CINKARNAH
Iflosiia CudtatM tel\e
L e t o II. Celje, 1. decembra 1955 Štev. 10-11
Deset let dela
Dne 25. novembra 1955 je glavni direktor tov. Kamilo Hilbert poročal na DS o desetletnem dedovanju podjetja. Zaradi aktualnosti referata podajamo v naslednjem kratek pregled:
Proizvodnja je v desetih letih skoraj štirikratno porastla, pri čemer so izračunani podatki za vsa leta po enotnih prodajnih cenah, kakor so veljale za leto 1947. V bivši Cinkarni je proizvodnja iz leta v leto enakomerno rastla ter je ob koncu leta 1954 dosegla indeks 354, računajoč leto 1946 z indeksom 100. Bivša Kemična tovarna je skoraj podvojila proizvodnjo v letu 1947, nato pa je z manjšimi razlikami navzgor in navzdol ostala skoraj ista do leta 1952, ko znaša indeks proti letu 1946 202. Od leta združitve (1953) naprej se je obseg proizvodnje v Kemični močno dvignil ter znaša
v letu	1953	301
v letu	1954	349
v letu	1955	461.
Združeni podjetji imata v letu 1955 skupni indeks proizvodnje 396.
Po povečanju proizvodnje se seveda stav-lja vprašanje, ali je povečana proizvodnja temeljila vsakokrat tudi na ekonomičnosti. Ce daje družba kolektivu investicijska in druga sredstva in se s tem v zvezi poveča proizvodnja, je predvsem važno, ali so vložena sredstva dovedla do zdravega ekonomskega efekta. Samo povečanje proizvodnje, brez
zdrave ekonomske strukture še ni noben pozitiven rezultat. V odgovor na to vprašanje je tov. glavni direktor prikazal različne odnose med posameznimi ekonomskimi pokazatelji, od katerih najvažnejše ponavljamo:
Investicijska dejavnost je bila usmerjena v prvih letih po vojni v tiste objekte, ki neposredno dajejo proizvode. Sem spadajo de-stilačne peči, peč za fini cink, rekonstrukcija keramike in podobno. Pri intenziviranju proizvodnih obratov so nastala seveda nesorazmerja občutna med pomožnimi obrati, transportnimi kapacitetami itd. Z ozirom na to je podjetje kasneje vložilo nekaj investicijskih sredstev v izgradnjo nove mehanične delavnice in v ureditev modernega skladišča za koks in aglomerat kot 2 osnovni surovini. Vse do sedaj pa je ostal nerešen problem notranjega transporta in zlasti skladiščenje cin-kovih koncentratov.
V zadnjih letih je investicijska dejavnost dobila svoj odraz na eni najbolj perečih točk pri vprašanju likvidacije žveplenih plinov, ki so predstavljali ne samo visoke industrijske izgube, temveč tudi ogromno škodo za zdravje, poljedelstvo, gozdarstvo in živinorejo v okolici. Nova investicija žveplene kisline absorbira danes 52% razpoložljivih žveplenih plinov, dočim jih 48% odhaja še v zrak. Na ta način so pridobivali surovino za proizvodnjo superfosfata kar na mestu, ki je s tem že dosegla letno okoli 30.000 ton.
Kako so se odražala vložena osnovna sredstva na ekonomiki podjetja, je po številkah težko presoditi. Vzrok je v tem, da so vrednost osnovnih sredstev vodili v prvih letih po vojni po takih kriterijih, ki že takrat niso več odgovarjali dejanskemu gospodarskemu stanju v državi. V splošnem so vodili predvojna postrojenja s prenizko vrednostjo, nova postrojenja pa so se vodila po takratnih nabavnih cenah. Ker je tak način finančnega poslovanja z osnovnimi sredstvi imel zelo neprijetne posledice za naše celokupno gospo-
darstvo, so se osnovna sredstva v letu 1953 po vsej državi na novo ocenila ter je šele od takrat naprej možno točneje presoditi efekt vloženih investicij. Kljub temu, da je šele 3 leta, odkar je revalorizacija izvršena, se že danes ponovno izgublja objektivna slika v vloženih investicijskih sredstvih proti celokupnemu ekonomskemu efektu. Revalorizacija je namreč upoštevala kriterij, da je dolar vreden 554 din, dočim se novo nabavljena investicijska sredstva ponovno registrirajo z vsakokratnimi nabavnimi cenami, pri čemer pa je n. pr. za devizne zneske lahko dokaj različna dinarska protivrednost, pač z ozirom na to, pod kakšnimi pogoji so dane posameznemu podjetju devize na razpolago.
Iz gornjih razlogov nam odnos vloženih osnovnih sredstev proti proizvodni vrednosti materiala za prva leta po vojni praktično skoraj nič ne pove. Za leto 1946 je koeficient v bivši Kemični tovarni 12,5, v bivši Cinkarni pa 11,3. V letu 1950 je koeficient za bivšo Kemično celo 33,5 in za Cinkarno 2,7. To bi pomenilo, upoštevajoč samo številke, da je na pr. Kemična tovarna s trikrat večjim koeficientom povečala proizvodnjo samo 2 krat, dočim je Cinkarna s trikrat manjšim koeficientom povečala proizvodnjo trikrat. Ta odnos pa niti v enem niti v drugem primeru ne drži.
Po letu 1953 kljub gornjim opombam vendarle finančne rezultate lahko uporabimo za orientacijsko analizo. Obračanje osnovnih sredstev proti celokupnemu produktu znaša v letu 1953 za združeni podjetji 3,0. Po tem letu je združeno podjetje razmeroma intenzivno investiralo, saj se je dvignila vrednost osnovnega fonda od 1.488,000.000 din v letu 1953 na 1.835,000.000 din v letu 1955. Ali je bil ta denar ekonomsko naložen?
Na to vprašanje nam odgovori koeficient obračanja. V letu 1953 znaša 3,0, v letu 1955 pa 3,5. Rezultat je torej s tega vidika pozitiven.
Pri presoji ekonomičnosti podjetja in prav posebej pri presoji vlaganih investicijskih sredstev je seveda zelo vežno, ali se je vrednost proizvodnje povečala zaradi visokih prodajnih cen. V tem pogledu se želimo najprej dotakniti vprašanja vloženih investicijskih sredstev v tej luči. V letu 1953, ko znaša koeficient obračanja osnovnih sredstev 3,0, je prodajna cena za 33 % višja od lastne cene. V letu 1955 je 'koeficient obračanja osnovnih sredstev ugodnejši, vendar se istočasno razlikuje prodajna cena od lastne cene samo za 16 %. Efefct investicij se torej ne odraža pozitivno zaradi povišanih prodajnih cen, ker je vzpon med lastno in prodajno ceno v letu 1955 za % nižji od leta 1953.
Eden najvažnejših elementov za ugotavljanje gospodarnosti podjetja je brez dvoma gibanje proizvodnih stroškov. V tem pogledu je doživljalo podjetje precejšnje peripetije. V letu 1947 so bile po vsej državi uvedene enotne prodajne cene, ne oziraje se kako so se te cene gibale na svetovnem tržišču. Tako je bila za cink določena prodajna cena 16,74 din za kg, dočim je na pr. v letu 1950 znašala cena cinku na zunanjem tržišču celo okoli 900 dolarjev za tono, kar bi znašalo po takratnem kurzu 1$	50 do 45 din za kg.
Cinkarna je v tistih letih delala s tako imenovano plansko izgubo. Planska izguba nikakor ni bila za državo v tej obliki, da bi šlo kritje te izgube v breme jugoslovanskega gospodarstva, saj je država realizirala pre-
cejšnje količine cinka v izvozu, ker je dosegla tam veljavne cene. Finančni rezultat teh prodaj se je seveda odrazil na zveznem fondu negativnih in pozitivnih razlik pri uvozu in izvozu, ne pa pri Cinkarni.
Vsakokratni viški planskih izgub nam vendarle zgovorno pričajo o notranjem proizvodnem režimu .v podjetju ter jih želimo v tej luči obelodaniti.
Leta 1948 je znašala izguba 8,471.000 din, naslednjega leta se je skupna proizvodnja povišala za 47 %, ker pa je bila za vsak proizvod že vnaprej predvidena izguba, se je ta dvignila na 12,463.000 din, ali točno za 47 %. Proizvodni stroški so ostali torej med obema letoma, skupno vzeto, enaki.
Kriza v letu 1949 je dobila -svojo obliko v preorientaciji iz čeških na zapadne gline. Poleg tega je bilo v tistem času nakupičenih drugih objektivnih in subjektivnih momentov, so končno vodili v to, da se količinsko postavljen plan bistveno ni več dosegel. V letu 1950 je šlo vse prizadevanje za količinsko doseganje plana, pri čemer je latentna kriza dobila zelo ostro finančno obliko. Skupne izgube so dosegle v tem letu višino din 35,947.000,— ali 424 % od izgube v letu 1948. Proizvodnja se je proti temu dvignila samo na 180 %.
Kritično stanje, ki so ga odražale takratne finance ni ostalo prikrito vodstvu podjetja, četudi je bil količinski plan izvršen, kar je pri takratni mentaliteti veljalo za najbolj merodajno. Niz ukrepov, storjenih v tistih časih, je vodilo do tega, da se je v letu 1951 znižala izguba na 24,869.000 din in je istočasno obseg proizvodnje ostal skoraj isti (indeks 177).
V	naslednjih letih je dobilo to stalno prizadevanje za znižanje proizvodnih stroškov obliko borbe za zvišanje metalnega dobitka v cinku. Medtem ko se je do takrat tretiralo kot normalno izkoriščanje metala v višini ca 75% ter se je dejansko včasih doseglo tudi izpod 70 %, je v zadnjih letih izkoriščanje skorajda konstantno nad 80 % ter se smatra za normalno med 83 in 85 %.
Po uvedbi novega gospodarskega sistema prostega formiranja cen so izgube izginjale iz cinkarniških bilanc. Masa akumulacije se je gibala	v tel	letih	takole:
v letu	1952	(obe	podjetji)	601,000.000,—
v letu	1953	(obe	podjetji)	911,000.000,—
v letu	1954	521,000.000,—
v letu	1955	800,000.000,—
Znižanje akumulacijske mase v letu 1954 je pripisati katastrofalni poplavi, katere obseg je možno presoditi z navedbo zavarovalne odškodnine, katere je bilo podjetje deležno v višini 175,000.000 din samo za poškodovana osnovna sredstva.
V	letu 1955 je akumulacijska masa manjša od leta 1953, vendar ne na rovaš manjše dejavnosti podjetja, temveč zaradi manjše razlike med lastno in prodajno ceno. Dočim znaša odnos med obema cenama za leto 1953 133%, znaša za leto 1955 116 %. Obseg proizvodnje pa je med obema letoma povečan za 14 %.
Gornji podatki nam dovoljujejo trditev, da je podjetje v preteklih 10 letih močno napredovalo, talko po investicijski izgradnji kakor po ostali gospodarski dejavnosti. Omenili bi še zadnje investicije t. j. za 100 % povečano proizvodnjo cinkovega belila in skoraj 3-krat
Cttolcacnac
razširjeno kapaciteto valjarne za cinkovo pločevino ter novo trafo postajo, katerih finančni efekt se bo odrazil v najbližji bodočnosti.
V	luči razvoja podjetja je predvsem zanimivo tudi vprašanje prejemkov, katerih so bili člani kolektiva deležni za izvrševanje svojega dela. V tem pogledu so se seveda naše plače gibale le v območju vsakokratnih predpisov, ki so dovoljevali določeno diferenciacijo med dobrim in slabim podjetjem, ostajale pa so plače vendarle na tistih višinah, katerih odraz je gospodarska situacija na področju družbenega standarda.
V	pogledu delovne sile in plač sta močno začrtani dve obdobji: doba distribucije in doba sproščenega trga. Čeprav se je proizvodnja v drugi dobi povečala, je število za-
Iz večih razlogov je bila preskrba podjetja z nekaterimi osnovnimi surovinami v zadnjih mesecih precej kritična. To je do določene mere vplivalo na poslovni uspeh podjetja in je zato pravilno, da so vzroki malo podrobneje ogledajo.
Cinkov koncentrat: Kot znano, 'je proizvodnja cinkovih koncentratov v Jugoslaviji znatno večja kot so predelovalne kapacitete in se zaradi tega določene količine cinkovih koncentratov vsako leto izvozijo. Tako tudi letos. Za izvoz cinkovih koncentratov je odobren izvozni koeficient 2 do 2,5. To se pravi, da rudnik, ki izvaža koncentrat, prejme poleg cene, ki mu jo plača inozemski kupec, še 100 do 150 % vrednosti od Narodne banke kot izvozno premijo. Ni naša stvar, da ugotavljamo upravičenost odn. pravilnost razmeroma visokega izvoznega koeficienta za koncentrat. Dejstvo pa je, da so, zahvaljujoč temu koeficientu, cene, ki se dosežejo pri izvozu koncentrata, mnogo višje kot pa pri prodaji na domačem tržišču. Praiktično se pri prodaji v inozemstvo doseže enkrat višja cena za koncentrat kot pa pri prodaji doma. Vendar to ni za državo kot celoto nikakršen uspeh, kajti dejanska cena, ki jo plača inozemstvo, predstavlja le polovico tega, kar dobijo rudniki, drugo polovico namreč prispeva država. To se je na notranjem tržišču vendarle močno odrazilo v tej obliki, da so vsi rudniki, ki so imeli pred očmi visoke zaslužke od izvoženih količin, hoteli izvažati, kajti cena cinku na domačen tržišču je maksimirana in s tem tudi cinkovemu koncentratu na domačem tržišču. Prodajati cinkov koncentrat za predelavo doma je predstavljalo za rudnike dejansko zgubo in so zaradi tega vsi rudniki težili k izvozu. Bile so potrebne mnogoštevilne intervencije pri pristojnih državnih organih, da so rudniki cinkovih rud oddvojili potrebne količine za predelavo v Cinkarni. Vendar ima danes podjetje dokončno pogodbo z rudnikom Trepčo in obljubo s strani rudnika Mežica, da bosta dobavila v letošnjem letu potrebne količine cinkovega koncentrata.
Da se to vprašanje, ki ne bi smelo biti vprašanje, v letu 1956 ne bi ponovno ponovilo ter terjalo številne intervencije, ki jemljejo čas in ovirajo dedo, je treba takoj sedaj pričeti razmišljati o tem, da se izkorenini razlog tej težavi, t. j. odstrani nesorazmerje med ceno na domačem in inozemskem trgu s tem, da se izvozni koeficient določi v taki višini, da ne bo navajal rudnike na izvoz v pretiranih količinah, ki ogrožajo predelavo v domači industriji. Vprašanje ni enostavno, kajti cena cinku je maksimirana na nenormalni višini, a na drugi strani dela nekaj rudnikov cinkovih rud pod pogoji, ki so morda pod ali pa komaj na meji rentabilnosti ter jim je zaradi tega potrebna določena državna pomoč. Če se pa hoče tem rudnikom nuditi pomoč, je sedanja oblika zelo nepri-kladna
Ni še znano, s kakšnimi ukrepi se bo v prihodnjem letu zavarovalo izvajanje plana, vendar je brez dvoma potrebno, da se event. anomalije na področju cen rud odn. koncen-
poslenih delavcev v drugi dobi manjše. Leta 1950 je bilo zaposlenih 1387 članov, medtem ko je v letu 1952 le 1110 članov. V obsegu sedanje proizvodnje je 1269 članov.
Plače ostajajo v prvi dobi na delovni dan praktično enake, oziroma celo padajo. Medtem ko je leta 1949 vrednost delovnega dne 224 din, je v letu 1951 le 194 din. V drugi dobi se plače absolutno dvignejo, ker je odpravljen sistem živilskih nakaznic in je tako formirana začetna plača, ki iz leta v leto raste. Delovni dan je bil v letu 1952 plačan z din 380,—, v letu 1955 pa je plačan z din 438,—. Kljub povišanju delovnega zaslužka pa vendarle stroški za delovno silo v primerjavi z vrednostjo proizvodnje padajo. Do-čim je v letu 1952 predstavljal strošek za
tratov barvnih kovin čimprej prikažejo merodajnim organom, da bi se lahko pravočasno uredile.
Reduktivni material — koks in antracit: Cinkarna že dalje časa krije približno polovico potreb po reduktivnem materialu iz domače proizvodnje koksarne v Lukavcu in Zenici. Polovico potreb pa mora za sedaj pokriti z materialom, ki se uvaža. Težave v plačilni bilanci, ki imajo za posledico krčenje razpoložljivih deviznih sredstev, so vzrok, da se devizna sredstva v tem primeru niso dodelila pravočasno. Vendar je tudi to vprašanje sedaj rešeno s tem, da je podjetje dobilo 2000 ton poljskega koksa in da bo v najkrajšem času prejelo še 1000 ton ruskega antracita.
Idealno bi bilo, da bi podjetje lahko izbiralo surovine po lastni želji ter kupovalo
BOGASTVO
Problem predelave in izkoriščanje žlindre cinkovih destilacijskih peči je že precej star in sega nekaj desetletij nazaj. Isti problem se je javljal tudi pri žlindri iz visokih peči za svinec, katera vsebuje še približno 4 do 10 % cinkovega oksida in približno 1,0 do 1,8 % svinca. Predvsem pred kakšnimi 25 do 30 leti je bilo v tehnični literaturi polno člankov, ki so ta vprašanja podrobneje obravnavali in kjer so avtorji objavljali rezultate svojih poizkusov.
Razne cinkarne po svetu so ta problem reševale v največji meri vzporedno s produkcijo. Med izjeme v tem oziru pa spada med redkimi naša Cinkarna. Poleg redne vsakodnevne količine novih ostankov, se nahaja pri nas na izsipališču več kot 150.000 ton stare žlindre. Ta problem je torej v našem podjetju še vedno aktualen in bi ga bilo priporočljivo v bližnji bodočnosti rešiti.
Pri pridobivanju cinka v pečeh z vodoravno ležečimi retortami se porazdeli kovina na naslednje komponente:
1. Koristni produkti:
a) v kovinski cink	ca.	75,0 %
b) v cinkov prah	ca.	9,0 %
Skupno	ca.	84,0 %
2. Izgube:		
a) cink v starih retortah	ca.	1,0 %
b) cink v starih predležih		
c) cink v žlindri	ca.	11,5 %
d) cink v t. zv. ostalih izgub.	ca.	3,3 %
Skupno	ca.	16,0 %
Iz gornjega je razvidno, da gre v izgubo približno 16 % cinka. Izgube v starih retortah in predložih so majhne in skoro niso vredne
delovno silo 3,40 %, predstavljajo isti stroški danes le 2,60 %.
Podjetje si je ustvarilo med tem časom tudi zdravo osnovo za svoj nadaljnji razvoj: celokupno investicijsko izgradnjo izvršiti na bazi izhodišč cinkovih surovin po principu, da se predela vse, karkoli ima neko predelen valno vrednost in to do čim boli končne faze. Trenutno stojimo pred velikim investicijskim projektom modernizacije pražilnih naprav, ter bi na podlagi novo pridobljenih koristnih žveplenih plinov mogli povečati za 100 % žvepleno kislino, to pa predelati v umetno gnojilo, v letni količini okoli 100.000 ton. Ker je na eni strani podana surovinska osnova, po drugi strani pa ugoden plasman, ni razloga, da ne bi gledali v bodočnost z največjim optimizmom
vedno le tiste, ki mu najbolj odgovarjajo. To pa pri današnji situaciji, žal, ni mogoče in je zato treba z razumevanjem obravnavati težave, ki izvirajo iz tega, da surovine, ki jih dobivamo, ne odgovarjajo vselej 100%.
Samot in glina: Zelo kritično stanje v preskrbi z ognjestalnim materialom se je prav tako popravilo s tem, da smo se pri mastni glini preorientirali na preskrbo iz domačega rudnika v Globokem, da smo prejeli na kredit od avstrijskega dobavitelja, firme Pryssok, potrebne količine borove gline ter da smo na Češkem sklenili pogodbo za dobavo potrebnih količin šamota. Manjše nerednosti v dobavi šamota, ki jih povzročajo težave v železniškem prevozu tako pri nas kot na Češkem, se pri tem seveda ne dajo popolnoma premostiti, vendar je preskrba tudi zagotovljena in redno obratovanje ne bo v nevarnosti, če bo češki liferant zadostil svojim pogodbenim obvezam.
v naši žlindri
upoštevanja. Znatnejše so ostale izgube, ki nastanejo zaradi slabe kondenzacije cinkovih hlapov, zaradi zgorevanja cinkovih hlapov v t. im. »cinkovo peno« in so tudi posledice površnega in slabega dela topilničarjev. Mimogrede omenjeno, te izgube se dnevno znatno spreminjajo in so v glavnem vzrok za tako izrazito dnevno spreminjanje izkoristkov cinka pri posameznih pečeh. Največje so pa izgube cinka v retortnih ostankih — žlindri. Procentne količine nekaterih elementov v naši žlindri, ki bi prišle v poštev za even-tuanlo ponovno izkoriščanje, so naslednje:
ogljika	22	—	25	%
cinka	10	—	13	%
svinca	4	—	5	%
železa	18	—	24	%
Domneva se, da se nahajajo v žlindri tudi sledovi germanija, ki je izredno važna in draga kovina. Tozadevna raziskovanja so v teku.
Če upoštevamo, da obratuje v topilnici devet destilacijskih peči (normalno je ena peč v remontu) in da dobimo od vsake peči približno 5,5 tone žlindre, se moramo nehote zamisliti ob velikih izgubah kovine, ki nastajajo vsak dan. V naslednji tabeli so podane količine teh posameznih elementov, ki gredo v izgubo v enem dnevu, mesecu in enem letu. Podatki so podani v tonah.
Celotne žlindre	Dnevno Mesečno Letno 49,5 t 14851	17.8201		
Od tega je v žlindri			
cinka (11,5 %)	5,7 t	1711	2.052 t
ogljika (23,5 %)	11,61	3481	4.1761
svinca ( 4,5 %)	2,21	661	7921
železa (21,0 %)	10,41	3121	3.7441
Preskrba z osnovnimi surovinami
Cuilcacnac
K vsem tem dnevnim, mesečnim oziroma letnim količinam žlindre pa moramo prišteti še zaloga stare žlindre na izsipališču. Te je, kakor je bilo že omenjeno, več kot 150.0001. Ce vzamemo za to žlindro isto, prej omenjeno sestavo (kar si za povprečni račun lahko dovolimo), dobimo naslednje količine posameznih elementov:
Celotne žlindre na izsipališču 150.000 t
Cinka v tej žlindri	17.2001
Ogljika v tej žlindri	35.2501
Svinca v tej žlindri	6.750 t
Železa v tej žlindri	31.500 t
Torej razpolaga Cinkarna v svojem odpadnem materialu s precejšnjimi količinami kovin, cinka, svinca in železa. Postopkov za ponovno pridobivanje teh elementov iz žlindro je zelo veliko. V eni izmed prihodnjih številk Cinkarnarja bom nekatere važnejše na kratko opisal in navedel tudi nekaj rezultatov laboratorijskih poizkusov z našimi odpadki. Pri teh postopkih gre predvsem za popolnejši celokupni izkoristek kovinskega cinka. Koksa oziroma antracita se po vsej verjetnosti no izplača pridobivati iz žlindre.
V	pretekli številki smo si ogledali način prodaic cinka in tudi ostalih kovin na mednarodnih tržiščih. Ugovili smo, da je za prodajo na evropskem tržišču merodajna cena, ki so formira vsak dan na londonski kovinski bo‘rzi.
Zanimivo je seveda vprašanje, kako je mogočo na borzi, kjer se shajajo pravzaprav lo trgovci in kjer se cink v svoji materialni obliki nikdar no pojavi, trgovati z različnimi kvalitetami. To je urejeno na ta način, da tvori osnovo borzn h poslov kovina z določeno standardno čistočo.
Za kvalitete, ki se cd takih standardov razlikujejo, pa se razlika obračuna z doplačili na dnevno notacijo. Trgovanje je olajšano s tem, da imajo vsi večji znani proizvajalci registrirane svoje znamke na borzi. Vsaka znamka, ki je na borzi registrirana, garantira določeno čistočo, tako n. pr. vsebuje cink znamke »Severn« zanesljivo 93,6 % čiste kovine. Med znamkami cinka, ki so registrirane na londonski borzi, je tudi naša znamka CC, s katero so označeni bloki surovega cinka.
V	evropski trgovini s cinkom so se nekako ustalile naslednje tri kvalitete oziroma
standardi:
a)	G. O. B. (good ordinary brands), kar bi slovensko pomenilo nekako: dobra navadna znamka. Ta vrsta cinka se uporablja za po-cinkovanje in izdelovanje nekaterih vrst me-denin in cinkovega belila ter vsebuje 98,5 % čiste kovine.
b)	Elektrolitični cink z 99,95 % Zn, ki se uporablja za bolj čiste medenine, valjane izdelke (pločevino itd.) in cinkovo belilo boljših kvalitet.
c)	Visoko čisti cink z 99,99 % minimalne čistine, ki se uporablja samo za izdelovanje specialnih litin.
V dneh od 14. do 16. X. je bil v Zagrebu II. kongres sindikata metalurških delavcev Jugoslavije. Na tem kongresu se je zbralo 300 delegatov iz vseh metalurških podjetij. Kongresa se je udeležilo tudi mnogo gostov, med katerimi je bil predsednik Djuro Salaj.’ Sekretar tov. Taler je v svojem referatu obdelal vsa pereča vprašanja, ki se pojavljajo v našem gospodarstvu. Obdelal je probleme industrije in problem zaostalosti kmetijstva. Jedro njegovega referata pa se je nanašalo na bodoče delo sindikalnih podružnic v zvezi z delavskim samoupravljanjem, v
Problematično je vprašanje reaktivnosti že enkrat uporabljenega reducenta, bodisi koksa ali antracita. Vsem tem, čisto materialno ekonomskim razlagam, ki opravičujejo gradnjo naprave za predelovanje žlindre, se pridružuje še dejstvo, da bo v nekaj letih nastal pri nas še problem prostora za nadaljnjo izsipa-vanje ostankov.
Cinkarna stoji tako pred veliko nalogo, zgraditi njej najbolj odgovarjajočo napravo za ponovno izkoriščanje odpadnega materiala. S tem bi med drugim lahko občutno zvišali tudi celokupni kovinski izkoristek cinka v topilnici. O graditvi tako imenovanega kotalnega postopka za predelavo cinkovih ogorkov se je že pred leti veliko govorilo in tudi pristopilo k nekaterim konkretnim ukrepom. V Disburgu v Nemčiji so že leta 1951 preizkusili predelovati našo žlindro po t. im. »Sturzelberg:< postopku. V tem času je debila Cinkarna tudi nekaj ponudb za izgradnjo teh naprav. Vendar k delu niso konkretneje pristopili, ker je med tem časom gradila Cinkarna druge važne objekte. Vsekakor pa bo ta problem delo bližnje bodočnosti.
Inž. Žuler Bogdan
Na ameriškem tržišču je vprašanje kvaliteto cinka nekoliko bolj zapleteno in se kot standardne kvalitete na ameriškem tržišču smatrajo naslednje:
a)	Primo Western z maksimalno 1,6 % svinca in maks. 0 008 % železa.
b)	Selected (slovensko: »izbran«) s skup-nimi nečistočami maks. 1,25, od tega maksimalno 0,8 % svinca in prost aluminija.
c)	Brass Special (slovensko: »specialni me-denlnski cink«) maksimalne nečistoče 1 %, maks. svinca 0,6 % in maks. železa 0,03 %, prost aluminija.
d)	Intermediate (slovensko: »srednje kvalitetni cink«) maksimalne nečistoče 0,5 %, od
tega maksimalno svinca 0 2%, maksimalno železa 0.03 % in prost aluminija.
e)	High Grade (slovensko: »visoko kvalitetni«) z maksimalnimi nečistočami 0,1 %, od tega maksimalno svinca 0 07 %, maksimalno železa 0 02 %, maksimalno kadmija 0,07 % in prost aluminija.
) Special High Grade (slovensko: »specialni visoko kvalitetni cink«) z maksimalnimi skupnimi nečistočami 0,01 %.
Ameriške in evropske oz. angleške kvalitet:! se dajo v nekaterih primerih vskladiti kot n. pr.: G. O. B. in Prime Western, ali recimo visoko čisti angleški in specialni visoko kvalitetni ameriški. Na splošno pa je ameriška lestvica bolj obširna in precizna.
Te kvalitete so seveda samo standardne in veljajo le za trgovino oz. borzno poslovanje. Poleg teh kvalitet se izdeluje niz drugih po posebnih naročilih kupcev, ki pa so popolnoma edvisni od individualnih pogojev in želja.
Prihodnjič pa si bomo ogledali, kako se praktično odvija nakup ali prodaja na borzi.
zvezi s tarifno politiko, premijskim sistemom in dvigom kulturne ravni našega delavca. Sindikati imajo v bodoče obširne in težke naloge, za katere imamo pri nas vse premalo kadra. Po drugi strani pa pojmovanja glede sindikalnega dela še niso dovolj razčiščena.
V novonastali situaciji sindikati ne predstavljajo več organizacije, ki naj brani delavske interese pred raznimi forumi gospodarstva. Sindikati se morajo javljati kot organizatorji delavskega samoupravljanja v podjetjih. Sindikati morajo vzgajati kadre za organe samoupravljanja, take kadre, ki bodo
vešči izpolnjevati postavljene jim naloge. Vzgojiti morajo ljudi, ki bodo sposobni presojati položaj v kolektivu in izven njega v duhu socialistične stvarnost.
Bodoče delo sindikata je:
1.	Politično delo med ljudmi.
2.	Ekonomsko in strokovno usposabljanje delavca.
3.	Krepitev organov samoupravljanja.
4.	Socialistična tekmovanja (v gospodarstvu proizvodnja itd.).
5.	Skrb za ljudi.
C. Kulturnoprosvetno delo.
To delo sindikata je treba vskladiti z ostalimi organizacijami v podjetjih in na terenu.
V nadaljevanju svojega referata je tovariš Taler opozoril še na vprašanje združitve sindikatov rudarskih in metalurških delavcev. Potrebo te združitve je utemeljeval s sorodnostjo obeh panog in predvsem s povezanostjo. Rudarstvo kakor metalurgija se smatrata za bazično industrijo. Poltika samega plana je ista, iste so perspektive izgradnje, enake so obveznosti do skupnosti. Proizvodnja nemetalov je po svojem bistvu rudarska de-jaVhost in predstavlja bazično vejo za po-edine predelovalne veje (kemična ognjestalna, cemeni, azbest). Ta proizvodnja je enaka rudnikom premoga in kovin. Zaradi sorodnosti teh dveh industrij je brez dvoma primerno, da se vključita v isto sindikalno organizacijo.
Prav tako so enaki problemi v sami tarifni politiki. Kakor v rudarstvu tako tudi v metalurgiji ima vpliv okolice odločilno vlogo pri postavljanju tarifnih postavk.
Zadnji dan kongresa so se sestali delegati metalurškega in rudarskega kongresa, ki so dotlej zasedali ločeno in so na podlagi analiz iziglasovali predlog za združitev metalurškega in rudarskega sindikata v en sindikat, ki šteje skupno 140.000 članov.
Predavanja
o samoupravljanju podjetij
Mladina »Cinkarne« redno poseča vsak četrtek zanimiva in poučna predavanja O SAMOUPRAVLJANJU PODJETIJ. Predavatelj ja ekonomist Petrin Albert. Predavanje poseča okrog 30 mladincev, vendar 'bi se njih število lahko še povečalo.
Predavanje o samoupravljanju podjetij je koristno za slehernega mladinca. Potrebno je, da mladina spozna ustroj podjetja. Način upravljanja, naloge upravnega odbora in delavskega sveta, da ve kdo je neposredni izvajalec teh navodil. Poznati mora tudi naloge, ki jih imajo člani delavskega sveta in upravnega odbora. Na teh predavanjih bo mladim spoznala, da naloge članov delavskega sveta in upravnega odbora niso lahke, temveč da so odgovorne in obenem častne.
Mladinci se morajo že sedaj seznanjati z upravljanjem in poslovanjem podjetja, ker bodo morali nekoč oni izpopolniti vrste predstavnikovi delavskih svetih in upravnih odborih. Na teh sestankih se bodo mladinci izobrazili v bodoče člane organov delavskega samoupravljanja, se seznanili z vsemi pravicami in dolžnostmi v zvezi z upravljanjem podjetja. Delavski sveti in upravni odbori, ki bodo sestavljeni iz izobraženih delavcev, bodo brez dvoma odigrali vlogo, katero predvideva zakonodaja.
še enkrat pozivamo mladince, ki se do sedaj še ne udeležujejo teh predavanj, nai se jih v bodoče polnoštevilno udeležujejo. Predavanja so redno vsak četrtek ob 16. uri v prostorih sindikalne dvorane.
Vilma Esih
TRGOVINA S CINKOM
II. kongres sindikata metalurških delavcev
3
5TREL5TU0
Športniki z Jesenic so dne 21. VIII. 1955 priredili tekmovanje v počastitev pete obletnice delavskega samoupravljanja. Tega tekmovanja so se udeležili tudi člani našega športnega odbora, ki so tekmovali v večih panogah, med drugimi tudi v streljanju. Našo strelsko družino je zastopala desetčlanska ekipa. Tekmovali so z vojaško puško na razdaljo 300 metrov. Srečanje se za naše strelce ni dobro končalo. To je bilo prvo tekmovanje v letošnjem letu, ki nam ni prineslo zmage. Krivda za ta neuspeh je slaba pripravljenost in pa utrudljiva vožnja. V bodoče bo potrebna boljša pripravljenost. Ta poraz nam je dragocena šola za bodoča tekmovanja.
Rezultat tega dvoboja je bil:
1.	Jesenice	844 krogov
2.	Cinkarna	716 krogov
Jeseničani so torej zmagali z razliko 128 krogov.
Dne 11. IX. 1955 pa smo izvedli povratno srečanje s SD Boris Kidrič iz Rog. Slatine. Tekmovali smo z vojaško puško na razdaljo 300 metrov. Deževno vreme je onemogočilo dosego boljših rezultatov obeh ekip. Kakor prvo srečanje, smo tudi to srečanje odločili v našo korist. Rezultat tega dvoboja je bil:
V dneh od 19. do 24. IX. 1955 je bil v Celju mladinski troboj, katerega je organizirala mladinska organizacija Cinkarne s pomočjo športnega odbora. Tega mladinskega tekmovanja so se udeležili mladinski aktivi Metke, Betona in Cinkarne. Rezultati tega troboja:
Mladinci
1.	Cinkarna
2.	Metka
3.	Beton
Mladinke
1.	Cinkarna
2.	Metka
476 krogov 388 krogov 368 krogov
348 krogov 330 krogov
Dne 2. X. 1955 je Strelska družina Šmarje pri Jelšah organizirala prijateljski dvoboj s strelci iz Celja. Tekmovanja so se udeležile naslednje družine: Članska ekipa SD Cinkarne, mladnska ekipa SD . Tempo, ženska ekipa SD Lola Ribar. Članske in mladinske ekipe so tekmovale! z vojaško puško, dočim je ženska ekipa tekmovala z zračno puško. Rezultati so naslednji:
Člani
1.	Cinkarna
2.	SD B. Kidrič
Posamezniki pa so zultate:
1.	Koren Karel
2.	Šupek Ivan
3.	Persolja Vinko
4.	Simanovski N.
5.	Vidovič Martin
350 krogov 308 krogov
dosegli naslednje re-
97 krogov 72 krogov 63 krogov 61 krogov 57 krogov.
Dne 18. IX. 1955 smo organizrali tekmovanje z vojaško puško na razdaljo 300 m med našo družino in SD Slov. Konjice. Vsako družino je zastopala petčlanska ekipa. Rezultat dvoboja:
1.	Cinkarna	375 krogov
2.	Slov. Konjice	349 krogov
1.	SD Cinkarna	364 krogov
2.	Šmarje pri J.	301 krog
Med mladinskimi ekipami je zmagala ekipa SD Tempo, pri ženskih ekipah pa je bila zmagovalec ekipa SD Lola Ribar iz Celja. Celjani smo torej odnesli vse zmage s seboj.
Rezultati naših tekmovalcev so bili naslednji:
1.	Koren Karel
2.	Šupek Ivan
3.	Persolja Vinko
4.	Vidovič Martin
5.	Kragolnik Marjan
82 krogov 77 krogov
75 krogov 71 krogov 59 krogov
Vinko Persolja
Problemi LMS v CINKARNI, Celje
Kadar razpravljamo o vzgoji mladih ljudi, slišimo večkrat, da ima ljudska mladina kot politična organizacija prvo in izključno dolžnost, kakor tudi pravico, vzgajati mladino. Venadr ni tako. Takšno gledanje je izraz primitivnega gledanja in lahko le zavira pravilen razvoj in vzgojo mladih ljudi.
Vsekakor je jasno, da je več činiteljev, ki vplivajo in skrbijo za vzgojo mladega človeka. Ljudska mladina pa je le eden izmed teh činiteljev, ki pomagajo pri vzgoji, nikakor pa ne vzgajajo samostojno.
Splošna načela mladega človeka je postavila socialistična družba s svojim novim družbenim redom, kajti novi družbeni odnosi so namreč tudi tisti pogoj, ki bo ustvaril nove ljudi. LM pa mora le v skladu s temi novimi soc. družbenimi pravili pomagati ustvarjati človeka, kakršnega potrebuje s<5cialistična družba.
Danes rastejo mladi ljudje v povsem drugačnih družbenih odnosih, kakor tisti rod mladih, ki je pred petimi leti in nazaj nosil velik del bremena naše socialistične izgradnje. Vse akcije mladih ljudi od gradnje že-leznških prog, avtogradnje, tovarn in elektrarn so bile činitelji vzgoje mladega rodu, V takratnih družbenih pogojih. Ljudska mladina se je zavedala, da izgradnja socializma ni le nekakšen ideološki program, temveč stvarnost, družbena nujnost. In prav v tem dejstvu, da je izgradnja socializma bila, je in bo družbena nujnost, v tem dejstvu mo-
rajo mladi ljudje iskati svoje mesto in svoje dolžnosti.
Prerado se sliši, da je današnja mladina slaba, da je podvržena raznim vplivom malomeščanstva itd. To se sliši od ljudi, katerim je treba povedati, da je njihovo gledanje in ocenjevanje dokaz njihovega lastnega staranja in da je v njihovih glavah še vedno preveč birokratskega pojmovanja o družbeni vlogi mladine in mladinskih organizacij.
Razumeti je treba, da se je vsaka organizacija, vsak politični družbeni sistem, vedno in v prvi vrsti boril za mladino. Tako se danes bori za vpliv med mladino kler in njegovi pristaši, dalje vplivajo na mladino negativni ostanki malomeščanstva, pokvarjena inteligenca in kulaški elementi. Vsi ti namreč hočejo vzeti mladini ideale in jo odvrniti od socialistične poti.
Ivan Turnšek
V Cinkarno sem vstopil, ko mi je bilo 14 let. Najprej sem delal v keramiki, ki pa takrat ni bila takšna kakršfta je danes. Težko je bilo življenje v tistih časih. Doma nas je bilo šest otrok. Obrti se nismo mogli izučiti, ker ni bilo mest. Obrtniška dejavnost v tistih časih še ni bila razvita kakor je danes. Tako smo si otroci vsak po svoje od rane
Prepustiti mladino tem elementom bi pomenilo prepustiti jo sovražnikom socializma. In borba za naš mladi rod ni lahka in bi bilo odveč, prepustiti jo sami mladinski organizaciji. Še tako vedno znova in znova ugotavljamo, da mladina premalo spoštljivo ocenjuje našo krvavo zgodovino, ki je njim samim omogočila in jim še danes omogoča uživati dobrine nove Jugoslavije. Tudi doba gradenj prog, cest in tovarn je mnogim le malo v spominu. Velika slabost mladih je še, da ne kažejo skoraj nobenega nagnjenja za to, da bi se poglabljali v pridobitve naše revolucije in v izgradnjo socializma. Še in še bi lahko naštevali in ugotavljali slabosti, na katerih bolujejo mladi ljudje. Vse to nam nalaga obveznost, da z večjo skrbjo gledamo na njihovo vzgojo in rast. Te skrbi pa ne prepuščajmo samo LM, temveč se vsi skupaj resno zamislimo, ker smo prav vsi za to odgovorni, kako bomo naše delo najboljše opravili. Poglejmo samo delo z mladino v naši tovarni. Le redki se najdejo med starejšimi, ki se zavedajo svojega poslanstva, da so poleg LM prav vsi poklicani na delo pri vzgoji naših mladincev in mladink. Koliko jih je, ki mislijo, da so izvršili svojo dolžnost, če povedo mladini kot neki »sodoben« pedagog, kateri je dejal: »V srcu ostani tak kakor so te vzgajali doma, napram svojim tovarišem iz vodstva LM pa se delaj njihovega!« Takšnih »vzgojiteljev« in »pomočnikov« nam res ne manjka. Zelo pa pogrešamo sodelovanje in pomoč voditeljev sindikata, starejših, pametnih, sposobnih in poštenih ljudi, kateri bi naj bili bližji mladini, njihovi voditelji in učitelji.
Konferenca LM, ki je bila ob proslavi petletnice delavskega samoupravljanja, naj bi bila resna preokretnica, da odpravimo vse slabosti v našem dedu, kar bomo lahko storili le ob pomoči naših starejših tovarišev iz sindikata ter ob pomoči starih, prekaljenih komunistov, dobrih delavcev strokovnjakov in voditeljev. Le z njihovo pomočjo bomo lahko našli primerne oblike dela v naši mladinski organizaciji ter vzgajali naš mladi rod vL duhu socialistične 1 družbene ureditve. Verjemite tovariši, da vam bo mladina rada sledila, samo dajte ji vzgled!
Da je tako, nam povedo prvi rezultati po zadnji konferenci. Sklep konference je bil, da se v času od 19. 9. do 24. 9. 1955 priredi mladinski teden. K sodelovanju v tem tednu smo povabili mladinske kolektive nekaterih celjskih podjetij. Odzvala sta se le Metka in Beton, dočim odziva kolektivov Tov. emaj. posode, Tovarne tehtnic in ostalih nismo prejeli. S temi kolektivi smo tekmovali v fiz-kulturnih panogah ter osvojili prvo mesto.
Namen mladinskega tedna pa ni bil samo v tekmovanju med kolektivi za pokale v raznih panogah, temveč predvsem zbližati mladino naše tovarne z mladino ostalih podjetij. Lahko rečemo, da se nam je za prvič še kar posrečilo. Misliti pa moramo na pomanjkljivosti, katere smo v tem tednu načeli in na razširitev programa v takšnem tednu. Poleg fizkulture je še toliko dejavnosti, v katerih bi se lahko pomerili mladinci med seboj. To mora biti naša naloga za prihodnje leto.
Kot mladini največjega delovnega kolektiva v Celju nam mora biti v dolžnost, razgibati mladinske organizacije po ostalih podjetjih na vseh področjih naše dejavnosti. To naj bo cilj in naloga za naše nadaljnje delo. Delavska mladina Cinkarne mora postati pobudnik za vzgojo in rast mladega rodu v zdrave in poštene državljane naše nove socialistične Jugoslavije.
Vili Kos
pripoveduje ...
mladosti, utirali pot skozi življenje.
Pozneje sem delal v kemičnih obratih kot tesar. Leta 1934 smo postavili obrat litopona. Naslednje leto smo že pričeli s proizvodnjo modre galice, svinčenega minija in natrium-hidrosulfita. Po letu 1935 je nastopila doba gospodarske krize. Težko je bilo za delo. Vsakih štirinajst dni so izstavljali liste odpu-
(| Cintcamac
ščenih delavcev. Disciplina je bila na višku, saj se je vsakdo bal za svoj košček kruha. Nkomur še na misel ni prišlo, da bi »vsekal plavega«.
Po mojem mnenju bi lahko tudi danes bila boljša disciplina, če bi delavci spoštovali svoje nadrejene in izpolnjevali njih ukaze stoodstotno. Včasih smo morali prijeti za vsako delo, samo da smo ostali v tovarni. Danes pa si hočejo nekateri delo izbirati,
zato prihaja do tako grobih prekrškov discipline.
Moja družina je številna, saj imam šest otrok, ki so razen enega, ki hodi še v šolo, vsi preskrbljeni. Njim je vsekakor laže kot je bilo meni in upam, da bodo to tudi upoštevali in vsepovsod pomagali svojim sodelavcem, kakor smo to delali mi nekoč v tistih težkih časih, ko smo ob vsaki priliki držali skupaj.
Metalurško prvenstvo LRS
V dneh od 8. do 10. X. je organizirala sindikalna podružnica Cinkarne II. metalurško prvenstvo LR.S. K tekmovanju so bili povabljeni vsi metalurški kolektivi Slovenije. Žal so se odzvali samo štirje kolektivi, in sicer Železarna Jesenice, Železarna Store, Litostroj Ljubljana in Cinkarna. Predvsem smo pogrešali moštvo IMPOL iz Slov. Bistrice ter rudnika iz Idrije in Aluminija iz Kidričevega.
Samo tekmovanje je pokazalo, da so bili glavni tekmeci zelo izenačena moštva saj se do zadnje partije ni vedelo kdo bo zmagovalec. Tudi moštvo iz Štor je od lanskoletnega tekmovanja zelo napredovalo. Glavna borba se je vodila med moštvi z Jesenic in Cinkarne. Prvenstvo je pripadlo moštvu Cinkarne zaradi zmag v vseh treh srečanjih. 'Tkidi moštvo Litostroja se je močno potegovalo za najvišje mesto, saj je zaostajalo samo I toftk$> za zmagovalci.
Posamezna srečanja so se končala takole:
/. kolo 8. 10 — CINKARNA : JESENICE
1. Mišura—Štrumb	1 : 0
2. Vrhovec—Jan	1 : 0
3. Šnajder—inž. Sešek	
4. inž. Stegenšek—Korošec	0 :1
5. Trojak—Tušar	%:%
6. Jančič—Pribyl	%■■%
l. kolo 9. 10. — STORE : LITOSTROJ	
1. Arzenšek—Ivačič	. 0 : 1
2. Grajžl—Skralovnik	0 :1
3. Šumej—Kačič A.	0 :1
4. inž. Nečemer—Kačič J.	0 :1
5. Belej—Olup	1 :0
C. Kranjc—Baj	1 :0
II. kolo 9. 10. — STORE :	JESENICE
1. Arzenšek—Strumbl	1 : 0
2. Grajžl—Jan	0 :1
3. Šumej—inž. Sešek	0 :1
4. inž. Nečemer—Korošec	0 :1
5. Belej—Tušar	0 :1
0. Kranjc—Pribyl	0 : 1
kolo 9. 10. — LITOSTROJ	: CINKARNA
1. Ivačič—Mišura	0 :1
2. Skralovnik—Vrhovec	0 : 1
3. Kačič A.—Šnajder	0 : 1
4. Lovšin—inž. Stegenšek	I : 0
5. Kačič J.—Trojak	y,:%
6. Olup—Jančič	1 : 0
III. kolo 10. 10. — JESENICE : LITOSTROJ
1. Štrubl—Ivačič	
2. Jan—Skralovnik	1 :0
3. inž. Sešek—Kačič A.	
4. Korošek—Lovšin	1 :0
5. Tušar—Kačič J.	0 :1
6. Pri’byl—Olup	0 : 1
III. kolo 10. 10. — CINKARNA : STORE
1.	Miš ura—Arzenšek	1 : 0
2.	Vrhovec—Grajžl	1 : 0
3.	Šnajder—Sumej	1 : 0
4.	inž. Stegenšek—inž. Nečemer 0 :1
5.	Ttrojak—Belej	y2: y,
6.	Dečko—Kranjc	0 :1
Končno stanje:
Prvo in drugo mesto delita Cinkarna in Železarna Jesenice z 10% točkami, tretje je moštvo Litostroja z 9 in^ točkami in četrto mesto Železarna Štore s 5% točkami. Ker je Cinkarna zmagala v vseh treh srečanjih, je osvojila naslov prvaka za leto 1955 in prejela v trajno last pokal. Spominska darila so prejeli Jeseničani — šahovsko figuro (stolp) iz cinka ter Litostroj — sliko (Cinkarno).
Istočasno z moštvenim tekmovanjem je bilo tudi individualno prvenstvo za naslov prvaka v letu 1955, za katerega so se borili igralci prve deske. Prav tako so se ocenjevali uspehi igralcev na ostalih deskah.‘Posamezni izidi srečanj so razvidni iz že zgoraj opisanih tekem. Vrstni red igralcev pa je naslednji:
1.	deska
1. Mišura (C) 3 toč., 2. Ivačič (L) 1% toč..
3.	Arzenšek (Š) 1 toč., 4. Štrubl (J) j/toč.
2.	deska
1. Vrhovec (C) 3. toč., 2. Jan (J) 2 toč., 3. Skralovnik (L) 1 toč., 4. Grajžl (Š) 0 toč.
3.	deska
1. Šnajder (C) 2% toč., 2. inž. Sešek (J) 2 toč., 3. Kačič A. (L) 1% toč., 4. Šumej (C)
0	točk.
4.	deska
1. Korošec (J) 3 toč., 2. inž. Nečemer (C)
1	toč., 3. Lovšin (L) 1 toč.,' 4. inž. Stegenšek (C) 0 točk.
5.	deska
1. Kačič J. (L) 2% toč., 2. Trojak (C) IV, toč., 3. Tušar (J) 1 ^ toč., 4. Belej (Š) 1 % toč.
6.	deska
1. Olup (L) 2 toč., 2. Kranjc (Š) 2 toč.,
3.	Pribyl (J) 1% toč., 4. Jančič (C) % toč.,
5.	Baj (L) 0 toč., 6. Dečko (C) 0 točk.
Iz zgornjega je razvidno, da so cinkamarji nadmočno zmagali na prvih treh deskah, Mišura pa je postal prvak LRS in osvojil v trajno last pokal. Ostali igralci so prejeli knjižne nagrade.
Tudi to tekmovanje kakor vsa dosedanja je pokazalo, da bodo metalurška prvenstva postala tradicionalna. Le v bodoče bo vsekakor treba zagotoviti udeležbo vseh ostalih metalurških kolektivov LRS.
Tekmovanje je vodil tov. Hojnik Milan, ki je svojo nalogo opravil zelo dobro.
PRIJATELJSKA TEKMA
Dne 23. X. je bila odigrana v Trbovljah prijateljska tekma s šahisti Strojne tovarne Trbovlje. Zmagali so naši igralci z rezultatom 4 :2.
Posamezni izdi so bili naslednji:
Mišura—Cene 1 : 0, Vrhovec—Štern 1 :0, Šnajder—Sever 1 : 0, inž. Stegenšek—Drnovšek remi, Trojak—Lavrič remi, Dečko—Ra-jevec 0 : 1.
BRZOTURNIR
V torek, dne 25. oktobra je bil odigran redni mesečni brzoturnir za prvenstvo v mesecu oktobru. Turnirja se je udeležilo osem igralcev. Izid je bil naslednji:
Prvo in drugo mesto delijo inž. Pipuš in Šnajder, tretje in četrto inž. Marjanovič in Mišura, peto do sedmo Dečko, Lebič in Trojak, osmi je Persolja.
SIMULTANKA
Dne 22. X. je odigral naš član, mojstrski kandidat Mišurja Andrej simultanko piroti 20 igralcem v bolnici v Novem Celju. Po dobrih dveh urah igranja je Mišura 17 partij dobil in tri remiziral. Remizirali so: Ranzinger, Rodošek in Rozman.
Kulturno-prosvetno delo v Cinkarni
Kulturnoprosvetna sekcija je bila ustanovljena februarja 1954. Za seboj že ima uspešno pot. Delo je bilo zelo razgibano v zimski sezoni 1954-55. Dramska skupina je v tem času naštudirala 3 trodejanke, katere je uprizorila na našem cinikamiškem odru, razen tega pa izvedla nekaj gostovanj na podeželskih odrih. Med naštudiranimi deli je tudi trodejanka »Ogenj in pepel«. To sorazmerno težko delo se redko najde na repertoarju amaterskih gledališč. O uprizoritvi tega dela se je pohvalno, izrazilo tudi naše lokalno kakor tudi republiško časopisje in nam želelo nadaljnjih uspehov. V novembru smo ob sodelovanju mariborskih amaterjev »Veseli trio Toni« organizirali dva zabavna večera. Priredili smo dve akademiji ob državnih praznikih, in to s celovečernim kulturnim sporedom. Dve celovečerni kulturni predstavi pa smo priredili za pripadnike JLA v Titovi kasarni v Celju.
Poleg dramske skupine obstaja še kino sekcija, ki je v pretekli sezoni predvajala 21 filmov, od katerih je bilo 9 tehničnih. Na prošnjo terenskih organizacij smo ob občinskih praznikih predvajali primerne filme v Šmartnem v Rož. dolini, na Frankolovem in na Ponikvi pri Grobelnem.
To svoje delovanje pa želimo v letošnji sezoni še razširiti. Odbor je že sestavil načrt, ki predvideva uprizoritev treh trodejank. Kolikor se nam bo s pomočjo sindikalne organizacije posrečilo nabaviti še nekaj instrumentov, bomo ustanovili lastno godbo, ki bi naj nastopala ob raznih akademijah in zabavnih večerih. Kinosekcija je že pričela s predvajanjem celovečernih filmov. V načrtu imamo nakup široko-tračne aparature.
Preklic
Podpisana Elizabeta Bianchi, zaposlena v Cinkarni, preklicujem neresnične besede, ki sem jih govorila o Štefki Pavlin. Zahvaljujem so ji, da je odstopila od tožbe.
Elizabeta Bianchi
CieikacHac
DRUGO PISMO IZ PARIZA
Vesel sem bil, ko ml je tovariš urednik poslal Cinkarnarja, v katerem je bilo moje prvo pismo iz Pariza. Ko sem ga pa bral, sem našel v njem precej tiskovnih napak, nekatere izmed njih dovolj oči vidne, druge so pa le prehude. Krivda je pravzaprav na moji strani. Tukaj namreč nimam prilike, da bi mi ikdo tipkal, zato sem poslal članek pisan z roko. Kljub temu, da sem se trudil, da bi lepo pisal, izgleda, da se mi ni posrečilo. Tako mora biti v prvem stolpcu spodaj: tovarniški komiteji igrajo podrejeno, ne pa podvojeno vlogo. V tretjem stolpcu zgoraj: hranarina se dobi šele po 4. dnevu bolezni, ne po štiridnevni bolezni. Spodaj v istem stolpcu je treba pri: cenejši je kino, postaviti »je« za kino, s tem se smisel cene. bistveno izpremeni in pa v Parizu je Pigal, ne Vigal. Od srca sem se nasmejal, ko sem na drugi strani bral: mušic-halles (slovenske mušice) namesto music-halls (angleška godba), saj bi končno čisto odgovarjale mušicam vse tiste ponude, ki se spreletavajo in razkazujejo po teh lokalih.
Že v zadnjem pismu sem označil nekaj bistvenih potez v organizaciji zdravstveno-socialne službe v podjetjih in izven njih. Kolikor sem imel do sedaj prilike videti praktično, moram reči, da je preventivna miselnost prodrla na široko v podjetja. S preven-cijo nezgod in bolezni se bavi kot osnovna edinica obratna ambulanta in HTZ služba. Poleg že omenjenih pregledov pred sprejemom v službo, po vsaki daljši bolezni in nezgodi še posebej in poleg sistematičnih letnih ali polletnih pregledov, se zlasti v večjih podjetjih zdravnik skupaj s psihologom bavi s karakteristiko delovnih mest, študirata kakšne zahteve na organizem in duševne sposobnosti postavlja delo na teh mestih in kakšne hibe ne dovoljujejo opravljanja službe na. teh delovnih mestih. Gre torej za psihosomatske profile delovnih mest in ljudi. So pa v tem pogledu Francozi nekoliko za Ame-rikanci in Angleži. Sem pa na drugi strani opazil, da se je ponekod ta medicinsko-psi-hotehnična služba izrodila v grobo izrabljanje človekovih sposobnosti. Znani so mi primeri, kjer sta od desetih prosilcev za službo bila sprejeta samo dva, in sicer najboljša, čeprav bi bilo rnesta še za druge. Ko se je direktor hvalil, da imajo na ta način malo nezgod, malo obolenj, odlično produktivnost in dobre plače, je na vprašanje, kaj bo z ostalimi osmimi, odgovoril, da se ga to ne tiče. Na ta način je ponekod prišla medicinska, še bolj pa psihološka služba v absurden položaj, grobo selekcionira redke stoodstotne ljudi, vnemar pa pušča veliko večino, ki nimajo toliko sposobnosti. Zdravnik in psiholog sta namreč plačana od podjetnika, ki si podredi njihovo znanje izključno v svojo korist. Medicinsko psihotehnična služba, ki je bila idealno zamišljena, se je ponekod izrodila in se delavci teh pregledov bojijo, namesto da bi jih iskali.
Inšpekcija dela, kot višja enota, je v Francij' močno razvita in ima kot podlago delovni zakonik: štiri debele knjige, kjer so zbrani vsi zakoni in uredbe, nekateri veljavni že več kot pol stoletja, ki skrbe za zaščito delovnega človeka v najširšem pomenu besede. Moram pa reči, da od nekaj strani nisem slišal ravno najbolje o nje\ baje je premalo rigorozna in se ne upa preveč zameriti gospodarjem s preostrim izvajanjem zakonika, ki je sicer izredno izčrpen, natančen, včasih že kar preveč. Ob pregledih sem tudi videl, da niso ravno najbolj prodorni ti inšpektorji.
Izven podjetja se poleg inšpekcije dela bori za delovno varnost tudi socialno zavarovanje, kot sem že v prvem pismu omenil. Ono vzdržuje med ostalimi tudi inštitut za delovno varnost, čigar dejavnost je ogromna. Izdajajo na milijone vsakovrstnih letakov, brošuric in podobno, ki jih dele zastonj med delavstvo pa tudi med ostalo prebivalstvo. Z ozirom na nezgode v prometu, v gospodinjstvu. športu, šoli itd. sami izdelujejo oz. fi-
nansirajo odgovarjajojče filme, ki jih posojajo, predvajajo v nalašč zato prirejenih kino dvoranah na kamionih za manjše delovne skupine. Tu se tudi vrše tečaji za tovarniške inženirje, vodi statistična in znanstvena dokumentacija ter tehnična prevencija nezgod in poklicnih bolezni itd.
In končno je treba priznati napredno vlogo industrijske zbornice, torej organizacije, kjer so združeni kapitalistični gospodarji. Prav ta mesec je bil v njenem okrilju mednarodni kongres, kateremu je prisostvovalo tudi nekaj jugoslovanskih inženirjev, kjer so bile na programu zanimive teme iz delovne varnosti. Na vprašanje, kako to, da se gospodarji, direktorji itd. bavijo tako intenzivno s to problematiko, za kar so pravzaprav poklicani drugi, sem dobil odgovor, kot sicer že pogosto: pametneje (pod to spada tudi ceneje) je čuvati (se) kot zdraviti (se). Izdajajo mesečnik z značilnim naslovom produktivnost in varnost, imajo celo biro za nezgode, tehnično poskusno postajo in končno je bil to že trinajsti mednarodni kongres po vrsti.
Med poletjem, to je v drugi polovici junija, julija, avgusta in še prve dni septembra se je življenje v Franciji zlasti v večjih mestih močno spremenilo. To je čas dopustov. Več kot dve tretjini zaposlenih izrabi v tem času svoj dopust. Prostih dni imajo približno tako kot pri nas. Neredko se zgodi, da zapro tudi večje tovarne in gre vse delavstvo in uslužbenstvo na dopust. In ta ogromna masa ljudi zasede v teh mesecih poleg • velikega števila tujcev vse prostore ob morju, nekoliko manj na deželi ali v hribih. Seveda tudi za povprečnega Francoza je življenje v hotelih zlasti. Ob ažurni obali na jugu težko dostopno. Sicer se dobi v slabših penzionih oskrba za ca. 1200 frankov, toda k temu je treba pridati vsaj 1000 frankov po osebi za postranske izdatke.
Taborjenje je dovoljeno samo na določenih prostorih. Teh je v Franciji približno 700 uradno priznanih. Vsakdo, ki hoče taboriti, mora biti član Camping ali Touring-Kluba. Oskrbovanje taborišč je v privatnih ali javnih rokah. Tisti, ki ga oskrbuje, mora Skrbeti za urejene sanitarne naprave, možnost nabave živil, tekočo vodo in red v taborišču. Prenočnina po osebi je nizka, od 30 do 70 frankov. Kampira vse: staro in mlado, ljudje preživijo ves dopust v enem kraju ali pa se selijo kot cigani. Potovanje je seveda slika finančnega stanja lastnika. Najnižja kasta so avtostoparji. Večinoma mlajši ljudje vseh narodnosti stojijo ob cestah in kažejo, v katero smer žele. Uspeh je odvisen od sreče in od spola: deklet in privlačnih žena nisem nikjer videl dolgo čakati, dočim so fantje čakali včasih po cele dneve zastonj, kljub temu, da so vozači v glavnem moški, ali pa verjetno ravno zaradi tega. Nekoč sem celo videl dva klečati ob robu ceste, ki sta z dvignjenimi rokami prosila, naj se jih vendar kdo usmili. Više stoje biciklisti, nato ciklomotocisti (to so bicikli na pedal in na motor, ki pa dosežejo največ 40 do 45 ikm brzine), tem slede tudi po številu motociklisti (Vespa in podobno), nato avtomobilisti tudi v več kategorijah, pač po znamki avtomobila, in končno pridejo avtomobili s prikolico, pravo hišo s kuhinjo (frižider, plinski kuhalnik itd.) in spalnico.
Življenje v taboriščih je seveda svojevrstno zlasti tam, kjer je tudi do deset tisoč ljudi v enem kraju. Ni talko udobno, kot je v hotelu je pa veliko bolj naravno, brez snobizma, družabno in prisrčno. V začetim sem imel neko antipatijo do teh šotorov in sploh do življenja v njih. Vse preveč so me spominjali na orožne vaje, ko smo preživeli več mesecev pod njimi, pa ni bilo ravno najbolj prijetno. Sedaj pa je bilo drugače. Ce imaš ie dovolj velik šotor, po možnosti« z dvojno streho, zračne žimnice, mize in stole, možnost za individualno kuhanje na prenosnem plinskem štedilniku In če je količkaj
Izdaja Cinkarna Celje — Urejuje uredniški odbor — Za odbor odgovoren Stadler Janko
lepo vreme, je tako življenje pravi užitek-Kot rečeno, kampira vse, videl sem prav majhne otroke in pa ljudi, ki so imeli sigurno že preiko 60 let. To je dokaz, da ta šport ni rezerviran samo mladini, ampak, da je to eden najbolj zdravih in poceni načinov preživet svoj dopust; čim imaš vsaj osnovno opremo za prevoz, se že kako uredi.
Ker smo ravno pri šotorih, .moram še nekaj povedati. V Parizu in tudi po drugih večjih francoskih mestih je veliko pomanjkanje stanovanj, dostopnih poceni običajnim ljudem. Država je v tem pogledu naredila še absolutno premalo, seveda na drugi strani ni misliti, da bi prodrl kak predlog o utesnitvi stanovanj premalo zasedenih. Statistični podatki vzeti iz revije Esprit (nov. 1953), o uporabi stanovanjskih prostorov v Parizu in bližnji okolici so naslednji:	35.000 družin
treh do petih oseb živi v enem prostoru, 317 družin sestoj ečih se iz 6 oseb prav tako v enem prostoru, 107 s sedmimi osebami, 34 7. osmimi toda: — 26.000 samih oseb ima stanovanje s petimi ali šestimi prostori. Vsa inciativa za en ali drug način reševanja tega problema je bila do sedaj v velikem delu v privatnih rokah ali pa različnih organizacij. Med temi je zelo znana Emaus organizacija, ki jo vodi nek duhovnik abbe Pierre, znan po vsem svetu (bil je, kot sam navaja, tudi v Jugoslaviji). V glavnem so se mu vsaj v začetku pridružili ljudje brez strehe in brez prave zaposlitve, kasneje tudi ostali in nabirajo prispevke, zbirajo cunje, jih prodajajo, gradijo, okupirajo in adaptirajo mogoče že desetletja nerabne in neobljudene hiše, iz katerih jih pa v imenu zakonitosti sodišča na lastnikovo zahtevo velikokrat zopet zmečejo na cesto Zanimivo je, da je ta organizacija za brezstrehnike iz enega pariškega okraja postavila ca. 100 šotorov ob Seini in to sredi mesta, centralno kuhinjo, socialno in medicinsko službo pa kar pod mostom. Z vrha mostu gleda stalno velika množina ljudi, kako se pred vso javnostjo odvija familiarno življenje, otroci skačejo med šotori, perilo in plenice se suše, radio igra, ljudje se umivajo in jedo kar na prostem. Pred vhodom je velik napis: Slava in bogastvo nekega mpsta ni samo v njegovih spomenikih in zakladih — ampak tudi v tem, da ni revežev in ljudi brez strehe.
Zadnje čase je bilo v središču zanimanja javnega življenja: stavke in Severna Afrika. O enem in drugem so sigurno poročali tudi naši časopisi. V začetku stavk so skoraj vse sindikalne grupe nastopale, kasneje pa se je v glavnem povsod najdalje borila leva C. G. T.
V glavnem so delavci povsod dosegli zvišanje plač za ca. 7 % pa še druge ugodnosti. Stavke imajo dosti neprijetnosti za ostalo prebivalstvo, vendar ne vedno. Po pariškem metroju smo se tri dni zastonj vozili, ker so stavkali ščipalci kart, dočim vozači ne. Malce tragikomično je bilo, ko so stavkali grobarji oz. uslužbenci pogrebnih zavodov. Ker pa je stavka trajala samo en dan, ni bilo večjega zastoja v njihovem prometu.
Debat? v parlamentu v Severni Afriki je bil?, žolčna še toliko bolj zaradi poraza v skupščini narodov. Močno so poslanci udrihali čez vlado pa zopet čez generale, ki sabotirajo sklepe vlade in da potem ni čudno, če se tudi rekruti upirajo. (Znano je, da je Francija mobilizirala nekaj letnikov, od katerih so se nekateri upirali iti iz kasarn v Maroko, pri tem je sodelovalo tudi prebivalstvo).
Drugače je v samem Parizu življenje postalo zopet zelo živahno. Turistov ni več toliko, so pa zopet študentje tu. Vsa gledališča so odprta, Rusi briljirajo s svojim državnim baletom, velika avtomobilska razstava je odprta. Sonja Henie s svojo trupo iz Amerike izvablja vsak večer tisoče in tisoče Parižanov v športno palačo na ogled revije na ledu, salon ženske lepote je odprt, koncertna sezona je v polnem razmahu itd. Drugi mesec pridejo jugoslovanski nogometaši, nad katerimi upajo Francozi zmagati, običajno pa ravno z nami nimajo sreče. Skoda, do me po vsej verjetnosti ne bo več tu.
Dr. G. Hruševar
Izhaja mesečno — Tiska Celjska tiskarna