edina resna težava se kaže zaenkrat le v prodaji 'kuriva — liignita, ki ga kljub bližini vira (rudnika lignita) primanjkuje. Tre- nutno je namree izredno konjnnk- turno obdobje za lignit in tako roma iz Velenja dnevno tudi do 10.000 ton lignita, medtem ko ga grosistično podjetje »Velm^a« ne dobi dovolj, da bi krilo potrebe prebivalstva. Te dni v špecerijski poslovalnici :>Velme« že vipisujejo naročnike za ozimnico. Predvidevajo, da bodo prodali okrog 150 ton krompirja, 100 ton grozdja, medtem ko bodo letos prodali mnogo manj jabolk in ostalega sadja, ker je boljša sadna letina. Istočasno pa bodo vs^ladiščili okrog 30 ton krompirja in okrog 5 ton jabolk za redno prodajo v zim- skem času. Cene za krompir so že znane. Tako bodo prodajali naročnikom merkur po 27. a cvetnik po 35 di- narjev. Cena jabolk ,pa se bo vrtela nekje med 30 in 40 dinarji. KI. Kdo naj plačuje odvoz smeti? Velenje je mesto in si je zato ludi uredilo odvoz smeti. Komunalno obrtni center je do. slej odvažal smeti, pri čemer so stanovalci plačevali od Vsakega smetnjaka 55 dinarjev. To pa je porodilo odpor pri marsikaterem stanovalcu novega mesta in ni bilo nič kaj redkega, če si videl, kako stanovalci vsak zase odvažajo to nujno zlo na smetišča ali pa celo na tista mesta, ki niso predvidena za tovrstno odlaganje. Podobno se je dogajalo tudi v Šoštanju. Vsekakor to ni in ne more biti všeč komu- nalno obrtnemu centru, ki ima za to svrho preurejen kamion in tudi delovno- ekipo, če- prav so stanovalci imeli nešteto pripomb na delo le-te. V mnogih primerih baje niso iz. praznili niti polovice smetnjaka ali pa so pol napolnjen smetnjak zaračunali kot pol. nega itd. Spor je nastal in ker so važna sredstva in z njimi posredno čistoča, je komunalno obrt- ni center predlagal, da bi v bodoče plačevali po 3 dinarja na kvadratni meter stanovanj- ske površine, kar nedvomno v večini prime, rov močno podraži odvoz smeti (v skupni letni vsoti v primerjavi z lanskim l^tom za okrog 0,5 milijona). Za delovne in druge or- ganizacije pa bi to rešili s posameznimi pogodbami, kajti tudi gospodarske organiza. cije so odvoz smeti reševale doslej samo- iniciativno. Problem bi bil nekako rešen, če ne bi ob povečani tarifi za odvoz smeti predlagali in iudi sprejeli na občinski skupščini, naj to plačevanje gre iz sredstev hišnih svetov. Ker skupna vsota letno prekoračuje 2 milijona dinarjev, je bržčas umestno vprašanje, za. kaj je odvoz smeti zapopaden v okviru sred- stev hišnih svetov, ki so namenjeni pred. vsem za nešteta popravila hiš. Jasno je, da Komunalno obrtni cenler ; 'msa- meznim stanovalcem in da so le-ti dolžni plačevati. In v enaki meri je dojemljivo, da smeti nimajo s stanarino in amortizacijskim delom teh sredstev nič skupnega. KI. Podražitev mleka v Šaleški dolini Kaže da bodo v skorajšnjem času rešili vprašanje oskrbe z "mlekom za celotno .Ša- leško dolino. Poizkusno posestvo pri ener- gokemičnem kombinatu v Velenju daje tre- nutno okrog 850 litrov mleka dnevno Vele- nju in nekaj tudi .Šoštanju, medtem, ko ga okrog 500 litrov vozijo v celjsko mlekarno. Vsak dan pa se viša število odjemalcev. Zal cena 60 dinarjev, ki je dokaj ugodna, nika- kor ne odgovarja proizvajalcem in se ne sklada s prodajnimi cenami v Celju, Ma- riboru, Trbovljah itd. Zato so na zadnji seji občinske skupščine po razpravi spre- jeli predlog o zvišani ceni mleka na ?0 din za liter. To zvišanje pa so utemeljili tudi z boljšo povprečno maščobo. Seveda ne bo ta ukrep najbolje vplival, vendar pa poizkus- nemu obratu ne kaže drugače, saj je poleg regresa na mleko ob ceni 60 dinarjev še vedno nastajal manjko, ki ga je največ pov- zročila podražitev močnih krmil za prehrano krav in prav .tako zvišanje cen embalaži za mleko. Upajmo, da ta podražitev ne bo vplivala na upad odkupa, kar vsekakor ne bi bilo prav. IzobraŽevanje je pred vrati Delavska univerza v Šmarju pri Jelšah se je temeljito pripravila na izobraževalno isezono. Izobraževanje je pred vrati, zato šo pravkar raz- pisali jezikovne tečaje za anglešči- no, ruščino in nemščino, ki jih na- meravajo izvajati v Rogaški Sla- tini in Šmarju pri Jelšah; v kolikor pa bi bilo dovolj zanimanja, pa še morda v Podčetrtku, Kozjem- rn Bistrici ob Sotli. Prav tako so razipisali šole za živ- ljenje, v katerih nudijo koristne življenjske napotke zlasti odrašča- joči pošolski mladini, in .šole za starše, v katerih nameravajo se- znanjati starše s ijjojavi družinske in splošne vzgoje, o gospodinjski ekonomiki, zdravi prehrani in zdravstvu ter podobno. Poieg tega splošnega dela pa se pripravljajo še na vrsto seminarjev in tečajev po delovnih kolektivih ter na organizacijo političnih šol v večjih krajih šmarske občine. Prav- kar pa skupno z občinskim odborom SZDL podrobno proučujejo kadrov- sko 'problematiko po podjetjih in ustanovah, da bodo dobili jasen pregled o izobraževalnih potrebah in razmerah v občini, o čemer bo razpravljal prihodnji plenum ob- činskega odbora SZDL. KOZERIJA Dogovor Pravzaprav je ta zgodba toliko resnična, da je kar možno, da bi se diigbdila. Posredi je bil le dogovor, ki se različno pojmuje. Podjetje >ExcentraKo bo stanovanje go- torh, pa bomo govorili o razdelje- vanju!* '%V redu!^ je dejal nato direktor •»K^iraexcentre€, »želim le, da se dr- žite dogovora.€ Dpggpor je bil ta, da bodo štiri sta- nopi^nj^ razdeljena sledeče: eno za ^Ex£entrosuper raketi. In čfln je dalje tekel — baje o Si- biriji celo hitreje kot na Marsu, kjer so polževo napredovala. Toda v zimskem .sibirskem koledarju je le nap^il slavnostni dan in direktor »E3{tT^xcentre< se je vselil v novo zgradbo. Ostala stanovanja pa so ča- kala stanovalcev. Toda, ker je di- rektor >Extraexcentre< smatral, da je stanarina tega stanovanja previ- soka (to v novih stanovanjih smatra- jo vsi), je poteklo že enajst mesecev, a stanarine ni plačal (to običajno ne počenjajo vsi). In prav po tem pre- teku teh enajst mesecev je nastopilo vprašanje razdelitve ostalih stano- vanj. Direktor ^Extraexcentre€, ki je nekoč bil šele direktor >Excentre^, se je vštulil na sejo delavskega sveta in se trkal po prsih z velikimi zaslu- gami. ^^Strokovnjake imam, sedaj pa sa- mo še stanovanja. Saj čutite, da je o tej Sibiriji težko podnebje in da so naši dihalni organi le preveč ob- čutljivi, da bi lahko tvegali našo strokovnost propadati. Prepričan sem, da še pomnite moje zasluge!* Delavski svet je hladno, kot je pač običajno v Sibiriji, sprejel na znanje zasluge in zasedal nemoteno. Imel je boljšo rešitev. Podal jo je predsednik delavskega sveta. ^Tovariši, menimo, da naj se izseli, kdor ne plačuje sta- narine v novem stanovanju na Mar- su. Ostala stanovanja pa bomo pro- dali strokovnjakom, ki žive in delajo na Marsu.< Vsi so se strinjali z edino pametno rešitvijo, le zaslužni direktor ni mo- gel tega požreti. Malo mu je bilo mar mnenje sveta, kaiti on je imel zasluge. In začel je veliko pot od komiteja, do občine in drugih važnih činiteljev. V eni sami sapi (ta se mora v Sibiriji običajno štediti) je grmel v zaslugah — .se- veda strokovnih — in o tem, kako so požrli dogovor. Bemtil ie in bemtil. dokler ga ni ustavil neki delavec in ga vprašal, če potrebuje posojilo, da bo lahko plačal stanarino. Toda to mu žal ni bilo dovolj. Od- peljal se je na Mars. kjer je rovaril dalje. Ker ni uspel, ga je pot vodila nazaj k delavskemu svetu, tja, kjer so mu storili veliko krivico, ker so požrli dogovor. Znova se je izprsil. :>Tovariši, ali ste pozabili moje zasluge. Ali veste, kaj bi bila »Excentra*, da nisem bil- jaz direktor. Kaj bi bilo z vami itd.. .< Govoril je in govoril vse dotlej, dokler ni nekdo iz vrst de- lavskega sveta vstal in dal predlog, da tovarišu postavijo čudovit spo- menik, na katerem pa naj bodo nje- gove zasluge označene s skromno vsoto tistega, kar je možakar zaslužil v Sibiriji. Baje je direktor bil zelo užaljen, da se je nekdo upal govoriti o za- služku, kajti njega še nikoli i\iso zanimali zaslužki delavcev. Torej je le dogovor bil kriv — mar — ne? Jože DROBNE IZ NASIH KOMUN KOSILO NA ŠOLI v letošnjem letu so se na obeh osnovnih šolah v Velenju odločili, da bodo otrokom pripravljali kosila namesto dosedanjih ma- lic. To je predvsem razveseljivo za vse ti- ste oddaljene (in teh ni malo, kajti v Ve- lenju je nad 1500 šoloobveznih otrok), ki imajo po uro in še več hoda v šolo. Uved- ba kosila bo bržčas pripomogla k skladnej. Si in bolj zdravi telesni rasti ter bo marsi- kateri družini rešila doslej težak položaj. Otroci obojestransko zaposlenih staršev so zaradi dvoizmeničnega pouka imeli nešteto, krat prav s kosilom težave. Zal je zaenkrat predvidena cena 150 dinar- jev 'skorajda malce visoka in zato že premi, šljujejo, da bi ceno obroka pocenili. VEUK NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠČIN Naval na edino trgovino s šolski- mi potrebščinami v Slov. Konjicah je sedaj že močno ponehal. Zaposle- no osebje je v prvi polovici sep- tembra, deloma pa tudi že v avgu- stu, delalo dnevno tudi po 10 ur, sa- mo da so lahko ustregli vsem kup- cem. Seveda pa so v teh dneh zelo izprazinili svoje zaloge torbic, papir- ja, knjig, zvezJkov in ostalih pripo- močkov za Šole. Starši pa so se ob teh nakupih znebili kar lepih tisoča- kov, posebno v tistih družinah, kjer imajo več šoloobveznih otrok. Ker so posamezni učbeniki veljavni le nekaj let, si tudi s tem ne da dosti pomagati, zato so ti izdatki še itoliko večji. HOTEL »PAKA« NI VEC OSAMLJEN Gostinsko podjetje >Paka'skovati. ker i" potem te/Vo enim in dnrrvm. To I - najin sinek ie bil star samo - in nol. "\^>nr|-ir naju niso TjiistMi k nj'Mnu. Midva pa še pomislila nisvM na to. da bi nama umrl. Otroku scr-i potem še dvakrat dala kri. Zat" sem bila zelo začudena, ko sem n otrokovi odjaviiici. ko je umrl n"" l)r;ila. da ic im(>l vnetje srednic"-!! ušesa. 'i)ljučnico in pa močno (•'"• ve^sje.. Zakai so potem iOf)tr(>bnv ''' mojo kri? Pr(xi)ričana sem da otroka jjrcdiladili v bolnišnici. .•^rtt^niiiu Zl>i'^k' Dečkova c. 2')!a Celje Najin dopust Stara sva. Nalagava si osmi križ. Oba: žena in jaz. Ko sva še bila pri moči, sva pri- pravila za svet tri otroke: dve hče- ri in enega sina. Zdaj so veliki. Ima- jo svoj poklic in si služijo kruh. Le- po živijo. Midva nisva tako. Garala sva in stradala. Potem sva si kupi- la to skromno domačijo, šolala sva otroke. Svoj kos kruha sva delila otrokom. In nikoli nama ni bilo žal. Radi naju imajo. Ko smo spet skupaj, smo srečni. Vsako leto pridejo. Vsi trije: An- ka, Marjetka in Janez. Pridejo z družino. In lepo se zvrstijo. Letos se je prvi oglasil Janez. Nič ni spo- ročil. Kaj'bi, saj gre domov! Na vrat na nos je potrkal z ženičko in tremi čmrlji. Dan dva smo se ob- jemali in obujali spomine. Potem je Janezova družina nastopila do- pust. Žena je prevzela kuho, jaz sem postal komandant malih sr- šenčkov. Janez in Marička sta ho- dila na kopanje. Tudi dva, tri dni sta bila z doma. Mi pa smo kralje- vali doma. žena se je znojila v kuhinji, jaz pa sem racal za vnuki, kajti povsod so hoteli imeti svoj nos. Komaj sem jih otel ene nevarnosti, že so silili v drugo. Tako je šlo iz dneva v dan. Na dopustu so bili tri tedne. Zadnji teden sem bil že hud. Vzel sem šibo in zažugal. »Zdaj pa zares. Ker vam z bese- do nisem kos, vas bom pa s šibo!« Gledali so me in se mi smejali. Tudi žena je postala sitna. Bolele so jo noge in neprestano mi je go- vorila. »Morala bom k zdravniku«. Šla pa potem ni. Komaj se je poslovil Janez, že je bila na vratih Anka. Jo, ta je pri- peljala samo dva fantiča. Mož, rev- ček, boluje na želodcu in mora uži- vati dietno hrano. Spet sva prevze- la skrb. Tokrat smo bili srečni krat- ke štiri tedne. V tem času sta fan- tiča ubila pet šip in onesposobila dve mladi kokoški. Žena se je sko- raj zjokala. Tega pa javno ni hotela pokazati, ker Ankin mož ne prene- se žalosti. Imeti mora kar .največ z.abave. Zato sta pridno obirala vse družabne prireditve. In ko je bila denarnica prazna, je Anka prosila. »Oče, samo pet tisočakov!« Seveda sem jih dal. Če sem jih za hrano in razne priboljške dal dvaj- set, me tudi teh pet ne bo spravilo na boben. Po Ankinem odhodu sva imela tri dni počitka. Ležala sva kot snopa in zračila stanovanje. Že sva misli- la, da Maričke ne bo, ko sredi noči potrka yia vrata. »Očka, mamica, tu smo!« Planila sva na noge. Hitro sva pripravila postelje za štiri kujonč- ke, mi pa smo kramljali vse do poz- nega jutra. In predno je tudi Ma- rička legla k počitku, nama je spo- ročila veselo novico. »Pomislita, Bogdan ima letos že pet tednov dopusta!« Torej: pred nama je pet kratili tednov . Ne, zmotil sem se: bili so dolgi, predolgi. Namreč Bogdan je šport- V "nik od nog do glave? Nogomet tnii je najbolj pri srcu, Tudi črmlji že tekajo za žogo. Podili so se gor in dol po travi, kričali in prirejali prth^ ve tekme. Celo sosedje rta drugi strani ceste so se zgražali, Marička pa me je smeje prepričevala. »Pusti jim veselje!« Zadnja dva tedna sta se Marička in Bogdan odpeljala ha morje. Mid- va z ženo pa sva prevzela skrb nad štirimi vnukci, ki so bili od prvega do zadnjega razposajeni, da jih ni- sva mogla uganjati. ^Jn če sva se z ženo jezila, so na ves glas kričali. »Dedek, babica, to je vendar naš dopust!« Tik pred odhodom, ko so bili kov- čki de spakirani, dobi Boan ek- spresno brzojavko: DOPUST TRAJA ŠEST TEDNOV. »Živijo!« so kričali vsi vprek, le midva z Ženo sva klavrno prikima- vala. »Imate pa res srečo...« Zdaj je vsega konec. Šli so in midva sva spet sama. Trikrat sva obiskala zdravnika in trikrat naju je obiskal zdravnik na domu. In pri obeh je dal diagnozo: ŽIVČNI ZLOM! Pismonoša vsak dan prinaša poz- drave. Pišejo nama Janez, Anka in Marička. Poljubčke nama pošilja vseh devet vnučkov. In na koncu vsakega pisanja je napisano z veli- kimi črkami: PRIHODNJE LETO NA VESELO SVIDENJE! Okoli oglov je vse mirno in tiho. Po večerih sediva na klopci pod ok- nom. Kramljava in drug drugemu masirava živce. In ko bodo zdravi, bova nastopila dopust. Na koledar- ju bova zapisala točen čas: DESET MESECEV! -dk- Stran 14 CELJSK«! TEDNIK St. 59 — 27. septembra 1965 LEPI RAZTRGANEC S emci so v tretjem letu okupacije še 5 pilfMlnjimi silami skušali za- tirati upor, ki se je vedno bolj raz- plamteval. Partizani so Ibili še ve- činonm v hribih, toda vede.li so, da bo kmalu konec. Sovražnik je iskal ljudi, ki so pomagali partizanom. Neko prijetno nedeljsko popoldne je v 'sanu)tni hiši nad Sladko goro bilo živo kot v mravljišču. Parti- zani so počivali, dekleta iz Šmarja pa iso (prinesla zdravila in obveze. Tine je zaipisoval v beležko, "kar so prinesli. Domačini so bili veseli, saj že dolgo ni bilo toliko mladih, upornih štajerskih fantov iskii^paj pri hiši. Oče je skril sod vina. ki ga'- zdaj pridno naiaka in gosti naše bore.e. Pri jančičevih je pravi praz- nilc.Brliika Jovita ipri svojih sedem- nai'stili ipornladili iari v «reči. Kako ne bi? Kurirji pojo slovenske pesmi, na previdnost so vsi pozabil i. !\emei sb daleč v dolini. Fantje! Dušan prihaja! Madona. ruska brzostrel- ka!- Stojaa je navdušeno zaklical na ves glas. Vsi iso onemeli. Od vi- nograd^ stopajo , trije partizani. Srednji je ogrnjen v lepo peleriifo iz nqpremočlj.ivega ()latna. Na'iprsili mu rdi nagelj z rožmarinom. Na titovki blt!Sti izredno lepa zvezda s sripom in kladivom. Cisto drugačna je, -dosti leii)ša. kot so jih dekleta urezovala š iplutnu. du niso imele enakih (petih krakov. Ponosno stopa, roko naslanja na težko brzostrelko, kalkršne ostali niso nosili, jeklo se motno blesti, cev -je obdana z luk- njičavim jeklenim okle;pom. Kako je lep! Ves je nasmejan! Dušan! Nlajor. prej v Bračičevi brigadi! jjravi .samozavestno, toda prijetno Ijubcv.nivo. Očka. kar nam gu še natočite! Pošteno smo si grizli koleuaipo vaših bregovih! Na zdrav- je. junaki! Oče je danes flober kot beli kruh. ves obraz se mu smeje in ona iintaika. gosti: hotel bi vse raz- dati tem dragim mladeničem. Samo vsega mi 'dan(w še ue spijte. Kaj pa bo za-svobodose šali. Dušan SI! je razživel, da ga je kmalu ipovsoci pt)!no. /daj je v ku- hinji. zdaj v sobi. zdaj med fantj. ki se že odipravljajo. ('ez nekaj dni se vrnem s Pla- nine;.- r(^siio pripoveduje. .Takrat bom potrebf)Vč)! prostovoljce za udarni bataljon, ki bo deloval okoli lL[w>gU!v^kt ga ipredora. Minirali bo- mo švabske (ransporte; to moramo teiiudjito o.uravjiti. da poitlkurimo podganiun. .Ne bo več miru tod. Iz zraka tilovci. mi ipa |)onoči! ' l.ei)i partizanski major je vsem ugajal. Kantom so žarele oči. Du- šanovi načrti so bili vabljivi. Kako imenitno bi bilo s,})uščati v zrak v ognju in dimu natovorjene švabske vlake, ki so talko 7>0g0'st0 bobneli skozi lijpoglavs^ki predor. Tako. tuko. deklice drage.v: se mimogrede obrne Dušan k brhkima Celjankama. ki sta ipregledovali zdravila, o'bveze in vse. kar so to- krat prinesli za partizane. To je bilo za liste čase tpravo bogastvo.Če bi imeli še več takih tovarišic, bi bilo lahko našim bolnišnicam. Rad bi si zčijpomnil vajini imeni. V prinu-ru. da bi niojemu udariHMuu l)ataljonu zmanjkovalo obvez... No. u;pam. da jih ne bo! se zglasim pri vaju. Samo. kje vaju najdem Kam naj ipo.šljem svojega kurirja? Sam najl)rž ne bom tako kmalu ko- lovratilpo Celju.; Dekleti sta zarde- vali. j)()hvala partizanskega oficirja ju je osrečevala. Radostno sta raz- lagali. v kateri celjski lekarni se je potrebno /glasiti in za koga naj povpraša kurir. Dušan si je z drob- nim svinčnikom za^pisal imena in šaljivo dodal: Veste, zaradi praske, ki mi jo je ostrgal nemški mitralje- zec, imam zdaj, ko sem cela dva meseca ležal tu blizu Poljčan, čisto prerešetan iSi{>omin. Glava mi je kot rešeto, če ne zaipišefn, vse pozabim.« Tovariša, ki sta Dušana sprem- ljala, sta pripovedovala, da je major bil v boju hudo ranjen. Prej je bil komisar v Bračičevi brigadi, zdaj pa se je dva meseca zjdravil pri ne- kih znancih v Poljčanah. Ljudje so ga povsod imeli izredno radi. V postelji je bil in je vodil miting. V sobi se je baje nabralo toliko ,ljudi, da še vrat niso mogli zapreti. In ni stradal, iprinašali so mu kekse in pečene piške, samo da bi hitro ozdravel. >Ja. Dušan je imenitna zverina,« se je navduševal Miško. Baje je obiskoval celjsko rusko- šolo. Take brzostrelke, poglejte, ni- na vsak komandant. Fant, ta vžge,a...« ' ''Diišan je naenkrat bil ves naš. Klepetali iso kot stari, zaupljivi pri- jatelji in prijpovedovali o vsem, kar izredno pomeml)ne jpa tudi zelo ne- varne.« Zaipisal si je nekaj imen, ga je zanimalo. iDušan je živo pravil o bodočem U})0!glavskem udarnem bataljonu, za katerega je kar tu pripravljal prvovrstno vodstvo. Potrebujem predvsem najbolj za- nesljive ljudi, ker bodo naše akcije potem je poklical še očeta. »Vi, Iki ste najbolj zanesljivi, poslušajte! Samo strogo zau,pno! Ali je na va- šem podstrešju dovolj prostota, da bi lahko namestili racfijsko oddajno postajo. To je zaupno, a zelo važno! Samo pomislite, kaj bi to .pomenilo za naše akcije!« Oče je nekoliko pt)tuhtal. i|)otem )pa zanosno zatrje- val: - Brez skrbi! Tako jo skrijemo, da je živa duša ne najde.« ,\Iajor Dušaii je bil zelo zadovoljen. Veste, sijajni ljudje ste tu! V brigadi člo- vek dokaj rad i[K)Zid)lja na vse vas, ki pa nosite svoje glave vsak dan prav naprodaj. Zelo sem vesel, da bom odslej povezan z vami.« Mračilo se je. Partizani so se od- pravljali na >Mpr»šičjo akcijo« proti Šmarju. Pujsi so bili že Kdo? O kom govoriš!« ^ »Prekleti, lenpi raztrganec, major Dušan! Biserka jc imela prav! To je bil gostčiipovec, plačanec špan- ring iz .Maribora.« On. Iei)i 'komandant! Neverjet- no. Toda 'bilo je ros. ^ Anekdote Francoski slikar Jean Louis Fo raine je bil že na snirtni i)ostelji, njegova družina pa je še vedno poskušala, da mu povrne vero v ozdravljenje. Mnogo lx)lje izgle- daš,<^^. mu je rekla žena. Tvoja lica imajo zdravo barvo.« mu je dejal ^ sin. yTvoje dihanje jemanj napor-'!] no, oče,« mu je rekla hčerka. Fo- raine pa se je nasmehnil in dejal: Hvala vam, umrl bom ozdravljen.« * K znanemu komponistu Rossiniju je prišel nečaik komponista Meier- bera in ga prosil, naj posluša po- grebno koračnico, ki jo je skompo- .niral za nedavno minuli pogreb svo- jega strica. Ko je Rossini dolgo časa potrpežljivo poslušal, je delo takole ocenil: .Koračnica ni slaba, toda bila bi mnogo lepša in meni ljubša, če .bi jo napisal vaš stric za vaš pogreb.« ' * Nekega večera je znani ameriški igralec Edvin Forrest nastopal na nekdanjem divjem za padu v igri »Virginija-. Med dejanjem, v kate- rem ubije svojo hčer, je bila v dvo- rani grobna tjšina. Nagradili so ga z navdušenim ploskanjem. V na- slednjem dejanju je Forrest na odru Te« skrušen in obu.pan, kec ga je izguba hčere tako prizadela, da je izgubil pamet. Neprestano kora- ka po odru in skesano kliče: Virginija, Virginija, kje je moj otrok? Ndk star rudar je sedel v prvih vrstaJi klopi in Virpinijina smrt ga je globoko pretresla. Ni se mogel več zadržati in ves jezen jc zavpil nad Forrestom.: /Saj si jo vendar ubil v prejšnjem dejanju, ničvred- , než, in to sam dobro veš. ti lofjov! « ' Ta nepričakovana sprememba predstave je izzvala salvo smeha in tak aplavz, da so o tem dogodku še dolgo govorili. 20. LET KOČEVSKEGA ZBORA — 20. LET KOČEVSKEGA ZBORA — 20. LET KOČEVSKEGA ZBORA — 20. LET KOČEVSKEGA ZBORA - NAROD SI BO PISAL SODBO SAM Bilo je leto 1943. Ves svet je krva- vel v odločilnem boju proti fašiz-^ mu. Italijanski fažizem je bil sicer na kolenih in hitlerjevske horde so se umikale, a boji na Daljnem vzhodu so divjali z vso silo. Razen sovjetskih ozemelj, ki so jih osvo- bodili rdečearmejci in na jugu Ita- lije je bilo vse še navidezno oku- pirano od hitlerjevskih tolp. Toda le navidezno. Tudi na tej strani frontnih čet je divjal boj, zlasti pa v Jugoslaviji, kjer so bila velika prostranstva osvobojena, še večja pa pod kontrolo in udarcem vojnih operacij NOV in POJ. In v takem času se je rojevala slovenska državnost. Z ramo ob ra- mi 7, bratskimi narodi Jugoslavije je Slovenija po tisoč letih bila de- jansko svojo ^itko, Ipod svojimi simboli, za svoj račun, za svoje cilje... Minilo je skoraj leto dni od prve- ga zasedanja AVNOJ. Kot v osta- lih krajih Jugoslavije so bila ta- krat osvoboiena že obsežna ozem- lia tudi v Sloveniji. Osvobojeno je bilo tudi Kočevje, nekdanja trdnja- va nemštva in nacizma. Kočevje je bilo v tistem času določeno za kraj, kjer so bili postavljeni temelji za- koniti ljudski in demokratični slo- venski oblasti. Pred oktobrom so v vseh osvo- bojenih področjih in tudi na neo- svobojenen^ ozemliu bile svobotlne tajne volitve za odposlance sloven- skega ljudstva. Poslance so Volili tako civilni prebivalci kot parti- zanske enote, če za ta čas pojm »civilno prebivalstvo« sploh lahko' uporabimo. Izvoljeni odposlanci so nato šli na pot, se prebijali skozi zasede in okupirana področja, pla- vali čez reke — mnogi pa so tudi obležali na svoj"! prvii poH ljud- skega poslanca za vedno. Vsi izvo- ljeni odposlanci niso prišli na cilj. Nekateri se niso mogli prebiti iz obročev, zlasti to velja za Štajer- sko, ki je bila takrat še močno za- sedena. 1. oktobra 1943 je bilo v Kočevju 572 narodnih odposlancev. Zbor je bil v nekdanjem Sokolskem, seda- njem Še.škovera domu. Umetniki — prrtizani so dvorano in mesto ozalj- šali za to zgodovinsko priložnost. Stena ob odru je nosila zgodovin- ske besede proletarskega pisatelja Ivana Cankarja: — Narod si bo pisal sodbo .sam! — Narod si bo pisal sodbo sam. Ne fre^k mu je ne bo in ne talar! Tako je preroško vzkliknil ljudski umet- nik in tako se je v tistih prvih dneh oktobra 1943 tudi zgodilo. Zbor narodnih odposlancev v Ko- čevju je bila hkrati velika kultur- na manifestacija. Tako rekoč sredi okupirane Evrope je rojstvo ljud- ske oblasti spremljale zborovsko petje, gledališke predstave, bile so razstave, mitingi — skratka tako je bilo, ko da hoče slovensko ljud- stvo v dušku izliti iz sebe vsa svoja skozi tisočletja zatirana in dušena čustva. Odposlanci so na zboru v Ko- čevju, ki je trajal od 1. do 3. ok- tobra, pregledali uspeh narodno- osvobodilnega gibanja in si zasta- vili naloge za botlet.j n več. Zato lahko sedemletni oektivni načrt gradnje športnih 'cktov v celjski občini .štejemo '^l^ot začetek sistematičnega ob- vnavanja tega vprašanja, kot za- Ij. reševanja izredno težkega problema, za katerega po navadi, kot za podobne negospodarske in- vesticije, zmeraj zmanjika denar- ja. Pod vtisom tega dejstva pa tudi zaradi skromno razpoložljivih sred- stev, je sedemletni program gra- denj športnih objektov zelo realen. V njem ni preveliko apetitov. Tn še to. pri sestavi prioritetnega reda svet ni imel posebnih l"žav. saj se je pri tem naslonil na sklejK' in pri|)oročiia posvtua iirerlstavni- kov vseh športnih organizacij s,p()- mlacli letos, pa tudi kt)nfer(M)ce ob- čimske zveze za telesno kulturo. Xa .prvem inestii tc'to. Ce lx) išlo vse po sreči, se bodo dela na tem prepotrebnem objektu začela že letos; na vsak niičin pa bo nova tribuna, pod /katero bo ste- za za teke ter vse ostale na.prave za skoke in nekatere mete, dogra- jena prihodnje leto. Tretje mesto v sedemletnem per- spektivnem programu je dobila te- lovadnica. Kot je znano se je prejš- nja leta vodila razprava za grad- njo večje hale, ki bi služila tudi gosipodarskim razstavam, festival- skim prireditvam in podobno. Toda, ko je bil naipravljen prezračim za njeno gradnjo, tso se pokazale pre- visoke številke. Zaradi tega je pa- del ta načrt v vodo, uveljavilo pa se je mnenje jK gradnji večje te- lovadnice, najbrž na vogalu L(>v- stikove ter Ulice 29. novembra. Te- lovadnica z vsemi stranskimi pro- stori naj bi bila vsaj toliko velika, da bi v njej lahko iigrali košarkaške tekme, nadalje odbojko in bi naj imela še dovolj prostora za gledal- ce. S postavitvijo te telovadnice bi rešili tudi težaven položaj celjske- ga Partizana. Pa tudi sicer bi z zffrjiditvijo takšne telovadnice omi- lili pomanjkanje pokritih prostorov za telesnovzgojno delo. Nadaljnje mesto v sedemletnem programu ima športno rekreacijski centr (Jolovec. Idejni načrti za ure- ditev tega kompleksa so izdelani. Svet pa je sprejel odločitev, da se v tem času pripravijo načrti za ves komi)leks. glavni načrti i)a za grad- njo centralnega stadiona na i)ro- ' .štoru, ki ga trenutno zavzema celj- ska opekarna. V tej zvezi bo treba rešiti še pers'i)ektivo celjske ope- karne. ki zlasti s sušilnicami seira na zemljišče, ki sa bodo v prihod- njih letih zasedli športni obj(dvti. V glavnem naj bi tu dobili central- ni stadion (nogometno igri.šče z vsemi atletskimi napravami ter tri- bunami za okoli 10.000 gledalcev), nadalje pomožno nogometno igrišče, ki bi ga naj uporabljal zlasti Olimp ter še, nekatera druga igrišča, kot za tenis, rokomet, 'košarko itd. Ra- zen tega naj bi Golovec dobil smu- čarsko skakalnico, ves komple.ks pa tudi iprimeren gostinski oziroma ho- telski objekt. .\a drugi strani Cio- lovca proti Dečkovi cesti pa je predvidena gradnja plavalnega ba- zera. Toliko kar zadeva M:x)rtne objekte v tem kompleksu. Ker pa naj bi v tej zvezi rešili še nekate- re druge |)rob!eme (.šolstvo, stanova- nja. parki itd.) je svet zu telesno vzgojo predlagal ustanovitev me- šane komisije, ki bi koordinirala celotno izf^radnjo rekreacijiskcga centra na Golovcu. V sedemletnem (perspektivnem programu gradenj šnortnih objek- tov in naprav je tudi pokriti pla- valni bazeu. Svet jc predlagal naj bi ta objekt navezali na rekonstruk- cijo neke tovarne. Možnosti za to obstojalo, in sicer zelo realne. V načrtu za naslednjih sedem let je še predvidena prestavitev Gla- zije in sicer na T.avo ter dokončna izgradnja plavalnega bazena ob Ljubljanski cesti. Razen te^'a so v programu še ne- katera igrišča pri šolah. Na prvem mestu je ureditev ustreznega igri- šča pri prvi osnovni šoli, ki bi ga naj uporabljale še vse ostale so- sednje šole in mladi ^prebivalci di- jaškega doma. Do svojega igrišča bo .prišla tudi eikonomska srednja šola. Prav tako je predvidena ure- ditev igri.šča v Vojniku in še pri nekaterih drugih šolaL_ Ce sodimo po teh podatkih je perspektivni program gradenj šiportnih objektov v celjski občini postavljen na realne osnove. Seve- da pa problem s tem rie bo rešen. Odprto je viprašanje nekaterih šol- skih telovadnic, za katere bo prav tako treba zagotoviti potrebna sred- stva. TINE ŠROT - 7. Na mediteranskih igrah v orodni telovadbi v Neaplju si j j član gabrskega Partizana Tine Šrot priboril novo me .in r^ u.i priznanje, saj je v orodnem šesteroboju zasedel v skupni cce častno sedmo mesto in zbral pri tem natanko 56 točk. Po vs. ; tem je bil v tein ocenjevanju kot tretji Jugoslovan, za Cerarjem. ki je zmagal in Petrovičem, ki je osvojil šesto mesto. In če bi Šrot z večjim uspehom nastopil še v parterni telovadbi, bi sc tudi v skupni oceni uvrstil na boljše mesto. Razen tega se je Šrot na treh orodjih uvrstil med finaliste; tako v preskoku čez konja, kjer je zasedel četrto mesto, nadalje na konju z ročaji, kjer je bil peti in končno na krogih, kjer je bil šesti. ZKK Celje - občinski prvak y borbenih partijah Občinsko prvenstvo kegljaških moštev Celja v borbenih partijah je končano. Po zanimivem razpletu so si prvo mesto vendarle priborili kegljači želežničarskega kluba, ki so zbrali 26 točk ter dosegli pozi- tivno razliko 598 kegljev. Ostala mesta med devetimi ekipami so za- sedli: 2. :n. maj« 24 točko (+48"5). 3. Invalid 24 (+266), 4. Elektro 20 (-(-59), 5. Partizan-Kovinar Štore 18 (-f287), 6. Ingrad 12 (—226), 7. Ko- vinotehna 10 (—577). 8. Kladivar 8 (—108). 9. Olimp 2 točki (—792). Na tekmovanju je sodelovalo 157 tekmovalcev; skupno je bilo odigra- nih 144 tekem; najboljšo igro pa so dali člani želežničarskega kluba, ,ki so v, šestnajstih nastopih osamezni člani dosegli naslednje rezultate: Lubej 864, Truglas 824, Kohne 824, Šmou 812, Veranič 812 in Lešek 777. j. L. INGRAD : KONSTRUKTOR II 4818:4763 V nedeljo je bila na kegljišču Ingrada v Celju še ena prijateljska tekma kegljaških inoštev. v kateri so domačini premagali drus^o vrsto mariborskega Konstruktorja z re- zultatom 4818:4763 lesov. Med Celja- ni so se uajlK)l} odlikovali: Petecin 850, Podkrižnik 846 in Logar H24. Zmag! in poraz ZA CELJSKE ENAJSTORICE Šesto kolo jesenskega dela tek- movanja v slovenski nogometni ligi je prineslo pričakovana in zaslužena uspeha dvema celjskima enajstoricama, Kladivarju ter ZNK Celju, medtem ko je Olimp izgubil dvoboj več kot nesrečno. Kladivar se je doma sestal z ljubljansko Svobodo, ki prav tako pretendira na eno boljših mest. Kladivarjeva enajstorica je v tem prestižnem dvoboju zaigrala lepo in učinkovito. Zato tudi uspeh z rezultatom 4:0 ni izostal. In, če bi bili domačini bolj učinkoviti pred golom, potem bi se lahko poraz Svobode glasil še bolj katastro- falno. Celjskim železničarjem se je v srečanju z ljubljanskim Odredom- Krimom odprlo šele v drugem pol- času, ko so gostje izpod Skalne kleti kar petkrat zadeli mrežo. Rezultat 5:0 za Celje je več kot prepričevalen. Olimp je tokrat nastopil v Kranju proti tamošnjemu Triglavu. Tek- ma se je končala s tesno zmago domačinov 2:1. Tudi v tem dvo- boju je imel Olimp več od igre; bil je celo boljši nasprotnik od Kranjčanov. Samo, kaj ko pa te premoči ni znal potrditi z goli. Po šestem zavrtljaju je na čelu \estvice Kladivar, ki je iz petih dvobojev v Konkurenci (tekma z drugim moštvom Olimpije pri vrstnem redu ni, upoštevana) zbral vseh možnih deset točk. Razlika v golih pa se glasi 18:4 v njegovo korist. Prav dobro se drži tudi železničarska enajstorica Celja, ki je s šestimi tekmami ter 03mimi točkami trenutno na četrtem mestu. Razmerje v golih pa znaša 26:10. Olimp še kar naprej tiči na predzadnjem mestu. Tej enajsto- rlci doslej še ni uspelo zapisati nobene točke; razlika v golih pa je visoko negativna 5:20. V naslednjem kolu bo vsekakor najbolj zanimiva tekma med Olimpom ter Odredom-Krimom, to je med ekipama ki praznih rok tičita na dnu jalcostne lestvice. Glede na to, da bo'tekma v Celju imajo Olimpovci lepo priložnost, aa dosežejo prvo zmago in dve dragoceni točki. Izredno zanimiva DO tudi tekma med Celjem in Slo- vanom. Celjski železničarji se bo- do vsekakor skušali oddolžiti tej Oubljanski enajstorici za poraza v lanskem prvenstvenem tekmo- vanju — 3:2 ter 3:1. Kladivar bo v tem zavrtljaju odpotoval v LjubT pano in se tam spoprijel z isto- imensko enajstorico. V zadnji jekmi minulega prvenstva je '-Jubljana premagala Kladivarja ® 3:0, v jesenskem delu tekmo- vanja pa je zmagal Kladivar s 3:2. O IVU SVOBODNI GOZDOVI Obodi je mamica govorila samo o 10 in Gfega je vsak dan hodil v do- Jai n prinašal novice. Jurček je za- ane I ^"žno, kjer sta bila Ostoj in oioV„.-^užne je vojna že umaknjla rica roko in zato je bila Kuž- ea va- Prepadena, ko je Ostoj ne- a bnif®"^^ prišel okrvavljen v hišo. tro voljo, fant!« je kriknila, in irček toplo vodo in povoje. oCii ' n";;.^® i® že prebudil, je hitro 'J'ovei , ^ j' pomagal obvezati rano. la v iJt"^^'" kako je bilo!« je vpra- 'Bii "eh. t je np^ y Studencih in ko sem se vra- uteenn Po^^ilo za menoj. Preden sem Ho., skriti za drevo, me je že za- »Torej so že spet Nemci .. .« je s stra- hom vprašala Kužnarica. »Ne,« je zanikal Ostoj in se spravil na peč k Jurčku. Ko so se že vsi spravili spat, ga je poklical. Jurček se je zbudirin ir- presenečeno pogledal. .»Greš z menjo v S udence. Se- pastemu Mihu bi rad posvetil.« »Zdajle, ponoči . ..« je skušal ugovar- jati Jurček, vendar je bil pripravljen takoj iti. Zlezla sta s peči in se tiho od- plazila iz hiše. Hodila sta zložno in ko sta prišla v bližino vasi, je Ostoj pri- pravil orožje. Prav po mačje sta se pla- zila skozi gozd. »Tule je bilo,« je šepnil Ostoj. Sla sta še malo naprej in se vgnezdlla na robu gozda. Ure so tekle in mes^c se je dvignil že visoko na nebo. »Nič,« je nejevoljno zamrmral Ostoj. »Pojdiva raje k Izi, ta nama lahko še kaj pove,« je menil Jurček. Dvignila sta se in spustila v vas. Kmalu sta bila pri hiši. »Iza,« je poklical Jurček. Dolgo sta mo- rala čakati, da se je oblekla in odprla. Skupaj so odšli proti cerkovnikov! hiši. Iza se je spomnila, da je pred nekaj dnevi videla dim. Pri mostu so zadihani obstali, potem pa so se z zadnje strani približali lii$i. Obšli so vogal in se splazili do vrat. Z vpisom pomagamo Skopju in varčujemo zase! Si tudi Ti med nami? stran 16 CELJSKI TEDNIK Številka 39 — 27. septembra 1%3 Dežela onstran nebotičnih AND Od začetka do konca tega tednu je predsednik SFRJ Josip Broi-Tilo s . sDojim spremstvom gost južnoame- riške republike Čile in njenega pred- sednika Jorgeja Alesandrija Rodri- gueza. Kot v Braziliji, tako je tudi ljudstvo Cilii priredilo našemu pred- sedniku topel prijateljski sprejem ter prijetno bivanje v tej daljni deželi. Spoznajmo se s to deželo onstran ne- botičnih And. Cile je po svojem zemljepisnem |>oložaju in obliki nekaj i>osebnegra. V šoli smo radi ugibali podobnost državnih meja z raznimi predmeti (italijanski škorenj) in drugim. Za C ile ni moč najti druge primerjave kot trak, ali pa kot jegulja v žival- skem svetu. Kot ozek pas med vedno zasneženimi Andi in Tihim oceanom se razteza Cile ud' polovice južno- ameriške celine pa vse tja do Og- njene zemlje na skrajnem jugu v soseščini Antarktike. Po površini je C^ile dvakrat večji od Jugoslavije, prebivalstva pa ima z nepolnimi 5 milijoni trikrat nmnj kot Jugosla- vija. To pa ni nič čudnega. .\a se- veru so puščave, na jugu večni sneg — na vzhodu neprestopna veriga Andov z najvišjim ameriškim vr- hom Aconkaguo (ZOl^ m), na zahodu pa mestoma divje razbita obala Ti- hega oceana. Tako je jedro Cilea del 900 kilometrov dolge doline pri Valparaisu in v zalivu Puerto Montt. Gosto naseljena samo Cileanska dolina, kjer živi okoli tri četrt vsega čileanskega iprebival;stva, v glavnem mestu Santiagu in Valpa- raisu pa kar četrtina prebivalstva. Cile je lje.delsko rudarska de- žela. Dežela je mtnl najve<-jimi pro- izvajalci bakra na svetu, bogata pa je tudi po drugih rudninah in mi- neralih. Poljedeljstvo daje žitarice, južno sadje, vino in krompir. Ži- vinoreja je razvita, predvsem go- vedo in drobnica. Ni treba posebej poudariti, da je promet v tej deželi v glavnem na morju, saj deželo obliva morje sko- raj na polovici njenega obsega. V notranjosti je okoli 10.000 km že- leznic, večje kraje pa povezujejo z zračnim prometom. Cile je dežela, katere zgodovina je močno podobna ostalim latinsko ameriškim deželam. Odkrili so jo Spanci, dolgo časa tudi držali ter izkoriščali. Ko je Napoleon osvojil Španijo, je Cile šel na pot samo- stojnosti. Spočetka samo navidezno. pozneje pa tudi gospodarsko. Vse bolj neodvisen Cile je postajal vse bolj suverena dežela. Prebivalstvo je pretežiu) belopolto, nmnjši del je indijanski in mešan. Čeprav je Cile dežela, kjer so pomešani priseljenci iz vse Evrope (20.000 Jugoslovanov), je deželi ostal pečat španske^ kolo- nizacije — uradni in občevalni jezik je .španščina. V svoji zgodovini je Cile pre- življal Virsto političnih in ekonom- skih kriz, v katerih se je ljudstvo osvobajalo tuje dominacije in do- mačih reakcionarnih sil. V svoji zu- nanji politiki je Cile ena izmed tistih latinskoameri.ških dežel, ka- terih pogledi so usmerjeni k med- narodnem isodelovan ju, mirnemu re- ševanju sporov ter nasprotij. Prav gotovo je Cile med najdoslednej- šimi poborniki politike aktivne ko- eksistence, pri čemer mora prema- govati mnoge ovire tako znotraj kot navzven v tako imenovani za- hodni hemisferi. Z obiskom predsednika Tita se bo brez dvoma poglobilo ekonomsko, kulturno in politično sodelovanje med SERJ in Cileom, kajti geograf- ske' dalj-ave ne morejo ovirati skup- nih pogledov in ciljev. Ognjc a zemlja je najjužnejša pokrajina republike Cile. Tu v vedno zamrzlem gorovju živi najmanj ljudi. To! mimo so plule ladje skozi Magleanov preliv vse do časov, ko je bil zgrajen Panamski pre- kop. Na sliki tipična i>okrajina z naseljem ob morju na Ognjeni zemlji NIKOTIN ŠKODUJE Kaditi v zaprtem prostoru je prav tako nevarno kot v vinjenem stanju voziti, trdijo švedski zdrav- niki. Dovolj so pokajene tri cigarete v zaprtem vozilu, da pride do lažje- ga zastrupljenja z ogljikovim dio- ksidom. To pa predvsem zmanjšuje voznikovo vidljivost. Gosja Straža v škotski žganj arni v skladišču žganjarne opravlja petdeset gosi varnostno služ- bo. Gosi stražijo in patrolirajo po skladišču, kjer je nad desettisoč hektolitrov dragocenega škotskega viskija. Nanje se veliko bolj zanesejo kot na pse, vsekakor pa bolj kot na ljudi, za katere je omamna bližina viskija v neizmernih količina preveč zapeljiva — vsi pa vemo, da prvo, kar nasekan človek stori, je, da zaspi. Rekli boste, da smo vas deJjelo potegnili, da to niti lepo ni, ker je 1. april še daleč. Toda gosja straža je čista resnica. Gos ni tako neumna žival, kot ji pripisujejo. Morda je klepetava in za vsako malenkost zažene svoj gagajoči hrup. In to je ravno dragocena lastnost. Gos odlično vidi, še bolje sliši. Če s^oglasi ena, se oglasi tudi druga, za njo pa vse v bližini. Tako gosi zaženejo pravcati alarm, če jim kaj ni prav. Kolikokrat je že človek stegnil krake pred jato gosi na tujem dvorišču... Gosi so si zagotovile svoje mesto celo v zgodovini. Nekoč so gosi rešile stari Rim pred napadom Galcev, ki so hoteli pod plaščem noči pobiti garnizijo stražarjev. V osamljenih postojan- kah na Malaji pa so angleški vojaki še pred leti zaupali gosem stražo, poleg tega pa so sem in tja najtolstejšo med njimi nehva- ležno pojedli... Na naši sliki je ena izmed gosi. Ime ji je Klementina in je i doživela že marsikaj. Nekoč je v družbi štirih »kolegic« odpoto- : vala v svet in nekdo jo je ujel ter pital za božično kosilo. Pa jo je pobrisala in se vrnila na službo k edinstveni »škotski gardi« v i skladišču viskija. . , Svet tišine v izložbi Dopustniski pogled za akvarijska stekla) Debel letoviščar, ki se Je pražil na ska- li ob razčlenjeni obali, je zaničljivo zmajal z glavo nad početjem mladih fantov, ki so se z maskami na obrazih In plavutmi na nogah potapljali cele ure med mi in podvodnimi globačami: — Kaj vraga počnejo neprestano v vo- di? Ko bi vsaj lovili! Pa niso bili pomilovanja vredni mlad- ci, temveč oni, ki razen površine morja in rib na krožniku o morju ne ve prav ničesar. Fantje pa pod vodno gladino uživajo prelesti podvodnega sveta, ki Je iia vsakem pednju drugačen, vedno nov in vedno privlačen. Toda tudi za take debeluharje in dru- lenivce tor strahopetneže .ie po- skrbljeno. V »debeli« senci za debelimi dubrovniSkJm' 7idovl le zanje v odiom- razstavljen svet tišine. Hm, bolj preprosto in manj nevarno Samo sto dinarjev stane. Barba Ivo Solettč Je s preprosto Jahtico »GruJ« pristal na pomolu otoškega pri- stanišča. Tokrat v vlogi ribiča za izvoz. Med Andrio in Lopudom Je v morje potopil vrše (velike košare kot mišo- lovke). Dunajski akvarij Je naročil 10 murin. Plačajo dobro — samo ribe so še v morju. Ivo že dolga leta lovi ribe za hidro- biološki zavod in akvarij v Dubrovniku. Vse kar turisti vidijo za steklom akva- rijev je privlekel iz morja in spravil v ujetništvo. To pa ni tako preprosto. V »jefniških celicah« morajo vedno biti ribe, ki odgovarjajo opisom ob robu stekla. Ribe pa imajo manj smisla za turizem in si izberejo za svojo smrt tudi najvišjo sezono. Treba Je ujeti dru- go — vedeti pa Je treba kje in kako. Nekatere so v morju s peščenim dnom, nekatere v skalnem področju, ene pri vrhu, druge v globinah, ene »slišijo« na tako, druge na drugačno vabo. Zgodi se, da bi morali barbi Ivu katerikrat plačati desettisočake za zanikrno ribico, ki na krožniku niti ni kaj prida. Kako ne, saj se Je po več dni podil za njo po morju. (V pomislek tistim, ki jim je še tistih IM dinarjev preveti za pogled v svet ti- šine.) X Akvarij odprejo ob osmi uri zjutraj. Pred tem pa so uslužbenci opravili kar precej dela. Ob šestih zjutraj krmijo ribe. 2al tega turisti ne vidijo. Ribe v ujetništvu, pa tudi druga živa bitja iz morja, vse dobi »^nolončriico«. Dobijo pač tisto, kar Je predpisal biolog in kar Je na razpolago. Kot v zaporu. Pa še to Je urejeno tako, da, hitrejše in požrtšnejše živali pospra- vijo obrok počasnejšim. Nekatere ribe se hitro udomačijo. Ker jih hrani en človek, ga poznajo, se mu dobrikajo in moledu- jejo za »repete«. Hobotnice so na primer zelo bistre živali kljub svoji grozljivi pojavi. Sploh so roparice inteligentnejše, če se privadijo. Težave so z morskimi psi. V akvariju je kvečjemu kak mladič. Toda kolikor je v naravi požrešen in drzen, tako je v ujetništvu plah in zbe- gan. Letos imajo petmesečnega »cucka« ki kljub mladosti kaže vse svoje znake popadljive ribe. Nemiren je, divji — skratka, dobro reprezentira svoje starše in starejše brate, ki se klatijo kdo ve kje po oceanih. V Dubrovniku mislijo na večji bazen z delfini. Doslej jih niso imeli v akvariju, kajti majhnega Je previdni delfinki sko'- raj nemogoče speljati, ko pa odraste je prcogromen. Veliko vrsto rib gojijo v posebnih ba- zenih, kjer se nekatere tudi razmnoži jejo. V ujetništvu »rojene« ribe so trd živejše za akvarije in so kar izdaten d vizni proizvod. Toda kot so v živalsk vrtovih mladiči redki, tako je tudi morskimi ribami. Saj smo omenili. N katere še jesti nočejo, kaj da bi se ra plajale. X In zgodilo bi se lahko, da bi se n debeluhar pojavil v akvariju in pri ogl du zavreščal: — Prevara! Tu piše, da je v boksu sk (redka globokomorska riba), pa je i Hočem jo videti, saj sem plačal. .. — Barba Ivo pa medtem od jutra do no vleče iz morja mreže, parangale, pe dule, vrše, omotce, bulentine in ručijali Vleče na dan zubatce, kerne, sall smokve, raže, jastoge, hobotnice, lign in kdo ve kaj, le skata tega presnete »električarja« za vraga ni .. . J. H Dubrovnik — biser jadranske obale. Akvarij, o katerem je govora sestavku, je v okroglem obzidnem stolpu ob vhodu v pristanišče ] levi strani posnetka Četrtič po doajsetih letih Ko te dni vpisujemo ljudsko posojilo za obnovo Skopja, na- stopamo v dvajsetih letih že četrtič v vlogo kreditiranja nad vse pomembnih in prepotrebnih zadev. Tako je H. januarja 1943 Izvršni odlM>r AVNOJ iM)d predsed- ništvom Ivanki Rlbarja razpisal ljudsko [)Osojilo za narodno osvoboditev v višini 500 milijonov dinarjev. To posojilo je bilo razpisano tako za Jugoslovane v domovini kot za one v tujini. Posojilo je bilo namenjeno, kot čas in smoter sama povesta, za potrebe osvobodilnega l>oja, za orožje in podobno. Drugo ljudsko posojilo, prav tako tretje, je bilo razpisano za kapitalno izgradnjo njiše težke industrije in elektrifikacije naše domovine v obdobju izgradnje na.šega socialističnega gospodar- stva. Tako je letos, ko praznujemo 20. obletnico kočevskega zbora, 20. obletnico rojstva nove Jugoslavije, tudi leto, ko izkazujemo svojo solidarnost ter bratstvo in enotnost v obliki ljudskega po- sojila — tokrat kot vlaganje za hitrejšo izgradnjo Skopja, ki je ob potresu postalo ne samo nesreča makedonskega, temveč vseh naših naroilov. Na posnetku zgoraj je obveznica prvega ljudskega posojila iz leta 1943 za znesek 1.000 dinarjev.