SVOBODNA SLOVENIJA
AfJO XXXVI (30)
Štev. (No.) 24
RSLOVENTA LIBRE
BUENOS AIRES
16. junija 1977
Moralna zmaga Listine 77
Kakor proži kamen, če ga vržeš v vodo, vedno več in večje kroge in vzvalovi na daleč vodno gladino, tako odmeva po češkoslovaški vsebina „Listine 77“, čeprav nosi samo 241. podpisov in čeprav je vlada odločno odklonila zahtevani razgovor glede spoštovanja človekovih pravic, zajamčenih v Listini Združenih narodov in v Helsinškem dokumentu. Tudi ne utegne med narodom utišati odmeva Listine 77 vladino preganjanje podpisnikov in pristašev s staroznanimi šikanami komunističnega patenta.
0 tem pripoveduje v intervjuvu z Jules Hufom za švicarsko Die Weltwoche sopodpisnik Listine dr. Zdenek Mly nar, ki je bil (takrat še tajnik Osrednjega odbora češkoslovaške komunistične partije) vodja skupine za sestavitev „Akcijskega programa“ reformacijskih komunistov v Dubčekovi pomladi 1. 1968. Na vprašanje, v čem vidi pomen Listine, meni Mlynär, da se zaradi noli-cijskih in drugih represalij sicer ne more pričakovati od vsakogar javnega priznanja Listine, je pa le-ta drugače oživela: desettisoči jo berejo, prepisujejo in širijo! Proti temu je policija povsem brez moči. Zelo pogosto delavski sloj, ponajveč pa drami mladino vprašanje, zakaj vlada ne spoštuje človekovih pravic, kot se je mednarodno zavezala.
Namen Listine je, pravi Mlynàr, sprožiti pobudo državljanov proti uradni samovolji, čimbolj oblastniki preganjajo pristaše, tembolj si zapravljajo narodovo zaupanje. — „Čim- suroveje postopajo, tem večja je moralna zmaga Listine“, ugotavlja Mlynàr. Tako se tudi tu uveljavlja zakon o vzrokih in učinkih.
Glede važnejših represalij proti pristašem Listine navaja Mlynär poleg aretacij odpuste iz služb brez odpove-nega roka in premeščanja na nižja, nestrokovna in slabše plačana delovna mesta.. Pri odpustih iz služb zaradi političnih razlogov je treba upoštevati, da obstaja v komunističnih deželah pravzaprav en sam delodajavec, zaposlitev pa je vezana na pristanek policijskih ali političnih organov. Na vsakem novem delovnem mestu zahtevajo spričevalo prejšnjega, ki v danem pri meru vpiše kot razlog odpustitve: državi sovražno delovanje s podpisom Listine 77.
Taka „karakteristika“ jemlje prizadetemu pravice do brezposelne podpore in tak tudi ne more računati s prispevki prijateljev, ker ga v tem primeru preganja kazenski zakon kot „zajedavca“, kar je na češkoslovaškem zločin. Preostane mu samo sprejeti delo, ki mu ga določijo oblasti, kar pa je — prisilno delo za nedoločen čas ali celo doživljenj-sko. (Tudi Mlynärja so odpustili iz njegove službe na etnološkem oddelku Narodnega muzeja.)
Političnega brezposelnega izključijo iz enotnega delavskega sindikata in se torej prav v času najhujše nuje in potrebe ne more opreti nanj. Zato Miy-när poziva, naj se evropski sindikalisti zadevno obrnejo na češkoslovaške sindikate in na mednarodno delavsko federacijo za pomoč prizadetim,
V	nadaljnjem poudarja Mlynàr oporo, ki jo dobivajo pristaši Listine 77 od javnega mnenja, tiska, organizacij m vlad na Zahodu, kar daje gibanju za človekove pravice velik zagon in krha ostrino oblastvenih protiukrepov. Listina 77 je pravzaprav otrok Helsinkov, saj zahteva prav to, kar določa Helsinški dokument.
Nevarnost svetovne vojne med dvema svetovnima velesilama sili male narode pod okrilje enega ali drugega atomskega silaka, in to za ceno lastnih koristi, lastne suverenosti, kar deli svet v dva bloka. Zaradi tega se Mlynär ob zaključku intervjuva zavzema za sprostitev malih držav iz „blokovnega ozračja“, kar bi omogočilo uveljavljanje lastnih češkoslovaških upanj in idealov.
V	Sovjetski zvezi — Samizdat, na Češkoslovaškem — Listina 77 (ali Pismo
ODLOČNA BESEDA LJUBLJANSKEGA METROPOLITA
Konec maja je bilo dostavljeno Ameriški domovini v Clevelandu pismo iz Slovenije, v katerem stoji med drugim tole:
„Na Veliki četrtek, 7. aprila 1977, je nadškof Pogačnik posvečal sveta olja. Navzoči so bili vsi ljubljanski župniki, vsi dekani škofije in polna stolnica ljudi. Nadškof Pogačnik je stopil naprej in je na mikrofon takole govoril:
„Nase najvišje oblasti vedno pritiskajo name, da moram obsoditi škofa. Rožmana, domobrance in belogardizem. Tega pa ne bom nikoli naredil. Škof Rožman je namreč toliko dobrega storil za našo škofijo in je bil tako dober škof, da ga ne bom nikoli obsojal.
Če so domobranci in belogardisti delali zločine, so jih delali tudi pa/rtizani.
Ker je danes Veliki četrtek, moramo premišljevati o ljubezni m o odpuščanju.
Želim, da to, kar sem povedal, poveste vsem drugim, da, bodo vsi vedeli. ‘
Tako je nadškof govoril in bali smo se, da ga bodo prijeli.
Čakali smo, da bodo časopisi o tem poročali, pa do sedaj še ni bilo prav nič slišali. Vse tiho.
Na Veliko noč popoldne (10. aprila)
je bila spet stolnica polna in smo bili tam vsi ljubljanski župniki. Nadškof je spet govoril in med drugim je takole rekel :
„Neprestano vam pripovedujejo, da nas ne smete poslušati, ker smo zločinci. Vendar vam moram reči, da ne oznanjamo svojega nauka, ampak Jezusovega. Če smo res zločinci, iz časa vojne, kakor pravijo, pai se ravnajte po Jezusovem nauku, ki je rekel: Poslušajte jih, po njihovem zgledu pa. se ne ravnajte!“
Ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik je star 75 let, po nastopu komunističnega režima v Jugoslaviji je bil dolgo časa zaprt, kot večje število drugih slovenskih duhovnikov, ki „komunistične resnice“ niso mogli in ne hoteli sprejeti. Dobro se zaveda nevarnosti, ki mu preti, ko je jasno govoril o pritisku, katerega stalno vrše nanj „naj višje oblasti“, toda ostal je zvest svoji vesti. V svoji odgovornosti je povedal pred vso stolnico, kaj od njega zahtevajo in poudaril, da se ne bo nikdar tej zahtevi podal. S tem je očitno hotel preprečiti možnost zlorabe svoje osebe za kako tako podtaknjeno izjavo od strani režima, hotel čuvati resnico in pravico, kot mu to velevata vest in — služba.
Tudi Jugoslavija napada ZDA
VEDNO VEČ SOVJETSKIH „TURISTOV“ V JUGOSLAVIJI
Jugoslovanski komunistični diktator Tito in njegovi svetovalci si ob podpisu helšjinSkega dogovora leta 1975 niso predstavljali, da se bodo znašli v vsaj neprijetnem, če že ne nemogočem položaju v zvezi z zasedanjem 1. nadaljevanja helsinške konference, ko so tako „širokogrudno“ ponudili jugoslovansko prestolnico za to zasedanje, ki se je začelo v sredo, 15. t. m. In ko so hrali Carterjevo poročilo ameriškemu kongresu ter izjave ameriškega zunanjega ministra Vanceja posebni ameriški komisiji o kršenju človekovih pravic v ZSSR in njenih socialističnih zaveznikih, med katere spada tudi Jugoslavija, so sklenili, da morajo vsaj v svojo obrambo nekaj storiti.
Tako je jugoslovansko partijsko vodstvo naročilo svojemu sedanjemu zunanjemu ministru Milošu Miniču, da je minulo soboto kot v odmev sovjetskemu protinapadu na ZDA tudi Jugoslavija storila isto skozi Miničeva usta.
Minic je namreč v izjavi beograjskemu tedniku Nin v zvezi z beograjsko helsinško konferenco posredno zagrozil Washington^ ko je dejal, da „ni alternative za odjugo med Vzhodom in Zahodom“ in da so „spopadi glede človekovih pravic nevarni za mir in sožitje.“
Minic nadalje cinično ponavlja, da je „Jugoslavija, kot gostiteljica 34 držav na beograjskem zasedanju, zaskrbljena nad Carterjevim neprestanim ponavljanjem načel o človekovih pravicah, ker to lahko pripelje do konfrontacije z ZSSR glede splošnih človeških zadev in postopanja s političnimi disidenti.“
Minic v izjavi tedniku Nin grozi ZDA, da „ni alternative odjugi, miru, varnosti in sodelovanju“ in da „morajo sopodpisnice helsinškega dogovora polagati enako važnost vsem trem glavnim „košaram“ helsinškega dogovora in n|e samo tretji, ki vsebuje določila o človekovih pravicah.“
Opazovalci ugotavljajo, da se v Beogradu pripravlja hud politični spopad med ZDA in ZSSR, ugibajo pa, v kakšni meri bodo Washingtonu in Moskvi sledili njuni zavezniki. Ugotavljajo, da
77), po drugih rdečih deželah bo nema ra kak drugačen kamen vzvaloval površje zatajevanega nezadovoljstva tlačenih ljudstev — čeprav Brežnjev dozdevno s svojo ustavo priprkvlja znova obdobje trde roke in bo verjetno kaj podobnega zaukazal tudi svojim še podložnim satelitom.
Socialismo g Derechos Humanos
En un informe de 93 päginas enviado al Congreso, el presidente Carter dijo que Moscü y sus aliados comunistas europeos “No han alterado fundamentalmente su actitud” con respecto a las restricciones de los derechos humanos existentes en esos paises. anadiendo que “han tratado de reducir el efecto pleno de las cläusulas de los acuerdos de Helsinki acerca de tales derechos, procurando mitigar el proposito de dichas cläusulas con una aplicación simbolica y selectiva”.
La replica moscovita no tardò en llegar, y al dia siguiente, en efecto, un despacho de la agencia Tass subrayaba que “una cosa es que la prensa burguesa especule en torno a la pretendida violación de los derechos del hombre en la URSS, y otra muy diferente es que el presidente de Estados Unidos se deje arrastrar por esa especulación cuando la alienta y la estimula”.
Asimismo, agregó la replica moscovita, que la URSS no tolerarà en absoluto esas injerencias, actitud que puede tener influencias negativas sobre las relaciones entre ambos paises y sobre el apaciguamiento de conjunto “sin que haga tambalear en lo màs minimo la solidez del socialismo”.
Està actitud reafirma la tradicional politica marxista, de ingerencia constante en asuntos internos de los paises democràticos occidentales, miéntras rechaza toda critica, investigación u comentario acerca de la situación imperante de su pais, convertido en un enorme campo de concentración en una inmensa càrcel. tal cual lo expresara el disidente Bukovski.
«■•»■Minili
aHii(aiiarji«iiiiMMiiiiHiina,

„Slovenskega slinita — slovenskega srea4
LEPO JE BILO NA BINKOŠTNO SREČANJE 29. MAJA 1977 V NEMČIJI
ima Moskva zagotovljeno slepo zavezništvo Vzhodne Nemčije, Washington pa Zahodne Nemčije, mnoge opazovalce pa je presenetil Miničev napad na ZDA, s čemer se je tudi Beograd javno postavil v sovjetske okope za napad na Zahod.
Opazovalci razvoja v Jugoslaviji tudi pošiljajo v zahodni svet poročila o vedno hujšem pritisku partije in njene policije na jugoslovanske narode in o vedno večjem zatiranju cerkvenega delovanja. Po Jugoslaviji se sprehaja tudi vedno večje število „sovjetskih turistov“, ki hodijo od hiše do hiše in sprašujejo prebivalstvo, kako se jim godi pod Titovim režimom, koliko zaslužijo, s čem niso zadovoljni, kakšne spremembe si želijo, itd. Ljudje preplašeni ne vedo, kako naj se zadržijo pred temi „turisti“ in kaj naj jim odgovarjajo ter se nekateri v 'svoji zaskrbljenosti nad bodočnostjo celo zatekajo po nasvete k jugoslovanskim policijskim o-blastem. Te jih odpravljajo z izgovorom, naj kar sami urejajo zadeve s sovjetskimi „turisti“. V Jugoslaviji, tudi gospodarstvo zahaja v vedno večje težave ter je zadnje tedne-začelo primanjkovati celo nekaterih vsakdanjih potrebščin in živil, predvsem 'mesa.
Bližajoče se beograjsko zasedanje nadaljevanja helsinške konferenee in bližajoči se usodni trenutek Titovega odhoda z jugoslovanske politične pozornice zadajata prebivalstvu, predvsem pa pristašem Titovega partijskega režima resne skrbi in strah pred sovjetsko zasedbo. Vedno več prebivalstva ugotavlja, da se mu ne hi bilo treba bati nove okupacije tujega nasilnika, če hi se Jugoslavija oh koncu 2. svetovne vojne znašla na svobodnem Zahodu.
Tradicionalnega Binlcoštnega srečanja slovenskih delavcev v Nemčiji se je tudi letos udeležilo okrog 3.000 rojakov iz vseh krajev Nemčije. Srečanje je bilo v Sindelfingenu pri Stuttgartu, kamor je prišlo 2.000 rojakov, in v Neus-su ob Renu, ki je privabilo 1.000 ljudi.
Letošnje srečanje je bilo pod geslom „Slovenskega duha — slovenslčga srca“. Za udeležence je bila ta nedelja polna sonca. Sonce ni sijalo le na modrem nebu, ampak tudi na obrazih iju-di, saj so za več ur doživljali košček slovenskega sveta na tujem. Polno slo-' venskega sonca so prinesli v Sindelfin-gen rojaki iz Sel na Koroškem in rojaki iz Tržaškega. Oboji so nastopili v programu. Plesna skupina iz Sel pod Košuto, ki jo je pripeljal v Nemčijo gospod kaplan Ivan Matko, je navdušila občinstvo z lepimi koroškimi, prekmurskimi in gorenjskimi narodnimi plesi. Moški zbor iz Tržaškega „Fantje izpod Grmade“ pa je pod vodstvom veščega vodje Iva Kralja iz Slivnega doživel močan aplavz v cerkvi in v dvorani. V Neussu so slovensko sonce še bolj osvetlili rojaki iz Belgije. Njihovo kul-turno-prosvetno društvo „Slomšek“ je nastopilo z zborovskim petjem in z narodnimi plesi. Aplavza za oboje ni hotelo biti konca.
V Sindelfingenu je slovensko sonce obsijalo tudi nemške povabljene goste: zastopstvo Cerkve, Caritasverhanda, Zveze katoliških delavcev, okraja Böblingen in tovarne Daimler-Benz. Vsi so izrazili presenečenje nad dobro organizirano prireditvijo, nad visoko udeležbo in prijaznostjo Slovencev.
Iz srečanja v Sindelfingenu smo še istega dne poslali v Slovenijo in drugam po svetu 1.200 pozdravov po razglednicah, ki smo jih za to priliko posebej izdali, in 400 pozdravov po halonih z napisom srečanja. Tako naj še drugi Slovenci zvedo, da slovenski duh v Nemčiji še živi in ga vsako Binkošt-no srečanje ponovno poživlja. Ta srečanja so pač najmočnejši utrip verskega, narodnostnega in družabnega življenja slovenskih delavcev v Nemčiji. Na dosedanjih Binkoštnih srečanjih (letošnje je bilo 11. po vrsti) je bilo okrog'
25.000	Slovencev. To je znak. da so zelo
priljubljena in so našla pravi prijem. Neredko slišimo, da v matični Sloveniji ne premorejo kaj veličastnejšega za ljudi kot to imamo v Nemčiji.
Pri cerkveni slovesnosti je v Sindelfingenu govoril gospod dr. Janez Zdešar iz Miinchena, ki je delegat vseh slovenskih katoličanov v Nemčiji. Poudaril je, kako važna je vera v razsvet-Ijevalno moč Svetega Duha pri reševanju problemov, s katerimi se soočamo v vsakdanjem življenju. Isto misel je razvijal pri verski slovesnosti v Neussu gospod Vinko Žakelj, navdušeni kulturni delavec med Slovenci v Belgiji in Holandiji.
V popoldanskem programu v moderni dvorani „Messehalle“ v Sindelfingenu so poleg koroških in primorskih rojakov nastopili tudi otroci sobotne šole v Stuttgartu z narodnimi plesi in mladinskim orkestrom. Program je dopolnila točka „Pokaži kaj znaš“, v kateri so nastopili posamezniki in skupine. Posebej smo se navdušili za mladinski sekstet „Alpe-Adrija“ iz Bavarske. V sekstetu so trije slovenski in trije nemški mladinci. Vsi so bili v narodnih nošah, seveda gorenjskih. Vodi jih naš rojak Jože Soršak, ki jih je tudi pripeljal v Sindelfingen.
Poleg kvinteta naših delavcev, ki je skrbel za poskočno godbo, je množico udeležencev pritegnila tudi tombola s 600 dpbitki, med njimi barvni televizor, stereo naprava, harmonika, šivalni stroj in lepa kitara. Tako je srečanje potekalo zelo živahno in pestro. Le eno je udeležence motilo: čas je prehitro tekel.	CT
KDO SO PODPISNIKI AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE
Ljubljansko Delo je pri objavi pomembnih obletnic dne 14. maja t. 1. navedlo, da so istega dne, t. j. 14. maja 1955 podpisali na Dunaju avstrijsko državno pogodbo zunanji ministri ZDA, ZSSR, Velike Britanije, Francije in Avstrije. To potrjuje stališče, da Jugoslavija ni podpisala omenjene pogodbe, kakor izhaja tudi iz objave pisem senatorja Cranstona in inž. Bevca v našem listu z dne 25. maja t. 1.
Sovjetski pritisk na rimsko vlado
(Iz pisma iz Evrope z dne 25. maja)
Sovjetska zveza in tudi druge komunistične države so v zadnjem času ostro protestirale zoper to, da se nekatere države (npr. Združene države) vtikajo v njihove zadeve npr. glede spoštovanja čuveških pravic. Komunisti so namreč mnenja, da imajo samo oni pravico vtikati se v življenje in delovanje nekomunističnih držav.
V zadnjem času se je izvršil prav zi:ačilen in hud pritisk sovjetske zveze na rimsko vlado v čisto notranji italijanski zadevi. Sovjetski veleposlanik v Rimu je po nalogu svoje vlade zagrozil italijanski vladi,- da bodo sovjeti in o-
stale vzhodne komunistične države odpovedale vsako kulturno sodelovanje (z Italijo), če na beneški Bienali (znan, mednarodni razstavi) ne bodo črtali iz programa razstave razpravljanje o disidentih vzhodnega sveta.
Ta korak je sprožil hudo reakcijo v Italiji. Kot protest proti vmešavanju sovjetov v čisto notranjo kulturno italijansko zadevo, je odstopil predsednik beneške kulturne ustanove. V parlamentu je več poslancev zahtevalo od italijanske vlade pojasnilo v tej zadevi. Tudi komunistični poslanci to v svoji interpelaciji zahtevali pojasnila od zunanjega ministra o korakih, ki jih je vlada storila v tej stvari.
Vprašanje disidentov gre sovjetom in ostalim komunističnim državam hudo na živce. Na vse kriplje se otepajo pritožb zoper njihovo postouanje z disidenti. Mnogi svetovni časopisi, ki so bili vedno naklonjeni sovjefom, pišejo sedaj obširno o preganjaniu številnih sovjetskih pa tudi čeških, poljskih, jugoslovanskih državljanov, ki se ne strinjajo s partijskem glediščem. In to se dogaja sedaj tik pred konferenco v Beogradu, ki naj ugotovi, v ko1'ko države podpisnice izvajajo določila te pogodbe.
Tudi italijanski komunisti se „razburjajo“ nad omenjenim postopkom sovjetskega veleposlanika Rižova v Rimu. Zavedajo se, da jim more tako sovjetsko vmešavanje močno škodovati.
L. J. Z.
SPOPAD MED ZDA IX ZSSR O ČLOVEKOVIH PRAVICAH
PRED ZAČETKOM BEOGRAJSKEGA ZASEDANJA
V sredo, 15. t. m., se je v Beogradu začelo pripravljalno zasedanje 1. nadaljevanja helsinške konference, ki je bilo določeno ob podpisu helsinškega sporazuma o evropski varnosti med 311 evropskimi državami ter ZDA in Kanado leta 1975.
Na tem zasedanju, ki se bo nadaljevalo s konferenco zunanjih ministrov držav podpisnic v septembru ter bo v celoti trajalo tja do decembra letošnjega leta, nameravajo proučiti, kako države podpisnice izpolnjujejo določila helsinške listine iz leta 1975.
Kakor je znano, je helsinška listina sestavljena iz treh „košar“, ali kakor bi normalno rekli, treh delov določil, ki so jih podpisnice obvezale izpolnjevati: košara, ki vsebuje določila o medsebojnih vojaških in diplomatskih odnosih, košara, ki je napolnjena z določili gospodarskega značaja ter košara določil o človekovih pravicah.
Ko so sovjeti in jihovi sateliti s Titovo komunistično Jugoslavijo vred leta 1975 podpisali v Helsinki to Listino, si pač niso mislili, kakor je sedaj razvidno iz njihovega rohnenja proti zahodnim podpisnicam glede problemov človekovih pravic, da se bo Zahod tako zagrizel prav v to košaro. V Moskvi in satelitih z Beogradom vred so računali v ZDA na Fordovo zmago in na nadaljevanje Kissingerjeve ameriške zunanje politike vsestranske odjuge, kakor si jo pač oni predstavljajo: popuščanje samo Zahoda in prodiranje komunističnega Vzhoda. Toda volitve so v ZDA drugače izpadle in novi predsednik Carter
Veliko je ugibanja o pravem vzroku Podgornyjeve „upokojitve“, oziroma njegovega zatona na državniškem in partijskem obzorju. Politični komentatorji poudarjajo in kažejo predvsem na najočitnejšega: Nemo tekmovanje med obema Ukrajincema — Brežnjevim in Podgornyjem — za prvo oblastno mesto in položaj v Sovjetiji. Ta tihi boj med njima izvira že iz časa, ko je Stalinov naslednik Hroščev pritegnil Podgornyja iz vodstva ukrajinske partije v sovjetsko. Sedem let na to mu je. preskrbel stolček v Politbiroju in ga končno spravil v partijsko tajništvo v Moskvi. Kljub temu je nato Pod-gorny „hvaležno“ sodeloval v spletki, ki je Hruščovu priskrbela „upokojitev“.
Takrat je Brežnjev, čeprav že tekmec, še strpljivo pritegnil Podgornyja v sovladanje, saj mu je bil porok za ukrajinske in hruščevijanske pristaše. Kmalu pa se ga je iznebil iz tajništva in ga posadil na nepomemben, predsed-
se je zagrizel prav v košaro o človekovih pravicah.
Pred začetkom beograjskega zasedanja je Carter poslal ameriškemu kongresu 93 strani dolgo poročilo o kršenju določil helsinške listine o človekovih pravicah s strani ZSSR in njenih satelitov. Carter v poročilu pravi, da „ZSSR in njeni evropski komunistični zavezniki niso bistveno spremenili svojega postopanja v zvezi z omejevanjem človekovih pravic. .. ZSSR in njeni evropski zavezniki so poskušali po podpisu v Helsinkih zmanjšati učinek določil o človekovih pravicah na svoje državljane. ZSSR in njeni zavezniki poskušajo nadomeščati namen teh določil s simboličnimi in selektivnimi dejanji.“
Carter v svojem poročilu napada ZSSR zaradi preprečevanja prostega izhoda iz države svojim državljanom in pravi, da „četudi sovjetski vodje trdijo, da morejo njihovi državljani emigrirati po določilih države, v praksi ta določila izpolnjujejo po svoji volji.“
Medtem, ko je Carter poslal svoje poročilo kongresu, pa je ameriški zunanji minister Vance dal več izjav pred komisijo, ki bdi nad izpolnjevanjem mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je ZDA. Vance je izjavil, da se bodo ZDA v Beogradu zavzele za „izpolnjevanje v celoti in vseh podpisnic določil o človekovih pravicah in drugih določil helsinške Listine.“ Dodal je, da je po mnenju ameriške vlade „čim večja svoboda v prostem gibanju ljudi in idej prav tako važna za sodelovanje in varnost na dolgo dobo, kakor npr. obveščanje o
niški tron, kjer ga je skušal povsem osamiti. Odstavil je vse njegove ukrajinske somišljenike in prijatelje tako iz kijevskih kot iz moskovskih vplivnih mest. Vendar ga nikakor ni mogel potisniti povsem na strankarski tir. Pod-gorny je posegel tudi aktivno v politiko in ne samo v reprezentančno predsednikovanje. Dobil je oslombo v mnogih, ki se niso čutili varne pred glavnim partijskim tajnikom Brežnjevim. Ker se ta drugače ni mogel dokopati tudi formalno do prvega v državi, čeprav je dejansko že vladal, in so mu spodletele vse druge zasnove, je Brežnjev oživil Hruščovo zamisel o spremembi ustave izza dobe destalinizacije. Počasi in potrpežljivo je kuhal svoj načrt od 1. 1972 naprej in končno z njim letos uspel. To bi pojasnjevalo Brežnjevo potezo s stališča osebnega odnosa do Podgornyja, oziroma do svoje osebne časti-ljubnosti, kar je pri njem gotovo močan činitelj.
velikih vojaških manevrih.“ Vance je zatrdil, da so po mnenju ameriške vlade vsi trije elementi enako važni.
V Moskvi so na Carterjevo poročilo in na Vancejeve izjave silovito reagirali, ker se čutijo močno prizadete. Brežnjev je ukazal sovjetski tiskovni agenciji Tass razširiti po vsem svetu, uredništvu partijskega glasila Pravdi pa ponatisniti napad na Carterja in ZDA.
Tass in Pravda obtožujeta Carterja, da „se je pridružil sovražnikom odjuge“ in da „poskuša izpodkopati dogovore v Helsinki leta 1975“. V napadu Tass in Pravda tudi trdita, da je „Carter odgovoren za neizrečna maličenja“ helsinške pogodbe.
Tass in Pravda nadalje trdita, da „Carter osebno prihaja do najbolj absurdnih in divjih zavijanj glede uveljavljanja človekovih pravic v ZSSR“ in da „je povsem jasno, da poročilo, ki mu ga je pripravilo zunanje ministrstvo, ne dopušča nobenega dvoma, da so ga pripravili sovražniki odjuge. Carter in njegova vlada enostavno ignorirata svobodo vesti, vere in aktivnosti tujih časnikarjev v ZSSR, medtem ko se ne menita za kršitve človekovih prh vic v ZI)A.‘
Tass in Pravda tudi pišeta, da „Carterjevo poročilo kongresu namenoma ignorira dejstvo, da ZSSR in druge socialistične države do potankosti in vztrajno izpolnjujejo vsa načela helsinške Listine, tudi spoštovanje človekovih pravic.
Za konec Tass in Pravda trdita, da „razlik med Vzhodom in Zahodom o tolmačenju helsinških določil ne bi bilo, če bi Bela hiša iskreno poskušala izpolnjevati vsa določila helsinškega dogovora, namesto da namenoma izpodkopava ta dogovor.“
Politični opazovavci opozarjajo tudi na različnost stališč obeh državniuov do gospodarske in zunanje politike in opozarjajo na trmoglavo vztrajanje Podgornyjevo pri svojem. Eden globokih vzrokov za Brežnjevo utrjevanje svojega položaja pa je — strah pred pretečim uporom sovjetskih narodov proti centralizaciji in raznarodovavni politiki partijskega tajnika. Na to opozarja pariški komentator René Daber-nat na osnovi podatkov njegovih resnih ruskih obveščevavcev.
Podgorny je bil za razliko od Brez-njeva vedno proti popolni nadvladi Rusov nad njuno rodno domovino Ukrajino. Ostal je nekako narodnostno (ukrajinsko) bolj zaveden. Brežnjev pa teži vzporedno s porastom svoje oblasti vedno bolj k centralizaciji državnega vodstva. Sovjetska zveza sestoji iz zveznih in avtonomnih republik, pokrajin in Snarodnih ozemelj, kjer živi okrog 1.50 narodnosti, čeprav vlada uradno priznava „samo“ stodve. Od tega je Rusov 53%, ostali so njihovi večni tekmeci Ukrajinci, baltski narodi: Estonci, Le-tonci in Litvovci, kavkazjjski Georgijci, Armenci, Azerbajdžani, nadalje cen-
Rrežnjevii se kopiči oblast, a tudi skrite skrbi
TUDI SOVJETSKI ZVEZI PRETI NARODNOSTNI PROBLEM
Ni dovoljeno ljubiti osebe kakor sladkosnednež, ki pravi: „Obožujem ostrige.“
Sv. Avguštin
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Zadnji ponedeljek 13. t. m. se je, zvezno sodišče izreklo v postopku okoli zadeve ALUAR in vsi trije obtoženi bivši vrhovni poveljniki oboroženih sil, general Lanusse (bivši predsednik), admiral Gna-vi- in brigadir Rey so bili izpuščeni na svobodo. Je pa sodišče odločilo, naj se raziskavo o tej zadevi nadaljuje.
Razsodba je po mnenju opazovalcev precej logična. Tvarina sodbe, o kateri smo svoj čas obširno pisali v našem listu, je tako meglena, da jo je težko obdelati sodnijsko. Pravzaprav je v postopku proti omenjenim trem bivšim funkcionarjem težko najti kakšno krivdo, ki bi jo omenjal in predvideval kazen zanjo civilni zakonik. Stvar je bolj politične narave. Zato se je o njej pravzaprav že izrekel Kongres za časa peronistične vlade, pa tedaj zaradi pe-renističnega vpliva parlamentarna obsodba ni prišla do veljave.
Argentinsko demokratično ustavno ogrodje predvideva za take primere prav direktni poseg Kongresa. Ker ta v dobi sedanje vojaške vlade ne zaseda, ostaja celotna stvar zelo v zraku, šele podrobna raziskava, katere potek lahko zahteva mnogo časa, pa temeljita analiza raznih podrobnosti, bo pokazala, ali je v primeru ALUAR sploh mogoče aplicirati kazenski zakonik. Tedaj bo vrhovno sodišče šele lahko izreklo zadnjo besedo.
Proces se nadaljuje, je pa postavil v kaj slabo luč sodnika Marcfuarda, ki se je, kot kaže, nekoliko prenaglil, ker je, brez dovolj jasnih dokazov, odločil preventivni zapor omenjenih treh bivših komandantov in bivšega obrambnega ministra Cäseres Moniéa.
Na drugem področju pa je ta teden vzbudil pozornost gospodarski minister Martinez de Hoz, ki se je vrnil s poto-
tralnoazijski muslimani Uzbeki in drugi, sibirski narodi (Burjaki i. dr.) ter razne druge etnične skupine.
Lenin je sicer obljubil spoštovati samosvojost vseh narodnostnih skupin, medtem ko teži Brežnjev dejansko k porusenju vseh sovjetskih narodov. Ta svoj namen je nakazal v nedavnem go voru, ko je dejal: „Življenje vedno bolj povezuje med seboj narode in etnične skupine naše dežele. Naša držaya se je spremenila v državo vsega ljudstva.“
To je osnova nove Brežnjeve ustave, ki naj bi zamenjala Stalinovo iz 1. 1936. Spremembo ustave mora odobriti Predsedstvo Vrhovnega Sovjeta, ki mu je predsedoval Podgorny, dokler ga ni Brežnjev — po Dobernatovem mnenju tudi prav zaradi tega — 24. maja letos, odstavil. Podgorny je namreč mnenja, da Brežnjev vse prenaglo in prenestrp-
vanja v Mehiko in ZDA. Pohvalil se je z uspehi potovanja, pa bolj omenjal notranje probleme, ki jih vlada skuša rešiti. Napovedal je industrijsko reorganizacijo. Vlada ho pripravila obširno proučitev, katere cilj bo povečanje uspešnosti in storilnosti industrije z vedno manjšimi stroški ter bo na ta način dosegla potrebno reaktivacijo.
Kar se tiče povišanja plač. snov o kateri je zadnje čase časopisje obširno razpravljalo, se minister noče izreči. Dobro ve, da vsaka napoved povzroči pričakovanje, pa tudi takojšnjo zvišanje cen in povečani sunek inflacije. To pa hoče na vsak način preprečiti, saj cene že normalnim potom rastejo bolj kot si vlada želi.
Na vzgojnem polju je tudi prišlo do novosti. Po dolgem času premišljevanja in neodločnosti je vlada ponudila mesto vzgojnega ministra. Novi član vlade bo Dr. Catalan, ki bo verjetno nastopil svoje mesto prihodnji torek ali sredo.
Konec tega tedna (od sobote 18. do ponedeljka 20., ko je državni praznik), bo v Buenos Airesu vsenarodno zborovanje argentinske Katoliške akcije. Nad dvajset tisoč delegatov iz vse države se bo zbralo, da preučijo dosedanje delovanje te laične cerkvene organizacije. Od zborovanja, ki je bilo v Tucumanu leta 1973, je katoliška akcija v državi doživela dobo preporoda; njeno poživljeno delovanje je tudi mnogo vplivalo na poživitev duhovniških poklicev. Argentinska Cerkev se, sredi raznih notranjih problemov, in v trenutku ko narod preživlja težke in odločilne čase za svojo bodočnost, pripravlja na nov zagon v osvajanju duš za božje kraljestvo. Sami škofje večkrat direktno ter indirektno priznajo pravo misijonsko poslanstvo, ki ga mora Cerkev vršiti v sicer pretežno krščanski deželi.
no hiti proti temu cilju, predvsem pa, da gre v tem predaleč.
Že nekaj časa sem se razni sovjetski narodi, npr. Ukrajinci, Letonei, Litovci, Estonci, Armenci, Uzbeki i. dr. puntajo proti temu, da bi bili upoštevani kamo kot folklorne skupine v državi in zahtevajo, da se jih prizna kot narode. A o tem je uradni molk popolen in so oblasti na straži,: da zaduše vsak izraz takega hotenja.
Volja narodova po samoohranitvi pa je malone neuničljiva. Po šestdesetih letih krutega zatiranja se sovjetski narodi ,še upajo buditi svoje k vstaji. Brežnjev se nadeja s poostreno centralizacijo take podvige povsem onemogočiti. Ne ho mu uspelo.
PORAVNAJTE ZAOSTA LO NAROČNINO!
Tine Debeljak	(40)
Med isnjigmmi in revijami
SLOVENSKA KRI IZ RODA V ROD
Z majhno zamudo naznanjamo to brošurico Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, ki je izšla ob koncu šolskega leta 1976 (dasi bi morala iziti že leto prej!). Toda opravičilo naj nam bo prav tisto, s katero uredništvo — Pavel Rant — opravičuje svojo enoletno zamudo: „Je zamuda, pa ne prepozno za slehernika, ki mu je slovenska stvar sveto poslanstvo.“ —
Je to neke vrste zbornik čestitk in navodil, ki so jih napisali v album 26 tim „abiturientom“ Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu ob odhodu „iz šolskih klopi“ slovenski možje in žene z najrazličnejših postojank v slovenski skupnosti. Lepa. zamisel, pa tudi izvršitev, lep spomin na sklep slovenskih srednjih šol, pa še lepši na „tridesetletnico slovenskega zdomstva 1945—1975“, kateri je brošura posvečena.
Urednik prof. Pavle Rant je postavil — kot razrednik letnika -— svojim učencem tri vprašanja: 1. Kaj hi mi rekli ob odhodu iz tečaja? 2. Kako gledate na našo vlogo v slovenski skupnosti, posebej še v Argentini? in 3. Kakšna se- vam zdi bodočnost slovenskega naroda? Sleherni naj poišče po lastni izberi svojega „botra“, ki naj mu odgovori na stavljena vprašanja. In ti odgovori so vsebina tega „albuma“.
Urednik je postavil na čelu knjige besede Zorka Simčiča, govorjene na
21 Slovenskem dnevu v dvorani Našega Doma v San Justu 25. aprila 1976. Govor je bil priobčen skoraj v celoti v Svobodni Sloveniji, toda pisatelj ga je za objavo v brošuri dokončno priredil in zdaj odpira pogled v življenjske nasvete našim abiturientom z značilnim naslovom: „Zvestoba nazaj — poslanstvo naprej.“ (10 strani). V naslovu je že vsa vsebina: povezanost nazaj z vsemi našimi rodovi in našo zgodovino, pa sc zavedati našega poslanstva v zdomstvu, ki ga imamo kot pripadniki Slovenije v svetu, do slovenskega naroda.
Nato slede odgovori na stavljena vprašanja, ki so jih pisali duhovnici, univ. profesorji, učitelji, obrtniki, uradniki, študenti žene, očetje itd. vseh stanov in starosti, kar je tudi značilnost knjižice. Naj navedemo ta imena (po abecednem redu, kot si slede tudi v knjigi: Joža Andrejak, S. Batagelj, Miha Benedičič, dr. F. Blatnik, dr. Tine Debeljak, F. Dolinar, arh. M. Ei-letz, J. Horn, A. Horvat, S. Jere }ič, dr. M. Komar, Katica Kovač, dr. A. Kukoviča, M. Loboda, V. Logar, M. šte-fe, M. Osojnik, P. Rant, L. Rezelj, Anica Rode, Z. Simčič, R. Smersu, dr. A. Starc, T. Škulj, F. Urbanija, Iva Pre-gelj-Vivodcva in Vera Zurc. Vsi ti govore o pomenu razpotja v življenje mladine, ki si odslej mora sama izbrati poklic in poslanstvo v življenju. Lepo jo, da jih več poudarja tudi.pomen na-
daljnega šolanja na slovenski fakulteti ukrajinske univerze (pa se jih žal tako malo odzove!) in višjega šolanja sploh Vsi govore o pomenu sodelovanja v organizacijah slovenske skupnosti in o vzdrževanju duha svojih staršev, ki- so ga rešili iz pomora leta 1945. Ta dun, ki je postavljen na temeljni kamen naših žrtev, naj ho prava dediščina, na kateri naj grade ti mladi svoje poslanstvo v svetu in v Argentini posebej. To je večina misli v tem albumu nasvetov vstopajočim v svet, ki so pisani iz ljubezni do mladine, slovenske skupnosti in vsega naroda. Le en članek (za uvod nim govorom najdaljši — 8 strani), je pisan „iz svete jeze“, kot pravi pis-s; sam, F. Dolinar, izumitelj posrečene besede „zdomstvo“ za oznako naše pol; tične in ideološke emigracije. V članku, ki po vsebini in prijemu, tudi besednem slogu, vidno izpada iz celotnega okvirja, gleda kritično, v tem primeru negativno, na naše „javno delovanje“, na „slovenski kolektiv“, kateremu postavlja v nasprotje resnično zavedno „skupnost“, pojem, ki mu ustreza samo manjšina, dočim je „velikanska večina emigracije že odtujena prvotnemu zdomskemu namenu.“ In to, pravi, „po krivdi naših takoimenovanih vodstev“, raz-domskih vodstvaričev“, zaradi nji o „brezsrčnega, brezmožganskega in bre;-hrbteničnega obnašanja,“ ki je kriv>, da so množice zapadle v politično in kulturno apatijo in v lconsumističnirn okoljem prilagodljivo demoralizacijo.“ Mislim, da je to krivica do vseh, ki se tako brezinteresno posvečajo javnemu delu med emigracijo za ohranitev
slovenstva ter naravnost vabilo mladini, naj se odvrača od javnega dela, v katero bi jo radi spravili vsi drugi p1'sei. Je vaba k preziru avtoritete, k apatiji do vsega organizacijskega de.a ter članek nikakor ni izpodbuja mladi ■ ni, ki stopa na slovensko življenjsko pot —- v slovenskem „kolektivu“, kakor pravi on. Tudi v tem izpada iz okvira.
Za konec: moti me naslov — slovenska kri iz roda v rod“. To se lahko razume tudi zgolj biološko, kar pa nim i nobenega pomena za slovenstvo. Zakaj bi ne bilo: slovenski duh iz roda v rod? Ti. pa je to, kar hočemo mi in vsi, ki so lepo brošuro napisali.
Knjižica je izšla samo v 300 numeri ranih izvodih. Tako bo vsak čas — čc že ni — redkost tudi za bibliofile.
DODATEK K “PRAZGODOVINI JUŽNIH SLOVANOV”
K poročilu na tem mestu v Svobodni Sloveniji 28. maja, štev. 21 naj dodam podrobnejšo oznako Berlotove knjige o Etruščanih, kakor posnemam iz članka P. A. „Etruščani in Slovenci“ v Ameriški domovini od- 31. januarja 1977.
Tržačan Anton Berlot se že 40 ’ let peča z zgodovino Etruščanov, o katerih priča nekaj nerazvozljanih starih napisov. S pomočjo grščine in latinščine se niso dali razrešiti, šlo pa je s slovanskimi jeziki. V prazgodovini je bila Evropa domovina indoevropskega (arijskega) naroda, ki je segal prav v srednjo Azijo do Indije. Slovani so se nahajali prav v sredi nekdanjega arijskega pra-jezika. Tam se je ta jezik ohranil v pr-
votnosti, dočim se je na mejah spreminjal. Kaj pa, če so Etruščani govorili jezik,' ki je bil blizu arijskemu pra-jeziku? Tako je Berlot začel s slovanskimi jeziki, in kot pravi — z uspehom. O tem je izdal v nemščini (ne italijanščini) knjigo Eine Studie der Sprache der Rassenen oder Etrusker (Zürich, Burlet et Cia„ 1966). Pripomogel pa je k izdaji Slovenec Roš, gospodarstvenik v Švici, čigar stari starši so bili Slovenci. Knjiga je vzbudila precej šuma v Sloveniji in so jo univerzitetni krogi odklanjali. Zdaj pa sé je zanjo zavzel pesnik Matej Bor (znani pesnik-parti-zan in bivši predsednik PEN-kluba), kar je zopet vzbudilo zanimanje zanjo. Letos v Ljubljani časopis Ljubljanski zabavni tednik ponatiskuje dognanja tako A. Berlota, kakor tudi Ivana Rebca, ki tudi živi v Italiji in se posveča zgodovini Etruščanov. Tu se piše, da so Etruščani govorili slovenskemu podoben jezik in se sami nazivali „Sluveni“... Nekatera imena iz predlatinske dobe spominjajo na slovenska poimenovanja: Ustje = Ostia, Ravenna = Ravna.. . Trst je prej kot Tergeste bil Trg itd., itd.
Poročevalec P. R. je tudi pristaš teorije, da Slovenci spadajo med severne Slovane in ne južne (zaradi zveze s slovanščino in lužiško srbščino), ter je mnenja, da so se v antični tristoletni borbi Etruščani umikali pred Rimljani k jezikovno sorodnim ljudstvom (Slovencem) ob jantarski poti . in v alpskem svetu nadaljevali z noriško kulturo.
Poročamo samo, da dopolnimo sestavek, morda bolj zaradi kurioznosti, kot znanstvenega „odkritja“.
NM «>w S «e«©
LJUBLJANA — Ustavno sodišče SR Slovenije je začelo postopek za ore no ustavnosti in zakonitosti odlokov skupščine mesta Ljubljane, ki podaljšujejo urbanistični kaos.
LJUBLJANA — 7. maja je verski tednik „Družina“ praznoval 25-letnico izhajanja. List je pred 25 leti prvič izšel in sicer kot glasilo za apostolsko administraturo v Novi Gorici, potem pa se je preselil v Ljubljano in druži vernike treh slovenskih škofij.
LJUBLJANA —- V ljubljanski cerkvi Sv. Petra se je prvič predstavil novi slovenski pevski zbor iz Trsta. Pravzaprav ni nov, je pa edini slovenski pevski zbor v Trstu, ki se more resno lotiti . posvetne pesmi. T^ko je zapisal v Katoliškem glasu slovenski tržaški skladatelj Ubald Vrabec. Novi zbor, ki je v resnici pomnožen svetoivanski cerkveni zbor, si je nadel ime „Marij Kogoj“, šteje 35 pevcev in pevk, vodi ga Nada Žerjal-Zagnet. Na koncertu v Ljubljani so „Kogojevci“ zapeli Arcadeltovo Ave Marija, Gallusov Ecce quomodo, Ventu-rinijevih Osmero blagrov, Očenaš Stanka Maliča, Ubalda Vrabca Bila je noč, Franca Gruberja Ave Marijo, Vodopivčevo Prošnjo, Hladnikov Je mrak končan, Tomčevo Oj sončni maj ter Haen-dlovo Alelujo. — Vrabec želi zboru vso srečo pri delu, a pripominja, da mu net bó lahko, ker tega „zbora uradni kulturniki še niso opazili“.
KOPER — Koprska „Lipa“ namerava izdajati „Zbornik za Slovensko Istro in Kras“, ki naj bi izšel enkrat na leto. Prvo številko bodo morda izdali že' letos. Zbornik bo usmerjen v „humanistične, naravoslovne in družboslovne vede, ki zadevajo v naslovu omenjeno geografsko področje.
LJUBLJANA — Akademski pevski zbor, ki se imenuje „Tone Tomšič“, je na svojem letnem koncertu predstavil občinstvu 21. maja sedem novih slovenskih zborovskih skladb. Napisali so jih za ta zbor Pavel Šivic, Samo Vremšak, Marijan Gabrijelčič, Alojz Srebotnjak, Jakob Jež, Uroš Krek in Danilo Švara. V prvem delu pa so zapeli dela svetovnih skladateljev, od 16 stoletja do sedanje dobe.
MURSKA SOBOTA — V Pomurju je 2120 nezaposlenih oseb. Toda po izjavah skupnosti za zaposlovanje ima teoretično možnost zaposlitve doma le okoli 1.000 oseb. Do konca leta pa bo možnosti še za kakih 300, ko bosta zgrajeni novi tovarni Mure iz Murske Sobote v Petrovcili in LTV iz Postojne v Rogašovcih.
KOPER — Koprska Luka (Koprski pristan bi se lepše bralo), je .letos prigospodarila že 20 milijonov dinarjev
izgube-. Pravijo, da nekaj zaradi neurejenih sistemskih vprašanj (?) — plačuje npr. nekatere dajatve, ki so jih druge oproščene, — največ pa zaradi slabe organizacije dela in pomanjkljive discipline, kajti pretovor se je' kljub številnim ladjam, ki nanj čakajo, zmanjšal.
LJUBLJANA — V Sloveniji zaskrbljeno ugotavljajo, da je vedno manj tujih gostov (— devize), in sicer že četrto leto zapored. V primeri z lanskimi prvimi štirimi meseci je letos padlo število nočitev tujih gostov za 5%, domačih pa se je povečalo za 19 odstotkov.
MARIBOR — Na raztavišču je bila
21.	maja odprta 10. mednarodna razstava cvetlic, na kateri so razen podjetij iz Slovenije in ostalih delov Jugoslavije, bili še cvetličarji iz Nizozemske, Madžarske in češkoslovaške,
BLED — Po dveletnem poskusnem „obratovanju“ so 20. maja uradno odprli prvo igrišče za golf v Sloveniji in Jugoslaviji. Igrišče je bilo na Bledu že od leta 1936, toda med vojno in po vojni je bilo zapuščeno. Začeli so ga obnavljati šele leta 1971, dela pa so (trajala do leta 1977. Na otvoritvenem turnirju se je zbralo 122 tekmovalcev iz 9 evropskih držav.
LJUBLJANA — Kakor po vsej Jugoslaviji, tako tudi v Sloveniji ne zaostajajo za malikovanjem Tita. Kabinet slovenske fotografije, Gorenjski muzej in „Delo“ so pripravili potujočo razstavo Titovih slik, posnetih na obiskih v Sloveniji, razen tega razstavljajo kar pet Titovih doprsnih kipov, ki jih je po fotografskih posnetkih naredil kipar Drago Tršar. . .
Ljubljanski „gimnazijci“ so izdali zbornik o Titu, kjer so napisali svoje sestavke. V teh sestavkih je tudi napisano, da je Tito „vzor proletarca“... Sicer pa sta to le majhna izraza malikovanja, ki ga počenjajo ob Titovi 85-let-nici.
LJUBLJANA — Ljubljančani so 20. maja ugibali, kaj je čez noč zapackalo avtomobile in tudi seveda cesto. Bil pa je le rumen puščavski prah, ki ga je veter prinesel iz Afrike in je med-dežjem in z meglo sedel na ljubljanska tla.
NOVA GORICA — Izšla je prva dvojna številka revije „Primorska srečanja“, ki je nasledila „Idrijske raz7 glede“, goriška ,Srečanja“ in koprsko „Obalo“. Revijo, ki izhaja v 3.000 izvodih, financira Kulturna skupnost Slovenije'.
MARIBOR-------V Umetnostni galeri-
ji so od 19. maja do 9. junija razstav-
SLOVENCI
Osebne novice:
Poroki. V kapeli Marije Pomagaj v Rozmanovem zavodu v Adrogué sta se v soboto, 11. t. m., poročila Cveti Levar iz Adroguéja in Tinko Berlot iz Castelarja. Nevesti je bil priča njen oče Ivan Levar, ženinu pa njegova mati ga. Štefka Berlot. Poročni obred z večerno sv. mašo je opravil g. Marjan Bečan. Mlademu paru želimo obilo sreče.
V soboto 4. junija pa sta se poročila inž. Tomaž Ecker in gdč. Simona Švigelj. Nevesti sta bila priči njeni starši inž. Fedor in ga Marija Švigelj, ženinu pa njegovi starši'inž. Milan in ga. Mira Ecker. Mlademu paru iskreno čestitamo.
ljali 33 del slikarja Gojmira Kosa (1896—1970). Razstavo je pripravila kustosinja Moderne galerije iz fonda te ustanove in iz del v slikarjevi zapuščini. Ta zadnja dela je posodila njegova žena „tovarišica“ Frančiška Kosova.
LJUBLJANA — „Uvoz“ bolnikov je sedaj nov način za devize. V ljubljanskih bolnišnicah se zdravi zaenkrat osem bolnikov iz Kuvajta na podlagi posebnega sporazuma med kuvajsko vlado in zveznim komitejem za zdravstvo. Dokončna pogodba še ni podpisana, pa najbrž ne bo problemov: so vmes petrodolarj i. Sicer ima take na-eiente tudi Švica.
Umrli so od 14. do 20. maja 1977:
LJUBLJANA — Stanko Maren, up. PTT, 78; Franjo Druškovič; Matilda Cibic r. Fabčič, 82; Franc Rozman, up., 80. Ivan čuk; Jože Magerl, up., 85; Ernest Adamič, mladinski pisatelj in filmski delavec; Jože Jesih, up.; Ana Žitko, up., učiteljica; Savo Kušar, 75; Stanko Kovač, up. pravnik; Franc Mer-vec, 80, č. kanonik in dolgoletni škofijski ekonom; Alojz Gorišek; Joža Jenčič r. Ambrožič. Dušan Kotar; Antonija Avsec; Pavlina Rogelj r. Pretnar, 79; Anica Dernovšek r. Grašič; Anica Regina; Francka Novak vd. Velepič r. Narobe, 71; Marija Benedičič; Ciril Paternost; Terezija Nardin; Frančiška Novak, up...Marija Dragar r. Korošec; Marija Pustotnik, up. učit.; štefi Čop, r. šifrer.
RAZNI KRAJI — Jože Balentin, predvojni komunist, Trbovlje; Dr. A~ dolf Zorec, zdravnik, Ruše; Dragotin Zupančič, up. uč„ Maistrov borec, Ptuj; Boris Požar, Kopriva; Ludovik Likar, up.' župnik in dekan v Livku; Marija Rauter, knjigovodkinja; Brezniea pri Žirovnici; Josipina Daxkobler, 84, Polje — Lj.. Tončka Drenik r. Opeka; Franc Zupančič, Smojenja vas; Marija Cirej r. Coklin, Log pri Brezovici; Marija Nastran, Jamnikova mama, Pšata; Božena Flego r. Kunsič, Škofja Loka; Fani štefe, b. trgovka, Kranj ; dr. Josip. Edgar Leopold, 97, b. prior, Pleterje; Franc Šegula ' up. ključavničar, 80, Kranj; Marija Mohar, 79, Kočevje; Silva Hafner, „družbenopolitična delavka“, Škofja Loka. Vladimir Slokar, Maribor; Ludvik Hrvat, ur. PTT, Puconi; Frančiška Babnik r. Brolih, Tomažino-va mama, Preska; Franc Igričnik, Br-nica; Ivanka Dobrila r. Benčič, 90, Hrpelje.
sKKiiiniiinaaeaaiiiliRVfliniigBBaiiiitBiBaeaBiatiTBiiaiia
ARGENTINI
Umrl je v Slovenski vasi Rudolf Mažgon. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje.
SAN JUSTO Nekaj novic
Ko smo sanhuščani po običajnem letnem oddihu ponovno prijeti za delo, kar nismo našli časa, da bi rojakom sporočili, kaj in kako se dogaja v Našem domu. Sicer smo imeli 22. marca informativni sestanek, vendar le za člane. Njih število je zdaj naraslo že na 470, če vključimo trinajst mladih, ki smo jih letos sprejeli v našo sredo. Na že omenjenem sestanku Smo mogli slišati izčrpno poročilo tajnika g. Bogataja o bogatem delovanju v teku lanskega leta. Poudaril je, da se odbor zaveda, da je pri njegovem delu zdaj glavna skrb ohranjanje verskih in kulturnih vrednot ter njih posredovanje naši mladini. Vprav ta se je v pretekli poslovni dobi posebno izkazala s sodelovanjem pri številnih prireditvah. Naj omenimo le glavne: proslava dvajsetletnice Našega doma, petindvajsetletnica šole Franceta Balantiča, mnogi nastopi mladinskega zbora pod vodstvom Andreja Selana, in folklorne skupine. Ta je z izrednim uspehom nastopila pri proslavi stod vaj setletn i ce mesta San Justo. Razveseljivo je bilo tudi blagajniško poročilo g. Martina Radoša, kajti v njem je bilo povedano, da je naša zadruga ob svoji dvajsetletnici imela prvič pozitivno bilanco. K temu je veliko pripomogla naša zavarovanjska posredovalnica, ki jo mnoga naša podjetja, pa tudi posamezniki, krepko uporabljajo. Za vsem tem je veliko pridnega dela naših mladih, zato je razumljivo, da je na občnem zboru 27. marca letos vstopilo v odbor naše zadruge kar osem mladih moči. Tako postopoma u-prava Našega doma prehaja v roke tistih, katere smo starejši imeli pred očmi, ko smo pred leti pričeli s polaganjem prvih opek za skupni dom. Letošnji odbor je takole sestavljen: Predsednik: Stane Mustar — podpredsednik: Janez Kržišnik — tajnik: Marjan Bogataj — namestnik tajnika: Andrej Drenik — blagajnik: Martin Radoš — namestnik blagajnika: Franc Lipar in gospodar Oskar Pregelj. V širšem odboru pa pridno delajo: Milan Juvančič, Blaž Miklič, Anica Groznik, Janez Puntar in France Štrubelj. V nadzornem odboru pa nosita odgovornost Ludvik Hren in Jože Smrdelj..
Novi odbor je pokazal svoje organizacijske sposobnosti ob prvi javni prireditvi letošnjega leta: naši tradicionalni tomboli, na katero se je zbralo izredno lepo število kandidatov za prvo nagrado: izlet za dve osebi v Cataratas del Iguazu. Lojze Rezelj je navdušeno klical številko za številko, dokler ni bil deležen te nagrade Peter Smrekar, kopica ostalih pa je srečno odnašala ostale dobitke in vsi smo se dodobra naužili veselja, družabnosti pa tudi okusno pripravljenih priboljškov.
Omenili bi še to, da je pred dnevi obiskal našo občino notranji minister general Harguindeguy, v spremstvu guvernerja generala Saint Jeana in drugih visokih osebnosti. Hotel se je razgovar-jati z zastopniki tujih skupnosti, ki delujejo v naši občini in smo tako poleg Italijanov in Poljakov bili povabljeni tudi mi. Naša zastopnika Stane Mustar in Marjan Bogataj sta bila "počaščena s skoraj polurno avdienco, pri kateri sta imela priliko spoznati, da je minister zelo na tekočem o nas in našem delu, o katerem je imel le pohvalne besede. Naročil je, naj sporočimo rojakom, da
..Sifti'V' komunizem Jugoslavije
EVROPSKI VIOLINIST NA STREHI — L. SILBERMAN
V
Še več: sovjetske napore za razširjenjem svoje vojne sile izven Evrope Jugoslovani povsem podpirajo, ne glede na to, da je to nevaren precedent, tako za Jugoslavijo kakor za ostalo Evropo. V vojni na Bližnjem vzhodu leta 1973 so Jugoslovani odkrito dovolili sovjetskim letalom preletavati njihovo državo, da so pomagali arabski vojski, kar je privedlo do ohladitve v ameri-ško-jugoslovanskih odnosih, dasi je Vzhodnoevropski odelek državnega tajništva okleval z reakcijo. In naši zagovorniki jugoslovanske politike so takrat celo trdili, da ker je neuvrščeni svet enotno stal za Arabci, se titovci niso mogli drugače obnašati, če jemljemo v poštev njihovo dolgoročno politiko na Bližnjem vzhodu. Toda leta 1976, na višku državljanske vojne v Angoli, so jugoslovanski komunisti zopet dovolili sovjetskim letalom prelet čez svojo državo, da so pomagali skupini MPLA — in to prav v času, ko je bila vsa Afrika težko razdeljena -na vprašanjih frakcionaških bojev. Odgovarjajoč na ameriške proteste, se je ministrstvo za zunanje zadeve v Beogradu čutilo silno užaljeno, kako da baje Jugoslovani ne znajo razlikovati sovjetskih vojnih letal od civilnih! Če je to res, potem naj se sam Gospod Bog u-stnili Jugoslavije!
Jugoslovanski napori v Afriki za čim večjim vplivom med radikalnimi osvobodilnimi gibanji se očividno nadaljuje-
jo. Dasi so sovjeti zadovoljni s vojimi kubanskimi zavezniki in ne gledajo s posebnimi simpatijami na te jugoslovanske poskuse, pa ne smemo izgubiti z vidika dejstva, da gre, koncem koncev, za eno in isto akcijo.
Gledano nazaj, hitro jugoslovanske priznanje MPLA skupine v Angoli novembra 1976 ni bilo brez pomena. Takrat so mnogi med neuvrščenimi še vedno videli jasno možnost, da bi razgovori med tremi nasprotnimi gibanji v Angoli mogli doseči sporazum ter so zato zavzemali umirjeno stališče. Toda vsakomur je moralo biti jasno, kakšno smer bodo vzeli jugoslovanski komunisti, kadar, kjerkoli na svetu, neka marksistična revolucionarna skupina naleti na opozicijo. In njihovo dovoljenje Rusom, da s svojimi letali preletavajo Jugoslavijo, odkriva njihovo veliko globljo in nevarnejšo pripravljenost poipagati angažiranju sovjetskih oboroženih sil na najkritičnejših točkah ameriško-sovjetskega konkurenčega boja. Mi ignoriramo takšne ugotovitve celo za ceno nevarnosti za našo lastno usodo.
Bilateralni odnosi
Jugoslovani predpostavljajo, in to je stališče široko privzeto tudi v Washing-tonu, da je glavni, namen ameriško-ju-goslovanskih bilateralnih odnosov politično podpiranje relativne neodvisnosti Jugoslavije od ZSSR. Zlasti se smatra
za nujno pomagati notranjemu gospodarskemu razvoju države in to z ameriškimi napori v smislu olajšav trgovine, investicij in tehnološke pomoči. Zato zahtevajo, da vse druge aspekte naših odnosov podredimo temu glavnemu cilju. Ameriški diplomati predpostavljajo, da je zadeva našega smisla za odgovornost, lik Jugoslavije v ZDA prikazovati v čimbolj privlačnih barvah, da ne bi škodovali prilivu investicijske tehnologije in trgovine in tudi ne našim bilateralnim odnosom z Jugoslavijo, ne glede na to, kakšni so sicer drugi ameriški problemi in interesi. Takšno stališče zavaja jugoslovanske komuniste, da vse, kar delajo, delajo v prepričanju, da bilateralni odnosi med Jugoslavijo in ZDA koristijo bolj ZDA kakor Jugoslaviji. Zato se jugoslovanski komunisti vedno predajajo skušnjavam, da jemljejo ameriške multilateralne in bilatralne interese za nekaj, kar itak nima posebne vrednosti. Iz teh razlogov so naši odnosi z Jugoslavijo asimetrični. Neki bivši znani veleposlanik v Jugoslaviji je to opisal grafično takole: „Jugoslovani vidijo v ZDA samo molzno kravo, a ne tudi bika, hočem reči, vidijo samo vime in ne rogov.“
Nihče v našem . Državnem tajništvu ni hotel sprejeti tega stališča. V ,nekaj zadnjih letih smo nekolikokrat povedali Jugoslovanom, da ne moremo soglašati s takšnimi enosmernimi pogledi na bilateralne odnose. Ker pa imajo skoro vsi naši strokovnjaki za jugoslovanska vprašanja drugačno mišljenje, se je vodenje politike, ki bi trdovratno zahtevala simetrijo v naših odnosih, spremenilo v pravi boj proti sovražniku.
Zaradi relativno skromnega obsega
jugoslovanskega tržišča, naši gospodarski interesi niso niti danes niti ne bodo v bodočnosti posebno prizadeti. Na drugi strani pa je jugoslovanski interes za odnose z ZDA na gospodarskem polju ogromen. Mi smo njihovi četrti dobavitelj, takoj za ZSSR, Zahodno Nemčijo in Italijo, in naš del neprestano narašča. Naša trgovina je zanje neizmerne važnosti, ker smo edina nekomunistična država, s katero ima Jugoslavija približno uravnovešeno bilanco. (Evropski skupni trg in Japonska prodajajo Jugoslaviji veliko več, kakor pa od nje kupujejo). Poleg tega ameriški kapital in tehnologija igrata važno vlogo v razvoju jugoslovanskega gospodarstva. Samo Eksportno-Importna banka je dala približno eno milijardo dolarjev posojila, medtem ko ameriška podjetja investirajo v Jugoslavijo veliko več, kakor podjetja iz drugih držav. Jugoslovanski komunisti pa se pri vsem tem vedejo tako, kakor da nam oni dajejo pomoč in ne mi njim. Pogostokrat so polni licemerstva ali pa so napram nam enostavno arogantni.
Tu je razlog in namen, da se svetovni program izvoza kontrolira, program, na podlagi katerega se omejuje prodaja strateškega materiala Sovjetski zvezi in satelitom, da z Jugoslavijo postopamo kot z zahodno držva. Že leta se visoko razvita tehnologija strateškega značaja prodaja Jugoslovanom pod pogojem, da ne smejo ničesar od tega preprodajati Vzhodni Evropi. V drugi polovici šestdesetih let pa smo zvedeli, da nekatera jugoslovanska podjetja preprodajajo ali enostavno kar prevažajo to naše blago državam, ki so sicer izvzete od prodaje. (Znano pa je seveda,
—.n i
VISOKA MEDNARODNA PRIZNANJA DR. TINETU DEBELJAKU
Poljski Inštitut Naukowy (nekakšna poljska akademija znanosti in umetnosti v Združenih državah), ki ima uradni naslov The polish Institute of Arts and Sciences in America, je februarja imenovala dr. T. Debeljaka za svojega rednega člana. Zdaj je predsednik tega najvišjega poljskega zavoda prof. John Gronowski. bivši poslanik Poljske republike v USA, častni član mnogih svetovnih znanstvenih u-stanov, glavni vodja Radio' Svobodna Evropa in Liberty itd. Podpredsednik je bil do lanskega leta prof. Brzezynski, dokler ni prevzel odgovornega mesta v severnoameriški vladi kot politični svetovalec predsednika Carterja. —
Prav tako je bil dr. Debeljak decembra 1976 imenovan za častnega člana mednarodnega časnikarskega združenja ,,C. E. to je evropske zveze časnikarjev, ki ima uradni naslov v štirih jezikih: Communauté Europèene des Journalistes — Comunità Europea dei Giornalisti — European Communil ty of Journalists — Europäische Journalistengemeinschaft, s sedežem v Rimu. Zvezi predseduje dr. Karel Kleszc-zynski, predstavnik poljske londonske vlade v Italiji, predsednik Evropsko-afriške ustanove — Fondazione Euroafricana. Obenem je postal redni član C. E. J. Poljak dr. h. c. Emil Ciawlow-ski, velik prijatelj Slovencev.
Prav tako je kratka biografija izšla v svetovnem imeniku Men o/ Achievement (Pomembni ljudje), ki jo izdaja za svetovno občinstvo vsako leto International Biographical Center v Cambridgeu v Angliji. Zabeležena je v IV. izdaji imenika 1. 1977.
Članu našega uredniškega odbora k tem mednarodnim priznanjem iskreno čestitamo.
bo vlada izredno naklonjena Slovencem, ki bi želeli postaviti obrate ali industrije v notranjosti province Buenos Aires. To naročilo zdaj na tem mestu izpolnjujemo.
Radi bi še izrabili to priliko, da se vsem, ki nas pri našem delu moralno ali tvarno podpirajo, za njih pomoč iskreno zahvalimo z željo, da bi tudi v bodoče bili deležni njihove naklonjenosti, da bo Naš dom res mogel biti to, kar želi: naš skupni dom za vse dobro hoteče rojake v Argentini.
* * * *
Upamo, da je v gornjem poročilu o izvajanju g. Bogataja, da je glavna skrb odbora „ohranjevanje verskih in kulturnih vrednot ter njih posredovanje naši mladini“ pomotoma in nenamerno izpadlo tudi: skrb za ohranjevanje slovenske narodne zavesti in slovenskega jezika ter jasne ideološke vzgoje. (Op. ur.)
ŠAH. Na otoku Krku je bilo zasedanje Mednarodne Šahovske federacije, kjer so sprejeli precejšnje spremembe o tekmovanju ekip za svetovno prvenstvo. Toda dokončno bodo sklepali o tem šele na sestanku oktobra v Caracasu. Ob tej priliki so objavili tudi zanimive podatke o registriranih članih: Vpisanih je 97 federacij s 4.478.000 člani. Na prvem mestu je Sovjetska zveza s,
4.000.	000 šahisti, druga jc Madžarska z 57.000 člani, tretja Jugoslavija z
52.000,	sledita ZRN s 51.700 in ZDA s 50.900 člani. V vsej Južni Ameriki je le 8.200 registriranih šahistov. V statističnih podatkih je prvič vpisana Kitajska s 5.000 šahisti. Sicer pa so v Aziji na prvem mestu Filipinci s 24.345 člani.
da prav tako delajo tudi nekatera podjetja zahodnih držav.) Spričo ameriških protestov so jugoslovanske oblasti prepričale Amerikance, da gre samo za nekatere malenkosti in da so krivci strogo kaznovani. Ameriška vlada, ki ni bila popolnoma zadovoljna, je nekaj let zahtevala, da se odstranijo sleherna sumničenja in da se zagotovi preprečitev takih prestopkov, naj ji jugoslovanska vlada zadovoljivo dokaže, da je ameriškim' zahtevam zadovoljeno. Jugoslovani so vse pritožbe odločno odklanjali, dokler se ni odkrilo — in to povsem slučajno — da so bile vse kazni proti storilcem izmišljene. In šele ko so ZDA ukinile nadaljnje pošiljke materiala, so Jugoslovani ponudili zadovoljivo rešitev.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi leta 1975, ko je Jugoslavija, težko prizadeta zaradi neugodne plačilne bilance, tajno uvedla uvozne omejitve. Visoki jugoslovanski funkcionarji, očividno tudi sami zaskrbljeni nad sumljivo zakonitostjo teh ukrepov, so enostavno , zani-kavali to dejstvo ter so Amerikanci mesece dolgo ostajali brez poročil o tem problemu.
Jugoslovani običajno opravičujejo takšno obnašanje z razliko v velikosti dveh držav: ker smo mi „supersila“, ni mogoče na nas aplicirati načelo o recipročnosti v poštenem poslovanju, poleg tega pa si sami sebi zadovoljujejo svoj lastni ego, ker se norčujejo iz sicer prefinjenih Amerikancev. Nevarnost, da bi se karkoli odkrilo, je minimalna, ker se Amerikanci za vse to redkokdaj zanimajo.
(Bo še)
Evropski parlament v Strassbourgu
PRED PRVIMI VOLITVAMI
Sedanji evropski parlament s sedežem v Strassbourgu, ki ima 198 članov, imenovanih po parlamentih držav članic, bo zasedal še do konca drugega leta; do tedaj morajo v posameznih državah izvesti volitve. Seveda spremljajo dogodke v zvezi z volitvami v bodoči parlament v posameznih državah različno; intenzivnost zanimanja je pač vezana na notranji politični položaj.
V	Italiji, ki jo pretresa precejšnja gospodarska in politična kriza — tega izraza sicer nočejo priznati in govore le o „zapletenosti položaja“ — je seveda nujno vse zanimanje trenutno obrnjeno v notranje probleme in le v manjši meri na zunanje. Med temi zunanjimi sp tudi volitve v evropski parlament, čeprav je problem evropske integracije prisoten v italijanski politiki že od De Gasperija naprej. Vlada je sicer že pripravila okvirni zakon, ki sta ga odobrila senat in poslanska zbornica, a pripraviti pa mora še volilni zakon.
V	ostali zahodni Evropi je zanimanje večje. Najživahnejše je menda v Franciji. To je seveda tudi posledica odobritve obeh zakonskih osnutkov, tako okvirnega zakona kakor volilnega. Prvi sprejema obveznosti, ki so jih države sprejele na lanskem zasedanju glede volitev, drugi osnutek pa je volilni zakon sam. V Franciji je precej bojazni glede novega evropskega parlamenta, kajti Francozi se boje, da bi jim preveč omejeval nacionalno suverenost. Zato vlada, da bi pomirila kritike strank določa v okvirnem zakonu, da novi parlament ne bo smel presegati določenih meja, sicer Francija ne bo priznavala njegovih sklepov.
Najbolj je bil proti novemu zakonu nekdanji ministrski predsednik, predstavnik skrajne golistične struje Michel Debré, ki se trese za neodvisnost Francije; sedanji pariški župan in vodja golistov Chirac pa nasprotno pravi, da je v glavnem zakon kar dober. Komunisti se previdno izražajo in so v svojem proglasu začrtali, do kam more po njihovem seči evropeizacija. Je pa še več manjših skupin, ki so se odločno izjavile proti volitvam. Ena teh je zveza mladih golistov in monarhistična skupina v Nouvd Action Francaise, levičarji pa so seveda proti „ameriško-germanski Evropi“.
Sestava novega parlamenta
Sedanji imenovani evropski parlament ima 198 članov, novi izvoljeni pa bo imel 410 poslancev. Sestava bo naslednja: Nemčija, Italija, Velika Britanija in Francija po 81 (sedaj po 36), Belgija 24 (14), Nizozemska 25 (14), Danska 16 (10), Irska 15 (10) in Luksemburg 6 (6). Za Ilustracijo še podatek: Za en poslanski sedež bo treba dobiti v Vel. Britaniji 503.000 glasov, v Luksemburgu pa le 34.000,
Francoski volilni zakon predvideva proporcionalni sistem, z omejitvijo, da liste, ki bi dobile manj kot 5% oddanih glasov, ne bodo mogli priti do poslanskega mesta. Kako se bodo odločili pri volitvah v drugih državah, je težko reči. V Angliji so volitve navadno po volilnih okrožjih, a še ni govora, kakšen red bo predložila vlada pri osnutku volilnega zakona,
SLOVENCI
FRANCIJA (Pariz)
Na prvomajskem srečanju je bilo res prijetno. Ob dveh šaljivih prizorih, ki so nam ju mojstrsko predstavili igralci pod vodstvom Janeza iz Argentine, smo se najprej od srca nasmejali, kako s.e je „zviti“ krčmar Franc pustil potegniti od Janeza in Eda ter Jožeta, ob drugem prizoru pa so si poročeni priklicali v spomin podobne dogodke ob svoji poroki, napeto sledili poročnemu spraševanju in se sami zaskrbljeno vpraševali, kako bosta Edo in Slavica „zvozila“ pri strogemu gospodu Karlu.
Domača zabava je potekala v najlepšem razpoloženju, za katerega so pridno skrbeli muzikanti.
Znana slovenska slikarica ga. Mar-janica 'Savinšek je darovala krasno u-metniško sliko „Krizanteme“, ki jo je na licitaciji prodal v korist Slovenskega doma v Parizu g. Ciril, izlicitiral pa jo je za 1.500 F slovenski podjetnik Franc Turšič.
NEMČIJA (München)
Po več letih nas je spet obiskal v Münchnu zastopnik slovenskih škofov za zdomce in izseljence škof Lenič. 15. maja je ob asistenci dveh duhovnikov maševal v „slovenski“ cerkvi.
To je bilo pravo ljudsko slavje, nekaj tako nepopisno lepega, da je težko povedati.
Praznično razpoloženje je ustvarjala lepo okrašena cerkev, narodne noše, petje pevskega zbora Doneči zvon in ljudsko petje, pet prvoobhajancev in zares
\ soboto
25. junija, ob 20
Spominska proslava v SLOMŠKOVEM DOMU
\
pod geslom
NE POZABITE
NAS NIKDAR
Sodeluje SLOMŠKOVA ŠOLA, MLADINSKE ORGANIZACIJE in pevska skupina „FANTJE NA VASI“.
Govori inž. Jernej Dobovšek.
Po sporedu v dvorani sprevod mladine s slovensko zastavo in lučkami. Pri slovenskem znamenju molitev za žrtve in pesem Oče, mati...
PO SVETU
veliko naših rojakov, ki so za to priložnost prišli k slovenski maši. Bilo nas je blizu 400.
Po maši je škof pred cerkvijo pozdravil vernike, z župnijskim svetom in nekaterimi ožjimi sodelavci župnije pa se je kasneje posebej zbral k prijateljskemu razgovoru. Za obisk smo mu zelo hvaležni.
NIZOZEMSKA (Eisden)
Pevski zbor „Zvon“ se je sredi aprila srečal s pevskim zborom iz belgijskega Limburga v slovenskem centru v Eisdenu. Namen večera je bilo medsebojno spoznanje in prijateljstvo članov obeh zborov, ki uspešno delujeta za iste cilje.
Smemo reči, da je sestanek prav le-' po uspel. Gostom iz Holandije je izrekel dobrodošlico slovenski duhovnik. Odgovoril pa je dirigent „Zvona“ prof. Willems, ki je navzoče spodbujal k požrtvovalnosti v skupnih naporih za ohranitev kulturnih vrednot in svetinj naših očetov, ki so živeli in delovali na tem področju.
Društvo „Slomšek“ je navzoče bratsko pogostilo. Pesmi in veselih dovtipov ni manjkalo. Zbora sta se dogovorila o prihodnjem sodelovanju na zlatem jubileju Društva sv. Barbare v Heerler-heide-Brunssum.
Tovrstno srečanje je bilo prvo, a u-pamo, da ne zadnje.
PO ŠPORTNEM SVETE
ARGENTINSKA košarkarska reprezentanca je pretekli teden v tekmovanju za medcelinski pokal izgubila proti Italiji in Sovjetski zvezi, premagala pa je po izredno dobri igri jugoslovansko ekipo.
Nogometna reprezentanca Argentine je zadnjo nedeljo igrala neodločeno z Anglijo 1:1; v rugbyju pa je v soboto Francija, ki šteje med najboljše svetovne ekipe, premagala reprezentanco Buenos Airesa s 38:4. Seveda bo pravo moč francoske reprezentance pokazala tekma z „Los Pumas“ — to je z argentinsko državno ekipo.
V	ZAGREBU je bilo 22. maja končano jugoslovansko prvenstvo V namiznem tenisu. Med moškimi je osvojil naslov Milivoj Karakašcvič. Ta' je v finalu premagal lanskega prvaka šur-beka, pri ženskah pa je Batiničeva v finalu premagala lansko prvakinjo Pa-latinuševo. Slovenci na tem prvenstvu niso posegali po višjih mestih, najdlje je prišla Eva Jeler, ki se je s Korpo v igrah parov uvrstila do polfinala.
V	OSI'EKU je bilo 22. maja končano mladinsko prventsvo v lahki atle-
Slovenska vas	Hladnikov dom
V nedeljo 26. junija ob 16. uri PROSLAVA JUNAKOV IN ODKRITJE PLOŠČE
v spomin
padlim in pobitim domobrancem ter vsem protikomunističnim žrtvam Govori: Ivan Korošec
MEDNARODNI TEDEN
VOJAŠKI ROK V SOVJETSKI ZVEZI — Po vseh državah teže za skrajšanjem vojaškega roka. Toda v Sovjetski zvezi so drugačnega mnenja.
Z dekretom vrhovnega sovjeta so spet uvedli v vojski in letalstvu dveletni, v mornarici pa triletni vojaški rok. Razen tega so podaljšali tudi vojaško dobo služenja osebam z visoko izobrazbo. Doslej so izobraženci bili v vojski eno leto, nekateri pa 18 mesecev. Sedaj pa je ta doba podaljšana na dobo 18 mesecev do dveh let. Odpravili so tudi starostno omejitev aktivnih generalov, maršalov in admiralov. Doslej so morali s 60 leti v pokoj, sedaj pa morejo ostati še dalje v aktivni službi.
BOLIVIJSKI HODNIK DO MORJA — Zunanja ministra Čila in Bolivije sta podpisala sporazum o nadaljevanju pogajanj za bolivijski izhod na morje.
NAPAD NA TERORISTE — Holandska vlada je po dolgih in neuspešnih pogajanjih s teroristi Južnih Mo-lukov, ki so imeli od 23. maja v svojih rokah kot talce šolske otroke in potnike nekega potniškega vlaka, dala nalog za napad. Teroristi so večino talcev pred tem izpustili, toda do sporazuma le ni prišlo. Ob vojaškem napadu je izgubilo življenje šest teroristov pa tudi dva talca.
NOVE SOVJETSKE RAKETE — Glavni tajnik Nato (Organizacije severnoatlantskega pakta) Joseph Luns je sporočil, da je sovjetska vlada namestila nove rakete s srednjim dometom, ki morejo doseči katerikoli cilj v Zahodni Evropi. Pripomnil je tudi, da ima nova sovjetska raketa tri bombe in jo je možno izstreliti s premakljivo platformo.
POPRAVEK
V zadnji številki našega lista smo objavili predavanje dr. Marka Kremžarja pod naslovom Naše korenine, odločitve in rast. V podnaslovu je izpadla beseda „akademskega“ in se mora podnaslov pravilno glasiti: Predavanje na letošnjem študijskem tečaju Slovenskega katoliškega akademskega društva v Buenos Airesu.
•■■■■■■■■■■■■■■■••••■■••■■•■aaaaaaaaaBaaaaawaaaBaaa*
tiki. Mladinke celjskega Kladivarja so zbrale rekordno število točk — 14.128, kar doslej še ni uspelo nobeni mladinski ekipi.
FRANCOZINJA Chantal Langlace je ena redkih žensk, ki se ukvarjajo z maratonom. Pred kratkim se je na teku v San Sebastianu med 46 tekmovalci uvrstila na 14. mesto s časom 2:35,15. S tem časom bi prvega zmagovalca modernih olimpijskih iger Grka Spiri-diona premagala za celih 23 minut, zlato kolajno pa bi osvojila še na Olimpiadi v Parizu leta 1924.
NA EVROPSKEM damskem prvenstvu v gimnastiki v Pragi so zmagale sovjetske tekmovalke. Sovjetske telovadke niso imele težjega dela, ker je romunska ekipa po nekaterih protestih odstopila od tekmovanja, za kar vsi pravijo, da je bilo „nešportno“. Presenečenje na tekmovanju v orodni telovadbi je pripravila mlada sovjetska telovadkinja, ki je prvič nastopila na mednarodnem tekmovanju. Jelena Muhina je osvojila srebrno medaljo za prvouvrščeno Ratinino, razen tega pa je osvojila še tri zlate medalje na posameznih orodjih.
n
KOLINE
: :
NA PRISTAVI
; Na razpolago v soboto, 18. junija, 3
od 18 dalje.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
OBVESTILA
SOBOTA, 18. junija:
V	Slomškovem domu očetovska proslava. Prirejata Slomškova šola in mladinske organizacije.
Zveza mater in žena iz Slov. vasi sporoča, da se ob 15 začne kuharski tečaj v Hladnikovem domu. Vodi ga. E-ckerjeva.
NEDELJA, 19. junija:
V	Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia ob 10. sv. maša in procesija svetega Rešnjega Telesa.
Po procesiji v Don Bosco bo v Slomškovem domu na razpolago domače kosilo. Nakaznice v predprodaji. Dohodki v korist zavetišča dr. Gregorija Rožmana.
Zimski družabni popoldan v veliki dvorani Slovenske hiše, ki ga organizirata iSDO in SFZ s pestrim programom. Začetek ob 16. uri.
Na Pristavi v Castelarju očetovski dan: ob 18. uri sv. maša; ob 19. uri a-kademija; ob 20. uri skupna večerja.
V	Slomškovem domu ob 14 tekmovanje v keglanju z nagradami.
PONEDELJEK, 20. junija:
V	Slovenski vasi bo v cerkvi Marije Kraljice ob 19. urrmaša za pok. msgr. Janeza Hladnika ob 12-letnci njegove smrti. Vabi društvo Slovenska vas.
SOBOTA, 25. junija:
V	Slomškovem domu ob 20 spominska proslava. Sodeluje Slomškova šola, mladinske organizacije, pevska skupina „Fantje na vasi“. Govoril bo inž. Jernej Dobovšek.
Na Pristavi v Castelarju ob 20. uri
nadaljevanje in konec debatnega večera „Kako priti na Pristavi do leta 2000“.
NEDELJA, 26. junija:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 10 spominska proslava za padle junake.
V	Slomškovem domu sv. maša za vse žrtve komunističnega nasilja.
Proslava šolskih otrok na čast mladinskemu zavetniku sv. Alojziju s skupno sv. mašo in igro v Slovenski hiši ob 16. uri.
V	Hladnikovem domu v Slovenski
vasi bo ob 16. uri spominska proslava v čast našim pobitim domobrancem in vsem ostalim žrtvam v letih grozot. Govoril bo Ivan Korošec.
«
SOBOTA, 2. julija:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 20 prijateljski večer ob domačih krvavicah in pečenicah.
SREDA, 6. julija:
V	Slovenski hiši ob 17 uri razgovor s Stankom Jerebičem. Vabi Zveza slovenskih mater in žena.
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga,
dr. Tine	Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
oj6 fc g«	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
O ° a g <3	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 1.362.266	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977 za Argentino: $ 3.500.— (350.000), pri pošiljanju po pošti $ 3.600.— (360.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 UISA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
Talleres Graficos Vilko S.R.L., Estados Umdos 425, 1101 Buenos Aires, T. S. 33-7213.
t	:
■	-*
Prof. dr. JUAN
JESUS BLASNI K
■	■
■	■
specialist za ortopedijo	* !
■	■
in travmatologijo
■	a
■	a
;	Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja	■
:	Capital Federal
Tel. 41-1412
■	a
■	a
a	. o
3	O-dinira v	torek, četrtek	in soboto	:
•	od 17. do	20. Zahtevati	določitev	!
;	ure na privatni telefon	628-4188.	■
■	a
Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije!
JAVNI NOTAR
FRANCISCO BAUE CASCANTE
Escribano Püblico
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
30 - 6 - 1977 — 0-30 = 5.000 — 31-50 = 10.000
2.000 = 60.000
KBEBITNA ZA BRUCA “SLOGA” z. z o. z.
Bmé. Mitre 97	— Ramos Mejia — T. E. 658-6574
SPOROČA : 23-7-1977 — v'Našem domu, San Justo •— Informativni sestanek. Poročila o polletni bilanci, o posojilih, o naložbah, o obrdstih, o poslovanju, itd.
Nagradno žrebanje — 3 nagrade po 10.000 vsaka, med člani, ki bodo do 30-6-1977 imeli v SLOGI naložbe v višini, ki je potrebna za polno po^-smrtninsko podporo $ 60.000.—: člani od O—30. leta starosti $ 5.000.—, od 31. do 50. leta $ 10.000.— in člani od 51. leta starosti dalje $ 15.000.— Ta naložba vam je vedno na razpolago in vam medtem prinaša prav lepe obresti. Ni zastonj že več kot 2.000 rojakov, ki dobro vedo, da v
SLOGI JE MOČ!
2.000
60.000
51 — 100
15.000
23-7-1977 — 3 X 10.000
Impuestos — IVA Revalüos y Blanqueos Contabilidades
Meeanización de Contabilidades Liquidación de Sueldos y Jornales
Franci Zupančič
Rivadjivia 945 - 1. nadstr., pis. 12
Uradne ure po pismenem dogovoru
1002 Capital
OSREDNJA HIŠA:
LOMAS HE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Säenz)
POBRUŽNICE:
EZEIZA
Öuta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230
(eno kvadro od občine)
■
:
■
*
■
«
■
■
■
:
3
■
■
a
■
s
:
a
:
■
«
:
■
:
a
Vse za dom
Pohištvo
Dekoracije