TRST, sobota 11. julija 1959 Leto XV. . Št. 164 (4318) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 - Gorica 33.82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI K. •, H. nad. — TELEFON 93-4M JN »4-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — NAROČNINA nri """ Po^rLižrvica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 Hi od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu iu din. neaetjsKa ju ain, mesečno zou am — iNeaeijsKa; icino i.*w, iwi»wv ~—- — -- .. . H H1.«400.70/3-37B LASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finantno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki lj j _______/ mesečna 480 lir - vnaprej; četrtletna 1300 lir, polletna 3500 lir. celoletna 4900 lir Nedeljska Številka mesečno 100 Ur. l*wo FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 350 din — Nedeljska: letno 1.440, POllčtno tttrtletno 360 dm^^ ^oStn^ , „ ^ Hitillaii’t Prvi dan enotne stavke kovinarjev Milijon kovinar jev v borbi ža boljše življenjske pogoj« Po vsej državi stavka od 90 do 95 odst. delavcev Sindikalni spor pomorščakov se ne bo kmalu rešil vec- t0. — Danes se je začela po vsej Italiji enotna “•odločna stavka kovinarjev, ki je zajela zelo visok "“SJjotek delavcev in uradnikov. Uradno poročilo FIOM-LGIL pravi, da je prvi dan stavke doseglo po vsej orzavi število stavkajočih 90-95 odst. Občutno je tudi >1° stavkajočih uradnikov, ki so se v znatno J*”1 številu odzvali pozivu f,a porbo za izboljšanje živilskih in delovnih pogoju- Poročilo tudi poudarja, j*® se bo danes pričela stav-Vseh metalurških pod- .jktočasno prihajajo iz Štefanih industrijskih središč poročila o udeležbi pri stav-ti tudi poročila o neka-«rih incidentih, Na drugi j*®! med tržaško kroniko J“^rno poročamo o položaju Trstu, kjer povprečno stav- * čez 90 odst. delavcev in Uradnikov tržaških kovinar- s 'h Podjetij in- kjer je prišlo do ci jo. raznih incidentov s poli- ^ Florenci je po podatkih •hdikalnih organizacij v ve-, tih industrijskih podjetjih so Galileo, Nuovo Pigione, “■ 'ME, Veraci, De Micheli, Ci-Priani, SBISA, Muzzi in Bac-?aP' dosegel odstotek stavka-lucih od 9o do 95 odst. Nekaj - h Pa so odstotki v FIAT 18 v manjših podjetjih. Po podatkih oblasti pa naj bi zna-f.V? *tevil0 stavkajočih v ve-1 rh podjetjih 90 odst.. y Genovi znaša po sindikal-... Podatkih število stavka-. h 97-98 odstotkov, kar del-Putrjujejo tudi uradni poti. ki pa se nanašajo šaha področje Se"stri-Ponen- ttlO odst. tje r naj bi stavkalo 90 delavcev. V Genovi je Prišlo tudi do manifestacij po orovanju, tako da je »cele- * večkrat intervenirala in ■ !tala solzilne bombe Štiri JUonstrante so pridržali. * Milanu je stavka zajela cev • do 100 odstotkov delavci- *n- od d° 100 odstotkov dnikov. Dopoldne je bilo v °F0vunje, na katerem je go-j . tajnik FIOM Lama Pri-■o le do incidentov, ko so de-^ nstranti protestirali pred ye*em »Assolombarda«. C[„T ®°logni je po podatkih del stavkalo okoli 90 odst. pcj*Vcev in uradnikov. Do-|[a, ne je bilo zborovanje, na ts -*rem je govoril generalni ilo dr. Boni. Ni pri- de incidentov. .TUrinu je odstotek stav-ja- c*h zaradi znanega polo-j; a v podjetju FIAT najniž-p0lan dosega 75 do 80 odst.. 5P .8 tega pa prihajajo vesti ij, z številnih drugih srednjih 8ij.I'laniših industrijskih sre-tov-'n so odstotki stavkajočih ^ °d zelo visoki. ,p0IC še ne kaže, da se bo *Bkr k°v’narjev v kratkem Jučil, čeprav se je izve-namerava imeti mi- de koristno za zaključek, spora. Glede položaja pomorščakov sta izdali uradno poročilo tajništvi SINDAN in CGIL, ki soglasno zanikata vse govorice o bližnjem zaključku spo-la. Tajnik CGIL Santi pa je izjavil, da na osnovi predlogov, ki so bili objavljeni v tisku, nikakor ne bo mogoče končati stavke in da mornarji teh ponudb ne bi mogli sprejeti. • o . Proces proti Glezosu ATENE, 10. — Danes se je nadaljevala sodna razprava proti komunističnemu voditelju Glezosu z zaslišanjem ne kega agenta »protikomunistične)) policije. Izjavil je. da je bil Glezos organizacijski tajnik ene izmed organizacij E DA, levičarske stranke, v kateri je bil vključen «ves mehanizem grške komunistične partije«. Policijski agent je dalje dejal, da je Glezos po povratku v Grčijo organiziral vohunsko mrežo; agent je opisal, kako se je obtoženi sestal s Kolianisom. Ta sestanek predstavlja namreč glavno ob tožbo proti Glezosu, ki pa je to obtožbo vedno zanikal. Načrt «Saturno» za Luno I. 1960 Drago Kunc o ženevski konferenci in dezatomizaciji Balkana BEOGRAD, 10. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji redni tiskovni konferenci izrekel upanje, da bodo pri nadaljevanju ženevskih posvetovanj prevladale pozitivne težnje iz prve faze teh pogovorov Na vprašanje, ali je jugoslovanska vlada prejela popolno besedilo sporočila sovjetske vlade o ustanovitvi območja brezatomskega in raketnega področja na Balkanu, je Rrago Kunc pritrdilno odgovoril in dodal, da je stališče jugoslovanske vlade o tej zadevi znano. Glede nadaljnjih pogajanj med jugoslovansko in sovjetsko vlado o nekaterih finančnih zadevah je zastopnik državnega tajništva dejal, da se mu ne zdi potrebno in koristno med pogajanji dajati podrobnejša obvestila o teh zadevah. Včeraj pred porotnim sodiščem v Florenci NADALJEVANJE PROTIPOSTAVNEGA PROCESA PROTI BENEČANOM Danes bo govoril zagovornik odv. Filasto, v torek pa odv. Della Pergola FLORENCA, 10. — Danes dopoldne se je nadaljeval pred florentinskim porotnim sodiščem proces proti 49 be-, nečanskim protifašistom, potem ko je bil že dvakrat odložen. Po kratkem razgovoru je bila razprava odložena na jutri dopoldne ob 10. uri in 30. ker zagovornik skupine obtoženih odv. Filasto ni bil navzoč zaradi o-pravkov izven Florence. Zato bo odv. Filasto govoril svoj obrambni govor na jutrišnji razpravi. Zvedelo se je, da bo nadaljevanje razprave šele v torek, ko bo govoril še zadnji zagovornik odv. Della Pergola. Nato se pričakuje, da bo sodišče lahko apliciralo zakonski odlok o amne- stiji, ki je bil v sredo končno odobren v senatu. Na jutrišnji seji bo vlada namreč pripravila besedilo odobrenega zakona o amnestiji, ki pa bo poslala v podpis predsedniku republike Gronchiju. Nato mora biti zakon objavljen še v Uradnem listu. 21 držav obsoja vojno v NEW YORK 10. — Skupina 21 afriškoaziiskih držav v Združenih narodih je izrekla mnenje, da je stanje v Alžiriji nevarno za svetovni mir in varnost. To mnenje so pismeno sporočili predsedniku Varnostnega sveta OZN. Pella včeraj ni povedal nič novega Amnestija pred vstopom v veljavo; besedilo je že objavil Uradni list - Na Siciliji je sedaj parlament polnoštevilen, ker so trije novi krščanski socialci včeraj že prisegli (Od našega dopisnika) RIM, 10. — V poslanski zbornici danes ni bilo nič posebnega, pač pa je vso pozornost opazovalcev pritegnil nase senat. Tu je ob zaključku razprave o proračunu za zunanje ministrstvo govoril minister Pella. Postalo je že kar navadno, da Pella v svojih go- vorih zelo malo pove. Veči-r orna je vse tako, kar je že govoril. Ta trditev velja še posebno za tiste dele njegovega govora, ki bi morali biti glavne točke v govoru. Toda vse te glavne točke so vsakomur že tako znane, da jih lahko pove na pamet. V tem je italijanska zunanja politika zares zelo dosledna, to se pravi, da se nikamor ne premakne s kolesnic, ki so jih vrezali drugi. Seveda Pella ni pozabil po- Min iiifiinDiiiMin ■•im iiiiiini m m ait m iiniiiHiiiHiiiii m m n n n 11111111 m 111111 n n n litim . Sporazum strokovnjakov glede kontrole jedrskih eksplozij v velikih višinah Sporazum strokovnjakov p sodelovanja treh jedrskih držav v vesoljstvu Važnost uspeha sta poudarila Hammarskjoeld in britanski zastopnik, medtem ko je ameriški predstavnik poudaril, da morajo sporazum odobriti še vse tri vlade WASHINGTON, 10. — O- brambno ministrstvo ZDA namerava izstreliti satelit «Sa-turno«, ki bo z zmanjšano br-zino pristal na Luni z eno tono instrumentov. Program »Saturno« pa obsega še izstrelitev zelo težkih satelitov, toda samo do majhnih višin. S poskusi bodo začeli leta 1960. Doslej je stal načrt 34 milijonov dolarjev. ŽENEVA, 10. — Pod predsedstvom sovjetskega dele- 1 ‘S3!*! generalni gata Carapkina se je popoldne začela 109. seja trojne 4 """ ’J konference o ustavitvi jedrskih poizkusov. Na seji je navzoč tudi generalni sekretar Združenih narodov Hammarskjoeld. Udeleženci konference so prejeli skupno poročilo ameriških, britanskih in sovjetskih strokovnjakov, ki so se danes sporazumeli o načinih odkrivanja jedrskih eksplozij na velikih višinah. Naloga strokovnjakov je bila, da določijo metode I kontrole in ugotavljanja jedrskih eksplozij v velikih višinah. Priporočili so konferenci dva glavna sistema: 1. kontrolo s pomočjo u-metnih satelitov in 2. kontrolo s postajami na zemlji. Strokovnjaki trdijo, da sc proučevali poskuse na višini, ki presega 30 km, ki pa je manjša od 50 km. Pri "isti da Ura^r 28 delo v teh dneh ne-ne stike tako s sindikal- loria: ,Predstavniki kot z de-*J&lci Pr; hu *ak° se )e izkazalo, da ft.jt . e vse vesti o bližnji ktoij1 .?or*vnavi spora med U,a„.rb. in pomorščaki pre- iti tenje in da niso točne ve-IcgjfJ raznih konkretnih pred-ki Ženje Prav obratno, zdru-Čsl0 brodarjev je danes iz-tftn Uradno poročilo, v kate-tere Za°ika te vesti in v kadi P°trjuje svoje stališče, Vl,r e. “0 pričelo pogajanj, do-Plut 116 Pr'ane^° Ponov' pa 'Pistrski predsednik Segni r.poaa danes sprejel general-§tort.. ta3n>ka CISL poslanca s katerim se je za-Tajni v daljšem razgovoru. )e nato izjavil novi naj bi jih izrekli lllllllllllllllllllllllllltllllllllllllHIIMIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllHMIIHIIIIIinilll V škodo koroških Slovencev Nadaljuje se kršitev čl. 7 državne pogodbe Deželna skupščina v Celovcu je sprejela zloglasni predlog zakona o manjšinskih šolah i. bem da ni bil napravljen ***•» napredek in da so d|| .lfino še na isti točki. Do-aiu da po njegovem mne-*' ii T bo mo8°fe takoj reši-v«tin kalnega spora ker še k, a obstajajo velike raizli-iti ^ed zahtevami sindikatov Vij .'iščem brodarjev. Izja-Posrij tudi, da meni, da je dovanje predsednika vla- ""'■II.... ^aab sestavlja Jiovo vlado 10. — Predsednik °Ma,,! Schaerf je danes po-te,ta 'J kanclerja Raaba, da ril n novo vlado. To je sto-don, a Pfedlog dvajsetih opol-»tr>n5enib predstavnikov obeh tik,"k - socialistične in kle-p,. * . ljudske stranke. V* v, “judeva se, da se bo no-tp j*1'8 predstavila pnrlamen ti*V- * 't. m. Socialistični ten Poudarja, da je bil dose-tr,-v or«zum glede bodoče u-h Podržavljenih podjetij vprašanja pristojnosti t*Wnt je bilo v Kopenhagnu 33 stopinj, ponoči pa 22. Tud Nemčiji s0 temperature od 32 do 35 stopinj pa t udi ver. F Bonnu s0 si člani parlamenta smeli sleči suknjiče. V Berlinu je bilo 37 stopinj, kar je od 1Š30. najvišja temperatura. V Avstriji so tudi Zabeležili 35 stopinj, nad 30 stopinj je v CSR itd vihte. Tu in tam so bili tudi primeri sončarice, «» ------ izmenjava med FLRJ in Tunisom TUNIS, 10. V Tunisu so ob koncu zasedanja jugoslovan-sko-*unizijske komisije za blagovno izmenjavo podpisali zapisnik in se sporazumeli za nove blagovne izmenjave za prihodnje leto .Med drugim se bo razširila struktura Dla-govne izmenjave, povečal pa naj bi se tudi nje obseg in sicer za tretjino v primerjavi z lanskim letom. vedati, da sta Segni in on povabljena v Washington. Ko bosta v Ameriki, bosta obiskala se Kanado. Toda še prej bo obisk v Turčiji. Mnogo važnosti polaga Pella tudi dejstvu, da bo lahko v nedeljo pred obnovo konference v Ženevi govoril z zahodnimi ministri. Pri naštevanju razni stikov in obiskov je Pella tudi povedal, da bo minister Del Bo obiskal Zagreb: to bo seveda ob zagrebškem velesejmu. Da bi podprl trditev, da je italijanska politika za dobre odnose z vsemi državami, je navedel neke študijske zveze z vzhodnoevropskimi državami. Na področju političnega dogajanja v prestolnici so bili posebne pozornosti deležni monarhisti. Da imajo monarhisti določene zveze z vlado, je jas no, ko Segnijeva vlada stoji prav z njihovo in misinsko pomočjo. Ce pa upoštevamo, da je monarhist Lauro lastnik precejšnjega dela italijanskega brodovja — pomorščaki pa že več kot mesec dni stavkajo — tedaj postajajo zveze vlade z monarhisti še bolj pomembne, zlasti sedaj, ko je Segn-i v razgovorih s predstavniki obeh plati, da bi se stavka zaključila. Pri tem bi, se lahko ugibalo, ali Segni Lauru kaj ponuja (ali narobe; kaj in ko-1 ko Lauro zahteva). Nekateri ti de, da ima Lauro tajno pogodbo s Krščansko demokracijo, da se bo spet vrnil na župansko mesto v Neaplju. Ko ie bil Tambroni notranji minister, je nekoč sestavil obširno poročilo o slabem I.auro-vem upravljanju Neaplja, a sedaj se o tej stvari nič ved ne čuje. Zdi se, da je S*, gni te stvari potisnil vstran. Med samimi monarhisti pa Lauro nikakor ne uživa nedeljenega spoštovanja in ga je zlasti Fosehini na zasedanju vodstva včeraj zvečer močno napadel; pri tem pa velja pripomniti, da je Fo- schini desna roka Laura taho v politiki kot v brodolastni-štvu. In ko je Fosehini Laura napadal, tega ni bilo zraven. V torek bo imel Covelli sestanek s Segnijem. Monarhisti bodo tudi glede Sicilije sklepali po tem razgovoru. Na Siciliji so danes v parlamentu prisegli trije novi poslanci, vsi krščanski socialci. Ti so prišli v parlament, ker sta bila Milazzo in Corrao izvoljena v več okrožjih pa sta morala nekatere mandate odložiti. Eden izmed novih, Cal-tabiano, je bil pozneje izvoljen za načelnika krščanskosocialne stranke. Kako vse drugače bi lahko že bilo, če bi ti trije poslanci že sodelovali pri volitvah predsednika parlamenta. Sicer se pa sedanja »večina« vseeno boji, kako pri volitvah predsednika deželnega odbora in odbornikov. Levici v KD ravnanje stranke, zlasti paktiranje z monarhisti in fašisti na Siciliji ni nič kaj všeč. Vodja poslanske skupine Gui pa je danes poslal poslancema Rappelliju in Donat-Cattinu pismo, v katerem ju opominja zaradi prepira, ki je nastal v skupščini, ko je Donat-Cattin nič kaj prizanesljivo posegal v beseda Rapelliju. A. P« v Se vedno na napačni poti... RIM, 10. — Policija je izpustila vseh pet Alžircev ki jih je aretirala včeraj pri Pozzuo-liju skupaj z dvema ženskama in štirimi otroki. Policaji so zelo dolgo zasliševali Alžirce in končno vendarle ugotovili, da nimajo nič skupnega z a-tentatom v Ulici Val Savio. Tiskovna agencija Ansa poudarja, da gre #za pet severnoafriških ciganov«. Kot so že včeraj levičarski parlamentarci^ poudarili y, senatu, je zelo čudno, zakaj vrši policija preiskave samo v eni smeri, namesto da bi se potrudila s preiskovanjem v vseh smereh, zlasti pa glede možnosti, da je atentat izvršila francoska krdeča roka« in francoski «ul-trasi». ................................................................. hudi nemiri v Iraku Z opel Ok rog sto mrtvih v Bagdadu v spopadih nacionalistov s komunisti Za razliko od prejšnjih spopadov se je tokrat policija posluvila proti komunistom mo« 25 stopinj je v Oslu, deževalo pa ni že dva meseca. Seveda je bila silna vroč i-. na včeraj tudi po Italiji, na zemlju nekega rudnika soli, da Siciliji so pa divjale hude ne- agencija United Press je prišlo danes v Bagdadu do hudih spopadov med nacionalisti in komunisti. Med spopadi je bilo ubitih okrog 20 oseb, kot poroča agencija iz zahodnih diplomatskih virov. Toda pripominja se, da je potrebno to številko »jemati zelo previdno«, kajti v Bagdadu se govori, da znaša število mrtvih okrog 100. lsra agencija dodaja, da so komunisti tudi pri zadnjih spopadih, kakor tudi pri prejšnjih, napadli sedeže nacionalistov. Toda za razliko od prejšnjih spopadov, je policija tokrat napadla komuniste Na Švedskem je J in ne nacionaliste. bilo predvčerajšnjim 37, vče-1 Po vesteh tiskovne agenei-raj pa samo 27 stopinj. «.S'h- je Srednjega vzhoda je baje BEIRUT, 10. — Kot poroča (nes o namenih iraških komu- 1 nistov, da prevzamejo oblast do 14. t. m., na obletnico novega režima v Iraku. List dodaja, da so komunisti zbrali že precej orožja in eksploziva in da ga nameravajo razdeliti »v določenem trenutku pred uro X«. Časopis »Al Ahram« pa poroča o obsežnem premiku čet v Bagdadu in trdi. da je Kasem že izdal povelje o policijski uri z izgovorom, da gre za vojaške manevre. predsednik vlade general Kasem v preteklih dneh zelo o-stro kritiziral komuniste. Iz Kaira poročajo, da časopis «At Gumhurija« piše da- Nova vlada v Indoneziji DJAKARTA, 10. — Pred- sednik Sukamo je včeraj sporočil, da je bila sestavljena nova vlada v Indoneziji, ki bo morala ure-ničiti njegov program o »dirigirani demokra DVfl DNI PRED OBNOVO ŽENEVSKE KONFERENCE Spaak poudarja spor z de CauIIovo Francijo r NATO * «New York Times.- Nekatere de Gaullove zahteve so pretirane, nekatere pa nemogoče sveta*. Zato ne bo lahko najti kompromisne formule, je dejal Spaak in nadaljeval, da vseka-kor atlantsko zavezništvo v sedanji obliki ni zadovoljivo, ker je NATO na Srednjem vzhodu in v Afriki lahko obkoljen. Ni zadovoljivo tudi »zaradi povečanja sovjetske grožnje«, kajti vojaško zavezništvo je potrebno izpopolniti s posebnim političnim organizmom. »Prava bitka med Vzhodom in Zahodom, je dejal tajnik NATO, se bo bila v nerazvitih deželah«. Končno je Spaak poudaril nujnost, da evropske države pristanejo na gradnjo skladišč za jedrsko orožje in na gradnjo izstrelišč. Ta sred-svta po njegovem mnenju nikakor ne predstavljajo napadalnih sredstev — češ saj je »NATO obrambni organizem in hoče na najboljši način o-hraniti mir.« V francoskem zunanjem ministrstvu pa je neki njegov predstavnik dal nekatera pojasnila glede vprašanja ali je Francija enakopravna z Veli-i ko Britanijo glede pravice veta v primeru uporabe jedrskih orožj na njenem ozem-lj. . Zastopnik je potrdil, da je bil 18. aprila leta 1954 podpisan tajni sporazum. Podpisal ga je tedanji zunanji minister Bidault s Douglasom Dillo-nom, ameriškim veleposlanikom v Parizu. Toda ta sporazum je vseboval samo določbe glede uporabe letalskih o-porišč v Franciji. ZDA so pristale, da se s Francijo posvetujejo v primeru krize glede uporabe teh oporišč s strani ameriškega letalstva. Sporazum pa ni vseboval nič glede vprašanj, ki zadevajo skladi šča za jedrske bombe v Franciji. Zunanji minister ZDA Her-ter se je danes razgovarjal' z Eiserihowerjem o nadaljevanju ženevske konference. Pred tem pa je imel razgovore o isti zadevi s podpredsednikom Nikonom in z veleposlanikoma Francije in Velike Britanije. Uradni predstavnik državne- ga departmaja ZDA je izjavil, da se bodo zahodni zunanji ministri sestali s Herter-jem v nedeljo popoldne. Za prihod evropskih zahodnih zunanjih ministrov v Ženevo je dejal, da ne ve, kdaj je predviden. Herter se bo v nedeljo sestal tudi z italijanskim zunanjim ministrom Pello, ki bo gost pri kosilu z ostalimi zahodnimi ministri. Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd pa je izrazil danes preko BBC prepričanje, da bo Gromiko imel dovolj pooblastil, da bo omogočil napredovanje pri nadaljevanju ženevske konference. Za sestanek najvišjih pa je rekel, da upa da bo prišlo letos do vsaj enega takega sestanka. Za že-venska pogajanja z ZSSR je dejal, da so bila s človeškega stališča v zadnjih sedmih in pol letih najboljša. Za Gromi-kove predloge je rekel, da se ne morejo označiti z besedo sultimat*. Končno je izjavil, da bi bilo dobro, če bi se «usmerili na formulo zapored- nih srečanj med predsedniki i vlad Vzhoda in Zahoda, tako kot se to dogaja med predsedniki vlad držav Commonvveal-tha.» Iz Moskve poročajo, da bo zunanji minister Andrej Gromiko odpotoval jutri z letalom v Ženevo, kjer se bo v ponedeljek udeležil nadaljevanja konference. Tudi sestav njegove delegacije bo isti kot je bil pred prekinitvijo konference. Moskovski radio je ob tej priliki oddajal posebno oddajo za jugovzhodno Azijo, v kateri se poudarja, da samo konferenca najvišjih lahko reši svet mednarodne napetosti. Radio je omenil konstruktivne predloge britanskega predsednika vlade Haroiaa Mc Millana, ki je v svojem zad njem govoru pred parlamentom izrazil željo, da bi prišlo do sestanka poglavarjev držav. Nova faza konference zunanjih ministrov mora odigrati svojo vlogo v zmanjšanju mednarodne napetosti Ce so zahodni delegati pripravljeni načeti vprašanja o katerih se razpravlja, izhajajoč z razumnega stališča, potem ima ženevska konferenca vse možnosti, da bo odigrala pozitivno vlogo. Dokazati je treba veliko potrpežljivost. Potrebni bodo Hevilni sestanki, predvsem pa le potrebno, da se doseže sestanek najvišjih. V povojni dobi so nastali taki in toliki problemi, da bi bilo zelo tvegano pričakovati, da bi ena sama konferenca predsednikov vlad lahko rešila vse nerešene probleme. Zaradi tega je najboljša pot tista, da se ne organizira samo en sestanek, temveč vrsta takih sestankov. Ni potrebno poudariti, da čim pogosteje se bodo politiki sestali, bolj odkriti bodo njihovi razgovori, tem laže bo doseči medsebojno razumevanje in premagati razlike. Iz New Yorka pa prihaja vest, da vplivni «New York Times« izraža željo v svojem današnjem članku po sestanku predsednikov vlad, toda samo zahodnih, in sicer pred začetkom druge faze ženevske konference. List poudarja, da je tak sestanek svetoval kancler Adenauer, sedaj pa tudi Mac Millan. S tem je bilo ponovno poudarjeno, da uajno-vejši razvoj dokazuje pomanjkanje primernih političnih in strateških sporazumov. kar povzroča naraščajočo napetost v NATO. Najbolj mučno čeprav malo ironično — pri tem razvoju pa je to. da je bilo.izdano povelje vsem voj nim letalskim enotam ZDA, naj zapustijo Francijo in se preselijo v Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo. List dalje piše, da če ta sklep nikakor ne predstavlja vojaške nesreče, kljub temu predstavlja 7 vojaškega stališča izgubo za radi prpvelike aoncentrRcije in s tem večje ranljivosti o-boroženih sil. Predvsem pa je skiep negativen s političnega in psihološkega vidika. «New York Times« omenja nato težnje de Gaullove Francije, da bi sodelovala popolnoma enakopravno pri izdelavi «splošne politike« z ZDA in Anglijo. Ce se upošteva, piše list, sedanji prispevek Francije v NATO. so nekatere izmed njenih zahtev pretirane, nekatere pa nemogoče Toda, druge — kot je dejal Spaak — so «globoko upravičene«. Prav gotovo je bistveno, da se Francija in njeni zavezniki ter prijatelji bolje sporazumejo. ciji«. Sukamo bo predsednik republike in predsednik vlade. Novo ožjo vlado bo ae-stavljalo samo devet ministrov. -Sukarnov program sestoji it treh točk: 1. Oskrbeti v najkrajšem času ljudstvo z obleko in hrano; 2. zagotoviti varnost ljudstva in države in 3. nadaljevati z borbo proti gospodarskemu in političnemu imperializmu. V vladi ni komunistov in njihovih simpatizerjev, ni pa izključeno, da bodo sodelovali v vladi kot namestniki ministrov. Poleg ožjega ministrsk«(a sveta bo še sedem ministrov, ki vršijo funkcije načelnikov treh glavnih štabov vojske, načelnik policije, generalni prokurator, predsednik posvetovalnega odbora in predsednik državnega plana. »s ------ Harriman predlaga obisk Hruščcva v ZDA W ASHINGTON, 10. — Bivši kandidat za predsednika republike ZDA Averell Harriman je obiskal danes podpredsednika Nixona, kateremu je predlagal, naj vlada vsekakor povabi Hruščeva na obisk v ZDA. Harriman je namreč pred kratkim obiskal Sovjetsko zvezo in je po razgovorih z Nixonom izjavil, da bo njegov obisk Sovjetske zveze v prihodnjih dneh. ob priliki otvoritve ameriške razstave, velike važnosti in da bo prispeval da si bodo sovjetski državniki ustvarili boljšo sliko o Ameriki. Pogreb V. Podrecco bo v ponedeljek RIM, 10. — Pogreb pokojne-ga slavnega benečanskega rojaka Vittoria Podrecce bo t» ponedeljek 13. t. m. v baziliki S. Lorenzo Alverano. Pozneje ga bodo prepeljali — na želja njegovih rojakov — v Čedad, kjer bo pokopan. Pogreba se bodo udeležili vsi njeponi zvesti sotrudniki, ki so pa spremljali na vseh turnejah skozi 36 držav, kjer je pokojni k prirejal lutkarske predstave. PRIMORSKI DNEVNIK 11 111 — 2 11. julija 1959 Vreme; včeraj: Najvjšja tempe-1 ratura 29.6, najntžTcf S2.5, ob 17* ,* uri 29.6, zračni tlak 1015.9, pada, veter’ jugovzhodnik 6 km na uno, { vlaga 63-odetotna, nebo 1/10 po-j oblačeno, morje skoraj mirno, r 41 T -H« 'r žašk i 1 dnevnik K - Danes, SOBOTA, 11. julija Olga Sonce vzide ob 4.25 in zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 10.09 in zatone ob 22.41. Jutri, NEDELJA, 12. julija — . Mohor ■ * “ Vedno ostrejša sindikalna borba Začetek enotne stavke kovinarjev zborovanje na Trgu Garibaldi Nepotrebno policifska intervencija na včerajšnjih de- monstracijah delavcev - Neumestna prepoved povorke Včeraj se fi' pftŽela enotna’ih odlbčna sta^k^ kovinarjev našeg^. področja jn uradni podatki sindikalnih organizacij govore, da se je 'stavke udeležila velika večina delavcev . in Atevilni; uradniki. Po podatkih Nove delavske zbornice — CGIL je odstotek stavkajočih v največjih podjetjih naslednji: v ladjedelnici Sv. Marka, delavci 100 odst., uradniki 30-90 odst.; v Tovarni strojev Sv. Andreja, delavci 100 odst., uradniki 50 odst.; v ravnateljstvu CRDA 35 odst.; v Tržaškem arzenalu, dčlavci 100 odst., uradniki 54 odst.; v ladjedelnici Sv. Roka, delavci 100 odst., uradniki 85 odst.; v ladjedelnici Felszegi, delavci 100 odst.; v ladjedelnici Sv. Justa, delavci 100 odst.; v podjetju ORION, delavci 100 odst., uradniki 50 odst. Dokaj visoka je bila tudi udeležba stavkajočih v vseh številnih srednjih in manjših industrijskih podjetjih tako, da je skupni odstotek stavku-jočih presegel 90 odstotkov. V ILVA bodo delavci pričeli stavkati danes ob 6. uri zjutraj in bodo končali v ponedeljek 13. julija ob 6. uri. Nato bodo ponovno stavkali dva dni, in sicer 16. in 17. julija. V ILVA ne bodo torej stavkali kot v drugih podjetjih po Italiji, kar sta včeraj sklenili obe sindikalni organizaciji kovinarjev in tako ustregli ravnateljstvu, ki pravi, da bi v drugačnem primeru prišlo do izredno resnih posledic za podjetje. Gre namreč za redno delovanje visokih peči, kjer obstajajo po izjavah ravnateljstva nevarnosti za obsežno škodo, čim pride do zastoja proizvodnje. Obe sindikalni organizaciji sta v posebnem proglasu v tej zvezi pozvali delavce na sindikalno disciplino in podčrtujeta dobro voljo, ki so jo s to preložitvijo stavke pokazali delavci. Tudi včeraj je prišlo do manifestacij delavcev in do popolnoma nepotrebne policijske intervencije. Okoli 9.30 so se zbrali na Trgu Goldoni stavkajoči kovinarji, ki so nato v skupinah odšli proti Borznem trgu po Ul. Cavana in se tam srečali s številno skupino stavkajočih pomorščakov. Skupno so nato odšli do sedeža Delavske zbornice in se vrnili po isti poti. Na Trgu Goldoni ni prišlo do incidentov pač pa na Ul. Car-ducci, kjer so karabinjerji skušali napraviti kordon. Delavci so ga predrli in prišli do Trga Oberdan, kjer je prišlo do prvega dokaj blagega prerivanja. Od tam so se delavci vrnili na Trg Goldoni, kjer je prišlo do nekaterih incidentov, ki pa nikakor niso dobili resnejšega značaja, saj — kot nam je znano — ni bil nihče ranjen niti kakorkoli poškodovan. Tu je prišlo tudi do svojevrstnega lova na stavkajoče •tako," da so porinili v policijske avtomobile štiri stavkajoče. Na Trgu Goldoni je prišlo do nekaterih zanimivih in značilnih prizorov. Tako smo med drugim videli, kako je neki karabinjer iztrgal delavcu iz rok italijansko zastavo in jo vrgel na kamion. Nato pa so zagrabili še delavca in ga dobesedno vrgli v policijski fur-gon. Takoj so sindikalni predstavniki intervenirali glede teh pridržanih oseb na kvesturi, kjer so dobili pomirljiva zagotovila. Zvečer pa smo izvedeli na kvesturi, da so dva zaprli in prijavili sodnim organom zaradi nasilja in upiranja javnim organom. Štiri, ki niso zaprti, so prijavili sodišču zaradi organiziranja nedovoljene manifestacije in dva, češ da sta se udeležila nedovoljene manifestacije. Ponovno moramo poudariti, da so bili delavci ves čas povsem mirni, da niso izzivali policije in zato je povsem nerazumljivo zakaj so policijski organi kar štiri delavce prijavili sodnim organom. Popoldne pa so poklicali na kvesturo predstavnika FIOM-CGIL In tajnika Nove delavske zbornice - CGIL in so jima sporočili, da so prepovedali povorko, ki naj bi bila danes po zborovanju stavkajočih od Trga Garibaldi, preko Stare mitnice. Trga Goldoni, Korzu, Z včerajšnjih demonstracij Objavljamo tri detajle iz | boljšanje življenjskih in delov- i lij 1959 ob 11.00; v glavnih vlo-drame «Borba tržaških kovi- \ nih pogojen*. Kraj dogajanja: gah; delavci, karabinjerji in nar jev in pomorščakov za iz-I Trst, Trg Goldoni; čas 10. j'i I policija; režija.- Kvestura. HM predrli.kordon karabinjerjev na Ul. Carducci. so se vsuli na Trg Goldoni. Civilna policija in karabinjerji so tedaj uprizorili lov na pomorščake in kovinarje. Enega, ki ga vidimo na sliki, so ustavili. Delavcu so tedaj priskočili na pomoč njegovi tovariši in dosegli, da so ga karabinjerji spustili. Ta ni imel srgca. Ko je tekel, ga je zagrabil karabinjerski vicebrigadir in se ga oklenil okeli pasu, da, mu ae bi zbežal. Karabinjer ga je trdno držat, potem pa so se okoli zbrali še drugi karabinjerji in policisti v civilu ter nesrečneža odpeljali do policijskega furgona, ki je že čakal z odprtimi vrati. Ljudje, ki so prisostvovali zaključni fazi tega dogodka, so glasno izražali svoje ogorčenje in zgražanje. Trije karabinjerji in en policist v civilu so delavca dvignili s tal in ga kot vrečo moke vrgli z glavo naprej v policijski furgon. Borznem trgu do Trga Unitd. V lakoničnem policijskem poročilu je rečeno, da so odgovorne oblasti prepovedale povorko zaradi razlogov javnega reda. Tajništvo FIOM-CGIL in tajništvo Nove delavske zbornice CGIL sta včeraj ostro protestirali proti tej policijski prepovedi, saj pomeni kršenje in omejevanje pravic državljanov. Tajništvi tudi sporočata, da v skladu s prepovedjo povorke ne bo. Pač pa se bo redno vršilo zborovanje, ki bo ob 10.30 na Trgu Garibaldi in na katerem bo govoril vsedržavni tajnik FIOM-CGIL Lama, ki bo govoril o konkretnih vprašanjih borbe kovinarjev in drugih kategorij za izboljšanje njih življenjskih pogojev. Policijska prepoved je nerazumljiva, saj je dokaj očitno, da prav tako nepotrebne prepovedi povzročajo upravičeno razburjenje in lahko privedejo do resnih incidentov. -■—«»----- Prekinjena stavka kamnarjev Iz Rima poročajo, da Je podtajnik za delo poslanec Stor-chi včeraj sprejel predstavnike kamnarjev in da so ti predstavniki sprejeli njegovo vabilo in prekinili stavko od danes 11. julija. Danes se bodo pričela pogajanja ob 10.30. Kot smo poročali, so kamnarji stavkali po vsej državi in tudi na našem področju 17 dni, in sicer od 24. junija, ko so proglasili stavko za nedoločen čas. «»---- Pristop MUIS v PSI Tajništvi tržaških federacij PSI in MUIS sporočata, da so se v duhu sklepov osrednjih vodstev tudi v krajevnem merilu začeli izvajati ukrepi za pristop MUIS v PSI. Po doseženem sporazumu glede politične linije enotne federacije, paritetična komisija nadaljuje z reševanjem drugih vprašanj, ki so povezana s to združitvijo, ki bo uresničena prihodnji teden ob navzočnosti člana osrednjega vodstva PSI. Obvestilo trg. zbornice in kovačem Trgovinska zbornica sporoča, da je ministrstvo za industrijo in trgovino dodelilo tržaški pokrajini 2.580.000 lir za modernizacijo mehaničnih in železopredelovalnih obratov. Tržaška trgovinska zbornica bo s svoje strani prispevala za povišanje tega zneska, in sicer v višini glede na število vloženih prošenj. Omenjeni znesek bo dan kot prispevek obrtniškim podjetjem železarske in mehanične stroke za nakuip strojev in drugih naprav. Prispevek znaša 25 odst. vrednosti novega stroja ali naprave in ne sme presegati 500.000 lir. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31 oktobra letos. Razbila so se pogajanja glede odpustov v DZ FILCEA - CGIL sporoča, da so se od 7. julija do včeraj nadaljevala pogajanja, ki so se začela. 12. in 13. junija za rešitev znanega spornega vprašanja v Delavskih zadrugah. Kot je znano, je vodstvo Delavskih zadrug sprejelo vrsto ukrepov, ki težijo za tem, da bi z reorganizacijo v podjetju znižali stroške, in sicer tako, da bi za 15. odst. zmanjšali število zaposlenega osebja Številni predlogi sindikalnih organizacij, ki so se prav tako nanašali na znižanje stroškov, a na način, da bi ostalo število osebja nespremenjeno, je vodstvo Delavskih zadrug zavrnilo in dokazalo, da ne namerava sprejeti nobenega sodelovanja delavskih predstavnikov, ter načeti vprašanje definitivne rešitve celotnega problema Delavskih zadrug, ki se že vleče toliko let. Zaradi tega FILCEA - CGIL poziva vse uslužbence podjetja, da ostanejo enotni ter obvestijo svoje sindikalne predstavnike o vseh sklepih, ki bi jih utegnilo sprejeti vodstvo Delavskih zadrug. V imenu u-službencev pa poziva vse člane DZ in potrošnike sploh, da pokažejo svojo solidarnost z uslužbenci DZ, ki naj zopet pridobijo svoj gospodarski in socialni značaj, zaradi katerega so bile tudi ustanovljene. Po enotnem sklepu sindikalnih organizacij je bila napovedana za, ponedeljek glavna skupščina vseh uslužbencev Delavskih zadrug, ki bo sklepala o nadaljnjih ukrepih. Zrelostni izpiti na slovenskih srednjih šolah Danes so se zaceli ustni izpiti na Trgovski akademiji Na Učiteljišču je prvih pet kandidatov že opravilo vse izpite Ustna matura na Trgovski darskega razcveta v prihod- akaderniji se je začela danes. 3S kandidatov oz. kandidat k bo v prihodnjih dneh stopilo k «zeleni mizi*. Spričo tolikega števila kandidatov bodo izpiti tudi popoldne. Vsak dan jih bo prišlo na vrsto po pet, in sicer trije dop uleme, dva pa popoldne v literarni skupini in prav tolika v znanstveni. Literarna skupina obsega slovenščino, italijanščino, tuj jezik in gosp. zemljepis. V znanstveni skupini pa bodo izpraševali iz knjigovodstva, trg. prava, ekonomije, blagoznan-stva, fin. matematike in telovadbe. Praktični del iz telovadbe in blagoznanstva so že te dni opravili in sicer so imeli včeraj praktične vaje iz blagoznanstva, telovadne vaje pa že v četrtek. Ustna matura na Trgovski akademiji bo trajala osem dni in bodo zadnji prišli na vrsto šele prihodnji ponedeljek. Tako veliko število kandidatov na tem zavodu priča, da imajo starši v to šolo zaupanje ter da se nadejajo, da bodo njihovi otroci tako najlaže dobili primerno zaposlite«. Dosedanje izkušnje to vsekakor potrjujejo, čeprav ni moč trditi, da kaže naše mesto kaka posebna znamenja gospo- nosti. Na Učiteljišču pa so bili včeraj že tretji dan ustni izpiti ter je pet kandidatov, ki so prvi dan bili izprašani iz predmetov literarne skupine, odgovarjalo še iz znanstvenih predmetov. S tem se je zanje že končalo izpraševanje in. bodo sedaj nestrpno čakali ocene izpraševalne komisije. Praktični del iz telovadbe so opravili vsi že v četrtek popoldne, sedaj pa mora vsak kandidat pokazati tudi teoretično znanje v tem predmetu. To je tudi umljivo, saj mora učitelj znati pokazati svojim učencem vaje, jih po potrebi tudi sam sestaviti ali vsaj prilagoditi, vsekakor pa pravilno izvajati po napisanem navodilu, kar ni mogoče brez teoretičnega znanja. Mnogo je tistega, kar mora učitelj znati, zlasti na vasi, kjer nima nikogar spri roki«, h kateremu bi se zatekel po nasvet. Sam si mora znati p omagati in za to mu je potrebno znanje. Prav k temu so merila vprašanja iz telovadbe: sKatera tekmovanja so primerna v osnovni šoli?« «Ka-tere so kostne poškodbe?« »Kako bi pomagali, če se učenec pri smučanju rani v grlo?« »Kako pomagamo pone- Sinočnja seja tržaškega občinskega sveto Za prihodnje leto obljubljajo mnogo ve6 ljudskih stanovanj Odobritev zvišanja prevoznih tarif avtobusnih prog «Autovie Carsiche* in «SAT» - Spremembe tarif in pristojbin za zasedbo javnega prostora Na svoji sinočnji seji -c tržaški občinski svpt rešil številne točke dnevnega reda, tako da jih je ostalo še malo. Najprej je bil na vrsti odgovor na interpelacijo svetovalca Stopperja glede stanovanjskega vprašanja. V odgovoru so najprej omenjeni razni dekreti od ZVU in prefekture do sklepov občinske uprave glede dodelitve stanovanj in ustanovitve raznih zadevnih komisij. Takih komisij je zdaj v Trstu kar šest, kar povzroča nered in zavlačevanja. Po naštevanju stanovanj, ki so jih v zadnjih letih dodelili upravičencem, so v odgovoru 'podatki za letos in prihodnje leto. Poleg 166 stanovanj, ki so jih dodelili na podlagi zakona 640, in 17 stanovanj ustanove IACP na podlagi zakona 408, je v načrtu za letošnje leto še 374 stanovanj na podlagi zakona 640. od teh 126 v Ulici delle Docce, ki bodo dokončana do ‘septembra, 128 na Lonjerski cesti, ki bodo dokončana do decembra ter 120 v naselju San Sergio, ki bodo dokončana do decembra; na podlagi zakona 408 pa je v načrtu skupno 77 stanovanj, od katerih 28 v Ulici Buonarroti ter 49 na Elizejskih poljanah. V prihodnjem letu bo ustanova IACP zgradila 584 stanovanj na podlagi zakona 640; na podlagi zakona 408 bodo zgradili 324 stanovanj, INA-Casa gradi 274 stanovanj v naselju San Sergio ter 410 stanovanj na Chiadinu; na pod- NHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllMlIllllllllllllllllllllllllllllilflllllHIIIIIIIIIIIIin V ponedeljek uslužbencev m Uslužbenci zahtevajo izpopolnitev prostih mest v stalnem staležu, ker sedaj ne morejo sami opraviti vsega dela Pred desetimi dnevi so delavci občinskega podjetja za mestno čistočo in avtomobilskega parka poslali županu resolucijo, v kateri so postavili zahteve za izboljšanje nevzdržnega položaja, v katerem se nahaja osebje. V tej resoluciji so zahtevali, da se izpopolnijo prosta mesta v ataležu osebja, da st število stalno aaposlenega osebja poveča v smislu dejanskih potreb službe, da se sprejme na aačasno delo toliko oseb-treb: ja, kolikor ga je potrebno (in ne samo 27 oseb, kot, je bilo sklenjeno). Tudi intervencija pri pristojnem občinskem odborniku kot tudi intervencija v občinskem svetu nista dosegli zaželenega uspeha. Delavci so se spet sestali včeraj, in sicer v prisotnosti sindikalnih predstavnikov CG IL, ter razpravljali o položaju. , Na sestanku so sklenili, da bodo šoferji v ponedeljek 13. t. m. zaključili delo točno ob 17. uri, ko se bodo vrnili v avtomobilski park. Zaradi tega so pozvali ostalo osebje, da pokaže svojo solidarnost t tem sklepom in se vzdrži kakršnega koli nadurnega dela. Delavci poudarjajo da jim je žal. ker so morali sprejeti to akcijo, ki bo v še večji meri povzročila nevšečnosti prebivalstvu, ven- dar izražajo prepričanje, da bodo meščani razumeli njihov položaj. Delavci nadalje zagotavljajo, da bodo s protestno akcijo takoj prenehali, če bodo dobili zagotovila, da bodo njihove zahteve upoštevane in sprejete. Izvršni odbor sindikata občinskih uslužbencev CGIL je v smislu sklepov in pooblastil delavcev sklenil proglasiti protestno akcijo, ki se nanašjt na naslednje točke: 1. Šoferji, ki vozijo kamione mestne čistoče, bodo ustavili delo ob 17. uri in se vrnili v avtomobilski park; 2. osebje, ki je zaposleno pri odvažanju in pometanju smeti ter v delavnicah, b0 delalo normalno osem ur, vendar se bo vzdržalo vsakega nadurnega del*: 3. .protestna akcija se bo začela v ppnedeljek 13. julija in ’bo trajala .dokler ne bodo išilB-ejete vse zahteve. Važno za šoferje Roki za predložitev prošenj za nove šoferske knjižice Iz Rima poročajo, da Uradni list od 1. julija objavlja dekret prometnega ministra glede zamenjave šoferskih knjižic. Po novem cestnem zakonu, ki velja od 1. julija bo namreč treba zamenjati vse šoferske knjižice, ki so bile izdane pred 1. julijem z novimi. Omenjeni dekret prometnega ministra določa rok, v katerem morajo lastniki dosedanjih šoferskih knjižic vložiti prošnjo za zamenjavo z novimi. Lastniki šoferskih knjižic, katerih priimek se začne s črko A, morajo predložiti zadevno prošnjo do 30. septembra 1959, s črko B do 30. novembra, C do 31. januarja 1960, D in E do 29. februarja, F do 31. marca, G, H, I, J in K do 30. aprila, L do 31. maja, M, N, O do 30. septembra P in Q do 30. novembra, R do 31. januarja 1961, S do 31, marca, T do 30. aprila, U, V, W, X, Y in Z do 30. junija 1961. Šoferske knjižice bodo zamenjali brez ponovnih izpitov. lagi zakona 78 bodo zgradili 216 stanovanj; skoraj 500 stanovanj pa bodo zgradilj za ezule. Skupno bodo torej zgradili letos in prihodnje leto 2927 stanovanj. Občinski odbor pa priznava, da je še vedno kočljivo vprašanje družin, ki jih mečejo na cesto. Po tem poročilu je župan odgovoril svetovalcu Pogassiju glede njegove zahteve, da bi občinski svet izrazil svojo solidarnost z obtoženim grškim herojem Manolisom Glezosom, ki ga sodi grško posebno sodišče. Zupan je dejal, da mu je grški konzulat v Trstu odgovoril, da nima ničesar pripomniti več kot ;e grški zunanji minister odgovoril senatorju Terraciniju. Občinski odbor je počastil spomin 34-letnega ing. Germa-nisa, ki ga je predvčerajšnjim ubil električni tok visoke napetosti v električni centrali pri Križu. N.ato je odobril proračun občinske ustanove za turizem ter proračun za upravo gradu Sv. JSusta. Pri tem so predstavniki levičarske opozicije pripomnili, da v upravnem odboru občinske ustanove za turizem ni predstavnikov opozicije; župan pa je sprejel predlog svetovalca Pin-cherleja, naj bi prihodnje leto ustanovili komisijo občinskih svetovalcev za vprašanje turizma. Občinski svet je z večino glasov odobril zvišanje tarif na podeželskih avtomobilskih progah podjetij «Autovie Car-siche* in «ŠAT» (povprečno 5 lir poviška); novo progo na Rovte po katinarski cesti, ekonomske izboljšave občinskim uslužbencem ter upokojencem na podlagi zadnjih izboljšav državnim uslužbencem, gradnjo telovadnice pri šoli na Elizejskih poljanah ter ustanovitev hitre avtomobilske proge Acegata do Miramara ob priliki prireditve «Luči in zvoki*. Pred začetkom tajne seje pa je občinski odbor odobril predlog odbornika de Rinalde nija glede klasifikacije mestnih ulic in trgov ter spremembe tarif in taks za zasedbo javnega prostora. Omenjeni odbornik je predložil obsežno poročilo in poudaril, da bo z znižanjem tarif v prihodnjem letu občina zgubila 30 milijonov lir dohodkov; u-puti pa, je, da bo to znižanje vplivalo na znižanje cen v lokalih in trgovinah, ki uporabljaj« javni prostor ža svoje poslovanje. .«*■ Sestanek pekov V ponedeljek se bo sestal IzVrVni odbor pekovskih delavcev in bo razpravljal o zaključkih zasedanja, ki je bilo v Padovi glede sedanje borbe te kategorije. Nezgoda delavca 38-letni Mario Fornasaro, stanujoč v Ulici Lazzaretto Vecchio 10, ki je zaposlen v ladjedelnici Felszegy v Miljah, se je moral včeraj zaradi poškodbe na kazalcu in sredincu desne roke javiti v bolnišnici, kjer so ga s prognozo okrevanja v 30 dneh sprejeli na II. kirurški oddelek. Fornasaro je povedal, da si je roko poškodoval na robu železnega zaboja, v katerega je zadel z roko ,ko je v menzi po nesreči padel na tla. Z vespo v avto Včeraj popoldne se je vozil s svojo vespo po Ulici Orlan-dini proti Istrski cesti 17-letni Livio I.on"go, stanujoč v Ulici Doda 10. Ko je prišel do Istrske ceste, je prav na križišču trčil v avto, ki je vozil v nasprotni smeri. Pri tem je Longo tako nesrečno padel, da si je zlomil levil kolk, poškodoval desni komolec in desno koleno ter dobil pretres možganov. Karabinjerji s postaje na Istrski cesti so povedali, da so našli Longa na tleh v nezavesti. Zdraviti se bo moral na ortopedskem oddelku od 60 do 90 dni. Zaradi neprevidnosti zadel z glavo v drog 14-ietni Adriano Volcich, stanujoč v Skorklji 45, se je včeraj popoldne kopal v Barkov-ljah. Po kopanju se je usedel v tramvaj štev. 6. Ker mu je bilo vroče je odprl okno in se preveč nagnil ven. Seveda ni opazil, da se bliža obcestnemu drogu in tako je z vso silo udaril z glavo v drog. Pri tem si je poškodoval ne samo glavo in dobil možganski pretres, temveč si je tudi poškodoval levi in desni komolec. Volcich se ne spominja ničesar. Dogodek so opisali karabinjerji iz Ulice Cologna, ki so uvedli tudi preiskavo. IZLETI :) Slovenska prosvetna zveza v Trstu priredi tudi letos v dneh' 15. in 16. avgusta Izlet na Koro-U k. Vabin»° Gane prosvetnih društev, ki se želijo udeležiti ’ izleta, da se čimprej prijavijo, ker ie število sedežev omejeno Vsa potrebna pojasnila dobite' pri SPZ v Ul. Roma 15 v uradnih urah. Slovenska prosvetna zveza v Trstu vabi 26, julija na izlet preko Goriške, Tolmina in Kobarida v Beneško Slovenijo Prijave sprejema urad SPZ V Ul. Roma 15-11., tel. 31-119, vsak dan v uradnih urah. Vpisovanje vključno do 20. julija. Izlet bodo vodili posebni vodiči, ki so v tistih krajih doma Cena 1500 lir (vključno kosilo). Odhod ob 5 45 iz Ulice Torrebianca vogal Ul Roma. Vsi udeleženci izleta mm rajo imeti propustnico ali potni list. Zveza partizanov tržaškega o- zemlja vabi svoje člane, da se udeležijo dne 26, t. m enodnevnega izleta v kraje pohodov primorskih brigad za časa narodno-csvobooilne borbe. Pojasnila in vpisovanje na sedežu v Ul. Mon-teochi 6-II. ob četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure; v nedeljo od 10. do 12. ure Prosvetno društvo v Barkovljah c požar ja še enkrat vse udeležence izleta v Trnovski gozd, da Je odhod z avtobusom ob 6. uri točno izpred bara Hipolo. srečencu z vhietnim dihanjem?« In to je samo telovadba. Toda življenje v šoli postavlja učitelja vsak dan pred kako novo uganko tudi pri sdrugih predmetih«, in ršvež 'jc tisti, ki si ne zna pomagati. V drugih predmetih pa so izpraševali podobno kot prva dva dneva. Vprašanja iz slovenščine in italijanščine, latinščine in, pedagogike, zgodovine in matematike ter drugih, se niso mnogo razlikovala od prejšnjih dni, prav tako tudi včeraj niso kandidati zaostajali za onimi, ki so to že prestali. Videti je, da so se vsi marljivo pripravili na tu preizkušnjo. Na Učiteljišču bodo izpiti še danes in v ponedeljek. Nadaljevanje stavke pleskarjev Danes je peti dan stavke pleskarjev. Sindikalne organizacije opozarjajo, da so neresnične govorice, iki jih razširjajo nekateri obrtniki, da naj bi se s sindikalnimi predstavniki dogovorili in da lahko delavci prično z delom. Stavka se nadaljuje. Kvintet Avsenik DUET FILIPLIC - KOREN IN JANA OSOJNIK nastopijo: DANES 11. t. m. ob 21. uri na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah; JUTRI 12. t. m. ob 18. uri v Križu na dvorišču prosvetnega društva «A. Sirku; JUTRI 12. t. m. ob 21. uri na športnem igrišču v Boljuncu Predstave bodo na prostem, v primeru slabega vremena bodo koncerti v dvoranah. Blagajna bo odprta dve uri pred pričetkom. vsglje pr.edstave. i N O V TRSTU Letno gledališče na stadionu kPrvi maju, Vrdelska cesta 7 V soboto 18. julija ob 21. uri premiera, v nedeljo 19. julija ob 20.30 uri repriza DESETI BRAT 12 slik po istoimenskem romanu JOSIPA JURČIČA Priredij S. K. Režiser: MODEST SANCIN Inscepator: VLADIMIR JUJAVEC Scenska' glasbi: DANILO BUfcAR 1 KINO Exc«isior 16.00 «Grozote črnega muzeja*, M. Gough, cinemasco-pe v barvah. Remce 16.00 «Zelenl vragi z Mon-tecassina*, J. Feschberger Arcobaleuo 15.45 «Nebo lahko čaka*, G. Tierney, technicolor. Supercinema 16.00 »Dežurni narednik*, Mario Riva, L. Boni, E. Ruff. Iilodrammatico 16.30 «Orlando in paladinci Francije*. R. Batta-glia, L. De Luca Grattacieio 16.00 »Dečki iz Pa-rioli*, A. Panaro, N. Manfredi, R. Mattioli. Prepovedano mladoletnim. Cristalto 16.30 «Strahovi in tatovi*, M. Riva, U. Tognazzi, Tina Pica. Capitol 16.30 «Tot0, Eva in prepovedani čopič*, Toto, A Lane, M. Carotenuto Astra Rojano 16.00 »Suha dojilja* J. Lewis. Alabarda 16.15 »Morski orli*, G. Cooper, Jane Wyatt, VValter Brennar. Aldebaran 16.00 »Lovec 1z Mtsšbu-rija*. C. Gable, R, Montalban. Ariston 16.00 Glej poletni kino Aurora 16.30 «Rascel-marine», Ra- MdKllltl I ■■■■•m, ■<■ rum.Illlll >■■■■ II IHIlllliill MIIIIII ..... DAROVI IN PltlMPKVKIj Jože Purič iz Velikega Repna daruje 200 lir za Cvetko. V počastitev spomina pokojnega Matije Bergerja daruje Pepl Volk 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojnega Matije Bergerja daruje dr. Karel Ferluga 1000 lir za Dijaško Matico in 1000 lir za sklad »Sergij Tončič*. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. julija 1959 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 11 oseb porok Je bilo 12 POROČILI SO SE: Knjigovodja Cappelietti Marino in knjtgovod-kinja Lovlsic Graziella, zidar Brun Ennio in snažilka Addolo-rata, pleskar Bablch Renato in šivilja Novel Margherita, delavec Montanari Sergio in gospodinja Frassinelli Maria, učitelj Kralj Bruno in uradnica Valetič Fede-rika, uradnik Longo Luigi In uradnica Toriel Licla, železničar Petessini A odre a in gospodinja Blasevich Stefania, strojnik So-pelza Amedeo in trgovska pomočnica Sbrizzi Itala, trgovec Sfre-gola Mario in gospodinja Forgia-i! ni Annamarla, inženir Reiner Enz.o in dr. Besenghi M. Grazia, muar CuMn Utpberto jn uradni- ca Erris Margherita, upokojenec Dalina Ugo in gospodinja Vanza-gh.i Maria. Umrli so: 83-letni Degrass; Nicolb, 82-letni Vercelil Francesco, 65-letna Repič ločena Zeeman Frančiška, 66-letnl Grimaldi Renato, 84-letni Marchl Nazario, 79-letni Delnet Alberto, 75-letnl Sossl Gio-vanni, 77-letni Pettener Pietro, 68-letna Švara Francesca, 34-letni Germanis Giuseppe, 74-letni Zu-gna Lorenzo. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz. zu! Clgnola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerclale 26; Bar-kovlje in Nicoli, Skedenj, «» ------- Valute Zlati funt Marengo Dolar . , , Frank franc Frank švlc, .' Sterllng Dinar Šiling Zlato .... Zah: », marka Milan Rim 5900,— 6000 — 4325 — 4425 — 617 — 621.— 123 — 126 — 143,— 144 — 1725 — 1750 — 87 — 97.— 23.75 24.25 702,— 704 — 14«,— 149:— scel, clnemascope. Garibaldi 16.30 «Oarovnik Hondini*, T. Curtls, J. Lelgh. Ideale 16.30 »Velika izpoved*, A. M. Ferrero, M. Serato in 5, Zeimann. Impero 16.30 «Zakon», G. Lollo-brigida, M. Mastroianni in 1» Brasseur. Prepovedano mladoletnim. Italia 16.30 »Na dopustu v Parizu*, T. Curtis, Janet Leigh. Moderno 16.00 «Bonjour tristes-se», D. Kerr, D, Niven, "• Chiari. Mlad. prep. S. Marco. Zaprto. Savona 16.00 ((Polikarp, pisarski uradnik*, Rascel, R. Salvatofl. Viaie 16.00 »Hčerka dr. Jekylla»> J. Agar, G. Tfjjott Vittorlo Veneta 17.00 «Titanic, 41' S», K. More. Masslmo 16.30 «Eno življenje*, ” Tascal M, Schell. Novo cuie 16.00 «Upor Indijancev*, L. Barker jn R. Moreno. Odeon 16.00 »Ahbie* (Oh. mela papč), R. Schneider. TechM- , color. . , . Radio. Zaprto. LETNI Arena dei Fiori 20.30 «Parls Ho- liday», Technicolor. Arena Diana 20.30 «Sajonara», *J-Brando, P. Owens, Miiko Taka, Ariston 20.30 «Konec pustolovščine*, D. Kerr, Van Johnson Faradiso (Ul. Molino a Veiito ly 20.30 «Uporr,.iška ženska*, Russel in R. Egan. Marconi 20.15 »Nag in mrtvec« A. Ray, C. Robertson. Ponziana 20.15 «11 marmittone** J. Levvis, P, Kirk in P. Lorr*-Secolo (Sv. Ivan) 20.30 «Ogenj v Kartageni*. R. Fleming in *' Hayd'en. Stadio 20.00 »Globoke vode*. A-Ladd in D. Foster. Valmaura 20.15 »Mali zločinec« P. Armendiariz. MILJE Roma ((Prerešetani*, Toto in brizi. . I RADIO 1 SOBOTA, U. julija 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brej; obvezno, drobiž od vsepovso*" 12.10 Za vsakogar nekaj; 1*;*J V svetu kulture; 12.55 Ortce*** .'ohn.nv Douglas; 13.30 Lahke lodije; 14.45 Neapeljska fantazij*- 15.00 Miihaud: Druga suita iz tirične glasbene drame; 15.20 1K*-varniški koncert; 15.45 Poje Matrice Chevalier; 16.00 Nev*1?, tedna — Henrik Szienkievicz ' njegova novela ((Janko Slaf?T nik»; 16.20 Orkester Bojan Ad*; mič in kvintet Jože KarnP-jj 16.40 Mali vokalni ansambli; 1‘: Slavni violinisti; 17.25 Plesna c* janka; 18.00 Oddaja za najmiaP. | — Ivan Kraševec: «Po jagode , : 18.30 Lepe melodije, lepi glasovj | 19.00 Ko študent na rajžo i^e prva oddaja; 19.30 Pestra 20.00 Šport; 20.40 Zbor Vinko Vodopivec; 21.00 ((Zavarovanje , enodejanka; 21 40 Glasbeni vari te; 22.00 Beethoven: Nokturno *• 42 za violo in klavir iz Serena«« op. 8; 22.25 Pojejo Duo s Kva; r era ter Majda Sepe ob 3Pjfno - a: z». . ljavi orkestra Franca Russa;^^ Menueti in gavote; 23.30 ples. TRST 12.0° 11,30 Simfonična glasba; ta;,. Zdravniška oddaja; 12.10 TretJ stran; 12.30 Glasbeni album: l*’ , Ritmi in pesmi, nato prihod " cilj etape v Saint Etienne "",qno lesarska dirka po Franciji; Žrebanje loterije; 22.15 Renta enodejanka. n. PROGRAM 10.00 Zeleni disk — pestra poldanska oddaja; 14.00 On, -in tretji; 18.15 Plešite z nan' 19.00 Neapeljske pesmi Ciak — filmske aktualnosti; 21-Faust — opera v petih dejanj KOPER Poročila v italijanščini: 17 15, 19.15 22.30. Poročila v slov.: 7 30. 15.00. ,, 7.00-7,* 12.3» 13.30’ 5.00-6.15 Prenos RL; Prenos RL; 7.15 Glasba za dobf’ jutro; 7.40 Glasba za dobro 12.00 Glasba po željah; 12.50 Gl* ba po željah (II. del); 13.40, tijski nasveti; 13.45 Popevke ritmi od tu in. tam; 14.30 ReLh ske melodije; 15.15 Iz delovn kolektivov: 15.45 Dalmatinske pevke; 16.00 - 17.00 Prenos 17.00 Sestanek s «Hi-Lo’s» in j Four Freshmen*; 17.30 Glasb^ variete; 18.00 Dogodki in odojgis 18.15 Dunajske melodije; ‘"ba Znane pesmi; 19.30-22.15 Pr,f.,iiJ fcL; 12.15 Plesna glasba; 3*. Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 in. 202.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6 00, 7.00, »-S 10.00, 13.("1. 15.00. 17.00, 22 00. 22.55 19*. .30 8.05 Igra orkester Werner ler; 8.20 Pionirski tednik ~~°ži Predstavljamo vam mlade P*«* Kadia Zagreb; 9.00 Pod Špan** t soncem; 9.30 Zabavne melodU^; Ljubljanskim jazz ansamfcijjj 9.35 Peter Iijič Čajkovski: jjjjO zartiana, orkestralna suita; --jj Poje Pat Boone; 10.25 Prizf^)(J opere Sneguročka; 11.00 h*.... glasba; 11.30 Zanimivosti iz nosti in tehnike; 11.45 L Škerjanc: 12 preludijev za ki* j, (pri klavirju avtor); 12.00 .* -. I r.ajst minut z ansamblom *;-,,gi rice Larcange; 12.25 KmetiJje, M* nasveti — Ing. Jože Rihar: j. deče rastlinstvo v sadnih dih; 12.25 Domače polke in v*") ki; 12.45 Pojeta Marijana DCr ,* in Ivo Robič; 13.15 Obvestila ,f|. zabavna glasba; 13.30 Ivo.J^, gin: Čoncertino za klavir in 1350 Zborovske skladi kester Antona spev - Lajovica — Pom** a Lan — Večerna Pe.\jl — zeleni Jurij — Kiža; *’> Prireditve dneva; 14.35 Naši slušalcl čestitajo in pozjdrav J*y ; - - .-.-1-1____ . I- in ki.. i,l 12’'. 15.15 Reklame; 15.30 Na vrtHJSJ vedrih zvokov; 16.00 Na P‘aj.jj rmo videli; 16.20 Uganite, Zjj, igramo; 17.10 Panorama P°fi,rl’ >n zabavnih melodij; 18.00 stična oddaja; 18.15 Nekaj Jg36 dinsklh zborovskih motivov; ‘til Krešimir Baranovič: BalK>%i poem (simfonični orkester R*f 5*1 Beograd dirigira Krešimir novič); 18.45 Okno v svet: Pa 19.00 Zabavna glasba, vmes oe-gi stila in reklame; 19.30 RamJ||i večer; 21.00 Melodije za razv« dnevnik; 20.00 Zabaven son-JA: aZV7?fč K; 22,15 Oddaja za naše izseUjj ce; 23.10 V plesnem ritmu polnoči.. RTV JUGOSLAVIJA 18.00 Oddaja za otroke greb; 20.00 TV dnevnik ✓ V grad; 20.30 Kulturna kTOrtlks.-,1 Beograd; 20.50 Glasbeni cJDUciri ’ *pi ; Slavka Vorkapiča — Beog> ✓ 21.15 «Iz melodije v melodijo*!^ : abavno-glasbena revija — b grad. TELEVIZIJA 15.30 Davisov pokal — H**!!*; Francija; 17,15 Oddaja za 18.30 Poročila; 18.50 Okrog SV<^| 19.10 Pisma TV; "" 19.25 Glastljv. variete; 19.55 Potovanje p» .J ; 20.35 Poročila; 21.10 Sr«* ropi počitnice; 23.10 Poročila. MALI OGLASI -1 PODI IZ FURNIRJA po 330 jjl lev srt ___ c-** 1.. I. «f v £v- J? T se prodajajo Gambini i. primorski dnevnik — 3 — 11. julijt 1951 «Smrt pride patrkla; Mlada J«cka se dama?» Nit ni pomagalo če se je tu* mlada Jucka skrila. «Kadar Pride ura je treba jet!» To je veljalo za mlado Jucko sskor tudi za deda. Z razliko, ®a je nono živel v pričakovanju smrti in je zato napravil estament v korist dediča z oesedilom: *Ti mene luč! Jesl tebe kluč!» Kar je pomenilo: Ko bom Umiral mi boš dal v roko pridano kor nekak zapovedan obred in ne Jcot resnični izliv .žalosti za pokojnim Ančka ftj'čuoka je na primer pozivala prisotne; »PamahtemeTult, v’n budn dala za an ščuhel repe!« Po pogrebu je bila navada, pogostiti pogrebce na domu umrlega, včasih pa tudi v gostilni. p. k. vada — »no svečo — kot je bila na- tri boš postal gospodar 'k&a premoženja. ^ ie bela žena opravila *v°i Posel, so domačini p o k 1 i-£ali kakšno sosedo, da je mrli-a umila in preoblekla. Po na-^adi se je umivanje vršilo ta-°> da, so ga otrli z mrzlo vo-°’ kateji so dodali kisa. Nato mrtvega oblekli v čisto praznično obleko, ter ga deli s°bi spalnici na pare. Stprl ljudje so si po navadi Predhodno pripravili perilo In 0 lekoi v ta namen. Nešteto le- pih 'n zanimivih noš je šlo tako v grob z našimi predniki. l ^ep°r°čena dekleta so ob-e i v (belo obleko. . Kjer so Imeli v hiši uro, so ^ javili, da ni več tekla. ro»lg so- pokrili s temnim ko-!0,» bl^ga. Navada je bila', da niso mrli-a PttStill nikoli samega. Tudi P° dnevu ko so šli domači po P°s> so pustili pri mrtvaku redno tzala«. osebo, da ga je #var- sosestvu se je naglo raznesel g]as 0 smrtj Ljudje so uilj kropit «pakruopet» mrliča. Zvečer, ko so sosedje in pokropili mrtvega in ulili očenaš, so posedli po ollb, ki so bili v sobi, ko Pa -■ - Jugosl. izseljenci na obisku v Splitu SPLIT, 10. — Približno sto jugoslovanskih izseljencev iz ZDA, Avstralije, Nove Zelandije in iz več evropskih držav je danes aopgtovalo v Split, kjer se bodo udeležili glavnih slovesnosti ob letošnjem izseljenskem tednu. Pred prihodom v Split so bili izseljenci na turneji po Jugoslaviji, ki so jo začeli pred tednom dni v Ljubljani. —■—.e a---» Kongres IM Slovenije LJUBLJANA, 10. — Na današnjem petem plenarnem zasedanju centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije je predsednik eentrnipegg komiteja Tone Kropušek govoril o nalogah mladine po četrtem kongresd jfcveze komunistov Slovenije. Živahne razprave o nalogah mladine pri uresničevanju socialistične politike na vaši sta še popoldne udeležila tudi »ekretar glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije France Kimovec-Ziga in predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ljudske republike Slovenije Maks Krmelj. ?.*» bilo več prostora so sto-^ i se v kuhinjo. Domači pa stregli ljudem z vinom in *ruhom p °govor se' je samo ob sebi cvno sukal predvsem Okoli jnJ!\eSa in njegovega življenja kd Sosedje so se zmenili, in t k° ponoč( «varval mrliča« ga pomagal družini umrle-• za ta posel se je najraje ^ ^aY‘*a mladina. Da so ostali v , n‘ je nekdo od domačih ai kavo celo noč. »o^r^' °k tei aal°stni priliki ljudje peli. Tri pesmi so mi jih”0 0stale v spominu in sem v ^zpopolnila po pripovedo-kov-i moje mame, Vanke Mil-in Marije Mijot. va pesem: Pr "?a Prva ura bila je, ®zus kliče rumarje, °]te, pojte rumarji, n Mariji na gor6. druga ura bila je. Ostaln ne -Se P°navlja, dokler se dvajset ur, nato se * 1Che znova Dru Na je 8a pesem; anme hribce, a°a stezica, stezica uglajena. a -ile stezice ana svetnica, “tnica svjeta Barbara. ^e',u jo je aden fantič, ’ q en fantič judež mlad. n se ni teu bogu odkriti, retPici svjeti Barbari. 1 ^Uoš morau na vojsko iti | * vojsko iti u veliki boj! Adr ; dru en ti bo glavo odrejzau OSTRA POLEMIKA V VEDNO NEMIRNI ARGENTINI Podkupovanja in m ^ a ^ / ji , , •! j 1J * ) j i' 'i i • v j Frondizi sicer zanika vse, toda številke govore drugače Zrelostni izpiti na slovenskih šolah BUENOS AIRES, julija. — Argentina ni nikoli mirna. E-m to pripisujejo vročekrvnosti ljudi, drugi dejstvu, da je njena državnost se mlada, tretji pa vidijo v tem še popolno neuravnovešenost družbenih razmer, tprej nekakšno nujno prerivanje med silami. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da se tu ponovno 'načenjajo in premlevajo zadeve, ki so značilne za vso Južno Ameriko. Pred časom je argentinska vlada obtožila komuniste in peroniste, da so se tajno sporazumeli za skupno akcijo proti sedanjemu predsedniku. Kmalu pa je prišlo na dan, da so si vladni krogi to izmislili, da bi parirali na vse hujšo obtožbo proti njim. Sindikalne sile peroništičnih' in komunističnih tendenc so pripravljale velikansko manifestacijo proti vladi in Frondizi se je tega zbal in vrgel geslo o tajnem paktu med peronisti in komunisti. Mož pa je bil hudo nepreviden, kajti iz Ciu-dad Trujilla, kamor se je bil bivši argentinski diktator Peron zatekel, je prišla vest o vse drugačnem tajnem sporazumu. Peron je obtožil argentinsko vlado in predvsem Frondizija, da je bil sklenil tajni sporazum z njim samim, s Peronom osebno* Argentinski notranji minister Vitolo je sicer to takoj demantiral, češ da sporazuma Frohdizi-Peron nikoli ni bilo in da je vse to izmišljotina nedoslednega Pe- y m g% | gl •» 1 Kot bi to še ne ‘bilo dovolj, je prišla na dan“*še druga vse bolj Čedna zadevščina.’ Bivši kapitan Manrique, direktor zelo borbenega dnevnika «Correo de la Tarde« je obtožil bivšega visokega funkcionarja argentinskega letalstva Olmosa, da ga je hotel podkupiti. Zadeva je bila povezana z grad- Portorož Je vedno lep, toda v poletnih mesecih se z njim more kosati le redko letovišče. njo 5000 hišic za rudarje v Riu 'Jprbiu. Ppsghpa parlamentarna komisija, ki je imela pa-logo proučiti neke pomanjklji. vosti, do katerih je prišlo pri giadnji teh hiš, je- ugotovila, da je bilo potrošenih ogromno več sredstev, kot je bilo v načrtu in kot hišice veljajo. Gre za «desetine in desetine milijonov pezosov«, ki naj bi bile izginile v nekih »negocia-dosi). Po tem, kar pravi direktor dnevnika Manrique, mu je Olmos ponudil 20 milijonov pezosov, da bi ne pisal več o teh »negociadosih«, o denarju, o «desetinah milijonov«, ki so izginili. Olmos je vedel, s kom ima opravka. Bivši kapitan Menrique je namreč poštenjak in odločen človek. Od njega sicer ni mogel zahtevati, naj bi o «desetinah milijonov« ne pisal, pač pa mu je ponudil 20 milijonov samo zato, da bi o njih ne pisal sedaj, pač pa ta škandal preložil na poznejšo dobo, ko se bo ozračje nekoliko pomirilo, skratka, ko bo Frondizi spet ponovno trdno v sedlu. Kot je bilo pričakovati, je Manrique ponudbo odklonil in mu argentinski opazovalci štejejo v dobro. Toda mož je bil hudo naiven. Kot poštenjak si ni mogel misliti, da ima oprav, ka z ljudmi, ki so se s posterjem skregali, in čim je on prišel s tem dejstvom na dan, mu je Olmos zabrusil v obraz, ca laže, ker da je z Manri-queom govoril le o nekih drugih zadevah, in sicer o stvareh, ki z »zadevo« nimajo nobene zveze. Kaj pravijo o tem politični opazovalci? Eni menijo, da je Manrique preveč impulziven in hikrati naiven. On bi ne bil smel priti z zadevo na dan takoj, pač pa bi bil moral predlog sprejeti, si dobiti prič, morda celo kak pisan dokaz. Tako pa je bil izigran in čeprav mu ljudje verujejo, nima v roki ničesar, s čimer bi Olmosu in tistim, ki stoje za njim, sedaj zaprl usta. Njegov primer ali bolje primer nesramnega podkupovanja, se je torej spremenil le v medsebojno besedno kampanjo, ki se kmalu pozabi. Drugi pa menijo, da je bil ja da je Manrique poštenjak, vendar pa da je predlog za tajna pogajanja sprejel, morda da je sprejel tudi onih 20 milijonov in da se je nato v njem poštenje ponovno prebudilo ih ko se je premislil, je v so stvar vrgel na dan in s tem spravil Olmosa in Frondi. zija v zagato Zavedati se namreč moramo — pravijo — da je bivši kapitan Manrique direktor časopisa, ki je sicer na vsej črti proti peronizmu, hkrati pa tudi v opoziciji s Frondizijem, in zato mu je zadeva o Riu Turbiu prišla kot nalašč, in to iz enostavnega razloga, ker je mož vedel, da so »desetine milijonov« šle v žep samemu Peronu. Iz tega je logično sklepati, da je Olmos hotel z enim udarcem u-biti dve muhi; peronovsko in frondizijevsko. Toda zadeva s podkupovanjem Manriquea je dejansko le priključek ali dodatek o-pnovni zadevi, in sicer tajnemu sporazumu med Frondizijem in Peronom. Frondizije-va vlada kriči, da tega sporazuma hi in da ga ni bilo. Toda Peron odločno vztraja na tem, da ima sporazum v rokah ih da ga more pri njem vsakdo videti. Se več, sporazum je bil prefotografiran in v Buenos Airesu so krožile njegove fotografske kopije. Nekateri novinarji jim niso verjeli, dokler si niso ogledali izvirnika. Ti so nato rekli: »Narisan je na stroj s črnimi črkami in z enim samim razdelkom. Napisan je na dveh straneh lista vrste «Bond» in je š-rok 21,5 cm, visok pa 53 cm. Pod datumom v- februar 1958 — sta ava podpisa s plavim črnilom; Juan Peron in John Cooke, ter še dva podpisa s cinim črnilom: A. Frondizi in R. F. (verjetno kratice Frondi. zijevega predstavnika Rigelia I rigeria?).« Dokument torej obstaja. Toda tisti, ki Frondiziju zaupajo, in tudi drugi skeptiki se s tem dokumentom še ne zadovoljujejo, ker da podpisi niso uradno avtenticirani. V tem tega plomatski spor in je prisdomi- nikanski refrabfiki protestirala,»češ da je kriva,* da bivši argentinski diktator krši pravi, cc ki mu jih daje pravica do političnega zatočišča in da 's4 dominikanske oblasti za to ne zmenijo. Ne bomo* se spuščali v raz"-pravljanje o avtentičnosti »dokumenta«. Dejstvo pa je, da ja 1. 1957 pri ustavnih volitvah v Argentini bilo oddanih 1,800.000 belih glasovnic. Pri 'anskoletnih predsedniških volitvah pa je Frondizi zmagal z ogromno večino in pri tem ie zanimivo to, da je njegova stranka dobila vprav toliko več glasov kot prej, kolikor je bilo pri volitvah 1. 1957, leta oddanih belih glasovnic. Naj je sporazum Frondizi-Peron obstajal ali ne, dejstvo je, da so peronisti, ki so prvič oddali beie glasovnice, tokrat glasovali za Frondizija. Pristaši Frondizija si to razlagajo s «pomirjenjem v deželi« in z dejstvom — ki pa ni n ti od daleč dokazano — da vodi Frondizi «politiko Argentine«, to se pravi politiko, ki ustreza argentinskim množicam. Zadnji dogodki pa kažejo, da temu ni tako, kajti čemu bi sicer peronisti pripravljali stavke in demonstracije. Vendar pa je Peron z navodili, naj njegovi-pristaši glasujejo za Frondizija, izgubil bitko in in prišel sedaj na dan s Fronaizijevim '»izdajstvom«. Pravijo celo, da se Peron ali bolje njegovi pristaši v Argentini nameravajo vezati s komunisti. Frondizijevi ljudje pa odgovarjajo, da bo Peron v tem primeru ponovno pogo-lel, ker bo svoje Jjudi izročil 'mnogo bolje organiziranim komunistom, ki imajo celo dobro izdelan program ' in bo tako [izgubil še ono malo vpliva, ki ga ima nad svojimi bivšimi pristaši. 4b* Po dolgih letih učenja se delajo obračuni. So povsem osebni. Nekomu tete, drugemu se zatika. Včasih je krivo šibko znanje, včasih pa le nervoza. Upajmo, da bo slo. Trije prizori z izpitov: Na prvi sliki s klasične gimnazije, na drugi in spodaj z učiteljišča lllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllirillllllllllllllllllllllllllIHMINIHUtllllllMIIItmiNMIHIHIMIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMHIIIimUllllllMttmilUlimillllllllMinilllltlllllllimnilllMIIIIUIIIIIlUlllllllMiailllllllllllllHIIIIIIMIIinilllllllllINHNMa KLJUB DOBRIM ZNAKOM S TRTO NISMO PREVEČ ZADOVOLJNI Zakaj se je grozdje ponekod osnlo? Če nam ti napotki ne morejo več služiti letos, si jih zapomnimo za prihodnje Vinogradniki, zlasti oni s spodnjekraškega predela, niso s trto preveč zadovoljni; grozdje se je močno osulo, čeprav ne povsod in ne pri vseh trtah enako. Se razume, da je v tem pojavu velika škoda, ki je ostalo zdravo grozdje ne more popraviti in nadoknaditi. Vinogradniki zvračajo krivdo za esipavanje na to ali ono. Vzrokov je seveda več in potrebno je, da se z njimi seznanimo. V mokrih in hladnih poletjih, kakršno je bilo do pred kratkim, se svetje pri trsu rado osiplje in posledica tega je, da grozdje jagod ne nastavi. Razlog osipava-n.ia pa je v tem, da se plod-mce v času cvetenja niso o-plodile in grozd ni mogel nastaviti jagod. Večkrat pa ni vzrok osipavanju v vremenu, pač pa v zemlji, ali bolj točno povedano, v pomanjkanju fosforne kisline. Naša zemlja je na fosforni kislini nedvomno in dokazano siromašna, vinogradniška zemlja pa še posebej. Na Dolenjskem, kjer je zemlja prav tako kraškega značajo, so v vinogradniških predelih ugotovili le 18 kg fosforne kisline na ha, vinski pridelek (okrog 25 hi na ha) pa vzame iz vinograda vsako leto skoro še enkrat toliko lahko topljivega fosfo-ra. To pomeni, da v času cvetenja trta riima dovolj te nujpo potrebne hrane in se zaradi tega cvetje ne more oploditi. Zaradi tega je tudi naš opomin ali bolje naše opominjanje na gnojenje s fosfornim gnojilom vredno, da ga upoštevamo ne le z izdatnim gnojenjem s hlevskim gnojem, pač pa tudi s fosforom v obliki u-metnih gnojil. Drugi vzrok osipanja cvetja tiči v slabi prehrani trte. če ima trta malo hrane, je tudi cvet slabo prehranjen in se cvetje ob slabem vremenu kaj rado osuje. Dotok hranilnih snovi v mladike in listje je namreč lažji kot dotok v cvetje in zato cvetje večkrat ostane brez potrebnih hranilnih sokov in snovi. To bi mogli označiti kot nekakšno stradanje cvetja. Ob takem stradanju pa se cvet zapre in se prašniki zadušijo Glede slabe oploditve cvetja zaradi slabega vremena naj še omenimo, da so nekatere trte bolj občutljive kot druge in se zato prej o-sujejo. Zelo občutljivi so na primer burgundci, silvanci, ...................... iiiiiiihmi....................... ■■■■■■■■■in......... Lepote naših krajev v Cesarjevih stvaritvah V svečani, skoro mračni ] presiji. Mehki, skoro neza-renesančni palači koprskega ‘ znatni niso mogli dolga časa Se te buo u srce zbou! Tu. kul; a)a duša buo šla u nebjesa, r sn galuobček beu. 'Jo truplo se buo razsulo, Sam prah ino pepjeu! jr etJa pesem, ki je pravza-t#r ,ena sa»na kitica, iz ka-bij Se c*a*° sklepati, da je je VerJetno pesem daljša a v posabo pa je: “Jest v’n padan, te mrzle ročice, J zbugan uačka mamca hes n imela sednajst let, ° mogla jet na une svet!« dan pogreba, ko so mr-nesli iz hiše, je bila na-j mrliča objokovati, «uob-, ®vat jen skladat« in istota. *o. ko —'---------- frv* so ga pokopavali, ko so grudi padle na krsto. P ' j, ri tem objokovanju je pri-J?«o izraza srčna bol zapušče- n sorodnikov. •Kaku je uana juokala in adala pa matare: O zbu-mate muaja zlata! Zakej * je uzjeu buh, mar be me-*’ *ej buon delela jest brez s na tem svete!« UazIen Pa uač«: O zbugan mUoJl Ga ni tašnego c ku ste biu vi! Taku skr- *h, ‘alt duobr!« Sev, . _ #da so bili tudi taki, ki ** objokovanj« vršili ka- mužeja je iskrena, temperamentna Cesarjeva umetniška izpoved blagodejna pgživitgv ozračja. In zakaj ne pri-pbmhiri,' da reš sem spada: po poreklu je pravzaprav Istran in po svojem skoro silovitem značaju je to tudi ostal. In tudi v tej zadnji razstavi se tej svoji naravi ni prav nič izneveril, narobe. Ce splošno drži stara francoska izkušnja sle slgle c'est l’hom-mc» = slog je človek), to za Cesarja velja več kot stoodstotno. Ta elementarna silovitost značaja je že davno našla ustrezno likovno izrazno sredsto. Zato je Cesar ie davno, skoro od prvega po-četka umetniškega ustvarjanja, popolnoma enotna m dosledna umetniška osebnost, razpoznavna že na prvi pogled. A nikakor okostenela. Razvijala se je polagoma in neprestano, toda povsem dosledno na trdnih tleh njegovega vročega istrskega temperamenta. Ta razstava pomeni le razvojno etapo na tej poti. Vprašujem se le, kam bo šel ta razvoj odslej, ko je if dosegel prav skrajne konice napetosti. Ze pred dnemi desetletji se je temperamentnost javljala predvsem v močnih barvah. Takrat to tudi ni moglo biti drugače, takrat je slikal nekako postimpresionisličnq, predmetnosti so se skoro raztaplja le v čist* barvni im- zadrževati čustvene zanesenosti. Preko odsevov fauvi-stične in zatem kubistične izkušnje je polagoma prihajala fudi forma 'do vedno večje izrazitosti. In danes je oblika, prostorno plastična, ravno tako silovito ostra in razgibana, kakor je barvno nasičena, primerjajte n. pr. samo njegove «Barke». Nele oblika čolna, tudi razdivjani valovi so' naravnost plastično modelirani. Tu ni več mesta za impresionistično prozor* nos t vode. Ostro in močno obrisane oblike postajajo skoro monumentalno dekorativne v svoji izdelanosti. Se »Koper«, ki se kale na obzorju skoro kot daljen spomin, je ostro obrisan, naravnost bodeč, skoro ekspresionističen, nad mogočno razgibano prvo ploskvijo ograd m vinogradov Komaj bj lahko rekli pri ((Operaciji«, ki je bila v ostalem naslikana že pred nekaj leti, da vse te prvine, barva in oblika niso tako ostre (sicer pa je že predmet tak, s kor brezbarven) Je pa zato toliko bolj močna neka tretja plat, namreč razpoloženje, «Stimmung». ki je tu zadržano, a skoro pošastno. Da, razpoloženje, to je nekaka četrta dimenzija, ki je postajala vedno bolj cesarjev-sko silovita, razni hrana. Poglejte kar zapovrstjo vse razstavljene portrete, posebno avtoportret, ki nedvomno od- govarjajoče podaja napeto razgibano duševno razpoloženje. Nič manj portret igralca Baloha, kjer raztrgana oblika, skoro črni toni in prežeče ostri izraz oči, vse sku-paf ' ddprinašh k* fnorfa eni najpopolnejših Cesarjevih stvaritev. Bolj umerjen je portret Starčeve kot Glemba-jeve, čeprav čustveno močno razrvane, Mali Benečan in Dekletce z rožo so že skoro bolj akti kot portreti, kjer vsa slika podaja nekako ilustrativno tudi razpoloženje, ki mračno iis uporno seva iz drobnih obrazov. Razpoloženje, ozračje pa pri Cesarju ni prvovrstne važnosti le pri portretih, je skoro enako: pomembno pri krajinah ali drugje. Cesar je sicer realist, zakrknjen realist in skoro ne more biti kaj drugega pri snoji vulkansko neposredni temperamentnosti, ki ne dopušča kakih dolgotrajnih in zapletenih cerebralnih dlakocepstev Vendar se subjektivna napeta čustvena na-strjenja le morajo izražati na nek način. Saj se najdejo tudi v resnični pokrajini taki podobni nasičeni barvni toni morja, neba..., vendar le ob redkih prilikah. Cesar jih slika vedno le ob takih trenutkih in jih po svojem osebnem razpoloženju še podčrtano n nek lasten, ekspresiven način. Kar poglejte s tega vidika katero koli sliko, posebno krajino, n, pr. Cedaz, Valdoltro, Soline ali Njive Kolih, kot tudi še marsikje pa niso le skrajno nasičene barve, globoke, vendar nekoliko mračne ter ostre, režeče oblike, ki nakazujejo napeto stopnjo razpoloženja. So tu tudi preFejIjrdSeče nagnjeni brzojavni drogovi, morda na sliki veliko bolj kot v resnici, ki prikazujejo izrazito, skoro ekspresionistično razpoloženje. Sicer pa naj se umetnostni ljubitelji sami potrudijo in prepričan sem, da bodo zadovoljni s svojim uživljanjem v vsakokratno atmosfero, uresničeno na tej ali oni sliki. In to bo za kulturne ljubitelje užitek. To je hkrati možnost za ocenjevanje vrednosti Cesarjevega umetniškega deleža, pa tudi dolžnost do požrtvovalnega ustvarjalca, ki že desetletja kopiči umetnine o tem našem lepem svetu svetu okrog Tržaškega zaliva tja v razgrete in razrvane pokrajine Istre, ali gor v gorske samote. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli le mimogrede označiti še druge zanimive plati njegovega dela. V pritlični dvorani razstavljene scene — Cesar je, kot je znaiio, scenograf SNG v Trstu — bi zahtevale bolj razčlenjen pregled. Pa skoro ni potrebno. Saj je tudi tu Cesarjeva umetnostna osebnost tako očitna, da bi bilo njih obravnavanje odveč. Njihov o kvaliteto pa najbolj dokazuje n. pr. prva nagrada Novem Sadu. In vendar bi se marsikdo zavzel še bolj za katero drugo inscenacijo (v Novem Sadu so pač ocenili le ono, ki je bila tam predstavljena!). Zase bi morda dal največjo prednost Cankarjevemu Martinu Kačurju, zatem Zločinu na Kozjem otoku itd., kjer povsod prihaja do veljave v skoro še v večj imen že omenjeni ekspresivni moment. Sicer pa je vse to treba videti, in kdor le zmore, naj si zagotovi trajen užitek kake umetnine, ki mu bo tudi n ponos in okras doma. Z. JELINČIČ muškati in sploh žlahtnine in šipon. Če je vreme v času njih cvetenja slabo, njih grozdi imajo redkejše jagode, ali pa ostane del jagod droban in nerazvit. Iz tega siedi, da Je vzroke vsega tega moano tudi odpraviti in to celo lahko odpraviti. V ta namen se mora vinogradnik lotiti pravilnega gnojenja, če bo vinogradniška zemlja pravilno založena s potrebnimi hranilnimi snovmi, vinogradniku ne bo osipavanje cvetja delalo kdove kakšnih skrbi, in preglavic. Na tem mestu bomo navedli še bolezni, ki so posledica slabega kroženja življenjskih sokov. Dogaja se n pr., da nekatere trte kar sredi leta* nenadoma ovene-jo. Najprej ovene listje, nato mladike in čez nekaj dni sc vsa trta posuši. Temu nekateri pravijo — kap. To se najpogosteje dogaja pri starejših trtah v sušnih letih. Vzrok je v tem, da trta skozi listje izgubi več vlage kot je more iz zemlje dobiti. Velika vročina, suh zrak, verovno vreme, večja površina listja, vse to pomaga k povečani izgubi vlage. Brž ko opazimo prve znake kapi, moramo enoletne poganjke nizko porezati in trto dobro zaliti. Enkratno zalivanje pa je hudo nevarno, če začnemo trte zalivati, jo moramo zalivati stalno in sproti, vsekakor nikoli ne cez dan, pač pa zgodaj, zgodaj zjutraj, ko je zemlja še kolikor toliko hladna. Druga bolezen: Pri trtah z bujno rastjo, pri kratki rezi, na močni podlagi (ru-pestris) in v vlažni, močno gnojeni zemi.u je pritisk vlage v mladike zelo močan Največji del hrane pa gre v mladike in listje, ki se naglo razvija, grozdje pa, dobi mnogo manj ter ne mor* ohraniti in hraniti vseh jagod. Pravimo, da so grpzdi »prestreljeni«. To je v prvi dobi rasti, pa tudi pozneje. Bolezen se da preprečiti z deli, ki zmanjšujejo premoč-j no rast (dolga rez, visoka I vzgoja) in slabijo močno kroženje sokov. Zaradi ran, ki jih povzročajo škodljivci in poškodbe pri obdelavi, a tudi zaradi prevelike vlage v zemlji se pri posameznih trtah čez poletje in na jesen na listih pojavijo rdeči madeži, včasih pa je ves list rdeč. Nato preide rdečilo na grozdni pecelj in tudi na rozgo, ki počasi zakrni in slabo oleseni, grozdje slabo dozori, trta oslabi in lahko tudi usahne. Rdečilo je lahko samo na e-ni rozgi, lahko pa zajame vso trto. Bolezen nastane, ker se cevke na mestu poškodbe zožijo in sok ne more prosto krožiti. Pri veliki vlagi (naše doline) še pa del korenin zaduši in predelana hrana, ki je bila tem koreninam namenjena, ostane neporabljena To kopičenje hrane povzroča rdečilo na listih. iiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiuiiiiimiiiiiiimiiiHiiimiiiiiiimiiiiiiiiniiiMniiM Bogata žetev v Jugoslaviji • V UlUlRtrU, PUtIUŠI njiv* • ». t" • ~ ..... I v Ubrovu v Čičariji itd. Pri [ za najboljšo inscenacijo v — Mamica ne mgre na telefon, ker je z nekom v kopalni kadi.., Pravijo, da so številke dolgočasne. Pa niso vedno, vsaj takrat ne, ko govore o uspehu. In nekaj takih številk bomo nanizali. Pred kratkim sc jugoslovanski časopisi javljali, da bodo letos v Jugoslaviji naželi 40 milijonov stotov krušnega žita — pšenice in rži, To je velik pridelek, ki bo še bolj prišel do ozra/.a, če povemo, da je povprečni predvojni pridelek žita v Jugoslaviji znašal okoli 23 milijonov stotov. Pa še nekaj primerjalnih številk. Predvojno povprečje na ha je bilo 11-12 stotov. Povojno povprečje od 1948. do 1957. je bilo 11.9 stotov na ha. V lotu 1957 so v Jugoslaviji zabeležili prvo rekordno leto po vojni. Tedaj je znašalo povprečje 15,8 stota na ha. Letošnje povprečje pa se ceni na 18,5 stota na ha, kac- j« nov rekord. V zadnjih dneh je prišlo iz raznih predelov Jugoslavije do alarmantnih vesti, da je 80 odstotkov žita zaradi slabega vremena polBglo. Poznejše ocerte so ugotovile, da škoda ne bo tako velika. Vse drugače pai je z delovno silo. Jugoslavija se je v zadnjih letih potrudila, da Je povečala mehanizacijo poljedelstva. Toda zaradi prevelike vlage je n. pr. samo v osješkem in vinkovskem okraju moralo mirovati kar 38 kombajnov, ki niso mogli v polje. In tudi lažji kosilni stroji niso mogli služiti zaradi premokre zemlje, Zato so mobilizirali vse razpoložljive delovne roke in po nekod je koscem in žanjicam priskočila na pomoč vojska, po nekod mladina, v nekaterih krajih celo delavci iz tovarn. Nekaj rekordnih pridelkov: Na gospodarstvu »Pionir« blizu Beograda so na parceli 2 ha pridelali 200 stotov žita, torej 100 stotov na ha. To je nov jugoslovanski rekord. Lanskoletni je namreč znašal 91,5 stotov. Kmet Jevrem Kanjevac iz bližine Pančeva je pridelal po 85 stotov pšenice na ha. Poljedelska zadruga «Teijjski Antonovac« pri Osjeku je dosegla povprečje 80 stotov na ha. Poljedelska uprava «Brestovac» na vele i posestvu Belje pa požprečje 87 stotov na ha Seveda so to izredni pridelki sicer povsod dobre letine. Odkod ti izredni pridelki? V zadnjem letu so traktorski park v Jugoslaviji podvojili. Nabavili so 2.050 kombajnov, uvedli novo seme italijanskega izvora in v lanskem letu porabili za žito l milijon 261 tisoč ton umetnih gnojil, kar je za 41 odstotkov več kot pred dvema letoma. Milijon 800 tisoč hektarjev zemlje j« bilo obdelane po najnovejših načelih agrotehnike in na 310 tisočih ha površine so sejali italijanske vrste žit. Za prihodnje leto bodo površino, posejano z italijanskimi žiti, več kot podvojili. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21, 3. dtf 20. «.) V neki osebi, ki vam je zelo blizu, boste našli prijateljstvo in ljubezen. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zelo zanimiv dan, če imate po- klicno opravka z javnostjo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Končno boste dobili darilo, ki ga že dolgo pričakujete. RAK (od 23. 8. do 22. 7.) Bodite elastični in popustljivi: vse se bo uredilo na najlepši način. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne mučite brez potrebe ljubljene osebe: ljubi vas in tega ne zasluži. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekaj nesebičnih nasvetov vam bo pomagalo, da boste z uspehom zaključili neki posel. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Proti koncu dneva nekaj nepredvidenih nevšečnosti. O-gibajte se družbe. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Brzdajte svojo sodbo, zlasti ker vam ni znano dejansko stanje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) S tehničnim in poklicnim uspehom si boste pridobili spoštovanje neke nadrejene o-sebe. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nekatere osebe utegnejo s svojo klepetavostjo kompromitirati vašo srečo. VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) Nikoli se ne boste kesali, da ste imeli zaupanje v ljubljeno osebo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Močno boste občutili potrebo po osebi, ki bi vas imel« PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 11. julija 1959 Goriško-beneški dnevnik Seja odbora Trgovinske zbornice im pristanita v Trimu ampak akragitev absioiečiti aaprav O položaju ladjedelnice pripravljajo sestanek z ministrom Ferrarijem Aggradijem Na četrtkovi seji odbora trgovinske zbornice je predsednik Giovanni Bigot poročal o sestanku, ki ga je imel s pokrajinskim predsednikom odvetnikom Culotom, tržiškim županom in poslancem Martinom, na katerem so proučili razmere v tržiški ladjedelnici. Poslancu Martinu so ob tej priliki naročili, naj poskrbi za sestanek z ministrom za državne udeležbe Ferrarijem Aggradijem. V zvezi s sklepom trži&kega občinskega sveta gle- Nedelja in ponedeljek 19. in 20. julija ob Doberdobskem jezeru ! de načrta za dohod na morje pri Lizertu (gre za novo pristanišče) so sklenili, da bodo pri pristojnih oblasteh skušali doseči, da se ta načrt ovrže, ker je povzročil občutno škodo tržiškemu pristanišču. Nasprotno bodo vztrajali pri tem, da se uredi pomol in obstoječe pristaniške naprave v Portorosega, ki je tržiško pristanišče. Odobrili so pravilnik za razstavišče trgovinske zbornice, določili stroške za najem dvorane in imenovali odbor, ki bo skrbel za njegovo delovanje. Bbsežno so razpravljali o upravnih »tvareh. Odbornik Orainer je poročal o sklepih številnih trgovinskih zbornic v*(državi glede povprečnih cen blaga, ki je pod\ rženo plačilu trošarine, glede objave menic, ki so bile plačane takoj po protestu itd. Na koncu so odobrili sklep občinskega sveta v Gorici, ki je spremenil pravilnik o trgovini na drobno in podoben sklep občinskega sveta v Gradežu. — «»■ ■ — Program poletnih v Štandrežu iger V izvedbi SNG iz Trsta so včeraj prikazali v okviru letnih iger v Standrežu dramo <;Po čem je resnica« Carla I evija. Delo si je ogledalo veliko domačinov pa tudi meščanov, ki ga še niso videli. Vsi so bili z delom zelo zadovoljni in so nastopajoče r.agradli z burnim ploskanjem. Danes 11. julija bo SNG iz Trsta nastopilo z otroško igro »Pepelka« in jutri 12. julija s komedijo «Pop Cira in pop Spira«. Pričetek ob 21. uri. Za to priliko bo odpeljal prvi avtobus ATA s Travnika ob 20.15 in bo peljal po Drevoredu XX. septembra, pevmski most, Pevma, Oslav-je (gostilna Bensa), Podgora, Standrež; drugi pa Rupa (gostilna Ožbot), Gabrije, Rubije, Sovodnje, Standrež, Avtobusa se bosta ustavljala na vseh postajah. Iz Standreža bosta odpeljala 15 minut po končanih predstavah. Meščani se za odhod v Standrež lahko poslužujejo rednega avtobusa, ki vozi na progi št. 1, za povratek danes pa avtobusa, ki pelje ečz Podgoro. Opozorilo: za predstave v Standrežu veljajo abonmaji za dve predstavi po znižanih cenah. ——u------- ga učitelja Rada Troharja iz Rupe, Ul. Duca d’Aosta št. 1. Trohar se je včeraj ob 17.30 peljal na svojem motociklu po Ul. Codelli. Na križišču Ul. Mattioli-Rossini je iz neznanih vzrokov trčil v ustavljen tovornik družbe Agip. Zdravnik so ugotovili, da si je poškodoval de$no stran prsnega koša ter ranil po obrazu, desni nogi in levi roki. Ce ne bo komplikacij, bo ozdravel v 15 dneh. Prvi dan stavke kovinarjev Včerajšnja stavka kovinarjev goriške pokrajine, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije Delavska zbornica, UIL in CISL je v vseh kovinarskih podjetjih zelo dobro uspela. V SAFOG je stavkalo okoli 98 odstotkov delavcev in 65 odstotkov uradnikov; v manjših metalurških podjetjih kot je na primer ILMU, Vuk, Brunschweiler in druge pa je bila udeležba od 95 do 100-odstotna. Zelo dobro je stavka uspela v tržiških ladjedelnicah, kjer so stavkali skoraj vsi delavci ter zelo visok odstotek uradnikov. ■ «»------ DE2URNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d'Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24. Seznam o spremembah družinskega davka za leto 1959 Goriško županstvo sporoča, da bo 20 dni razobešen na občinskem protokolnem uradu seznam s spremembami družinskega davka za leto 1959. Kogar se tiče, si seznam lahko ogleda med 9. in 12. uro. 'OK n 15. etapa kolesarske dirke po Franciji Bahamontes z rekordnim časom zmagovalec vzpona na Puv de Dome Odvzete šoferske in prometne knjižice Šofersko knjižico 1. stopnje so v tem tednu odvzeli Carlu Diviaccu iz Mester, knjižico II. stopnje pa Giovanniju Vin-dizziju iz Gorice. Prometno knjižico so odvzeli Costantinu Morattiju iz Krmina in Giu-seppu Vidi iz Gorice. MiiiiiiiiiitiiiiiMiititiiitiiiiiiiiiiiiiitiMiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiniJ Danes sestanek delavcev CRDA v Tržiču Potrjena kazen 0- za sta- Prizivna razprava pred krožnim sodiščem se je 38-letno Giuliano Giorgi, nujočo v Benetkah ter lastnico lokala #A1 Semaforo« v Gradežu. slabo iztekla. Upala je, da bo okrožni sodnik dr. Storto uvidevnejši kot je til okrajni sodnik, ki jo je obsodil na 4 mesece zapora s pomilostitvijo, ker je namerno povzročila stečaj, ki ga je ugotovil odv. Ugo Bassi iz Gorice. Toda sodnik je ugo-tcvil njeno krivdo in potrdil razsodbo okrajne sodnije. Cesta zaprta za promet Goriško županstvo sporoča, da bo 13. in 14. julija Ulica Mameli med Verdijevim kor-zom in Trgom XXVII. marca za promet zaprta zaradi del na cesti. Učitelj iz Rupe se je zaletel v tovornik Ob 17.30 so sprejeli v bolnišnico Brigata Pavia 48-letne- Med obiskom Tržiča se bo Aggradi sestal s člani notranjih komisij Notranje komisije so izdale sporočilo o sestanka s predstavniki pokrajinskih oblasti Notranje komisije tržiške ladjedelnice so objavile svoje stališče v zvezi z bližnjim obiskom ministra za državne udeležbe Ferrarija Aggradija Tržiču. Sporočile so, da je nizirala danes ob 10. uri v kino dvorani Nazionale v Tržiču sestanek vseh delavcev, tudi suspendiranih, na katerem bodo prikazali sedanje proizvodne razmere v obra- bila njihova delegacija pri tih in stališče do obrambe vseh pokrajinskih krajevnih ustanovah, pri predsedniku trgovinske zbornice Bigotu, predsedniku pokrajinske u-prave odv. Culotu, pri pokrajinskih federacijah vseh strank ter pri tržiški sekciji trgovin-■ke zbornice. Vsem so prikazali kritične razmere, v katerih životari ladjedelnica, zlasti še oddelek OMFA. ter jim predlagali, naj po možnosti . enotno nastopijo v o-'crambo interesov tržiškega gospodarstva, da bodo osrednji organi oblasti preskrbeli primerna naročila, da se o-hrani nespremenjeno število delovnih mest in se zaposlijo vsi suspendirani delavci Vsi predstavniki oblasti so pokazali zelo veliko zanimanje aa zaskrbljenost delavcev ter obljubili vso svojo pomoč. Predstavniki pokrajine so u-godili zahtevi notranje komisije, da bi se sestala z ministrom za državne udeležbe. Notranja komisija je orga- delovnih mest, delku OMFA. «»- zlasti v od- llf.llllllliiMMlillIliiiiialiiiiiiaiiliiniliill iiiiiiiiiiiiiiiiii im iiai.f h um a miMi m ■iliiliiiliiiia 1111111.1111111111 iii.illiiiiilliililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitititiil.nl Izpred okrožnega sodišča Trgovec je vrnil blago špediterju toda v Milan je prišel samo račun Šoferja cMessaggerie Ligitre Lombardo so spoznali za »dposlal krivega obtožbe, da blaga ni ot Zaradi tatvine se je včeraj zagovarjal 38-letni Aldo Gior-gini iz Ul. Garibaldi 20. Gior-gini je že sedem let za šoferja pri podjetju »Messagge-r.e Ligure Lombarde«, ki i-na podružnico v Ul. Donizzet-ti 36 v našem mestu. Lansko poletje je prišel k lastniku trgovine z oblačili Zitterju v Ul, Morelli, kjer je preiel od gospodarja paket oblek, k. jih je trgovec po.-.lal podjetju Orlando v Milan. Paket do Milana ni prišel in Zitter st je pritožil pri predstavnici epedicijskega podjetja 42-letni Glorialauri Deris iz Ul. XXIV. maja 1 v Gorici. Zenska )e zavrnila vsak sum, da bi šofer izmaknil paket, ker dela pri njih sedem let in se kaj takega še ni pri- merilo. Sporočila je milanski podružnici, če je paket prišel do tja, toda prejela je negativen odgovor. Tedaj so trd* neje prijeli Giorginija in ga izprašali, kaj ve o izgubljenem paketu. Giorgini je takoj zanika’ obtožbo, da bi ga on vzel. Rekel je, da je lani poleti pripeljal Zitterju dva peketa, odpeljal pa ni nobenega. «Ce sprejmemo kakšen paket, tedaj tudi izdamo potrdilo«, se je izgovoril Gior-gmi. Zitter je bil v svojih izjavah točnejši. Rekel je, da Je od tekstilne tovarne Orlando prejel sredi poletja moške in ženske obleke, ki mu jih je tovarna obljubila že za spomlad. Po tolikšni zakasnitvi mu blago ni več služilo m ga je sklenil vrniti odpoši-l.iatelju. Njegov sin Renato je blago spet zavil in ga vrnil odpošiljatelju, vendar je pozabil navesti svoj naslov. Zitter je paket izročil Giorgi-niju v prisotnosti njegovega sina Renata in brata Luigija. Cez kakšen teden je podjetje Orlando sporočilo, da je prejelo samo račun, ki mu ga je poslal Zitter, in v katerem le bilo zapisano, da vrača blago, ki je bilo vredno 93 tisoč lir, blaga pa ne. Sodišče se je znašlo pred sitnim vprašanjem, ki ga je rešilo s sledečo razsodbo: ob-scdilo je Giorginija na 4 mesece zapora in plačilo štiri tisoč lir denarne kazni pogojno. Tudi v Gorici naj pregledajo žaromete V Trstu in v Vidmu že nekaj dni pregledujejo avtomobilske žaromete. Akcijo so sklenili obnoviti, čeprav ni tega niti leto dni, odkar je prVl pregled žarometov končal. Vse se nam zdi, da so piistojne oblasti spoznale nujnost občasnih pregledov ža-r.metov, ki lahko, če ne svetijo pravilno, povzročijo zelo neprijetne posledice lastniku avtomobila, še bolj pa voznikom, ki se s takim avtomobilom srečajo na cesti. Ker i-mamo tudi v Gorici veliko avtomobilov, med katerimi jih je, kot povsod drugje, velik odstotek z nepravilno delujočimi žarometi, bi bilo dobro, če bi krajevna cestna policija ali kdor koli drug pievzel odgovornost, da bo žaromete pregledal. Prepričani smo. da bodo vsi avtomo- bilisti, če zaradi drugega ne, vsaj zaradi hudih glob, ki jih predvideva novi zakon o cestnem prometu, svoja vozila prav radi podvrgli takemu pregledu. Program izletov SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo naslednje izlete; 18 m 19, julija na Škrbino cez Razor planino. Odhod v soboto 18. t. m. ob 13.55 z avtobusom do Tolmina; od tu tri ure hoda do koče na Razor planini, kjer bo prenočišče. V nedeljo 19. odhod do vrha Škrbine, od koder je lep razgled na Bohinjsko jezero; nato povratek v Tolmin in v Most na Soči na postajo. Udeleženci naj se prijavijo v kavarni Bratuš. 1. in 2. avgusta izlet po dolini Kneže na Sil jo. Odhod v soboto ob 14.30 z vlakom iz Nove Gorice do Podmelca, nato peš na Ravne, kjer bo prenočevanje V nedeljo tura na Siljo, nato povratek na | postajo v Podmelcu. 15. in 16. avgusta dvodnevni družinski izlet na Lokve. Izlet J>o združen s pestrim in zabavnim programom. Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. in v kavarni Bratuš do 2. avgusta. Vsak udeleženec mora pri vpisu plačati poleg voznine za avtobus še 500 lir na račun za prenočišče in prehrano na Lokvah. Včeraj 32,2 stopinje Vročinski val, ki je zajel Zahodno Evropo, tudi nam ni prizanesel. Včeraj ob 16.20 smo imeli v Gorici (v resnici na goriškem letališču) naj višjo letošnjo temperaturo; v senci so izmerili 32,2 stopinje, najnižja 17,2 stopinje ob 4. Vlage 65 odstotkov. Da je vroče, se ne pozna samo po toplomeru, ampak tudi po tem, da se po mestnih ulicah vidi vedno manj ljudi. Vsi, Vi morejo, zbežijo pred žgočo vročino. Hladijo se ob morju, v hribih, najpogumnejši pa tudi pri Soči. Morda bo tudi tistim, ki so ostali doma. vreme naklonjeno, kajti vremenske napovedi obetajo «poslabšanje» vremena. Kdo bi si ga ne želel? Upokojenec podlegel poškodbam na glavi Upokojenec 61-letni Tomma-so Vasca iz Ul. Pasubio 16, o katerem smo včeraj poročali, da je padel v Ulici P. Diacono, kjer se je v nekem skladišču spotaknil ob plastično cev za zalivanje vrta, je včeraj ob 5. uri zjutraj umrl v civilni bolnišnici Brigata Pavia zaradi hudih poškodb, ki jih je v četrtek zvečer dobil po glavi. Španec je samo 4” za rumeno majico - Huda zamuda Italijana Baldinija PUY DE DOME, 10. — »Zbogom Tour« so bile besede, ki jih je Baldini izgovoril, ko je utrujen privozil na cilj, ki je bil postavljen na 1.415 m visokem Puy de Dome. Te besede sicer niso pomenile, da odstopa od nadaljnjega tekmovanja, pač pa so izražale obup najboljšega italijanskega kole-, sarja, ki je spoznal, da so njegove želje po prvem mestu splahnele. Morda ni toliko mislil na Bahamontesa, ki je bil •danes edini zmagovalec etape, pač pa na Riviera in Anque-tila, ki sta ga pustila daleč za seboj in privozila nekaj minut pred njim do cilja. Baldini je ostal torej v prahu svojih direktnih nasprotnikov in to pomeni zanj hud poraz. Bahamontes, ta orel iz Toleda, je bil danes nepremagljiv. Tudi njegov čas je v razmerju z vzponom na Puy de Dome naravnost odličen. Na srečo drugih kolesarjev in še posebno prvega v lestvici Hoevenaersa, je bila včerajšnja etapa zelo kratka. Ce bi bila daljša, bi imel Bahamontes rumeno majico. Toda za prvim je sedaj le 4”, kar ni praktično nič in... tudi veliko. Danes so bili kolesarji prepuščeni samotni borbi s kronometrom po izredno strmem vzponu. Prvi so startali zadnji v lestvici, med katerimi je bil tudi Robinson, pa čeprav je včeraj privozil na cilj po določenem času z veliko zamudo. Nihče pa se ni preveč brigal za njih. ker so bile vse oči uprte v Bahamontesa, Gau-la, Baldinija, Riviera, Anque-tila, Anglada in drugih bolj znanih kolesarjev. Ko se je Bahamontes pognal po cesti proti cilju pa je bilo takoj jasno, da namerava preteči progo v rekordnem času in si zagotoviti zmago v tej etapi. Njegov tempo je bil zelo hiter in že po štirih km vožnje, je imel 14" prednosti pred Gau-lom in drugimi. Baldini je zaostal nič manj kot za 2’48”. Spanec je postopoma večal razdaljo med njim in drugimi ter je privozil na cilj skoraj poldrugo minuto pred drugim z najboljšim časom Gaulom. Tudi danes je sonce neusmiljeno peklo. V senci so zabe ležili 37 stop., na soncu pa celo 50. Današnja etapa je pripomogla, da so se razlike med prvimi v lestvici močno skrči-! 39’52”, 5. Anquetil (Fr.) 39’56”, 5. Brankart (Bel.) 4014”, 7. Saint (OSO) 40T6", S. Huot (CM) 40’32", 9. Mahe (OSO) 40’50”, 10. Adriaenssens (Bel.) 40’5S", 11. Bobet (Fr.) 41’1I”, 12. Friedrich (Sv.-Nem.) 41’27”, 13. Queheille (OSO) 41’36”, 14. Dotto (CM) 41’43", 15. Gainche (OSO) 41 '44”, 16. Sutton (Inter.) 4202”, 17. Manzane-que (Sp.) 42 04”, 18. Hoeve- naers (Bel.) 42'15”, 19. Gismon-di (It.) 42’23", 20. Desmet (Bel.) 42'24”, 24. Baldini (It.) 42’34”, 25. Vermeulin (PNE) 42’37”, 2*. Pauvvels (Bel.) 42’46", 40 Falaschi 43’59”, 41. Fabbri 44’ in 05”, 42. Bono 4411", 46 Ce-stari 44’37”, 48. Padovan 44’5U”, 51. Bruni 45'55”, 57. Bartolozzi 4605". 69 Baffi 4707”, SPLOSNA LESTVICA PO 15. ETAPI: 1. Hoevenaers (Bel.) 77.21’31”, 2. Bahamontes (Sp.) z zaostankom 4”. 3. Pau-wels (Bel.) 40”, 4. Anglade (CM) 43”, 5. Mahe (OSO) 3’50”. 6. Anquetil (Fr.) 508’’, 7. A- driaenssens (Bel.) 6'38”, t. Baldini (It.) 7’19”, 9. Riviere (Fr.) 7’28”, 10 Vermeulin (PNE) 15’ in 03”, 11. Brankart (Bel.) 17’ in 52”, 12. Saint (OSO) 18’17”, 13. Manzaneque (Sp.) 22’27", 14. Bergaud (CM) 22’27”, 15. Gaul (Hol.-Luks.) 23'17”, 16. Dotto (CM) 25’32”, 17.Plankaert (Bel.) 30’18", 18. Desmet (Bel.) 3206”, 19.Bobet (Fr.) 35’22”,20. Friedrich (Sv.-Nem.) 36'30”. LESTVICA ZA GORSKO NAGRADO: (Puy de Dome spada med prelaze I. kat.) 1. Bahamontes 32 točk, 2. Saint 26, 3. Gaul 21 4. Huot 16, S. Anglade 15. 6. Bergaud 12, 7. Mahe in Riviere U, 9. Desmet 10, 10. Privat in Dotto 9. VRSTNI RED EKIP: 1. Belgija 232.11’51”, 2. Francija 232.52’3I”, 3. Centre Midi 232.53'15”, 4. OSO 233.04’S7”, 5. Španija 233.14’26”, 6. Italija 233.5E32”, 7. Pariš NE 234 13’ in 43”, 8. Hol.-Luks. 234.33’53”, 9. Svica-Nemčija 235 00’40”, 10. Inter. 235.20T0”. Italijanski kolesarji za svetovno prvenstvo MILAN, 10. — Športna teh* nična komisija italijanske ko* lesarske zveze je zaradi pr*1 prav za svetovno prvenstvo povabila nekaj diletantov n* skupni trening, ki bo od J*-julija do 2. avgusta v Ab®^ Terme. Ti diletanti so: Begher to, Arienti, Bianchetto, Costan* tino, Damiano, Gaiardoni, Ga* sparella, Honl, Simonigh, Te* sta in Vallotto. Ista komisija je objavila seznam cestnih diletantskih 'bj’ 4110111 —------------ _ .1 lesarjev ki bodo branili ital1* janske barve na svetovnem P*“ venstvu. Že prijavljeni kolesarji so Bariviera, Chiodinli Milesi, Pifferi, Tonucci, Trape( Venturelli in Zorzi. Za rezervo pa so določeni Cerbini, Non* tona, Martini in Marzaioli. Totocalcio št. 46 X 1» 1 X I 1 1 X 2 1 Flatnengo-V. de Gama Cortnthians-C. S. Paolo Jabaquara-Palmeiras Noroeste-Guarani Tauhate-Prot. Santtsta Pro Recco-Can Napoli Šport. Nervl-R.N. Napoli X 1 S.C. Qutn»o-S S. Lazlo 2 Bogliasco-C. Can. Jopica 1 Civitavecchia-F. Oro R. 2 Mameli Gen.-Elah Pegli 2 X Lazio-Modeoa 1 . Marzotto-Triestina 1 • Alessandria-Enal Treviso I MIOOOIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIOIIIIMOI8IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII8IIIIIIIII lllllll IIIII lili MII Hill lili 11010101111110II IllimillllOI II IIOttlMtllKIMIIHIIIHIIIIIMtt tl Prvi dan polfinalnega tekmovanja evropske cone za Davisov pokaj Italija vodi pred Francijo z 2:0 Pietrangeli je premagal Ha i let ta, Sirola pa Darmonda Danes igra v parih SANREMO, 10. — Po prvem dnevu polfinalnega tekmovanja evropske cone za Da. visov pokal, Italija vodi proti Franciji z 2:0. Prvi dan se je torej uspešno končal za Italijane, ki tako z visoko moralo čakajo na dvoboj v dvojicah, ki bo jutri. Kljub izredni vročini in zgodnji popoldanski uri se je r.a teniškem igrišču v Sanre-mu zbralo precej občinstva. Veliko je tudi Francozov, med katerimi je tudi filmska i-gralka Michele Morgan. Ob 14.39 Pietrangeli tolče prvi servis in začenja dvoboj 5 Hailletom, katerega je nato proti vsakemu pričakova-t.ju z labkoto odpravil. Samo v 10. igri prvega seta je I rancoz nudil svojemu nasprotniku nekaj odpora. V enigem setu je Haillet dosegel 2:2 in potem je klonil, zaradi česar se je Pietrangeliju posrečilo zaključiti ta del igre in ZDA) 6:3. z 1:6, 15:13, 9:7 in , _ . D . . . s 6:2. O tretjem setu pa je le. Poleg Bahamontesa sta se q kronike. Ko je pietran. Pauwelš m Anglade tik za ru- feli vodi, , 4.0 je mora, pre. meno majico. Hoevenaers, ki pustiti servis Francozu, a se Neznanci okradli sedež PSI v Gorici Tiskovni urad Italijanske so. eialistične stranke sporoča; »V sredo 8. julija so neznanci med 13. in 14. uro izkoristili odsotnost funkcionarjev federacije ,ki ima sedež v Ul. XXIV. maja v Gorici, ii. zlomili ključavnico ter vdrli v prostore. Odnesli so denar in razno blago za 60 tisoč lir vrednosti. Krajo so prijavili policiji«. je danes prišel 6 za Bahamon- takoj popravil in končal tesom na cilj, pa je vseeno še ;fcro v svoj„ korist s 6:1. obdržal častno prvo mesto v j Tudi Sirola, ki je nastopil lestvici. Pa čeprav le za 4". > p-oti Darmondu, je imel lažje VRSTNI RED 15. ETAPE delo, kot je morda sam pri-CI.ERMONT FERRAND - PUY črkoval. Prva dva seta si je DE DOME (12.590 KM): 1. Ba- Sirola z lahkoto priboril v hamontes (Sp.) v času 36’15” svojo korist. V tretji igri je s povprečno hitrostjo 20,689 nekoliko popustil, zaradi če-km (z odbitkom 35’15”), 2. sar ga je Darmond odpravil Gaul (Hol.-Luks.) 37’41” (z od- : 6:3. Po kratkem odmoru pa bitkom 37’11"), 3. Anglade ;e Sirola zopet energično i- (CS) 39’15", 4. Riviere (Fr.) Rral in četrti set, ki ga je i Italijan zaključil sebi v ko- ......*....................... risi, je bil najbolj borben. Kino v (»oriri CORSO. 17.30: »Cplnarji na Volgi«, J. Derek, E. Marti-nelli, cinemascope in v barvah. VERDI. 17.00: »Kristina, čista ljuoimka«, R. Schnaider. VITTORIA. 17.00: »Mj gang- sterji«, G. Cervi, Fernandel. CENTRALE. 17.30: »Krvna o-poroka«, J. Mhaoney, T. Hunter, cinemascope in v barvah. MODERNO: zaprto. je Za zmago v tem setu se je rroral Sirola boriti nič manj kot pol ure. Izidi prtiepa dne dvoboja so torej sledeči: Pietrangeli (Italija) — Haillet (Francija) 6:4, 6:2, 6:1. Sirola (Italija) — Darmond (Francija) 6:1, 6:1, 3:6, 8:6. —«»—— STOCKHOLM, 10. — V polfinalnem tekmovanju mednarodnega teniškega turniria na Švedskem sta Davidson in •lohansson (Sv.) premagala par Olmedo - Mackay (Peru Vel. Brit. - Španija 2:1 po drugem dnevu tekmovanja BARCELONA, 10. — Velika Britanija je po drugem dnevu polfinalnega tekmovanja evropske cone za Davisov pokal prešla v vodstvo z 2:1. Danes sta namreč Wilson in Davies premagala v »doublu« Španca Gimeno - Conder s 6:1. 1:6, 13:15, 6:4 in 6:1. Jutri bo zadnji dan tekmovanja v singlu. NOGOMET Nogometna prvenstva v Italiji od 20-9-1959 do 26-5-1960 RIM, 10. — Italijanska nogometna zveza je uradn0 sporočila seznam tekem, ki čakajo v sezoni 1959-1960 nogometno reprezentanco. 1. novembra letos bo v Pragi CSR - Italija, .6. januarja 1860. leta pa bo Italija spre- jela v goste v Neaplju Švico 13. marca bo v mestu, ki ga bodo še določili, srečanje nied Španijo in Italijo. Srečanje bo v Španiji. Povratni tekmi s Francijo ’n Anglijo bodo odigrali šele v sezoni 1960-1961. Mednarodne tekme rezervnega moštva, diletantov in juniorjev še ni-ro znane, ker so za njih še pogajanja v teku Ista zveza je javila, da bodo nogometna prvenstva tra- | jala od 20. septembra 1®*® do 29. maja leta 1960. mezne zveze bodo morale začetka prvenstva sestavi« spored tekem. NA BLEJSKEM JEZERU Danes in jutri rep. vesi. prvenstvo BLED. 10. — Jutri in pol11' trišnjem bo na blejskem J®-zeru republiško prvenstvo * veslanju. Po zaključnih pril** vah se lahko reče, da je le- tošnja zasedba večja kot v** dosedanja. BOKS LOS ANGELES, 10. — Go-vori se, da bo povratni dv®” noj Joe Becerra — Alphons* Hr.limi, ki je moral prepusti*1 naslov svetovnega prvaka Pv telinje kategorije mlajšem1* Mehikancu, oktobra letos Los Angelesu v Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ,, Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trs KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 11. t m. ob 20. uri Paramoun* film: Rdeči suknjiči Igrajo: GARY COO- PER in PAULETTB GODDARD Ktmna predvaja danes 11. t.m. z začetkom ob II. uri barvni fil»: V kraljestvu Walt Disneya Nova predstava sestavljena iz desetih zgodb: sertani psiček, Tarzanippo divji človek itd. JMIŠKO KRANJEC; Povest o dobr 63 Odhajala sta ne meneč se za druge. Peter je stal sredi sobe, se majal in zrl za njima. Potem se je obrnil h Katici in jo nekaj časa gledal, kako je nepremično in nekam žalostna sedela na svojem prostoru. Potem je rekel: »Nama, Katica, pa nima kdo reči kaj tako lepega, ne?» Katica se je zganila; njen obraz je bil obrnjen vanj, ki je stal sredi sobe. «Da,» je pritrdil samemu sebi, »ne tebi ne meni ne bo nihče nikdar izrekel te besede tako preprosto in tako prisrčno; zaradi tega bova v življenju za marsikaj prikrajšana... Morda bo meni še kdaj kdo to izrekel, pa bodi še tako zavrženo bitje ... ti pa boš ostala brez tega.* še bolj nepremično je bila obrnjena vanj in prav tako je bil on obrnjen proti njej. Tedaj je pristopil in preden se je zavedla, jo je prijel za roko in ji jo poljubil. »Vsaj nekaj zate,* je dejal. Takoj pa se je zavedel in že se je pripravil k odhodu. »Ne bodi huda,* je rekel. »Zdaj pa mi zapoj tisto pesem o bajžulku; namenil sem se v gozd, kljub temu bi te pa rad slisal; nemara mi bo hudo pri srcu; in tega si želim.* Ko je šel proti gozdu, je slišal njeno pesem o bajžulku. kitaro in Katica je zapela pesem o bajžulku. In ta pesem je tudi stara Koštrčeva spomnila že davno minulih let nepovrn-ljive lepote in izvabila Ani vselej znova dve solzi. Podnevi, ko je Jožef brskal za deiom, ko sta z Ano stopila na njive, ko je Katica posedala pred hišo in sanjarila, se Je Peter izgubil v gozd. Nekoč je Peter povedel Katico v tisti čudoviti gozd, kjer pojo ptice tako verno in brez strahu. Do tja je znala pot in ko je Katica sedela zdaj sama na soncu, ko sta se dedek in mamica za roke vodila po njivi in je mamica nabirala rdeči mak, plavice in kokolj, se je zahotelo Katici, da bi stopila za Petrom v gozd, da bi sedla k njemu, ga prijela za roko in prosila, naj ji oprosti, ker je zadnjič povedala tako neumnost. Sram jo je bilo zaradi tistega in se ni mogla pomiriti. Tu doma pa mu ni mogla razodeti, kaj jo teži. Zdaj se ji Peter posmehuje, ker je povedala nekaj tako smešnega, tako otročjega. Kaj jo je bilo napotilo k temu, si ne bo mogla nikdar razložiti. Morda si je bila zaželela, da bi ji bil kdo rekel lepo besedo, ki je ni še nikdar slišala. Ali pa je le hotela reči lepo besedo Petru, ki se ji je bil razodel in zasmilil? Beseda je bila izrečena in Katica si je želela samo, da bi Jo bil Peter napak razumel, da se ji ne bi zdaj smejal. Preveč bi jo bolelo, če bi se ji smejal zaradi tiste besede. Na vsak način ga mora poiskati in se opravičiti pred njim. Da, v gozd za njim mora, da ga bo prosila, naj ji ne zameri. # # # Peter se je izmikal Koštrčevemu domu. Tudi s Katico sta se še komaj srečala, kakor bi bilo med njiju leglo nekaj, kar ju je ločilo, in kakor bi se bala drug drugega. Samo ob večerih, ko so ljudje posedeli v sobi, je Peter vzel v roke Ko se je Katica ukvarjala s temi mislimi, je pritekel od onih hiš onstran jarka bosopet, strgan otrok, brez pokrivala in se zaletel v vežne duri, ki pa se niso odprle. Katica je vstala, ko je slišala ropot in stopila proti veži. Otrok je še vedno skušal odpreti. ♦ Kaj pa je?» je vprašala Katica. »Kje so dedek?* «Na njivah,* je odvrnila Katic% »Ali bi rad z njimi govoril?* »Ne, Petra Koštrco bi rad našel.* Katici se je ustavilo srce, »Kaj pa se je zgodilo?* »Kje je Peter Koštrca?* je vprašal otrok sopihajoč in ze bil pri njej. »Ti ga ne najdeš. Meni povej; jaz vem, kje je, mu bom povedala.* Otrok, videč, da ni druge rešitve, je naposled rekel; »Polno žandarjev prihaja. Teci in povej mu, naj se reši. In se drugi ljudje so z žandarji. Že se bližajo jarku. Teci in povej, naj se reši!* Katica je postala samo še trenutek, potem je rekla otroku: »Bog ti plačaj.* Stekla je po tisti poti, po kateri je šla nekajkrat s Petrom v gozd. Ena sama ozka pot je vodila med grmovjem in jelšami preko jarka, kjer sta si Jožef Koštrca in Ivan napravila brv preko potočiča. Toda bila je v tako zaraslem in nevarnem kraju, da razen Koštrčevih ni nihče hodil po njej. Vendar jo je Katica z bosimi nogami našla in je tudi vedela za vsak grm, ki je stal ob poti. Res so se zibala tla, ko je šla po poti, a je ni preplašilo. Nevarno bi bilo samo, Ce bi stopila mimo. Tam so se tla udirala. Tam je bil tisti strašni svet, kjer je utonilo že mnogo ljudi. Prek jarka je bil gozd z debelimi jelšami, jeseni in hrasti ter s češnjami, ki so rasle vmes. Med temi jeisami je bil tisti svet, kamor je Peter rad zahajal. Prijeten hlad je bil v gozdu, vonj rož in vonj jarkov je prepajal ozračje. Ptice so pele v najbližjih grmovih in niso prenehaie, ko je Katica tekla mimo nji n. Pritekla je na kraj, kjer je bil Petrov svet, kamor je padalo sonce, ker nekaj metrov okoli ni bilo visokega drevja, temveč je raslo tu samo grmovje. Obstala je in vzkliknila pritajeno: »Peter!* Prisluhnila je in bila prepadena, ker se ni nihče odzval. »Peter!* je ponovila Katica klic. stisnilo jo je za srce, ker se ni nihče odzval Ta trenutek, je pomislila, se žandarji že bližajo hiši in jo bodo obkrožili. In Peter, ki ne ve za nevarnost, se bo morda brezskrbno vrnil domov in padel oblastem v roke. Toda samo za trenutek je oklevala. Zdaj ni smela izgub- ljati časa, vsaka minuta lahko pomeni Petrovo pogubljenj1 Stekla je dalje po gozdu, vendar z vso previdnostjo, drž® roke pred seboj, da ne bi udarila v deblo, ali se ne bi zaplet* v trnov grm. Tu ni bilo nikake poti več dalje, tu je rasj trava visoko, segala je do pasu in jo zadrževala. Zdaj J jasneje in določneje zaklicala Petrovo ime. In vselej nato J prisluhnila, Ce bi se kje kdo oglasil. Odziva ni bilo. * Kam zdaj? Obstala je spet med drevjem, roke je stisfl11 na srce in zahotelo se ji je, da bi se neutolažljivo razjoka11 Morda so Petra medtem že ujeli. Ako ga niso ga bodo vS» cas. Preglasno si ne upa klicati njegovega imena, lahko s žandarji kje blizu in ga bo s tem še izdala. Tedaj se je spomnila, da bi zapela. Pesem se ne bo z<*el nikomur sumljiva, pac pa bo privabila Petra ki bo pr** gledat, kaj dela tu. Zapela je pesem o bajžulku. Stala je sredi do prsi segaj0*; ji trave med grmovjem in drevjem, sredi sveta kjer so P® ptice na vseh straneh. Toda ko je pela Katica, se je zde1' da so ptice utihnile in prisluhnile njenemu glasu Pesem J napolnila prostrani gozd in preglušila ne samo ptičje peti temveč tudi šumenje Mure, ki ni mogla biti daleč od U* Pesem je odmevala med drevjem in mogla ustaviti vsakog* ki jo je slišal, da je obstal in se zamislil; toliko bolesti J bilo v njej. Kje si, Peter? Katica je pela čedalje bolj bolestno, dokler se ni Pesel spremenila v tih jok, ko se je Katica naslonila ob dre* sape1** drugo pesem; pesem o galeji na morju. N j« vzklik na kraju vsakega verza je presekal gozd in klical P®tf! Haj. je slo med drevjem in odmevalo na vse strani. Samo Petra ni bilo od nikoder! Ljudje po polju so Pf" nehali z delom in prisluhnili in zdelo se je, kakor bi se JP hotela utrniti solza iz očesa. Prisluhnila sta Koštrčeva ne* na njivah za gozdom, unstran jarkov, in morda so pris1**1 mli tudi žandarji. /Nadaljevanje sledi).