PROSVETA LETO-YKÁR glasilo Hn slovenske narodne podporne jednote Deseti polet čez Atlantik bil uspešen i Trije Francos! preleteli morje v 30 arah od ameriške strani. prosperiteta sa delavce v pravi ■ luil._V Brandovi tovarni ao zastavkali prejel. — Strojno delo v illinolaklh premogovni-kik narašča. Hanford, Cat — Farmar De-bordie, oženjen in oče treh o-trok, je iskal delo, pa ga ni dobil. Vzel je dozo strihnina in si končsl življenje. Zapustil je pismo, da izvrši samomor zaradi brezposelnosti ln ker na farmi ne more zaalužltl toliko, da bi pošteno preživel sebe in svojo družino. Green vile, S. C. — V Brandovi tovarni, v kateri je bila doigo-t raj na stavka nedavno izravnana, so zopet zastavkali prejci, ker se' kompanija nI ravnala po dogovoru. West Frankfort, III. — Tukajšnji premogovniški podjetniki pričakujejo, da se obratovanje premogovnikov s strojem uvede kmalu V vseh premogovnikih, ki so sposobni za to in 4a opozicija proti strojnemu obratu v premogovnikih kmalu zaspi. Memphis, Tenn. — Tukajšnji strokovno organizirani učitelji so dosegli, da se jim je mezda povišala za petnajst dolarjev na mesec. Buffalo, N. Y. — Stavkujoči asbestni delavci so dosegli povišanje mezde na dolar od ure, niso pa dosegli pet dni dela v tednu. Portameuth, N. H. — Stavkajoči tesarski delavci so zaključi- li stavko z zmago. Izvojevsli ^J^01^"^^^0 ga srečno prinesli čes morje v Evropo, ima čaat prvega "tram- Chicago, III. — Divizija štev. 308 uslužbencev nadulične železnice Amalgamated Association of Street k Electric Railway Employees je darovala tisoč dolarjev za delavsko radiopoetajo WCFL, ki je laatnlna Cikaške delavske federacije. Sheboygan, Wie.—Wm. Henry, bivši tajnik aoclallatične stranke, je na agitaciji sa socialistično stranko po mestih v dr žavi Wisconsin. Fond da Lee, Wie. — Konven nja Državne wisconsinske delavske federacija prične dne 16. julija 1.1. v tem mestu. AMERIKA FINANČNI CEN TER SVETA. Ves svet hodi v Ameriko po Wsahington, D. C. — Trgovs-ski department poroča, da so a-meriška posojila po svetovni vojni dvakrat večja kot angleška I*red vojno Je bila Anglija glavni svetovni bankir. Od leta 1925 do konca leta 1928 znašajo Investicije ameriškega kapitala i tujini pet milijard In 649 mili jonov dolarjev, angleške investicije pa dva milijardi in 626 milijonov dolarjev. Lanako leto ao bankirji Združenih |M v jt(>|niiticif» kjer je ob delopustu na stotine rudarjev zaposljenlh s umivanjem ln kopanjem svojega telesa v pršnl kopeli. ¿Na njih tele-sih bo opazil ven štrleča rebra, kilo ln brazgotine grdih ran. Zdravniki sodijo, da je od po-rurskih rudarjev šest odstotkov slabega vida. Rudarji sodijo, da slab vid prihaja zaradi slabe svitlobe. Rudarji se poslužujsjo pri delu težkih svetilk, ki tehtajo do 14 funtov. Teia dela te svetilke nepraktične, feudarjl obesijo svetilko na opornik ln včasl ne preneaejo svetilke, dokler delajo, ako nI to potreba. V letu 1927 je trpelo na slabem vidu 1,974 rudarjev, leta 1928 pa 1*476. Kompanljakl adravnikl Izjavljajo, da alab vid prihaja od po-dedovalnoeti slabega vida. Delavske organizacije pa trdijo, da rudarjem peša vid, ker delajo v slabi rassvstljavl. Rudarske organizacije še niso prodrle s svojo trditvijo. Rudniški sdravstvsni biroj izje vi ja, da je bolezen v primeri z nesrečami kot 100:27.2. Z drugimi besedami to pomeni, da je nevarnoet dobiti rudniško bolezen štirikrat teko velika kot nevarnost ponesrečenjs. Skalnati prah povzroča največ bolezni med rudarji, Udihan skalnati prah se zbire v pljučih In ostane tam. žrtev mu podleže v par letih. Leta 1927 je bilo prizadetih 1,140 rudarjev, v letu 1928 v prvih osmih mesecih 0a 777. * To je posledica fizične šibkosti nemških radarjev, ki za.-lu-žijo tako nizke mezde, da ne morejo hraniti svojega toless tako. da bi ae uspašno upiralo boleznim. Petnajst lat v večerni šoli. Pittsburgh, Pa. — Vladimir Mslevich. star 42 let In oče četverih otrok, je 14. junija dobil naslov bakalarje znanosti v Or-negi Javi tehnološki šoli, potem ko je 16 loi hodil v večerno šolo. flovjeti zanikajo la rasi je Vallje. Moskva, 16. jan. — Oflcielnl sovjetski krogi zanikajo vast, da so rdeče čete iavSdirale Mongo- lijo. Farmska debentu- — Rebelni pltullral in od pomoli nagradne Waahington, D. senat je v petek sprejel zakon f či brez debenturne klavzule, kakor ja Motel predsednik Hoover. Predlaga, kakršna je prišla iz nižje sbornice, je bila sprejeta v aenatu s 74 glaao-vi proti osmim. Trije republikanci in pet demokratov se je upiralo do zadnjega. Hoover je v sobdto podpisal predlogo, ki je sdaj zakon. Predsednik imenuje farmski odbor, ki bo vodil akcijo odpomoči In upravljal *lad pol milijarde dolarjev v svrho pokoj il farmar-skim organizacijam. b® ^Mvtfjt za prottMfajKed luhacl Državljani protect I rajo proti metode^ prohlbltnlkov. kl ao umorili Vtrkula. — Morilec White aretiran In njegova kav-rije ae je svišala od $1,500 na $5,000. International Falk Minn.. 15. Jun. — Ugledni državljani, pro-fealonalci, trgovci, mestni in o-krajni uradniki ao se' včeraj zbrali v meatnl dvorani na zborovanju in ao zastavili apel na predaednika Hooverja, v katerem vprašaje sa pratekcijo proti nezakonitemu pokopan ju obmejne prohlbične straže. V apelu citirajo brutalnosti prohlbič-nih agentov, nasilja in terorizem. Našteti so številni dokazi, kako so suhaškL^pentJe prekoračili meje in krilil ustavne pravice državljanov. V času, ko so državljani zborovali v mestni dvorani v tem mestu, |e pa prišlo poročilo od zveznega diatrlktnega pravdni-ka is St, Psula L. L. Brills, v katerem naznanja» da je pooblaščen od generalnega juatičnega tajnika William D. Mltchella, da se zadeva prohibičnega agenta White, kl je streljsl in ubil Vlrkuia, Izroči v področje zveznegs sodišča, ako se dokaše, da je White pri napadu na Virkula vršil svojo dolžnost v msjsh zakona. White je bil včeraj ponovno aretiran ne obtožbo umora druge vrste In njegova kavcija je bila zvišana od $1,500 na $6,000. — Apel na predsednika je podpisal tudi državni proeekutor Hurlburt, ki je prišel na zboro- vanje drtevljanov, ko Ja tem obveščen. bil o PROHIBlCNIKI ubijajo dajjk. Mlad fant ustreljen M I In New Yorks. »jI Plattaburgh, N. Y. — Dva zvezna prohlbčnlka, kl straži ta mejo, sta v soboto zjutraj pri nesls obstreljenegs ln težko ra njenega 82-letnega Arthurja Gordona v tukajšnjo bolnišnico Rekla sta, da ga sta ga pobrala na cesti, nekar sta hitro odšls. Fant je kmalu potem umrl. U streljan je bil s kroglo Iz puške flerif je odredil, da fc prohlblč-nlka aretirata, toda prohlbič na oblast noče Izdati imen do-tičnlh dveh atratnlkov, Pretakava se nadaljuje. 1600 duhovnov ss reo Turčijo. Carigrad, 16. Jun. — Turška vlada je odredila, da se število vseh muslimanskih teologov In duhovnov v turški republiki zniža na 600. Na ta način pride eden duhoven na vsakih 26,000 prebivalcev Dve leti bras Detroit, Mich. — Jacob Wei* ley, 1782 Swift ave., star 48 let la dve leti kros dela la zaslužka, je sadnjl petek skočil pod tovor al vlak, kl ga je raztrgat NEPRIJAZNO IN CHttHO NEMŠKO MESTO Podporniki in sagovornlkl kapi-tallsma ae rogajo delavcem, kl ae rede, šive In umirajo v tem stvoru pošaatt kapltall* Osterfeld, Porenje. — Oster- feld je majhno rudarsko mesto, dete kapltallstlčnegs načina blagovne produkcija in distribucije med Porenskefo in Po-rurjem. V teku zadnjih trideset let 8e Je razvilo is borne kmečke vuai v neprijazno in z dimom zakajeno meato z mračnimi bajtami, v katerih prebivajo rudarji In v katere nikdar na poaije oživljajuči žarek zadovoljnega človeškega življenja. dimom, ki ae vali lz visokih dimnikov. Rudniške parne plš-Čall, drdranja železniških voe in odmevanje trdih korakov rudarjev, prihajajočih z dela aH odhajajočih na delo, tvorijo godbo k temu trdemu, puatemu in duh ubijajočemu Življenju. Proti Jugu je Oberhauaen, vrata hiš v daljni megli, proti nebu pa štrli tlaoč visokih dimnikov, iz katerih prihaja goat aa» Jaat in oljnat dim. Ponoči ae ozračje treee žarenja in iaker, prihajajočih lz bližnjih jekla-ren. Oatefleld ja kot vaa porur-aka mesta, aploh kot vaa moderna lnduatrijaka meata, deteta kapitalizma, neprijazno trdo-erčno in cinično. Številne cerkve poveličujeta to aliko ciničnega H. poniževanja onih, kl delajo in trpe, da drugi uživajo, ln bolj ko človek gleda v duhu to aliko ciničnegu poniževanja atvarlte-ljev vaega bojraatva na avetu, to-llko bolj živo mu atopijo pred oči lastni rojaki peevdo-napred-njakl, pse v do-prostorni sleci in psevdo-mtrodnjekl, jcl ao zaradi avojega trebuha pripravljeni s ciničnim usmevom okoli usten izročiti svoje lastne rojake v A-meriki enaki usodi. Eno ssmo kinogledallšča je v mestu, ki služI za zabavo delavcem. Rudar v tem mestu Šivi v pravem peklu. In tako gre Vajše v gostilno kot v cerkev ali pa v kino. Ako mora človek živeti v peklu, tedaj šivi rajša v nJem pljsn kot tresen. In v tem mestu, ki šteje pet in Štirideset tisoč prebivslcev je več kot sto go-stllen. V tem mestu Js življenje pre-več peklensko. In kjer Je pekel, tsm Je mslo humorja. Zato se rudar redko smeje ajl Izbija Šale. Njegovi komentarji so navadno cinični, rezki ali zbadljivi. Rudar se zaveds, - da je priklenjen na večno uboštvo, Is katere-ga nI rsšitve. Njegovo življenje je trdo in naporno delo. Zvečer Ja truden kot klada In pijača Je ša edlns njegova želja. Posablti želi ns svojo sužnost, vtopltl jo v pljs-či. Mraz gs trese, kadar tnl«li na svojo fojdočnost. Rudar, moderni rtpzdnl suženj v tem mestu nima bodočnosti. Penzljaf Ds, rudarji prejems-jo tudi penzljo, ako dočakajo starost sli onemorejo sa delo. Ps kakšno? Premajhna je ze življenje, toda prevelika, da M člo-vek umrl lakote. Rudar prizna, da prejme HO mark na mesec, ko bodo Industrijski baroni rekli, da spsds med staro In obrabljeno šero. Rudarjevi otroci so podhrs-njeni. Njegov dom ne pozna nobene udobnosti. Obleko, ki jo nosi, je kupil še prad vojno, Rudar je tako obubožan, da ne more več stavkati, Ako zamudi le dan dela, mu že manjka kruhs V tekih razmerah žira pov-prečno rudarji. In kdo je kriv tega? Socialisti, ki uče, de imsjo vsi, kl delajo, pravico do polna vrednosti avojega produkta. aH paevdo-narodnjeki, peevdo-pr<> Konvenoija Hrvatske Bratska laJtM* Poročila vrhovnega sdravnlka in o otroškem domu. Huma pol-dnevna debata o politiki In • veri. Todka, da v zajednlcl ne sme biti političnih In veraklh vprašanj, sprejeta. St. l.oula. Mo. _ (Izvirno poročilo Proavetl). — Predsednik odpre sedmo sejo konvencije v četrtek 18. junija ob 8:)l0 zjutraj. Prečita in sprejme se a malim popravkom zapisnik pete seje. Na dnevnem redu je poročilo vrhovnega adravnlka, kl ae v glavnem gl^al, da je od 1. januarja do 31, maja 1929 pregledal 2018 tffošenj novih članov. Na podlagi teh prošenj konatatlra, da je od teh proallcev prlatopllo največ v starosti 16 do 20 let. Dalja konatatlra, da največ čla Ozračje je okuženo s gostim nov Zajednice umira aa pljučni eo in aušico. Vaak peti alučaj amrtl je bil poaledlca Jetlke. Citira razne vzroke zakaj Je med našimi ljudmi tako vlaoka mor-ta 11 teta valed aušiee. V mladinski oddelek je sadnja tri leta pristopilo 18,008 novi člani in istočaano je umrlo 168 članov, kar pokazuje nizko mor-tallteto aH umrljlvoet. Poročilo vrhovnega zdravnika ae vzame na znanje. Nato poroča prosvetni odbor, kl aeetoji iz gl. predaednika, gl. tajnika In urednika glaalla, Vaak član plačuje meaečno tri eente v prosvetni fond. Odbor priporoča, da U asaamant ostane nadalje za širjenja proevete med članatvom. Sledi poročilo o otroškem domu ajo kot liberale! v potenci rsnl formi, ka-dsr gre za privatne Intereee, kadar gre pa za delavske koristi, ao ps še večji nsssdnjskl, kot o-nl, ki odprte nastopajo pod raznimi Imeni nazadnJakov? Kdo Je obsojanja vreden? IU)cisllst,^kmalu4M> zadnji ledeni dobi, od _ New York, N. Y, — Cevljer-ekl. delsvcl so lavojevall etavko v tovarni Lippe Shoe Co. Na stavki so bili šest tednov In končno se ja družbe podala In priatala na njih zahteve aa svi-šenje mesde, Sedaj so v teku stavke v o-smlh tovarnah v Hrooklyftu In Manhattanu. SUvka vodi Independent Shoe Workers unljs. DeUvcl zahtevajo prlsnanje unija, povišanje mesde aa dvajset odstotkov In 44 ur dela v tednu. V boju proti Uflljl ao ae združili Čevljarski tovarnarji in trgovska zbornica. Brooklyn je aradišč« čevljarske Industrija v Združenih državah, toda organizacija Čevljarskih delavcev v tem okraju je še zelo šibka. Človek biva v Ameriki 26,000 let, Melbourne, Pie. — pp. J. W. Gldley ia ftmithaonien instituta poroča, da Ja na temelju novih izkopnln izračunal, da človek šivi v Severni Ameriki najmanj 26,000 let Ntove Izkopnlne. kl služIjo za dokaz, ao kosti maeto-done, izkopane v V\or\d\ In pod kostmi )« ležalo par komadov primitivnega kamnitega orodja, kstefrgs ie rabila človeška roka. V Isti plsetl so bile kosti drugih pradavnih živali, ki so iaumrle katere Je preteklo najmanj 20,-000 1st Msstodon je dsvnl so. rodnlk dsnsšnjsga slona, ki je med ledeno dobo živel po vseh krajih »«mísnjega smernega pasa v Ameriki, Evropi ln Aaijl. Tri dal Ko. Chicago. — Frank Llpin- ski ja ukradel deset kokoši ln aa Vaake kokoš Je dobil tri dni aa-pora, akupaj 90 dni. Hvala vatnvkl so v času bo* PROSVETA GLASILO SLOVE*SE* MAEODWE PODPORA JEONOt» Rokoulai (krm GUaasa) . aa lata, *.Tt aa »al leta, Ia aa "PROSVETA' SSS7-S9 U. Lasalsll A v—a«, Chlcaga. Rb THE ENUOHTBNMBNT- On» oi tks Slevsao Natisoal Mtmdk Ud *mii Okla ptioa: United SUtes (eaeept Chtaago) aa« Iffo rJO. and forolga eeaatarisa |S4Sper year Oaaada fSJS pat BP MEMBER OP THE FEDERATED WEI ia • - ^^ISS TRT: ; «t er Datum v oklepaju, a. pr. (Mar 31-19«®) polsf v»k|t imsns as nailovu pouitrni, dm vsa» jt s Um dnevom poUkla naročnina. Poaovitfi je pravočasno, ma socializem povsod svoje »govornike ln oznanjevalce med liidr In kristjani, buddhiati in moslemi, pogani in rtirerd ali svobodomisleci, narodnjaksrji in lobodo-, ^ _ BmenUna Misleci. To bi lahko razumeli tudi pritlikavi ameriško- \poUgtl ^Malokdaj ae pripeti, ln venski kritiki socializma, ako bi domišljavost teh ljudi da zskrevsam v klnogledališče, svoji učenosti ne bfla tako velika, daae ji poamehujejo ps^ssm skoro nevsdo vstopil že ljudje, ki ne «apopadejo, da je enkrat ena le ena. Predvajali so film, ki govori, torej govoreči film. To je bilo šele prvič, da aem slišal filmske (TlaSslJiiaaji) fl^^BI® ^^ i zvezde in svesdnike govoriti POOOClU) GLAVNEGA UREDNKA^_. mehanično. Na prvi poglej!1^ ■ I posluh se mi je zdelo, da se je KAPITALIZEM V ZADREGI ZA TRGE. , i :u Ta zadrega je posledica njegovega lastnega razvoja. Kapitalizem prihaja lz zadrege v zadrego, ki niso drugega kot posledica njegovega razvoja ih ki so jih so* cialisti ie zdavnej napovedali, da pridejo. Njegovi zagovorniki in podporniki so jih vedno tajili, dokler niso postale Uko vidne, da se več tajiti ne morejo in ki jih lahko opazi vsak razumen človek, akoravno ni socialist. Predsednik newyorške borze, mr. Simmons, je ne- r 17. JUNIJA OPAZOVANJA Nateaalnica narodnih manjšin, mržnje ne bo nikdar konec. Liga narodov rešuje vpraša- Jasno je tudi, da nacionalna o-nje narodnih manjšin. Na vsa- predelitev ni več nobena gara* ki seji »e to vprašanje odloži za cija za obstanek. Moderna eko. "prihodnjo sejo". Cez tiSoč let nomlja, ki je glavni pogoj ob-se lahko še odloži. stanku in razvoju vsake dežele, Narodne manjšine so posledi- ne pozna več nobenih političnih ca ldlotlčneg* sistema pdtitič- mej. Moderno gospodarstvo j« nih plotov, ki se podirajo in mednarodno. Vsaka dežela po. I premikajo po vsaki večji vojni, tfrebuje eirovine druge dežele; Y**ka nova "strateglčna meja" vsaka dežela ima odjemalca t I navadno odreže kos ljudstva od drugi fležell. Denar, za katere-stare države in ga prilepi k no- i a se dobi kruh, obleka in stan, vi. Ta igra se ponavlja od pam- ne P0100, nobenega jezika -tiveka. Navadno se sgodi, da oziroma pozna vse jezike, p». ^JT^i^l^n povedal v .edinih in drugih ^ ^^ V jsh "Proevete," kaj smatram za neobhodno potrebA>, da ae naj »neoojrgan. , ooDravi ali izboljša na prihodnji konvenciji. Svoja priporočila To ao pa res bikaarji tam v----- ----------- onTomeiil na tH rujbolj važne zadeve, kajti poatal bi preobširen, Callfornij i. Iznadljivi so kot narod, čigar vladarji so prej ne* «i Več doba delitve nar„ rbrvivo^poS enkrat, Wsem povedal le v šment. Ljudje govore raz plat- Lzali druge, je potem aam^raz- *>v, ^¿^^narj «Mankih od Ironvencije v Wankeganu. Te tri zadeve so vprašanje no na steni! Kako sem se za- Krivica se popravlja z tem o^nizacu, na- listTicialne akcijepa starihčlanov. «ud»' Skoro bi človek res ver- novo krivico. r^ov, je tudi rešitev vpra^ Urednika jednoHnih publikacij naj isvoli konvencija in najjel v čudeže. Po pravici pove- Prtd 8Vetovno vojno so bile nJ* narodnih manjšin bo še v prihodnje član glavnega odbora. Oboje aem utemeljil v dano: zijal sem v premikajoče!^^ v Nemčiji in pokojni To vprašanje izgine, kadar| člankih in vsakemu, kdor je pazno čital sredine izdaje "Prosvete," slike in govoreče igralce na plat- Avstro-Ogrski, danee so nem- iz*inejo Politične meje v EvroJ so mu razlogi znani, zakaj sem to priobčil. nu kot bik v nova vrata. Od $ke in madžarske manjšine na Pi- Enotna politična organih Dvanajsta točka XXXIX. člena pravil SNPJ naj (zostane, ker velikega začudenja aem se ie treh ali ¿tirih straneh. Prej so cija, temelječa na bazi ekonom-ves čaa, odkar je v pravilih SNPJ, ni bila za drugo, kot za povzro- filmake drema vi ce popolnoma\drugi tožili in protestirali, 4a- ske enotnost^ kakršno ima A-t anje nepotrebnih prepirov, ki so kradli čas uredniku in gl. odboru. zbudJH šele ko eom prikrovsal ne8 tožijo in protestirajo Nem- nterika, je edina rešitev Evro. HSprJjme naj ee resolucija, a katero SNPJ prizna svobodo ti- ven iz .kina na glavni štrit, ko ci in 0gri. Nova Evropa je te- P* Teda\ bo Evropa - z z». ska v mejah obstoječih poetav, to je, da izostanejo, dopisi, ki po- «m uzrl dreveče avte. Pa sem ka> ^ ^ narodne manjšine po- Padno Azijo in severno Afriko vzroČajo sodnijeke tožbe, to je "libel per ee." M prišel - ini si vsod; nihče ni zadovoljen. Re- vred - lahko druga Amerika. * Dopisi naj bodo pisani v smislu prvega stavka načelne izjave, oddahnil. Kajti govoreči film šitev manjšin je nemogočo, ker Utopij*? Nič večja kot je druge in prve točke H. člena—Namen in aredatva-riniretje točke me je eilno prevzel. U,i za vsakim novim plotom to- danes republika Združenih dr- XII člena "Uradno glaailo ln druge publikacije." Ta točka tega stopil sem polahno po troto- Uko bolelo kolikor bi hlsdHo. kav. Tu se mešajo narodno«ti| člena je tako obširna, da lahko vsak član piše podučno in tudi ar ju proti domu, vsaj teko »«m I Ko""so po svetovni vojni gra- in rase vsega svete, ni pa no-kritike, ako je potrebno. mislil, v resnici pa sem šel v dm piotove novih in povečanih benega vprašanja narodnih Kritika in opozicija ste dobri, ako eta stvarni. Teh beaed napačno smer — k jezeru. No, l Starih držav, so poetaviH toliko manjšin. Glede jezika in kul-l naj nihče ne razume narobe. Kajti te besede ne pomenijo, da kri- nisem mislil na samomor ali kaj Lovih krivic kolikor je plotov, turnega pridobivanja smo vai tika in opoeiclja moreta biti v vsaki organizaciji in ob vsakem podobnega, Bog mi grehe odpu- Gradili Ko nacionalne drteve, enakopravni. Imamo sicer džin- ____„ čaau, ampak urednik pravi: Kritika In opoeicija, ki sta stvarni, kl jih ni malo, ampak film toda "nacionalno mejo" so na- gote, kl črtijo sveže priseljen davno" govoril" pred bankirji v New Hampshlrju o teh globoko zamišljeni, učinkujete blagodejno iniy^korist vsake «ga, me je teko «nešal. VzravnalL^j, tako daleč, da so povsod te, imamo kukluksarje, ki pri. tiavno govoril preu w«^ _ ČLmSELi In^d,. nizacije. Kajti teka kritika in opozicija slušita za to, da se raz- Um se naglo in pkorajžil, pt|PHtegnili pripadnike Uadstva, vijo, da so belokošm protestanti jasnijo pojmi in pomagata najti pravo pot. Tako kritika in opo- sem bil na mah sbrihtan. Ta-|ki ¿gy^ drugi jezik ip prisega od Boga poslani, da vladajo zidja preprečita ilvljenjaubožno enoličnost, pospešujeta jaanoet koj sem urneje stopil, ker sem na BV0j0 nat^dno kulturo. Prej Ameriko, sli tudi to bolezen bo in zdrav razvoj in napredek. Vsak, komur se ne gre zato, da boj«» šele takrat pravilno orienti-^ Wle narodne krivice' v Nem- Amerika prebolela. Nacional zadregah, ki govore jasno, da se kapitalUtični gospodar- ^jJ0ep0j^/tiin pomagata najti j>ravo pot Tako.«rittka in opcvlsem bilnamah sbrihtan. diui jezik'ip™prisega od Boga poslani, ds iki sistem nahaja v kritičnem položaju. Simmons ni tega -------—fiB-SiKIi — .—51 i— — I M. . .mfrZ*. a—-u storil prostovoljno. Prisiljen je bil, da je povedal reči, w ___________________ ki hi ilh nridržal nairaiie zase. ali pa za notranji krožek le njegovs veljala in ki ite smatra samega sebe nezmotljivim, vsak, ral, pa hajd domu k "te stari", «ji, Avstro-Ogrski in ftusiji, nega vprašanja tu nlGUvi UmikovTapiUlisi^ g^ sistema ^r je zato, da se Slovenska narcxina^ P^,i» Je sto krivic kroginkrog Problemi so ekonomski in soci- Simm^igova naloga je dokazati, da so borzne špekulacije na borzi posledica kapitalističnega razvoja, ne pa navad no igranje za denar, ker lete napadi na borzne špekula- na zdravi ln za delavstvo koristni podlagi, bo pozdravil z veeeljem kaj sem doživel v kinu in kako irednje Evrope in ob ntfjl ift>ve sini. stvarno in resno opozicijo in kritiko. To bo storil tudi lwdočiji-1 me ¿e vsega prevzela mehanič-1 Rusije. Naj pride nova vojna ___________w_______ . * . - ___________ ^_________ ______________Ti problemi silijo tudi t rednik jednotinih publikacij, pa naj bo isvoljen že kdorkoli, ki ims no govorenje igralcev, ki so bili 8VObodo narodov", pa pri- Evropi na dan, a dftšijo jih i sposobnosti za urednika. pred dobrim letom še vsi muta- <|ej0 z novimi mejami nove na- nacionalno prenapetostjo. Zato .. - . p. . m .^„^„i,, an Opozicijo in kritiko, ki mirno, stvarno in resno priporočata, 8tl — na platnu. Smejala se Podne manjšine. ne bodo nacionalisti nikdar re- dje v kongresu in zunaj njega. Pri tem dokazovanju so kako m nay8tvar boljše izvrši ln če so bile izvršene nspake, raz- mi je od »res, in to me je vese* jaBno je, da na ta način ne 8111 Evrope z novo organizacija mu ušle besede, ki razumljivo povedo, da se bliža z bli- privya 0 teh napakah mirno, resno in stvarno, brez vsake osebne | lilo» vas j da sem jo enkrat spra- bo vprašanje narodnih mahj- Ta naloga prtpap*da mednarod- skovito hitrico čas, ko bodo razmere pritisnile s tako silo, mrlnje s namenom, w take napake več ne ponove v int«resu vil v dobro voljo (nsvadno brez- nikdar rešenp in nacionalne no mialečemu deUvstvu. , , . , „ u/ l»rovntivn t\u Slovenske nsrodne podporne jednote, ste dobrodošli, ker bodeta še nehanja godrnja). Nisem ji pa 4- da bo treba misliti na socialno in politično izravnavo I ^STwj podtawm^trto podporno orgstiizacijo in jo obvaro- povedal, da sem v omptici zašel | _ m M . lekosežnega pomena. val) ltarih napak. Ako taka opozicija in kritika ne prodereta a proti jezeru . . . Nekaj morem Ko se je kapitalizem rodil v Evropi, je bilo kapitali- iVOjim nsmenom, tedaj ne bodeta skušali napraviti nereda v or- tudi zase pridrfsti. Htičnim državam, ki so nastale najprvo v zapadnem delu ganlzacijl, ker se bodeta zsvedall, da i!^1^ Delavske razmere? Kdo bi o E^ope^ n^agat. preo-tanek ^ ^ S^^JLSJiSJi: «¡¿^^ želah, ki so bile le v razvoju. Te dežele so potrebovale TlUta j^tika in oposkija ne ovirate orgsirttaclje in vsak W-1 ^vi in tjTM vettrat ¿dam - orodje in stroje ¿a produkcijo in distribudjo blaga. Ka- Lik jo bo pozdravil in ae je veselil. Toda če tta kritika in v zelene gozdičke in pisane li- Helij, ki ga Štejemo med raj 2 odstotka helija, kar je te- pital, ki ga niso mogle porabiti doma Holandika, Anglija, ja za vsako ceno, ne Slede na to, da JcorUtite o^dac i, tedaj vade. t.m ae izročim v naročje žlahtne pline, je silno lshek in lo mnogo v primeri z drugimi FrancHa in Nemčiift so nosoievali v druru>l plini vtekoiinij« univerti, nak« j« odpotoval na J" Za«. •«"> "«"i iela jamih teUtekih kadrov . nX M ^»k. teii od val v letalstvu. Vesel, ki jš iz- ki j mimo im ^^ ' klene bombe, v katerih g« icL^dSt — POŽiUajo PO svetu. k Največ helija je v zmesi raz- Kak* vodik, tako tudi bdi Je^obulLrt^ UinIh "«•U-iih plinov, kl v nenehoma uhaja v majhnih m* I ****** hrajlh uhajajo is tal. šinah skozi plaMe balonov, ki • znanega ribniškega rojaka Y< la lz Cicera in brat Joaipin n«, soproge znanega to ^ščinT "Tukoi hitro ss nove bogate Izvirke helija v dr- lij do neke mere pomeša s trt iavah Oklahoma in Kanaaa ter kom. ga je treba Očistiti ^ 1 8pringfWld, m. - V proavaml^r^nianjše v Kaliforniji, nano sa porabljajo p^^ H. 188 v mojem dopšeu s oblaka Montani in Ohia trsdjake naprave, ki ss *** v Wlttu. m., m je vrinila pomo-| Blizu mesta Amarillo v Te- kar na ta. Glasiti bi se moralo, da ee keaau je doelej največja tvor- mornarica ima čistilne napr. je tam Imela vršiti vceeiica dne niea, ki dobavlja ameriški mor- *a svoje arakoplovstvo f 9. Junija, kl pa so jo Is rasnih narici več razlogov prestavili na posnejši V semeljal -------- _ _______^ kaj iskoriščajo, je namreč sko- ^ ("2. te & > lin Ksjveč teh isvlrkov je v državi napolnjeni ž njim. Mesto nje« soproge znanega juvelirja I nina stn-1 Tekesa, kjer jih posnajo in lz- pa prosita vanje srak. ki <** ftiv»HHi» I rahljajo te SO let. Mimo teh pa čisti helij, kar ga je ostalo v r* »avija amertsai mor- ** B> ir»»«^!«»»»»" * —. helija ko vae druge, hurstu. kjer lahko očistijo 4u em plinu, ki ga tam- kubičnih metrov helija na um PONDELJEK, JT. JUNIJA. s, L j ' ■ 1 ■ 1 il 1,5ma—= I Vesti iz Jugoslavije NOV KANDIDAT ZA SVETNIKA. (Isrirao.) Ljubljana, 22. maja 1929. Kdor ima zasluge sa cerkev, zs širjenje vere in kdor je bil od boga poklican, da se "bojuje za zmago katoliške cerkve" in kdor je od boga izbran, tega proglasijo po temeljiti preiskavi zs blaženega, pozneje pa ga proglase za svetnika. Toda kako zvedeti, sli je bil od boga poklican? Za to treba dokazov. Cerkev v tem primeru predpisuje, ds je trebs uvesti strogo preiskavo, ali je pokojni pobožno in sveto Lšivel in — kar je najbolj važno — ali je storil v Življenju — kak čudež. Ako preiskava dokaže, da je res spodobno in sveto živel in če dokažejo, da je storil v svojem življenju vsaj tri čudeže, potem prav za prav ni nobene o-vire, da ae ne bi proglasil pokojni za blaženega in po preteku gotove dobe let za svetnika. Tako se je uvedlo že postopanje in preiskava v zadevi nsšegs Škofa Slomška, ki ga hočejo proglasiti blaženim. Ni dolgo tega, | kar se je v Rimu že sestavila komisija, ki ima preštudirati vse spise pokojnegs škofa Slomška, ali je v teh spisih pisal samo čisto versko desnico, in ali je pobožno živel vse svoje življenje. Kar se tiče čudežev, so poročsli, da imajo dva čudeža že dokata-na, potreba je "odkriti" še tretji čudež, da se Slomšek lahko proglasi za blaženega. Sedaj je torej delo komisije na tem, da najde še tretji čudež. - Tega "zanimivega procesa" se spominjamo, ko čitamo v klerl-• kalnem listu "Slovenski list" sledečo notico, ki jo objavljamo kot dokaz, nad čim vasm se slovenski klerikalni novinarji ve-šele t * "Beatifikacija Klavdija Ko-lombjera. — V Rimu se vrše velike priprave za beatiftkacijo (posvečenje, proglaienje blaženim) jezuitskega patra Klavdija Kolombjera (de te Colombiere), ki bo 16. junija trrižtet blaženim. «Sv. Oče je t lansko okrožnico "Preusmiljeni naš odrešenik" in z letošnjo vpeljavo slovesnega oficlja v čast presv. Srcu močno naglasil za naš čas tako primerno in potrebno pobožnost v čast presv. Srcu, s proglasitvijo Klavdija Kolombjera pa bo zsdo-bila pobožnost ša večji sijsj ln pomen. 28. sprite je Kongrega-. cija za sv. obrede raipravljala vpričo sv. očeta o treh čudežih častitljivega sluge- božjega. 8. maja je dal sv. oče v konzistorl-alni palači prebrati odlok, ki priznava in potrjuje tri čudeže in je s tem odprl pot bestlffcscljl. General družbe Jezuaove p. Vladimir Ledochovski se je nsto svečano zshvall) sv. očetu za toliko naklonjenost. Po tom govoru je sveti oče š« sam krstko spregovoril in se s toplimi besedami spomnil duhovnega voditelja svete Marjete Alakok ln velikega apostola pobožnost! do presv./Srca. Dva po Kolombje-rovi pri prošnji čudežno ozdrav-ljens prideta sama v Rim ns veliko svečanost." Tako se glasi U notica o bea-tifikacljl patra Klavdija Kolombjera, ki js bil duhovni vodi telj neke Marjete Alakok. Čudeže so že dokazali, trojo čude-Žev; dva, ki sta bila po tem patru ozdravljena, bosta sama prišla v Rim na proglasitev pstra med blažen«. I S takimi noticami pita kleri kalno politično časopisje svoj« brale«. Poroča Jim o tej važni proglasitvi blatenim, da jih odvrne od drugih misli. Svoj čas Je bila taka-l« proglsaitev pač (iogodsk, dandanes so vsžnejšs vsa druga vprašanja. Narodi n« b repen« več, da bi bili v nebesih i roglalsnl za blažene, oni bi radi, da bi na zemlji živeli vsaj malo bolj blaženo življenje. Blaznost v nebesih radi prepuščamo vsakomur, ml si hočemo t«j zemlji priboriti košček Uoraaaftd basist Križaj, ki j« "d leta 1918 deloval In pel v zagrebški operi. J« bil ss prihodnjo sezono v Zagrebu odslovljen rsdi nekih (»«sporazumov Z« prihodnjo sezono pride v Ljub-Uana Z njim prkl« tudi njegov« *ena, ki j« isto tako operna pev-ka. Bogv«, ali bo ljubljansks o- pers kaj pridobila s njim. Vse-kakor je Križaj svojo mladostno moč pustil zunaj Ljubljen«. Spominska plošča Valvasorju. Ljubljana, 28. msjs 1929. [ Prvemu* zgodovinarju naše dežele, Janezu Vajkardu Valva-zor ju so danes dopoldan odkrili na rojstni hiši v Ljubljani (Stari trg št. 4. hiša trgovca ^Potkosiga) spominsko ploščo s napisom: - W "Tu je bil rojen Janez Vaj, kard Valvazor 28. V. 1641." Tako bo dobil naš prvi zgodovinar, ki je apiaal v nemškem jeziku "Ehre des Herzogtums Krains" na 8820 straneh In s 623 ilustracijami majhno spominsko ploščo ns hiši, v kateri se je rodil. Ob času delovanja Vslvazorja ja bilo kulturnowpro^ svetno delo v naših krajih pusto in prašno. Ni ga sploh bilo. A nemško orientirani gralčsk Vslvssor, lastnik gradov Wagensberg pri Litiji, gradu Modi: je pri Zagorju, Lichtensteina na Dolenjskem itd., Je mnogo prepotoval in je bil velik ljubitelj knjig, je spoznal, ds jo Kranjska vredna opisa in vredna sestaviti ji prvo zgodovino ter je tvegal vse, da je dovršil svoje veliko zasnovano delo. Prepotoval je sam vae kotlčk« naše Kranjske, zbiral narodne pregovore, vraže in zgodovinske legende, rlssl posamezne kraje, ustanovil na avojem gradu Wa-gensburgu celo klišsrno, kjer so njegovi sodelavci vrezavali ilustracije v bakrene plošče, zašel v dojgove, prodajal avoje gradove onegs z« drugim, trpel vso stroške natisa velike knjige v 4 zvezkih v Nemčiji, obubožsl in so preselil v Kifško, kjer je umrl v revščini., Knjiga njegovs pa ja ostala in je eden najmočnejših temeljev, jna katerih sloni naša sedanja kulturna zgradba. K V hišo na Starem trgu št. 4 se je lets 14*0 vselil graščak iz Zasavja, Jfernej Valvasor, ker je bil Izvoljen za člana deželnega odbora v Ljubljani. Tu mu je naslednjega'1et4 njegova žena Ana Marija roj. Ravber rodila sina Jsneza Vajkarda (1641— 1693). Naslednje leto pa so so Valvasorjevi že Izselili Iz te hi-š*. Pred ksklmi 20. leti je muzejsko društvo začelo t nabiranjem prispevkov za ploščo, ki so jo odkrili dsnes. -Bernard Sfe*w odšel — menda slab« volj«. Split, 27. majs 1929. Sinoči je Bernard Shaw, sn-gleški književnik, odpotoval is Split« s italijansko lsdjo "Francesco Morosini" v Benetke skupno s svojo ženo. Zdi s«, da ni odšel bsš dobre volj« z naše ri-vljere, to radi t«ge, k«r so novl-nsrji potvorill njegove izjsve, ki jih je dsl zlssti o politikih v Angliji in o političnem položsju v naši državi. Znanje j«, kako v«lt-ke veljave imajo izjav« piaatelja Shsws, ki je duhovit satirik napram raznim političnim pojsvom in se kot socisllst s svojo duhovitostjo smeje msrslkomu v obraz. Lani je prisostvoval zasedanju svets Lige narodov, baje le zategadelj, da napiše (ali je na-pissl) komedijo o Ligi narodov in o njenem dolu za razorožitev. Shaw j« socialist, član Labor partij« v Angliji ln j« še pred kratkim izdal vollko knjigo "Vodja inteligentne žene k socializmu In kapitalismuJ' Kdor poena Sha-wa-piaatelj«, ta gotovo ni mogel v«rj«ti časopisom, ki ao prinašali navidezne' Shawove lzj«v« glede na naš političen položaj. On j« slutil, da bodo prevračali njego-ve besede v nezmisel ter nl maral sprejeti dolgo nobeneg« Jugo-goslovsnskegs novinarja, Id so ss vse dni njegovega bivanja v Dalmaciji gn«tll zvesto v nj«govi Milini v želji, da jim vri« kakšno besedo. Nazadnje le ni mogel drugače, d« j« Sh«w sprejel nekaj novinarjev in s« je njimi ras-govarjal. Vprašali so ga seveda tudi. kaj misli o položaju v Jugoslaviji in Shaw Je baje odgovoril — teko So pisali novinarji:— Tudi diktatura utegne biti koristna in dobra. Tako nekako so pisali novinarji v celih kolonah svojegs poročite o razgovora a Shawom. Kdor količkaj poena Shaw«, n« bo mogel verjeti, d« ao to njegove Ix-ieds. Shaw J« celo naročal novinarjem, da bodo Ja pisali resnico, a novinarji ao prikrojili Izjave po svoje, "po mm fI8aw k uvidevnosti položaja" bržkone. In foito ni čud«, da Je odšel $haw izjavo, d« je ogorč«n, ker so mu položili n« jesik besede, ki jih ni govorili Zlasti kar je govoril o angleških politikih in O položaju v nsšl državi t Kraji sami p« so mu v Dal* maciji ugajali. In ugajali so .mu dragoceni starinski sakladi, ki jih premorejo dalmatinska mesta. V Kotoru je ogledoval starine v katedrali av. Trifuna, v Splitu pa ga je vodil arhoplog don ulič, zgodovinar splitskih starin, pisec mnogih razprav in knjig .o zgodovini Dalmacije, kolikor ae je da razbrati is is-kopnin v Splitu. Nsd ohranjeno Diokleclanovo palačo v Splitu je bil Shaw kar navdušen. Zanimal'se je tudi sa prepir, ki ga Im* Split glede postavitve spomshlka Grguru Ninakemu, ki je delo Meštrovlča. Ts spomenik je že iz Zsgrebs prepeljan v Split, kjer gs hočejo postaviti na Dioklecianovem Peristilu. Proti temu se je gotov del pre-bivslstva upira, naaprotujo tudi don Bullč. Bulič jo lainteresiral sa to vprašanje tudi Shawa, kl jo dejal, da pozna Meštrovičevo umetnost in da jo visoko coni. Toda če hoče postaviti Msštro-vič spomenik ns Perlstifu, tedaj ne preostsne Bullču drugega, da pokliče na pomoč cessrjs Dioklecijana ln prenese njegovo palačo na drugo m«sto, tako da bo ostal Orgur Nlnskl sam. V Splitu so bile Shawu vžeč slasti lni-cijalke v evangeliju v frančiškanski cerkvi v Poljudu. Ko jO gledal te srednjeveško umetnin«, j« Is javil: Ko človek gloda tak« stvari, bi ksr iztrgal stran is knjige in jo vtaknil v ž«p. Toda Anglež teg« ne bo storil, čuvajte so pa Američanov, ti bi to gotovo etorlli." Konferenca male entente. Beograd, 22. maja 1929. Val trije zunanji ministri dr*-žav male entente, rumunokl, če* Š kos lov «šk i in jugoalovanaki, «o ae aoatali v Beogradu na konfe renco, da razpravljajo o vprašanjih mednarodne politike. Najprej so obrazložili splošno politično situacijo, nakar ao ran-pravljall o vprašanju manjšin. Določili so v tem odru skupno stališče g obzirom na morebitno razpravo tega vprašanja pred Svetom Lige narodov. Mlhiatri so ugotovili, da «o v va«h obrav-nsvsnih vprašanjih Istega nest-rsnjs, ter da se bo prljsteljsko razmerje mod državami malo entente ŠO bolj poglobilo, ravno nasprotno trditvam sovražnikov male «ntente, ki so trdili, da jo v mali ententi nesporazum. O obravnavanih vprašanj IH bodo ministri podali danes svoje izjsve novinarjem. Bili oo tudi sprejeti na dvoru. Stanj« pmmvkov v Sloveniji. Ljubljana, 27. maja 1929, Ministrstvo za poljsdelstvo je izdalo uradno poročilo o stanj it posevkov v drŽavi v prvi polovici maja. Po tem poročilu je sta-nje posevkov v Sloveniji srednje dobro. Poročilo navajs sle* ¿«če:- Ljubljanska oblast: solo dobro: pšenica, Jsri ječmen, rž, o-ves, krompir, fižol, hmelj, č«bu-I«, jabolka, travniki, pašniki, d«* telj išče; . dobro: zimska rž, Ječm«n, slive in hruško; slabo: orehi. * Sezonska poljsks dola oo izvršena v povoljnem obsegu. Vs-¿Jih škod saradi bUčnlh kužnih bolezni nl bflo. Prav tako tudi neurjs niso povsročlla posebne škode. SploŽno stanje v prehrani domačo živino Jo povoljno. Mariborska oblast: dobro: zimske in Jare žitaric«, rano sadje, lan, hmelj, sliv«, l«bolka. hruške, livade, pašniki In d«te-Ulšča; slabo: vinogradi In orehi (posledic« letošnjo oetrs zimo); povoljno so obJsvlj«n« poljska dala ter setev koruze ln vinogradniška dote. Večje škod« laradi bflčnih bolezni nl bilo. Splošno •tanje domače živine J« povolj-nO, njen« prehran« p« nopovolj-ns. Splošno stenje v vssj državi j« srednje dobro. Kmmkl sdfcsjejs Is držav«. Zagreb, 86. maja 1929. Ko J« protlboijševlška vojska jsnerSle Wrangt« propsdls, ss J« «koli 40,000 koeskov raakro-pilo po rasllčnlh dežeteh In dr-lavah. Mnogo so jih naprtili naši državi, v kateri uživajo marsikatere ugodnosti, kakor Jih sami domačini desto no okušajo. Od let« 1981 j« v Jugoslaviji nad 4000 koaakov, fci ao sspooteul največ pri popravilih cest v V o j* I vodini in $rWjl.Ker niso bili sa-dovoljni s tem sasluškom, so «i želeli od naš« države naj jim nudi kaj boljš«ca, kar jim bo dajalo vfčji zaslužek Zaprosil) ao državo, naj jim prepusti kak velik koup|«ks «Mplje v obdelovanje. Ker država tega ni mogla storiti, jim j« inž. Korovlevlč is-posloval od republike Peru v Južni Ameriki večjt^kompleks sem* ljo brezplačno v uporabo. ■Včera^s« je podala prva skupina kozajpv is Ibograda ns pot v Peru. Ts skupina štejo okrog 100 mož. V Genovi se jim bo pridružilo šo 200 koaskov iz Fran-clje. Skupino vodi caristični general Pavllčenko. Pravijo, da ae ti kozaki v naši dravi niso š«nlll. Cim ps so so rasširite poročila, ds gredo v Poru, so so začela oglašati dekleta, ki bi rada šla z njimi v Peru. Nekaj so jih je bsje ksr na hitro rbko rorf Oženilo, ker dobo oženjeni kosskl v Peru po 8, neoženjenl pa le pb 1 ha zemlje. Potujejo brezplačno. Tudi v Peruju jim n« bo treba plačevsti nikakih davkov niti jim ne bo treba plačati seanijišča. marveč bodo morali oddajati vaako loto desetino va«ga svojega pridelka. Kozaki bodo v Poru ostali šo nadalje ruski državljani. Po isja- vi vodje generala Pavličenka bo odšlo v (Poru polagoma vseh 6000 kubanskih Jpsskov iz naše države. DSnos Je ta prva skupina izseljencev kosakov dospela v Zagreb to bodo drevi odpotovali nar Sušak» kjer se vkrcajo na ladjo. *tj» fS Srečna'Jim poti Ljubljanska afera, ki je bila na gostovanju v Jtelmacljl, s« j« danes popoldan (88. maj«) vrnila s svoje turneje v Splitu in Dubrovniku. V Splitu je dala 7, v Dubrovniku pa 8 predstav s izrednim umetniškim uspehom Vsi Časopisi v Dalmaciji hvalijo i«v*janje.*u4e opore. Vae prsd- Äve SO /bile tovrstno zasedene, dal Išče Js bilo n. pr. v Splitu v potih urah sa vseh 6 predstav ržiprodano, Z nalim ansamblom jo potovala tudi pevka Veael Pola kot , gost... Y Dalmaciji so vabili oj»rfr,na>petno gostovanje V jeignl 01,,so predlagali, da bi se pvedlo redno gostovanje vsako sesono pomlsdi in je sonl. Opera začne a svojimi pred stavami jutri 89. maja s prsmi Jero Verdijevo opero "Travlata", nakar bo Junija dala prem i jero češko "fivanda Pudak." MH Oton žtipnnčlč jo bil doaodaj vršilec dednosti glodalfškegs u-pravnika v Ljubljani. Odkar Je bil odstavljen Jntendant arh Kregar, J« vršil rtj«gtWo (telo pesnik Župančič. Zdaj js mini strstvo prosvote imenovalo Oto* na Zupančiča sa upravnika Narodnega fctbdališča v Ljubljani Tako Jo zašodel mosto upravnika enega fcivašnejžlh kulturnih savodov f Sloveniji, narodnega gledališč«, pssnik Oton £upen čič. Naj bi ga vodil s uspehom V Dalmaciji je kopalna ssso-na v polnem razmahu. Obala ji polna InosofeSkih gostov, kakor tudi domačih Ijedl, stalnih obis-kovakev našo obale. Tako jo dospelo v Dšhnssijo slasti mnogo Nemcev in Cehov. Orlkvenlca I-ma že nadSOO gostov, na Rabu jih Je «tadW0, po ostalih glav nih krajih pa Jih jo tudi po vsč sto. Tako j* naša obala vaako tete bolj obiskovana. TsmošnJIm prebivalcem Jo to gotovo v veliko korist, saj Je življenje tam bedno in Je glavni vir dohodkov baš v tujskem prometu 'Drnštve Zoo v Ljubljani ns-mersvs V Tivoliju v bližini JerJ« zgraditi in uradKI svoj zoološki (živalski) vrt ter Je v ta nammv>' društvo že razpisalo nagrade ga najboljše osnutke te ureditve "J5oo" tersj povsom rasno misli ra^ nti del nsšegs Tivolija.^¡Dokler bo ostal maj hon, bo š« šlo. Kssn«j« p« — še bi s« razvil v obsežnost — bi bite škoda Tivolija sa to VeMk komnnlatični Pred državnim sodiščem te sa ščito držav« i« Je pričel dne 22 maja dopoldne velik proces proti 12 komunistom, obtoženim po zakonu ia zaščito država radi komunlstičpe propogands. Jnstl Akacija t Samb in». V Sombor Je dr>si>sl ssrsJeN-ki krvnik Hart, ki bo 28. majs sju-traj bb«4J rax»K,JnUa Jtarka Frankova, ki ga je sodišče radi Obsodilo na smrt Sir Jagadlah Ckundmr Bo«e:--H INNJi rutHis V teku avojih rasiakavanj sem nezaznavno zašel na nrnjno področje poj«Vov v neživi ln šivi prirodi in aem osupel videl, da marsikje vobče ni mej in da s« nasprotno dado mnogokj« u-gotov iti dotikal išča med . kralj eatvom živega in neživega. Iskasalo se j«, da tudi neorsui-aka snov nikakor ni zmerom neaktivna; tudi tod oatavljajo raznovrstni vnanji vplivi značilne sledove. Zdi se, d« v«že kovine, rastline in živali nJim skupen način reagiranja, ki jih stavi j a pod vaeobče veljavni vo-Ukl sskon. Na njih vaeh zaznavajo pojave utrujenosti in pobitostl, oddih ln ošivljenjo in naposled trajno nezmožnost reagiranja, ki jo prinese s seboj smrt. Mnogo sem se ukvsrjal s pojavi rastlinskega življenja ter jih primerjal s odgovarjajočimi funkcijami živalskega življenja. Toda ker so rastlin« pasivne In jim po večini nl dana moč gibanja, je bilo trab« Izumiti po-aeben, izredno občutljiv «nurat, ki naj bi reakcije na dražljaje povečal in meril gibanje rastline do tlsočlnke sekunde. Tako je bilo moči lsmerltl ultrsmlkro-skopske gib« ln Isprememb« ter 00 pogosto našli dolžino, ki so msnjšo od svetlobnih valov. 1 In odkrili so tajnost rastlinskega šlvljenja: rasodele so Jih krivulje, ki so jih rastline sams začrtale. Ob tej priliki se je tu-di podrte smota, da se rastlin stvo deli v občutno ln neobčut-no. Ono rasodetje, ki sem _ doživel pri "molčeči p«lmi" Fa-ridporskl, ki ss je sleherni večer nagnila k tlom, kakor da bi se sklsnjsls k molitvi, je sgolj eden Ismcd najočlvidnejšlh do-kasov sa to, da rastline niso ne-občutljive, Mojs rasiskavanja svedočijo, da so n. pr. tudi drevesa občutljiva za izpremombo v okolici: vidno ae odzivajo vsakršnim drašljajem prav do no-znatnih avetlobnih izprememb, ki jih poviročajoj oblaki, ko sa trenutek zagrnejo solnoo. Rast ragtUns ln I pri rasličnem ravnanju gftbele-Ž1 neposredno moj "erosoograf" Od teh metpd rasiskavanja se lahko itsdoja praktične koristi tudi poljedelstvo, saj nam ons dajo priliko, da poeamič analiziramo ln opasujemo pogoje, od katerib j« odvisna rast, Colo vrata uspešnih feosku skov Jo dognala nesporno enotnost ti vi Jonskega reagiranja tako pri rastlinah kakor pri živalih. Pri obeh so javlja tista po* rijodično se ponavljajoča neob-čutnost, ki Jo imenujemo spanje, in enako kakor pri živali opasujsmo tudi pri rastlini smrtna krčs. Ta enotnoet v or-ganičnem življsnju ss prav tako rasodevs v spontanem pakiranju — pri živali v utripu srca — ter ^enakovrstnom reagira pe. Prah na zemlji ln prst sama, rastlina ln Žival — vso je občutno. Tako bi mogli videti, «e imamo nekoliko kozmiineys zmisls, v milijonih svetov, ki krožJI v vsomirju, nekaj orgs-nismom sorodnega; oni Imsjo vsi svojo sgodovlno In vsom Jo sačrtans pot v bodočnost. Ne bilo bi nemogoč« verovati, ds bi oni ne bili zgolj breičutne gmote, otrpl« v smrti, ampsk živi organizmi, "njih dih Js morda svsteša žeiesov« p«r«, njih kri tekoča kovina In njih noge reletok meteorltov." Ko sem doum«l nemo švedoč-bo krivulj, ki so ifh lačrtele rastline same s mojimi aparati, in zaznal v njih odras vso pre-v«v«joče enotnosti, lil objema vas stvarstvo — nihajoče valovanje svetlobe, brateš« življenj«* na zemlji In tesk«čočo se šolnea, ki svotijo v vsemlrju —, tedsj sem prvič amatuttl pomen po-stenstva, ki so ga pr«d tremi tteoši tet oznanili moji predniki n« bregovih Ganga: "Njih, ki v pestri ntMfolič-nostl vesoljstvs spoansvsjo enotnost, njih J« večn« resnica — samo njih, samo njih." s tffW* milost il. danes n«|^e Mias Mayeva v svoji knjigi* 'Mothsr India" povedati akoro ničeaar drugsgs k«, kor o sopernlh daritvah živali v kallgatskem svstišču kot odrasu topo v praznoverju tj« v en čini — sa'varuha pa mu dodeli bivšega roparskegs poglavarja, ki Je bil preaedel kasen v Ječi in ni bil dobil ssposlttvs. Tako so se pomešal? romantične povesti ukrbčeAega bandlta i ftlfb dttfe bajeslovnih pesnitev,Indijska mladina do* rašča šo (tenoe v mlljeju rellgi-Josnostl, ki neti In razgibava nrav. "Spominjam ao globokega vtisa, ki ao ga napravila name verska vaje, ki so Jih opravljali rokodelci na čast bogu Vls-vakarml, stvarniku in umetni« ku." l> Jagadlsh Je maturiral "Collage 41* Xavier" v Kalkutl, nakar Je hotel po očetovem vzgledu v službo "Indian Givll Service"; tej misli pa je bil oče protlvep, < g Js obratno pristal nswto, da «o sin poevetl znanstveni ksrijeri. Da «s Ispopolni \ fizikalnih ln flsljološklh študl jsh - medicino, ki jo Je bil prvotno žtudiral, je opuotil te zdravatvenig razlogov —, Je Boso potoval na Angleško, kjer Je n«pravll dva rašna Izpita. S povratkom domov se sačenja njegov broskonŠni boj sa uve-Ijaveljenj« gvojlh odkritij, orod-vsem proti predsodkom, ki Je ruinje zadel pri svojih rojakfft Is upravnih In inanstvsnih krogov: lato je njegov navsdržnl podvig do snaDstvene veličine mednarodnega slovesa tem bolj bleščeč. Indijska prosvotna u-prav« ga dolgo nl hotela nastaviti sa profeoorje n« univerzi v Kalkutl; uklonite se Js šels, ko sta ssnj posredovala uvideven podkralj in bengslski guverner, « š« tedaj selo n«r«d«. Toda plsča Indijskega profesorja Js bi te samo d v« tretjini one plate, kl so Jo dajsll Evropcem; vrhu tega eo Bose ju njegov orom pa Je dosegel tudi te, da ao bili poslej domači profesorji izertsčeni f angtešklmi znsnstv«- Prva doba Bosejevegs snan- «t v enega delovanja J« bite po-sveoena elektriki; uspelo mu j« zgraditi sprejemač sa bresšlčnl prenoe električnih valov, ki ja Je leta 1896. pokaaal guvernerju v Kalkutl. Posneje pa ss J« obrnil na mejna podrotjs flslo-logljs in flslke; jel je proučevati šlvljenja rastlin, o čemor je napisal mnogo učenih razprav \or imel na jvojlh mnogo-šti-vllnlh potovanjih In gostovanjih v Evropi ln Ameriki več predavanj. Aparati, ki jih je izumil, ao po uporabnosti in pre-c iz nostl prekašali vse, kar so dotlej posnali. Med drugim Je nspravll tudi svkssnometer, a katerim je moči prlkaaatl rast rastlin, povečano do sto milijon-krat Kot vna*Ji snak priznanja mu Jo londonsko vseučilišče Še prod teti prisnalo naslov častnega doktorja, vlada pa mu j« podelila plemstvo s pravom, da nosi pridevek Sir. stvu, toda Qarttey se nl zmenil ss opomin in je Odšel na letališče; kmalu potem se je igodfl« Chicago. - PaliaUne Kirk. stara 78 let, se je v petek ubila, ko je padla na ooato s tretjega nadstropja stanovanja na llftft W. 88 et., ko jo čistite okna in Je pri tem Ifubila ravnotežje. Novo sredstvo aa ohranitev laaa. — Weatern Union Tele-graph Go. Je;te dni nasnsnlls iznajdbo novoga srodstva aa 'o-hranltev laaa, ki bo v doglednem času prihranilo ameriški Industriji milijone doisrjev letno. Leonu P. Curtlnu, vodilnemu komiku družbe, ae je po večletnem raslskavanju In proučnva-nju posrečite seelava ohranite sa Iss, ki bo prišla v širši promet, kakor hitro bodo lspopel-njone komercialne priprave ga produkcijo. Ekonomska važnoet tega o-hranite ae lahko ceni,na podla- Sdsjstva, da 18% vsegs leg«, ss ga porabi letno v tej deželi, gre sa nadomestitev leaa, ki sepnlje v rabi. To ohranilo* katerega Je Curtin osnačll s črkami ZMA, poseduje lastnosti, da ts lss lahko vsrkava vase In kadsr Je enkrat v Issu, je ite-rsstopljlvo. Ne more mu žko-dltl vods In ns sprsmenl karakteristike In barv« l«sa. Družb« Js š« začela uporsbljs-tl to ohranilo na lesenih telegrafskih drogovih In upa, da bo na ta način prihranite na mili-Jone dolarjev letno na Isdatkih les. Cena novemu ehranllu Isss ns bo visoka, kadar ss bo pričelo a produkcijo v širokem ofassfu, In bo v«liko pripomsg-lo, da s« n« bodo fosdovl v Združenih dršavah uničevali v tekom obsegu kot sedaj, ker se ne bo več potrebovslo leaa v toliki množini. — NAZNANILO. ds ss lahka teše« vrsdl j požlljenjs te glsvm tam v srbiva In M d«bi. ToraJ Je I note J ssüjete M pripravljenih W ve «prsvnlMva boj. Pri raskl va naj sr raslsj nsflnastev.T ns apelira, da iS ISjsles te ■t i PONDELJEK. 17. JUNIJA Cls ude Msraey: SMEHLJAJ _Gotovo vii zanima, zakaj mi vedno ifra smehljaj na ustih, — Je dejal Adrien Ma-reehal. — Nedvomno mislita, da Je to samo posledica mojega mirnega, brezskrbnega značaja. Seveda ne tajim, da sem vedno vesel in dobre volje. Toda vesel sem bolj iz principa, nego po naravi. Tak sem vedno in «sad. — In vendar, — se je oglasil nekdo, — se ml zdi, da ste kot konzul preživljali trenutke razburjenja in nevarnosti, v kateri vaša veselost ne le ni bila umestna. marveč je mogla biti tudi dokaz vale slabosti. — Nssprotno, bila je Izraz moje sile. Verjemite ml, da človek ne dosefte v življenju u-spehov z obupanim in objokanim obrazom. Vesela misel, to Je sreča, to Je zmaga. Glejte, navedem vam primer iz lasti ga življenja. Datira iz čaaov, ko sem bil konzul v Afriki. Bil sem dodeljen v službo Maroku bal ob času, ko Je začela francoska vojska zatirati u-por nezadovoljnih domačinov. Dan za dnem so se razlag) streli in eksplozije v krajih, kjer so nali taborili. Kljub temu sem sklenil vzeti seboj tudi svojo ženo, ki me je spremljala že od najine poroke povsod. Helena, na zunaj frivolna Pa-rižanka, Je bila v reenici zelo pogumna. Sklenil vzeti jo v Afriko desetletnega ainčka Pristali smo v Prvo leto je minilo razmeroma mirno. Mesto je bil zasedel polk senegalskih strelcev, ki so neprestano napadali upornike v okolici. Zdelo se Je, da so domačini v bližnji okolici miroljubni In da priznavajo nalo avtoriteto. Ta znak pokoržčine me je vzpodbudil Ker celo leto ni-m videl drugega nego neskončno morje in pristanišče, kjer se Je gnalo nekaj ladjic, in mesto s belimi strehami, na katere je pripekalo tropično solnce, me je obšla naenkrat nepremagljiva želja zapustiti to razbeljeno zidovje, ogledati zi druge kraje in pomeniti se z drugimi o gospodarskih, industrijskih in trgovskih zadevah. K temu me je silila ne samo u-radna dolžnost, ker sem bil konzul, marveč tudi radovednost človeka, ki rad potuje po svetu. Ker je bil upor v glavnem že zatrt, je poveljnik polka odredil, naj se sestavijo manjži oddelki, ki bi prodirali v notra-njoet dežele In raziskali nam dotlej že neznane kraje. Obrazložil sem polkovniku svojo namero. Privolil je, da smem z ženo in sinčkom na konjih spremljati vojaško ekape-dicijo. In tako se je zgodilo, da smo se nekega krasnega jutra napotili v neznane kraje. «lili aaso in počivali brsal DrugI dan je vojaštvo sapu-BUi smo le I stik» vas ia Oftal sem sam s He-Mogadora. Ta-1 leno In zdravnikom. In vsi tri-neki maroški vaai. je smo imeli samo eno misel: je bOo več. nego boriti ea proti tajni bolezni, ki mirni, nsboje-|je priklenila Jakoba na poete-Ijo. naključje je hotelo,] Minila sta dva dneva, polna da je moj ein haš v tej vaai zbo- strahu in negotovosti. Bolnika lel. Vojaški zdravnik ga je jo tresla mrzlica, «^ *wpa; in izjavil: noet ga je mučila. Ponoči se mu — Deček ima •D» »roflea J* ^^^ M- mm k.I m. ritrviim <1 ni* l*> ">• t»lU»t nI bilo dO UMU»! GoVvT^i, 1Ï4 - - — i i «a at i naporne poti. Ortati mo-M»^ - ^ veče. ra tu in nekdo mu mora ^L^^eJeden vojakov, J*** \f b» «■■ SffiZbmm jTnam puatil povelj Od poveljnika nisem mogel za- kot t mi ^ pripove. htevati, da zadrži kdove kako L _ je bU prAvkmr zve- doiKo avojo četo na ljubo moje- K, Ts53£iJnl ze je po vaai in mU LV*?ll dMi «so je ališal pogovor dveh morda ni bila tako nevarna, H^^ov: kor je trdil zdravnik. Vendar _ Francoski vojaki so od-aem pa zaupal poveljniku zvojo Ml _ . ^ prvl _ * ti, ki bojazen. A on ml je dejal: L©'oetali v vasi. so bolni. Nihče je, ne morem se za- jjm M more prihiteti na po-držati tu. Imam strogo povelje mo& v naših rokah so. MË prodirati nemudoma dalje. Vil _ d^ toda moramo se prelahko mirno ostanete tu a »o- pričati, če se lahko branijo, — progo, ki bo stregla bolnemu I je drugi. sinčku. Pustim vam tu zdrav- _Kako? nika In za vsak slučaj dva vo-____Dravi jih poeetimo. Jaka. 8icer se pa nikar ne I PoročUo šestega vojaka me bojte, dežela je mirna, prebi- je mvàaUt . Grahom. 2e sem val^ff? ni aovražno razpoloženo videlt ^^ K je Vsa vaa uprla napram Francozom, kakor ste \ ^ nm in kâko oblegajo u- ? HBÊJ^ ErepriÎ!^ ifî ponrfW našo Is ilovice zgrajeno že ekspedicija bo v petih dneh ^ ki jih ne more prav nič končana. Prepričan sem, da bo ovirati, da bi nas ne pomorili. vaš ainček dotlej zdrav ko ri- povedal Mm ieni in zdravni ba. Potem se pa vrnemo akupaj | ^ brez ovinkov, v kakšnem po- Odgovorila sta v je francoska lahko izpremeni v kuhinjo ali Končno, Bili #amo rešeni. I kopalnica Originalen je njegov n ker sreča nikoli ne pride aa- »vto potovalno stanovanje, pa ma, je sinčkova vročica popusti-1 in zdravnik mi je jamčil, daj >o kmalu okreval. No torej, gospoda, zdaj ve-i ste, zakaj se vedno smehljam. v Mogador. f. M. Destejavašlj: t, ZLOČIN IN KAZEN V testih d.lih s In hipoma je vstal pred njegovo dušo z jasno natančnostjo tisti nedavni trenutek, ko Je stal s sekiro v roki za vrati in Je zapah rožljal In sta onadva razbijala po vratih, njega pa je nenadoma obšla želja, da bi kriknil nad njima, prepiral se s njim, pokazal jezik, podražil Ju in se smejal in grohotal, grohotal, groho-tall . . . "Ali se vam meša, ali . . .", je (spregovoril Žametov in umolknil, kakor da ga je preee netila misel, ki mu je nenadoma žinila po možganih. "•' "šil? Kaj "ali"? No, kaj? No, le povoju r "Nič!" Je Jezno odgovoril Žametov.' "Sama neumnost!" Oba sta molčala. Po nenadnem, krčevitem napadu smeha je postal Razkolnikov naenkrat zamlžljen In otožen. Nazlonll ze je z komolcem ha mizo In al podprl glavo z roko. Zdelo ss Je, da je poppolnoma pozabil na Zametova. Molk je trajal precej dolgo. « "Ali ne boste pili čaja? Shladil se bo," je rekel Žametov. V wAh? Kaj? Caj? . . . Saj res .. ." Razkolnikov Je izpll požirek iz čažice, dal košček kruha v usta In pogledal Zametova; '¿drznil se Je, kakor hI se nenadoma spomnil vsega; ia takoj se mu Je pokril obraz zpet s prejšnjim porogljivim Izrazom. Vnovič je začel srebati čaj. "Hudodelstva so se zadnji čas tako po-množila," je rekel Žametov. "Se nedavno sem čltal v "Moskovskih Novicah", da ao prijeli v Moskvi celo družbo ponarejevalcev denarja. Cela družba jih Je bila. Ponarejali so bankovce T "O, to je že stara stvar! Pred mesecem dni sem Čltal to," je mirno odgovoril Razkol-. nikov. "To so torej po vašem mnenju zločinci?" "Kako bi ne bili zločinci T "To? To so otroci pa ne zločinci! Cele pol stotine ljudi se nabere v takšen nameni Ali je to mogoče? Tu so tudi trije že preveč, In še je trebs, ds more vsakdo izmed njih zaupati ostalima dvema bolj nego sebi samemu. Tako pa gre le vse rskom žvižgat, če le eden v pijanosti črhne besedico. Bedski! Zakaj pa najemajo nezanesljive ljudi, ds bi izmenjavali bankovce v kontorih? Ali se poveri takžen posel prvemu, ki pride naproti? No, recimo, ds se takšnim tepcem tudi posreči, da al vsak namenja za en milijon; a kaj potem vze življenje? Drflg zavisi od drugega za vse svoje žive dni! Potem je pač bolje, da se človek obesi! Ti pa še menjati niso znali: prišel Je v pisarno menjat, prejel pettlsoč rubljov in roke so se mu tresle. Štiri tisoče je preštel, potrga pa Je vzel kar na slepo vero, da bi ga le imel že v žepu In bi čimpreje izginil z njim. S tem je tbudil sum in vse se Je podrlo zaradi samega tistega tepca I Ali Je to mogoče?" "Da ao ae mu tresle roke?" Je povzel Žametov, "to je lahko mogoč». Ne, popolnoma prepričan aem, da Je mogoča. Včaalh človek ne vzdrži." A "Tega ne vzdrži?" "Ali bi morda vi vadrftali? Ne, jaz ne bi vzdržal. Za sto rabljev na«rsd» planiti v takšno strahoto! Iti menjat ponarejen bankovec v bančni kontor, kjer tako dobro poznajo take stvari — ne. Jas bi ae aaaedri Ali se vi ne bi zmedli T' Razkolnlkova je Obšle silna Ulja, da bi mu "pokazal Jezik**. Zdajpasdaj ga je tspr»!«*«! mraz po hrbtu. "Jaz ne bi delal tako," je pričel po ovin- | kih. "Jaz bi menjal takole: prežtel bi prvi ti-soč takole štirikrat na vse mogoče načine in si ogledal vaak posamezni bankovec; nato šele bi se lotil drugega tisoča. Začel bi ga šteti, preštel do sredine, vzel nato kak petdesetak, podržal ga proti luči in ga obrnil še enkrat —-če ni morebiti ponarejen? "Bojim se namreč,1 bi dejal; "neka moja sorodnica je nedavno izgubila tako petindvajset rubljev." In potem bi pripovedoval izmišljeno povezt. Ko pa bi začel šteti tretji tisoč ne — prosim: zdi se mi, da sem tamle pri drugem tisoču sedmi sto slsbo preštel — zadel bi dvomiti, pustil tretji tisoč in se vnovič lotil drugega — in tako bi preštel vseh pet. In ko bi bil gotov, bi vzel iz petega in drugega tisoča po eden bankovec, podržal ju na luč In začel zpet zumnlčlti ter bi prosil, naj mi ju izmenjajo. Tako bi zbegal in apehal uradnika, da bi nazadnje zploh že ved ne vedel, kako naj ze me iznebil Nazadnje bi se odpravil in vendar že žel — a ne, oprostite, zopet bi se vrnil, vpražal ga kaj ali prosil za kako pojasnilo; — takole, vidite, bi tavtoal!" "Pfuj, kako strašne stvari govorite," je rekel Žametov, smeje se. "To pa ao le besede, v dejanju bi vam bržkone izpodletelo. Takrat• bi ne le midva, ne, niti izkušen in prekanjen Človek ne bi mogel jamčiti zaze. Primero imamo Jako blizu: v našem oddelku meata so ubili tisto ztarko. Morilec je moral biti vendar obupana buča, da je sredi belega dne tvegal takšno dejanje In ušel na čudovit način — a vzlic temu so mu roke trepetale: krasti nI znal, zmanjkalo mu js moči, to kaže vsa zadeva ..." Razkolnlkova je to nekako užalilo. "Kaže? Pa 0* zdaj ujemite! Prlmite ga!" je vzkliknil, žkodoželjno zbadaje Zametova. "O, ne bojte aa, da ga ne bi dobili." "Kdo? Vi? VI da bi ga prijeli? To ne pojde tako gladko. Kaj ne, pri vaz je glavno to, aH troei dotišnlk denar, ali gp ne troai? Prej nI imel denarja, naenkrat pa ga začne razaipatl — kako da ne bi bil on? Tako vaa lahko vzako dete vodi za noa, ako hoče!" "Rez je, da delajo vsi tako," Je odgovoril Žametov, "najprej izvrže umor In prelljo kri, nato pa ae gredo y krčmo naatavljat. Fi ga» dne, so nami stoji pokoncu. Poslednji del se Vojna napoved podganam v Milanu. Tujec, ki pride v Mi-______ an, naj se ne čudi, če sliši yse-|¿,imo> da ata i esperanto i'lepo- vse lepo okusno prirejeno tako, da vsakemu ugaja. Amignet se je mudil te dni s svojim avtomobilom v Rimu, od koder je odpotoval na Kitajsko. ^Kraljica eaperanta. Skoro ga ni naroda in narodičp v Evropi, ki ne bi imel svoje kraljice lepote. Nič čudnega, če se je takih razmerah polotila lepotna manija tudi esperantistov, kar je tembolj razumljivo, če pomi- NOVO ŽIVLJENJE OtTMUto M ateMh wUwtkmf WMJI HI MJÍIM KiitbM. Mtftti s» »ti UntawK «CVERA'S ESORKA pravljivostl Jih apaanajo. Val niao tako zviti kakor vi; vi gotovo ne bi šli v krčmo, kaj?" Razkolnikov je namršil obrvi In pozorno pogledal Zametova. "Zdi se, da vas miče želja In bi radi izvedeli, kako bi poatops! jaz v takem slučaju?" Je vpražal s nejevoljo. "Rad bi allžal." Je odgovoril ta trdno In resno. Skoro že preveč resnobno je začel gledati In govoriti. "Zelo radir "Zelo radi" "Dobro. Jaz bi ravnal takole," Je pričel Razkolnikov in približal obraz k Žametovu, gledaje ga zopet tako presunljivo In govoreč šepetoma, tako da je onega topot pretrealo. "Ravnal bi takole: vsel bi denar In blago, in ko bi prišel odondod. bi šel tdkoj, preden bi se obrnil drugam, na kak samoten kraj, kjer so sami plotovi In kamor le malo zahajajo ljudje; na kraj, kjer je morebiti vrt za zelenjavo ali podobnega. Ze prej bi al bil poiskal na tistem dvorišču kakšen tak kamen, šestin-ko ali četrtlnko stota težak. Um kje v plotu, ob pSotu, kjer lešl morebiti že odkar etojl hi-ža; privzdignil bi ta kamen — pod nJim bi bi morala biti Jamica — In v U* Jamico bi zlo-žil vas stvari In ves denar. Zložil bi. da. In potem bi savalll kamen nasaj, kakor Je ležal prej, pritepel s nego prst okrog njega ia odšel. Leto dni, dve leti ne bi šel laket — potem pa m« Iščite. Morilec bi bil, a nič se mi ne bi zgodil» r tBaUe SttbešaM.) loža ju smo. — Saj iasamo puške in revol verje. Se bomo branili. Braniti ael Seveda, to je bi la edina nada. Toda kljub temu je nas čakala neizogibna smrt, kajti boriti bi se moral proti znatni premoči. Ali bi ne bilo bolje upati na kak čudež Razmižljal sem o kaki bojn zvijači, ki bi nas brez krvopre-litja rešila, ko so nam nenadoma napovedali poeet dveh poglavarjev nekoč upornega plemena. Vojak ju Je prlvedel meni in sl