elns oiec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražcm. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije Vido Repanšek Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE DOMŽALE, 22. IV. 1986, leto XXV, številka 7 Ob desetem kongresu ZKS Za članstvo v vrstah Zveze komunistov bomo še odločnejše uveljavljali naslednje kriterije: - ugled, ki ga uživa človek kot osebnost, ki jo odlikujejo osebna poštenost, borbenost in pripravljenost za osebno tveganje, pri spopadanju z zagovorniki nesamoupravnih ideologij ter s takšno prakso, tovarištvo, nesebičnost in razvit smisel za kolektivno delovanje, — sposobnost demokratičnega in ustvarjalnega načina delovanja med ljudmi, nadpovprečni rezultati pri progresivnem spreminjanju stanja na svojem področju dela in v okolju, kjer živi, samoiniciativno in odgovorno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v celotnem delegatskem in skupščinskem sistemu, — pripravljenost, nenehno pridobivati novo znanje za delo, upravljanje in družbenopolitično delovanje. To je le delček iz Resolucije za 10. kongres ZKS, katerega se bodo iz naše občine udeležili kot delegati: Miran Cerar iz Papirnice, Marija Majhenič, Toko, Kolenc Valentin, obrtnik, Kotar Nina Napredek, Kos Anton Lukovica, Giovanelli Lovro Induplati, s statusom delegata: Jerman Marica, Induplati, Svetek Terezija Trzin, Vera Vojska, Dob, kot gostje'pa: Ljubo Arsov, Franc Avbelj Lojko, Lado Škrjanec, Sonja Špoljarič in Boris Zakrajšek. Večina delegatov bo na kongresu predstavila delovanje ZK v naši občini ter opozorila na nekatere probleme, ki se kažejo pri tem. Predstavljamo izvlečke iz posameznih referatov. NAGRAJEVANJE PO DELU -OSNOVA ZA EKONOMIČNO IN PRODUKTIVNO DELO: „Moram še enkrat omeniti sedanji družbenoekonomski položaj, v katerem se nahajamo. Prvič zato, ker delavcu omejujemo njegovo neodtu-ljivo ustavno pravico odločanja o ustvarjenem dohodku. In drugič, ker se lotevamo tolikokrat omenjenega stabilizacijskega programa na nepravem koncu, ko ne glede na to, koliko so delavci s svojim delom prispevali k rezultatom poslovanja, klestimo njihove osebne dohodke z nevem koliko obremenitvami oz. dajatvami, kar delavcem jemlje zavest in misel, nost, da je od njihovega dela odvisna celotna družbena produkcija." (nosilec referata je Miran Cerar) POMEN MALEGA GOSPODARSTVA V DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSIH „Izredno problematična je navidez-. na izenačenost osebnega dela z druženim delom pri pokrivanju stroškov nesreč pri delu, ko je obratoval-rica z manjšim številom zaposlenih (Nadaljevanje na 2. strani* IJ S i. Iflfi Pilil % I I > (Pred dnevom Osvobodilne fronte in praznikom Dela) Osvobodilna fronta slovenskega naroda je bila vseljudska množična politična organizacija naprednih in svobodoljubnih Slovencev ne glede na njihovo ideološko, versko in nacionalno pripadnost, ustanovljena 27. aprila 1941 pod vodstvom Komunistične partije Slovenije z nalogo, da povede slovenski narod v boj za osvoboditev in družbeno preobrazbo. Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu 1886, ko so tam delavci zahtevali 8-urni delavnik, policija pa je njihove demonstracije krvavo zadušila. 1. kongres 2. internacionale pa je sklenil, da bodo vsako leto v spomin na ta dan množične demonstracije, stavbe, tako je prvi maj postal dan razrednega boja, ki ga v različnih državah različno obeležujejo. To sta le dve suhoparni obrazložitvi dveh pomembnih dni, ki sta eden v svetu, drugi pa v okviru slovenskega naroda, pomenila pomembna mejnika. Za njima se skrivajo leta in desetletja, letos celo stoletje boja proti zatiranju in izkoriščanju, boja, v katerem so in še sodelujejo ljudje vseh ras in pripadnosti, med njimi tudi naši narodi in narodnosti. Ni bilo lahko premagati sovražnika, veliko žrtev je zahteval čas od aprila 1941 do maja 1945, veliko moči naših dedkov in prababic, mater in očetov je bilo porabljenih pri obnavljanju porušene domovine, pri izgrajevanju socialističnega samoupravljanja, pri uresničevanju želje po lepšem in boljšem jutri. Tako nam je ob pomoči vseh uspelo izgraditi naš danes, postaviti temefje za naš jutri, s katerim pa ne smemo in ne moremo biti zadovoljni. Pred nami je zopet „boj", ki zahteva in bo še bolj zahteval od slehernega izmed nas, da v njem aktivno sodeluje, da se vanj takoj vključi in prispeva svoj delež. Ti deleži bodo sicer različni, vendar bodo imeli vsi isti cilj: BOLJŠI NAŠ SKUPNI JUTRI NA OSNOVI NAŠEGA SKUPNEGA DELA. Vsak po svoje se in se bomo trudili: cicibani in njihove vzgojiteljice v vrtcih, šolarji s pridnim učenjem v osnovnošolskih klopeh, dijaki in študentje s poglabljanjem v različne učenosti, delavci in kmetje s pridnim delom na tekočem traku, za strojem, ki ne zna počakati, na polju in v gozdovih, znanstveniki z vsakdanjimi odkritji, ki bodo prinesla več znanosti in znanja v naše tovarne, vsi skuoai oa trdno odločeni: URESNIČEVA TI TISTO, ZA KAR SMO SE DOGOVORILI. Tako bomo, vsak zase, pa tudi vsi skupaj premagali „sovražnika", ki ga poznamo, ..sovražnika", ki je me d drugim tudi rezultat našega nedela, naših besed, ki jim niso sledila dejanja. Naj bosta obletnica ustanovitve OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA kot tudi PRAZNIK DELA za vse nas predvsem priložnost, da bomo po lepo preživetih praznikih, v katerim si bomo nabrali novih moči, vsak na svoje delovno mesto odhajali v prepričanju, da bomo le Z VEČ IN BOLJŠIM DELOM, Z VEČ PRIZADEVANJI IN VEČ ZNANJA premagali trenutne težave in stopili v naš jutri. \fera VOJSKA VABILO Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS Dorržale vabita vse občane in delovne ljudi na proslavo ob DNE VU OF in PRAZNIKU DELA, ki bo v četrtek, 24. aprila 1986 ob 20. uri v dvorani Partizanskega doma v Moravčah. Na proslavi, na kateri bodo podeljena priznanja O F in ZSS, bodo nastopili člani Kulturnega društva Tine Kos in učenci OS Jurij Vega Moravče ter godba Moravče. VABLJEN 11 Ob 10. kongresu ZKS ^ 1 (Nadaljevanje s 1. strani) opredeljena kot enaka rizična skupnost kot delovna organizacija s 100 ali več zaposlenimi. Če v kakšni obrato-\alnici pride do nesreče, mora obrtnik nositi sam vse stroške in zaradi tega lahko propade. Predlagamo, da se to vprašanje reši v okviru zdravstvene skupnosti ali da se ustvarijo za to posebni skladi. Nerazumljiv je tudi neenakopraven položaj obrtnika pri upokojitvi, saj se le ta ne more predčasno upokojiti." (Nosilec referata je Valentin Kolenc) POMEN TRGOVINE IN VPRAŠANJE OSNOVNE PRESKRBE ,,Kje so razlogi za ekonomsko in gospodarsko nemoč trgovine z živili in mešanim blagom in kakšni ukrepi bi vodili k doseganju enakopravnega položaja trgovine s proizvodnjo. Vsi aposleni v trgovini se zavedamo, daje ustvarjalnost i n kvaliteta ter hitra postrežba potrošnika nedvomno odvisna tudi od ustrezne motivacije zaposlenih delavcev, zato bi bilo potrebno hitreje uveljaviti uspešnejše nagrajevanje po delu, pri čemer bi bil še zlasti viden prispevek posameznega delavca in njegova zavzetost. (Nosilec referata je Nina Kotar). PROBLEMI .PREDELOVALNE INDUSTRIJE „Zveza komunistov mora oceniti zakaj sistemske rešitve in tekoča izvedbena politika ne realizirajo sprejetih strateških ciljev, ampak dela velikokrat nasprotne poteze. Moramo ugotoviti, kdo je odgovoren za to. Na vseh odgovornih mestih so člani Zveze komunistov, zato se lahko vprašamo ali sama Zveza komunistov preko svojih članov ne izvaja sprejetih usmeritev ali pa na svoje člane na odgovornih mestih vpliva tako, da sprejetih usmeritev ne uresničujejo, ali pa je delovanje družbenoekonomskega sistema v vsakodnevni praksi tako velik kompromis, da od združenega dela ne moremo zahtevati uspešnega poslovanja. Združeno delo zahteva konsistenten ekonomski sistem, ki bo omogo- čal dolgoročne usmeritve. (Nosilec referataje Marija MajheničV VLOGA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V SKUPŠČINSKEM SISTEMU Ugotavljamo tudi, da se na raznih nivojih sprejemajo ukrepi)predpisi in zakoni, ki se v praksi pokažejo kot neučinkoviti ali celo zavirajo razvoj, pr.: Zakon o bančništvu, Zakon o deviznem poslovanju in o ekonomskih odnosih s tujino, ipd. Sprejemajo se ukrepi, predpisi in zakoni, za katere se že vnaprej ve, da ne bodo imeli pozitivnega učinka na naš razvoj. Vprašujem se, kakšna je bila vloga družbenopolitičnih organizacij pri sprejemanju teh normativnih aktov, ki naravnost silijo naše združeno delo v delo po sistemu ZNAJDI SE. Zdi se mi, da je takšna praksa značilna za politični volontarizem, ki zavira vsako strokovno podlago za samoupravno odločanje. (Nosilec referata je Anton Kos). IDEJNOPOLITIČNO USPOSABLJANJE V FUNKCIJI UČINKOVITOSTI ZK ,,Vsako dopolnilno izobraževanje je prispevek k boljšemu strokovnemu delu, boljšemu samoupravnemu in delegatskemu odločanju, obenem pa tudi prispevek h premagovanju vseh ozkih in zaprtih- teženj določenih skupin ali posameznikov, vendar le, če je kvalitetno, akcijsko in če izobražuje oz. usposablja človeka, ki je zanj motiviran in ve, kako ga bo uporabil v praksi. Če pa hočemo, da bo v resnici tako, potem moramo vsakega izmed prihodnjih udeležencev usposabljanja, zato motivirati, motovirali ga bomo pa le, če bomo med drugim ustvarili pogoje, da bo vsak izmed njih dejansko odločal tako na svojem delovnem mestu, kot v krajevni skupnosti, kjer živi in v DPO, katere član je. Zato mora prevzeti politično odgovornost predvsem ZK. (Nosilec referata je Vera Vojska). V. V. Teden upokojencev v občini Domžale V letu 1985 je Zveza društev upokojencev Domžale predvsem po prizadevanju predsednika D U Domžale Ivana Redenška pripravilo nadvse uspeli teden upokojencev občine Domžale. Pri športnih igrah so sodelovali člani DU iz Kamnika, Moravč, Mengša, Domžal in skupina upokojencev športnikov Induplati. V dvorani Kina v Kamniku so imeli streljanje z zračno puško, v Induplati v Jaršah so imeli tekmovanje v kegljanju, na Količevem pa tekmovanje v balinanju. V Radomljah so imeli občni zbor novoustanovljenega društva Radomlje, sabiranje v prostorih DU v Kamniku, obisk nad 80 let starih članov DU, občni zbor DU Domžale in sestanek žena-upokojenk DU v Domžalah. Predavanje za skrb za zdravo starost je imel zdravnik dr. Peter Cerar, nakar je bilo še srečanje upokojencev športnikov. 18. maja 1985 je pa bila v Domžalah revija pevskih zborov DU Gorenjske, na kateri so nastopili pevski zbori DU iz Škofje Loke, Kranja, Tržiča, Jesenic, Ženski pevski zbor in Mešani pevski zbor D U Domžale-Tudi letos se upokojenci pripravljajo upokojencev v občini Domžale, ki bo v času od 3. do 10. maja 1986. V soboto 3. maja ob 9. uri bo otvoritev razstave ročnih del DU Moravče, ob 7. uri pa pohod po Poti spominov: Domžale-Moravče in kolesarski izleti posameznih DU v občini. V nedeljo 4. maja ob 9. uri bo sabiranje v Športnem centru v Domžalah. V ponedeljek 5. maja ob 15.uri balinanje na Količevem, v torek 6. maja kegljanje v Induplati, v sredo 7, maja ob 9. uri streljanje v OŠ Vence/j Perko v Domžalah, v četrtek 8. maja ob 17. uri zdravstveno predavanje dr. Petra Cerarja v ZD Domžale. V soboto 10. maja ob 17. uri pa bo v Zadružnem domu na Viru slovesen zaključek drugega tedna upokojencev s podelitvijo priznanj tekmovalnim ekipam in koncertom ženskega in moškega pevskega zbora DU Domžale. Tone Ravnikar Udeleženci razprave o kritični analizi delegatskega sistema v naši občini. Razpravo so pripravili v Slamniku. Pestro na vseh področjih... Z uspešnim dokončanjem vseh aktivnosti v pripravah in izvedbi volitev 1986 smo sklenili veliko področje dela OK SZDL in OS ZSS Domžale, ki pa smo ga že v samih pripravah dopolnjevali z usposabljanji bodočih delegatov. Kar blizu 2000 jih je bilo, ki so jim bile predstavljene osnove delovanja delegatskega sistema, pred nami pa je ševeda usposausposabljanje novoizvoljenih delegatov, izme d katerih bomo najprej povabili vodje delegacij, katerim bodo seveda sledili vsi ostali s ciljem, da jih kar najbolj usposobimo za uresničevanje našega delegatskega sistema. KRITIČNA ANALIZA S sejo Predsedstva OK SZDL Domžale smo zaključili javno razpravo o KRITIČNI ANALIZI DELOVANJA POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA, ki je po oceni Predsedstva uspela. V nekaj desetih oblikah, katere so se zaključile na osrednji javni razpravi, smo podali vrsto predlogov, pobud, pripomb in mnenj. Največ jih je bilo v zvezi z organiziranjem združenega dela, pa z nadaljnjim delovanjem delegatskega sistema sanoupravljanjem v krajevnih skupnostih, posebno skrb pa smo tudi namenili delovanju družbenopolitičnih organizacij. Ker so pripombe in predlogi podobni, kot v drugih občinah, jih ne bomo posebej objavljali, zapišimo le, da so bili posredovani RK SZDL Slovenije, ki jih je vključila v slovensko poročilo o javni razpravi o KRITIČNI ANALIZI. DELAVKA V ZDRUŽENEM DELU Izobraževanje, zaposlovanje, delovni čas in družbeni standard so bili osrednji problemi o katerih so se zbrane aktivistke pogovarjale na okrogli mizi sklicani pred mesecem. Ugotovitve so bile podobne tistim v prejšnjih letih, povejmo le, da so na tem področju še rezerve, da pa se ženske čedalje aktivneje vključujejo v naše družbeno in družbenopolitično življenje. Ne nazadnje so to pokazale tudi pravkar končane volitve, ko je bilo v delegacije izvoljenih blizu 50% žensk, posebej pa je bil izpostavljen tudi podatek, da v naši občini več kot 50% družbenega proizvoda ustvarijo delavke. Največji problemi so še vedno pri vključevanju ženske mladine v usmerjeno izobraževanje, pri njihovem zaposlovanju, pri razreševanju problematike otroškega varstva, zaščiti žensk na delu, seveda pa razprava ni mogla mimo vprašanja nadaljnjega razvoja družbenega standarda glede na sedanje gospodarske razmere. ŠOLA V NARAVI - BO? Svet za vzgojo in izobraževanje je največ pozornosti namenil nadaljnji „usodi" šole v naravi. Soglasno je bilo ugotovljeno, da je zlasti letna, v kateri se otroci naučijo plavati, še kako pomembna (zimska nič manj!), da pa trenutne gospodarske razmere in velika obremenjenost staršev zožuje možnosti letovanja slehernega izmed naših otrok. Treba bo poiskati ugodnejše možnosti (beri: cenejše), morda v obliki taborjenj, socialnih pomoči družinam, ki ne morejo pošiljati otrok na letovanja, boljši organiziranosti in večji pomoči delovnih organizacij, družbenih organizacij in društev. ŠOLA V NARAVI mora najti mesto v zagotovljenem programu, postati mora del življenja in dela OŠ, to nc nazadnje terja tudi poslabševanje družbenega standarda, ki onemogoča staršem, da bi večkrat odhajali z otroki na morje, na smučanje, na počitnice! . ■ O RAZVOJNIH MOŽNOSTI KS Skupina avtorjev je pripravila delovno gradivo, v katerem je predstavila organiziranost naših krajevnih skupnosti, njihovo življenje in delo, njihove probleme, pa nakazala tudi precej možnosti, katere so že izkoriščene, ali še ne. Ker naj bi na tej osnovi pripravili „dolgoročni" program razvoja naših krajevnih skupnosti, morajo seveda le-te povedati, ali gradivo predstavlja osnovo za pripravo takega programa, ali so v njem zajeti tudi problemi in njihove rešitve, s katerimi soglašajo. Predlagatelje gradiva tj. Zbor krajevnih skupnosti SO Domžale bo zato skupaj z OK SZDL Domžale in Sekretariatom za občo upravo pripravil javno razpravo, katere rezultat naj bi bil zbir pripomb, predlogov, pobud in mnenj k navedenemu dokumentu, katerega dopolnitev naj bi predstavljala dokument, v katerem bi se našla vsaka izmed 27 krajevnih skupnosti z vsemi svojimi problemi in njihovimi rešitvami. LE Z BOLJŠIM DELOM V okviru OK SZDL Domžale so tudi organi, ki spremljajo področja gospodarjenja, družbenega planiranja in ne nazadnje tudi uresničevanja stabilizacijskih načrtov v naši občini. Obravnava gospodarjenja v letu 1985 je bila kritična, saj z rezultati ne moremo biti zadovoljni, z več zaposlenimi smo naredili manj kot smo načrtovali. Res je, da nas pri boljšem gospodarjenju ovira cela vrsta ukrepov, da imamo precej manj možnosti za gospodarjenje kot pred leti, res pa tudi je, da so v sleherni DO še možnosti, ki jih nismo znali, včasih tudi ne hoteli izkoristiti. Boljša notranja razporeditev in organiziranost, morda tudi prestruktuirmijc, kvalitetnejšega dela, drugačen delovni čas, drugi izdelki, pa morda še kaj, vse h lahko prispevalo k temu, da bi bili rezultati boljši. Še zlasti je zaskrbljujoče stanje na področju kmetijstva, kjer so pravzaprav vsi trendi negativni in če ne bomo hitro ukrepali vsi, ne le kmetijci, se nam ne piše dobro. SPREMEMBE PRI ŠTEVILU DELEGATSKIH MEST V SKUPŠČINAH SIS Svet za družbenopolitični sistem ni imel pripomb na predlog posameznih skupščin SIS za delegatskih mest, seveda če to pomeni tudi boljše delo bo pokazala praksa. Več besed je bilo izrečenih v zvezi z oblikovanjem konferenc delegacij in pripravami gradiv, ki niso vselej najbolj razumljiva vsem delegatom, pa tudi pri oblikovanju dnevnih redov velja biti racionalnejši in bolj vsebinski. Upamo, da bodo novi delegati, čeprav jih bo manj, bolj aktivni in bodo v življenje in delo naših skupščin SIS posegali bolj vsebinsko. V.V. Seznam dolžnikov prihodnjič! BRALCE OBVEŠČAMO, DA BOMO V PRIHODNJI ŠTEVILKI OBJAVILI SEZNAM VSEH TISTIH NEPLAČNIKOV V OBČINI, KI NIMAJO PORAVNANIH SVOJIH OBVEZNOSTI ZA STANARINO IN CENTRALNO KURJAVO. UREDNIŠTVO VABILO Krajevna skupnost Jarše-Rodica organizira v počastitev praznovanja 1. maja pohod v Rudnik. Pohod se prične ob 7.uri izpred KS Jarše-Rodica ter poteka mimo Radomelj do Rudnika, kjer bo organizirana krajša kulturna prireditev. Vabljeni! m m Silvija Rijavec-Žugić, predsednica Zvezne konference ZSM Jugoslavije. Obisk predsednice ZSM Jugoslavije v Ihanu, kjer so se pogovarjali o organizaciji mladih v tem kraju. Od leve proti desni: Toni Dragar — mentor OO ZSMS Ihan, Franc Gnidovec — predsednik KS Ihan, Janez Goropečnik — predsednik OO ZSMS Ihan, Silvija Rijavec-Žugić — predsednica Zvezne konference ZSM Jugoslavije, Andrej Flis — član IS SO Domžale in predsednik OK ZSMS Domžale so aprila 1986, Zvone Slovnik — sekretar OK ZSMS Domžale. Silvijo Rijavec-Žugić sta sprejela tudi predsednik SO Domžale Peter Primožič in podpredsednik SO Herman Breznik. Ob njej sekretar OK ZSMS Zvone Slovnik. Zvezna mladinska predsednika na obisku v Domžalah_ Silvija Rijavec-Žugić V sredo 2. aprila smo v Domžalah gostili predsednico Zvezne konference ZSM Jugoslavije — Silvijo Rijavec — Žugič. Silvija je obiskala mlade iz osnovne organizacije ZSMS Toko in prisostvovala na njihovem predsedstvu. Mladi iz Toka so jo spraševali o različnih dogajanjih na Zvezni konferenci in kako predsednika jugoslovanske mladine gleda na določene probleme. Po kosilu je predsednica obiskala še mlade iz Ihana in tudi med mladimi Ihanci je bilo zanimivo. Pogovor se je zavlekel v popoldanske ure. Zvezno predsednico je sprejel tudi predsednik Skupščine občine Domžale Peter Primožič. Zvečer pa je Silvija Rijavec-Žugić prisostvovala na sekupni seji predsedstev OK ZSMS Kamnik in Domžale, ki smo ga imeli v Lazah pri Tuhinju. Ob programsko volilni konferenci OK ZR VS: Znanje, veščine: prvi pogoj • • • Na programsko volilni konferenci OK ZRVS Domžale so se navzoči delegati zahvalili za uspešno sodelovanje dosedanjemu predsedniku občinske organizacije STANISLAVU ČESNU. Dne 3. aprila 1986 so se zbrali na redni letni programsko volilni konferenci delegati 10 krajevnih organizacij ZRVS, v katere je vključeno več kot 1000 članov - rezervnih vojaških starešin. Kot je bilo razbrati iz zelo preglednega in po oceni vseh odličnega poročila, je šlo v ocenjevanem obdobju za široko razvejano dejavnost občinske organizacije, saj je bilo celotno delo opirano stežka spraviti na 10 tipkanih strani. To dejstvo dokazuje, kako odgovorno v OK ZRVS pristopajo k svojim aktivnostim, četudi je ta odgovornost v vrstah ZRVS nekoliko manjša in ne vedno optimalna (udeležba). V poročilu smo lahko razbrali, da je osnovna orientacija občinske organizacije ZRVS v nenehnem in kontinuiranem izobraževanju vseh, ki so kakorkoli s to organizacijo povezani. Ob tem pa ne gre le za izobraževanje samo rezervnih vojaških starešin, temveč tudi širšega prebivalstva v vseh krajevnih skupnostih. Zanje v OK ZRVS redno pripravljajo predavanja na aktualne teme in organizirajo srečanja z namenom izobraževanja in izpopolnjevanja na tistih področjih, ki kakorkoli zadevajo SLO in DS. Ob tem se v veliki meri posvečajo tudi delu z mladino in znajo prav tako pripravljajo različne oblike usposabljanja. Vidimo lahko torej — in to je pokazala tudi razprava — da gre za široko zastavlen program aktivnosti, ki ne zadeva le ozke skupine specializiranih strokovnjakov, temveč da gre za široko razumevanje aktivnosti, ki usmerjajo in izpopolnjujejo naše samoščitno znanje; znanje pravzaprav vsakogar izmed nas. V razpravi je bilo poudarjeno, da bi bilo treba doseči večjo samostojnost krajevnih organizacij, predvideti njihovo večjo samoinciativnost, ko tako ne bodo le prepuščene idejam in po budam „z vrha". Prav tako je razprava tudi prinesla predlog, da bi bilo prav, če bi v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in šolah ustanovili aktive rezervnih vojaških starešin. S tem bi delo organizacije ZR VS še obogatili. Ob koncu so se dosedanjemu predsedniku in predsedstvu OK ZRVS zahvalili za uspešno štiri letno delo, za novega predsednika OK ZR VS Domžale pa izvolili tov. VINKA PECLJA. m.B. »Mi pišemo« (ob novi številki glasila OŠ Martin Koželj Dob) Učenci OS Martin Koželj so v okviru Uredniškega odbora in ob pomoči mentorice Lidije Leban izdali novo številko svojega glasila MI PIŠEMO, v katerem so posebno skrb namenili PRIJATELJSTVU, ki so ga predstavili iz vseh zornih kotov. Opisali so nekatera svoja zapažanja o problemih lakote v Afriki, povedali, zakaj v njihovih domovih izumira ljudska pesem, predstavili nekaj svojih pesmi in v prilogi opisali svoje letovanje v PACUGU. Prispevki so zanimivi, tudi koristni, posebno anketa o tem, kako si najlaže zapomniš učno snov, zato vam predstavljamo nekatere izmed odgovorov: Snov, ki jo v šoli obravnavamo, doma večkrat ponovim (Marija 8.a). V šoli pazljivo poslušam in sodelujem pri razlagi (Marko 7.a). Ne vem, kako mi to uspe, ker se malo učim, ampak v šoli pa poslušam (Alice 8.b). Veliko mi pomaga šolska razlaga in ponavljanje doma (Lili 6.b). Doma še enkrat pazljivo preberem in že znam (Alenka 6.a). . Snov ,si razdelim jo in še enkrat ponovim (Urša 4.a) Naredim načrt, kaj in kako se bom učila in ga dosledno upoštevam (Marša, 7.a). Anketa, ki jo je pripravila Špela, je dala edini recept za uspeh: RESNO IN SPROTNO UČENJE TER PAZLJIVO POSLUŠANJE PRI POUKU. V.V. Vido Repanšek Kidričeva 8 61234 Mengeš tel. doma: 721-162 Delovni čas: vsak dan od 14. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Popravilo pralnih strojev PETER KIMOVEC Mengeš, Tomšičeva ulica Cenjene stranke obveščam, da sem dobil telefonsko številko. Vse svoje želje lahko sporočate na 737-701 SE PRIPOROČAM! t 4 Mlercator MERCATOR-ETA, ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK POTREBUJE za delo pri predelavi povrtnin večje število DELAVK ter dva SKLADIŠČNA DELAVCA Nudi ustrezno delo in zaslužek učencem, ki se name-ravajo po končani osemletki zaposliti, kakor tudi učencem in študentom med počitnicami. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije. ŠD Krašnja organizira odprti „Majski turnir" v malem nogometu na asfaltnem igrišču pri šoli v Krašnji s pričetkom v petek, 2.maja 1986. Ekipe se lahko na tekmovanje prijavijo do 25.4.1986. Žrebanje in sestanek vodij ekip bo v nedeljo 27.4.1986 ob 10. uri v šoli Krašnja. Štartnina je 2.500.— din in se vplača na žiro račun: Športno društvo Krašnja 50120-678-90158 s pripisom imena ekipe in točnim naslovom vodij ekip. Vse ostale informacije po tel. 722-660 int. 225 (Štrukelj Marjan). ! o« S POLETNI ČAS JE PRED VRATI! S prihodom lepih dni se ponuja imenitna priložnost, da posedite v senčnem vrtu lokala Leonardi na Viru. Nudimo: vse vrste pijač, kar si jih poželite in vse vrste sladoledov. NOv DELOVNI ČAS: - vsak dan od 10. do 23. ure - v nedeljo od 12. do 22. ure. S K« m. Hi DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE Trg svobode 5 UPOKOJENCI, VKLJUČITE SE! Društvo upokojencev Domžale vljudno vabi vse upokojence iz krajevne skupnosti Moravče, Peče, Velika vas - Dešen in Vrhpolje - Zalog v občini Domžale, da se včlanijo v matično društvo upokojencev Moravče. Prijavijo se lahko v društveni pisarni vsak torek od 10. do 12. ure ali pri Danici PETERC, Marokova, Moravče. Možnost prijave je še vedno pri poverjenikih, ki so bili izvoljeni na upravnem odboru DU Moravče. Članica - član, pričakujemo vaš obisk in to, da se vključite v naše delo. Za upravni odbor DU Moravče: Jože NOVAK T l ■ DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Ob tekmovanju šol: Kaj veš o prometu Prometne veščine za varnost na cesti V soboto, 5. aprila so - tokrat v osnovni šoli s prilagojenim programom Olge Avbelj - pripravili že tradicionalno tekmovanje osnovnih in srednjih šol „Kaj veš o prometu". Kot vsakič so se tudi tokrat predstavniki vseh šol domžalske občine pomerili v treh disciplinah: v teoretičnem znanju prometnih predpisov, praktični cestni vožnji in spretnostnih veščinah za posebej za to prirejenem poligonu. Prireditev, ki jo v občini prirejamo že tradicionalno, je organizirana vedno pred republiškim in dražvnim prvenstvom. Vsako leto njeno organiziranje prevzame druga šola in tako je letos vrsta „padla" na šolo Olge Avbelj. Učenci osnovnih šol so tekmovali namreč v dveh skupinah: v skupini 5. in 6. razredov ter 7. in 8. razredov. Tekmovalci na občinskem tekmovanju so bili predhodno izbrani na šolskih tekmovanjih, ki se jih je udeležilo več tisoč udeležencev. REZULTATI: Skupina 5. in 6. razredov: 1. OŠ Martina Koželja Dob, 2. OŠ Olge Avbelj Domžale, 3. OŠ Šlandrove brigade Domžale. Posamezniki: 1. Marko Levičnih (OŠ Olge Avbelj), 2. Stanko Jasene ( OŠ Martin Koželj) 3. Robert Gudlin (OŠ Šlandrove brigade). Skupina 7. in 8. razredov: 1. OŠ Matije Blejca Matevža Mengeš, 2. OŠ Martina Koželja Dob, 3. OŠ Janko Kersnik Brdo Posamezniki: 1. Tomaž Pajnič (OŠ Matije Blejca - Matevža), 2. Boštjan Pirman (OŠ Martin Koželj). Skupina srednje šole: L Usnjarska usmeritev, 2. kovinarska usmeritev. Posamezniki: 1. Gregor Cedilnik (Usnjarska usmeritev), 2. Sebastijan Šepetavc (kovinarska usmeritev), 3. Dejan Škofic (kovinarska usmeritev) Kaj so povedali zmagovalci: MARKO LEVIČNIK: Moram priznati, da sem na Železniški, kjer sem doma, kar dosti treniral. Tudi oba tovariša Turišča sta se z mano zelo potrudila, da sem že moral dati vse od sebe. Zelo vesel sem, saj je to moj prvi večji športno tekmovalni uspeh. TOMAŽ PAJNIČ: No, pretirano Marko Levičnik, 1. mesto OŠ Olge Avbelj Tomaž Pajnič, 1. mesto OŠ Matije Blejca Matevža Gregor Cedilnik, 1. mesto Center srednjih šol — usnjarska usmeritev. Prireditev, ki za prometno varnost otrok pomeni izredno veliko, je sofinanciral tudi kolektiv Avtoservisa, ki je gmotno prispeval k organizaciji. Lepa gesta delavcev te delovne organizacije... mnogo nisem treniral. Kaka dva tedna smo trenirali nekaj več, sicer pa ne pretirano. Vsekakor moram pohvaliti tovariša Kalinška, ki se je izredno zavzel za nas. Ni pa to prvi moj nastop, saj sem nastopil že v šestem razredu. Upam, da me bodo poslali na republiško tekmovanje. GREGOR CEDILNIK: Znanje in veščine sem si pridobil, ker sem delal izpit za moped, nekaj dni smo intenzivneje trenirali. K sreči sem delal teste brez napak. Vesel sem, da sem prvi. Sicer pa se ukvarjam še z mocelarstvom, doma skušam kaj postoriti, rad pa tudi kolesarim. Ob podelitvi priznanj in pokalov ter nagrad so navzoči mentorji, predstavniki AMD in aVugi pohvalili prizadevnost nastopajočih, posebej pa podčrtali pomen in srni sel takih prireditev. Komandir Postaje milice Janez Rom je mladini, ko jim je izročal priznanja, zaželel srečno v prometu z željo, da bi osvojeno Zmagovalna ekipa OŠ Matije Blejca Matevža Mengeš (skupina 7. in 8. razredov). Zmagoviti srednješolci — ekipa usnjarske usmeritve. Zmagovalna ekipa (5. in 6. razredi) z osnovne šole Martin Koželj iz Doba. prometno znanje tako teoretično kot nju, pa tudi to, da bi o marsičem s praktično vsakodnevno prenašali v tekmovanja seznanili tudi svoje starše, svoje ravnanje, na cesti ravnali tako Kako prav in koristno bi bilo . .. pazljivo in pozorno kot na tekmova- m Brojan Kako vidijo prometno problematiko miličniki Postaje milice: Prometne zagate nase občine V naši občini vse bolj čutimo različne oblike naših prometnih zagat. Najsi gre za urejenost cest, tehnično popolnost vozil, ravnanje voznikov, sopotnikov, mladih, delavcev, ki delajo na cesti. Za pregled smo zaprosili delavce Postaje milice, ki so nam radfivolje za našo rubriko ..Družbena samozaščita" pripravili nekakšno inventuro naših zgrešenih in družbeno nevarnih zablod in razvad, ko gre za naša ravnanja v prometu. To problema-tiko bi lahko razdelili po naslednjih področjih: Nevarnosti prežijo na cesti... — kljub zavzetosti so še vedno nezadovoljivo urejene — vzdrževalci cest za popravila ne skrbijo pravočasno ali pa jih izvajajo nezadovoljivo. Zaradi tega prihaja tudi do prometnih nesreč (čeravno o tem ni ustreznih podatkov), raznih poškodovanj podvozij oz. delov vozil itd. ... — prometna signalizacijje sicer postavljena, vendar je precej znakov poškodovanih, uničenih oz. celo odstranjenih. Veliko je primerov vandalizma, ko posamezniki poškodujejo prometne znake, jih obračajo in s tem povzročajo ne le materialno škodo, ampak tudi nevarnost v prome tu. Nenazadnje pa dogovorne OZD, ki skrbijo za postavitev in vzdrževanje znakov ob zaznanih prime rih ne ukrepajo takoj, da bi znake popravili, zamenjali... — dela na cesti se vse prevečkrat izvajajo s prometno-varnostnega stališča premalo strokovno. Znaki, ki kraj izvajanja del na cesti označujejo, so pomanjkljivi, pa tudi postavljeni so nepravilno, kar precejkrat zmedo v prometu še poveča. Pri tem niso izvzete OZD kakor tudi občani, ki dostikrat na ali ob cesti izvajajo dela, ne da bi se ustrezno zavarovali. Tu čutimo premalo osveščenosti občanov, ki o nevarnostih ne obveščajo oz. izvajalcev del ne opozarjajo na napake. - ugotavljamo, da po opravljenih delih znaki, ki na ta dela opozarjajo, niso takoj odstranjeni, ampak stojijo tudi po več dni ali dokler ni izvajalec opozorjen. Naša vozila so vse starejša ... -glede na znan položaj se starost naših vozil očitno viša. Istočasno s tem se zmanjšuje brezhibnost oz. tehnična popolnost. Vse to pogojuje tudi manjšo varnost. — vozniki premalo skrbijo za urejenost vozil. Običajno se zadovoljijo s tem, da vozilo peljejo na tehnični pregled. Zavore in ostali deli vozila, ki se hitreje izrabijo, pa potrebujejo r edno kontrolo, tako da niso redki primeri, d je vozilo mesec dni po opravljenem tehničnem pregledu ponovno neustrezno ih za vožnjo nevarno. — največkrat se pojavljajo napake na zavornih sistemih, izrabljena so, pa tudi svetlobne naprave običajno ne delujejo dobro (luči svetijo previsoko, smerni kazalci ne delujejo, enako zavorne luči.. .) — običajno imajo vozniki rezervno opremo v vozilih zelo pomanjkljivo: varnostni trikotniki so polomljeni, žarnice neuporabne, prva pomoč pa za nuđenje pomoči sploh ni uporabna zaradi možne zastrupitve poškodovanega dela telesa . . . — pogosti so tudi primeri, ko lastniki vozil kupijo vozilo, ne da bi opravili tudi spremembo lastništva. — zaradi lukenj na vozišču so tudi vozila večkrat poškodovana, saj imajo mnogokrat zamaknjeno premo itd. ..., kar zmanjšuje stabilnost pri vožnji. Vozniki in potniki v vozilih: - pogosti so primeri voženj brez ustreznih dovoljenj. Tu prednjačijo vozniki motornih koles in koles z motorjem. - med glavnimi nepravilnostmi je vožnja pod vplivom alkohola. Na žalost se število tovrstnih kršitev ne zmanjšuje, ampak nasprotno ... — vse preveč je raznih izsiljevanj prednosti in čudnih prehitevanj (v škarje ...), izrazito so ogroženi pešci, ki kljub temu, da so na prehodih za pešce, običajno nimajo prednosti. Vozniki prednosti pešcev ne upoštevajo, najbolj zaskrbljujoče pa je to, da takrat, ko nameravajo cesto prečkati otroci in bi morali biti vozniki še bolj previdni - to žal niso ... - kolesarji vozijo v nočnem času običajno brez prižganih ustreznih luči, pa tudi kolesa niso pravilno opremojena (brez luči, zvoncev, odsevnih teles. ..) — tudi otroci se vozijo ne da bi pri sebi imeli ustrezne dokumente — potniki v vozilih dostikrat med vožnjo ovirajo voznike. Na prednjih sedežih se vozijo mnogokrat potniki, ki so močno pod vplivom alkohola. - izrazito nevaren položaj je, da matere z otroki v naročju, sedijo na sprednjih sedežih, namesto da bi sedele zadaj. — še zmeraj opažamo, da vozniki in potniki v vozilih niso privezani z varnostnimi pasovi, čeravno raziskave kažejo, daje to precej bolj varno. - parkiranje vozil v Domžalah in Mengšu, pa tudi drugod je problem zase. Vozniki se pri tem ne ozirajo na pravice pešcev in parkirajo ne samo na prehodih za pešce, pač pa tudi na pločnikih in podobno. Zelenice so zaradi takšnega ravnanja uničene skoraj v celoti. V Domžalah pri tem prednjačijo vozniki, ki parkirajo na Ljubljanski cesti oz. v centru. - opozorila miličnikov dostikrat ne zaležejo, vse prevečkrat pa niti kazni. To je izrazito pri prekoračitvah dovoljenih hitrosti, kjer kljub kaznovanju vozniki s prekoračitvami hitrosti nadaljujejo. - področju prometne vzgoje oz. izobraževanju in dviganju kulture bi morali v bodoče posvečati še več pozornosti. Ni dovolj, dje to prepuščeno takorekoč le strokovnim strukturam, ampak bi se morali več zavzemati predvsem v okviru družine (vzgoja otrok, udeležencev v prometu). Tudi v organizacijah združenega dela bi varnemu prihodu na delo in vračanju zaposlenih z dela morali posvečati več pozornosti ter organizirati tudi izobraževanje. - glede na to, daje sedaj pomladni čas in vsled tega delo na poljih bi bilo nujno opozoriti tudi na pravilno opreml-jenost in uporabo traktorjev in ostalih delovnih strojev. Starši bi se morali zavedati, da otroku lahko zaupajo v upravljanje le stroj, katerega dobro obvlada, vendar pa pod stalnim nadzorom. VARSTVO OKOLJA Ob občinski akciji za čisto okolje tudi v Mengšu zagnano Zarjavel štedilnik sredi zelenja Na pomlad je tudi čas čiščenja in urejanja naše najožje okolice. Počasi se bo vendarle nekaj h prema*knilo tudi glede našega odnosa do okolja. Vse več je lepo urejenih zelenic, vse več nam je do tega, d parki niso smetišča, vse večkrat postanemo pozorni na divja odlagališča v gozdovih in na travnikih, kljub temu pa bo treba še marsikaj storiti, da nas ne bodo zanamci imenovali „najbolj nečista generacija." V mengeški krajevni skupnosti tudi letos teče očiščevalna akcija. Na pobudo KK SZDL, Turistično depševalnega društva, Rdečega križa in KS Mengeš je bil napisan in raznošen po vseh gospodinjstvih poseben razglas, ki krajane poziva k tovrstni akciji, poleg tega pa so bila navedena točna mesta, kje bodo stali kontejnerji za večje kosovne odpadke. Omenjene organizacije oz. društva so se tudi dogovorile, naj vsakdo „najprej pomete pred svojim pragom", kar pomeni, naj delovne organizacije počistijo svoja dvorišča in zelenice, osemletka bo poskrbela za čistočo svojega okolja; planinci, taborniki in turistični delavci za očiščevalno akcijo na Gobavici, posebno skrb pa bo treba nameniti tudi očiščenju drevoredov, parkov in okolice spomenikov NOB. Čeprav gre za predvsem aprilsko akcijo, se je tov. Slavko Pišek dogovoril s Komunalnim podjetjem Nevarni travniški in gozdni požari opozorilo občanom! Zaradi suhega in vetrovnega vremena je treba biti v naravi z ognjem še posebno previden. To zlasti velja za vse tiste, ki te dni opravljajo razna spomladanska dela na travnikih, v sadovnjakih in v gozdovih. Občani naj ne zažigajo suhe trave in dračja v neposredni bližini gozdov, naselij "ali drugih vnetljivih objektov, kajti tak požig lahko kaj hitro preraste v hud požar. Zato občani ne bodite nepremi šljeni in ne zažigajte določenih odpadkov ali površin prej, preden se ne prepričate, da to lahko storite brez nevarnosti. Zaradi malomarnosti in nepremišljenosti lahko nastane skorajda nepopravljiva škoda. Prav tako opozarjamo na neprevidnost kadilcev, izletnikov itd. Po končanem pikniku ali drugem kurjenju ognja se moramo prepričani, če lahko kraj zapustimo brez vsake nevarnosti, da bi nastal požar. Gozd lahko pogori v nekaj urah in uniči sto in večletno delo narave. NE KURI V GOZDU! NE ZAŽIGAJ ODPADKOV TIK OB GOZDU! Le s samozaščitnim ravnanjem bomo odpravili številne požare! Jože NOVAK Domžale, da bo sodelovanje potekalo skozi vse leto, kar pomeni, da se bo akcija po potrebi ponovila. Ob tem pravi, da je dogovor s Komunalnim podjetjem stalen in da glede tega ni nobenih težav, organizirati se moramo predvsem sami krajani in več dati na čistočo okolja. V mengeški krajevni skupnosti je kar nekaj divjih odlagališč smeti — od okolice Opekarne do poti na Rašico, ob cesti na Dobeno in v Bukovico, marsikaj pa se najde v vsakem tolmunu Pšate ali preprosto kar sredi gozda ali travnika. Za nas sta predvideni dve odlagališči, na Duplici in v domžalski smetiščni jami, na vseh divjih odlagališčih pa bo inšpekcijska služba poostrila nadzor, močno pa so zvišali tudi kazni za kršitelje. Meng-šani smo se uprli, da bi bila centralna občinska deponija v tedaj neobratu-joči opekarni, zdaj pa prihaja do drugega nesmisla; da s tresajo nekateri smeti in odpadke kar za ograjo opekarne, kar je seveda še bolj neprimerno. Najbližje okolje je prostor, v katerem živimo mi in bodo tudi naši otroci in poznejši rodovi, zato bi bilo resnično treba nekaj več zavesti vseh nas pri odnosu do njega. Zarjavel štedilnik, star avtomobil, razbit hladilnik itd. resnično ne spadajo v Pšato, na travnik ali med najlepše pomladno zelenje! I. Sivec Zadeva: Urejanje ter vzdrževanje čisfoče okolice stanovanjskega bloka, zelenih površin in parkirnih prostorov. Kot predsednik hišnega sveta ste dolžni, da organizracijsko poskrbite za redno čiščenje okolice vašega bloka, vzdrževanje zelenih površin, urejevanje okrasnega grmičevja in pometanja parkirnih prostorov ter prostora, kjer imate nameščene zabojnike za odlaganje smeti in odpadkov. V kolikor ne bo našteto redno skozi vse leto vzdrževano bodo sledile sankcije. (podpisan) Komunalni nadzornik Tovariš komunalni nadzornik, se ne bi dalo prijazneje? Komunalni nadzornik je 11. aprila predsednikom hišnih svetov poslal „prijazno" pismo, s katerim od njih na aroganten, vzvišen in birokratsko hladen način, z grožnjo sankcij v ozadju, zahteva skrb za čistejše okolje. Skrb na noben način ni sporna, saj smo se ob koncu zime dušili v odpadkih in umazaniji, kar je motilo tudi predsedstvo OK SZDL Domžale, ki je zahtevalo večjo skrb in delavnost pristojnih služb. In odgovor na to — je očitno „prijazno" pismo. Kaj je torej sporno? Predsedniki hišnih svetov svojo nepriljubljeno funkcijo opravljajo prostovoljno, preobloženi so z razno birokratsko pošto, ki od njih zahteva toliko, da bi bilo najbolje, da bi kar pustili službo in urejali le-to. Moti torej NAČIN, s katerim nadzor- nik od njih zahteva skrb za okolje. V mnogih blokih so svojo okolico očistile že zdavnaj preje, kot se je „prebudil" nadzornik, saj jim to narekuje vest in skrb za lastno okolje. Prav tako poteka tudi akcija Čisto in zeleno okolje, ki skuša ljudi na lep način vsako leto vzgajati k temu; kaj torej ne bi mogla birokratska roka napisati prijetnejše pismo, ki bi potrkalo na vest pozabljivcev, ki bi jih opozorilo do dolžnosti za svoje okolje, jim nakazalo tudi prijetne strani takšnih del (prijetno srečanje s sostanovalci), pokazalo možnosti angažiranja otrok in staršev, vzgojnih vidikov in konec koncev izrazila tudi željo nas vseh, da bi bil naš kraj lep, čist in prijeten. Tovariš nadzornik, bodite prepričani, da bi s tem dosegli morda veliko več. Cveta Zalokar-Oražem Družbena samozaščita Ogenj v naravi. Pamet v roke, ko zažigate odpadke... Spet prihajajo nekoliko bolj suhi meseci, pravzaprav obdobja bolj suhega vremena. S tem pa se povečujejo možnosti požarov v naravi. Četudi se je zima komajda koledarsko odmaknila, smo že imeli primer (na Moravškem) požara v naravi. Kako velika nevarnost nam grozi (četudi samo kot možnost), nam pove dejstvo, da so pred dvema letoma ob čiščenju obrobja ceste nasproti črpalke na Kovičevi v Domžalah zakurili velik kres . . . Kaj bi se iz tega lahko izcimilo, je bolje, da ne pomislimo ■ Zatorej: pamet v roke, ko čistite travnike, zažigate odpadke, suhljad, nagrabijeno podrast! Navsezadnje, pa ne gre le za nevarnost ognja. Na mestu, kjer boste zakurili, več let ne bo rasla nobena rastlina. Tudi s tem delamo torej silo naravi. Uporabimo druge možnosti za odroz,srnefi;- odpadRovr:~ Mladina iz občinskih upravnih organov se je v akcijo za čiste in zelene Domžale vključila s čiščenjem parka ob progi. J* K« * \ \ Obvestilo o odvozu gospodinjskih odpadkov v dnevih pred prvomajskimi prazniki Stranke obveščamo, da bomo na področjih, v katerih pobiramo gospodinjske odpadke v četrtek in petek (1. in 2.5.1986) pobirali po naslednjem razporedu: Namesto četrtke — 1.5.1986 bomo gospodinjske odpadke pobrali že v sredo — 30.4.1986 v dopoldanskih urah in sicer na naslednjih področjih: - KS Mengeš - severni del - KS Domžale - KS Rodica Namesto petka - 2.5.1986 bomo gospodinjske odpadke pobirali v ponedeljek - 5.5.1986 v dopoldanskih urah po naslednjih področjih: -KS Jarše - KS Preserje - KS Radomlje - KS Homec - KS Slavka Šlandra Stranke prosimo, da na omenjene dneve postavijo posode na odvozna mesta do 6.00 ure zjutraj. 'f f PW13 ž HfllE KRAJEUOE 5KUPn05TI KRAJEVNA SKUPNOST ROVA -ZA BOLJŠI JUTRI Majhen kraj — velike naloge Novice — novice — novice Na pobudo Krajevne konference SZDL Rova in sveta Krajevne skupnosti smo na Rovah dne 23.3.1986 sklicali zbor občanov, na katerem smo obravnavali prav za vse krajane izredno aktualno problematiko: stanje cest, telefonskega omrežja, dogovorili smo se tudi glede nadaljne usode naše šole, izvolili pa smo tudi organe krajevne skupnosti in določili delegate, ki nas bodo v tem delegatskem obdobju zastopali v SlS-ih materialne proizvodnje. Kljub temu, da so se krajani že v preteklih obdobjih dokaj množično udeleževali zborov, če smo le obravnavali katero od aktualnih tem, pa smo bili ob obisku prijetno presenečeni. Kar 70 nas se je zbralo tako, daje bila razprava izredno aktualna, živahna in bogata. Zlasti je bilo veliko pritožb čez stanje cest - beri vzdrževalca naših cest - Cestno podjetje -ugotavljali smo, da so nekatera naselja, kot n.pr. Žiče, Dolenje, Zagorica in Kolovec žal še vedno brez enega samega telefonskega priključka, živahne razprave pa je bila deležna tudi nadaljna usoda naše šole. V sami razpravi smo si bili tudi enotni, da je ne samo družba, temveč da smo v preteklosti tudi sami premalo storili, zlasti v obliki sofinanciranja in udeležbe z lastnim delom, za razvoj našega kraja. Prav glede na to smo tudi sprejeli sklep, da se v letošnjem letu izvršijo vse priprave, vključno z referendumom za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije cest Rova — Rafolče in Rova — Žiče. Podan je bil predlog, da naj bi vsi krajani prispevali 2% osebnega ali drugega dohodka. Ker pa se bo rekonstrukcija, kot je bilo dogovorjeno s SKIS-om, pričela že v letošnjem letu, je bil izdelan predlog, da naj bi vsak zaposlen krajan vključno z upokojenci in kmeti, prispeval v letošnjem letu po 5.000.— din - obrtniki naj bi po dogovoru prispevali tudi več. Seveda pa je bilo tudi dogovorjeno, da naj bi te dolžnosti razbremenili vse tiste krajane, ki dobivajo zajamčeni osebni dohodek oz. minimalno pokojnino. Sprejet je bil tudi predlog, da naj bi samoprispevek razpisali za dobo petih let, pri čemer naj bi morebitna preostala sredstva angažirali tako za cesto Rova-Ziče, kakor tudi dograditev telefonskega omrežja. Zlasti je krajane tudi razveselila novica: daje krajevna skupnost v skladu z dogovorom na prejšnjem zboru, že angažirala cca 2 milijona dinarjev z namenom nakupa javne telefonske govorilnice, ki jo bomo, v kolikor bo to mogoče, postavili v Žicah, ter tako krajanom omogočili prvo telefonsko povezavo z ostalim svetom. Le v kolikor to iz tehničnih razlogov ne bo izvedljivo, naj bi se govorilnica postavila na Rovah - upamo pa, da to ne bo potrebno ter v tej smeri zlasti apeliramo na PTT Domžale. Vsi krajani smo zlasti zadnjih nekaj let tudi z zaskrbljenostjo opazovali počasno umiranje — propadanje naše šole, ki so jo Rovljani zgradili s svojimi lastnimi sredstvi in žulji. Da bi se žalostno propadanje šole končno zaustavilo, smo se dogovorili, da preko oglasov v sredstvih javnega informiranja poizkušamo dobiti najugodnejšega ponudnika, ki bi šolo ne samo koristil, temveč tudi oskrboval. Pozabili pa tudi nismo na mladinsko organizacijo, ki je izredno aktivna in smo jim v ta namen tudi namenili polovico šolskega poslopja. Z zbora smo odhajali s prijetnim občutkom, da smo se veliko dogovorili, da pa bomo morali vse to tudi uresničiti. E.T. PREBUDILA SE JE SPOMLAD! Toplih spoml adanskih dni se vsi veselimo. Na travnikih in njivah vidimo nabiralce in tako dolgo zaželjenega regrata. Te solate res željno čakamo v vsakem gospodinjstvu, saj je zelo okusen, pa tudi na več načinov ga lahko napravimo. Regrat pa ima še eno bistveno prednostne zastonj), seveda če ga z malo truda sami naberemo, medtem, ko je solata presneto draga, pa tudi regrat na trgu. Prebudila se je spomlad in s tem tudi kmečka in vrtna opravila. Vsak po svojem težimo za izboljšanjem življenjskega standarda. Zaradi dolge zime bodo spomladanska opravila vsa na kupu. Spet bo treba pljuniti na roke, da bo kaj pridelka. Seveda je najprej treba začeti z dognojevanjem, najboljši je pač hlevski gnoj. Konjska vprega na njivah je redek gost, skoraj vsa kmečka opravila kmetje opravijo s traktorjem in priključki na njem. Jože Novak Simpozij o zgodovini jamarstva 00 Ol O Q. Simpozij o zgodovini jamarstva so pripravili jamarji društva Simon Robič iz Domžal pod vodstvom Staneta Stražarja. Simpozija se je udeležilo več kot 40 udeležencev jamarskih društev iz Slovenije, zamejstva ter tudi predstavniki jamarjev iz Avstrije. Med gosti sta bila tudi predsednik SO Domžale Peter Primožič ter predsednica OK SZDL Vera Vojska. V kulturnem sporedu je nastopil mešani pevski zbor Domžale, ki se je predstavil tudi v prelepem ambientu Železne jame... Jamarji so se drugi dan i tudi v Majčevo brezno. ozija pustili Hram Rožice v Mengšu ponudi vedno kaj novega. Pred dnevi so pripravili degustacijo piva, ob katerem so ponudili široko paleto gostilniške iznajdljivosti ter ponudbo obogatili z novimi izdelki tovarne Eta iz Kamnika. Člani DIATI — Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav so se 11.4.1986 zbrali na rednem letnem občnem zboru in pregledali svoje delo. V zanimivi razpravi po poročilih so nanizali vrsto problemov, ki še ovirajo prodor ustvarjalni in misli in njeni uresničitvi. Na občnem zboru so tudi izbrali novo vodstvo. Ob tej priložnosti so poslušali tudi predavanje tov. Justina o sodobnih informacijskih sistemih. Zakaj tako? Kdo bi vedel. Ceste popravljamo (rudi pred Avtoservisom), vendar... Denarja za vse je občutno premalo... Odmev v javni razpravi: Ne podirajmo, kar smo komaj zgradili! Marca in aprila 1986 je v prostorih Ljubljanske banke v Domžalah razstavljena idejna maketa s strani naročnika zamišljene bodoče zazidave nekdanjih Zgornjih Domžal, to je Domžal med Ljubljansko in Kidričevo cesto ter Cesto talcev in Ulico Ljube Šercerja. Čeprav je to obsežno delo priznanega arhitekta in priznanega podjetja z velikimi izkušnjami na področju arhitekture in urbanizma, pa moram vendar v zakonitem roku razgrnitve javno zapisati nekaj upoštevanja vrednih pripomb. Te pripombe se nanašajo na projektno nalogo, po kateri je bil izdelan zdajšnji idejni urganistični projekt. Omejil se bom na važne objekte sedanjih in bodočih Domžal, to so Veleblagovnica, Športna hala. Zdravstveni dom, Titov trg in Ulica Ljube Šercerja. Za lokacijo vseh teh objektov vključno s traso Ulice Ljube Šercerja ima občina Domžale že izdelan izvedbeni urbanistični načrt. Glavni avtor tega projekta je profesor Schleimer, potrdil ga je pa Republiški inšpektorat za u rbanizem, inšpektor dipl.ing. Černivec. Sedanja trasa Ulice Ljube Šercerja je le začasna; zakaj je do tega prišlo je razloženo v zapisniku, ki, je bil sestavljen kot priloga gradbenega dnevnika ob času asfaltiranja te ulice. Na razstavljeni maketi pa se takoj lahko ugotovi, da je vzeta za osnovo prihodnjega razvoja tega predela Domžal obstoječa, torej začasna trasa, ne pa veljavna varianta Schleimer—Černivec, na podlagi katere so dobili lokacijska dovoljenja vsi objekti, postavljeni vzdolž te ulice. In če je bila varianta Schleimer—Černivec predpogoj za neokrnjeno funkcionalnost vseh teh novih stavb, potem nima noben naročnih ali arhitekt niti moralne niti avtorsko—pravne pravice razveljavljati že potrjene trase zgoraj omenjenih arhitektov. Objekti, ki so bili ' zgrajeni južno od Ulice Ljube Šercerja, zlasti Zdravstveni dom. Veleblagovnica in še posebej Titov trg so namreč zaradi zdajšnje trase te ulice oškodovani in bodo zaživeli v svoji popolnosti samo pod pogrp, da se zgradi Šercerjeva ulica po Schleimer—Černivče-vem projektu. Poleg tega mora imeti vsak pomemben objekt rezervo za svoj razvoj. Ali Zdravstveni dom. Veleblagovnica, Dom ipokojencev niso pomembni objekti, in zelo važni za razvoj Domžal? Pa vendar razstavljena maketa ta rezervni prostor omenienim objektom jemlje. Že v projektni nalogi projekta Schleimer- Černivec je bila postavljena zahteva, da naj objekti med Kidričevo cesto in Zdravstvenim domom ostanejo kot nek rezervat za bodoči razvoj Domžal, pri katerem interesi Zdravstvenega doma ne bodo prizadeti. In če je bila kot pogoj za sedanjo lokacijo zdravstvenega doma že tedaj postavljena zahteva, ne le na južni rezervat, ampak tudi, da naj objekti vzhodno od Zdravstvenega doma ostanejo takšni kot so, ker ni mogoče reči\ v katero smer bo šel razvoj zdravstvene službe, potem ta pogoj velja še danes. Rešitev kot jo vidimo na maketi, da se glavnina nekega prodajnega centra, ki jih v Domžalah že itak imamo več, pojavi ponovno, torej duplira prav vzhodno od zdravstvenega doma, pa je pri vsem tem gotovo najmanj primerna. Torej je treba zahtevo projektne naloge Schleimer—Černivec vnesti tudi v sedanjo projektno nalogo. V nasprotnem primeru se bo namreč kmalu pojavila podobna absurdna zahteva, kot se je sedaj za Domupokojencev.da naj se tudi Zdravstveni dom preseli nekam ven iz Domžal. Ko se obračam na naročnika idejnega zazidalnega načrta, naj v interesu vseh navedenih upošteva moje dokazane pripombe, moramo pohvaliti projektivno podjetje BIRO 71 iz Domžal, zlasti avtorja makete za vestno in požrtvovalno opravljeno delo. Avtor članka ZN Domžale, št.2 (naslov hranimo v uredništvu) Mala anketa med vrtičkarji Veselje in korist Vsak šesti občan ima telefon Tik pred novim letom smo na Trojanah zaključili eno najpomembnejših investicij v zgodovini tega območja, telefon v vsako vas in skoraj vsako hišo v krajevni skupnosti Trojane. Cilj je bil dosežen. Vsak šesti občan ima telefonski priključek. Z aktivnostmi smo pričeli že leta 1979. Kako priti v srednjeročni program območne SIS za PTT promet Ljubljana za obdobje 1981—1985, je bilo prvo vprašanje. Ko smouspeli, smo pričeli z ureditvijo prostorov za končno avtomatsko telefonsko centralo in jih v začetku leta 1981 usposobili. Sledila je gradnja primarnega omrežja, v oktobru 1983 pa smo pričeli z združevanjem sredstev po predhodnem dogovoru, da razpolagamo s 100 novimi telefonskimi priključki.-Teh je bilo dovolj, saj smo jih lahko dodelili tudi na območje naselij Limovce in Zaplanina, ki spada pod krajevno skupnost Vransko oziroma občino Žalec in naseljem v krajevni skupnosti Šentgotard, ki spada pod občino Zagorje ob Savi. Vsa ta naselja seveda sodijo v poštni okoliš Trojane. Štiri priključke smo namenili še naseljem v krajevni skupnosti Blagovica. V prvi polovici leta 1984 je bil izdelan projekt, sledili so problemi s telefonskim kablom. Končno smo se uspeli dogovoriti s Podjetjem za PTT promet Ljubljana oziroma z njegovim Centrom za investicijsko vzdrževanje in sklenili pogodbo za izvajanje del. Po trasiranju smo izvršili izkope in postavili drogove, sledilo je napenjanje kabla. Končno, tik pred iztekom leta 1985, smo zaključili s priključevanjem telefonov. Skupaj smo porabili 16 km kablov ter 350 drogov, celotna investicija pa je ovrednotena na 8 milijonov dinarjev. Posamezni občani so nam povedali naslednje: Jože Razpotnik, Log: Od vseh, ki smo prejeli telefonski priključek, je moj najvišji na 820 metrih. Kaj meni in moji družini pome-ni, mi je težko povedati v kratkih besedah. Osamljena kmetija in bolezen v hiši pove najbrž vse. Nadvse prijetno je bilo, ko nas je sin prvič poklical od vojakov. Seveda pa pot do pridobitve telefona ni bila lahka. Angažirati so se morali tudi posamezniki pri zagotovitvi drogov ter izkopih jam. Veliko so k temu prispevali tudi predsedniki odborov za posamezne smeri, kot so za smer Bršlenovica-Prvine do moje hiše Ciril Smerkolj, ža smer Javorje-Log-Suša-Gorenje Marjan Pustotnik za smer Hribi Ivan Novak in smer Limovce-Zaplanina Miha Ferme. Hvaležni smo jim za njihov pomemben prispevek. Francka Razpotnik-Konjar, Suša: Čeprav se včasih občani vasi Javorje, Log, Suša in Gorenje čutijo prikrajšane, moram reči, da akcija pridobitve telefonskih priključkov dokazuje ravno obratno. Ta pridobitev pomeni za nas zelo veliko. Najbolj smo se razveselili našega Na Trojanah so pred nekaj meseci ustanovili moški pevski zbor Lipa, ki že pridno nastopa na različnih prireditvah. Na sliki — zborov nastop na reviji oktetov, ki so jo pripravili na Trojanah. Čas pomladnih opravil je. Na poljih oz. v okolici zasebnih hiš smo poiskali nekaj zasebnikov, ki so se ravno ukvarjali z vrtičkarskimi opravili. Tole so nam povedali: TADIJA STEFANOVIČ, Triglavska 17, Radomlje: „Posredujem 5 arov vrta. Na vrtu v glavnem pridelujem sadje, nekaj zelenjave ter tudi nekaj drugih malenkosti. Skušam kar najlepše urediti okolico, park." Zalotili smo ga pri delu, ko je urejal oz. pršil živo mejo s preparatom proti plesni. V glavnem je „odgovoren" za vrt on, žena pa mu priskoči na pomoč. MARIJA JEGLIČ, Triglavska 16, Radomlje: „600 m2 vrta skupaj s sadovnjakom skušam urejati po najboljših močeh. Vsako jesen imam svoje sadje - hruške, jabolka, slive; pridelam nekaj ribeza, ob hiši pa je tudi zelenjavni vrt. Oba z možem rada delava na vrtu, saj nama ie to oriietno opravilo, pa še koristno je za nameček." STANE GERBEC, Peternelova 1, Rodica: „Velik sadovnjak imamo, trenutno pa ga obrezujem oz. obžagujem. V glavnem so v sadovnjaku jablane, imam pa tudi češnjo, za katero ne želim delati reklame, saj je že dovolj znana in (pravočasno) s strani mladeži obrana. Saj mi ni toliko do češenj, le bojim se, da se ne bi kdo huje poškodoval. Nekaj je tudi zelenjavnega vrta, za katerega skrbi žena in ostali člani družine.:: KAREL ROGAN, Gregorčičeva 7, Radomlje: „Vsega 80 m2 imam zelenjavnega vrta, ki seveda mora biti do zadnje pedi obdelan. Na njem seveda tudi nekaj pridelamo, seveda pa je glavno gibalo to, daje človeku hobi. Oba z ženo na vrtu delava v enaki meri, saj obema pomeni lepo sprostitev. Od zemlje in vrta lahko nekaj pričakuješ le v primeru, če ga pognojiš s hlevskim gnojem in sploh preko celega leta skrbiš zanj." traserja tov. Prižmohta, ko smo spoznali, da gre le zares. Finale pa je predstavljal obisk ekipe tov. Rov-ška, ko so se telefoni pričeli priključevati. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi njunih šefov tov. Žgajnerja oziroma tov. Trnovska. Peter Lipovšek, Hribi: Območje, ki ga pokriva naše telefonsko omrežje, je resnično zelo . široko. Na območju KS Trojane je smer za Hribe tudi najdaljša, do moje hiše na Veliki, ravni skoraj 35 km. Razdrobljenost hiš in velike gozdne površine so preprečevale krajše poti, zato je bila izdelava projekta in nadzor tudi zelo zahtevna. Iskali smo vse mogoče rešitve. Ob tem gre zahvala vsem strokovnim delavcem PTT na tem področju, predvsem tov Verličevi, pa navsezadnje za uspešno izvedbo celotne akcije tudi Območni SIS za PTT promet s tov. Hribarjem, da nas je vključila v plan izgradnje za preteklo srednjeročno obdobje. Janez Ferme, Limovce: , Občani vasi Limovce in Zaplanina smo veseli, da smo se lahko vključili v akcijo KS Trojane pri izgradnji telefonskega omrežja. C prav spadamo pod KS Vransko oziroma občino Žalec smo bili v akcijo vključeni kot vsi ostali. Zaradi oddaljenosti in nobene finančne podpore s strani KS Vransko in skupščine občine Žalec smo nosili sami dosti težko finančno breme poleg dela in materiala. Ne glede na vse to, smo sedaj nadvse zadovoljni, saj ima skoraj vsaka hiša telefonski priključek. Seveda pa se moramo ob tem zahvaliti za finančno pomoč Obratu Gozdnega gospodarstva iz Vranskega za finančno pomoč v višini 50.000 din, občani KS Trojane pa se zahvaljujejo za pomoč Restavraciji z garni hotelom „Pri Konšku", ki je prispevala 300.000 din. . Valentin Cukjati, Trojane: Stanovalci ob neposredni trasi primarnega telefonskega omrežja smo dobili telefonski priključek že v prvi polovici leta 1985. Takih nas je bilo približno polovica od skupnega števila pridobljenih telefonskih priključkov. Kaj lahko rečemo danes? Vsem hvala. Hvala skupščini občine Domžale oziroma njenemu svetu za SLO in DS za znaten finančni prispevek v višini 500.000 din, hvala predsedniku skupščine občine tov. Karlu Kušarju za njegovo pomoč pri naši investiciji. Zahvaljujemo se vsem delavcem Podjetja za PTT promet Ljubljana na čelu z direktorico tov. Žagmajstrovo in njihovemu koordinatorju z nami, direktorju TOZD Domžale tov Kondi. Brez njihovega prispevka pri zagotovitvi telefonske centrale pri izgradnji primarnega omrežja, bi naš dejanski finančni prispevek ne bil takšen, kot je bil. Kati Prvinšek, Zavrh: Ob zaključku naše akcije se po tihem vprašajmo, kaj ta pridobitev predstavlja za naše vasi. Ali je to dogodek, kot tisti pred mnogimi leti, ko smo dobili v hišo električno energijo? Veliko zaslug za uspeh te akcije imajo tudi organi samoupravljanja v KS Trojane. Z aktivnostmi je najprej začela skupščina KS, kasneje pa je aktivnosti vodenja investicije prevzel centralni odbor za izgradnjo telefonskega omrežja na širšem območju KATC Trojane, ki mu je predsedoval Janez Kušar ter izvršni organ predsedstvo centralnega odbora, ki mu je predsedoval Lado Goričan. Prav tema dvema organoma gre zasluga, da smo bili uspešni in da smo * pravzaprav v kratkem času tudi tisti, ki smo izven naselja Trojane, dobili telefonski priključek. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi te naše akcije, najlepša hvala. Z zaključkom investicije je prenehal delovati naš skupni organ, to je Centralni odbor za izgradnjo telefonskega t omrežja. Lado Goričan Dober dan, domžalski občan: Silvo Karo Silvo Karo je trenutno najboljši domžalski športnik, saj so ga Blauckovi nagrajenci z glasovanjem v Ljubljanskem dnevniku ob koncu leta 1985 postavili na 5. mesto med slovenskimi športniki, člani društva športnih novinarjev Slovenije pa na 13. mesto kot najvišje uvrščenega slovenskega alpinista. Je Domžalčan, kije prišel najvišje - lansko leto kar 8100 m visoko. Zato smo se odločili, da se z njim pogovorimo o njegovi športni poti, problemih in prihodnosti. Začniva pri tvojih alpinističnih začetkih. „Začelo se je med služenjem JLA, najprej ob prostih popoldnevih v Bovcu, kjer sem dnevno pretekle 20 km; kasneje pa na Pokljuki, ko sem prav tako vsak dan tekel na Triglav ali pot v Bohinj. Tako sem se vrnil poln energije in začel plezati." V ponedeljkovem Delu se je med alpinističnimi novicami vsak teden pojavilo tvoje ime. Takrat sta z Janezom Jegličem začela s prvenstvenimi smermi, nadaljevala pa s Fran- 7-'7.-'.;.7■*■':.-v.V:://.7:?-'/; ::.\;.::.:ii.!;H.:;i-:i .v,::;.-'.-'--'.v/.-/ Srečanje s kantavtorjem: mMmlimimsmlk V prilogi vam pošiljamo odgovor na javno vprašanje, ki ga je Skupna stanovanjska komisija upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale pripravila v zvezi z javnim vprašanjem Zbora stanovalcev Simona Jenka 8, objavljenem v Občinskem poročevalcu št. 5 z dne 1.4.1986 in vas prosimo, da ga v skladu s 72. členom zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 2/86) objavite v naslednji številki Občinskega poročevalca. Sekretar: Brane Heferle Sekretariat za občo upravo V zvezi z javnim vprašanjem zbora stanovalcev Simona Jenka 8, glede neupravičenega zasedanja stanovanja št. 7 stolpič S IV Simona Jenka 8, ki je bilo objavljeno v Občinskem poročevalcu št. 5 z dne 1.4.1986, daje Skupna stanovanjska komisija upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale naslednje pojasnilo. Skupna stanovanjska komisija upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale navedeni primer že ves čas spremlja in si prizadeva za njegovo rešitev. Tako je komisija dne 8.11.1983 vložila pri Komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale zahtevo za izpraznitev omenjenega stanovanja na Simona Jenka 8, ker se je izkazalo, da tov. Klinar Aleksander, do 16.5.1983 delavec Uprave za inšpekcijske službe občine Domžale, le-to, kot uporabnik dveh družbenih najemnih stanovanj, neupravičeno zaseda. Komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale je po izvedenem zakonsko predvidenem postopku dne 10.4.1985 odločil, da tov. Klinar Aleksandru peneha stanovanjska pravica na stanovanju št. 7, stolpič S IV Simona Jenka 8, Domžale in ga nam je kot stanodajalcu dolžan izročiti v 30 dneh. Vendar do danes upravni ' postopek še ni zaključen in nam stanovanje še ni vrnjeno, ker seje tov. Klinar na odločbo pritožil in je zadeva od 16.5.1985 v pritožbenem reševanju na republiškem upravnem organu. Poudariti moramo, daje stanovanjska problematika delavcev Upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale zelo pereča, saj imamo vrsto nerešenih stanovanjskih problemov, zato smo živo zainteresirani, da nam tov. Klinar Aleksander stanovanje, ki ga neupravičeno zasedflWJ)5r^ygrtdj>r smo v svojih prizadevanjih do pravnomočnosti odločbe o prenehanju stanovanjske pravice nemočni. Hišni svet Simona Jenka 8 nas je o problemu neplačevanja prispevkov s strani tov. Klinar Aleksandra večkrat obvestil. O njihovih zahtevah smo obvestili imenovanega in o tem pismeno seznanili tudi Hišni svet Simona Jenka 8. Zato lahko samo še enkrat ponovimo, da ima Zbor stanovalcev Simona Jenka 8 možnost, da se ravna po določbah Zakona o stanovanjskih in Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84 ter Uradni list SFRJ, št. 29/78 in 39/85), ki določata postopek v primeru neplačevanja obveznosti iz stanovanjskih razmerij. Predsednik skupne stanovanjske komisije: Dušan Kumer, l.r. MATIJA POGAČAR Matija Pogačar je doma iz Radomelj. Star je dvajset let, ob delu študira strojništvo. Kitaro igra že šest let. Štiri leta je hodil v glasbeno šolo, kjer ga je kitaro učil tov. Modic. Nato je ustanovil ansambel, v katerem so bile tri kitare in bobni. Igrali so Beatlese, Rolling Stonce in podobno glasbo. Kmalu zatem sta s prijateljem Gregorjem Krenom začela nastopati v dvoje. Nadela sta si ime Duo Unikat. Najprej sta igrala za lastno zabavo, nato pa sta se s samostojnimi koncerti predstavila širom po Sloveniji. Vzor jim je bila glasba, ki sta jo igrala Simon in Garefunkel. Njun največji uspeh je bil, ko sta leta 1984 v Litiji na oddaji „Kar znaš, to veljaš" s skladbo, ki je njuno delo, z naslovom „Rabiš me ponoči" zasedla drugo mesto. Kmalu zatem sta s pomočjo še treh vokalov začela igrati countrv glasbo in lastne skladbe. Lansko jesen je Matija začel s samostojnimi koncerti in se predstavil v nekaj krajih naše občine. Letos spomladi pa je začel z delom in novo glasbo skupaj z Draganom Lušičem, ki igra klavir. Njuna glasba ni opredeljena, ne za klasiko, ne moderno, ampak je nekaj vmesnega, povsem njunega. Skladbe in besedila piše predvsem Matija sam in pa s pomočjo Dragana. Spomladi imata nanem posneti nekaj skladb v studiu in se nato predstaviti na Demo topu. Matija pravi, da bi zaigral tudi na kakšni predstavi ali prireditvi, če bi ju povabili. Meni, da bi v Domžalah oz. občini lahko vsako leto pripravili prireditev, na kateri bi se predstavili vsi mladi glasbeniki. V mladinski organizaciji v Radomljah je dal pobudo za organizracijo celodnevnega koncerta, ki bi bil v Radomljah. Na njem naj bi se predstavili glasbeniki iz domžalske občine in tudi nekateri gostje. Ves izkupiček pa bi namenili Zvezi paraplegikov. Lepa pobuda, ali ne? Igranje tenisa je zdravo: Začenja se teniška sezona 1986 Obveščamo vse stare in nove člane v TK Domžale, da bo vpisovanje za sezono 1986 vsak torek in četrtek od 18. do 19. ure na igriščih teniškega kluba. Igranina + članarina znaša: — dijaki, študentje 7.000 din — stari člani 10.000 din — novi člani j 13.000 din Za stare člane se šteje tisti, ki je bil član kluba v sezoni 1985. V kolikor le-ti ne poravnajo članarino do 1. maja 1986, plačajo članarino v višini 13.000 din. t Žiro račun št: TK DOjVIŽALE 50120-678-41698h:^DK . .Domžale. nvoloGI ! *; j < *i ■ Teniški klub JDomžale Pisatelj Vitan Mal na mengeški šoli Ob zaključku bralne značke so ši na osnovni šoli Matija Beljca-Matevža želeli spoznati tudi enega izme-d pravih pisateljev od blizu. Na šolo sem jim pripeljal enega izmed najpopularnejših, če že ne kar prvega med živečimi mladinskimi pisatelji, Vitana Mala, sicer urednika uredništva mladinskega programa na Radiu Ljubljana. Vitan Mal je napisal že petnajst knjig, med katerimi je verjetno najbolj znana povest, po kateri je bil posnet film — Sreča na vrvici, prav pred nedavnim pa je bila v Ljubljani tudi premi-era drugega mladinskega filma, narejena po Malovi predlogi. Poletje v školjki. Na mengeški šoli je srečanje s pisateljem Malom pripravila knjižničarka Zdenka Lampič in sicer kar trikrat, dvakrat na razredni in enkrat na predmetni stopnji. Pisatelj Vitan Mal je odgovarjal na vprašanja radovednih otroških glavic o dkrito, prisrčno in zanimivo — predvsem je otroke najbolj zanimalo, kako so snemali filma — tako da je v vseh treh primerih osvojil svoje mlade bralce tudi od blizu, zaključek bralne značke pa je bil tako še bolj slovesen in zanimi-v. Pisatelj Vitan Mal je bil tokrat prvič v Mengšu, obljubil pa je, da bo še večkrat prišel, saj mu je bilo tu izredno všeč, posebno obširen park pred šolo, zelena Gobavica in čisto okolje, seveda pa so se mu prikupili tudi radovedni mali bralci. I. Sivec Pisatelj Vitan Mal med otroki na osnovni šoli Matije Blejca Matevža v Mengšu. 4 \ 5 4 Mladi kantavtor Matija Pogačar iz Radomelj. Družbena samozaščita Za tiste v tujini V času volitev smo ugotivli, da se nekaj oseb dejansko nahaja na začasnem delu v tujini, pa tega niso javili našemu organu. Zato opozarjamo na izvajanje 9. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 6/83) kateri pravi, da mora občan, ki namerava odpotovati v tujino za več kot 3 mesece, svoj odhod javiti preden odpotuje na Sekretariatu za notranje zadeve (na prijavno-odjavni službi). Občan, ki se vrne iz tujine za več kot 30 dni, ali se vrne z namenom, da bo za stalno ostal, mora svojo vrnitev v treh dneh po vrnitvi javiti. Prosimo, da to upoštevate in svojce, ki začasno bivajo v tujini, ali se odpravljajo v tujino na to opozarjate. Sekretariat za notranje zadeve Ali štipendiramo za potrebe združenega dela_ (ob okrogli mizi o problematiki štipendiranja v občini Domžale) „Razvojni cilji, ki si jih zastavljamo v naslednjem srednjeročnem obdobju zahtevajo, da storimo več za dvig izobrazbene ravni delovnih ljudi in občanov. Te cilje pa bo mogoče doseči le z večjo skrbjo in vlaganjem v znanje," so poudarili udeleženci okrogle mize o problematiki štipendiranja v naši občini, ki jo je pripravil Svet za vzgojo in izobraževanje Predsedstva OK SZDL Domžale- Štipendiranje je eden pomembnih dejavnikov urejanja družbenoekonomskega položaja šolajoče mladine, ki omogoča mladim vključevanje v vzgojno izobraževalni proces. Za naš vsestranski nadaljnji razvoj pa je še posebnega pomena ustvarjalni potencial strokovno visoko usposobljenih kadrov, zato pomeni tudi razvit sistem štipendiranja pomemben del vlaganja v družbenoreproduk-cijo za doseganje čim boljših vzgojno izobraževalnih rezultatov. Pri zagotavljanju ustreznih pogojev ža .pridobivanje znanja mladih ustrezna štipendijska politika omogpča usmerjanje mladih v skladu z družbenimi in gospodarskimi potrebami in hkrati izobraževanje tistih mladih, ki so sposobni, a. bi jim bilo šolanje brez družbene pomoči onemogočeno. V okviru okrogle mize so bila izpostavljena zlasti naslednja pomembna vprašanji: — nenehno nadaljnje dograjevnaje začrtanega sistema štipendiranja, — uvajanje konkretnih novosti: dvig cenzusa, sprotne valorizacije, večja skrb nadarjenim učencem in študentom, — regresiranje šolske prehrane, — skrb za podiplomsko izobraževanje ipd. Večji pomen naj bi pri dodeljevanju štipendije odigrala uspešnost učenca oz. študenta, štipendije pa naj bi temeljile predvsem in zlasti na potrebah združenega dela, ki naj bi bile razvidne iz njihovih kratkoročnih, dolgoročnih in srednjeročnih planov kadrovskih potreb. Večkrat je bilo izpostavljeno tudi vprašanje usposabljanja in zaposlovanja pripravnikov, ki naj ne bi bili tako kot doslej v večini ,,nadomestilo" za odsotne delavce, temveč bi moralo biti tako pripravništvo kot proizvodno delo in delovna praksa organizirani tako, da bi učenci tako dobili kar največ znanj in izkušenj, ki bi jih koristno uporabili v združenem delu. Zato pa potrebujemo tudi primemo usposobljene mentorje ter veliko vsebinskega dela in sodelovanja med vzgojnoizobraževal-nimi institucijami in delovnimi organizacijami Če torej hočemo, da bomo programe, ki smo jih začrtali tako v resoluciji, kot v posamezni DO in s katerimi smo se zavezali, da bo v naše tovarne prišlo več znanja, več raziskovalnega dela, potem moramo izgrajevati temelje štipendijske politike v naši občini. Le-ta pa mora biti osnovna na pđrebah združenega dela, saj bomo le tako vsem štipendistom, pa tudi drugim mladim lahko zagotavljali ustrezna delovna mesta. V. V. RPZGIP5I, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Dvoinpolsobno stanovanje (73 m2) v središču Domžal zamenjam za manjšo hišo z delavnico ali možnostjo ureditve delavnice v domžalski občini. Ponudbe pod „Obrtnik 86". Prodam kombiniran otroški voziček,, dobro ohranjen. Tel. 722.140. Prodam zakonsko posteljo. Gartner, Homec, Bolkova 64 (za gostilno Repanšek). Kupim telefonsko številko v Domžalah. Plačam takoj. Naslov dobite v uredništvu. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike- Tel. 737-278. V Domžalah vzmamem na dom kakršnokoli delo. Naslov v uredništvu. Nujno potrebujem rabljen pralni stroj. Štefe Vanda, Ljubljanska 83, Domžale. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta PETRA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni kom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano prelepo cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede, pevcem, godbi, gasilcem, nosilcem praporov in duhovniku za opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat hvala. Vsi njegovi. V SPOMIN Minilo je že leto dni praznine in bolečine ob spominu nate, naša dr; teta ANGELA P02ARSEK Dolinska Angela. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v trajnem spominu. Vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, tašče in prababice JULIJE CENTA roj. Hlad in izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste kakorkoli pomagali, izrazih sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnico pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskren? hvala. Vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta JANEZA PRVINSKA Lovretovega ata iz Zavrha pri Trojanah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebcem in sosedom, ki so nam ob tej težki izgubi pomagali. Najlepša hvala pevskemu zboru Lipa iz Trojan za lepo zapete žalostinke in Janezu Kušarju za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku Vertovku za obiske pri atu, za poslovilne besede in opravljen pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. Ob ZAHVALA nepričakovani in boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata, strica in brata ANTONA GORIŠKA Korparjevega ata iz Zidov 3, Trojane se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, LD Trojane - Ožbolt in rogistom za zadnji lovski pozdrav ter ostalim lovskim tovarišem. Iskrena hvala tudi pevskemu zboru LIPA in vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami in nam izrazili sožalje, vsem, ki ste darovali cvetje in vsem, ki ste ga z nami spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi. ^ napredek J§k domžale Hi trgovsko gostinska DO NAPREDEK o.sub.o. domžale Komisija za de/ovna razmerja TOZD OPREMOTEHNA o b j a v I j a proste delovne naloge: 1. POSLOVODJA ODDELKA TRAFIKA Pogoji: — poslovodska šola Komisija za delovna razmerja TOZD OPREMOTEHNA ob j a vi ja proste delovne naloge: 1. POSLOVODJA ODDELKA TRAFIKA Pogoji: — poslovodska šola — dve leti delovnih izkušenj — izmensko delo 2. PRODAJALKE VSP VELEBLAGOVNICA Pogoji: — KV prodajalka — dve leti delovnih izkušenj — izmensko delo Komisija za delovna razmerja TOZD GOSTINSTVO o b j a v I j a proste delovne naloge: 1. NA TAKAR V RESTA VRAČI JI POŠTA Pogoji: — K V natakar — dve leti delovnih izkušenj 2. KUHAR Pogoji: -KV kuhar — dve leti delovnih izkušenj 3. NKV DELAVKE V KUHINJI Pogoji: -NKV delavka — tri mesece delovnih izkušenj 4. PRODAJALKA SLADOLEDA dve delavki v času od 15.5. do 15.9.1986 — prednost imajo študentke Kandidati naj v roku 8 dni od objave oddajo vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo DO Napredek Domžale, Ljubljanska 64. NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - Strojno čistimo vse vrste talnih oblog (itison, tapison, preproge, marmor, terac, PVC), oblazinjeno pohištvo in notranjost avtomobilov ter brusimo in lakiramo parket. SE PRIPOROČAMO! JANKO ŠUBELJ in DARKO DIMIC Hauptmanova 1, Domžale Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva 1 Komisija za delovna razmerja TOZD Proizvodnja galanterije objavlja prosta dela in naloge VODJE ODDELKA ZA IZDELAVO NAPRAV IN ORODIJ Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo končano srednjo šolo strojne smeri; — da imajo najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom. Vloge pošljite v osmih dneh po objavi v kadrovsko službo DO TOKO, Kidričeva c. 1,61230 Domžale. udrometa Kovinsko in strojno podjetje HIDROMETAL MENGEŠ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge STROJNEGA TEHNIKA - TEHNOLOGA V PRIPRAVI DELA Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe — str. tehnik — najmanj 1 leto delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — 2 mesečno poskusno delo Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Kovinsko in strojno podjetje HIDROMETAL Mengeš, Splošno-kadrovski sektor, Mengeš, Gorenjska cesta 9. Rok za prijavo je 8 dni po objavi oglasa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni po sprejemu sklepa o izbiri. GRADBENO PODJETJE BEŽIGRAD LJUBLJANA IŽIG R A D TOZD Servisne dejavnosti gradbene operative Cesta na Brod št. 1 61231 ČRNUČE - Ljubljana Obveščamo delovne organizacije in občane, da prodajamo proste zmogljivosti za izdelavo betona, malte in železokrivskih storitev po konkurenčnih cenah. Izposojamo tudi gradbeni inventar za opažanje in fasadne odre. Graditeljem nudimo celotno ponudbo izdelave armature s polaganjem in vgradnjo betona s črpalko. V tem primeru se prometni davek ne obračuna. Izvajamo tudi prevoze na delovišča in sicer s kamioni in avtomešalci ter dela s gradbeno mehanizacijo. Vsa naročila sprejemamo na sedežu TOZD Servisne dejavnosti. Cesta na Brod št. 1, Črnuče pri Ljubljani. Sprejemamo tudi telefonska naročila po telefonu št. 371-421, 373-061. VSEM OBČANOM OB PRAZNIKU ČESTITAMO! '1. MAJU" ISKRENO SOZD ELEKTROTEHNA DO MELODIJA, tovarna glasbil in učil Mengeš proizvaja svetovno priznane proizvode: — klavirske harmonike od 40 do 120 basov — diatonične harmonike # — klasične kitare — električne kitare — notne zvočne table — orkestersko elektroniko — pribor za glasbene instrumente. PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! m Sloveniiales lesn?nM!,vena RADOMLJE Proizvajamo: — visoko kvalitetno sedežno pohištvo za izvoz in domači trg ~ usnjene počivalnike in sedežne garniture — žagan les — viseče stropove. cz nmp~*K trgovsko gostinska DO *. nmprmomn NAPREDEK nsoio domžale tozd prehrana tozd opremotehna tozd gostinstvo, slaščičarstvo in turizem tozdgrosist delovna skupnost skupnih služb Delavci Napredka čestitajo za praznik vsem svojim strankam in gostom ter priporočajo obiske in nakupe v svojih poslovnih enotah! rn splošna gradbena dejavnost beton — zagorje ob savi n.sol.o. TOZD GRADNJE DOMŽALE, Ljubljanska 72 a Priporoča svoje storitve in čestita k prazniku! RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVINI n.sol.o. Ljubljanska 18 Slovenija ČESTITAMO ZA PRAZNIK IN ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV! lek DpHjpon TOZD KEMIJA MENGEŠ Proizvajamo: farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. Ob prazniku čestitamo vsem občanom domžalske občine ! HELIOS KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE Čestitamo ob praznovanju in želimo veliko delovnih uspehov vsem delovnim ljudem in občanom! 1P TOZD fita o.sol.o., 61234 Mengeš izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. Delovni kolektiv želi veliko delovnih uspehov vsem občanom in čestita za praznik! Kovinsko in strojno podjetje Mengeš, Gorenjska cesta 9 nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode, — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata. in čestita ob prazniku dela in dnevu OF! papirnica količevo Proizvajamo: KARTONE: premazne, nepremazne dupleks in tipleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije. ČESTITAMO ZA PRAZNIK! ©kmetijska zadruga emonaPOdomžale 61230 Domžal«, Kidričeva 14, SE PRIPOROČA! IN ČESTITA ZA PRAZNIK! A-S DOMŽALE AVTOSERVIS DOMŽALE, p.o. Ljubljanska c. 1 61230 Domžale, p.p. 74 Telex 31778 YU AS DOM Čestitamo ob praznovanju vsem delovnim ljudem in občanom, obenem pa predstavljamo tudi svojo dejavnost: — remontiranje in popravilo cestnih motornih vozil — izdelovanje nadgradenj za vse vrste vozil, prikolic in polprikolic — pooblaščeni servis za osebna vozila Volksvvagen — izdelava menjalnih in snemljivih nadgradenj — kot prvi v Jugoslaviji Obrtna zadruga Domžale Mengeš, Prešernova 33 Prijetno praznovanje želi vsem kooperantom, poslovnim partnerjem in občanom. 1% MERCATOR ROŽNIK TOZD GRMADA SP DOMŽALE, Kolodvorska 3 ČESTITA OB PRAZNOVANJU VSEM OBČANOM IN SVOJIM OBISKOVALCEM TER PRIPOROČA NAKUP V SVOJI TRGOVINI. DO TOKO n.sol.o. Domžale 61230 Domžale, Kidričeva 1 tel. 721-811 telex 31424 YU TOKO S svojimi TOZD: — Proizvodnja galanterije Domžale — Maloprodaja Domžale — in DSSS. Proizvodni program: ženske torbice, potovalne torbe in kovčki, aktovke in mape, šolske in športne torbe, drobna galanterija, pasovi, izdelki iz reptilij, torbe za orodje. INDUSTRIJSKI KOMBINAT „PLANIKA" KRANJ TOZD TOVARNA OBUTVE „MOJCA" LUKOVICA čestita za dan O F in praznik dela! GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA T0K GOZDARSTVO DOMŽALE Priporočamo svoje storitve in čestitamo za praznik! VO komunalno podjetje domžale 61230 Domžale, Ljube Sercerja 4 pO. Vsem porabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ob 27. aprilu - dnevu OF in 1. maju -prazniku dela! r^D TOSAMA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM čestitamo za 27. april - dan OF in 1. maj - praznik dela! PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! „MLINOSTROJ,, TOVARNA STROJEV DOMŽALE Vsem občanom čestitamo ob prazniku in želimo veliko delovnih uspehov! INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o. JARŠE, p. DOMŽALE VAM ČESTITA K PRAZNIKU! „SEMESADIKE" MENGEŠ izvozno-uvozno podjetje nudi poceni kvalitetno seme, sadike za pogozdovanje, parke in drevorede. DOMŽALE Antona Skoka 20/a ČESTITA ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ter priporoča ob tej priložnosti svoje storitve. V poslovni enoti je občanom na voljo stavbno pohištvo, stenske in zidne obloge, parketi vseh vrst, izolacijski materiali in gradbeni materiali. Istočasno ob nakupu nudimo strankam strokovne nasvete. Tovarna trakov in elastike Mengeš, Glavni trg 18 Vsem kupcem priporočamo naše kvalitetne izdelke: — vse vrste tkane elastike — elastične in neelastične trakove — vrvice, trak za zavese in druge dekorativne trakove. lil UNI VERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. KIDRIČEVA 4 ZA PROSTI CAS, PRI REKREACIJI IN SPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA IZDELKI UNIVERZALE DOMŽALE j= zavarovalna skupnost triglav y& Poslovna enota Mengeš Vsem občanom, delavcem in zavarovancem ZS Triglav čestitamo ob 27. aprilu — dnevu O F slovenskega naroda in 1. maju — mednarodnem prazniku dela. Pomislite tudi, ali imate družbeno premoženje, sebe in svoje premoženje zavarovano pri ZS TRIGLAV? rvomajska nagradna križanka RAZPIS NAGRAD ZA PRVOMAJSKO NAGRADNO KRIŽANKO Za nagradno križanko razpisujemo 10 knjižnih nagrad. Rešene križanke pošljite na Uredništvo Občinskega poročevalca, p. p. 20,61230 Domžale do ___10. maja 1986 — s pripisom: »Križanka«.__ GIBANJE ZOPER UVELJAVLJENI RED domaČe ognjišče SLABA JUHA J ANE 2 STROKOV NJAK ZA SEČNE BOLEZNI tovarna v novem mestu bogast vc v hlevu mamljiva obljuba puška delavski praznik dvorna klika letali sce strpnost 2lv\htni plin nanizan' ka slovit slikar rafaello drobno zrnat sadrovec fr: fizik in matematik gorovje v zrn večanje razsežnosti elektro da hlapljiva tekočina kmečki turizem mestece ob jezeri onega prim02 trubar trije pevci staro grški učenjak mimohod na [konjih nordijsko božanstvo reka v ancliji MUSLI-JMANSKI GLAVAR vrtna leh a britanec REKA NA jugu AFRIKE brezver stvo moško ime pasja pasma čreslo vina duhovna dobrina bojna ladja enaki črki beseda brez nag lasa smerokaz igralka k elly otočan ob anclij i smučarka za-vadlav menično poroštvo otoček v arhip. fid2i dete občina dom2ale grofija v franciji košarica luka ob črnem morju prek.sv meso clasbi-lo ecipčan sončni bog mlinski 2leb teniski lopar ju/ni sade2 posoda za vino sport trdih pesti vojaški čin natrijev karbonat otok v jadranu heroj perc dr 2ava v ju2ni amerik avstral- t1ne ski noj orel rečica pod krimom izgred pregovor tečaj sarenica v očesu radovan gobec žensko ime luka v izraelu sl. lit. zgod. in jezikosl (J02A) stritar- IEVA povest etiopski glavar mussoli-nijev zunanji minister mestece v italiji prostor zazdrav niske pre' iskave moško ime ivan tavčar oranje ZDRAVSTVO bojna ladja grški bog smrti državna blagajna reka v zrn