GROFOVE NJIVE PRI DRNOVEM Gojko Tica 94Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S GROFOVE NJIVE PRI DRNOVEM Gojko Tica ⁞ Prispevek: Iva Ciglar 94 Grofove njive pri Drnovem  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtor Recenzentki  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Gojko Tica  ⁞Martina Blečič Kavur urednica  ⁞Tica sistem, d. o. o.  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Planina 45, SI-6232 Planina  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞tica.sistem@gmail.com  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper in likovna urednica Avtorica prispevka  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞Iva Ciglar  ⁞Irena Lazar  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Pokrajinski muzej Ptuj Ormož  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Na gradu 1, SI-2250 Ptuj  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞iva.ciglar@pmpo.si  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞Bernarda Županek, članica Lektorici Izdajatelj  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Fiona Thompson (angleščina)  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Prevod Zanj  ⁞Maja Sužnik  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor Oblikovanje in prelom  ⁞Nives Zupančič Tehnična priprava publikacije  ⁞Vanja Celin Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Rok Klasinc, Miha Zorc, Rok Bremec Geodetska izmera najdišča  ⁞Tica Sistem, d.o.o., Planina 45, SI-6232 Planina Fotografije najdišča  ⁞Rok Klasinc, Milan Marušič, Mateja Ravnik, Benjamin Štular, Tina Žerjal Risbe predmetov  ⁞Natalija Grum, Tomaž Ciglar Ljubljana, 2022 Spletna izdaja Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 103620611 ISBN 978-961-7169-06-5 (PDF) Vsebina 1 ⁞ Uvod 5 2⁞ Geografsko-geološki oris prostora 7 3⁞ Arheološki oris prostora (prazgodovina in rimsko obdobje) 9 4⁞ Metodologija in potek izkopavanj 15 5⁞ Opis in interpretacija najdišča z analizo gradiva 18 ⁞ 5.1 Osnovna stratigrafska slika najdišča 18 ⁞ 5.2 Prazgodovinsko obdobje 22 ⁞ 5.3 Rimskodobne najdbe 60 ⁞ 5.4 Mlajša obdobja 64 6⁞ Sklep 66 7⁞ Grofove njive 70 8⁞ Literatura 74 9⁞ Katalog gradiva Iva Ciglar 83 ⁞ 9.1 Gomila 84 ⁞ 9.2 Naselbina 94 ⁞ 9.3 Ostalo 104 1 Uvod Grofove njive so sistematično raziskano arheološko naj- Najdišče je bilo odkrito ob predhodnih arheoloških pregle- dišče na trasi AC Smednik–Krška vas (sl. 1–5). Območje dih (Djurić 2003b; Djurić, Tica 2000). Na podlagi predho-najdišča leži na mestu zdaj že bivše čelne cestninske po- dnih arheoloških pregledov je bilo za okoli 30.000 m² veli- staje Drnovo in izvoza za Krško (priključek Drnovo). Sodi ko območje na parc. št. 1748, 1769/1, 1769/2, 1785, 1787/2, v arheološko območje Velika vas pri Krškem – Arheolo-1788/5, 1788/6, 1790, 1791, 1993/3, 1794/2, 1794/4, 1794/7, ško najdišče (EŠD 9815).1 1796/1, 1796/2, 1797, 1798, 1799/1, 1799/2, 1800 – vse k.o. Senuša2 določeno, da se na njem izvajajo arheološka izko- pavanja (Tica 2004, 1). Zaščitna izkopavanja, katerih naročnik je bil DARS, d.d., je prevzel v izvajanje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana. Vodja zaščitnih izko- pavanj je bil Gojko Tica, njegov namestnik Benjamin Štular, strokovno ekipo pa so sestavljali še Jasmina Bajde, Helena Bešter, Davor Butara, Eva Butina, Iva Ciglar, Tomaž Ciglar, Ana Golja, Maja Jerala, Rok Klasinc, Jure Kusetič, Boštjan La- harnar, Tino Leleković, Milan Marušič, Mario Novak, Boštjan Odar, Daša Pavlovič, Mateja Ravnik, Maja Ritonja, Mia Ri- zner, Mija Topličanec, Miha Zorc, Dejan Zrna in Tina Žerjal. 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. 2 Lokacija izkopavanja najdišča na geografski karti znotraj 3 Položaj najdišča na trasi AC Smednik–Krška vas, M 1 : 20 000; AC trase, M 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, © Mladinska podlaga TTN5, listi H234600, H234700, H220600 in H220700 knjiga Založba, d.o.o. ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. 1  Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za 2  Navedba parcel se nanaša na stanje v času arheoloških izkopa-kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org [dostop 16. decem-vanj, ki je danes zaradi gradnje avtoceste in spremljajočih objektov ber 2017]). drugačno. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 5 Strojna in ostala pomožna dela je izvedlo podjetje Sigma Team, d.o.o., iz Ivančne Gorice. Radiokarbonske analize vzorcev je izvedel Leibniz-Labor für Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Albre- chts univerze v Kielu (zanj Pieter Meiert Grootes). Dela so se izvajala od 30. 6. 2003 do 28. 9. 2003. V tem času je bilo strojno odstranjenih okoli 10.500 m³, ročno pa okoli 2.600 m³ zemlje. Strokovni nadzor je izvajal Boris Vičič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana. 5 Pogled na najdišče Grofove njive pred pričetkom izkopavanj; pogled proti severovzhodu. 4 Najdišče Grofove njive z bližnjo okolico, prikazano na ortofoto posnetku (http://www.geopedia.si). Merilo 1 : 20 000. 6 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 2Geografsko-geološki oris prostora Najdišče Grofove njive leži severno od stare hitre ce- meji med obema toponimoma, gomila leži na ledini Pod ste Ljubljana−Zagreb, jugovzhodno od Velike vasi pri Turnco, pot pa poteka od severa proti jugu čez območje Krškem in jugozahodno od Drnovega, od obeh je pri-obeh toponimov (sl. 6). Na temeljnem topografskem načrtu bližno enako oddaljeno (sl. 2, 6). Od starega mestnega (TTN) najdemo nekoliko drugačne toponime. Grofove njive jedra Krškega, ki leži severovzhodno od Grofovih njiv, je se nanašajo na območje, ki leži precej južneje od trase av-oddaljeno slabih 6 km. toceste, kar ustreza južnemu delu Grofovih njiv iz franciscejskega katastra. Severni del Grofovih njiv iz tega katastra ima Naj opozorim tudi na to, da sam naziv najdišča ni najbolj danes toponim Pri gramoznici, samo najdišče pa ravno tako primeren. Na franciscejskem katastru so namreč kot Grofove kot na franciscejskem katastru leži na Velikih njivah na jugu, njive označene parcele vzhodno od regionalne ceste Lesko-na severu pa imamo danes toponim Ovnik (sl. 4). Toda ker vec–Veliki Podlog, medtem ko imamo tam, kjer leži najdišče, se je v strokovni literaturi za najdišče že uveljavil naziv Gro-na istem katastru južni del najdišča na Velikih njivah ( Velki fove njive (npr. Djurić 2003b; Dular, Tecco Hvala 2007, 294; Nive), severni del pa je označen s toponimom Pod Turnco Pavlovič 2007; Pavlovič 2014; Pavlovič 2018 (2017); Teržan, ( Pod Turnza) oziroma na skrajnem severovzhodnem robu Črešnar 2014, 720–721), poleg tega pa je za Velike njive pri Na Vhomku ( Na Whomku). Ostanki naselja so bili odkriti na 6 Izsek iz franciscejskega katastra (https://mapire.eu/en/map/cadastral/?layers=3%2C4&bbox=1719330.3949398717%8.045563 595%2C1725564.7900593814%2C5767615.971270725, 29. marec 2020). Merilo 1 : 10 000. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 7 Veliki vasi označeno drugo najdišče,3 ga bom v nadaljevanju uporabljal tudi sam. Regionalno obravnavano območje sodi v Krško ravan, ki predstavlja najbolj južno pokrajino slovenskega panonske- ga sveta. Krška ravan leži ob spodnji Savi4 in Krki, na severu meji na panonsko Bizeljsko in Krško gričevje, na jugu na dinarske Gorjance, na vzhodu pa sega do Sotle. Osrednji del Krške ravni med Krakovskim gozdom in Savo, kjer ležijo Grofove njive, predstavlja veliko prodno Krško polje (Perko, D. 2001, 664). Krška ravan se na vzhodu in severovzhodu z izrazitimi ježami spušča proti Savi oziroma njenim holocen- skim peščenim terasam. Tu Krško polje ustvarja širok, skoraj popolnoma raven vršaj na nadmorski višini 150 do 165 m, ki ga tvorijo pretežno ledenodobni apnenčasti prodni nanosi Save, na prodnih in peščenih nanosih ob Savi in Krki pa se je iznad poplavnega sveta razvila rodovitna evtrična rjava prst, ki je ugodna podlaga za poljedelstvo. Tu najdemo travnike in njive (Kladnik, Mihevc 2006, 32; Perko, D. 1992, 56; Perko, D. 2001, 668; Verbič 2003–2004, 6). Na Krškem polju zaradi propustne podlage padavinska voda odteka v podtalnico, potoki na površini so redki, tako da so pogosta sušna obdo- bja (Kladnik, Mihevc 2006, 32; Perko, D. 1992, 56). Danes je podtalnica na tem območju vzdolž trase avtoceste večinoma na globini med 10 do 14 m. Nekoč je bila bistveno višje, v rimskem obdobju predvidoma na globini med 3 in 6 m, v času starejše železne dobe verjetno še višje. Razlog za padec podtalnice je le delno naraven – umik Save proti se- veru, precejšen pa je tudi vpliv regulacije Save tekom druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja (Verbič 2003–2004, 6). Poselitev na Krškem polju je razpršena v obcestnih in gruča- stih naseljih na ravnini, postavljenih predvsem na ježah teras in ob vznožju gričevij na obrobju (Kladnik, Mihevc 2006, 32; Perko, D. 1992, 56). Krška ravan ima zmerno celinsko podnebje s povprečno letno temperaturo med 9 in 10 °C, julijska okrog 20 °C in januarska med –1 in –2 °C. Prvi padavinski višek je junija in drugi novembra, prvi nižek januarja in drugi oktobra. Naj- več dežja pade poleti, najmanj pozimi, z jugozahoda pa pogosto piha fen, ki zmanjšuje vlažnost in povečuje sušo (Perko, D. 2001, 667). 3  Za Velike njive pri Veliki vasi glej spodaj. 4  Kot spodnja Sava je mišljen tisti del Save, ki teče v Sloveniji. 8 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 3Arheološki oris prostora (prazgodovina in rimsko obdobje) Najstarejše sledove poselitve v Posavju predstavljajo najdbe iz časa pozne bronaste dobe, ko se je tu pojavi-najdbe paleolitskih orodij iz Kostanjevice na Krki (ANSl lo sežiganje umrlih. V Dobovi so odkrili preko 400 žganih 1975, 252) in Njivic pri Radečah (ANSl 1975, 266), o pra-grobov s tako značilnimi pridatki, da je najdišče dalo ime vi poselitvi posavske regije pa lahko govorimo od prve dobovsko-ruški kulturni skupini, kot jo poznamo v arheolo-polovice 5. tisočletja pr. n. št., to je v mlajšem neolitiku ški literaturi (Gabrovec 1983, 54–63;8 Stare, F. 19759). Preko (Horvat, M. 2009)5. To je čas obstoja t. i. savske skupi-360 grobov iz istega časa skupaj z naselbinskimi ostanki so ne lengyelske kulture (Guštin 2005), ko so bile pose- odkrili tudi ob gradnji mejnega prehoda Obrežje (Mason ljene ravnice in terase ob Savi. Naj navedem le nekaj 2003e). Največja naselbina iz časa pozne bronaste dobe v sistematično raziskanih naselbin iz tega časa: Dolenji Posavju pa je bila odkrita v neposredni okolici, tj. jugoza-Leskovec-Za Savo (Hlad 2015; Jovanović 2012), Col pri hodno od Grofovih njiv, na lokaciji Velike njive pri Veliki vasi Podgračenem (Horvat, M. 2003; Horvat, M. 2005) in (Mason 2003a; Mason 2003b; Mason 2003c; Mason 2006a). Čatež – Sredno polje (Guštin et al. 2005; Kavur 2005; Poleg navedenih v Posavju poznamo še kar nekaj naselbin-Tiefengraber 2006; Tomaž 2005; Tomaž, Kavur 2006) ter skih ostankov, grobov, depojev in posameznih najdb iz časa Ajdovska jama pri Nemški vasi, ki je v neolitskem obdo-pozne bronaste dobe, ki kažejo, da je bilo območje v tem bju imela vlogo grobišča in kultnega objekta (Horvat, M. času verjetno zanimivo predvsem zaradi prometnih pove-1989; Korošec, J. 1953; Korošec, J. ml. 1981–1982; Korošec, zav (Dular, J. 2009, 36–38; Dular, Tecco Hvala 2007, 132–135; P. 1975).6 Posavje je bilo poseljeno tudi v eneolitskem ob-Kladnik, Mihevc 2006, 6).10 dobju, kar kažejo najdbe, pripisane lasinjski kulturi in t. Na začetku 1. tisočletja pr. n. št. je prišlo v jugovzhodnih i. horizontu keramike z brazdastim vrezom iz Sevnice Alpah do preobrazbe poznobronastodobne družbe s ko- – Pri hrastih, Ajdovske jame pri Nemški vasi, Ribnice pri renitimi spremembami v gospodarstvu, duhovnem življenju Brežicah, Jermanove jame na Pijavškem in Gradišča pri in socialni strukturi. V 8. stoletju pr. n. št. se je proces spre-Dunaju, a gre za preskromno ohranjene arheološke po- memb zaključil s prenehanjem poznobronastodobne žar- datke, da bi se lahko podala natančnejša slika eneolitske nogrobiščne kulture, nastopilo pa je novo obdobje, ki ga poselitve navedenega območja (Horvat, M. 2009, 25, je zaznamovala uporaba železa. Prvi železni predmeti so 33–34). Vsekakor pa neo-eneolitska najdišča v Posavju se v jugovzhodnih Alpah sicer pojavili že na prelomu tisoč- pričajo o pomembnosti regije, kjer je Sava predstavljala letja, toda gre za uvožene primerke, v 8. stoletju pa se je eno od poti, po katerih so se takrat širili vplivi iz Panonije pridobivanje železa uveljavilo tudi pri nas in od takrat dalje v predalpski svet (Horvat, M. 2009, 34). lahko govorimo o začetkih železne dobe (Dular, J. 2003, 108; Najdbe iz časa zgodnje in srednje bronaste dobe so v Po- Dular, J. 2009, 38; Dular, Tecco Hvala 2007, 136). Spremembe savju redke; naključno najden meč iz Gradišča pri Dunaju se kažejo tudi v Posavju, kjer je prišlo do zatona večine bro- (Dular, J. 1974, 14; Dular, J. 2009, 38)7 in najdbe, ki so pri- nastodobnih naselij, namesto njih pa je nastalo nekaj velikih pisane virovitiški skupini iz Obrežja – Draga-Goričko (Dju- središč, utrjenih naselbin, imenovanih gradišča, oziroma če rić 2003c). Na pomembnost spodnjesavske doline kažejo povzamem Janeza Dularja in Snežo Tecco Hvala: »na začet-ku železne dobe se je število gradišč prepolovilo, hkrati pa se je za dvakrat povečala njihova skupna površina« (Dular, 5  Z vsemi navedenimi najdišči iz časa neolitika v Posavju. Tecco Hvala 2007, 138). Poleg višinskih naselbin, utrjenih z 6  V Ajdovski jami je sicer določenih 5 horizontov, najstarejšega predstavlja brlog jamskega medveda iz paleolitskega obdobja, nato gro- bišče in kultni objekt iz neolitika, kot občasno jamsko zatočišče pa 8  Dobovsko-ruška kulturna skupina. so jamo uporabljali v eneolitiku, rimskem obdobju in v poznem sre- 9  Objava grobišča iz Dobove. dnjem veku (npr. Horvat, M. 2009, 28). 10 Za poznobronastodobna najdišča v Posavju glej še ANSl 1975, 246– 7  Sprva je veljalo, da je bil meč najden v Drnovem (ANSl 1975, 253; 262. Kot smo videli, je navedeni meč, ki naj bi bil najden v Drnovem, Dular, J. 1974; Petru, S., Petru, P. 1978, 27, sl. 15: 1), kasneje je bilo ugo-iz Gradišča pri Dunaju, iz Drnovega pa izvira le poznobronastodob- tovljeno, da izvira iz Gradišča nad Dunajem (Dular, J. 2009). na igla s kanelirano plosko glavico (Petru, S., Petru, P. 1978, sl. 15: 2). Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 9 obzidji in postavljenih na izpostavljenih legah,11 je v času Kot je navedeno, poznamo gomilna grobišča, ki jih lahko starejše železne dobe v Posavju značilen še skeletni pokop pripišemo naselbinama na Libni in pri Velikih Malencah, v družinskih gomilah (Dular, J. 2003, 108; Dular, Tecco Hvala poleg ravno tako navedene gomile iz Zasapa pa nedaleč 2007, 123–126; Gabrovec 1987, 85–89), oboje pa skupaj z Grofovih njiv poznamo še nekaj gomil oziroma skupin gomil materialno kulturo posavska najdišča uvršča v t. i. dolenj-iz časa starejše železne dobe. Najbližje so navedene na za- sko halštatsko skupino (Dular, J. 2003, 108; Gabrovec 1987, hodu Velike vasi, ob rimski cesti na robu Krakovskega gozda 29–30). (Petru, P. 1975b, 255; Dular, Tecco Hvala 2007, 294;12 Gro- Med večja središča dolenjske halštatske skupine sodita tudi sman 2000, 175; Petru, Knez, Uršič 1966, 470, sl. 1), Petrujeva gradišči s pripadajočimi grobišči na Libni (ANSl 1975, 260– postavljata pri Veliki vasi kot prazgodovinskemu najdišču 261; Dular, J. 2006; Dular, Tecco Hvala 2007, 169–171; Guštin vprašaj (Petru, S., Petru, P. 1978, 26). Razen gomil(e) iz Velike 1976) in pri Velikih Malencah (ANSl 1975, 250–251; Dular, J. vasi, gomile iz Grofovih njiv in grobov (gomile) iz Zasapa 2003, 233–237; Dular, Tecco Hvala 2007, 171–173; Stare, V. na območju med Velikimi Malencami in Krškim gričevjem, 1961). Poleg večjih središč so obstajala tudi naselja nižjega torej v trikotniku med levo obalo Krke ob izlivu v Savo, de-ranga, ki so lahko nadzorovala poti, skrbela za transport, sno obalo Save in današnjim Krškim, poznamo oziroma so predstavljala agrarno zaledje večjih središč ali metalurške v literaturi navedene še gomili iz Boršta (ANSl 1975, 249; centre ipd. (Dular, Tecco Hvala 2007, 196–236). Dular, Tecco Hvala 2007, 295), gomile iz Račje vasi (ANSl 1975, 250) in gomile iz Krške vasi (ANSl 1975, 250). Številna Gradišče na Libni je od Grofovih njiv oddaljeno dobrih 6 km gomilna grobišča poznamo tudi na Krškem gričevju – naj v smeri severovzhoda, zato lahko navkljub temu, da leži na omenim le najbližja Grofovim njivam: Brezje pri Senušah drugi, levi strani Save, domnevamo povezavo med Libno (ANSl 1975, 253) in Golek (ANSl 1975, 254).13 kot centralnim gradiščem in naselbino na Grofovih njivah. Nekaj prazgodovinskih naselbin na območju med Savo in Okoli leta 400 pr. n. št. so se pričele selitve srednjeevropskih vzhodnim robom Krškega gričevja, ki so relativno blizu Gro-Keltov proti zahodu, jugu in vzhodu. V sklopu teh selitev fovim njivam in ki bi jih lahko uvrstili med naselja nižjega so okoli leta 300 pr. n. š. Tavriski, eno od vzhodnokeltskih ranga, sta navedla Petrujeva (Petru, S., Petru, P. 1978, 26–28, plemen, ki so naseljevala vzhodne Alpe in Panonsko nižino, sl. 14) oziroma jih najdemo navedene v Arheoloških najdi-zasedli tudi ozemlje osrednje in vzhodne Slovenije (Guštin ščih Slovenije. Grofovim njivam so najbližja Veniše oziroma 2011). Tavriski so edino ljudstvo osrednjega in vzhodnega Venišče (ANSl 1975, 255), Leskovec (ANSl 1975, 254), Narpelj slovenskega prostora, ki ga, sicer skromno, omenjajo zgo-pod Trško goro (ANSl 1975, 261), Gradišče pri Dunaju (ANSl dnji antični viri (Božič 1987, 855–857; Božič 1999a, 154; Gu-1975, 260) in Straža Sv. Valentina (ANSl 1975, 255). Toda v štin 2011, 120–121; Horvat, J., Šašel Kos 1999, 212; Lovenjak študiji o jugovzhodni Sloveniji v starejši železni dobi Dular 1998, 14; Lovenjak 2003, 95; Šašel Kos 2005, 416; Šašel Kos in Tecco Hvala od vseh navedenih navajata le Gradišče pri 2010, 212–213). Tako od sredine 3. stoletja pr. n. št. dalje tudi Dunaju, ki naj bi bilo poseljeno v različnih prazgodovin-v Posavju govorimo o mlajšeželeznodobnem oziroma la- skih obdobjih, tj. v bakreni dobi (eneolitiku), pozni bronasti tenskem obdobju, ki je trajalo vse do prihoda Rimljanov v dobi, starejši železni dobi, mlajši železni dobi in nato tudi v avgustejskem obdobju (Jovanović 2007, 4–8, 12–13). poznoantičnem obdobju (Dular, Tecco Hvala 2007, 291), in Stara halštatska in nova latenska kultura se nista ločevali po Narpelj, ki pa ga ne uvrščata v nobeno določeno prazgo-močni družbeni razslojenosti, saj se ta v obeh odraža npr. v dovinsko obdobje (Dular, Tecco Hvala 2007, 291). V Zasapu bogatih in revnih grobovih. So pa Kelti s seboj prinesli dru- (današnje vojaško letališče Cerklje ob Krki), jugovzhodno od gačno materialno kulturo, ki se kaže v vojaški opremi, noši Grofovih njiv, Jernej Pečnik navaja prazgodovinsko naselje z in nakitu, tehnološke novosti, kot je hitro lončarsko vreteno nasipom, v bližini pa grobove iz starejše in mlajše železne za izdelovanje lončenine, svoj značilni umetnostni slog in dobe (ANSl 1975, 250), Dular in Tecco Hvala pa le gomilo iz nova verovanja z novim načinom pokopavanja umrlih. Kot časa starejše železne dobe (Dular, Tecco Hvala 2007, 295). kaže, je ob prihodu Keltov na območje dolenjske halštat- ske skupine prišlo do stika staroselcev in prišlekov, čeprav je staroselsko prebivalstvo najverjetneje moralo zapustiti 11  Kar pa ne pomeni, da je vse prebivalstvo živelo na gradiščih. Že sama razprostranjenost grobnih gomil daleč od gradišč kaže, da je 12  Dular in Tecco Hvala pod vprašajem navajata najdišče Žabjek pri potrebno računati na posamezne kmetije oziroma manjše ali večje Veliki vasi kot gomilno grobišče z eno gomilo, brez časovne uvrstitve zaselke tudi izven gradišč (Gabrovec 1987, 79–80; Dular, Tecco Hvala le-te. 2007, 119–122). Navsezadnje na nižinsko poselitev v času starejše že-13  Za grobišča in najdbe iz časa starejše železne dobe v Posavju glej lezne dobe kažejo tudi ostanki naselbine in poti na Grofovih njivah. še ANSl 1975, 246–262. 10 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 svoja z obzidji zaščitena naselja. Verjetno je izgubilo prej-seliti v višje ležeče kraje, na stara halštatska gradišča, kjer je šnjo politično moč in čeprav so prišleki svoje umrle poko-bila obramba lažja (Božič 1987, 883, 896–897; Božič 1999a, pavali v neposredni soseščini halštatskih gomil, so se njihovi 154–155; Jovanović 2007, 12–13). Tako so bili odkriti sledovi običaji tako rekoč čez noč temeljito spremenili. Verjetno so keltske prisotnosti v 1. stoletju pr. n. št. npr. tudi na Libni (Du-se posamezne skupine staroselcev na miren način ali s silo lar, Tecco Hvala 2007, 293; Gaspari 2012c; Guštin 1977, 16, premešale s keltskimi prišleki in sprejele nov način življenja 24; Jovanović 2007, 61) in Gradišču pri Dunaju (Dular, Tecco (Božič 1987, 893–894; Božič 1999a, 154; Jovanović 2007, 8; Hvala 2007, 291; Jovanović 2007, 61). Križ, Stipančić, Škedelj Petrič 2009, 141–143). Najstarejšo stalno prisotnost Rimljanov v Posavju lahko po- Keltsko kulturo pripisano Tavriskom, ki se je razprostirala na vežemo z njihovimi osvajanji in vojnami v zadnjih desetletjih območju osrednje in vzhodne Slovenije in severozahodne 1. stoletja pr. n. št. in prvega desetletja 1. stoletja n. št. (npr. Hrvaške, je definiral Stane Gabrovec in jo po grobišču, od- Džino, Domić Kunić 2013, 183–185; Šašel Kos 1999, 187–188), kritem leta 1885 v Mokronogu, poimenoval mokronoška sprva z Oktavijanovo ilirsko vojno, ki jo je med leti 35 in skupina, njene začetke pa je postavil najkasneje v čas sredi-33 pr. n. št. vodil proti Japodom, različnim panonskim ljud- ne 3. stoletja pr. n. št. (Gabrovec 1966). Relativno kronologijo stvom, Delmatom in drugim ljudstvom v Dalmaciji (npr. Dži-mokronoške skupine je nato predstavil Mitja Guštin (Guštin no, Domić Kunić 2013, 149–158; Šašel Kos 2005, 393–471; 1977), popravil in dopolnil pa Dragan Božič (Božič 1987; Bo- Šašel Kos 2010, 204–236), nato s panonsko vojno med leti žič 1999b; Božič 2012). 14 in 9 pr. n. št., ko so se uprla nekatera ljudstva v Panoniji in ki sta jo vodila sprva Agripa in nato Tiberij (npr. Džino, V Posavju poznamo več kot deset najdišč s keltskimi osta- Domić Kunić 2013, 162–170), ter nazadnje s panonsko-del- linami. Med njimi prevladujejo skromno raziskana najdi- matskim uporom v letih 6 do 9 n. št. pod vodstvom dveh šča in naključne najdbe, glavni vir za proučevanje Keltov Batonov, ko so se ljudstva v zasedenih delih Panonije in Dal-ob sotočju Save in Krke pa predstavljata edini obsežnejše macije uprla zaradi množičnega novačenja mladih moških v raziskani najdišči na posavskem območju, plani grobišči v rimsko vojsko in nasilnega izterjevanja davkov, brutalno pa Dobovi in Brežicah (Jovanović 2007, 11, 60–62)14, a nobeno ga je zatrl Tiberij (npr. Džino, Domić Kunić 2013, 170–179). od navedenih grobišč ni bilo izkopano v celoti, objavljeni Vojaški uspehi Oktavijana (kasneje poimenovanega Avgust) pa so bili le posamični grobovi.15 Doslej opravljene arheo-v notranjosti Ilirika so sicer vprašljivi,16 vsekakor pa je vojaški loške raziskave planih keltskih grobišč z žganimi grobovi iz odpor ljudstev na tem območju v času panonske vojne strl 3. in 2. stoletja pr. n. št. v Posavju kažejo na obstoj manjših kasnejši cesar Tiberij (Šašel Kos 1999, 188). grobišč, ki so verjetno stala ob razpršenih vasicah ali večjih kmečkih posestvih, kjer je potekalo življenje manjše skupine, Uroš Bavec je rimsko poselitev spodnjega Posavja v grobem domnevno sorodstveno povezanih ljudi (Jovanović 2007, razdelil na tri oziroma pogojno celo štiri časovno-funkcio-42–43). Lega latenskih grobišč kaže, da so Kelti v Posavju nalne okvire, v čas 1. faze, ki jo je omejil z Oktavijanovimi v 3. in 2. stoletju večinoma živeli na ravninskem svetu ob (Avgustovimi) osvajanji Ilirika in panonsko-delmatskim upo-plovnih rekah. Na navedenem območju sicer ne poznamo rom, med leti 6 in 9 pa uvršča izgradnjo in nato opusti-naselbin prvih keltskih priseljencev, toda kakšno naj bi bilo tev vojaških utrdb ofenzivnega značaja ter zasnovo prvih življenje na posavskih rečnih terasah, bi lahko pričala novej-vil rustik (Bavec 2009, 54, 65).17 Z analizo aerofotografij in ša odkritja keltskih naselbin v Spodnji Savinjski dolini (npr. aeroprospektnimi raziskavami Posavja je Darja Grosman Novšak 2006) in v Prekmurju (npr. Kerman 2011b; Pavlovič med drugim na savskih terasah severno od Brežic odkrila 2011). Ob koncu 2. stoletja pr. n. št. je prebivalstvo v Posavju tudi dve možni lokaciji vojaških taborov, in sicer Cundro-nenadoma prenehalo uporabljati svoja grobišča (Jovanović vec in Sela pri Dobovi (Grosman 1996, sl. 11, sl. 14, Guštin 2007, 12) in se, kot kaže, zaradi vse večje nevarnosti rimskih 2015, 227–229, sl. 8). Podobna struktura je vidna tudi na vdorov, vpada germanskih Kimbrov in upada moči Tavriskov po porazu z Dačani sredi 1. stoletja pr. n. št. ponovno pričelo 16  Je pa Oktavijan takrat zasedel Segestiko (Siscijo) in premagal Tavri-ske (Džino, Domić Kunić 2013, 155; Horvat, Šašel Kos 1999, 212; Šašel 14  Z navedbo vseh latenskih najdišč v Posavju, z navedeno literaturo. Kos 2005, 437–442; Šašel Kos 2010, 222–224). Za latenska najdišča glej še ANSl 1975, 246–262. 17  Na poselitvenih območjih vil rustik v Velikih Malencah in v Pečini 15  Za Dobovo glej npr. Božič 1987; 1999b; Gaspari 2012b; Guštin 1977; pri Gorenjih Skopicah je sicer zanesljivim gradbenim ostankom in 1981; Guštin 2011; Jovanović 2007; za Brežice npr. Božič 1987; Božič plastem mogoče slediti šele od sredine 1. stoletja n. št. dalje, a neka-1999b; Gaspari 2012a; Guštin 1977; Guštin 1984; 2011; Jendrašić 2017; tere drobne najdbe na obeh najdiščih govorijo o mogoči poselitvi že Jovanović 2007; Jovanović 2011; Jovanović 2017; Jovanović, Šinkovec v poznolatenskem ali zgodnjeavgustejskem obdobju (Bavec 2009, 2017. 62–63, 65). Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 11 fotografiji na spodnji savski terasi pod Brežicami, v neposre-do dodatne utrditve defenzivne meje na poti proti Italiji, ki dni bližini srednjelatenskega grobišča (Guštin 2015, 228, sl. se kaže v utrdbenih zaporah na sotočju Save in Krke ter ob 9). Ob gradnji avtocestnega omrežja v Sloveniji pa so bili v prehodih čez Savo (Bavec 2009, 54). Posavju najdeni ostanki treh rimskih vojaških taborov, našteti V zadnji, četrti fazi rimske poselitve, ki naj bi trajala od konod zahoda proti vzhodu: Vihre – Sv. Urh (Štular, Tica, Topli- ca 4. do vključno 6. stoletja, imamo v Posavju sledove ob- čanec 2004; Tica 2011; Vičič, Predan 2004a; Vičič, Predan časne poselitve in sekundarne uporabe rimskih gradbenih 2004b), Sredno polje pri Čatežu (Guštin 2003; Guštin 2015, ostankov (Bavec 2009, 54). Ta faza je sicer vzpostavljena na 224–226, sl. 3–5) in mejni prehod Obrežje (Mason 2003d; podlagi še neobjavljenih ostankov poznoantične naselbine Mason 2003e; Mason 2006b; Mason 2008).18 Nobeden še ni na lokaciji Velike njive pri Veliki vasi, kjer se pojavljajo najd-bil deležen celostne objave, časovno pa vse lahko uvrstimo be, ki jih vodja izkopavanj Phil Mason uvršča v čas 5. ali 6. v čas poznega 1. stoletja pr. n. št. in začetka 1. stoletja n. št., stoletja (Mason 2003b; 2003c; 2006a21; glej tudi Bavec 2009, pri čemer so nekatere najdbe iz Viher – Sv. Urha lahko že iz 58), med sredino 5. in koncem 6. stoletja pa naj bi bil v se-konca 1. stoletja pr. n. št. (Tica 2011), kratkotrajni vojaški tabor kundarni rabi vsaj del objektov ravno tako še neobjavljene iz Srednega polja bi bil lahko iz srednjeavgustejskega obdo-vile rustike na lokaciji Pečine pri Gorenjih Skopicah (Bavec bja (Guštin 2003; Guštin 2015, 230), medtem ko za tabor na 2009, 58–59, 62–63). Obrežju izkopavalec Phil Mason meni, da je nastal v času panonske vojne in bil v uporabi (oziroma bil ponovno upo- V Posavju med rimskodobnimi najdišči prevladujejo zaselki rabljen) do konca panonsko-delmatskega upora leta 9 n. in posestva (vile rustike) z manjšimi grobišči, gosta poselitev št. (Mason 2003d, 70–71; Mason 2003e, 203; Mason 2006b, pa je v tem času nastala zaradi ugodnih naravnih razmer 67–68; Mason 2008, 8–10), Alenka Miškec pa ga na podlagi in dobrih prometnih povezav, tako cestnih kot tudi rečnih.22 novčnih najdb uvršča v čas panonsko-dalmatinskega upora Prostor Krškega polja so ob koncu latenskega obdobja ozi-v letih 6 do 9 in ne prej (Miškec 2009, 291, 296). roma vsaj v času, ko je ta prišel pod rimsko oblast, najver- Druga faza rimske poselitve Posavja naj bi trajala od Tiberi- jetneje naseljevali Latobiki (Lovenjak 1998, 15; 2003, 94–96; ja do prve velike krize cesarstva, tj. do markomanskih vojn Petru 1971, 115, 13823), verjetno pripadniki omenjene zveze med leti 166 in 180. Takrat je prišlo do nastanka cestnega keltskih plemen, znane pod nazivom Tavriski (Horvat, Šašel omrežja z glavnima prometnicama Emona–Neviodun– Kos 1999, 212; Lovenjak 2003, 95). Vsekakor je v svoji ilirski Siscija in Neviodun–Celeja,19 nastanka vlečnih poti po Savi,20 vojni Oktavijan vzhodne skupine Tavriskov premagal med zasnove in rasti Nevioduna, rimskega upravnega središča letoma 35 in 33 pr. n št., medtem ko so zahodne skupine, v Posavju, nastanka cestne postaje v Ribnici (Romula), iz-ki so mejile na Karne, prišle pod oblast Noriškega kraljestva, gradnje in največjega razcveta vil rustik ( villae rusticae) in ki si ga je nedolgo zatem Rimska država pripojila po mirni upravno do nastanka province Panonije ter določitve meje poti (npr. Božič 1987, 857; Guštin 2011, 121; Horvat, Šašel Kos med provincama Norik in Panonija na Savi (Bavec 2009, 54, 1999, 212; Lovenjak 1998, 14; 2003, 95). V času rimske po-65). selitve sta bili v Posavju gosto poseljeni predvsem območji Krškega polja vzhodno od črte Leskovec–Velika vas–Pod- Od sredine 3. stoletja do bitke pri Adrianoplu ( Hadrianopo- log–Malo Mraševo (Petru, S., Petru, P. 1978, 28) ter prisojne lis, Odrin) je čas ponovne ureditve cestnega omrežja, (ob-mejni) postojanki Neviodun in Romula dobita nov vojaško- -upravni pomen, obnovijo se nekatere vile rustike ob glavni 21  Tu navedena le uvrstitev najdišča v poznorimski oziroma zgodnje-srednjeveški čas. prometnici, v času Dioklecijana in Konstantina pa pride tudi 22  Za rimskodobna najdišča v Posavju glej ANSl 1975, 246–262; Bavec 2009, 55–64; Grosman 1996, 52–75; Petru, S., Petru, P. 1978, 28–29, 18  Za pregled vojaških taborov na Dolenjskem in v Posavju glej Guštin sl. 14; epigrafski spomeniki iz Nevioduna in njegovega mestnega 2015. ozemlja (ager), ki je obsegalo večji del Dolenjske in Bele krajine, so 19  Čeprav je bila rimska cesta skozi Dolenjsko prvotno t. i. vojaška zbrani v Lovenjak 1998; za posamezna najdišča, ki so bila ugotovlje-cesta (via militaris), kar pomeni, da jo je v fazi postopnega osvajanja na oziroma do leta 2003 že raziskana ob gradnji avtocestnega križa, zahodnega Balkana, tj. v času navedenih vojn v avgustejskem obdo-glej še Prešeren 2003. bju, zasnovala, trasirala in do neke mere tudi zgradila vojska za svoje 23  Petru ne enači ravno tako keltskih (srednjeevropskih) Latobikov s potrebe, tj. zvezo med tabori in glavnim štabom, oskrbo in kurirsko Tavriski, temveč meni, da so se Latobiki naselili v prej tavriški Dolenj-službo (Lovenjak 2006, 39; za viae militaris glej Šašel 1977). ski po porazu združenih Bojev in Tavriskov proti dačanskemu kralju 20  Podobno kot za cesto lahko domnevamo, da so tudi Savo kot Burebisti ok. leta 66 (Petru, P. 1971, 137–138) oziroma ok. leta 50 (naj-komunikacijo Rimljani uporabljali že v času osvajanj v avgustejskem kasneje 41) pr. n. št. (Guštin 2011, 128). Podobno Sonja Petru, ki meni, obdobju, saj tako leta 35 pr. n. št. osvojena Segestika (Siscija), kot vsi da so se Latobiki priselili v sredini 1. stoletja pr. n. št. iz današnje Češke trije navedeni vojaški tabori v Posavju, ležijo ob Savi. (Petru, S. 1988, 334). 12 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 terase, primerne za poljedelstvo v ozki dolini Save, na nori-ob cesti proti Cerkljam, pri čemer nobeno ni bilo raziskano ški strani ob državni cesti Neviodun–Celeja (Horvat J. 1999, v celoti. Iz navedenih grobišč poznamo skoraj vse oblike 245, slika zgoraj).24 pokopov, znanih v rimskem svetu, z redkimi pokopi v sar- Najpomembnejše najdišče iz rimskega obdobja na Krškem kofagih, znane pa so tudi zidane grobnice s poslikavami. polju je Drnovo, kjer je obstajal rimski municipij s polnim Posebnost neviodunskih grobišč in tudi drugih grobišč, zna-imenom Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum. nih na območju Latobikov, pa predstavljajo t. i. hišaste žare.26 Center rimskega mesta je od Grofovih njiv oddaljen le ok. 1,5 Na podlagi gradiva iz grobov lahko neviodunska grobišča km v smeri severozahoda. Ozemlje Latobikov je po koncu uvrstimo v čas od 1. do 4. stoletja.27 Oktavijanove ilirske vojne verjetno dobilo pravni status civi- Ker mesto ni imelo obzidja, je bilo od prvih vpadov Kvadov tas, skupnosti pod vodstvom rimskih poveljnikov ali lokalnih in Markomanov leta 166 (Petru, S., Petru, P. 1978, 29, 33–34), veljakov (Horvat, Šašel Kos 1999, 212; Petru, S., Petru, P. 1978, predvsem pa v poznoantičnem obdobju, resno ogroženo. 29–30). Vsekakor pa je Neviodun zrastel v 1. stoletju n. št. na Sodeč po najdbah z območja Nevioduna je bilo mesto opu-ozemlju, ki prej ni bilo naseljeno. Temu v prid poleg samega ščeno konec 4. ali v prvi polovici 5. stoletja (Horvat, Šašel imena, ki v keltščini pomeni »Novo mesto« (Lovenjak 2003, Kos 1999, 214; Lovenjak 2003, 96; Petru, S. 1988, 334; Petru, 94; Petru, S., Petru, P. 1978, 30, 35),25 priča odsotnost preS., Petru, P. 1978, 34; Puhar 2013, 6). drimskih najdb na južni strani nekdanjega okljuka Save, kjer Nekaj sto metrov severno od najdišča Grofove njive je ob je ležalo rimsko mesto. Njegovemu razcvetu je botrovala koncu 19. stoletja Pečnik izkopal nekaj sto grobov zaho-predvsem lega ob plovni Savi in ob eni glavnih cest Imperija, dnega neviodunskega grobišča, med drugim tudi zidane ki je povezovala ne le Emono s Siscijo, temveč tudi Italijo z grobnice. Zahodno grobišče se je raztezalo ob rimski cesti Vzhodom. Poleg tega, da je bilo mesto zaradi same lege Emona–Neviodun (enako traso ima današnja cesta Velika prometno in trgovsko središče, je predstavljalo tudi obr-vas–Drnovo) med današnjim Drnovim in Veliko vasjo (Love- tno-delavniški center (Bavec 2009, 58; Lovenjak 2003, 96; njak 2003, 102; Petru, P., 1975b; Petru, S., Petru, P. 1978, 17–21, Petru, P. 1975a, 254; Petru, P., Knez, T., Uršič 1966, 476–479, 23, sl. 6, sl. 7), na istem mestu pa so bili tekom različnih del 489–490; Petru, S. 1988, 335; Petru, S., Petru, P. 1978, sl. 6; od leta 2005 dalje odkriti tako ostanki rimske ceste Emona– Puhar 2013, 17–18). Neviodunum (npr. Erjavec et al. 2018; Tica, Topličanec 2005) Mesto je v municipij povzdignil Vespazijan, cesar iz družine kot tudi grobovi, uničeni grobovi ali ostanki grobov, ki jih je Flavijcev, ki je vladal med leti 69 in 79 (Horvat, Šašel Kos izkopal že Pečnik (npr. Erjavec et al. 2018; Predan 2011; Tica, 1999, 212; Lovenjak 1998, 15–16; 2003, 95; Petru, S. 1988, Topličanec 2005; Žižek T. 2005–2006). 334; Petru, S., Petru, P. 1978, 30; Puhar 2013, 11). Neviodun Slab kilometer od Grofovih njiv, v smeri severozahoda, leži naj bi meril približno 200 × 200 m, imel je pravokotno cestno Velika vas, skozi katero je vodila rimska cesta Emona–Nevio-mrežo, kanalizacijo, kopališče, razkošne zgradbe z mozai- dun, njeni ostanki pa so ponekod na poljih in v gozdu še vi- ki in ogrevanimi prostori, svetišča, pristanišče s skladiščem; dni. Ob cesti na zahodnem delu vasi ležijo prazgodovinske čeprav so v Drnovem našli vodnjake, so izpod Gorjancev gomile,28 vzhodno pa antični grobovi, ki verjetno predsta-do Nevioduna speljali tudi vodovod iz lončenih cevi, izpod vljajo obrobje zahodnega neviodunskega grobišča (Petru, P. Trške gore pa vodovod, ki je potekal po zidanem kamnitem 1975b, 255; Petru, S., Petru, P. 1978, sl. 6, sl. 7);29 najden je bil kanalu; mesto ni imelo obzidja (Bavec 2009, 58; Horvat, Ša-tudi miljnik iz časa Marka Avrelija (Lovenjak 1998, 353–356; šel Kos 1999, 212–213; Lovenjak 2003, 98–101; Petru, P. 1975a, Petru, P. 1975b, 255; Petru, S., Petru, P. 1978, sl. 6). V Veliki 254; Petru, S. 1988, 335; Petru, S., Petru, P. 1978, 17–25, sl. 6; vasi so bili odkriti še ostanki lončarskega obrata s pečjo in Puhar 2013, 12–13). Izven mesta so se poleg obrtnih delavnic in posameznih stavb razprostirala tudi grobišča. Poleg glavnih cestnih vpadnic jih najdemo tudi ob manjših poteh, in sicer zaho- dno grobišče ob cesti proti Veliki vasi (severno od najdišča 26 Za hišaste žare glej Petru, P. 1971. Grofove njive), južno ob cesti v Gorico, vzhodno ob poti v 27 Za grobišča glej Bavec 2009, 58; Djurić 2003a; Lovenjak 2003, 102; Mrtvice, jugozahodno od Drnovega poznamo dele grobi-Petru, P. 1975a, 254; Petru, S., Petru, P. 1978, 16–25, 36–38, sl. 6; Puhar šča ob dveh krakih kolovoza na Cezeno, jugovzhodno pa 2013, 21–23. 28 Glej zgoraj. 29 V Arheoloških najdiščih Slovenije so pod Veliko vasjo navedeni tudi 24  Glej tudi Bavec 2009. grobovi zahodnega neviodunskega grobišča z grobnicami, ki sem jih 25  Nevio = nov; dunum = grad oziroma mesto. že navedel (Petru, P. 1975b). Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 13 ostanki rimskega glinokopa,30 na jugu ostanki zidanih stavb, na severozahodu vasi pa sistem jarkov, kar bi lahko kazalo na obstoj obmestnih obrtnih delavnic v rimskem obdobju (Bavec 2009, 57; Grosman 2000, 175; Petru, P. 1975b; Petru, P., Knez, T., Uršič 1966, 470–476, 484–490; Petru, S., Petru, P. 1978, sl. 6; Puhar 2013, 17). Južno od lončarskega obrata v Veliki vasi je bil leta 2003 ob gradnji avtoceste odkrit večji rimskodobni objekt, verjetno del vile rustike (Bavec 2009, 57–58; Djurić 2003d; Vičič et al. 2003), možno pa je, da gre za isti kompleks, ki je omenjen že v Arheoloških najdiščih Slovenije (Petru, P. 1975b, 255).31 Najbližje najdišču Grofove njive so že omenjene Velike njive pri Veliki vasi, ki ležijo le nekaj sto metrov jugozahodno od Grofovih njiv (Djurić 2003e; Mason 2003a; 2003b; 2003c; 2006a; glej tudi Bavec 2009, 58, 66). Velike njive so pomembne tudi oziroma predvsem zato, ker bi lahko kazale na poselitveno kontinuiteto ravninskega dela Krškega polja tudi v času po zatonu Nevioduna. 30 Na nekaterih vodovodnih ceveh so bile najdene vpraskane črke SIS, kar govori, da so bile izdelane za nekega prekupčevalca iz Siscije (Petru, P., Knez, T. , Uršič 1966, 487, sl. 11b). 31  Peter Petru navaja, da so bili jugovzhodno od Velike vasi, tik ob avtomobilski cesti, dobrih 50 m v Krakovskem gozdu, najdeni ostanki rimske stavbe, tegule in mozaični kamenčki. 14 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 4Metodologija in potek izkopavanj* Na podlagi predhodnih arheoloških raziskav (Djurić, Tica 2000) je bilo potencialno najdišče opredeljeno kot an- tično naselje z uničenimi ali vsaj močno poškodovanimi arheološkimi ostalinami. Območje, določeno za arheološke raziskave (sl. 7), smo razdelili na kvadrante velikosti 5 × 5 m, ki smo jih označili po sistemu šahovnice. Uporabili smo relativno koordinatno mrežo (x in y) in absolutne nadmorske višine (z). Fiktivno izhodišče koordinatnega sistema smo postavili tako, da je celotno najdišče ležalo na pozitivni koordinatni ravnini, na točki z Gauss-Krugerjevimi koordinatami x = 536594,499 in y = 85529,577, orientacija relativnega koordinatnega siste- 8 Pogled na izkopno polje v sektorjih 2–5 tekom izkopavanja; ma je bila 31,37° proti vzhodu. Ordinatna os je bila posta-pogled proti severovzhodu. vljena vzporedno z osjo lokalne ceste Krško–Kostanjevica, v smeri jugozahod–severovzhod. Kvadrante smo po abcisni raziskanem območju in njihov medsebojni odnos na različ- osi označevali z arabskimi številkami 1 do 28, po ordinatni nih delih raziskanega območja. Po strojni odstranitvi ornice osi pa s pari velikih tiskanih črk (AA, AB, AC, …, DL). so bile plasti pod njo ročno očiščene, na območjih z ohra- njenimi arheološkimi strukturami pa smo uporabili uvelja- Vzpostavili smo tudi sistem sektorjev (sl. 7), označenih z vljeno metodo stratigrafskega izkopavanja. arabskimi številkami od 1 do 6. Sektor 1 je označeval izko- pno polje severno od stare avtomobilske ceste Ljubljana– Sektor 1, torej jugozahodni del najdišča, smo po strojni od- Zagreb, omejeno s cestiščem starega izvoza iz avtomobil- stranitvi ornice in ročnem čiščenju izkopane površine (sl. 9) ske na lokalno cesto. Izkopno polje severno od izvoza in sprva določili za arheološko nezanimivega. zahodno od lokalne ceste Krško–Kostanjevica (sl. 8) smo razdelili na sektorje 2 do 5. Stičišče sektorjev je predstavlja- lo izhodišče kvadranta CE17. Sektor 2 je zajemal kvadrante BA–CD/17–28, sektor 3 CE–DL/17–28, sektor 4 BA–CD/1–16 in sektor 5 kvadrante CE–DL/1–16. Sektor 6 je predstavljal izkopno polje severno od stare avtomobilske ceste Ljublja- na–Zagreb in vzhodno od lokalne ceste Krško–Kostanjevica in ni bil vključen v naš koordinatni sistem. Celotno območje, tudi sektor 1 znotraj cestne pentlje ob iz- vozu z nekdanje avtomobilske ceste, je predstavljalo njivske površine. Na najdišču je bila pod strokovnim nadzorom strojno od- stranjena ornica oziroma ruša, območja povečane gostote arheoloških najdb pa so bila določena za ročni izkop ornice 9 Pogled na del izkopnega polja v sektorju 1 po strojnem (sl. 7). Poleg ornice smo na več mestih strojno izkopali t. i. odstranjevanju ornice in ročnem čiščenju površine. Vidni geološke sonde, katerih namen je bil med drugim ugoto- so sledovi oranja (poševni temnejši pasovi) in mesta, kjer viti stratigrafsko lego plasti oziroma morebitnih struktur na izdanja savski prod; pogled proti jugozahodu. * Metodologija in potek izkopavanj sta povzeta iz Štular 2004 in Tica 2004. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 15 raziskano območje presek (P) 1–6 sektor kvadrant 5 × 5 m P 45 5 3 4 2 1 6 P 1 7 Načrt izkopnega polja z mrežo sektorjev in kvadrantov, ter označenimi območji (šrafirano) ročnega izkopa ornice. Merilo 1 : 2000. 16 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 Kasneje, ko smo v sektorjih 4 in 5 odkrili prazgodovinsko raziskano območje pot, smo s strojnimi sondami, ki so bile na celotnem najdi- presek (P) šču prvotno izkopane zaradi ugotavljanja geološke oziroma 1–6 sektor kvadrant 5 × 5 m matične osnove in plasti nad njo, na podlagi usmerjenosti poti ugotovili njen potek tudi v sektorju 1 (sl. 45, 90).32 P 45 Vzhodno od lokalne ceste Krško–Kostanjevica in severno od avtomobilske ceste Ljubljana–Zagreb smo na območju sek- torja 6 izkopali strojni testni jarek (sl. 10), v katerem so bile dokumentirane enake osnovne plasti kot v ostalih sektorjih.33 5 V testnem jarku ni bilo sledi arheoloških struktur, zato so bila v sektorju 6 dela po dokumentiranju jarka zaključena. 3 4 2 10 Izkop strojnega testnega jarka v sektorju 6; pogled proti severu. 1 6 P 1 32  Za prazgodovinsko pot glej spodaj. Zaradi različnih dejavnikov, kot sta npr. ohranjenost poti in predvsem poletna vročina, ki je posledič- no omogočala hitro sušenje tal, je bilo plasti, ki so si bile po barvi in konsistenci podobne, zelo težko razločevati. Med takšne plasti pa so sodile tudi tiste, ki jih lahko povežemo z obstojem prazgodovinske poti. 33  Ornica, pod njo kambični horizont z evtričnimi rjavimi tlemi (SE 5) in geološka/matična osnova, ki jo je tvoril karbonatni prod, ki ga je odložila Sava (SE 3). Za plasti v ostalih sektorjih glej spodaj. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 17 5Opis in interpretacija najdišča z analizo gradiva 5.1 Osnovna stratigrafska slika Na matični osnovi iz karbonatnega proda (SE 3) je med najdišča matično osnovo in humusno akumulativnim horizontom (npr. ornica ali koluviji) nastal tipičen mineralni kambični ho- Stratigrafija ugotovljenih plasti na arheološkem najdišču Gro- rizont. Zaradi razgradnje korenin horizont lahko vsebuje do fove njive je v osnovi preprosta.34 Na najdišču matično osno- 2 % organskih snovi, tudi v večjih globinah. Prisotni oksidi, vo predstavljajo pleistocenski aluvialni, pretežno karbonatni predvsem železovi, kambični horizont obarvajo z različnimi prodni nanosi, nastali v seriji kratkotrajnih procesov35 različne odtenki od rumeno-rjave do rdeče-rjave barve. Horizont jakosti (Verbič 2003–2004, 4–5, sl. 34–37). Čeprav so bili naj-lahko nastane na dva načina; na apnencih in dolomitih se s večji prodniki veliki do 20 cm, je bila večina velika med 5 in topljenjem kamnin kopiči netopni ostanek, na ostalih kamni-10 cm. Prostor med prodniki sta zapolnjevala droben karbo- nah pa prihaja do razpada primarnih mineralov in do tvor- natni in tudi nekarbonatni pesek. Plast smo označili kot strati- be glinenih mineralov. Zaradi preperevanja matične podla- grafsko enoto 3 (SE 3)36 (sl. 11–15). ge vsebuje več gline kot horizonti nad ali pod njim (Kladnik, Lovrenčak, Orožen Adamič 2005, 163). Na kambičnem SE 400 = SE 1 − moderna ornica SE 421 − stara ornica oz. spodnji del ornice SE 422 − plast koluvialnega nastanka SE 651 − plast koluvialnega nastanka (neizkopana) SE 5 − rodovitna evtrična rjava prst SE 3 − aluvialni prodni nanos SE 400 = SE 1 − moderna ornica SE 421 − stara ornica oz. spodnji del ornice CP17 CR17 CS17 CT17 CU17 CV17 CZ17 DA17 DB17 DC17 DD17 DE17 SE 422 − plast koluvialnega nastanka 400 400 421 400 SE 651 − plast koluvialnega nastanka (neizkopana) x = 536818,82 SE 5 − rodovitna evtrična rjava prst y = 85744,06 421 421 422 x = 536850,27 5 422 SE 3 − aluvialni prodni nanos z = 157,31 651 651 422 5 3 y = 85795,46 z = 157,32 CP17 CR17 CS17 CT17 CU17 CV17 CZ17 DA17 DB17 DC17 DD17 DE17 400 400 421 400 x = 536818,82 y = 85744,06 421 421 422 x = 536850,27 5 422 z = 157,31 651 651 422 5 3 y = 85795,46 z = 157,32 11 Severozahodni presek izkopa v sektorju 5 med kv. CP–DE na meji linije kv. 3 in 5. Merilo 1 : 200. 34  Geološke plasti so navedene na podlagi poročila geologa Tomaža Verbiča za celoten odsek trase avtoceste Smednik–Krška vas (Verbič 2003–2004) in poročil o arheoloških izkopavanjih na najdišču Grofove njive (Štular 2004; Tica 2004), v katerih so uporabljene tudi konzultacije s Tomažem Verbičem, zabeležene v terenskih dnevnikih izkopavanj ali pri opisih stratigrafskih enot na Grofovih njivah. 35  Relativno kratko obdobje – gledano z očmi geologa (Verbič 2003– 2004, 5). 36  Nadalje v tekstu za stratigrafsko enoto uporabljena kratica SE. 18 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 SE 400 = SE 1 − moderna ornica SE 431 − plast meljaste ilovice, del ornice SE 421 − stara ornica oz. spodnji del ornice SE 495 − koluvialna plast, prekrivala prazgodovinsko pot SE 434 − plast oksidov na dnu prazgodovinske poti SE 422 − plast koluvialnega nastanka SE 5 − rodovitna evtrična rjava prst SE 423 = SE 40 − mejna površina s pedogenimi poglobitvami SE 424 = SE 41 − meljast pesek (kambični horizont) SE 419 − polnilo rečne paleostruge SE 420 − mejna površina rečne paleostruge SE 3 − aluvialni prodni nanos CF04 CF05 CF06 SE 400 = SE 1 − moderna ornica x = 536734,70 400 x = 536743,55 SE 431 − plast meljaste ilovice, del ornice y = 85731,02 431 y = 85725,73 SE 421 − stara ornica oz. spodnji del ornice z = 156,50 421 z = 156,64 495 422 434 SE 495 − koluvialna plast, prekrivala prazgodovinsko pot 5 SE 434 − plast oksidov na dnu prazgodovinske poti 424 423 SE 422 − plast koluvialnega nastanka 419 SE 5 − rodovitna evtrična rjava prst SE 423 = SE 40 − mejna površina s pedogenimi poglobitvami 420 SE 424 = SE 41 − meljast pesek (kambični horizont) 3 SE 419 − polnilo rečne paleostruge SE 420 − mejna površina rečne paleostruge SE 3 − aluvialni prodni nanos CF04 CF05 CF06 x = 536734,70 400 x = 536743,55 y = 85731,02 431 y = 85725,73 z = 156,50 421 z = 156,64 495 422 434 5 424 423 419 420 3 12 Jugozahodni presek sonde 12 v sektorju 5, kv. CF4–6. Merilo 1 : 50. horizontu se lahko razvijejo različna tla, od evtričnih ali dis- na najdišču debela med 5 in 40 cm, ki smo jo označili kot tričnih rjavih prsti, do rjavih pokarbonatnih prsti in jerovice, SE 5 (sl. 11–14, 16, 77). znane tudi kot terra rossa (Kladnik 1999; 71; Ogrin, Plut 2012, Za evtrična tla so značilne tudi globoke korenine, ki na stiku 60, Preglednica 5.1.). Tako se je na Grofovih njivah razvila med matično osnovo (SE 3) in evtrično rjavo prstjo (SE 5) rodovitna evtrična rjava prst nevtralne ali bazične reakcije,37 tvorijo t. i. pedogene žepe, ki se zajedajo v peščen prod (Verbič 2003–2004, sl. 36–38). Gostota žepov se lokalno 37  Za definicijo evtrične rjave prsti glej npr. Kladnik, Lovrenčak, Orožen Adamič 2005, 97. zelo spreminja (sl. 17, 18), tako tudi na samem najdišču, Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 19 SE 200 = SE 1 − moderna ornica SE 5 − rodovitna evtrična rjava prst SE 222, SE 224, SE 226, SE 228 = SE 40 − mejna površina s pedogenimi poglobitvami SE 221, SE 223, SE 225, SE 227 = SE 41 − polnila pedogenih žepov SE 3 − aluvialni prodni nanos x = 536857,68 x = 536866,16 y = 85749,73 y = 85744,58 z = 157,60 z = 157,58 200 5 221 223 225 227 222 224 226 228 3 13 Severozahodni presek sonde 4 v sektorju 3, kv. CV23–24. Merilo 1 : 20. SE 400 = SE 1 − moderna ornica SE 498 − plast koluvialnega nastanka SE 5 − rodovitna evtrična rjava prst SE 40 − mejna površina s pedogenimi poglobitvami SE 41 − meljast pesek (kambični horizont) SE 3 − aluvialni prodni nanos BZ11 CA11 CB11 CC11 CD11 CE11 x = 536743,55 SE 400 = SE 1 − moderna ornica x = 536734,70 y = 85725,73 y = 85731,02 498 z = 156,74 SE 498 − plast koluvialnega nastanka z = 156,74 400 400 SE 5 − rodovitna evtrična rjava prst 498 SE 40 − mejna površina s pedogenimi poglobitvami 5 SE 41 − meljast pesek (kambični horizont) 40 40 41 41 3 SE 3 − aluvialni prodni nanos 3 BZ11 CA11 CB11 CC11 CD11 CE11 x = 536743,55 x = 536734,70 y = 85725,73 y = 85731,02 498 z = 156,74 z = 156,74 400 400 498 5 40 40 41 41 3 3 14 Presek izkopa v sektorju 4 in delno sektorju 5, kv. BZ, CA–CE11. Merilo 1 : 100. 20 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 15 Sonda 14 v sektorju 2, kv. BI20–21; pogled proti jugovzhodu. neposredno pa kažejo na vrsto paleovegetacije. Zaradi enotnega nastanka so vsi pedogeni žepi na najdišču ozna- čeni enotno, in sicer SE 40 kot negativ oziroma odtis kore- nine, SE 41 pa polnilo žepa, ki ima zaradi razpada korenin več humusa od okolice (sl. 12–15, 17, 18).38 Arheološke strukture in najstarejše najdbe z najdišča lahko pripišemo starejšeželeznodobnemu obdobju. Intaktne plasti in strukture te faze so bile odkrite v sektorjih 1, 4 in 5. Nasel- binski ostanki in ostanki poti so se ohranili predvsem na me- stu, kjer je pleistocensko površje tvorilo globel, tako da niso 17 Pogled na del izkopnega polja v sektorju 3; pogled proti bili v večji meri izpostavljeni novoveškemu in morebitnemu severovzhodu. rimskodobnemu oranju (sl. 12, 19). SE 400 = SE 1 − moderna ornica SE 431 − plast meljaste ilovice, del or SE 400 = SE 1 − moderna ornica nice SE 421 − stara ornica oz. spodnji del or SE 431 − plast meljaste ilovice, del or nice nice SE 422 − plast koluvialneg SE 421 − stara or a nastanka nica oz. spodnji del ornice SE 5 − rodovitna evtrična rjava pr SE 422 − plast koluvialnega nas st tanka SE 5 − rodovitna evtrična rjava prst SE 400 = SE 1 − moderna ornica CE04 CF04 CG04 CH04 CI04 CJ04 CK04 CL04 CM04 CN04 CO04 CP04 CR04 CS04 CT04 x = 536789,12 SE 431 − plast meljaste ilovice, del ornice CE04 CF04 CG04 CH04 CI04 CJ04 CK04 CL04 CM04 CN04 CO04 CP04 CR04 CS04 CT04 431 y = 85797,53 SE 421 − stara ornica oz. spodnji del ornice x = 536789,12 400 z = 156,81 x = 536818,82 SE 422 − plast koluvialnega nastanka y = 85797,53 431 431 400 y = 85744,06 400 421 421 z = 156,81 SE 5 − rodovitna evtrična rjava prst z = 156,81 x = 536818,82 422 431 422 400 y = 85744,06 5 421 421 z = 156,81 422 5 422 5 5 CE04 CF04 CG04 CH04 CI04 CJ04 CK04 CL04 CM04 CN04 CO04 CP04 CR04 CS04 CT04 x = 536789,12 431 y = 85797,53 400 z = 156,81 x = 536818,82 431 400 y = 85744,06 421 421 z = 156,81 422 422 5 5 16 Presek izkopa v sektorju 5, kv. CE–CT4. Merilo 1 : 100. 38  Oziroma je prišlo do enačenja nekaterih SE-jev z SE 40 in SE 41. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 21 5.2 Prazgodovinsko obdobje 5.2.1 Grobna gomila Na Gofovih njivah je bila znotraj kv. CN–CR/13–16 doku- mentirana krožna struktura, tj. obodni jarek neohranjene grobne gomile, ki je bila z oranjem zravnana s površjem (sl. 20, 21). Na več mestih znotraj območja gomile ter v nje- ni neposredni bližini so bili vidni sledovi brazd pluga, tako obodni jarek kot tudi grobovi znotraj obodnega jarka, ki so se nahajali približno 40 cm pod površino, pa so bili bolj ali manj poškodovani. Tako obodni jarek kot tudi grobovi so bili vkopani v matično osnovo (SE 3). Tudi prekinitev na južni strani obodnega jarka lahko razumemo kot posledico stanja 18 Žepi znotraj evtrične rjave prsti (SE 5), ki se zajedajo v (ne)ohranjenosti in ne kot nameren poseg v nasutje gomile peščen prod (SE 3) na trasi avtoceste med Grofovimi njivami in Drnovim; vir: Verbič 2003–2004, sl. 38. v času njene uporabe (Tica 2004, 31–32).39 V preseku je vidno, da je obodni jarek banjaste oblike (SE 549) postopno prehajal v poševen rob s tekočim preho- dom v skoraj ravno dno (sl. 22). V tlorisu je imel obliko ne- pravilnega kroga z največjim zunanjim premerom 15,34 m in notranjim 12,43 m. Zapolnjen je bil z dvema polniloma. Prvo polnilo obodnega jarka, rdečkasto rjava peščena ilo- vica z okoli 5 % velikih in 5 % srednje velikih prodnikov ter nekaj več drobnega, skoraj zaobljenega proda velikosti do 1 cm (SE 535), je vsebovalo tudi nekaj odlomkov lončenine in dele živalskih kosti (sl. 20, 22). Lončenina in kosti so se večinoma nahajale v krožnem izseku v kv. CN13, zamejenim z južno in jugovzhodno smerjo neba, bile pa so raztresene približno v sredini polnila (plasti). Manjša količina odlomkov lončenine je bila v polnilu najdena tudi v severovzhodnem 19 Rob globeli (prodna sipina in zapolnjeno korito v azimutu 195º); s puščico je označena prazgodovinska pot; vir: Verbič delu obodnega jarka. Odlomki lončenine so bili večinoma 2003–2004, sl. 33. manjši in neizpovedni, zato tu predstavljamo le trakast ročaj posode iz grobo zrnate mase (G34), ki pa mu glede na to, da se ni ohranilo ostenje, ne moremo določiti, kateri posodi je pripadal, in bikonično vretence oziroma vijček40 tipa 2b po Luciji Grahek (G35).41 39  Pavlovičeva namreč obodni jarek obravnava kot obodni nesklenjen jarek (Pavlovič 2007, 70; Pavlovič 2014, 492) in ravno zaradi, po njenem mnenju nesklenjenega obodnega jarka, na podlagi nekaterih panonskih primerjav iz srednje bronaste in starejše železne dobe (Pavlovič 2007, 70–72, s slikovnimi prikazi in navedeno literaturo) meni, da gre na Grofovih njivah mogoče za grobno parcelo (primerjave: Rogoza pri Mariboru, Nova Tabla pri Murski Soboti in Gaweinstal pri 21 Pogled na ostanke grobne gomile po zaključku Dunaju) in ne za »klasično dolenjsko« halštatsko gomilo (Pavlovič izkopavanja; pogled proti jugovzhod. 2007, 70–71). Toda pri navedenih panonskih najdiščih gre za gomilna grobišča in ne za posamične gomile, večinoma za posamične pokope v gomilah ali celo za gomile brez grobnih jam ter za žgane pokope. 40  Ponekod v literaturi za vretenca naletimo tudi na izraz vijček (npr. Guštin, Preložnik 2005; Preložnik 2014; Teržan 1977). 41  Za vretence glej opis pridatkov v grobu 2, vretence G11. 22 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 SE 549 – obodni jarek gomile (polnilo SE 535) grob ostanek uničenega groba SE 515 – del kamnitega venca SE 546 – nasutje gomile, ostanek plašča keramika ožgana glina kamen CR14 kost bron železo CP13 CP14 CR15 CO13 G35 Grob 1 CP15 Grob 2 CO14 CP16 G34 Uničen grob Grob 3 CN13 Grob 4 CO15 CN14 535 549 CN15 515 CO16 20 Tloris gomile z vrisano lego grobov, ostankov kamnitega venca in ostankom nasutja gomile. Merilo 1 : 100. V južnem oziroma jugovzhodnem delu obodnega jarka Na severovzhodnem delu ostankov gomile smo nad opi- (SE 549) smo nad prvim (SE 535) dokumentirali še drugo sanimi plastmi zasledili plast prodnikov, ki smo jo označili polnilo (SE 515), ki so ga skoraj izključno tvorili zaobljeni ka-kot SE 546 (sl. 20, 22, 23), s sestavo enako tisti matičnih tal mni (prodniki) premera 3 do 12 cm. Plast smo določili kot (SE 3)42. Pokončna lega posameznih prodnikov kaže, da bi ostanek kamnitega venca gomile (sl. 20, 24). 42  Glej poglavje o geoloških plasteh na najdišču. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 23 SE 400 = SE 1 − moderna ornica SE 546 − močno poškodovano nasutje gomile SE 535 − polnilo obodnega jarka SE 549 − mejna površina obodnega jarka SE 3 − aluvialni prodni nanos x = 536798,12 x = 536813,52 y = 85748,04 y = 85740,70 z = 157,30 z = 157,30 400 546 535 3 549 22 Presek zahodnega dela ostankov gomile. Merilo 1 : 50. SE 400 = SE 1 − moderna ornica SE 546 − močno poškodovano nasutje gomile SE 3 − aluvialni prodni nanos x = 536823,51 y = 85750,13 z = 157,33 400 3 SE 400 = SE 1 − moderna ornica 546 SE 546 − močno poškodovano nasutje gomile SE 3 − aluvialni prodni nanos x = 536823,51 y = 85750,13 z = 157,33 400 Dvojni grob 1 (SE 533, SE 534)43 3 546 Grob je skoraj v celoti ležal v kv. CP14, vkop pa je nekaj ma- lega segal še v kv. CO14 in CP15. Grobna jama (SE 534) je 23 Presek celotnega ostanka gomile približno v smeri sever– bila v tlorisu nepravilne ovalne oblike, nekoliko zožena proti jug. Merilo 1 : 100. zahodu, v preseku pa banjaste oblike (sl. 25, 26). Dolga je bila 3,1 m, široka do 1 m in globoka do 30 cm. V grobno jamo sta bila antitetično položena dva skeleta (sl. 25). Smer pokopa je bila približno severozahod–jugovzhod. Polni- lo groba (SE 533) je imelo podobno sestavo kot geološka osnova, v katero je bil grob vkopan (SE 3). Da je bil pokop skeletov enkraten, kaže najprej lega skele- tov, ki sta z nogami ležala tik drug ob drugem (sl. 25). Če bi bila pokopa sekvenčna, bi mlajši pokop verjetno poškodo- val starejšega. Na enkraten pokop ravno tako kažejo doku- mentiran vkop s polnilom ter mogoče tudi identična para pridatkov ob obeh skeletih; para železnih igel, verjetno šil (G3, G4) in železnih nožičev z ukrivljenim rezilom (G7, G8). 24 Ostanki kamnitega venca gomile (SE 515) v kv. CN–CP15–16. Skelet 1 (zahodni skelet) bila plast lahko antropogena. Matična tla so aluvialnega nastanka, kar naj bi pomenilo, da naj bi bili vsi sestavni deli v Tafonomija stabilnem položaju, oziroma povedano drugače, posame-Kosti so zelo slabo ohranjene, svetlo rjave barve z zelo sla- zni prodniki naj bi ležali na podlagi s plosko stranjo. V plasti bo ohranjeno zunanjo plastjo kostnine. SE 546 pa smo naleteli na sicer neznaten, a izpoveden delež posameznih prodnikov v labilni legi, torej z ožjo stranico na podlagi. Ti prodniki kažejo, da gre verjetno za antropogeno 43  Opis groba povzet po Tica 2004, 33–35; rezultati antropološke premeščeno plast, zato plast SE 546 razlagamo kot močno analize obeh skeletov povzeti po Novak 2003, 2–3. Za prevod antro- poškodovano nasutje gomile. pološke analize vseh skeletov iz hrvaščine v slovenščino se iskreno zahvaljujem dr. Tatjani Tomazo Ravnik. 24 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 G9A G7 G4 G2 G1 G5 G8 G3 G9 25 Grob 1, tloris. Merilo 1 : 25. A1 B1 Dokumentirani skeletni elementi so: lobanja, spodnja čelju- stnica s pripadajočimi zobmi, leva in desna ključnica, de- B2 C1 sna nadlahtnica (osrednji del telesa), leva medenična kost ( acetabulum), desna stegnenica (osrednji del telesa), leva A2 stegnenica (zgornji in osrednji del telesa), desna golenica C2 (osrednji del telesa) in desna mečnica (osrednji del telesa). A1 A2 Spol Verjetno moški, na podlagi splošne robustnosti kosti in pre- mera sklepne jamice kolčnice. B1 B2 C1 C2 Starost Na podlagi izrabljenosti zobnih griznih ploskev je starost v trenutku smrti ocenjena na 25 do 45 let. 26 Grob 1, tloris in presek. Merilo 1 : 50. Skelet 2 (vzhodni skelet) Tafonomija Pridatki v grobu Kosti so zelo slabo ohranjene, svetlo rjave barve z izrazitimi Ob glavi moškega skeleta je ležala posoda, verjetno lonec, poškodbami zunanje plasti kostnine, nastalih po smrti. ki pa je bila tako slabo ohranjena, da je bila pobrana le v Dokumentirani skeletni elementi so: lobanja, spodnja če- delcih in rekonstrukcija ni bila možna (sl. 27). Ob levi rami so ljustnica s pripadajočimi zobmi, odlomek desne ključnice, ležali železna igla, verjetno šilo (G4) in nožiček z ukrivljenim desna in leva nadlahtnica (obe osrednji del telesa), desna rezilom (G7), v predelu pasu del pasne spone s kaveljčkom medenična kost ( acetabulum), desna stegnenica (zgornji in (G2) in med stegnenicama odlomek bronaste trakaste fibule osrednji del telesa), leva stegnenica (spodnji del telesa), de-z mrežastim okrasom (G1). sna in leva golenica (obe osrednji del telesa), leva mečnica Trakaste fibule z mrežastim okrasom se na nekaterih grobi- (osrednji del telesa). ščih dolenjske halštatske skupine pojavljajo sporadično. Za Spol nekatere žal nimamo najdiščnih podatkov oziroma ni mo- Ženski, na podlagi oblike velike zajede sednice ( incisure goče ugotoviti, iz katerih grobnih celot izvirajo, kot npr. na ischiadice maior) medenice. Magdalenski gori (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, t. 153: Starost 1, 2) ali Rovišču (Stare, V. 1963, t. 5: 13–15), nekatere izvirajo Na podlagi izrabljenosti zobnih griznih ploskev je starost v iz grobov, ki jih ni mogoče natančneje časovno določati, kot trenutku smrti ocenjena na 35 do 50 let. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 25 fibulo z mrežastim okrasom v enem od 460 grobov (Svolj- šak, Pogačnik 2001, t. 13: 1), na Mostu na Soči v prek petnajst od okoli 2.500 grobov, lahko tudi več v enem grobu (Bavdek et al. 2010, 101, kat. št. 52; Mlinar 2002, 46, kat. št. 21; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, t. 10: A2; 35: A1, 2; 37: A2; 59: B1, 2; 63: E1; 86: A4; itd.),45 v Koritnici ob Bači pa v petih od 52 grobov (Kos 1975, t. 3: 8; 8: 5, 7; 10: 2(?), 5). Biba Ter- žan in Neva Trampuž sta trakaste fibule z mrežastim okra- som uvrstili med značilno mladohalštatsko gradivo stopnje Sv. Lucija IIb, tj. v konec 6. in v 5. stoletje pr. n. št. (Teržan, Trampuž 1975, 430).46 Poleg fibule iz groba 1 (G1) sta bili na Grofovih njivah najdeni 27 Grob 1, skelet 1: ohranjeni deli lobanje (označeni z rumeno puščico) in ostanki keramične posode okoli lobanje še dve trakasti fibuli z mrežastim okrasom, in sicer v žen- (označeni z rdečimi puščicami) . skem grobu 2 (G19, G20). npr. iz groba XIII/3444 z Brezij pri Trebelnem (Kromer 1959, t. Odlomek bronaste pločevine z zakovico in bronast kaveljček 41: 12), groba III/28 s Kapiteljske njive v Novem mestu (Križ z zakovico (G2) sta verjetno ostanka pravokotne bronaste 1997, t. 56: grob III/28–3) ali groba 19/29 iz Dobrave pri spone, in sicer iz tanke bronaste pločevine. Za razliko od Dobrniču (Parzinger 1989, t. 39: 15), nekaj primerkov pa je primerkov, ki so podloženi z železno ploščico ali z železni-iz grobov, ki sodijo v certoški oziroma lahko že v kačasti ho- mi trakovi, so bile spone iz tanke bronaste pločevine manj rizont, kot npr. fibula s Kapiteljske njive iz groba I/15 (Knez, kakovostne in ker večinoma niso bile utrjene s podlogo, so T. 1993, t. 15: 4), fibula iz gomile 1-1883, grob 12 iz Rovišča se pogosto lomile in so jih večkrat popravljali (Tecco Hvala (Dular, J. 2003, t. 67: 5), fibule iz magdalenskogorskih gro-2012, 171). Del podobne bronaste pravokotne spone, prečni bišč, tj. groba VIII/10 iz Prelog pri Zgornji Slivnici (Hencken oziroma stranski del spone, je verjetno tudi odlomek s tremi 1978, sl. 284a), groba 13/44 iz Prelog pri Zgornji Slivnici (Te-zakovicami iz groba 4 (G33). Avtorji pogosto navajajo, da so cco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, t. 79: A2) in groba 2/11 iz pravokotne pasne spone značilen pridatek moških grobov Voselca/Hrastij (Dular, J. 2003, sl. 85: 3; Tecco Hvala, Dular, dolenjske halštatske skupine že vsaj od horizonta Stična– Kocuvan 2004, t. 135: 1). Glede na grobne pridatke pa ča- Novo mesto dalje (npr. Gabrovec 1987; 48, 58, 66; Guštin sovno izstopa nelociran Pečnikov grob 6 iz Strmca nad Belo 1976, 20). Sneža Tecco Hvala ugotavlja, da se na Magda-Cerkvijo, v katerem naj bi bili poleg odlomka trakaste fibule lenski gori bronaste pravokotne pasne spone sicer pretežno z mrežastim okrasom (Dular, A. 1991, t. 61: 15) najdeni še pojavljajo v skeletnih grobovih z orožjem (Tecco Hvala 2012, odlomki nekaj fibul, med njimi tudi čolničaste (Dular, A. 1991, 171), ponekod pa so bile najdene tudi v ženskih grobovih t. 61: 14), bronasti narebreni zapestnici, odlomek bronaste (npr. Guštin 1976, t. 45: 3; Hencken 1978, sl. 226a; Tecco Hva-votle zapestnice, odlomek bronaste vozlaste zapestnice z la, Dular, Kocuvan 2004, t. 91: 11; 135: A8). Na Magdalenski železnim jedrom, odlomki bronastih igel, verižica iz členov gori se različice, ki so podložene z železno ploščico ali traiz bronaste žice in železen nož (Dular, A. 1991, 96–97, t. 61: kovi oziroma, ki imajo železen kaveljček, pojavljajo v elitnih 11–25; t. 62: 11). Glede časovnega uvrščanja med najdba-grobovih, kot jih je poimenovala Tecco Hvala, medtem ko mi izstopa predvsem odlomek čolničaste fibule, saj gre za tiste, ki so brez podlage, v takšnih grobovih nastopajo redko tip, ki se pojavlja precej pred certoškim horizontom, in sicer (Tecco Hvala 2012, 171). Številne pravokotne pasne spone znotraj dolenjske halštatske skupine v horizontu Stična, tj. v so okrašene tako z geometrijskimi kot tudi figuralnimi okra-7. stoletju pr. n. št. (Gabrovec 1987, 48–49; Teržan, Črešnar si, toda ornamentalne tehnike in motivika niso kronološko 2014, 716–719). Trakaste fibule z mrežastim okrasom pa se pojavljajo tudi drugod po Sloveniji. Tako se npr. v notranjski 45  V Mostu na Soči je bilo izkopanih prek 6.000 grobov svetolucijske skupini pojavljajo znotraj stopenj Notranjska IV in V, ki sta skupine, tu pa so mišljeni grobovi, ki jih je ob koncu 80. let 19. stoletja izkopaval Josef Szombathy, ter grobovi, ki so jih izkopali sodelavci uvrščeni v čas 6. in 5. stoletja pr. n. št. (Guštin 1975, 476, sl. Goriškega in Tolminskega muzeja, predvsem grobovi, ki so jih izko- 2; Guštin 1979, t. 61: 2, 6), relativno pa so najbolj pogoste pali italijanski arheologi, pa še čakajo na objavo (Gabrovec 1985, 7). znotraj svetolucijske skupine. V Tolminu so npr. našli trakasto Zato ne čudi navedba Mihe Mlinarja, da navkljub njihovemu številu trakaste fibule z mrežastim okrasom sodijo med redkeje zastopane 44  Kadar sta v tekstu za grob navedeni dve številki (prva je lahko fibule na Mostu na Soči (Bavdek et al. 2010, 36). rimska ali arabska), potem prva številka pomeni številko gomile in 46  Za trakaste fibule z mrežastim okrasom, z navedeno literaturo, glej druga številko groba iz navedene gomile (če ni navedeno drugače). npr. tudi Tecco Hvala 2012, 244–245. 26 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 pogojeni (Stare, F. 1952; Tecco Hvala 2012, 175–179). Velik del mlajšega (kačasti horizont) je moški grob I/78 iz novomeške bronastih pravokotnih spon na Dolenjskem je neokrašenih,47 Kapiteljske njive (Križ 2013, t. 21: G I/78–3, 4). pogoste so predvsem v najmlajšem halštatskem obdobju, tj. Kombinacija noža in šila se sicer redko pojavlja v ženskih v stopnji Ha D2–3 (Tecco Hvala 2012, 178–179). grobovih. Poleg groba 1 z Grofovih njiv in navedenega gro- V grobu 1 sta bila ob levi rami moškega skeleta najdena ba iz Novega mesta jo najdemo npr. še v delno uničenem ukrivljen železen nožiček (G7) in železno šilo (G4), ravno ženskem grobu III/4, ravno tako s Kapiteljske njive (Križ 1997, tako pa ukrivljen železen nožiček (G8) na notranji strani in t. 28: grob III/4-1, 5). Glede na ohranjene pridatke; ogrlica iz železno šilo (G3) na zunanji strani v višini levega kolena žen-steklenih in jantarjevih jagod, odlomek bronaste zapestnice, skega skeleta. pravokoten listič zlate pločevine in ploščat železen predmet Železni, največkrat ukrivljeni noži s trnastim nastavkom in (Križ 1997, 55, t. 28: grob III/4), lahko domnevamo, da je šlo domnevno lesenim držajem, se pojavljajo celotno halštat-za bogatejši grob. sko obdobje in so verjetno služili kot pripomoček pri raznih Nož in šilo v grobu znotraj dolenjske halštatske skupine naj-opravilih, prototip zanje pa bi lahko predstavljali starejši bro- demo v nekaterih redkih moških žganih grobovih iz mlajše- nasti primerki (Tecco Hvala 2012, 135). Večnamensko dejav- ga halštatskega obdobja. Šilo in ukrivljen nož sta bila tako nost naj bi imela šila, ni pa povsem jasno, kakšno obrtno najdena v žganem grobu 17/10 na Molniku – Grmada iz dejavnost naj bi simbolizirala. Pokojnikom so jih dajali v gro- časa mlajšega certoškega horizonta (Tecco Hvala 2017, t. bove skozi celotno halštatsko obdobje, kar npr. kažejo pri- 32: 12, 13), skupaj s pravokotno pasno spono s figuralnim merki z Magdalenske gore, kjer pa jih je bilo največ najdenih prizorom, ki upodablja sedečega lovskega psa, lokostrelca v grobovih mlajšega halštatskega obdobja gomile 13 (Tecco v hlačah in s koničasto kapo v pokleku, jelena in rastlinski Hvala 2012, 341, op. 1448, 1449). okras (Tecco Hvala 2017, 58, t. 32: 2)52 in grobu 48/110 v Kombinacija, v kateri se pojavljata nož, največkrat ukrivljen, in Stični (Gabrovec et al. 2006, t. 65: 110/2, 3)53. šilo, se glede na število znanih grobov dolenjske halštatske Znotraj dolenjske halštatske skupine pa se kombinacija šila skupine ne pojavlja ravno pogosto, jo pa poznamo iz različ- in noža največkrat pojavlja v moških skeletnih grobovih iz nih grobišč. Pojavlja se že v starejšem halštatskem obdobju, mlajšega halštatskega obdobja. Največ grobov s tovrstno kar npr. kažejo ženski grob II/17 s Kapiteljske njive v Novem kombinacijo iz navedenega časa poznamo iz magdalen-mestu (Križ 1997, t. 12: 6, 12)48, moški grob XIV/45, ravno tako skogorskih grobov.54 Grob 1 iz Špilerjeve gomile I na Libni s Kapiteljske njive (Križ 2013, t. 49: 4, 6), verjetno moški grob je Grofovim njivam geografsko najbližji grob, v katerem so 6A/2 iz Vira pri Stični (Grahek 2017, t. 8: 3, 4), na podlagi pridatkov domnevno žgani moški grob 3/1 iz Vira pri Stični (Grahek 2017, t. 3: 4, 6), moški grob 31 iz Hriba v Metliki (Gra- hek 2004, t. 7: 4, 5)49 ali nedoločljiva grobova 2 iz Reve pri Dobrniču, v katerem sta bila najdena odlomka dveh nožev, 52  V grobu so našli še keramično skledo in več delov pasne garniture od tega je vsaj eden ukrivljen (Križ 2014, t. 3–5)50 in 1 iz grobi- (Tecco Hvala 2017, 57–58, t. 31: B1; 32: 3–11). šča V na Strmcu nad Belo Cerkvijo (Dular, A. 1991, t. 55: 1, 5)51. 53  V grobu so našli še železno pravokotno spono z bronastimi zakovicami, dva ciborija, dva pokrova in odlomek posode rjave barve Iz časa ob koncu starejšega halštatskega obdobja ali začetka (Gabrovec et al. 2006, 83, t. 65: 110/2, 4–7). 54  Grob IV/42, v katerem so poleg ukrivljenega noža in šila med dru-47  Tecco Hvala 2012, 178, op. 742 – navedena obsežna literatura za gim našli sulico in sekiro (Hencken 1978, 25, sl. 83), grob VII/41 s bronaste neokrašene pravokotne pasne spone dolenjske halštatske parom certoških fibul in deli pasne garniture poleg ukrivljenega noža skupine. in šila (Hencken 1978, 59, sl. 263), grob 2/82 z dvemi šili, odlomkov 48  V grobu so bili najdeni še štiri bronaste fibule različnih tipov (dvo-ukrivljenega noža, fibulo, keramično posodo, bronastima obročk-zankasta ločna, čolničasta z obročki iz večkrat zavite žice, vozlasta oma z izrastki, železno rombično pasno spono in sulico (Tecco Hva-ločna in dvortasta), dve masivni bronasti zapestnici, koščene in ste-la, Dular, Kocuvan 2004, 48–49, t. 62: D), grob 13/44, v katerem so kleni jagodi, dva lasna obročka, keramično vretence in dve skodeli poleg šila in ukrivljenega nožiča našli še trakasto fibulo z mrežastim (Križ 1997, 43–45, t. 12). okrasom, bronasto okroglo ploščico z luknjo v sredini, bronast obro-49  Gre za najbogatejši grob pod gomilo, v katerem je bilo med dru- ček, sulico in odlomek noge keramične posode (Tecco Hvala, Dular, gim najdeno nekaj fibul, nizov steklenih in jantarjevih jagod, po dve Kocuvan 2004,59–60, t. 79: A), grob 13/82, v katerem so poleg šil in sulici in sekiri, keramične posode, itd. (Grahek 2004, 167, t. 6: 6–17; 7). ukrivljenega noža našli še bronasto pravokotno pasno spono, nekaj 50  V grobu najden še del keramične posode na nogi (Križ 2014, 245, bronastih odlomkov pasne garniture, odlomek železa in sulico (Tect. 1: 2). co Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 65, t. 93: C), grob 13/145, v katerem 51  V grobu so bili najdeni še obroček, jagoda in zapestnica, vse iz so poleg šila in ukrivljenega noža našli še bronast obroček z izrastki železa (Dular, A. 1991, 91, t. 55: 2–4). (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 75, t. 114: F). Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 27 našli šilo in ukrivljen nož (Guštin 1976, t. 5: 2, 3).55 Nož in grobovih. Po mojem mnenju pa kombinacije noža, največ- šilo v moških skeletnih grobovih iz mlajšega halštatskega krat ukrivljenega, in šila v grobu ne gre obravnavati (le) kot obdobja pa se sporadično pojavljata na še nekaterih drugih znaka družbeno-socialnega razslojevanja, temveč kot del grobiščih dolenjske halštatske skupine, npr. v grobu 16/1 na kultno-duhovne sfere človekovega življenja, saj bi tovrstna Molniku – Grmada (Tecco Hvala 2017, t. 19: 6, 7),56 v grobo-kombinacija v grobu lahko imela apotropejski oziroma ma- vih 3 in 6 iz gomile v Mačkovcu pri Novem mestu (Udovč gičen pomen. Kot smo videli, se namreč znotraj dolenjske 2009, gradivo št. 12, 13, 35, 36), grobu XIV/45 s Kapiteljske halštatske skupine pojavlja skozi celotno halštatsko obdobje njive v Novem mestu (Križ 2013, t. 57: 19, 20), grobu 48/173 v grobovih obeh spolov (čeprav v ženskih redko) in vseh v Stični (Gabrovec et al. 2006, t. 100: 2, 3),57 grobu 10 iz družbenih slojev. Žal največkrat ni mogoče delati antropo-Zadnje hoste pri Podturnu (Dular, J. 2003, t. 24: 6, 7)58 in v loških analiz, saj se pogosto sami skeleti niso ohranili, največ grobu 14/7 v Dobravi pri Dobrniču (Parzinger 1989, t. 21: 14, gradiva dolenjske halštatske skupine pa izhaja iz izkopavanj 15)59. Pogojno bi v to skupino grobov uvrstil tudi knežji grob in »izkopavanj« s konca 19. in začetka 20. stoletja, ko se je V/17 iz Dolenjskih Toplic. V grobu sta bila pokopana mo-več pozornosti posvečalo samim najdbam kot ostankom ški in ženska, pri čemer so pridatki, ki so sodili k moškemu, pokojnikov. Sicer v nekem drugem času in drugih kulturah precej bogatejših od tistih, ki so sodili k ženskemu (Teržan predvsem nož, pa tudi ostali predmeti z rezilom in ostro 1977, 401, t. 29–31). Med ostalim gradivom so k moškemu konico, služijo kot zaščita pred zlom (Chevalier, Gheerbrant sodili tudi negovska čelada, bronaste situle, bronast kotliček, 2003, 435; Кулишић, Петровић, Пантелић 1970, 213). orožje in dva železna, sicer ne ukrivljena noža. Kot del mo- Ob levem boku ženskega skeleta je ležal lonec (G9), ob de- ške oprave Teržanova navaja tudi odlomek železne palčke snem ploščat železen odlomek (G5), v višini levega kolena in jo pod vprašajem pripiše peresovini fibule (Teržan 1977, t. pa na notranji strani noge železen nožiček z ukrivljenim re-30: 11) in bronasto, z vrezi okrašeno palčko (Teržan 1977, t. zilom (G8), na zunanji del železne igle, verjetno šila (G3). 30: 12). Glede na prikaz na tabeli pa bi oboje lahko predsta- vljalo tudi bronasto šilo ali odlomek železnega šila. Loncu z rahlo izvihanim ustjem, nizkim pokončnim vratom in zaobljenimi rameni (G9) nisem uspel najti pravih primer- Teržanova ob poskusu rekonstrukcije halštatske družbene jav. Daša Pavlovič je v svojem diplomskem delu sicer zanj strukture na Dolenjskem v analizi gradiva iz Vač in Stične skušala najti primerjave v loncih tipa 3 po Dularju, za kamed moške grobove nebojevnikov uvršča grobove s tipično tere so značilni široka zaobljena ramena, visok pokončen kombinacijo noža, šila in igle oziroma fibule in jih, sicer pod vrat in izvihano ustje, uvrščena pa so še v starohalštatski čas vprašajem, uvršča v sloj rokodelcev. Navedena kombinacija horizontov Podzemelj 2 in Stična – Novo mesto 1 (Dular, najdb se npr. na Vačah in v Stični sicer pojavlja skozi ce-J. 1982, 29–30, t. 7: 47–49), a je hkrati ugotovila, da se od lotno halštatsko obdobje (Teržan 1985, 84, 88). Ob takšni njih loči po višini vratu, saj imajo značilni predstavniki lon-interpretaciji pojava nožev in šil v grobovih, pa naj gre za cev tipa 3 vrat (Pavlovič 2007, 55). Glavna razlika med lon-posamično pojavljanje ali kombinacijo obeh, namreč nasta- cem z Grofovih njiv in lonci Dularjevega tipa 3 pa je v bolj ne težava že pri tem, da se pojavljajo tudi, in to ne redko, v zaobljenem ramenu slednjih, ravno tako pa so lonci tipa grobovih, ki so pripisani vojščakom, in posamično v ženskih 3 največkrat okrašeni z različnimi okrasi. Našemu loncu je po obliki sorodna skodela iz groba I/4 iz Dolenjskih Toplic 55  V grobu so našli še tri keramične sklede, keramično posodo na (Teržan 1977, t. 1: 3), ki pa ima spodnji del trupa in prehod nogi, železno rombično pasno spono, bronasti narebreni zapestnici, v dno bolj zaobljen. Podobno velja tudi za lonček z izviha-odlomek železne žice (mogoče drugo šilo) in sulico (Guštin 1976, 37–38, t. 5: 1, 4–10). nim ustjem, usločenim vratom in rahlo vbočenim dnom iz 56  V grobu še bronasta pravokotna pasna spona z deli pasne garnitu-groba 10 grobišča Roje na Orlah (Tecco Hvala 2017, t. 6: B1), re, sulica in tulasta sekira (Tecco Hvala 2017, 46, t. 19: 1–5). ki pa ima poleg vbočenega dna ravno tako bolj zaobljen 57  V grobu še železna pravokotna pasna spona, okrašena z geome- trup in ne tako poudarjeno rame kot lonec z Grofovih njiv. tričnim ornamentom, železna britev na pregib in keramičen ciborij Glede oblike še najboljšo primerjavo predstavlja posoda s (Gabrovec et al. 2006, 118–119, t. 100: 1, 4, 5). stožčastim vratom in izvihanim ustjem iz že latenskodob- 58  V grobu še bronasta pravokotna pasna spona, okrašena z geo- metričnim okrasom, jagoda iz rjavega stekla z valovnico, odlomek nega groba 458 na Kapiteljskih njivah v Novem mestu (Križ, bronastega obročka, vijček, sulica in tulasta sekira (Dular, J. 2003, 192, Jereb, Teržan 2014a, sl. 27.2.14.: 9), v kateri je bila najdena t. 24: 1–5, 8). tudi certoška fibula X. vrste po Teržanovi (Križ, Jereb, Teržan 59  V grobu še bronasta pravokotna spona, več delov pasne garniture, 2014a, sl. 27.2.14.: 1). bronasta paličica z ušescem, okrašena s punciranimi krožci, steklena jagoda, keramična skleda in dve sulici (Parzinger 1989, 563, t. 21: V zasutju groba, nekoliko višje od ostalih pridatkov, je bila naj-1–13, 16–18). dena večja kroglasta jagoda iz temno modrega stekla z belo 3000 KIA 37315 SE 533 / PN 272 bone, Grofove njive pri Krškem, sample depth: 0,40−0,50 cm 2800 Fraction Corrected pMC† Convention Age δ13C(‰)‡ Bone, collagen, 73.52 ± 0.21 2470 ± 25 BP -15.83 ± 0.35 2600 2.7 mg C Age [years BP] Radiocarbon Age: BP 2472 ± 23 2400 One Sigma Range: cal BC 751−686 (Probability 27.6 %) (Probability 68.3 %) 667–637 (Probability 13.1 %) 620–614 (Probability 2.1 %) 2200 Radiocarbon 594–537 (Probability 24.1 %) 528–524 (Probability 1.4 %) 2000 Two Sigma Range: cal BC 763–681 (Probability 31.5 %) -1000 -900 -800 -700 -600 -500 -400 -300 -200 (Probability 95.4 %) 672–503 (Probability 59.1 %) Calendar Age [years BC] 462–449 (Probability 1.9 %) 442–417 (Probability 2.9 %) 28 Rezultat radiokarbonskega datiranja vzorca iz groba 1, zahodni skelet (KIA37315). valovnico (G6). Ni bilo mogoče ugotoviti, kateremu skeletu, Škedelj Petrič 2009, 101–102; Tecco Hvala 2012, 289). Da so se če sploh, je pripadala. Ena od posebnosti dolenjske halštatske večje modre jagode z valovnicami pojavile že v starejše hal-skupine so številne steklene jagode, ki so sestavljale ogrlice. štatskih grobovih stopnje Podzemelj, kažejo ostanki verjetno Količina jagod, ki so bile najdene na Dolenjskem, je nekaj sto-bogatega ženskega groba IV/19a iz Stične (Gabrovec et al. krat večja od količine jagod, najdenih drugod po Evropi. Po- 2008 (2010), 196, sl. 5; Wells 1981, sl. 74a). Ponekod, a redko, leg njihovega števila vse barvne kombinacije, številne oblike jih najdemo tudi v grobovih stopnje Stična–Novo mesto, kot in različne velikosti jagod ter domača ležišča kremenčevega npr. v Metliki (Grahek 2004, t. 5: 13; 6: 12) ali na Magdalenski peska, tj. osnovne surovine za izdelavo stekla, posredno ka-gori (Hencken 1978, sl. 283c). Pogosto, kot posamične najdbe žejo na morebitno domačo proizvodnjo stekla v času starejše ali del ovratnic, se pojavljajo v mlajšem halštatskem obdobju, železne dobe (Bakarić, Križ, Šoufek 2006, 128; Križ, Stipančić, vse od kačastega do negovskega horizonta.61 Škedelj Petrič 2009, 101–103). Novejše raziskave naj bi kazale, Radiokarbonska analiza da so steklo kot surovino na Dolenjsko uvažali, nakit pa so izdelovali domači mojstri, lahko tudi potujoči obrtniki, ki so selili Vzorec iz groba 1 (sl. 28); kost, zahodni skelet (SE 533, PN iz kraja v kraj, postavljali peči in v času bivanja na določeni lo-272) kaciji izdelovali steklen nakit za lokalno prebivalstvo (Laharnar, BP 2472 ± 23, 1Σ cal (verjetnost 68,3 %): 751–686 BC (ver-Turk 2017, 74, sl. 80; Lazar 2020, 87–88).60 Steklene jagode jetnost 27,6 %), 667–637 BC (verjetnost 13,1 %), 620–614 BC so se na območju Slovenije pojavile že v pozni bronasti dobi (verjetnost 2,1 %), 594–537 BC (verjetnost 24,1 %), 528–524 (Tecco Hvala 2012, 287, op. 1218), predvsem kot del ženskega nakita in eden od značilnih grobnih pridatkov ženskih grobov 61  Npr. Brezje (Kromer 1959, t. 25: 9; 31: 5; 35: 5; 51: 8), Dolenjske pa so pogoste skozi celotno starejšo železno dobo, od 8. do Toplice (Teržan 1977, t. 1: 8; 6: 3; 14: 11; 15: 5; 63: 10; 72: 6), Gomile 3. stoletja pr. n. št. (Bakarić, Križ, Šoufek 2006, 118, 120; Križ, pri Rovišču (Dular, J. 2003, t. 71: 8; 73: 3), Libna (Guštin 1976, t. 4: 8), Stipančić, Škedelj Petrič 2009, 102). Posamične jagode se v Mačkovec (Udovč 2009, gradivo št. 8, 34, 81), Magdalenska gora (Hencken 1978, sl. 103j; 138b; 144f; 169d; 278d; 346a; Tecco Hvala, grobovih iz halštatskega obdobja pojavljajo tudi v moških, Dular, Kocuvan 2004, t. 37: A11; 49: A3; 74: B3; 75: A2, D2; 76: 11, 12; predvsem bogatih grobovih (Bakarić, Križ, Šoufek 2006, 118; 89: C1, 2; 137: B9; 139: B14), Martinov britof nad Zagorico pri Čatežu Križ, Stipančić, Škedelj Petrič 2009, 102). Halštatske jagode so (Dular, J. 2003, t. 37: 10), Molnik (Tecco Hvala 2017, t. 42: 4), Novo velike od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Kot kaže, so mesto (Bakarić, Križ, Šoufek 2006, 186, kat. 271; 189, kat. 279; 189, kat. v starejšem halštatskem obdobju sprva izdelovali večinoma 285; 189, kat. 286; 190, kat. 294; Knez, T. 1986, t. 21: 6; 24: 11; 1993, enobarvne, največkrat modre jagode, v mlajšem halštatskem t. 11: 1; Križ 1997, t. 69: 6; 2000, t. 43: 3; 2013, t. 21: G I/79–1), Stična (Gabrovec et al. 2006, t. 3: 6; 35: 59/5; 50: 8; Wells 1981, sl. 55a, g; obdobju pa se je pojavil širok izbor steklenih jagod s pestrim 98f; 114l), Valična vas (Teržan 1975, t. 11: 18), Volčje njive (Gabrovec okrasjem, v številnih oblikah in več barvah (Križ, Stipančić, 1956, t. 9: 3), Zadnja hosta pri Podturnu (Dular, J. 2003, t. 24: 1). Večje kroglaste steklene jagode z valovnico se običajno pojavljajo v modri 60  O izdelavi halštatskega steklenega nakita na območju dolenjske barvi z belo valovnico, redko pa so drugih barv, npr. bele z modro halštatske skupine, z navedeno literaturo, glej še npr. Tecco Hvala valovnico, modre z rumeno valovnico, rjave z rumeno valovnico, 2012, 287–289. rumene z modro valovnico itd. (Haevernick 1974, 62). Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 29 BC (verjetnost 1,64 %); 2Σ cal (verjetnost 95.4 %): 763–681 Grob 2 (SE 544, SE 547= SE 550)62 BC (verjetnost 31,5 %), 672–503 BC (verjetnost 59,1 %), 462– 449 BC (verjetnost 1,9 %), 442–417 BC (verjetnost 2,9 %). Grob je ležal v kv. CO15 in CP15. Grobna jama je bila v tlorisu nepravilne pravokotne oblike (SE 547 = SE 550), v preseku Vzorec iz groba 1 (sl. 29); kost, vzhodni skelet (SE 533, PN pa je imela obliko črke U (sl. 30, 31). Polnilo groba (SE 544) 279) je imelo podobno sestavo kot geološka osnova, v katero je BP 2451 ± 22, 1Σ cal (verjetnost 68,3 %): 742–689 BC (ver- bil vkopan (SE 3). Dolga je bila 3 m, široka 1,2 m in globoka jetnost 25,3 %), 663–647 BC (verjetnost 6,8 %), 549–502 BC do 30 cm. V grob z usmeritvijo sever–jug je bil položen (verjetnost 21,9 %), 495–487 BC (verjetnost 2,0 %), 462–450 skelet z glavo na južni strani groba. BC (verjetnost 4,1 %), 441–417 BC (verjetnost 8,2 %); 2Σ cal Po sestavi polnila sodeč je bila grobna jama zapolnjena z v (verjetnost 95.4 %): 751–686 BC (verjetnost 27,7 %), 667–638 ta namen izkopanim materialom. Grob je bil poškodovan z BC (verjetnost 9,5 %), 621–614 BC (verjetnost 1,0 %), 595–411 mlajšim pokopom (grob 3), ki pa ni poškodoval skeleta ali BC (verjetnost 57,2 %). najdb. Verjetno je bila lokacija mlajšega groba (3) izbrana namensko, vkop zanj pa je bil narejen pazljivo, tako da ni poškodoval starejšega groba (2). Najdbe kažejo na boga- 3000 tejši ženski grob. 2800 Skelet Tafonomija 2600 Kosti so zelo slabo ohranjene, svetlo rjave barve z izrazitimi Age [years BP] poškodbami zunanje plasti kostnine, nastalih po smrti. 2400 Dokumentirani skeletni elementi so: čelnica, desna nadlah- tnica (osrednji del telesa), desna velika sednična zajeda ( in- Radiocarbon 2200 cisura ishiadica maior), desna stegnenica (zgornji, osrednji in spodnji del telesa), leva stegnenica (osrednji del telesa), 2000 desna golenica (zgornji in osrednji del telesa). -1000 -900 -800 -700 -600 -500 -400 -300 -200 Calendar Age [years BC] Spol Moški, na podlagi oblike velike sednične zajede ( incisure KIA 37316 SE 533 / PN 279 ischiadice maior) in čelnice s poudarjenima nadočesnima bone, Grofove njive pri Krškem, sample depth: 0,40−0,50 cm lokoma ter splošne robustnosti kosti. Fraction Corrected pMC† Convention Age δ13C(‰)‡ Starost Bone, collagen, 73.71 ± 0.20 2450 ± 20 BP -13.69 ± 0.14 Starost pokojnika je na podlagi zaraščenosti lobanjskih šivov 3.0 mg C in gostote trabekularne kostnine ocenjena na 20 do 40 let. Radiocarbon Age: BP 2451 ± 22 One Sigma Range: cal BC 742−689 (Probability 25.3 %) Patološke spremembe: na čelnici plitva vdolbina, ovalne (Probability 68.3 %) 663−647 (Probability 6.8 %) oblike, verjetno posledica zloma. 549−502 (Probability 21.9 %) 495−487 (Probability 2.0 %) Pridatki v grobu 462−450 (Probability 4.1 %) V času izkopavanj so bili tik ob desni strani lobanje najdeni 441−417 (Probability 8.2 %) Two Sigma Range: cal BC 751−686 (Probability 27.7 %) trije valjasti uhani oziroma lasni obročki s kaveljčki (G15a–c), (Probability 95.4 %) 667−638 (Probability 9.5 %) vdeti drug v drugega, kasneje pa so bili v eni od skupkov ze- 621−614 (Probability 1.0 %) mlje, ki so bili pobrani skupaj s skeletom oziroma natančneje 595−411 (Probability 57.2 %) z lobanjo,63 najdeni še trije enaki uhani oziroma lasni obročki (G15d–f), od katerih sta bila dva ravno tako vdeta drug v 29 Rezultat radiokarbonskega datiranja vzorca iz groba 1, zahodni skelet (KIA37316). drugega, tretji pa je ležal pravokotno na njiju (sl. 32) (Büster 62  Opis groba povzet po Tica 2004, 35–36; rezultati antropološke analize skeleta povzeti po Novak 2003, 4. 63  Celoten skelet je bil kot posebna najdba označen s PN 437. Skupek zemlje z uhani oziroma lasnimi obročki je ležal tik ob levi strani lobanje (Pavlovič 2018 (2017), 358). 30 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 A2 B1 B2 C2 C1 C2 C1 B2 B1 A1 A1 A2 31 Grob 2, tloris in presek. Merilo 1 : 50. 32 Rentgenski posnetek skupka zemlje, v katerem so bili najdeni trije valjasti uhani oziroma obročki; vir Büster et al. 2016, sl. 7a. 30 Grob 2, tloris. Merilo 1 : 25. et al. 2016, 32–37, sl. 7a). Dva od treh primerkov, najdenih te-pikicami. S konfokalnim mikroskopom je bilo ugotovljeno, da kom izkopavanj, sta bila v času odkritja speta s kvačico, ravno je bil okras izveden ali z dvema različnima tipoma orodja ali tako vsaj eden od tistih iz skupka zemlje (Büster et al. 2016, pa z istim orodjem, a pod različnim kotom (Büster et al. 2016, 32). Vsi uhani oziroma lasni obročki z Grofovih njiv so se spe-32, sl. 9–10).64 njali z zunanje strani, zato so kaveljčki ukrivljeni navznoter. To Valjaste uhane oziroma lasne obročke iz časa starejše železne je značilnost vseh dolenjskih različic trakastih uhanov oziro-dobe na Dolenjskem, s poudarkom na najdbah z Magdalen- ma lasnih obročkov tipa 6 in valjastih uhanov oziroma lasnih ske gore, je obdelala Tecco Hvala (Tecco Hvala 2007; 482– obročkov tipa 7 po Sneži Tecco Hvala (Tecco Hvala 2007, 482; 486; Tecco Hvala 2012, 331–332). Uhani, obsenčniki ali lasni Tecco Hvala 2012, 333). Vsi uhani oziroma lasni obročki z Gro-obročki naj bi v halštatskem obdobju predstavljali del ženske fovih njiv so bili enako okrašeni. Tako daljše kot krajše stranice noše in če so se v starejšem halštatskem obdobju nosili žičnati uhanov oziroma lasnih obročkov krasi več nizov iztolčenih in velik trakasti uhani, domnevno v vsakem ušesu po eden, so pikic, ki oblikujejo koncentrične pravokotnike. Na obeh kraj- ših stranicah po en niz tvorijo iztolčene bunčice. Osrednji del tvori okras poševnih nizov linij, znotraj katerih so v nasprotni 64  Lasersko skeniranje s konfokalnim mikroskopom je bilo izvedeno smeri postavljeni nizi vitic, oboje pa je izvedeno z iztolčenimi na Univerzi v Bradfordu (University of Bradford) v sklopu projekta ENTRANS (Encounters and Transformations in Iron Age Europe). Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 31 se pozneje uveljavili manjši trakasti in valjasti uhani oziroma mlajšega halštatskega obdobja (Teržan 1977). Njena tipolo-lasni obročki, ki so se spenjali s kvačico. V grobovih se običaj- ško-kronološka študija je široko uveljavljena, zato ni potreb- no pojavljajo v parnem številu, lahko tudi do deset primerkov, na njihova natančna predstavitev. Certoške fibule v številnih zato lahko tudi niso uhani, temveč bi se uporabljali za spe-različicah sodijo med najbolj razširjene fibule starejše železne njanje las ali kot okras na kitah, torej bi bili lahko lasni obročki dobe. Največja koncentracija najdišč, kjer so jih našli, je v se- (Tecco Hvala 2007, 477; Tecco Hvala 2012, 332). verni Italiji, na jugovzhodnem alpskem prostoru, južni Pano- Valjasti uhani oziroma lasni obročki v obliki nižjega valja, ki niji in na zahodnem Balkanu, posamezne primerke pa najde-so pogosto okrašeni s preprostim geometrijskim okrasom iz mo tudi daleč zunaj tega prostora (Teržan 1977, 318–341)69. vtisnjenih pikic (različica 7a), se lahko pojavljajo že ob koncu Odlomek iz groba 2 (G18) lahko uvrstimo med certoške fibu-starejšega halštatskega obdobja, tj. v horizontu Stična–Novo le z rebrom V. vrste po Teržanovi. Značilnosti certoških fibul V. mesto 2, kar kaže grob VII/36 iz Brezij, kjer je bila poleg dru- vrste so značilne sheme z iztegnjenim lokom, ki je običajno gega najdena tudi čolničasta fibula, t. i. šmarješkega tipa (Kro- segmentnega ali lečastega preseka, nad peresovino pa imajo mer 1959, t. 22: 1–8). Na Magdalenski gori pa se uhani ozi- poudarjeno prečno rebro. Prečno rebro se pogosto pojavlja roma lasni obročki različice 7a pojavijo na začetku mlajšega tudi na prehodu noge v lok. Hrbet noge je pogosto okrašen halštatskega obdobja, tj. v kačastem horizontu (Tecco Hvala s punciranimi krožci. Zaključek noge je lahko pestičasto obli-2007, 482). Primerke z Grofovih njiv bi lahko uvrstili v različico kovan, pogosteje pa se noga zaključuje s ploščatim asimetrič- 7b. Gre za uhane oziroma lasne obročke v obliki visokega no postavljenim gumbom, katerega glavica je predvsem pri valja, katerih širina dosega tudi dvakratnik premera uhana mlajših primerkih nekoliko kroglasto napeta. Fibule V. vrste se oziroma obročka, okras pa je sestavljen iz iztolčenih reber pojavljajo v številnih različicah, toda okrašenost noge in preč- in pik, lahko je geometrijski ali figuralni (Tecco Hvala 2007, no rebro med nogo in lokom nimata posebne kronološke 483–485; Tecco Hvala 2012, 332). Znotraj dolenjske halštatske ali prostorske vrednosti. Tudi oblikovanje gumba na nogi ni skupine se uhani oziroma lasni obročki različice 7b pojavijo tako izrazit faktor kot npr. pri certoških fibulah II. vrste (Teržan na začetku certoškega horizonta in predstavljajo enega od 1977, 323). značilnih elementov certoškega horizonta, predvsem tiste z Fibule V. vrste so se pojavile že na začetku certoškega hori-razvitejšim, pogosto figuralnim okrasom in trikotnimi obeski zonta, certoške fibule nasploh pa kažejo na takratne poveza- (različica 7c) pa lahko najdemo še tudi v negovskem hori- ve med italskim prostorom in dolenjsko halštatsko skupino. zontu (Tecco Hvala 2007, 484–485, op. 46; Tecco Hvala 2012, Začetki certoškega horizonta naj bi bili sočasni s stopnjama 332–333). Daleč največ uhanov oziroma lasnih obročkov tipa Sv. Lucija II b 1 v zahodni Sloveniji in stopnjo Este III srednje 7 poznamo z Magdalenske gore, kjer lahko več kot tretjino v severni Italiji, torej segajo že pred konec 6. stoletja pr. n. št. vseh najdenih uhanov oziroma lasnih obročkov uvrstimo v (Teržan 1977, 391, sl. 59). Ravno na podlagi radiokarbonskih navedeni tip (Tecco Hvala 2007, 487, sl. 10; Tecco Hvala 2012, datacij grobov z Gofovih njiv in groba 99 v Stični, v katerih so sl. 12465).66 Razen redkih primerkov67 so uhani oziroma lasni našli certoške fibule V. vrste, Teržanova in Črešnar menita, da obročki tipa 7 omejeni na območje dolenjske halštatske sku-je treba začetke certoškega horizonta iskati v drugi polovici 6. pine (Tecco Hvala 2007, 484, op. 44, sl. 5), skoraj 60 % vseh stoletja pr. n. št., torej morda le nekoliko bolj zgodaj od doslej pa je bilo najdenih ravno na Magdalenski gori (Tecco Hvala ustaljene datacije (Teržan, Črešnar 2014, 720–721). Najmlajše 2007, 487). fibule V. vrste pa najdemo še v negovskem horizontu, torej Poleg trakaste fibule z mrežastim okrasom (G20), ki je polo- ob koncu starejše železne dobe (Teržan 1977, 389). Certoške žena na prsi pokojnice spenjala narebreni nanožnici (G21, fibule V. vrste so razširjene vse od srednje Italije do Panonije G22), sta bila ob stopalih najdena odlomka še ene trakaste in centralnega Balkana ter predstavljajo eno od vodilnih oblik fibule z mrežastim okrasom (G19) in certoške fibule (G18).68 fibul na navedenem prostoru (Tecco Hvala 2012, 256, sl. 9870; Certoške fibule je podrobno obravnavala Teržanova in po njih Teržan 1977, 323–32471, 352–353, 376, 382). predlagala tudi poimenovanje enega od časovnih horizontov Fibule V. vrste se večinoma pojavljajo v ženskih grobovih, redko v moških, za katere so značilne fibule X. vrste (Teržan 1977, 65  Za odnos uhanov oziroma lasnih obročkov tipa 7 z ostalimi uhani 353). Analiza gradiva z Magdalenske gore, kjer je bilo zno-oziroma obročki z Magdalenske gore glej še Tecco Hvala 2012, sl. traj dolenjske halštatske skupine najdenih daleč največ fibul V. 123 in 124. vrste (Tecco Hvala 2012, sl. 98), kaže, da so ženske običajno 66  Vsi uhani oziroma lasni obročki tipa 7 z Magdalenske gore so navedeni v Tecco Hvala 2007, 482, op. 37; Tecco Hvala 2012, 332, op. 69 Z navedbo najdišč, znanih do objave Teržanove. 1407 in 1408. 70 Tabelaren prikaz številčnega razmerja med posameznimi tipi certo-67 Tržišče pri Cerknici, Kranj in Durezza–Schachthöhle pri Beljaku. ških fibul v dolenjski halštatski skupini. 68 Za trakaste fibule z mrežastim okrasom glej opis pridatkov v grobu 1. 71 Navedba najdišč certoških fibul V. vrste, znanih do objave Teržanove. 32 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 je predvsem v starejši literaturi označen kot prazgodovinski kompleks Šmarjeta (ANSl 1975, 226–228; Stare, V. 1973), toda večina primerkov žal brez natančnejših najdiščnih podatkov (Dular, A. 1991, t. 17: 11; 27: 13–16; 36: 15; Stare, V. 1973, t. 25: 2, 4, 7, 10, 13), nadalje iz Rovišča (Dular, J. 2003, t. 72: 2, 3; 73: 6, 7; 77: 3, 4; Stare, V. 1963, t. 7: 6, 7, 10; 8: 10) in iz Libne (Guštin 1976, t. 26: 6, 7; 69: 9, 12). Ena od nanožnic iz Rovišča, ki pa ji ni mogoče določiti grobne celote, ima tako kot nanožnici z Grofovih njiv šrafirane trikotnike na zadnjih rebrih (Stare, V. 1963, t. 7: 7). Nanožnice različice tipa IIIb se pojavljajo že v stopnji Stična– Novo mesto 2, pogostejše so v mlajšem halštatskem obdobju 33 Lega nanožnic, spetih s trakasto fibulo v grobu 2 in situ. (Grahek 2004, 148; Tecco Hvala 2012, 307). Masivni narebre- nosile le po eno tovrstno fibulo skupaj s trakastimi ali valjasti- ni nanožnici iz groba 1/26 na Hribu v Metliki iz starejšega mi uhani oziroma lasnimi obročki, votlim obročastim nakitom halštatskega obdobja (Grahek 2004, t. 5: 1, 2) imata sicer z ter jantarnimi in pisanimi steklenimi ogrlicami, medtem ko so mrežastim okrasom okrašeno vsako peto rebro in ne le za-jih moški nosili v paru, opasani pa so bili z bronastimi in že- dnje, primerki z okrašenim zadnjim rebrom, ki jim je mogoče leznimi pasnimi sponami ter podolgovatimi pasnimi jezički z določiti grobno celoto, pa izvirajo iz mlajšega halštatskega obročki (Tecco Hvala 2012, 250–251). Le pokojnica v grobu obdobja (npr. Dular, J. 2003, t. 29: 10, 11; 72: 2, 3; 73: 6, 7; Gu-2/52 s Prelog je imela tri fibule; trakasto in certoški II. in V. vrste štin 1976, t. 26: 6, 7; Knez, T. 1993, t. 26: 5, 6;72 Kromer 1959, (Tecco Hvala 2012, 250; Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, t. t. 35: 3). 40: B7–9). Po tri fibule v grobu pa sta imeli tudi pokojnici v Majhna kroglasta jantarjeva jagoda (G17) je bila nanizana na grobovih 2; dve trakasti z mrežastim okrasom in cetroško V. isto ogrlico kot 51 manjših modrih ploščatih steklenih jagod vrste (G18–G20) in 4, vse tri certoške vrste V. (G27–G29) na (G16, G16a). Nakit iz jantarja se v dolenjski halštatski sku-Grofovih njivah. Grob 2 z Grofovih njiv in grob 2/52 s Prelog pini pojavlja v večjem številu že od 8. stoletja pr. n. št. dalje. družijo tudi cilindrični uhani oziroma lasni obročki (G15a–f) in Največ se uporablja v kačastem in certoškem horizontu, v ogrlici (G16, G16a, G17), iz Magdalenske gore sicer iz večjih negovskem horizontu pa njegovo število močno upade, če-jantarjevih (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, t. 40: B1–4, 6), prav se pojavlja še tudi v latenskem obdobju (Bakarić, Križ, na Grofovih njivah pa manjših steklenih in ene manjše jantar- Šoufek 2006, 128; Tecco Hvala 2012, 283, 285). Analize neka- jeve jagode. terih jantarjevih izdelkov z območja dolenjske halštatske sku- Narebrene nanožnice (G21, G22) sodijo v skupino obro- pine so potrdile baltski izvor jantarja, na Dolenjsko pa je prišel častega nakita. Iz položaja na okostjih je razvidno, da so se po t. i. jantarjevi poti, ki je potekala od Baltika do severnega obroči nosili na zapestju, nadlahtnicah in gležnjih. Nanožnici Jadrana in osrednjega Balkana (Bakarić, Križ, Šoufek 2006, iz groba 2 pa odstopata od tega pravila, saj sta bili speti s 128; Križ 2017, 27–31; Palavestra 1993, 178–180; Tecco Hvala trakasto fibulo z mrežastim okrasom (G20) in položeni na prsi 2012, 280, 286–287).73 So pa na Dolenjskem jagode izdelo-pokojnice (sl. 33). Podobno sta bili v osrednjem delu grobne vali iz uvoženega jantarja (Križ 2017, 13, 40–41; Križ, Stipančić, jame, torej verjetno na prsih, najdeni bronasti narebreni za- Škedelj Petrič 2009, 102; Laharnar, Turk 2017, 128). O domači pestnici, speti z vzhodnoalpsko živalsko fibulo v mlajše hal- proizvodnji vsaj nekaterih jantarjevih jagod priča tudi njiho- štatskem grobu V/11 na novomeški Kapiteljski njivi (Križ 2000, 17 (slika), 54, t. 8: grob V/11–4–6). 72  V grobu je bil med drugim najden tudi par masivnih narebrenih Masivni bronasti nanožnici z vrezanimi šrafiranimi trikotniki na zapestnic s presegajočimi konci (Knez, T. 1993, t. 26: 8, 9). Tovrstni zadnjem rebru z Grofovih njiv lahko uvrstimo v različico IIIb obročast nakit se sicer pojavi že v starohalštatskem obdobju, v kačastem horizontu pa postane standardni kos ženske noše, sestavljene obročastega nakita po Sneži Tecco Hvala, ki jo predstavlja- iz para zapestnic in para nanožnic, v kombinaciji z eno ali več fibul, jo enakomerno narebreni obroči z dotikajočimi ali razprtimi debelo jantarjevo ogrlico in tudi s parom ozkih trakastih uhanov s zaključki, ki so včasih okrašeni, največkrat z mrežastim okra-presegajočimi zaključki. Pojavljajo se še tudi v certoškem horizontu som (Tecco Hvala 2012, 301). Gre za nakit, ki se v dolenjski (Tecco Hvala 2012, 307). halštatski skupini pojavlja dokaj pogosto, a nanožnice, ki se 73 Več o poreklu prazgodovinskega jantarja in poteh od Baltika, prek zaključujejo z okrasom, največkrat mrežastim, niso pogoste Panonije in Balkana do Sredozemskega morja v Križ 2017, 9–13, 15–19, (Grahek 2004, 148). Največ jih poznamo iz najdišč z območja 27–31; Palavestra 1993, 10–29; Палавестра, Крстић 2006, 32–68. Za prazgodovinski jantar s slovenskih najdišč, z navedeno literaturo, glej Vinjega vrha (Dular, A. 1990; Dular, A. 1991; Dular, A. 2007), ki tudi Palavestra 1993, 172–180. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 33 va oblika, ki je pogosto enaka kot pri steklenih jagodah. V et al. 2008 (2010), 110, op. 228 in 229), izvirajo pa iz mlajše Novem mestu se v halštatskih grobovih največkrat pojavljajo halštatskih grobnih celot (npr. Gabrovec et al. 2006, t. 126: kroglaste jantarjeve jagode premera 0,2–3,1 cm (Bakarić, Križ, 26/4; Guštin 1976, t. 43: 3; Knez, T. 1986, t. 3: 11; 55: 2; Tecco Šoufek 2006, 130), pri čemer se zdi, da med starohalštatskim Hvala 2017, t. 42: 14; Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, t. 46: gradivom in še gradivom iz kačastega horizonta prevladujejo A22; 82: A3; Wells 1981, sl. 190f). Zelo podoben presek, ravno ogrlice iz debelejših jantarjevih jagod, za certoško stopnjo pa tako z vodoravno nažlebljenim vratom in ostrim prelomom je značilen polihromni stil z nizi drobnejših jantarjevih jagod trupa, imata skodelici s presegajočim ročajem iz groba 48/9 in pisanih steklenih jagod različnih barv in oblik (Tecco Hvala v Stični iz mlajše halštatskega obdobja (Gabrovec et al. 2006, 2012, 285–286). Sam jantar je že v prazgodovinskem obdo-t. 5: 9/13, 14), ali pa skleda z vodoravno narebrenim vratom, bju predstavljal gradivo družbenega prestiža (Križ 2017, 13; nagubanim ostenjem in vbočenim dnom iz že omenjenega Palavestra 1993, 10; Палавестра, Крстић 2006, 67), količina moškega žganega groba 17/10 na Molniku–Grmada iz mlajše jantarja in spekter izdelkov na najdiščih dolenjske halštatske certoškega horizonta (Tecco Hvala 2017, t. 31: B1). skupine »pa pričata, da je t. i. jantarjeva pot potekala prek V halštatskem obdobju so lončarji ročaje nekaterih posod Dolenjske in Bele krajine in da ga je halštatska skupnost na oblikovali v obliki živalskih glavic; največkrat so upodobili sti-tem teritoriju sprejela v svojo nošo kot izraz prestiža ali pa lizirano glavico goveda z rogovi. Tako so običajno okrašeni verovanja v njegovo magijsko in zdravilno moč, o čemer go-presegajoči ročaji nizkih in dokaj širokih skodel in skodelic. vore antični pisci˝ (Tecco Hvala 2012, 287).74 Ostenje se pri teh posodah postopoma razširi in dvigne, nato Poleg jantarjeve jagode (G17) je ovratnico iz groba 2 tvorilo pa preide v zaobljena ramena, ki so od vratu vidno oddvoje- še 51 majhnih modrih ploščatih steklenih jagod (G16, G16a). na. Ustje je lahko nagnjeno proti notranjosti posode, lahko je Kot je navedeno ob opisu jagode z valovnico iz groba 1 (G6), odebeljeno in rahlo izvihano ali le rahlo izvihano. Presegajoč so v starejšem halštatskem obdobju verjetno najprej veči-trakasti ročaj povezuje ustja in ramena posod. Skodele so obi- noma izdelovali enobarvne, največkrat modre jagode, ki so čajno okrašene z različnimi okrasi; naguban zgornji del trupa, bile lahko manjše ali večje. Naj kot primer majhnih ploščatih različni vrezani okrasi, poševno žlebljenje ostenij ali plastične modrih jagod iz starejšega halštatskega obdobja navedem le bradavice. Skodele in skodelice, ki imajo na ročaju aplicirane nekaj primerkov s Kapiteljske njive in Mestnih njiv v Novem stilizirane živalske glavice, lahko uvrstimo med skodele tipov mestu (Bakarić, Križ, Šoufek 2006, 172, kat. 191; 173, kat. 192; 4, 5 in 6 po Dularju (Dular, J. 1982, 63–65, t. 22: 191–202; 23: 197, kat. 193; 173, kat. 194; 173, kat. 195; 173, kat. 196; Križ 2013, 203–206).75 Izjeme, na katerih ročajev se pojavljajo živalske t. 4: G I/52–5). Da so se v večjem številu manjše ploščate mo-aplike, predstavljajo ročate sklede tipa 1 po Dularju (Dular, J. dre jagode uporabljale kot nakit tudi v mlajšem halštatskem 1982, t. 23: 208) in z vrezi okrašena ovalna skodelica, katere obdobju, pa lahko vidimo npr. v Stični (Gabrovec et al. 2006, ročaj ima na spodnjem delu izrastek (Knez, T. 1986, t. 27: 14), t. 1: 10, 12; 15: 4; 22: 73; 29: 8, 9; 47: 13, 14; 50: 3; 51: 87/5; 55: oboje najdeno v Novem mestu in uvrščeno v mlajše halštat-10–13; 60: 102/4; 64: 107/3, 5, 6; itd.), na Magdalenski gori sko obdobje. Tako okrašeni ročaji skodel so časovno omejeni (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, t. 15: 2; 30: A6; 31: C3, 5; na mlajše halštatsko obdobje (Dular, J. 1982, 86). 75: A2; 76: 3, 5; 79: B2, C1; 89: A4; 95: A10, 11; 100: 1, 3, 4; itd.), Skodela iz groba 2 (G14) ima ravno dno, rahlo izvihano ustje, na Libni (Guštin 1976, t. 4: 7; 24: 15; 42: 5; 45: 5) ali v Novem trup ima okrašen s snopi navpičnih žlebov, na presegajočem mestu (Bakarić, Križ, Šoufek 2006, 179, kat. 233; 179, kat. 234; ročaju pa sta apliki dveh stiliziranih živalskih glavic, verjetno 180, kat. 236; 180, kat. 238; 181, kat. 240; 181, kat. 243; 182, kat. goveda z rogovi. Glede oblike bi jo lahko uvrstili med sko-246; 182, kat. 247; itd.), če navedemo le nekaj grobišč. dele tipa 5 po Dularju. Tovrstne skodele se redko pojavljajo Skledici z narebrenim oziroma kaneliranim vratom, ostrim že v horizontu Stična–Novo mesto, pogoste so v kačastem prelomom trupa in vbočenim dnom (G13) je najbolj podob-in certoškem horizontu, redki primerki pa se pojavljajo še na na skledica iz šmarješkega kompleksa, žal brez natančnejši najdiščnih podatkov. Ločita se po tem, da ima skledica z Gro- 75  Npr. Brusnice (Teržan 1974, t. 3: 1); Libna (Guštin 1976, t. 35: 16; 40: 3); fovih njiv narebren oziroma kaneliran vrat, medtem ko ima Magdalenska gora (Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, t. 33: D2; 53: 10; šmarješka plastično rebro pod vratom (Stare, V. 1973, t. 41: 65: C6); Novo mesto (Knez, T. 1986, t. 11: 16; 27: 15; 37: 1; 1993, t. 15: 5; 17). Na območju dolenjske halštatske skupine poznamo so-30: 1; Križ 1997, t. 47: 7; 60: 1; 2000, t. 9: grob V/14-1; Križ, Jereb, Teržan roden tip skled z narebrenim oziroma kaneliranim vratom in 2014b, sl. 27.3.5.: 4); Stična (Gabrovec et al. 2006, t. 62: 8; 98: 168/4; ostrim prelomom trupa, le da je vrat nekoliko višji (Gabrovec Wells 1981, sl. 152). Glede na ostale skodele, so skodele z apliciranimi stiliziranimi živalskimi glavicami v paru na presegajočih ročajih dokaj redke. Tiste grobne celote, v katerih se takšne skodele pojavljajo in 74 Več o pomenu jantarja v Križ 2017, 9–13; Palavestra 1993, 4–10; ki jih je na podlagi ostalega gradiva moč časovno uvrščati, izvirajo iz Палавестра, Крстић 2006, 20–29. mlajšega halštatskega obdobja. 34 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 začetku negovskega horizonta (Dular, J. 1982, 64–65). Skodeli 3000 z Grofovih njiv je najbolj podobna skodela iz moškega groba 48/104 v Stični, ki je med drugim vseboval tudi negovsko če- 2800 lado (Gabrovec et al. 2006, t. 62: 1,76 8). Majhno prostoročno izdelano neokrašeno kroglasto posodi- 2600 co z navznoter uvitim ustjem in vbočenim dnom (G12) bi Age [years BP] morda lahko uvrstili med čaše. Gre za osnovno obliko ke- 2400 ramične posodice, ki jo je lahko izdelati. Osnovna oblika je npr. podobna preprostim skledam, ki imajo večinoma luknjo v Radiocarbon 2200 ostenju, iz grobišča v Dobovi, ki je časovno uvrščeno v pozno bronasto dobo (Stare, F. 1975, t. 9: 18; 10: 1; 13: 12; 15: 8; 16: 14; 17: 1; itd.), kar kaže, da gre za obliko posode, ki se sčasoma 2000 -1000 -900 -800 -700 -600 -500 -400 -300 -200 ni mnogo spreminjala in je kot taka neprimerna za časovno Calendar Age [years BC] uvrščanje. Se pa manjše neokrašene kroglaste posodice/čaše KIA 37317 relativno pogosto pojavljajo v grobovih znotraj dolenjske hal- SE 544 / PN 437 štatske skupine,77 nekateri grobovi pa kažejo, da tudi v mlaj- bone, Grofove njive pri Krškem, sample depth: 0,40−0,50 cm šem halštatskem obdobju.78 Fraction Corrected pMC† Convention Age δ13C(‰)‡ Vretence G10 lahko uvrstimo med bikonična vretenca z naj- Bone, collagen, 74.07 ± 0.25 2410 ± 25 BP -16.45 ± 0.16 3.8 mg C večjim obodom približno na sredini, tj. v tip 2a po Grahkovi, vretence G11 pa med bikonična vretenca z največjim obo- Radiocarbon Age: BP 2411 ± 27 One Sigma Range: cal BC 511−408 (Probability 68.3 %) dom v spodnji tretjini trupa, tj. v tip 2b (Grahek 2016, 186, sl. Two Sigma Range: cal BC 732−691 (Probability 9.5 %) 52).79 Vretenca so manjše glinaste uteži, tuljave za sukanec, (Probability 95.4 %) 661−651 (Probability 1.9 %) prevrtane s podolžno luknjo različnih velikosti in oblik (Hor- 545−401 (Probability 84.0 %) vat, M. 1999, 179). Sodijo med najbolj pogoste najdbe na že- 34 Rezultat radiokarbonskega datiranja vzorca iz groba 2 leznodobnih najdiščih, najdemo pa jih v grobovih z različnim (KIA37317). statusnim položajem, tako v relativno skromnih kot bogatih. Zaradi neohranjenosti organskega materiala ni povsem ja- pripomoček, ali pa del kompleta, ki je predstavljal dejavnost in sno, v kakšni obliki so bili pridani v grobove, domnevno pa iz nje izhajajoče bogastvo posameznice (Preložnik 2014, 311– so bili dejansko nataknjeni na vretena, na katera je bila na- 312). Na območju dolenjske halštatske skupine sta običajno v vita preja, ali pa so bili pridani v košare s predivom, torej kot ženskih grobovih pridana eden ali dva, v bogatejših grobovih predstavnic verjetno višjega družbenega sloja pa štiri do 76 Negovska čelada. devet ali še več vretenc (Guštin, Preložnik 2005, 144, op. 62). 77 Npr. Brezje (Kromer 1959, t. 1: 6), Brusnice (Teržan 1974, t. 11: 13; 12: 11), Na stiški naselbini so npr. vretenca skupno zastopana v vseh Čužnja vas (Dular, J. 2003, t. 20: 12; 22: 4), Dobovo (Dular, A. 1998, t. 1: plasteh, pri čemer bikonična vretenca obeh podtipov (2a in 4), Dolenjske Toplice (Teržan 1977, t. 28: 13; 35: 3; 36: 3; 42: 3; 51: 15; 52: 2b) izvirajo predvsem iz mlajše halštatskih plasti kačastega in 3; 65: 11; 72: 11; 82: 3; 83: 8; 86: 5), Libna (Guštin 1976, t. 4: 12; 7: 6; 23: certoškega (zid II) ter verjetno tudi negovskega horizonta (zid 10; 25: 9; 29: 3; 32: 15; 34: 14; 37: 5), Mačkovec (Udovč 2009, gradivo III) (Grahek 2016, 186).80 št. 20), Novo mesto (Knez, T. 1986, t. 1: 5; 10: 9; 11: 2; 46: 3; 48: 5, 11, 23; 51: 4; Križ 1997, t. 26: grob III/2-2), Stična (Gabrovec et al. 2006, Radiokarbonska analiza t. 89: 17; 94: 163/14; Wells 1981, sl. 56b; 175f; 176e), Vinji vrh/Šmarjeta (Dular, A. 1991, t. 25: 7; 38: 6; 48: 15; Stare, V. 1973, t. 58: 3); Volčje njive Vzorec iz groba 2 (sl. 34); kost (SE 544, PN 437) (Gabrovec 1956, t. 6: 5). BP 2411 ± 27, 1Σ cal (verjetnost 68,3 %): 511–408 BC; 2Σ cal 78 Npr. grob XII/5 iz Dolenjskih Toplic (Teržan 1977, t. 72: 11), grob 2 (verjetnost 95,4 %): 732–691 BC (verjetnost 9,5 %), 661–651 iz Špilarjeve gomile II, grob 18 iz Glogovškeve gomile I in grob i iz Volčanškove gomile na Libni (Guštin 1976, t. 4: 12; 25: 9; t. 37: 5), grob BC (verjetnost 1,9 %), 545–401 BC (verjetnost 84,0 %). II/1 iz novomeške Kandije (Knez, T. 1986, t. 11: 2), grobova A/10 in A/24 (lahko še mlajši) iz ravno tako novomeškega Marofa (Knez, T. 1986, t. 46: 3; 48: 5), grob 5 iz Mačkovca (Udovč 2009, gradivo št. 20), grob IV/2 iz Stične (Wells 1981, sl. 56b) ali grob 4 iz Volčjih njiv (Gabrovec 1956, t. 1: 6). 79 Grahkova je vretenca s stiške naselbine ne glede na to, da so lahko različno okrašena, tipološko razvrstila le glede na obliko (Grahek 80  Za časovno uvrstitev plasti v mlajše halštatski čas, tj. stopnje zidov 2016, 56). II in III, glej Grahek 2016, 233–240. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 35 Grob 3 (SE 540 = 542, SE 541)81 Pridatek v grobu Skleda na nogi (G23) je edini ohranjeni pridatek iz groba 3. Grob 3 je ležal v kv. CO/15. Grobna jama SE 541 je bila v Ima širok zaobljen spodnji del na srednje visoki votli konični tlorisu nepravilne trikotne oblike, v preseku pa banjaste obli-nogi in oddvojen pokončen vrat, ki se zaključuje v izviha- ke (sl. 35, 36). Polnilo, ki je bilo podobno polnilom ostalih nem ustju. Rame krasijo navpični snopi kanelur, vrat tri vo-grobov, je bilo razvlečeno od vkopa v smeri oranja, tj. se- doravne kanelure. Na podlagi same oblike posode so skledi ver–jug. Grobna jama je bila dolga 3 m, največje širine 1,4 m iz Grofovih njiv najbližje sklede z nogo tipa 2 po Dularju, in globoka le 10 cm. ki se pojavljajo v mlajšem halštatskem obdobju, njihova Grob je bil z recentnim oranjem močno poškodovan, ohra- glavna značilnost pa so nagubana ramena (Dular, J. 1982, njeno pa je bilo le dno južne polovice grobne jame. Prvotna 73–74). Glede samega recipienta in predvsem pogostega smer groba je bila severovzhod–jugozahod. Vkop groba je okrasa navpičnih kanelur na njih pa lahko skledo iz groba delno poškodoval starejši grob 2, a le vkop, ne pa tudi skele-3 primerjamo s skledami tipa 4 po Dularju. Tiste z izrazi- ta in najdb.82 Skelet ni bil ohranjen, edina najdba, skleda na to oddvojenim vratom se pojavljajo v mlajšem halštatskem nogi, je ležala in situ, a je bila z oranjem ravno tako močno obdobju, predvsem v certoškem in negovskem horizontu poškodovana. (Dular, J. 1982, 70–71). Nekoliko bolj kroglast trup skodele spominja tudi na različne recipiente ciborijev.83 A2 G23 B1 A1 B2 A1 A2 B1 B2 35 Grob 3, tloris. Merilo 1 : 50. 36 Grob 3, tloris in presek. Merilo 1 : 50. 81  Opis groba povzet po Tica 2004, 36–37. 82  Glej zgoraj, opis groba 2. 83  Za ciborije glej Dular, J. 1982, 44–55. 36 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 Grob 4 (SE 537, SE 539, SE 538)84 Skelet Grob 4 je ležal v kv. CO/14 in CO/15. Grobna jama (SE 538) Tafonomija je bila v tlorisu nepravilne ovalne oblike, nekoliko zožena Kosti so zelo slabo ohranjene, temno rjave barve z zelo sla-proti zahodu, v preseku pa banjaste oblike (sl. 37, 38). Dol- bo ohranjeno zunanjo plastjo kostnine. ga je bila 3,6 m, široka do 2,3 m in globoka do 50 cm. Smer Dokumentirani skeletni elementi so: lobanja, spodnja čelju-pokopa je bila severovzhod–jugozahod. stnica s pripadajočimi zobmi, leva in desna stegnenica (obe Grob je bil naknadno prekopan, tako da je bilo mogoče lo- osrednji del telesa) in leva golenice (osrednji del telesa). čiti dve polnili prodnato-peščenega melja (SE 537 in SE 539) Spol (sl. 39). Najdbe v obeh polnilih so bile razmeščene kaotično, Verjetno ženski, na podlagi oblike spodnje čeljustnice, ki ima sta pa obe polnili vsebovali odlomke istih posod, zato bi lah-majhno, koničasto brado s slabo izraženo trikotno izboklino ko domnevali, da sta bila pokop in naknaden prekop izve- ( tuberculum mentale) in širokim kotom med čeljustno vejo dena v dokaj kratkem času. Kosti skeleta so bile premešče- in telesom spodnje čeljustnice (t. i. čeljustni kot) ter izobliko- ne iz prvotne lege in nakopičene v vzhodnem delu groba, vanosti lobanje, ki kaže navpično čelo z zelo slabo izraženi-odlomki posod pa so ležali v nekakšnih skupkih, razpršenih ma nadočesnima lokoma. po grobu, a vsaka v določenem delu. Približno na sredini južnega dela groba je bila v polnilu SE 539 najdena zadnja Starost okončina ovce ali koze (PN 388) (sl. 40). Starost pokojnice v trenutku smrti je na podlagi izrabljenosti zobnih griznih ploskev in stopnje zaraščenosti šivov na lo- Grob 4 predstavlja izropan ali namerno uničen centralni banji ocenjena na 45 do 60 let. grob gomile, okoli katerega so bili vsaj v severnem in seve- rovzhodnem delu gomile krožno razporejeni ostali grobovi. G25 G26 G33 G32 G28 G24 G27 G30 G29 37 Grob 4, tloris. Merilo 1 : 25. 84  Opis groba povzet po Tica 2004, 37–40; rezultati antropološke analize skeleta povzeti po Novak 2003, 3. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 37 B1 A1 C1 B2 A2 C2 A1 A2 40 Kosti zadnje okončine ovce ali koze v grobu 4 in situ. oziroma ga lahko le pogojno obravnavamo kot del pasne B2 B1 garniture. Bronasti obročki različnih velikosti in presekov se na grobi- ščih iz časa celotne starejše železne dobe pojavljajo pogo- sto, često kot najdbe brez natančnejših najdiščnih podatkov, C2 C1 kot npr. iz grobišč v okolici Vinjega vrha/Šmarjete (Dular, A. 1991, t. 29: 3–6; 38: 11, 17, 18; 51: 15, 17–25; 65: 3, 4, 6, 7, 11, 17; 70: 30, 33, 35–37; Stare, V. 1973, t. 17: 1, 6–30, 35, 36, 38, 39; 46: 3–6; 54: 8–12; 63: 1–3; 66: 3, 6, 21, 28). Če ne gre le za najdbe samih obročkov, največkrat predstavljajo dele 38 Grob 4, tloris in presek. Merilo 1 : 50. različnih pasnih garnitur (npr. Gabrovec et al. 2006, t. 44: 4; 62: 3; 165: 6–9;87 Hencken 1978, sl. 10a; 12c; 24a, b; 26e; Pridatki v grobu 33c; 37j, k; 112k, l, p, q; 117c; 127a, b; itd.; Knez, T. 1986, t. 1: 21; 4: 1; 8: 1, 10,11,14; 13: 13; 35; 1, 6, 8; 1993, t. 7: 3; Križ 1997, V grobu 4 je par ceroških fibul z dvema rebroma na loku V. t. 68: grob III/47–1; Kromer 1959, t. 11: 7, 8; 20: 13, 14; 37: 4; vrste po Teržanovi (G27, G28) ležal ob fragmentih lobanje, 41: 5; 43: 11; Stare, F. 1955, t. 40: 10a; 41: 2a, 3a; 42: 1a, 3a,; odlomek noge z ohranjenim rebrom ravno tako certoške 43: 1a,; 44: 1a; 45: 1a; 3, 4, 6, 7; 46; 47: 1, 2; 75: 16, 17;88 Tecco fibule V. vrste (G29) pa nekoliko južneje od para. Za razliko Hvala, Dular, Kocuvan 2004, t. 16: 11, 14; 24: 5, 6; 35: 3–6; 41: od fragmenta iz groba 2 (G18), kjer je ohranjen le zgornji 4, 5; 45: 8–12; 55: A2–5, 56: 6; 60: B2–4; 61: C2,3; 64: 5–8; del fibule, je par iz groba 4 ohranjen v celoti, tako da je itd.; Teržan 1977, t. 11. 3–6; 49: 1, 3; 59: 9; 64: 1, 2; 66: 18–22; vidno, da ima na loku dve rebri.85 Wells 1981, sl. 87b; 110b, g; 138e, f), lahko pa so npr. tudi Odlomek bronaste pločevine s tremi zakovicami, od tega je del bronastih posod (npr. Wells 1981, sl. 118d), nožnice meča srednja železna in daljša, ostali dve bronasti (G33), je ver- (npr. Stare, F. 1955, t. 1) ali deli bronaste konjske opreme (npr. jetno ostanek prečnega oziroma stranskega dela bronaste Guštin, Teržan 1976, t. 1: 3, 4). Ogromna večina obročkov je pravokotne spone.86 Železna zakovica bi lahko predstavljala gladka, včasih gre za v celoti narebrene obročke, nekateri del kaveljčka za spenjanje. V grobu sta bila najdena tudi obročki imajo izrastke, znotraj dolenjske halštatske skupine dva bronasta obročka. Prvi, manjši, je okrašen s snopi vre-pa so redki primerki okrašeni s snopi vrezov, podobno kot zov (G32), drugi s ponavljajočo kombinacijo vrezov IIIXIII obroček G32 z Grofovih njiv (Dular, A. 1991, t. 39: 7; Kromer (G31). Obroček G32 je bil najden v bližini bronaste ploče-1959, t. 2: 5; Stare, F. 1955, t. 54: 5–7; 9, 11; Stare, V. 1973, t. 17: vine (ostankov pravokotne spone), tako da ga lahko obrav-32; 66: 23, 24, 25, 27). Redko se npr. pojavljajo tudi znotraj navamo kot del pasne garniture, medtem ko je bil večji (G31) najden nad grobom v plasti recentne ornice (SE 400), tako da je lahko le pogojno uvrščen med najdbe iz groba 4 87  Obročki kot posamične najdbe ali kot deli pasnih garnitur iz Stične brez najdiščnih podatkov (Gabrovec et al. 2006, t. 163: 47–60; 177: 146–158; 68–78). 85  Za certoške fibule V. vrste po Teržanovi glej opis pridatkov v grobu 2. 88  Obročki iz Vač brez podrobnih najdiščnih podatkov (Stare, F. 1955, 86  Za pravokotne pasne spone glej opis pridatkov v grobu 1. t. 54; 55: 1–7, 15, 16, 19–22, 24–31). 38 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 SE 537 − prvo polnilo groba 4 SE 539 − drugo polnilo groba 4 SE 538 − vkop (mejna površina) za grob 4 x = 536808,32 x = 536823,51 y = 85753,07 y = 85750,13 z = 157,13 537 z = 157,13 539 538 39 Grob 4, presek. Merilo 1 : 25. svetolucijske skupine (npr. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel ravno pogost pojav v grobovih, železne dvokrilne primerke 1984, t. 100: D2; 142: E7). pa lahko najdemo skupaj z bronastimi dvokrilnimi in/ali tri- Primerjav za obroček s ponavljajočo se kombinacijo vrezov robimi puščičnimi ostmi (Tecco Hvala 2012, 128–129). IIIXIII (G31) mi ni uspelo najti med obročki, gre pa za okras, Skledo G25 lahko uvrstimo v tip 3 po Dularju. Gre za glo-ki se, sicer redko, pojavlja na zapestnicah. Znotraj dolenjske boke sklede, trup imajo v spodnjem delu koničen, nekako v halštatske skupine gre največkrat za bronaste spiralne zape-sredini posode pa preide v ostro zalomljena ramena, tako stnice iz mlajšega halštatskega obdobja, in sicer iz kačaste- da je vrat jasno oddvojen od spodnjega dela posode (Dular, ga horizonta,89 sočasne pa so tudi na Mostu na Soči (Tecco J. 1982, 69–70). Skleda z Grofovih njiv ima na ramenu apli-Hvala 2012, 312, op. 1331). Okras IIIXIII najdemo tudi na votli cirane tri bradavice. Podobne primerke z apliciranimi bra-zapestnici iz tanke bronaste pločevine iz otroškega groba na davicami poznamo npr. iz grobov 1 in 10 na Volčjih njivah, Volčjih njivah (Gabrovec 1956, t. 3: 1). V grobu je bila med pri čemer je grob 10 iz časa kačastega horizonta (Gabrovec drugim najdena tudi skleda z nogo tipa 2 po Dularju (Ga-1956, t. 1: 3; 11: 1), v isti čas pa je uvrščen tudi grob XIX/1 iz brovec 1956, t. 3: 4). Tovrstne sklede z nogo in nagubanimi Brusnic s podobno skledo z apliciranimi bradavicami na ra-rameni se pojavijo v kačastem horizontu, ko so bile očitno menu, ki pa ima nekoliko bolj zaobljeno rame (Teržan 1974, največ v uporabi, znane pa so tudi v certoškem in redkeje t. 13: 15). Sklede tipa 3 pa so na Dolenjskem nasploh uvr-negovskem horizontu (Dular, J. 1982, 73–74). ščene v mlajše halštatsko obdobje, tako v kačasti kot tudi V grobu je bil najden tudi odlomek železne dvokrilne pu- certoški horizont (Dular, J. 1982, 70). ščične osti s trnastim nastavkom (G30).90 Bronaste ploščate Zgornji del lonca G24 ima bikoničen trup, z rahlo izboče-dvokrilne puščične osti so na območju dolenjske halštatske nim ramenom, stožčastim vratom in izvihanim ustjem. Po skupine znane že v pozni bronasti dobi, kar kažeta grobova Dularjevi klasifikaciji halštatske keramike ima na eni strani 149 in 230 iz novomeških Mestnih njiv (Knez, T. 1984, t. 3: 8; značilnosti loncev s stožčastim vratom tipa 5, katerih glavne Križ, Stipančić, Škedelj Petrič 2009, 235, kat. št. 4.2.30., kat. značilnosti so razmeroma nizek spodnji del, poudarjena ra- št. 4.2.35a–35c.), pojavljajo pa se tudi v starejši železni dobi, mena in visok stožčast vrat, ki se končuje v izvihanim ustju kar se kaže npr. v grobovih iz starejšega halštatskega ob- (Dular, J. 1982, 25–26), po drugi pa loncev tipa 4 srednjih dobja na Libni (Guštin 1976, t. 57: 2; Guštin, Preložnik 2005, velikosti, ki se sicer med seboj razlikujejo, a jih vse druži do-133–135, sl. 21: 16), v Revi pri Dobrniču (Parzinger 1989, t. kaj izrazit bikoničen trup in kratko izvihano ustje (Dular, J. 41: 1–13) in v Stični (Gabrovec et al. 2006, t. 138: 40–49). 1982, 30–31). Podobno obliko, le z višjim spodnjim delom, Iz grobov mlajšega halštatskega obdobja pa se poleg bro-imajo lahko tudi nekateri pitosi, kot npr. primerek iz groba nastih pojavljajo tudi železne dvokrilne puščične osti (npr. 2/25 iz Magdalenske gore/Voselca (Tecco Hvala, Dular, Ko-Gabrovec et al. 2006, sl. 66, t. 201: 15; Tecco Hvala, Dular, cuvan 2004, t. 141: A2). Lonci s stožčastim vratom tipa 5 so Kocuvan 2004, t. 36: 21; 67: A12, 13). Puščične osti v primer-večinoma dobro žgani, skoraj vsi so okrašeni s kanelurami, javi z ostalim orožjem iz časa starejše železne dobe niso medtem ko so lonci tipa 4 slabše modelirani, z dokaj neka-kovostnim žganjem, zaradi česar so ostenja krhka, pogosto 89  Magdalenska gora, Mokronog, Zagorje, Vače (Tecco Hvala 2012, pa so okrašeni, predvsem z apliciranimi gumbi in bradavi- 312, op. 1328). cami, lahko tudi z vrezi in plastičnimi nalepkami. Tudi lonec 90  Podobna železna dvokrilna puščična ost s trnastim nastavkom G24 ima ohranjeno apliko v obliki dveh valovnic, podobno (G150) je bila najdena tudi v ornici in sicer v kv. C0/04. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 39 črki W, mogoče jih je bilo več. Krašenje s plastičnimi aplika-3000 mi je poleg vrezovanja najbolj razširjen način okraševanja posod v času starejše železne dobe, saj je izvedba okrasa 2800 preprosta; gre le za lepljenje različno oblikovanih okraskov na zmodelirano površino posode. Najbolj enostavne so raz- lične bradavice, vertikalna ali navpična rebra in razni čepi, 2600 pogosta so tudi podkvasta in vodoravno razčlenjena rebra, Age [years BP] medtem ko se aplike v obliki svastike in različnih zavojev po- 2400 javljajo redko (Dular, J. 1982, 85–86). Pester spekter aplik raz- ličnih oblik najdemo predvsem na posodah, v večini ravno 2200 Radiocarbon loncev tipa 4, v grobovih iz Dolenjskih Toplic (Teržan 1977, npr. t. 42: 4; 45: 6; 50: 1, 4; 53: 1, 2; 58: 10; 67: 8; 73: 7; 76: 10; 2000 77: 4; 86: 7; 87: 5, 10), lonček iz groba VIII/5 in lonec iz groba -1000 -900 -800 -700 -600 -500 -400 -300 -200 XI/25 pa imata okras, podoben okrasu na loncu z Grofovih Calendar Age [years BC] njiv (Teržan 1977, t. 53: 2; 67: 8). KIA 37318 Tako lonci s stožčastim vratom tipa 5 kot tudi lonci tipa 4 SE 539 / PN 291 bone, Grofove njive pri Krškem, sample depth: 0,40−0,50 cm sodijo v mlajše halštatsko obdobje (Dular, J. 1982, 26, 31). Fraction Corrected pMC† Convention Age δ13C(‰)‡ Kot tretja posoda je bila v grob 4 pridana latvica (G26), ki jo Knochen, Kollagen, 73.46 ± 0.24 2475 ± 25 BP -13.05 ± 0.38 lahko uvrstimo med plitke primerke latvic tipa 1 po Dularju. 3.8 mg C Gre za široke in plitve posode z zaobljenimi rameni, ki se Radiocarbon Age: BP 2477 ± 27 zaključujejo v uvihanem ustju. Po velikosti in prostornini se One Sigma Range: cal BC 753−716 (Probability 15.6 %) ločijo, na grobo pa so razdeljene med globoke in plitke. (Probability 68.3 %) 695−685 (Probability 4.1 %) 668−611 (Probability 23.7 %) Običajno niso okrašene, če pa že, gre večinoma za aplici- 597−539 (Probability 25.0 %) rane plastične bradavice in redko za vrezan okras. Kakovost Two Sigma Range: cal BC 766−504 (Probability 91.5 %) njihove izdelave ni enaka, ravno tako ni enotnega načina (Probability 95.4 %) 462−449 (Probability 1.0 %) izdelave, saj poznamo tako grobe kot tudi skrbno glajene. 441−417 (Probability 2.9 %) Gre za posode, ki jih najdemo na praktično vseh najdiščih 41 Rezultat radiokarbonskega datiranja vzorca iz groba 4 dolenjske halštatske skupine, v nespremenjeni obliki pa so (KIA37318). bile v uporabi skozi celotno starejšo železno dobo (Dular, J. 1982, 75). Radiokarbonska analiza Vzorec iz groba 4 (sl. 41); kost (SE 539, PN 291) BP 2477 ± 27, 1Σ cal (verjetnost 68,3 %): 753–716 BC (ver- jetnost 15,6 %), 695–685 BC (verjetnost 4,1 %), 668–611 BC (verjetnost 23,7 %), 597–539 BC (verjetnost 25,0 %); 2Σ cal (verjetnost 95.4 %): 766–504 BC (verjetnost 91,5 %), 462– 449 BC (verjetnost 1,0 %), 441–417 BC (verjetnost 2,9 %). A2 B1 Vkop neznane funkcije (SE 552, SE 553) B2 B2 B1 V kv. CO14 in s skrajnim jugozahodnim robom v kv. CN14 je bil odkrit 2,7 m dolg, do 0,7 m širok in do 0,25 cm globok vkop, ki je imel v preseku obliko črke U (sl. 20, 42). Nje- A1 A2 gova smer je bila severovzhod–jugozahod. Na dnu polnila A1 SE 552, ki ga je tvoril meljast pesek, je bilo raztresenih nekaj živalskih kosti. Namembnost vkopa ni znana, lahko pa bi šlo za ostanke popolnoma uničenega groba, toda razen ome- 42 Vkop neznane funkcije, mogoče ostanki uničenega njenih živalskih kosti v polnilu vkopa ni bilo drugih najdb. groba, presek. Merilo 1 : 50. 40 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 5.2.2 Naselbinski ostanki horizonta starejše in recentne obdelovalne površine, ozna- Pot čena kot Ap1 in Ap2 (sl. 12, 46). V polnilu jarka za pot (SE 327) je bilo najdenih tudi nekaj Na Grofovih njivah je posamezne naselbinske strukture iz odlomkov lončenine (G81) in kepa žgane gline iz grobo zr- časa starejše železne dobe povezovala do 1,1 m široka, veči- nate mase (G82). Najboljše primerjave zanjo sem našel v noma s prodniki tlakovana pot (sl. 43–45), ki je bila v dolžini glinastih kroglah iz hiše 15A na Mostu na Soči, ki je oprede-210 m odkrita v sektorjih 4 in 5, nadaljnjih 92 m poti je bilo v ljena kot lončarjev obrat (Svoljšak 2014, sl. 2; Svoljšak, Du-presekih dokumentiranih tudi v sektorju 1 (sl. 45, 90). lar, J. 2016, sl. 122). Skupaj z bronasto trakasto fibulo so bile Njena tako skupna dokumentirana dolžina je bila 302 m. najdene v ruševini, ki je prekrivala ostanke druge gradbene Potekala je v smeri sever−jug oziroma na severnem robu faze hiše (Svoljšak, Dular, J. 2016, 132–133) in jo torej lahko izkopnega polja v smeri severovzhod−jugozahod. Tako na uvrstimo v mlajše halštatsko obdobje. Pri glinastih kroglah z severu kot tudi na jugu pa se je nadaljevala na delih, ki niso Mosta na Soči bi šlo lahko za glino, ki jo je lončar imel pri-bili arheološko raziskani. Pot je potekala na mestu starega pravljeno za izdelovanje glinastih predmetov, saj so na njih zapolnjenega pleistocenskega rečnega korita (sl. 12, 19). vidne sledi gnetenja s prstnimi odtisi (Svoljšak 2014, 288). Na grobo lahko rečemo, da je bila postavljena na kambi- V koluvijih nad potjo (SE 326 in SE 495) je bilo najdenih ne- čen Bv horizont, ki že prehaja v argiluvičen horizont Bt.91 kaj odlomkov lončenine (G75–G78, G83) in stožčasto vre-Po prenehanju njene uporabe (vzdrževanja) je pot prekrila tence (G79). koluvialna plast (SE 495, SE 327), nad njo pa sta se nahajala Odlomek lonca s kratkim (lijakasto) izvihanim ustjem, katerega rob je okrašen s poševnimi vtisi, rebro z vtisi pa krasi tudi ostenje posode (G75), lahko uvrstimo med mlajše hal- štatske lonce tipa 4 po Dularju (Dular, J. 1982, 30), lonce z lijaksto izvihanim ustjem iz stiške naselbine pa Grahkova uvršča znotraj nekaj tipoloških skupin podobnih loncev, in sicer v tipe 11, 12, 14 in 17. V Stični se lonci navedenih tipov sicer redko pojavljajo že v starejšem halštatskem obdobju, največ pa jih je v latenskih plasteh (Grahek 2017, 117–121). Okraševanje roba ustja posod s poševnimi vtisi se pojavlja že v starejšem (npr. Grahek 2017, 126, sl. 41: L 30), a tudi v mlajšem halštatskem obdobju (npr. Dular, Ciglenečki, Dular 1995, t. 11: 1). Odlomek G78 je verjetno pripadal latvici, ki bi jo lahko uvr- stili med latvice tipa 1 po Dularju. Gre za široke in plitve po- sode z rameni, ki se zaključujejo v uvihanem ustju. V upora- bi so bile v vseh časovnih horizontih halštatskega obdobja (Dular 1982, 75, sl. 244–249). Glede na ohranjen odlomek gre za globoko latvico. Med keramičnim gradivom iz stiške naselbine je Grahkova globoke latvice uvrstila v svoje tipe La 1–La 10. Nekateri izmed navedenih tipov so bili določeni tudi na podlagi okrasa in/ali prisotnosti ročajev oziroma dr- žajev na njih, odlomek G78 pa bi lahko uvrstili med enega od tipov La 1, La 7, La 8 ali La 9 (Grahek 2016, 148–150, sl. 45), saj ne vemo, ali je latvica imela ali ne kak okras ali ročaj oziroma držaj. Latvice navedenih tipov se pojavljajo tako v 43 S kamenjem utrjena prazgodovinska pot; pogled proti plasteh starejših horizontov Podzemelj–Stična (zid I) kot tudi jugozahodu. mlajše halštatskodobnih kačastem in certoškem horizontu (zid II) stiške naselbine, pri čemer so predvsem latvice s pla- stičnim okrasom (tip La 8) pogoste v plasteh kačastega in 91  Za definicijo kambičnega (Bv) in argiluvičnega (Bt) horizonta glej certoškega horizonta. Prus et al. 2015, 16. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 41 SE 422 − plast koluvialnega nastanka SE 452 − tlakovanje prazgodovinske poti SE 496 − mejna površina prazgodovinske poti SE 5 − rodovitna evtrična rjava prst SE 3 − aluvialni prodni nanos BS08 BS09 452 z = 156,40 z = 156,40 422 496 5 3 44 Presek dela izkopnega polja s prazgodovinsko potjo v sektorju 4, kv. BR/7–9. Merilo 1 : 50. SE 326 − plast koluvialnega nastanka SE 327 − polnilo jarka za prazgodovinsko pot SE 339 − zbita plast temne zemlje in žel. oksidov naravnega nastanka SE 384 − plast koluvialnega nastanka, podobna SE 422 SE 353 − ilovnata plast naravnega nastanka SE 329 − plast meljaste ilovice naravnega nastanka SE 5 − rodovitna evtrična rjava prst x = 536789,12 y = 85797,53 326 z = 156,47 327 384 339 384 329 353 5 x = 536818,82 y = 85744,06 z = 156,47 45 Južni presek dela sonde 3 v sektorju 1 s prazgodovinsko potjo, kv. AR14–17. Merilo 1 : 50. Vretence G79 lahko uvrstimo med stožčasta vretenca tipa 3 nastanka zbite plasti, ki je poleg zelo temne zemlje vsebova-po Grahkovi (Grahek 2016, 186). Na stiški naselbini vretenca la tudi precej železovih oksidov (SE 339 = SE 451 = SE 657). zastopana v vseh plasteh, pri čemer vretenca tipa 3 večino- Prvotna tla, tj. humusni površinski horizont, so zaradi obre- ma izvirajo iz starejših železnodobnih plasti.92 menitve spremenila strukturo tal in nastal je za vodo slabo Odlomek korena ročaja s čepom G83 iz plasti SE 495 lahko prepusten horizont. Zato in zaradi morfologije poti je prišlo uvrstimo med ročaje pekev, ki jih je na stiški naselbini Grah-do zastajanja padavinske vode, kar je povzročilo redukcij- kova uvrstila v tip 9, zanje pa je značilno rebro na korenu sko-oksidacijske pogoje oziroma menjavanje mokre in suhe ročaja. V Stični ročaje pekev tipa 9 najdemo predvsem v faze. V takšnih pogojih nastajajo hidromorfna tla, ena od plasteh iz starejšega halštatskega obdobja, v plasteh iz časa pojavnih oblik pa je lahko tudi oksidacijski horizont, kakršen mlajšega halštatskega obdobja so redki (Grahek 2016, 181, je bil dokumentiran na nekaterih delih poti na Grofovih nji-sl. 51: Pe 9). vah. Pri naši interpretaciji je pomemben vzrok, ki je opisani proces sprožil, in sicer lokalno spremenjena struktura tal, ki Mejna površina poti (SE 354 = SE 496) je imela v preseku, je nastala kot posledica intenzivne uporabe poti. Takšno sta-pravokotno na smer poti, plitvo banjasto obliko (sl. 44, 46). nje hodne površine bi lahko dopuščalo tudi možnost, da Takšno obliko si lahko razlagamo kot posledico intenzivne pot prvotno ni bila tlakovana (Tica 2004, 12). uporabe poti. To bi lahko potrjevala tudi razlaga naravnega Na tej površini je ležalo tlakovanje poti (SE 452), ostanki ka-92  Za časovno uvrstitev plasti na stiški naselbini v starejši halštatski čas, terega so izključno nekarbonatni savski prodniki (sl. 43, 46), tj. stopnje zidu I, glej Grahek 2016, 225–231. možno pa je, da so bili v času izgradnje poti uporabljeni 42 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 Prazgodovinska hodna površina Vsi objekti, ki jih povezujemo s prazgodovinsko naselbino, so ležali znotraj meja t. i. hodne površine (SE 428)94 in bili vkopani v plast koluvialnega nastanka, označeno kot SE 422 (= SE 426 = SE 433 = SE 654). Kot hodna površina je bila določena meja med starejšo pla- stjo peščenega melja koluvialnega nastanka SE 422 in mlaj- šo antropogeno spremenjeno plastjo SE 421 (npr. sl. 11, 12). Označena je bila kot SE 428. Pravzaprav pa hodno površino predstavlja zgornji del plasti, ki smo jo označili kot SE 422. Gre za plast, ki je nastala z lateralnim premeščanjem prsti iz višje ležeče neposredne okolice (sl. 48). 46 Prazgodovinska pot s prikazom peščeno muljastega Sestava, konsistenca in grobe sestavine plasti se spreminja- materiala s pogostimi prodniki, ki smo ga označili kot starejša jo, odvisno od izvornega materiala. Najdbe so ležale le v obdelovalna površina (Ap2) in recentnega obdelovalnega zgornjem delu plasti (G36–G49). Plast je obstala v globeli, horizonta (Ap1) nad njo. Pot je bila postavljena na kambičen (B) horizont, ki pa že prehaja v argiluvičen horizont Bt; vir na robovih pa je bila uničena s kasnejšimi posegi. Debela Verbič 2003–2004, sl. 32. je bila od nekaj cm do 30 cm, odvisno od morfologije nižje ležeče plasti SE 5 in izpostavljenosti kasnejšim dejavnostim. V tlorisu je bila plast linearne oblike in se je v širini do 40 m razprostirala od severnega do južnega roba izkopnega po- lja (sl. 49, 90). Prostorsko je bila hodna površina omejena na območje, kjer so se pojavili objekti 1–7 (tako znotraj kot tudi izven njih), in njihove neposredne okolice (sl. 49, 90). Zamejitev proti vzhodu je bila pogojena s stanjem ohranjenosti, saj je bila na tem delu, tako kot plasti SE 422 in SE 5, večinoma uničena s kasnejšimi poljedelskimi aktivnostmi, predvsem z moder- nim oranjem. Zato lahko domnevamo, da je prvotno hodna površina segala vsaj do objekta 8 (sl. 49). S hodno površino 47 Odlomek lončenine, najden med prodniki tlakovanja poti. (vrh SE 422) oziroma mejno površino SE 428 je bila določe- tudi karbonatni prodniki, ki pa so kasneje povsem korodirali, na oblika tal, ki je bila sodobna objektom. Da gre za istoča-se raztopili (Verbič 2003–2004, sl. 31). Tlak je bil na različ- sen obstoj navedene hodne površine in objektov, kaže tudi nih delih izkopnega polja različno ohranjen, kar bi si lahko najdeno gradivo. Pri najdbah, najdenih na hodni površini, razlagali ne kot posledico podepozicijskih procesov, temveč gre, razen izjeme ostankov lonca G47 (sl. 50), predvsem za stanje, v kakršnem je bila pot ob prenehanju uporabe (Tica manjše in slabo ohranjene odlomke lončenih posod. Takšni 2004, 12). Znotraj tlakovanja SE 452 smo in situ med pro-odlomki naj bi predstavljali značilne najdbe hodnih površin. dniki našli tudi nekaj odlomkov prazgodovinske lončenine Kadar pa so, tako kot v primeru Grofovih njiv, najdbe redke, (sl. 47). potem lahko domnevamo na vzdrževane in redno čiščene površine, lahko pa kaže tudi na redko oziroma neintenziv- V dokaz, da je pot potekala v skladju z okolico, služi razpo- no uporabo okolice objektov (Štular 2005, 448; Štular 2009, reditev istočasnih objektov v prostoru (sl. 49, 90). V sektorju 151–152; oboje z navedeno literaturo). 5 (kv. CB02 do CJ12) smo jih dokumentirali osem, in sicer štiri kot stavbne objekte (objekti 4 do 6 in 8), enega kot objekt Vzhodno od poti so bile odkrite 3 večje in globoke jame, (objekt 7) ter tri jame (objekti 1 do 3).93 označene kot objekti 1–3. 93  Strukture so bile oštevilčene v sosledju s časom odkritja oziroma 94  SE 428 predstavlja mejno površino med mlajšo plastjo SE 421 in dokumentiranja, ne glede na to, za kakšno obliko strukture gre. starejšo plastjo SE 422. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 43 raziskano območje 697 Prazgodovinska pot Objekt 5 658 660 615 670 609 668 611 637 635 666 629 690 664 428 Objekt 7 688 449 443 447 441 445 Objekt 4 686 439 472 Objekt 6 Jama 1 684 648 470 682 Jama 2 680 raziskano območje prazgodovina Semena žita VZ 144 keramika hišni lep Jama 3 oglje 705 135 stratigrafska enota 605 Objekt 8 600 626 616 628 48 Rekonstruirana morfologija pleistocenskih tal; puščice kažejo smeri erozijsko-akumulacijskega premeščanja tal; vir Tica 2004, t. 3. Merilo 1 : 2000. 44 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 697 Prazgodovinska pot Objekt 5 658 660 615 670 609 668 611 637 635 666 629 690 664 428 Objekt 7 688 449 443 447 441 445 Objekt 4 686 439 472 Objekt 6 Jama 1 684 648 470 682 Jama 2 680 raziskano območje prazgodovina Semena žita VZ 144 keramika hišni lep Jama 3 oglje 705 135 stratigrafska enota 605 Objekt 8 600 626 616 628 49 Prazgodovinska naselbina. Merilo 1 : 250. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 45 50 Ostanki dna lonca (G47), najdeni in situ. 51 Pogled na jami 1 in 2 po odstranitvi zgornjih plasti; pogled proti jugovzhodu. Jama 1 (objekt 1) Vkop SE 648 s polnili SE 291–SE 294, SE 385–SE 398, SE 646 = SE 649, SE647, SE 650, SE 702, SE 710, SE 714, SE 719, ilovnate plasti SE 720. mešane plasti ilovice in proda Jama 1 je bila odkrita znotraj kv. CG07, CG08, CH07 in CH08 matična osnova − prod zelo svetel prod (sl. 49, 51, 90). Vrh jame je bil okroglega tlorisa s premerom svetel prod 4,9 m. Globoka 3,6 m je imela v preseku obliko širokega lija temen prod z ostrim prehodom v rahlo poševno steno in nato posto- pnim prehodom v konkavno dno (sl. 52, 53). 422 422 Tloris 3 Tloris 2 Jama se je zapolnjevala postopoma v več fazah. Vkop jame 5 5 Tloris 1 (SE 648) je približno 50 cm pod prazgodovinsko hodno po- vršino (vrh SE 422), na dnu trdnejše geološke osnove (SE 5), dosegel nestabilno geološko osnovo (SE 3). Posledično je od navedene globine pa do dna jame prihajalo do osipavanja proda (SE 3). Najnižja, tj. najstarejša predstavljajo prodnata polnila (SE 293, SE 294, SE 385–SE 388, SE 391, SE 392). Na- nje so se odlagala izmenjujoča se ilovnata (SE 291, SE 292, 648 3 SE 389, SE 390, SE 398, SE 719, SE 720) in mešana prodna- to-ilovnata polnila (SE 393–SE 397). V nobenem od nave- denih polnil ni bilo najdb, ravno tako neposrednih dokazov o dejavnosti človeka. Prve najdbe so se pojavile v zasutju 52 Presek jame 1. Merilo 1 : 100. peščene ilovice, in sicer nekaj odlomkov lončenine (G65– G69), lepa in kosti (sl. 54). Najdbe niso ležale v prvotni legi. Zadnjo fazo obstoja jame 1 pa predstavlja do 10 cm debelo polnilo, ki ga je tvorila meljasta ilovica (SE 647) in katerega vrh je vseboval večje količine ožgane gline, ki je bila prvotno verjetno hišni lep (sl. 51, 55, 56), odlomke prazgodovinske lončenine (G60–G62, G64) in nekaj oglja. Lahko bi šlo za sekundaren odpad v uničenem ali zapušče- nem objektu ali pa za inventar objekta, ki je prišel v plast te- kom dejavnosti v objektu. Če velja slednje, bi potem lahko do- mnevali, da je bil v nekem trenutku objekt verjetno zapuščen, ne da bi ga pred tem očistili, in kot tak bi bil opuščeni objekt 53 Presek jame 1; pogled proti vzhodu. izpostavljen vremenskim vplivom, zato ga je prekrila med 46 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 25 in 50 cm debela koluvialna plast, označena kot SE 646 = odlomku posode G63 nekoliko spominja na okras na loncu SE 649 (sl. 57), nastala z lateralnim gravitacijskim izpiranjem G24, ki je bil najden v grobu 4. Krašenje s plastičnimi apli-materiala iz neposredne okolice (Tica 2004, 16). kami je poleg vrezovanja najbolj razširjen način okraševanja Največ najdb odlomkov lončenih posod iz jame 1 izvira iz koluvialne plasti SE 646 = SE 649 (G50–G59, G63), torej že po opustitvi uporabe objekta. Okras podkvaste aplike na keramika hišni lep kamen kost G66 G67 G68 G69 710 714 648 422 54 Tloris 3 jame 1. Merilo 1 : 100. 56 Del lepa iz plasti SE 647 v jami 1; pogled proti vzhodu. 422 648 G61 G62 650 G63 647 647 G56 646 = 649 702 G58 650 422 55 Tloris 2 jame 1. Merilo 1 : 100. 57 Tloris 1 jame 1. Merilo 1 : 100. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 47 posod v času starejše železne dobe,95 kot kaže pa se pod-3000 kvaste aplike vseeno, vsaj v večjem številu, pojavljajo šele v mlajše halštatskem obdobju (Dular, Ciglenečki, Dular 1995, 45; Grahek 2016, 197, 236, 238). Odlomek bi lahko predsta- 2800 vljal del lonca tipa 5 po Dularju (Dular, J. 1982, 31).96 2600 Odlomek pokrova (G55) lahko uvrstimo med pokrove stožčaste oblike z ravno odrezanim robom ustja. Tovrstne Age [years BP] 2400 pokrove iz stiške naselbine je Grahkova uvrstila v tip 1. Po- javljajo se v vseh plasteh stiške naselbine, pri čemer jih je največ iz tistih, ki so uvrščene še v starejše halštatsko obdo- Radiocarbon 2200 bje (Grahek 2016, 164). Njen tip 1 je primerljiv s pokrovi tipa 2 po Dularju, ki naj bi izvirali predvsem iz grobov kačastega 2000-1000 -900 -800 -700 -600 -500 -400 -300 -200 horizonta oziroma bi bili lahko tudi nekoliko mlajši. Nekateri Calendar Age [years BC] pokrovi tipa 2 so okrašeni s plastičnimi bradavicami (Dular, J. 1982, 78–79), podobno apliko pa ima tudi pokrov z Grofovih KIA 37320 SE 710 - jama 1 njiv. Tudi odlomek G69 iz zasutja SE 710 v jami 1 je najbližji charcoal, Grofove njive pri Krškem, sample depth: 0,40−0,50 cm pokrovom tipa 2 po Dularju. Fraction Corrected pMC† Convention Age δ13C(‰)‡ V plasti SE 646=SE 649 ter v plasti SE 710 je bilo najdenih Holzkohle, 73.31 ± 0.21 2495 ± 25 BP -25.97 ± 0.22 tudi nekaj odlomkov pekev (G51, G57, G58), tj. zvonasto Laugenrückstand, 4.5 mg C oblikovanih pokrovk, ki imajo običajno na vrhu masiven ro- čaj, služile pa so za peko na odprtih ognjiščih (Dular, J. 1982, Radiocarbon Age: BP 2494 ± 23 One Sigma Range: cal BC 758−740 (Probability 9.6 %) 15). Če upoštevamo tipološko delitev pekev iz stiške naselbi- (Probability 68.3 %) 689−683 (Probability 3.4 %) ne, ki jo je izvedla Grahkova (Grahek 2016, 175–181), potem 670−663 (Probability 3.4 %) bi lahko odlomek ročaja G51 sodil v njen tip 4b (Grahek 648−548 (Probability 51.9 %) 2016, 177, sl. 51: Pe 4b), med ročaje z žlebom na zgornji Two Sigma Range: cal BC 769−537 (Probability 94.4 %) (Probability 95.4 %) 528−524 (Probability 1.0 %) strani in bolj ovalnega preseka, odlomek G58 v tip 4, torej med neokrašene ročaje pekev, a se mu ne da določiti pod- 58 Rezultat radiokarbonskega datiranja vzorca iz enega od tipa (Grahek 2016, 177–178, sl. 51: Pe 4), medtem ko odlo- zasutij jame 1 (SE 710) (KIA37320). mek temena pekve z delom ročaja G57 ni dovolj ohranjen, motki tipa 2 pojavljajo v mlajše halštatskih in latenskih pla-da bi se ga dalo tipološko uvrstiti. Neokrašeni ročaji pekev steh (Grahek 2016, 187–188). Podobne predmete, najdene tipa 4 se na stiški naselbini pojavljajo v vseh plasteh tako iz v hiši B na Kučarju pri Podzemlju, ki je uvrščena v čas ob halštatskega kot tudi latenskega obdobja, največ pa jih je koncu halštatskega obdobja, Dular navaja kot šobe (Dular, iz starejšega halštatskega obdobja (Grahek 2016, 178). Če-Ciglenečki, Dular 1995, t. 44: 8–10).97 Šobe so predmeti, po- prav pekve ne predstavljajo elementa, ki bi nudil zanesljivo dobni motkom, povezujejo pa jih z metalurško dejavnostjo datacijsko oporo, jih ne le na stiški naselbini, temveč tudi (Grahek 2016, 189). na drugih naselbinah dolenjske halštatske skupine, najdemo Iz plasti, ki smo jo označili kot sekundarni odpad oziroma dokaj pogosto tudi v plasteh iz mlajše halštatskega obdobja, gre še verjetneje za ostanke inventarja objekta (SE 647), izvi-kot npr. na Kučarju (Dular, Ciglenečki, Dular 1995, t. 10: 6; 34; ra odlomek latvice (G60), izdelane iz drobno zrnate mase, s 60: 9, 10) ali na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah (Dular, Križ poliranima zunanjo in notranjo površino in okrasom dvojne 2004, t. 5: 14; 6: 14 (?); 9: 5). cik-cak linije na ostenju, izdelane v tehniki žlebljenja, ki bi Odlomek valjastega predmeta, ki ga zaključuje razširje- jo lahko uvrstili med latvice tipa La 12 po Grahkovi. Gre za no ustje (G50), je verjetno del motka. Podobne predme- plitve latvice z ostrim prehodom iz ramen v navznoter uvi- te iz stiške naselbine je Grahkova uvrstila med votle motke hano, lahko tudi nekoliko zaobljeno ustje. Tovrstne latvice se z ravnim, lijakasto oblikovanim ustjem tipa 2a. V Stični se na stiški naselbini pojavljajo v vseh železnodobnih plasteh, pri čemer so najbolj pogoste v najstarejših plasteh, uvrščenih 95 Glej opis pridatkov v grobu 4. 96 Grahkova je lonce s podkvasto oblikovanim plastičnim okrasom 97  V tekstu je navedeno, da gre za šobam podobne predmete, v uvrstila v poseben tip – tip L6, na stiški naselbini pa se pojavljajo v katalogu pa so predmeti opisani kot fragmenti šob iz gline, a pod mlajše halštatskih in latenskih plasteh (Grahek 2017, 115–116). vprašajem (Dular, Ciglenečki, Dular 1995, 43, 225). 48 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 v starejše halštatski stopnji Podzemelj-Stična, tj. iz plasti k zidu I po Grahkovi (Grahek 2016, 152, sl. 45: La 12). Radiokarbonska analiza Vzorec iz enega od zasutij jame (sl. 58); oglje (SE 710). BP 2494 ± 23, 1Σ cal (verjetnost 68,3 %): 758–740 BC (verje- tnost 9,6 %), 689–683 BC (verjetnost 3,4 %), 670–663 (verje- tnost 3,4 %), 648–548 (verjetnost 51,9 %); 2Σ cal (verjetnost 95.4 %): 769–537 BC (verjetnost 94,4 %), 528–524 BC (ver- jetnost 1,0 %). Jama 2 (objekt 2) Vkop SE 680 s polnili SE 644, SE 672, SE 679, SE 707, SE 709, SE 711, SE 712, SE 713, SE 716, SE 718 Jama 2 je bila odkrita znotraj kv. CF07 in CF08. Vrh jame je bil okroglega tlorisa s premerom 4,5 m (sl. 49, 51, 61, 90). Globoka je bila 3,2 m in je imela v preseku obliko še širšega in nekoliko nižjega lija kot jama 1, z ostrim preho- dom v skoraj navpično steno in nato postopnim prehodom v konkavno dno (sl. 59, 60). Podobno kot jama 1 je bila za- polnjena z več različnimi polnili. V spodnjem delu je bila to debela plast meljaste ilovice (SE 718), nad njo pa so se izmenjavale prodnate plasti (SE 644, SE 711, SE 713, SE 716), 60 Presek jame 2; pogled proti vzhodu. mešani plasti ilovice in proda (SE 679, SE 709) in ilovnati pla- sti (SE 707, SE 712). Kot najmlajši polnili sta se pojavili SE 644, neenakomerno nad njo pa se je »v žepih« pojavljala še plast peščenega melja, ki smo jo označili kot SE 672. Jama 2 z velikostjo, globino, pojavom več različnih polnil in delno tudi z obliko spominja na jamo 1. Za razliko od jame 1 v jami 2 nismo našli ožgane gline oziroma lepa in oglja, pa tudi od- lomki lončenine so bili redki in neizpovedni, precej manjši od tistih iz jame 1 ter tipološko neopredeljivi. 679 680 ilovnate plasti mešane plasti ilovice in proda matična osnova − prod 644 prod 422 422 Tloris 1 5 5 422 680 3 61 Tloris vrha jame 2. Merilo 1 : 100. 59 Presek jame 2. Merilo 1 : 100. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 49 Jama 3 (objekt 3) Vkop SE 705 s polnili SE 295–SE 299, SE 554–SE 565, SE 693, SE 703, SE 704, SE 706, SE 708, SE 715, SE 717, SE 721, SE 725–SE 727 Jama 3 je bila odkrita v kv. CE09 (sl. 49, 90). Od vseh treh jam je bila najbolj oddaljena od poti, in sicer dobrih 10 m. Zunanji obod je imel pravokotno obliko z zaobljenimi robo- vi (sl. 64–69). Daljši stranici pravokotnika sta merili približno 3,9 m, kraj- ši 3,4 m. Oblika v preseku spominja na lij, oster prehod v navpično steno, ki postopno prehaja v skoraj vodoravno in nato, zopet postopno, v skoraj navpično steno s postopnim prehodom v konkavno dno (sl. 62, 63). Največja globina jame je znašala 3,1 m. Polnila so bila podobna tistim iz jame 1. Spodnji del, kjer je bil vkop okrogel, je zapolnjevala seri- ja izmenjujočih se plasti prodnatih (SE 295, SE 298, SE 554, SE 555, SE 557, SE 559, SE 560, SE 562, SE 564), ilovnatih (SE 296, SE 297, SE 299, SE 556, SE 561, SE 563, SE 565) in mešano prodnato ilovnatih polnil (SE 558). Približno 60 cm pod nivojem, na katerem smo jamo zaznali (na hodni površini; vrh SE 422), se je jama namreč z vkopom 63 Presek jame 3; pogled proti jugu. v geološko osnovo (SE 3) zožila (sl. 65) in spremenila obliko tlorisa iz pravokotnega v okroglega s premerom približno 2,7 m. Najstarejšo plast, ki jo lahko neposredno pripišemo nekemu pravokotnemu objektu v sklopu jame 3 oziroma na mestu, kjer je pred tem obstajala globoka, v tlorisu okrogla ilovnate plasti mešane plasti ilovice in proda matična osnova − prod svetel prod temen prod 422 422 Tloris 5 Tloris 4 5 5 Tloris 3 Tloris 2 Tloris 1 705 3 62 Presek jame 3. Merilo 1 : 100. 64 Tloris jame 3 po odstranitvi zgornjih plasti. 50 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 422 705 705 422 725 706 708 726 704 65 Tloris 5 jame 3. Merilo 1 : 100. 68 Tloris 2 jame 3. Merilo 1 : 100. jama,98 predstavlja okoli 10 cm debela plast meljaste ilovi- ce (SE 715), ki je vsebovala malo peska, v njej (zgornji del) pa smo naleteli tudi na posamezne koščke oglja, manjše 422 ostanke živalskih kosti in odlomke lončenih posod (sl. 66). 705 Verjetno gre za izravnavo. Nad SE 715 je ležala plast melja- 717 ste ilovice, znotraj katere je bilo okoli 50 % proda in peska, ki sta prvotno predstavljala del geološke osnove SE 3, ki je bil znotraj plasti enakomerno razporejen (SE 704). Plast SE 704 715 smo označili kot hodno površino znotraj objekta, mogo- če pa je zaradi drenaže vsebovala visoko količino proda in peska (sl. 67). Delno je nad njo ležala plast ilovice, ki je vse- bovala dobrih 12 % proda in peska (SE 708), in ki smo jo razumeli kot izravnavo (sl. 67). Delno nad SE 704 in delno nad SE 708 je ležala plast ožganega peščenega melja, ki je vseboval večje količine lepa (SE 706). Plast je bila dokaj vo- 66 Tloris 4 jame 3. Merilo 1 : 100. doravna, lep pa je bil enoten, le v zgornjem delu nekoliko razdrobljen na kose (sl. 68). Vse to spominja na površino, ki je bila načrtno in skrbno izravnana (Pavlovič 2007, 21). Plast SE 706 je prekrivala približno 20 cm debela plast pe- ščene ilovice (SE 703) (sl. 69), ki je po vsem volumnu plasti vsebovala posamezne drobce lepa, drobci lončenine pa so 717 se pojavljali v zgornjem delu plasti. Plast smo označili kot nasutje, ki je vsebovalo artefakte predhodnih aktivnosti (Tica 708 2004, 21). Opuščeni objekt je nazadnje zapolnila koluvialna 704 plast meljaste ilovice (SE 693), ki je vsebovala tudi posame- 705 zne koščke lepa (sl. 70). 717 98  Razloga, zakaj je jama v tlorisu spremenila obliko iz okrogle v pra-422 vokotno oziroma zakaj je na mestu globoke jame, v tlorisu okrogle oblike, nastal pravokotni objekt, nam ni uspelo ugotoviti. Tako tudi 67 Tloris 3 jame 3. Merilo 1 : 100. ne vemo, če je glede namena med njima obstajala povezava. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 51 bila verjetno del oklepa, sta sicer nekoliko manjša od vijčka, celotno površino pa imata okrašeno z gostimi vodoravnimi vrezi (Šimek 2004, 123, sl. 36; 307, kat. št. 26.6.7.). Radiokarbonska analiza 705 Vzorec iz enega od zasutij jame (sl. 71); oglje (SE 703). BP 2457 ± 25, 1Σ cal (verjetnost 68,3 %): 748–687 BC (ver- 704 jetnost 26,4 %), 666–643 BC (verjetnost 9,5 %), 591–578 G70 (verjetnost 4,1 %), 564–507 (verjetnost 21,6 %), 458–454 703 (verjetnost 1,4 %), 439–419 (verjetnost 5,4 %); 2Σ cal (verje- G71 tnost 95.4 %): 753–658 BC (verjetnost 27,9 %), 668–610 BC 422 (verjetnost 15,4 %), 598–477 (37,6 %), 474–413 (verjetnost 14, 5 %). Namembnosti vseh treh jam na podlagi rezultatov arheo- loških raziskav ni bilo mogoče določiti. Glede na dimenzije, globine vkopov in delno tudi oblike presekov jam še najbolj spominjajo na nekatere zbiralnike za vodo oziroma vodnja- 69 Tloris 1 jame 3. Merilo 1 : 100. ke iz nižinskih naselbin iz različnih arheoloških obdobij. V nadaljevanju jih navajam le nekaj iz slovenskih najdišč. Zbi- ralnik za vodo iz časa zgodnje bronaste dobe z najdišča Za Raščico pri Krogu (SE 353) je v tlorisu meril 3 m v premeru, v geološko osnovo je bil vkopan 2,35 m globoko, v preseku pa je imel podobno kot jama 1 z Grofovih njiv obliko širo- kega lija z ostrim prehodom v rahlo poševno steno in nato postopnim prehodom v konkavno dno (Šavel, Sankovič 2010, 100). Iz časa pozne bronaste dobe je vodnjak (SE 519) z najdišča Pod Kotom-sever pri Krogu. V tlorisu je bil nepra- vilne oblike velikosti 4,4, × 3,6 m, njegova globina je znašala 2,4 m, v preseku pa je bil stožčaste oblike (Kerman 2011a, 76). Na Hajndlu so našli 6 vodnjakov, enega iz časa pozne 70 Koluvialna plast meljaste ilovice v kv. CF9 (SE 693), ki je bronaste dobe, ostali so iz starejše železne dobe. Nekateri prekrivala jamo 3; pogled proti vzhodu. so po obliki spominjali na vodnjake z Grofovih njiv (vodnjaki Gradivo znotraj plasti, ki so se pojavljale v jami 3 (gre za lep 2, 3, 4 in 5). Dva vodnjaka sta bila vkopana v strugo poto-in ostanke lončenine), je dokaj slabo ohranjeno in tipološko ka, ostali v geološko osnovo, ki jo je tvorila rumena ilovica. težko določljivo (G71, G72). Zanimivo pa je stožčasto vre- V vseh so bili najdeni ostanki lesenih konstrukcij vodnjakov, tence iz plasti SE 703, ki je od vrha do dna okrašeno s spira- največja sta v premeru zgoraj merila 2,2 × 2,4 m in 2,92 m, lo. Kot je navedeno zgoraj, je Grahkova vretenca s stiške na- globoka pa sta bila 2,09 m in 2,28 m. V polnilih vodnjakov selbine tipološko razvrstila le glede na obliko, ne pa tudi na so bili najdeni odlomki lončenine, različni organski ostanki, podlagi okrasov.99 Tako lahko vretence G70 uvrstimo med drobci oglja in posamezni kamni (Žižek, I. 2003). Na sre-vretenca njenega tipa 3. Vretenca so na stiški naselbini sku- dnjeveški naselbini Gornje njive pri Dolgi vasi iz časa med pno zastopana v vseh plasteh, pri čemer tista tipa 3 izvirajo 10. in prvo polovico 13. stoletja so našli vodnjak nepravilne pretežno iz najstarejših plasti, ki so uvrščene v čas starejšega okrogle oblike (SE 531), ki je v tlorisu meril 3,5 × 3 m, vko-halštatskega obdobja (Grahek 2016, 186). Kot zanimivost naj pan je bil 2,4 m globoko v geološko osnovo, v preseku je navedem, da vretence G70 po obliki spominja na bronasta bil stožčaste oblike. Na dnu jame je bila najdena tudi pravo-obeska skitskega tipa iz gomile II iz Jalžabeta blizu Varaž- kotna lesena konstrukcija vodnjaka (Kerman 2013, 36, 114). dina, ki je uvrščena v čas 6. stoletja pr. n. št. Obeska, ki sta Vsi navedeni zbiralniki za vodo oziroma vodnjaki pa so za razliko od jam na Grofovih njivah v polnilih, tudi tistih nižjih, vsebovali odlomke lončenine, lahko drobce oglja in koščke 99  Za razvrstitev vretenc v tipološke skupine glej opis pridatkov v gro-ožgane gline, verjetno lepa. Predvsem pa je število polnil v bu 2. 52 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 KIA 37321 osipale (Medović 1988, 341). Poleg tega so npr. shrambene SE 703 − jama 3 jame na obdonavskih starejšeželeznodobnih nižinskih na- charcoal, Grofove njive pri Krškem, sample depth: 0,40−0,50 cm selbinah Kalakača in Zemun-Asfaltna baza, za razliko od Fraction Corrected pMC† Convention Age δ13C(‰)‡ jam z Grofovih njiv, vsebovale številne najdbe tudi v nižje Holzkohle, 73.65 ± 0.23 2455 ± 25 BP -23.24 ± 0.14 ležečih plasteh, od lončenine do živalskih kosti, oglja, orodij Laugenrückstand, 3.6 mg C iz različnih materialov, ožgane gline in zaradi bližine Do- nave tudi ostanke školjk (Medović 1988, 37–340; Петровић Radiocarbon Age: BP 2457 ± 25 One Sigma Range: cal BC 748−687 (Probability 26.4 %) 2010, 15–172)101. (Probability 68.3 %) 666−643 (Probability 9.5 %) Objekt 4 591−578 (Probability 4.1 %) 564−507 (Probability 21.6 %) Vkopi za jame za kole102 SE 440, SE 442, SE 444, SE 446, 458−454 (Probability 1.4 %) SE 448, SE 450, SE 471, SE 473 s polnili SE 439, SE 441, 439−419 (Probability 5.4 %) SE 443, SE 445, SE 447, SE 449, SE 470, 472 Two Sigma Range: cal BC 753−685 (Probability 27.9 %) (Probability 95.4 %) 668−610 (Probability 15.4 %) Objekt je ležal zahodno od poti, v kv. CF05 in CG05. Ohra- 598−477 (Probability 37.6 %) njene jame za kole s polnili (sl. 49, 72) kažejo na pravokotni 474−413 (Probability 14.5 %) stavbni objekt z daljšima stranicama dolgima približno 5,3 in 71 Rezultat radiokarbonskega datiranja vzorca iz enega od krajšima približno 3,8 metra. Jame so bile okrogle ali ovalne zasutij jame 3 (SE 703) (KIA37321). oblike, s premerom med ok. 40 in 50 cm, le ovalna jama SE 445/SE 446 (na sredini zahodne daljše stranice) je bila navedenih zbiralnikih oziroma vodnjakih precej manjše kot nekoliko večja, v tlorisu je merila 63 × 43 cm (sl. 74). V glo-v jamah z Grofovih njiv. bino so jame merile med dobrih 40 in dobrih 60 cm. Navkljub podobnostim (velikost, globina, delno oblika) se Para jam za kole na sredini obeh daljših stranic bi lahko jame z Grofovih njiv med seboj tudi ločijo, predvsem v šte-kazala ali na ojačitev konstrukcije, morda v obliki nosilca vilu polnil in njihovi sestavi. Medtem ko v jamah 1 in 3 vsaj v slemena dvokapne strehe, ali pa je šlo za nadomeščanje spodnjih plasteh prevladujejo prodnata polnila (sl. 52, 62), dotrajanih nosilnih kolov z novimi. Hodni površini (SE 428 je bilo v jami 2 največ ilovnatih plasti (sl. 59). Količina ilovna-oziroma vrh SE 422), na kateri so bili najdeni manjši odlomki tih plasti bi lahko kazala na neke vrste oblaganja dna in sten jame, s čimer bi bila zagotovljena stabilnost objekta, saj so se pred tem stene jame osipale. Toda leče proda med ilov- natimi plastmi v jami kažejo, da so se stene jame navkljub utrjevanju z ilovico krušile (Tica 2004, 18). Pavlovičeva glede namembnosti jam ponuja še eno mo- žnost, in sicer da gre za shrambene jame oziroma silose. V prid svoji domnevi navaja tudi nekaj primerjav; shram- bene jame iz starejšeželeznodobne naselbine Kalakača nad Donavo v vzhodnem Sremu, mlajšeželeznodobne jame z nadstreškom iz naselbine Hochdorf v pokrajini Baden- -Württemberg, shrambeno jamo iz germanske naselbine Pallendorf v Spodnji Avstriji iz 2. ali 3. stoletja in shrambe- ne jame iz Möhlina v švicarskem kantonu Aargau (Pavlovič 72 Jame za kole objekta 4 (zgoraj) in linija treh jam za kole 2007, 63–65).100 Toda vse navedene primerjave izvirajo iz objekta 6 (spodaj); pogled proti severozahodu. območij, kjer geološko osnovo predstavlja ilovica oziroma puhlica; shrambene jame so večinoma plitvejše in drugačne 101  Navedba vseh raziskanih objektov na naselbinah z opisi struktur in navedbo najdb iz objektov. oblike. Za Kalakačo npr. Predrag Medović izrecno navaja, 102  V pričujočem delu za navpičen gradbeni element, ki je zabit ali da pri konično izkopanih objektih, kamor sodijo tudi na-zakopan v tla, uporabljam izraz kol. Po SSKJ (2000) je kol dolg, sre-vedene shrambene jame, raziskovalci niti v enem primeru dnje debel, v prerezu običajno okrogel lesen predmet). Črešnar za niso naleteli na primer, da bi se stene vkopanih objektov ta isti element uporablja izraz soha (Črešnar 2007a; Črešnar 2007b) (po SSKJ je soha navpičen podporni, oporni tram, kol, pokončni tram strešnega povezja), Dular pa stojka (Dular, J. 2008) (po SSKJ je stojka 100  S slikovnim gradivom in literaturo za navedena najdišča. pokončna podpora). Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 53 prazgodovinske lončenine, drobci oglja in manjši kosi hi- 2016, 109–111). Zato pa je zaradi podolgovato oblikovane šnega lepa (sl. 90), je bilo mogoče slediti tako znotraj kot bradavice naš odlomek podoben loncem z valjastim tru-zunaj objekta. pom in nekoliko navznoter zavitim ustjem iz Stične, ki jih V jami za kol SE 439/SE 440 (sl. 73) je bil med nekaj drob- je Grahkova uvrstila v tip 4. Lonci tipa 4 pa se v Stični od ci lončenine najden tudi odlomek ročaja pekve z žlebom tistih tipa 1 ločijo le po tem, da so za razliko od slednjih na zgornji strani in ovalnega preseka (G73), ki ga lahko okrašeni. Oba tipa se na stiški naselbini pojavljata predvsem uvrstimo med ročaje pekev tipa 4b po Grahkovi, ki se na v plasteh iz starejšega halštatskega obdobja, redkeje tudi v stiški naselbini pojavljajo skozi celotno halštatsko in laten-mlajših plasteh (Grahek 2017, 112–114). Pri Dularju so lonci sko obdobje.103 V jami za kol SE 445/SE 446 (sl. 74) pa je tipov 1 in 4 po Grahkovi združeni v isto skupino, in sicer tip bil najden odlomek večje posode G74. Možno, da je bil v 5, skoraj vsi primerki pa naj bi bili okrašeni z gumbastimi jamo položen kot zagozda. Glede na velikost odlomka bi ali bradavičastimi aplikami, včasih z aplikami ali polkrožnimi lahko šlo za del pitosa. Dular je pod tem nazivom združil in vodoravnimi razčlenjenimi rebri na ramenih. Časovno se posodje največjih razsežnosti, v naselbinah uporabljeno za lonci tipa 5 pojavljajo tako v starejšem kot v mlajšem hal-shranjevanje, na grobiščih pa kot žare. Oblika posode naj za štatskem obdobju (Dular, J. 1982, 31). Številne primerjave je terminološko opredelitev ne bi bila tako bistvena, pomemb-mogoče najti npr. tudi v loncih iz hiš B in D na Kučarju pri na je predvsem velikost posod, saj so pitosi skoraj vedno Podzemlju iz časa mlajšega halštatskega obdobja (Dular, Ci-visoki nad 30 cm (Dular, J. 1982, 12). Toda glede na obliko glenečki, Dular 1995, t. 15–19; 47; 48: 3; 49: 7). V isto skupino primerka z Grofovih njiv ni mogoče uvrstiti v nobenega od loncev bi lahko uvrstili tudi nekaj odlomkov s pokončnim tipov, ki jih je predložil Dular (Dular, J. 1982, 19–22). Podob-ustjem ali z ustjem, ki je rahlo nagnjeno navznoter iz jame 1 nosti ne najdemo tudi med pitosi iz stiške naselbine (Grahek (G56, G61 (pitos ?), G62, G63), in mogoče odlomek ustja iz plasti SE 426 = SE 422 (G36). 73 Izpraznjena jama za kol (SE 439/SE 440), ki je tvorila del 74 Izpraznjena jama za kol (SE 445/SE 446) z odlomkom objekta 4. posode (G74), ki je tvorila del objekta 4 . 103  Za pekve tipa 4b glej opis najdb iz jame 1/objekt 1. 54 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 Radiokarbonska analiza 35 cm, najgloblje do dobrih 50 cm, najbolj plitke pa le nekaj Vzorec iz polnila jame za kol (sl. 75); oglje (SE 441). centimetrov. BP 2563 ± 24, 1Σ cal (verjetnost 68,3 %): 796–766 BC (verje- Para jam za kole na severni krajši stranici in par na zahodni tnost 66,3 %), 677–675 BC (verjetnost 2,0 %); 2Σ cal (verje- daljši stranici kažejo na ojačitve konstrukcije ali na nadome- tnost 95.4 %): 803–750 BC (verjetnost 74,4 %), 687–666 BC ščanje dotrajanih nosilnih kolov z novimi. V jami SE 435/ (verjetnost 13,4 %), 638–593 BC (verjetnost 6,7 %). SE 436 so kot zagozdo za kol uporabili večji kos podolgo- vatega prodnika (sl. 76, 77). Objekt 5 Tako kot pri objektu 4 se je tudi tu hodna površina (vrh Vkopi za jame za kole SE 430, SE 436, SE 438, SE 659, SE 422) razprostirala znotraj in zunaj objekta (sl. 49). Za SE 661, SE 665, SE 667, SE 669, SE 671 s polnili SE 429, razliko od objekta 4 je bilo manjših odlomkov prazgodovin-SE 435, SE 437, SE 658, SE 660, SE 664, SE 666, SE 668, ske lončenine, drobcev oglja in manjših kosov hišnega lepa SE 670 več, odlomki lončenine pa zaradi ohranjenosti in velikosti Objekt je ležal zahodno od poti, v kv. CI04, CI05, CJ04 in niso primerni za nadaljnjo obdelavo. Naj omenimo le od-CJ05. Ohranjene jame za kole s polnili (sl. 49) kažejo na lomek G43, najden na hodni površini v kv. CI04, ki bi lahko pravokotni stavbni objekt z daljšima stranicama, dolgima predstavljal del pekve z bolj ali manj kupolasto oblikovanim približno 5,3 in krajšima do 4,9 metra. Jame za kole so bile ostenjem, kakršne je Grahkova pri obdelavi keramičnega iz nekoliko manjše od tistih pri objektu 4. Bile so okrogle ali stiške naselbine uvrstila v tip 2a, za katere je značilna zaob-rahlo ovalne oblike, premera med okoli 25 in nekaj prek ljena ali s spodnje strani nekoliko sploščena stojna ploskev. Pekve tipa 2 se na stiški naselbini pojavljajo v vseh plasteh, najbolj pogoste pa so v starejšem halštatskem obdobju 3000 (Grahek 2016, 176, sl. 51: Pe 2a). 2800 2600 Age [years BP] 2400 2200 Radiocarbon 2000 -1000 -900 -800 -700 -600 -500 -400 -300 -200 Calendar Age [years BC] KIA 37319 76 Dve jami za kole (SE 435/SE 436 in SE 437/SE 438) SE 441 / Obj. 1 / VZ 54 charcoal, Grofove njive pri Krškem, sample depth: 0,40−0,50 cm zahodne stranice objekta 5; pogled proti zahodu. Fraction Corrected pMC† Convention Age δ13C(‰)‡ Holzkohle, 72.69 ± 0.22 2565 ± 25 BP -27.34 ± 0.19 x = 18,95 x = 17,95 Laugenrückstand, y = 263,28 y = 263,17 z = 156,66 4.0 mg C z = 156,66 Radiocarbon Age: BP 2563 ± 24 422 422 422 One Sigma Range: cal BC 796−766 (Probability 66.3 %) 435 (Probability 68.3 %) 677−675 (Probability 2.0 %) 5 5 Two Sigma Range: cal BC 803−750 (Probability 75.4 %) 436 (Probability 95.4 %) 687−666 (Probability 13.4 %) 638−593 (Probability 6.7 %) 438 75 Rezultat radiokarbonskega datiranja vzorca iz polnila 77 Par jam za kole (SE 435/SE 436 in SE 437/SE 438) jame za kol, ki je tvorila del objekta 4 (SE 441) (KIA37319). zahodne stranice objekta 5. Merilo 1 : 20. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 55 V okolici objekta 5 sta bili v znotraj hodne površine (vrh med 19. in 17. stoletjem pr. n. št., tj. čas bronaste dobe, kar SE 422) najdeni tudi vretenci G48 in G49, ki sodita med vre-bistveno odstopa od ostalih absolutnih datacij na najdišču, tenca tipov 2a oziroma 2b po Grahkovi, ki se na stiški nasel- ki segajo v čas starejše železne dobe. bini sicer pojavljajo v vseh plasteh, a jih je največ v tistih iz Objekt 6 mlajšega halštatskega obdobja (Grahek 2016, 186).104 Vkopi za jame za kole SE 683, SE 685, SE 687 s polnili Radiokarbonska analiza SE 682, SE 684, SE 686. Vzorec iz polnila jame za kol (sl. 78); oglje (SE 670). Objekt je ležal vzhodno od poti, v kv. CF06 in CG06. Ohra- BP 3461 ± 24, 1Σ cal (verjetnost 68,3 %): 1874–1844 BC (ver- njene so bile le tri jame za kole s polnili (sl. 49, 72), razda- jetnost 23,2 %), 1815–1800 BC (verjetnost 10,2 %), 1778–1740 lja med njimi je bila 5,6 m. Južna, ki je bila najmanjša, je v (verjetnost 34,8 %); 2Σ cal (verjetnost 95,4 %): 1880–1837 premeru merila okoli 25 cm in bila globoka 15 cm, sredin-BC (verjetnost 27,7 %), 1833–1734 BC (verjetnost 59,1 %), ska, največja, je bila ovalne oblike, velikosti med 41 in 45 cm 1716–1694 BC (verjetnost 8,6 %). in globoka slabih 40 cm, severna pa je v premeru merila Radiokarbonska analiza vzorca iz polnila jame za kol SE 670 45 cm, globoka je bila 38 cm. Na podlagi lege v prostoru se loči od radiokarbonskih analizah vzorcev, ki so bili vzeti (vzporedno s potjo), arhitekturne značilnosti objekta (med-tako iz naselbinskih kot tudi grobnih ostankov na najdišču. sebojna razdalja jam za kole) in dimenzije objekta (dolži-Absolutna datacija objekta 5 na podlagi vzorca kaže na čas na stranice) domnevamo, da gre za delno ohranjen objekt, podoben objektoma 4 in 5. Koli v jamah so bili tako kot pri 3800 objektih 4 in 5 vkopani v plast SE 422. Objekt 8 3600 Vkopi za jame za kole SE 601, SE 617, SE 627, SE 629 s polnili SE 600, SE 616, SE 626, SE 628) in vkopana struktura SE 606 s polnilom SE 605. 3400 Age [years BP] Stavbni objekt 8 je ležal v kv. CD11, CE11, CD12 in CD13 (struktura SE 605/SE 606 pa na meji kv. CE12 in CF12) vzho- 3200 dno od poti, oddaljen približno 23 m od najbližjega objekta Radiocarbon 6 in 8,5 m od jame 3 (sl. 49). Jame za kole so imele rahlo ovalen tloris velikost do 0,5 m in 3000 -2000 -1950 -1900 -1850 -1800 -1750 -1700 -1650 -1600 presek v obliki črke U z ohranjeno globino do od 20 do 40 Calendar Age [years BC] cm. Vkopana struktura SE 605/SE 606 je imela ovalen tloris s premerom 0,7 m in banjast presek globine 0,18 m (sl. 79). KIA 37322 SE 670 − objekt 2 Njeno polnilo SE 605 je vsebovalo tudi drobce ožgane gline. charcoal, Grofove njive pri Krškem, sample depth: 0,40−0,50 cm Na podlagi lege bi vkopane strukture SE 600/SE 601, SE 616/ Fraction Corrected pMC† Convention Age δ13C(‰)‡ SE 617, SE 626/SE 627 in SE 628/SE 629 lahko označili kot Holzkohle, 64.99 ± 0.20 3460 ± 25 BP -23.72 ± 0.15 jame za kole s polnili. Glede na medsebojne razdalje bi Laugenrückstand, 4.4 mg C lahko predstavljale ohranjeno polovico stavbnega objekta s podobnimi dimenzijami, kot so jih imeli objekti 4, 5 in 6. Radiocarbon Age: BP 3461 ± 24 One Sigma Range: cal BC 1874−1844 (Probability 23.2 %) Usmeritev bi bila potemtakem severovzhod–jugozahod, (Probability 68.3 %) 1815−1800 (Probability 10.2 %) torej približno 15 kotnih stopinj vzhodneje glede na ostale 1778−1740 (Probability 34.8 %) navedene objekte. Širina objekta bi tako lahko merila 3,5 m Two Sigma Range: cal BC 1880−1837 (Probability 27.7 %) (stavbni objekt 4 npr. 3,8 m), z medsebojno razdaljo jam za (Probability 95.4 %) 1833−1734 (Probability 59.1 %) kole na daljši stranici okoli 2,5 m (objekta 4 in 6 npr. 2,7 m). 1716−1694 (Probability 8.6 %) Celotna daljša stranica bi torej merila okoli 5 m (nekaj manj kot pri objektih 4, 5 in 6). Možno pa je tudi, da gre za manjši 78 Rezultat radiokarbonskega datiranja vzorca iz polnila jame za kol, ki je tvorila del objekta 5 (SE 670) (KIA37322). objekt, omejen s štirimi jamami za kole, z daljšo stranico 3,5 m in krajšo 2,5 m. 104  Za vretenci glej opis pridatkov v grobu 2, za tip 2a vretence G10, za tip 2b vretence G11. 56 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 79 Struktura SE 606 po čiščenju polnila SE 605; meja kv. CE12 80 Izpraznjena jama za kol (SE 688/SE 689), ki je tvorila del in CF12. objekta 7. Struktura SE 605/SE 606 je ležala v liniji predvidene dalj- Vrh polnila (SE 690) severnejše jame, ovalne oblike, velikosti še stranice objekta 8 in je bila od (sredinske?) jame za kol 30 do 55 cm in globine dobrih 50 cm, so zapolnjevali skoraj SE 626/SE 627 oddaljena 4,3 m (sl. 49). Res pa se dimenzije oglati kamni (sl. 81), kar kaže na to, da je polnilo verjetno in oblika same jame ločijo od dimenzij in oblik ostalih jam ohranjeno v celoti. Vkop (SE 691) je imel oster prehod v nav-za kole, polnilo pa je vsebovalo tudi precej drobcev ožgane pično steno (na vzhodu navpična je stena po petih centime-gline. Tako strukturo lahko razlagamo kot vkopano strukturo trih postopno prešla v poševno steno) z ostrim prehodom v neznane vloge, morebiti povezane z dejavnostjo na dvori-rahlo konkavno dno (sl. 81–83). šču stavbnega objekta 8. Opisano stanje kaže, da je bil kol v tej jami nagnjen za okoli Objekt 7 10 stopinj v smeri vzhod−jugovzhod (sl. 83) oziroma v smer Vkopa za jami za kole SE 689, SE 691 s polniloma SE 688, objekta 4. Ker pa je slednji oddaljen skoraj 7 metrov, se po-SE 690. vezava obeh ne zdi verjetna. Kamenje v polnilu je služilo za utrditev kola v jami. Ker je prisotno le na vrhu polnila, Vkopa sta ležala v kv. CG03 in CH03 (sl. 49). Južnejši vkop ponuja tudi drugačno razlago; kol se je začel nagibati, zato (SE 689) je bil v tlorisu rahlo ovalen, velikosti 38 do 44 cm, je bil dodatno utrjen s kamni. v preseku pa je imel oster prehod v skoraj navpično steno z ostrim prehodom v rahlo konkavno dno, globok je bil sla- Obe vkopani strukturi sta zagotovo služili kot jami za kola, bih 50 cm. Na vrhu polnila (SE 688) je ležal sicer nedoločljiv ki sta imela premer do četrt metra. Natančnejša razlaga na odlomek keramične posode, v spodnjem delu polnila (od podlagi dokumentiranega stanja ni možna, ponuja pa se globine 0,4 m) pa so bili posamezni drobci oglja in ožgane nekaj možnosti. Lahko bi šlo za del stavbnega objekta, ki se gline (sl. 80). je razprostiral proti zahodu, torej izven izkopnega polja, za dva samostojna kola, en navpičen in en poševen, ki sta slu- žila dejavnostim na dvorišču objektov 4 in/ali 5, ali pa je šlo Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 57 za linearno strukturo, morda v obliki stoječega zaklona proti pogostim vetrovom. Predvsem stratigrafska lega dokazuje sodobnost objekta 7 z ostalimi opisanimi objekti. 5.2.3 Ostale prazgodovinske strukture in plasti V okolici opisanih objektov smo dokumentirali še nekaj osa- mljenih sodobnih struktur. V kvadrantu CM05 smo dokumentirali vkopano strukturo (SE 697, SE 698) ovalnega tlorisa premera 30 cm in globine do 35 cm, s presekom v obliki črke „V“, ki ima oster prehod v skoraj navpično steno, brez izrazitega prehoda v zašiljeno dno (sl. 84, 90). Oblika jame kaže, da gre za jamo za kol, pri čemer je bil zašiljen kol brez predhodnega vkopavanja zabit v zemljo. V kvadrantu CJ08 je bilo najdeno dno lončene posode (G47) (sl. 50). Ohranjenost posode kaže, da je bila najdena in situ. Od najbližjega dokumentiranega objekta je bila oddaljena skoraj 8 m. Menimo, da posoda kaže na prostor aktivnosti, bodisi v povezavi z zgoraj opisanimi objekti bodisi v pove- zavi z objektom v neposredni bližini, ki se v arheološkem 81 Vrh jame za kol (SE 690/SE 691), ki je tvorila del objekta 7. zapisu ni ohranil. Hodna površina te faze (vrh SE 422) je na tem mestu namreč z oranjem praktično uničena. O tem prostoru aktivnosti med jamo 1 in opisano lončeno posodo priča tudi distribucija lončenine in ožgane gline (sl. 49). V neposredni bližini jam 2 in 3 (kv. CF09) smo naleteli na skupek semen (vzorec 144) (sl. 49, 85, 90).105 Semena so približno okrogla, dorziventralno nekoliko sploščena, z raz- ločno vidnim kalčkom ventralno. Longitudinalna os (pre- sečišče mediane in frontalne ravnine) je najdaljša in meri okoli 2,2 mm, dorzoventralna os je najkrajša z merami okoli 82 Izpraznjena jama za kol (SE 690/SE 691), ki je tvorila del objekta 7. 156,63 156,63 156,14 156,16 156,64 156,15 156,39 156,63 156,14 156,16 156,65 156,63 156,64 84 Izpraznjena jama za kol (SE 697/SE 698) v kv. CM5. A B 83 Vkop jame za kol SE 691 objekta 7, a tloris, merilo 1 : 10; b 105  Analizo semen je izvedel Nejc Jogan iz Biotehniške fakultete Uni-perspektivičen pogled, ni v merilu; vir Tica 2004, sl. 17. verze v Ljubljani. Opisi in izsledki so prevzeti iz njegovega poročila (Jogan 2003). 58 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 86 Del preseka južnega roba izkopnega polja v sektorju 4; pogled proti jugu. kot 50 % različnih peskov in kamenja. Nasutje je ležalo na ilovnati plasti, ki je vsebovala dobrih 15 % peska in nekaj večjih prodnikov, velikih do 10 cm (SE 353). Gre za plast na- ravnega nastanka, katere sestava kaže na hidromorfna tla. Na podlagi tega sklepamo, da je nasutje (SE 352) služilo kot utrjevanje površine mokrišča (SE 353). V nasutju je bilo naj- denih tudi več odlomkov tipološko nedoločljive prazgodo- vinske lončenine, ki pa je primerljiva z lončenino, najdeno na območju objektov in jam. Glede na najdbe in lego ob poti (ta je delno tudi potekala prek nasutja) bi nasutje lahko uvrstili v isti čas kot ostale naselbinske ostanke. Vrsto aktiv- nosti, katerim je bil prostor nasutja namenjen, oziroma nje- 85 Skupek semen, najden v kv. CF9 (Vz 144). govega namena sicer ne moremo določiti, glede na to, da 1,5 mm, transverzalna os pa meri 1,8−2 mm. Gre za tipič- je pot delno potekala prek njega, pa Pavlovičeva meni, da no zrno trave iz poddružine Panicoideae, izluščeno iz plev, bi šlo lahko za izsuševanje in dvig terena ob pripravi trase kar je bilo lahko kvečjemu rezultat človekovega delovanja za pot (Pavlovič 2007, 28). (pleve so sicer pri tej poddružini zelo obstojne in čvrsto ob- Na najdišču so se prazgodovinske najdbe pojavljale tudi v dajajo zrelo zrno), torej zagotovo lahko izbiramo le med recentni ornici, kar kaže na intenzivno rabo prostora v polje-gojenimi rastlinami iz te poddružine, ki pa jih ni veliko. Po delske namene (npr. G86, G89, G90). Odlomek spodnjega obliki semena zlahka prepoznamo proso, ki je že od nekdaj dela posode na prstanasti nogi (G89) bi lahko predstavljal gojeno v najrazličnejših sortah in te se med sabo nekoliko del kroglaste posode oziroma buče, kot je tovrstne poso-razlikujejo po obliki semen. Poleg pravega prosa (Panicum de poimenoval Dular (Dular, J. 1982, 39–40). Posoda je bila miliaceum L.) so nekoč gojili še dve drugi vrsti: bar (Setaria izdelana na počasnem lončarskem vretenu, primerjavo pa italica) in srakonjo (Digitaria aegyptiaca), ki pa imata obe bi lahko npr. predstavljala kroglasta posoda s Kapiteljske nji-razmeroma daljša in ožja zrna. Od pravega prosa (P. milice- ve, najdena v grobu XIV/46 (Križ 2013, t. 55: G XIV/46-1). um) je do nedavnega v Evropi uspevala le tipska podvrsta (P. Najstarejše tovrstne primerke na Dolenjskem najdemo, sicer miliaceum ssp. miliaceum), ki se jo očitno kontinuirano goji redko, že v najmlajših grobovih iz starejšega halštatskega že nekaj tisočletij, torej gre gotovo tudi v našem primeru za obdobja, pogoste pa so v času celotnega mlajšega halštat-to podvrsto (čeprav razlik med podvrstami po obliki zrn ne skega obdobja (Dular, J. 1982, 40). Odlomek ročaja pekve moremo opaziti). Gre za vrsto žita, ki je bilo še donedavne- (G90) ima pravokoten presek, ki je na stiški naselbini znači- ga razširjeno predvsem v vzhodnem delu Evrope. V vzho- len za ročaje pekev tipa 4a, ki se tako kot že navedeni ročaji dni Evropi ga poznamo že vsaj od neolitika dalje, v bronasti pekev tipa 4b pojavljajo v vseh plasteh tako iz halštatskega dobi pa se je proso začelo širiti proti zahodu. kot tudi latenskega obdobja, največ pa jih je iz starejšega Na južnem robu sektorja 4 (sl. 86, 90) smo vzhodno od poti halštatskega obdobja (Grahek 2016, 178). dokumentirali antropogeno nasutje (SE 352), ki vsebuje več Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 59 5.3 Rimskodobne najdbe rimskodobno ornico, toda ob natančnejšem pregledu gra- diva smo to misel opustili. Na antropogene strukture, ki bi jih lahko označili za rim- skodobne, nismo naleteli. Rimskodobne najdbe so se poja- Po opustitvi železnodobnega naselja se je sčasoma verje- vljale v moderni ornici (SE 1 = SE 100 = SE 200 = SE 300 = tno začela oblikovati zelo temno sivo-rjava plast meljaste SE 400), v plasti, ki je ležala pod SE 1 in jo lahko označimo ilovice, enakomerna razporeditev grobih sestavin v plasti kot staro ornico oziroma spodnji del ornice (SE 2 = SE 431), (kamni, pesek, odlomki lončenine in gradbenega materiala) ter plasti meljaste ilovice, ki smo jo označili kot SE 421 (= pa kaže na to, da je bila plast v nekem trenutku obdelovana, SE 278 = SE 325 = SE 425 = SE 432 = SE 484 = SE 645 = tako da se je ustvarila t. i. paleoornica. Prisotnost rimsko-SE 677 = SE 678).106 dobnih najdb, poleg prazgodovinskih, ki jih lahko pripišemo obravnavani naselbini in pripadajoči grobni gomili, pa nas V moderni ornici (SE 1) in stari ornici (SE 2) so se rimskodob- ne sme presenetiti, saj gre za območje, ki leži v neposredni ne najdbe pojavljale na celotni površini najdišča. Plasti sta bližini rimskega mesta, njegovega predmestja in pripadajo-bili večinoma odstranjeni strojno, ker pa smo želeli preve- čega grobišča ob cesti Emona–Neviodunum. Za prisotnost riti možnost, ali gre kje za ostanke uničenih rimskodobnih rimskodobnih najdb na Grofovih njivah je potrebno upo-struktur, smo se na več mestih odločili za ročni izkop (sl. 7), števati bližino rimskih najdišč (cesta, grobovi, navsezadnje pri čemer smo najdbe dokumentirali znotraj kvadrantov ve-tudi naselbinske ostanke na tako na bližnjih Velikih njivah likosti 1 × 1 m. Ne s strojnim ne z ročnim izkopom nismo pri Veliki vasi, kot tudi v ok. 1,5 km oddaljenih Drnovem in naleteli na strukture, ki bi jih lahko označili za rimskodob-Veliki vasi), najdišče pa leži na rodovitni, nepoplavni ravnici, ne, vrednotenje distribucije pridobljenega gradiva pa tudi tako da je bilo podvrženo pogostim in dolgotrajnim antro-ni pokazalo prepoznavnih vzorcev. Poleg tega velja omeniti pogenim procesom. Ravno tako pa bi rimskodobne najdbe, izjemno slabo ohranjenost lončenine, saj gre večinoma za predvsem tiste v ornici, na najdišče lahko prišle od drugod, majhne odlomke z zaobljenimi robovi. npr. s prenosom prsti ali z gnojenjem s hlevskim gnojem, saj Rimskodobno gradivo se je pogosto pojavljalo tudi v pla- kmetje še danes v gnojnične jame poleg gnoja odmetavajo sti SE 421 v sektorju 5 (sl. 11, 12, 16, 46)107. Gre za plast tudi različne druge odpadke. Podobni zaključki veljajo tudi antropogenega nastanka, ki se je tako kot omenjena plast za pojav mlajših, novoveških in modernih najdb na Grofovih SE 422, katero je SE 421 prekrivala, pojavljala v pleistocenski njivah. globeli. Enako kot za plast SE 422 lahko predvidevamo, da Od predstavljenih kovinskih najdb lahko med zanesljivo se je tudi SE 421 prvotno razprostirala tudi izven območja, rimskodobne uvrstimo tri bronaste fibule (G141–G143), od-kjer smo jo dokumentirali, a je bila uničena z modernim lomek železnega zapaha (G158), najverjetneje, če ne vse, oranjem. Tako se je pod ornico (SE 400) na vzhodnem delu vsaj katerega od železnih žebljičkov (G144–G148), iz plasti sektorja 5, v kv. CT, CU, CV, CZ, DA14, 15, znotraj vbočenih SE 421, kjer veliko večino najdb predstavlja rimskodobno delov plasti SE 5 pojavljala plast meljaste ilovice, ki je vse-gradivo, pa izvira železen predmet kvadratnega preseka, ki bovala posamezne prazgodovinske in rimskodobne najdbe, se zaključuje s trikotnim vbočenim delom (G152). Predmet večinoma zaobljene odlomke lončenine (SE 499 = SE 508). je podoben žlici ali stilusu, toda da verjetno ne gre za stilus, Plast SE 499 je bila po sestavi podobna plasti SE 421 in bi jo govori že njegova dolžina, saj so stilusi precej daljši.108 Na lahko povezali z njo (ostanki SE 421). SE 421 je ležala tik pod Grofovih njivah sta bila najdena tudi dva rimska novca, as ornico, debela je bila do ok. 35 cm. Poleg rimskodobnega Nerve, kovan l. 97 v Rimu (G140) v ornici v kv. CP14, slabo gradiva, med katerim so prevladovali odlomki gradbenega ohranjen antoninijan iz druge polovice 3. stoletja (G163) pa materiala, je vsebovala tudi precej prazgodovinskih najdb, je bil najden ob pregledu terena izven izkopnega polja.109 a tudi nekaj novoveških in modernih, med katerimi je ravno tako prevladoval gradbeni material. Sprva smo zaradi šte- Od prikazanih keramičnih najdb lahko med rimskodobne vilnega rimskodobnega gradiva menili, da gre mogoče za uvrstimo odlomke krožnikov (G101–G104), skled (G108, G109, G113), skodel oziroma skodelic (G92, G93, G95, G96, G105), vaze (G97), čaše oziroma vaze (G100), loncev ozi- roma lončkov (G94, G98, G99, G106, G110, G129, G132), 106 Različno številčenje istih plasti smo uporabili zato, ker gre za razvrča (G107) oziroma ročajev, ki so verjetno pripadali vrčem lične dele izkopnega polja, kjer plasti med seboj niso imele fizičnega stika oziroma je zaradi ne istočasnega izkopa po sektorjih prišlo do številčenja iste plasti z različnimi številkami, v nekem trenutku pa so 108 Za primerjave s stilusi glej npr. Humer 2009, 163–167. bile takšne plasti lahko združene. 109 Novca je določila Alenka Miškec iz Numizmatičnega kabineta Na- 107 Na sliki 46 je SE 421 označena kot Ap2. rodnega muzeja Slovenije. 60 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 (G114–G118), noge trinožnika (G138), pečatnih oljenk Bojović 1983, 78; Cociş 2004, 150–154; Heynowski 2012, 137; (G120, G121), melnic (G91, G125, G126), kadilnice (G112), Jobst 1975, 88; Mackreth 2011, 199–201; Petković 2010, 244– držaje pokrovk (G122–G124), nadalje odlomke nekaj ne- 245; Riha 1979, 167; 1994, 146; Schmid 2010, 44–45; Sedl- določljivih posod (G111, G119, G127, G130, G131, G133– mayer 1995, 57–58; Генчева 2004, 60, 113). Nekateri avtorji G137, G139) in odlomek verjetno tubulusa (G128). menijo, da naj bi bili primerki brez okrasne odebelitve na Kot smo videli, se je Neviodunum pričel razvijati tekom 1. glavi oziroma začetku loka zgodnejši (npr. Bojović 1983, 78; stoletja, ob koncu 4. ali v prvi polovici 5. stoletja pa je bilo Busuladžić 2010, 99). Glede na to, da so bile fibule v obliki mesto opuščeno, kar kažejo tudi drobne najdbe (Horvat, črke T s šarnirjem večinoma najdene ob rensko-podona- Šašel Kos 1999; Petru, S., Petru, P. 1978, 28–48; Puhar 2013, vskem limesu, a tudi v Dura Europosu v Siriji na vzhodni meji 5–6). V isti časovni okvir lahko uvrstimo tudi gradivo z Gro-ob Evfratu (Frisch, Toll 1949, 51–61, kat. št. 31–119 po Schmid fovih njiv. 2010, 44, op. 380, 383),112 jih avtorji največkrat povezujejo s prisotnostjo vojske in označujejo kot vojaške fibule (npr. Fibula G142 sodi med močno profilirane fibule s trapezasto Böhme 1972, 27; Bojović 1983, 78; Busuladžić 2010, 98; Riha razširjeno nogo in vrezanim cik-cak ornamentom na loku in 1979, 167). Toda tovrstne fibule se ravno tako relativno po-nogi, ki jo lahko uvrstimo v tip Jobst 4F. Najstarejšo tovrstno gosto pojavljajo izven območja limesa, npr. v Švici, Italiji, v fibulo poznamo s Štalenske gore, verjetno iz tiberijskega zahodnih in vzhodnih Alpah (Jobst 1975, 88), v »civilnih« časa (Sedlmayer 2009, 34, t. 23: 492), običajno pa se po- kontekstih (Schmid 2010, 44; Ortisi 2008, 44–45), v Vimi- javljajo od druge polovice 1. do tretje četrtine 2. stoletja. naciju pa jih najdemo npr. tudi v ženskih grobovih (Petković Pogosto se pojavljajo v podonavskih provincah in Barbariku, 2010, 242, 245). poznamo jih še v severni Italiji in severovzhodnem delu pro- vince Dalmacije, v zahodnorimskih provincah pa so nezna- Med rimskodobne najdbe sodi tudi odlomek fibule v obliki ne (npr. Bojović 1983, 38; Heynowski 2012, 84; Jobst 1975, goloba (G143). Gre za ploščato živalsko fibulo s plastično 36–37; Petković 2010, 78, 81–82; Riha 1979, 75; Schmid 2010, oblikovanim vratom in glavo ptice, ki ima peresovino na za-23–25; Sedlmayer 1995, 27–28). ključku repa. Golob je imel razprta krila. Prostorsko najbližji primerjavi zanjo najdemo v paru fibul iz groba 172 grobišča Slabo ohranjena bronasta ločna fibula v obliki črke T s šar- Beletov vrt v Novem mestu iz časa 1. ali 2. stoletja (Knez, T. nirjem, brez okrasne odebelitve na glavi oziroma na začet- 1992, t. 58: 8, 9). Ploščate fibule s plastično oblikovanim vra- ku loka fibule (G141), je bila najdena v rimskodobni plasti tom in glavo goloba, najdene na območju Slovenije, avtorji SE 425 (= SE 421). Z Drnovega mi je znana le še ena ločna sicer časovno uvrščajo v poznoantično obdobje, tj. v 5. ali fibula v obliki črke T, in sicer srebrn primerek iz t. i. depojske 6. stoletje (Knific, Sagadin 1991, 74–75), a gre za fibule, ki najdbe Drnovo 2 (Miškec 2007b, 111), najdene na južni nevi-so bile odkrite brez kontekstov na najdiščih, kjer je doka- odunski nekropoli,110 ki je bila verjetno zakopana leta 260,111 zana tudi močna zgodnjerimska poselitev, kot na Zgornji ko so v Panonijo vdrli Jazigi in Roksolani (Miškec 2007c, 135). Hajdini na Ptuju (Knific, Sagadin 1991, 75, kat. 70, 71) oziro-Fibula iz drnovske depojske najdbe ima, za razliko od pri- ma na Ajdni nad Potoki (Knific, Sagadin 1991, 74, kat. 69), merka z Grofovih njiv, okrasno odebelitev na glavi oziroma na najdišču, kjer se poleg ostankov poznoantične poseli-začetku loka. tve pojavljajo tudi znaki o poselitvi že v prvih stoletjih n. št. Ločne fibule v obliki črke T s šarnirjem se pojavljajo od Bri- (Sagadin 1997, 13).113 Predvsem ploščate fibule, ki imajo na tanije do balkanskih provinc, a večinoma vzdolž limesa, v ptičjih krilcih upodobljene krožce ali koncentrične krožce in/ notranjosti so redke (npr. Boelicke 2002, 117; Böhme 1972, ali luknjici, kakršni sta bili najdeni na Ajdni in na Zgornji Haj-26–28; Bojović 1983, 78; Busuladžić 2010, 98; Cociş 2004, dini na Ptuju,114 se lahko pojavljajo že v kontekstih iz klav-150–154; Heynowski 2012, 137; Jobst 1975, 87–91; Mackre- dijsko-neronskega obdobja (npr. Mackreth 2011, 184, t. 126: th 2011, 199–201; Ortisi 2008, 44; Petković 2010, 244–245; 14445; Riha 1979, 199, t. 66: 1711), avtorji pa ploščate fibule s Riha 1979, 166–168; Riha 1994, 145–146; Schmid 2010, 44; plastično oblikovanim vratom in glavo goloba, ki ima pere- Генчева 2004, 60, 113). Značilne so za 3. stoletje, pri čemer sovino na zaključku repa, nasploh večinoma uvrščajo v čas se nekatere oblike lahko pojavljajo že ob koncu 2. in še tudi v 4. stoletju (npr. Boelicke 2002, 117; Böhme 1972, 27–28; 112 Pojav fibul v obliki črke T s šarnirjem v Dura Europosu bi lahko postavili v kontekst mobilnosti rimske vojske. 110  Depojska najdba je bila odkrita leta 2003 ob arheoloških raziskavah 113 Čeprav je bila fibula najdena v vodnem zbiralniku, ki je uvrščen v ob gradnji trase avtoceste Smednik–Krška vas (Miškec 2007a, 47). poznoantično obdobje (Valič 1986). 111  Najmlajši novci iz depojske najdbe sodijo v zadnje leto (l. 260) sku-114 Ena od dveh ploščatih fibul v obliki goloba iz Zgornje Hajdine (Kni-pne vlade Valerijana I. in njegovega sina Galijena (Miškec 2007c, 133). fic, Sagadin 1991, 75, kat. 71). Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 61 med 1. in 2. oziroma 3. stoletjem (npr. Cociş 2004, 117–119, t. imajo rdeč premaz. Ptujski primerki so časovno uvrščeni od 102: 1441; Feugère 1985, 393, sl. 60: tip 29a27; Kropf, Nowak poznoflavijskega časa do sredine 2. stoletja (Istenič 1999, 119, 2000, 153–154, t. 67: 393; Petković 2010, 198–199, 202–203, sl. 102: K/PD 3). V to skupino bi lahko uvrstili odlomek G103. t. 37: 4, 5; Амброз 1966, 34–35, t. 15: 23), čeprav nekateri Krožnike tipa K 3 najdemo tudi v grobovih na nekaterih ne izključujejo možnosti, da bi lahko bile tudi poznoantične dolenjskih in posavskih najdiščih, tudi na Drnovem, pa tudi (npr. Boelicke 2002, 128, 52: 1112, 1115; Gugl 1995, 46–47, t. v bližnjem Zagrebu in na Gorjancih/Žumberak (npr. Gregl 19: 159;115 Martin 2011, 159 (569), sl. 162: 3). Glede na nave-1989, t. 8: 5; Gregl 2009, t. 57: 3; Knez 1992, t. 5: 10; Petru, deno bi lahko poškodovano ploščato fibulo v obliki goloba S., Petru, P. 1978, t. 36: 30; Slabe 1993, t. 5: 2; Uršič 1985, z Grofovih njiv uvrstili v čas od druge polovice 1. do konca sl. 13: 7; 15: 8). Med bikonične krožnike, poimenovane tudi 2., mogoče še v 3. stoletje. Soldatenteller, sodi odlomek G101. Tovrstni krožniki se na Odlomek železnega zapaha G158, najden v SE 508, pred- naših najdiščih pojavijo že konec 1. stoletja, najbolj razširjeni stavlja del drsne ključavnice, ki se je zaklepala z drsnim klju- so v 2. stoletju in v uporabi še v celotnem 3. stoletju (Vidrih čem. Tovrstni železni ali bronasti zapahi se pojavljajo skozi Perko 2006, 92), najdemo pa jih tudi na dolenjskih najdiščih celotno rimskodobno obdobje, na podlagi tipologije pa jih (npr. Slabe 1993, 15; Petru, P. 1969b, 204). ni moč natančneje opredeliti (Bassi 1996, 88, II.8, sl. 25: 4; Skledo z odebeljenim ustjem na zunanji strani (G105) bi lah-Ciurletti 1996, sl. 15; 16; Modrijan, Milavec 2011, 59–60). ko uvrstili v čas 2. ali 3. stoletja oziroma v poznoantično ob- Odlomki krožnikov z Grofovih njiv se pojavljajo v vseh treh dobje (Booth 2009, sl. 9; 105; Klenina 2006, sl. 6: MD 2506). tipoloških različicah, kakršne je npr. za krožnike na ptujskih Skodeli G92 in G93 sodita v skupino skodel z navzdol izvi-zahodnih grobiščih določila Janka Istenič. V njeno skupino hanim ustjem.117 Tovrstne skodele posnemajo sigilatne obliK 1, za katero so značilne navzven nagnjene, ravne ali ra- ke Drag. 35 in Drag. 36, med seboj pa se razlikujejo tako po hlo izbočene stene in enostavno ustje (Istenič 1999, 118–119, globini kot tudi velikosti izvihanega ustja. Najmanjše ima-sl. 102: K/PD 1),116 bi lahko uvrstili odlomek krožnika G102. jo premer ustja nekaj nad 10 cm, največje tudi 25 cm. Dno Tovrstni krožniki se pojavljajo tudi v grobovih iz časa ob imajo prstanasto. Pojavljajo se od druge polovice 1. stoletja, koncu 1. in 2. stoletja na nekaterih dolenjskih in posavskih v rabi so skozi celotno 2. stoletje, čeprav se njihovo število grobiščih, vključno z Drnovim (npr. Knez 1992, t. 25: 2; 29: v drugi polovici 2. stoletja občutno zmanjša (Plesničar Gec 4; Petru, P. 1969a, t. 16: 9; Petru, P. 1969b, sl. 14: 17; Petru, S., 1977, 52–53, t. 7: 1–6; Slabe 1993, 15118). Nekaj podobnih Petru, P. 1978, t. 37: 1; Slabe 1993, t. 1: 1; 9: 25; Uršič 1985, sl. skodel z izvihanim ustjem je bilo najdenih tudi na Drnovem. 15: 9). Krožniki z navzven nagnjenimi izbočenimi ali redkeje Petrujeva pa jih uvrščata v 2. stoletje (Petru, S., Petru, P. 1978, ravnimi stenami, ki preidejo v navznoter nagnjeno (uviha-39, t. 35: 11, 12, 15, 16; 53: 13–20; 55: 12; 66: 6, 9). no) ustje, dno pa je bolj ali manj usločeno proti sredini, je Odlomek polkrožne skodele G96 lahko uvrstimo med sko-Isteničeva uvrstila v tip K 2. Tovrstne krožnike je uvrstila v čas dele, ki posnemajo sigilatno obliko Drag 37. Gre za skode-ob koncu 1. in prve polovice 2. stoletja, verjetno pa naj bi le, ki se pogosto pojavljajo v Panoniji od 2. do 4. stoletja se uporabljali že v drugi polovici 1. in še v drugi polovici 2. (npr. Brukner 1981, 87; Ožanić Roguljić 2016, 41). V Emoni ter v 3. stoletju (Istenič 1999, 119, sl. 102: K/PD 2). V to sku-jih najdemo v grobovih iz časa med sredino 2. in koncem pino bi lahko uvrstili odlomek G104. Gre za krožnike, ki se 3. stoletja (Plesničar Gec 1977, 54), pojavljajo pa se tudi na na Dolenjskem pojavljajo redkeje od krožnikov ostalih dveh Dolenjskem (npr. Petru 1969b, sl. 5: 4, 6, 9). tipov po Isteničevi (npr. Knez 1992, t. 43: 3). Tretjo skupino predstavljajo krožniki tipa K 3, za katere so značilni nizke Polkroglasta skodelica z izvihanim, odebeljenim ustjem je na pokončne izbočene stene in rahlo uvihano ustje ter ravna ostenju okrašena z linijo majhnih vtisnjenih trikotnikov, ro-ali rahlo usločena dna, na notranji in zunanji površini pa bova ustja pa krasita liniji manjših vtisov (G95). Neposrednih primerjav za skodelico mi ni uspelo najti, nekoliko pa tako po obliki kot velikosti spominja na skodelico s profiliranim 115  S tem da Gugl, ki ga povzema tudi Boelicke, navaja, da ne po- ustjem in dvema vodoravnima vrezoma na ostenju iz groba znamo niti enega primerka tovrstnih fibul z upodobitvijo goloba 39 z grobišča Pristava pri Trebnjem iz 2. stoletja (Slabe 1993, oziroma ptice nasploh, ki bi izviral iz celot, ki bi jih lahko zanesljivo uvrstili v poznoantično obdobje, dopušča pa možnost, da bi bile v t. 5: 1). tem času tovrstne fibule lahko na alpskem območju del noše roman- skih staroselk. 116  Ptujski krožniki so, razen enega, ki je uvrščen v čas druge polovice 117  Nekateri avtorji tovrstno posodje uvrščajo med krožnike; npr. Bru-4. ali začetka 5. stoletja, uvrščeni v čas od 1. do 3. stoletja (Istenič kner 1981; Gregl 1989; Nikolić Đorđević 2000; Slabe 1993. 1999, 119). 118  Z navedbo primerkov iz grobišča Pristava pri Trebnjem. 62 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 Odlomku ustja čaše oziroma vaze s trikotno oblikovanim do zeleno-rjave oziroma olivno rjave barve, ki je prekrita z robom G100 bi lahko primerjave našli med podobnimi ča-grobim kremenčevim peskom. šami, kot jih poimenovala Ljudmila Plesničar Gec, iz Emo- Melnice (tudi mortaria) so sklede s širokim, navzdol zaviha-ne, ki so uvrščene v čas od 2. do 4. stoletja (Plesničar Gec nim robom, ločenim od pokončnega ustja z značilnim žle-1977, 49), oziroma vazami, kot jih je poimenovala Verena bičem. Običajno imajo melnice izoblikovan tudi izlivek, ki pa Vidrih Perko, iz opekarskega obrata na Vranskem, ki je bil v na nobenem od naših odlomkov ni ohranjen. Gre za zna-uporabi od 1. do sredine 3. stoletja (Vidrih Perko 2006, 89). čilno obliko rimske kuhinjske keramike, ki se je uporabljala Odlomek G97 bi bil lahko del vaze z vertikalno odebeljenim za pripravo hrane, saj med prazgodovinskim keramičnim ustjem, kakršne se v emonskih grobovih pojavljajo v 2. sto-gradivom melnic ne poznamo. V njih so s pomočjo tolkača letju (Plesničar Gec 1977, 44), na Dolenjskem pa se, razen ( pistillum) drobili začimbe in raznovrstne dodatke za kuha-redkih primerkov z Drnovega, ne pojavljajo (npr. Petru, S., nje (Ožanić Roguljić 2016, 80; Vidrih Perko 2006, 92). Števil-Petru, P. 1978, t. 31: 7). ne najdbe melnic iz ptujskih mitrejev (Tušek 2001, t. 4: 4, 6, 7; Odlomek ustja vrča z delom trakastega rahlo profiliranega Vomer Gojkovič 2001, t. 2; 3: 1, 2; Žižek, I. 2001, t. 13–18) pa ročaja (G107) bi lahko predstavljal del ovalnega vrča s širokažejo na to, da so jih verjetno uporabljali tudi za drobljenje kim vratom in nekoliko navzven zavihanim, ravno odreza- dišav v kultne namene. nim ustjem.119 Tovrstni vrči se začnejo pojavljati na prehodu V Panoniji poznamo najstarejše melnice že iz 1. stoletja (Bru-1. v 2. stoletje, najdemo pa jih vse do konca 3. stoletja (Ple- kner 1981, 83–84), medtem ko so primerki z zeleno-rjavo sničar Gec 1977, 32). Vrči s širokim ustjem in ovalnim trupom glazuro uvrščeni v čas 3. in 4. stoletja (Brukner 1981, 84). se pogosto od flavijskega obdobja dalje pojavljajo tudi na dolenjskih grobiščih, vključno z Drnovim.120 Odlomek G112 je najverjetneje pripadal kadilnici. Te se v večjem številu začnejo pojavljati od avgustejskega obdobja Ročaji, čepasta (G122, G123) in gumbast (G124), pripadajo dalje. Veljajo za tipično rimsko posodje, pojavljajo pa se tako pokrovom konične oblike, ki so služili za pokrivanje loncev, v naselbinskih sklopih kot tudi v grobovih. Njihov namen skled, krožnikov in drugih posod. Po Olgi Brukner tovrstni naj bi imel kultni značaj; številne naselbinske najdbe kaže-pokrovi v Panoniji predstavljajo provincialno obliko pokro- jo, da so jih uporabljali ne le v pogrebnem kultu, temveč vov za lonce in sklede v času od 2. do 4. stoletja (Brukner tudi ob drugih kultnih obredih, ravno tako pa za potrebe 1981, 43, 110–111). gospodinjstva (Brukner 1981, 38–39; Ožanić Roguljić 2016, Odlomek noge G138 je verjetno del trinožnika, kar kaže- 82–83). Najstarejši ptujski grobovi s kadilnicami so iz časa 1. jo npr. trinožniki iz grobov iz časa 1. oziroma 2. stoletja v stoletja, pojavljale pa naj bi se še v zadnji tretjini 3. oziroma Novem mestu (Božič 2008, t. 3: 6) in Zagrebu – Stenjevec v 4. stoletju (Istenič 1999, 135–137, op. 41).121 Podobno so v (Gregl 1989, t. 2: 3; 21: 5), kjer imajo nekateri trinožniki noge Singidunu različni tipi kadilnic uvrščeni v čas med koncem okrašene z navpičnim metličenjem. 1. in sredino 4. stoletja (Nikolić Đorđević 2000, 178–181), v Za odlomka oljenk GN133 in GN134 lahko rečemo le to, da Vinkovcih (Cibalae) v 2. in 3. stoletje (Ožanić Roguljić 2016, sta pripadala pečatnim oljenkam z zaprtim kanalom. Gre za 82–83), kamor jih za Spodnjo Panonijo nasploh uvršča tudi najbolj razširjeno obliko rimskodobnih oljenk; njihova izde-Bruknerjeva (Brukner 1981, 39). lava se je začela v klavdijskem času, največji razcvet njihova proizvodnja in uporaba doživi v flavijskem obdobju (Istenič 1999, 150), uporabljali pa so jih vse do začetka 5. stoletja (Perko, Nestorović, Žižek 2012, 33). Na najdišču Grofove njive so bili skupaj najdeni trije odlom- ki melnic (G91, G125, G126). Pri melnici G91 je ohranjen del ustja z ostenjem, medtem ko je pri melnicah G125 in G126 ohranjen del dna z ostenjem. Vsi štirje odlomki so imeli na notranji strani ohranjene sledove glazure, od zelene 119  Žal ne moremo določiti njegove oblike, saj je ohranjen le manjši del vratu vrča z ustjem. 120  Za navedbe dolenjskih primerkov glej Plesničar Gec 1977, 32, op. 121  Npr. grob 194 z zahodnih grobišč je iz časa med klavdijevskim 190–192. časom in koncem 1. stoletja (Istenič 1999, 136–137). Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 63 5.4 Mlajša obdobja V najmlajšo fazo smo uvrstili plasti in strukture na najdišču, ki jih večinoma lahko povežemo z modernim kmetovanjem. V prvi vrsti gre tu za ornico (SE 1 = SE 100 = SE 200 = SE 300 = SE 400). Moderni kolovoz (SE 262–SE 266), ki je potekal prečno prek najdišča v smeri vzhod–zahod, smo detajlno dokumentirali v preseku na jugovzhodnem robu najdišča (sl. 87). 87 Del preseka modernega kolovoza v kv. CK24. V najmlajšo fazo smo umestili tudi sklop struktur ( jame za 88 Čiščenje izkopnega polja v sektorju 2, vidna je linija jam kole) v sektorju 2, tik ob lokalni cesti Krško–Kostanjevica za kole, tj. ostanke modernega objekta (skedenj ali kozolec); (SE 105–SE 122) (sl. 88). Gre za ostanke objekta, po vsej ver- pogled proti severovzhodu. jetnosti povezanega s kmetijstvom (kozolec ali skedenj), za katerega domnevamo, da je bil verjetno odstranjen ob gra- dnji ceste Ljubljana–Zagreb oziroma odcepa proti Krškem. Gradnji ceste gre pripisati tudi nastanek plasti; nasutja za odstavni pas oziroma parkirišče (SE 102 in SE 125). Med novoveškim oziroma modernim gradivom na najdišču so prevladovali gradbeni material, odlomki različnih kera- mičnih in steklenih posod, tu pa predstavljamo nekaj kovin- skih najdb. Med zanimivejše sodita kovinski glavnik (G161) in bronasta aplika križanega Jezusa (G160). Medeninast glavnik G161 sodi med greblje oziroma koma- tne glavnike (nem. Pferdekamm oziroma Mähnenkamm). Tovrstni glavniki predstavljajo del kovinskega okrasja na ko- 89 Medeninast komatni glavnik iz časa okoli leta 1900; vir matih praznične konjske vprežne opreme v 19. in v prvi po- https://www.ebay.de/itm/Antiker-Pferdekamm-Pferd-Kamm- lovici 20. stoletja. Pogosto gre za ulite medeninaste glavnike aus-Messing-um-1900-1-/182099021310. s figuralno oblikovanim držajem, kar priča o njihovi okrasni vlogi, toda osnovni namen konjskih glavnikov je bil razče- savanje grive in repov (Baš et al. 2004, 227; Makarovič 1981, 281–283). Da pa so uporabljali tudi preprostejše primerke, 64 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 nam kaže npr. našemu podoben medeninast glavnik, prikazan na sl. 89, iz časa okoli leta 1900.122 Med novoveške najdbe lahko uvrstimo tudi bronasto apli- ko križanega Jezusa, ki je prvotno predstavljala del razpela (G160). Neohranjeni križ bi bil lahko kovinski ali iz lesa. To- vrstne aplike se pojavljajo že vsaj od 17. oziroma 18. stoletja dalje (npr. Azinović Bebek, Janeš v tisku, t. 19: 1, 2; Knez, D. 2010, 54; Krnjak 2016, 406, kat. št. 171 a, b). Nekatere tu predstavljene kovinske predmete iz plasti, ki so vsebovale najdbe iz več obdobij, s pomočjo tipoloških primerjav ni bilo mogoče uvrstiti v točno določeno časov- no obdobje, saj gre za najdbe, ki oblikovno in uporabno niso spreminjale oblik tekom časa. To so bronasta ploščica v obliki šestkotnika (G149), železen okov (G151), dve železni paličici, ena pravokotnega (G153), druga okroglega (G154) preseka, podkev (G159), odlomek železnega noža (G162) in odlomki nekaj drugih nedoločljivih železnih predmetov (G155–G157). Našteti predmeti bi lahko sodili tako v rimsko kot kasnejša obdobja, vse do recentnega. Nekateri pa bi bili lahko tudi prazgodovinski (npr. G153 in G154). 122  Za pomoč pri določanju glavnika se iskreno zahvaljujem etnologi-nji dr. Ivanki Počkar iz Posavskega muzeja Brežice. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 65 6Sklep Na podlagi predhodnih arheoloških pregledov je bilo (Dular, J. 2008, 340, sl. 2B), oziroma po Matiji Črešnarju med zaradi velike količine rimskodobnih najdb na lokaciji, preproste objekte, kjer so bile kot nosilni element uporablje-označeni kot Grofove njive pri Veliki vasi, pričakovati ne v jamo postavljene oziroma zabite sohe (Črešnar 2007a, ostanke, ki bi kazali na rimskodobno poselitev ali ostan-48–51, 66–67, sl. 15; Črešnar 2007b, 326–327, sl. 5). Kako ke rimskodobnega grobišča (Djurić 2003b; Djurić, Tica so bile grajene stene med navpično postavljenimi oziroma 2000).123 Toda sama izkopavanja so postregla s prese-zabitimi koli, iz ostankov ni bilo mogoče ugotoviti, precej nečenjem, saj smo odkrili ostanke nižinske naselbine ostankov hišnega lepa (sicer le manjših kosov) pa priča o iz mlajšehalštatskega obdobja s pripadajočo potjo, ki tem, da so bile stene zamazane z glino. je v smeri sever–jug potekala ne le skozi samo naselje, Objekta 4 in 5, ki sta se nahajala tik ob zahodni strani poti, temveč v obe smeri tudi precej izven območja, ki so ga predstavljata ostanke pravokotnih stavbnih objektov z dalj-omejevali stavbni ostanki, ter ostanke grobne gomile, ki šima stranicama, dolgima dobrih 5 m, krajši pa sta bili pri je vsebovala vsaj štiri grobove s petimi pokopi (sl. 90). objektu 4 dolgi približno 4 m, pri objektu 5 pa približno Najdba prazgodovinske nižinske naselbine, poti, ki jo lahko 5 m (sl. 49, 72, 90). Pri obeh objektih nekateri pari jam za povežemo z njo, in grobne gomile na relativno majhnem kole kažejo ali na ojačitve konstrukcije ali na nadomešča-prostoru na območju Slovenije predstavlja redkost. Edino nje dotrajanih nosilnih kolov z novimi. V nekaterih jamah za primerjavo pravzaprav predstavlja najdišče Rogoza na za-kole so bili najdeni tudi večji odlomki lončenine ali večji kosi hodnem robu Dravskega polja (Strmčnik Gulič 2011, 122– kamenja, ki so bili v jamo položeni verjetno kot zagozde za 126).124 Toda za razliko od Grofovih njiv, kjer tako naselbin- kole (sl. 74, 76, 77). ske ostanke kot tudi grobno gomilo lahko uvrstimo v isti čas, Pri objektu 6, ki je ležal vzhodno od poti, so bile ohranje-tj. poznohalštatsko obdobje, imamo v Rogozi na eni strani ne le tri jame za kole, razdalja med skrajnima je bila 5,6 m ostanke nižinske naselbine in poti iz časa pozne bronaste (sl. 49, 90). Na podlagi lege v prostoru (vzporedno s potjo), dobe, na drugi strani pa so štirje gomilni pokopi z individu-arhitekturne značilnosti objekta (medsebojna razdalja jam alnimi žganimi grobovi iz poznega 8. oziroma zgodnjega 7. za kole) in dimenzij objekta (dolžina stranice) bi lahko šlo za stoletja, tj. iz starejšega halštatskega obdobja. Zaradi isto-delno ohranjen objekt, podoben objektoma 4 in 5. Seveda časnosti ostankov nižinskega naselja in grobne gomile tako pa gre v primeru objekta 6 lahko tudi za enolinijski pomožni Grofove njive zaenkrat lahko označimo kot unikum znotraj objekt, recimo plot oziroma ograjo. Podobno velja za objekt slovenskega prostora. 7, ki sta ga tvorili le dve jami za kol (sl. 49, 90). Ležal je zaho-Na najdišču je posamezne strukture kot rdeča nit povezova- dno od poti, blizu zahodne meje izkopnega polja. Lahko bi la tlakovana pot, katere potek smo dokumentirali v dolžini šlo za del stavbnega objekta, ki se je razprostiral proti zaho-dobrih 300 m. Potekala je v smeri sever−jug, le na severnem du, torej izven izkopnega polja, za dva samostojna kola, en delu izkopnega polja je nekoliko zavila proti vzhodu. Kot navpičen in en poševen, ki sta služila dejavnostim na dvori-dokaz, da je pot potekala v skladu z okolico, služi razpore- šču objektov 4 in/ali 5, ali pa je šlo za enolinijsko strukturo, ditev sodobnih objektov v prostoru (sl. 49, 90). morda plot oziroma ograjo. Če izvzamemo jame, lahko ostanke ostalih objektov uvrsti- Pri objektu 8 bi glede na medsebojne razdalje jam za kole mo med po Dularju preproste objekte, grajene s stojkami (sl. 49, 90) lahko domnevali, da gre za ohranjeno polovico stavbnega objekta s podobnimi dimenzijami, kot sta jih 123 Ob intenzivnem arheološkem pregledu je bilo sicer najdenih ne- imela objekta 4 in 5, mogoče tudi 6. Usmeritev bi bila po- kaj odlomkov prazgodovinske lončenine. Precej več je bilo ožgane temtakem severovzhod−jugozahod, torej nekoliko stopinj gline, ki pa je brez kontekstov ni moč časovno uvrščati, po številu in vzhodneje glede na ostale navedene objekte. Širina objekta koncentraciji pa so močno prevladovali odlomki rimskodobne lon- bi tako lahko merila 3,5 m, z medsebojno razdaljo jam za čenine. Za distribucijo najdb glej Djurić 2003b. kole na daljši stranici okoli 2,5 m. Celotna daljša stranica bi 124 Za poznobronastodobno naselbino v Rogozi glej tudi Črešnar 2010. 66 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 torej merila okoli 5 m. Možno pa je tudi, da gre za manjši najdb v nižjih plasteh jam. Na Grofovih njivah se v arheo-objekt, omejen s štirimi jamami za kole, z daljšo stranico loškem zapisu dokazi o morebitnih aktivnostih na verjetno 3,5 in krajšo 2,5 m. Treba pa je vedeti, da sta bila hodna vedno znova utrjenih plasteh na dnu jam v starejših fazah površina SE 428 oziroma vrh SE 422 okoli objekta 8 z mo-uporabe niso ohranili. Sestava in grobe sestavine spodnjih dernim oranjem popolnoma uničena. Jama SE 605/SE 606 plasti v jamah kažejo, da bi lahko bilo del priprave nove je ležala v liniji predvidene daljše stranice objekta 8 in bi »hodne površine« tudi čiščenje ostankov predhodnih aktiv-bila od (sredinske?) jame za kol oddaljena 4,3 m (sl. 79). Res nosti. V arheološkem zapisu se je ohranila le zadnja dejav-pa se dimenzije in oblika same jame ločijo od dimenzij in nost na območju jam. oblik ostalih jam za kole, polnilo pa je vsebovalo tudi precej V jami 1 najmlajšo fazo predstavlja debelejša plast ilovice drobcev ožgane gline. Tako strukturo lahko razlagamo kot (SE 647), katere vrh je vseboval večje količine ožgane gline, vkopano strukturo neznanega namena, morebiti povezano verjetno ostanke hišnega lepa, odlomke lončenih posod in z dejavnostjo na dvorišču objekta 8. nekaj oglja. Nastanek plasti si lahko razlagamo na dva nači- Kakšen je bil namen dokumentiranih objektov, ne vemo. na; lahko bi šlo za sekundaren odpad v uničenem ali zapu-Nedvomno gre za naselbinske ostanke, toda v oči bode od- ščenem objektu ali pa za inventar v nekem trenutku zapu- sotnost odpadnih jam, shrambenih jam in peči oziroma ku- ščenega objekta, ki ga je zaradi izpostavljenosti vremenskim rišč ali ognjišč, ki predstavljajo standardne najdbe nižinskih vplivom prekrila koluvialna plast (SE 646 = SE 649). naselij iz različnih obdobij in hkrati lahko določajo namen Jama 3 je zanimiva zaradi svoje tlorisne oblike, ki se je v posameznih objektov (stanovanjski, gospodarski, objekti za nekem trenutku iz okrogle spremenila v pravokotno. Ta živino, ipd.). sprememba se je zgodila z vkopom v prodno geološko Pavlovičeva v svojem diplomskem delu (Pavlovič 2007, osnovo. Nad okroglo jamo smo zaznali izravnavo (SE 715), 24–26, 62–66, sl. 44, pr. 4; 7; 8; 19; 26) in članku o Grofo-hodno površino (SE 704) in spet izravnavo (SE 708). Delno vih njivah v monografiji o absolutnem datiranju bronaste in nad hodno površino in delno nad mlajšo izravnavo je leža- železne dobe na Slovenskem (Pavlovič 2014, 500, sl. 28.13.) la izravnana plast ožganega melja (SE 706), ki je vsebovala sicer na podlagi »jam za stebre« navaja še nekaj objektov večje količine hišnega lepa, ki pa je bil za razliko od tistega in manjših jam, a je ob pregledu dokumentacije razvidno, iz jame 1 bolj kompakten in ne v koščkih. Možno, da so v tej da gre v teh primerih za jame naravnega nastanka znotraj fazi jamo uporabljali kot kurišče. Nad njo smo naleteli na še različnih plasti, največkrat pa za omenjene pedogene žepe, eno nasutje, ki je vsebovalo predmete/najdbe predhodnih ki se zajedajo v peščen prod, neposredno pa kažejo na vrsto dejavnosti (SE 703), tako kot pri jami 1, pa je opuščeni objekt paleovegetacije. Označili smo jih enotno kot SE 40 (nega-nazadnje zapolnila koluvialna plast (SE 693). tiv oziroma odtis korenine) in SE 41 (polnilo žepa) oziroma Jama 2 se je od navedenih dveh jam razlikovala tudi po tem, smo nekatere SE-je izenačili s SE 40/SE 41. Res pa pedogeni da v vrhnjih slojih ni bilo plasti z ožgano glino oziroma hi- žepi v prodni osnovi pogosto spominjajo na jame za kole šnim lepom, pa tudi odlomki lončenine so bili redki in precej (sl. 17, 18). Poleg tega v navedenih jamah in njihovi nepo-manjši od tistih iz jam 1 in 3. sredni okolici, razen manjših količin oglja, ni bilo najdb, kar velja predvsem za tiste dele najdišča, ki so ležali izven pa- Pri tipološki analizi gradiva iz prazgodovinskih naselbinskih leostruge, kjer imamo največ in najbolj ohranjenih prazgo- struktur in plasti smo videli, da gre za gradivo, ki se poja- dovinskih struktur in najdb, in kjer je predvsem oranje plasti vlja skozi celotno starejšeželeznodobno obdobje, a vsee-uničilo praktično do geološke osnove. no nekaj najdb kaže na pogostejše pojavljanje v njegovem mlajšem delu. Tako se npr. pokrovke tipa 2 po Dularju (G55, Nejasna je tudi funkcija, predvsem prvotna, vseh treh jam, G69) pojavljajo predvsem v grobovih kačastega horizon-ki so se nahajale vzhodno od poti. Tudi odnosa prvotne- ta oziroma še kasneje, vretenca tipov 2a oziroma 2b po ga vkopa s starejšimi polnili z vrhnjimi plastmi, predvsem Grahkovi (G48, G49) se na stiški naselbini pojavljajo v vseh to velja za jami 1 in 3, nam ni uspelo ugotoviti. Hipotetično plasteh, a jih je največ v tistih iz mlajšega halštatskega ob-smo za prvotno funkcijo jam omenili dve možnosti. Zaradi dobja, podkvaste aplike na posodah (G63) se, kot kaže, v velikosti in predvsem zaradi posedanja robov jame in osipa-večjem številu pojavljajo šele v mlajšehalštatskem obdobju, vanja sten je manj verjetna ta, da gre za ostanke shrambe- kroglaste posode oziroma buče (G89) se redko pojavljajo nih jam. Druga je, da gre za ostanke zbiralnikov za vodo, a v najmlajših grobovih starejšega halštatskega obdobja, po-imamo na Grofovih njivah za razliko od primerjav, ki smo jih goste pa so v času celotnega mlajšehalštatskega obdobja, navedli, precej več zasutij jam, očitna pa je tudi odsotnost motki oziroma šobe (G50) se na stiški naselbini in podobno Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 67 na Kučarju pri Podzemlju pojavljajo v mlajšehalštatskih in modernega obdelovanja njivskih površin in ne nameren po-latenskih plasteh. seg v nasutje gomile v času njene uporabe. Iz naselbinskih struktur na Grofovih njivah so bili radiokar- Pri tipološki analizi gradiva iz grobov vidimo, da prevladu- bonsko analizirani tudi štirje vzorci oglja. Pri tem vzorec iz jejo najdbe iz mlajšehalštatskega obdobja. Za ta čas so npr. ene od jam za kole objekta 5 s časovno uvrstitvijo med 19. značilne skodelice s presegajočim ročajem, ki je okrašen z in 17. stoletje pr. n. št. bistveno odstopa od ostalih, ki kažejo dvema aplikama stiliziranih živalskih glavic (G14), bikonični na obstoj naselbine v mlajšehalštatskem obdobju, in sicer lonci z rahlo izbočenim ramenom, stožčastim vratom in iz-okvirno nekje od sredine 6. stoletja do sredine 5. stoletja vihanim ustjem (G24), skledice z narebrenim oziroma kane-pr. n. št. liranim vratom, ostrim prelomom trupa in vbočenim dnom Ena glavnih značilnosti dolenjske halštatske skupine je ske- (G13), polkroglaste sklede z rahlo izvihanim ustjem in uslo- leten pokop pod zemljeno gomilo (glej npr. Dular, Tecco čenim vratom (G25), trakaste fibule z mrežastim okrasom se Hvala 2007, 123–126; Gabrovec 1987, 85–89; Križ, Stipančić, pojavljajo lahko že v kačastem, nedvomno pa v certoškem Škedelj Petrič 2009, 108–111). Gomile domnevno predstavlja-horizontu (G1, G19, G20), na zapestnicah iz mlajšehalštat- jo družinske ali rodovne grobnice, saj se v njih pojavlja večje skega obdobja se pojavlja okras IIIXIII, ki ga najdemo tudi na število pokopov. Pogosto so v gomile pokopavali več gene-bronastem obročku z Grofovih njiv (G31). Na začetku certo- racij. Lahko so različno velike, največje v premeru merijo od škega horizonta se prično pojavljati certoške fibule z rebrom 50 do 70 m, njihova ohranjena višina je lahko do 6 in več V. vrste (G18, G27, G28, G29) in valjasti uhani oziroma lasni m, večina pa je manjša, premera 10 do 30 m. Lahko gre za obročki s kaveljčki (G15a–f). grobišča z več gomilami, toda najštevilčnejše so posamične Na podlagi tipoloških primerjav gradiva, najdenega v njih, gomile.125 Gomile so nastajale postopoma, grobovi v gomili grobove z Grofovih njiv torej brez težav lahko uvrstimo v pa so bili razporejeni tangencialno okoli središčnega gro-mlajšehalštatsko obdobje, in sicer v certoški horizont. Za ba; pogosto je bila sredina gomile tudi prazna. V manjših grobove 1 (oba skeleta), 2 in 4 so bili radiokarbonsko anali-gomilah je bilo pokopanih do 30 oseb, v največjih lahko zirani tudi kostni ostanki, ki kažejo, da so umrle na Grofovih tudi nekaj sto. Gomile so nastajale postopoma. Običajno so njivah pokopavali v istem času, ko je obstajala naselbina, nad centralni grob najprej nasuli prvo gomilo, okoli nje je okvirno torej nekje od sredine 6. stoletja do sredine 5. sto-nastal prvi krog grobov, čez katerega so nanesli drugo, širšo letja pr. n. št. in nekoliko višjo gomilo. Pokopavanje v povečano gomilo Na podlagi dokumentiranih naselbinskih struktur in močno se je nadaljevalo tako, da je na njenem obrobju nastal nov uničene grobne gomile bi na Grofovih njivah lahko govori-krog grobov, ki so ga prekrili z novim nasutjem. Nazadnje li o obstoju manjše naselbine v času certoškega horizonta je bila gomila obdana s kamnitim vencem, s čimer je dobila mlajšehalštatskega obdobja. Če gre pri pokopih v gomili res dokončen videz in obseg.126 za družinske ali rodovne grobnice, potem bi lahko domne- Eno takšnih tipičnih gomil dolenjske halštatske skupine vali, da gre mogoče za naselbino tesno povezane skupnosti, predstavlja tudi gomila z Grofovih njiv. Grob 4 predstavlja iz-ki pa na podlagi predvsem gradiva iz grobov tu ni bivala ropan ali namerno uničen centralni grob gomile, okoli kate- dolgo, temveč le generacijo ali dve. Kot je bilo že večkrat rega so bili vsaj v severnem in severovzhodnem delu gomile navedeno, gre za v precejšnji meri uničeno najdišče, ki ga krožno razporejeni vsaj trije grobovi, od katerih je bil grob proti zahodu nismo omejili, saj gre za območje, ki ni bilo 1 dvojen. Zahodno od groba 4 smo naleteli na vkop ne-raziskano. Najdišče je bilo deloma ohranjeno le v delu, ki znane funkcije (SE 552/SE 553), ki bi lahko tudi predstavljal ga je zaradi lege znotraj stare struge nekega paleopotoka s ostanek popolnoma uničenega groba. Nasploh pa je bila koluvialnimi nanosi zavarovala narava. Večji del najdišča pa celotna gomila z modernimi poljedelskimi deli popolnoma je bil zaradi obdelovanja njivskih površin popolnoma uni-uničena, tako da ne vemo, ali odkriti grobovi predstavljajo čen. Tako tudi za gomilo ne moremo ugotoviti natančnega vse v grobno gomilo vkopane grobove. Tudi »prekinitev« števila grobov; pravzaprav sta bila le grobova 1 in 2 deloma na južni strani obodnega jarka predstavlja uničenje zaradi nedotaknjena.127 Za boljše razumevanje samih Grofovih njiv je morebiti treba počakati tudi na celostno objavo najdišča 125  Te običajno ležijo daleč od naselij ali poti (Dular, Tecco Hvala 2007, 127  Gomila ni bila vidna že kar precej časa, saj bi jo v nasprotnem 123; Gabrovec 1987, 85). verjetno zaznal vsaj starinokop Jernej Pečnik, ki je v Drnovem in oko-126  Tu je naveden opis gomile iz Griž pri Stični; prevzeto iz Dular, lici ob koncu 19. stoletja kopal desetletje (za zgodovino raziskovanj Tecco Hvala 2007, 124, sl. 72/1. Nevioduna glej Petru, S., Petru, P. 1978, 8–16, sl. 6). 68 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 Velike njive pri Veliki vasi, ki je od Grofovih njiv oddaljeno nekaj sto metrov v smeri jugozahoda in kjer je prazgodovinska naselbina preliminarno uvrščena v čas bronaste dobe, ter poiskati morebitne povezave med obema najdiščema (Djurić 2003e; Mason 2003a; Mason 2003b: Mason 2003c; Mason 2006a). Gradivo, ki ga na Grofovih njivah lahko uvrstimo v rimsko obdobje, je sicer dokaj številno. A vsaj z vidika lončenine, gre večinoma za manjše odlomke z zaobljenimi robovi. Rimskodobno gradivo se na najdišču pojavlja v premeša- nih plasteh, ki so vsebovale gradivo iz različnih obdobij, od prazgodovinskega do modernega. Na antropogene struk- ture, ki bi jih lahko povezali z rimskim obdobjem, nismo na- leteli. Prisotnost rimskodobnih najdb na Grofovih njivah pa nas ne sme presenetiti, saj gre za območje, ki leži v bližini rimskega mesta, njegovega predmestja z delavnicami, ne- daleč od rimske ceste Emona–Siscija, ob kateri so se vrstili grobovi zahodnega neviodunskega grobišča, nedaleč pa leži tudi rimskodobna naselbina Velike njive pri Veliki vasi. Grofove njive ležijo na rodovitni, nepoplavni ravnici, tako da je bilo to območje podvrženo pogostim in dolgotrajnim antropogenim procesom. Rimskodobne najdbe, podobno kot tudi kasnejše, vse do modernih, pa bi na najdišče lahko prišle tudi od drugod, npr. z gnojenjem s hlevskim gnojem, saj gnojnične jame uporabljajo tudi za odlaganje različnih odpadkov, ali z dovozom humusa od drugod. Rimski Nevio- dunum se je pričel razvijati v 1. stoletju, ob koncu 4. ali v prvi polovici 5. stoletja pa je bilo mesto opuščeno, kar kažejo tudi najdbe z Grofovih njiv. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 69 7Grofove njive Gojko Tica Based on preliminary archaeological inspections, rema- contemporary buildings in the area serves as proof that the ins indicating Roman period settlement or remains of road ran in accordance with its surroundings (Figs. 49, 90). a Roman period cemetery would be expected due to With the exception of pits, remains of other buildings can be the large number of Roman period finds at the location assigned among simple structures built with posts according marked as Grofove njive near Velika vas (Djurić 2003b; to Dular (Dular, J. 2008, 340, Fig. 2B) or among simple struc-Djurić, Tica 2000).128 However, the excavations brought tures in which, according to Matija Črešnar, beams placed or about a surprise; remains of a lowland settlement from driven into pits were used as the support element (Črešnar the Late Hallstatt period with a corresponding road run-2007a, 48–51, 66–67, Fig. 15; Črešnar 2007b, 326–327, Fig. ning in the direction north–south, not only through the 5). We were unable to determine from the remains how the settlement itself but also significantly outside the area walls between vertically set or driven posts were constructed, delimited by building remains in both directions, and re-while a significant amount of house plaster (albeit only smal- mains of a grave mound containing at least four graves ler pieces) testifies to the fact that walls were puttied with clay. with five burials were discovered (Fig. 90). Structures 4 and 5, which were located immediately by the The find of a prehistoric lowland settlement, a road that can western side of the road, represent the remains of rectangu-be connected with it, and a grave mound on a relative- lar buildings with longer sides of just over 5m in length, whi- ly small area presents a rarity in the territory of Slovenia. le in structure 4 the shorter ones were just under 4m long The only true comparison is actually represented by the site and in structure 5 just under 5m (Figs. 49, 72, 90). In both of Rogoza at the western edge of the Dravsko polje plain structures, some of the pairs of stilt pits indicate either rein- (Strmčnik Gulič 2011, 122–126).129 However, unlike at Grofove forcement of the construction or replacement of worn-out njive, where both settlement remains and the grave mound support posts with new ones. In some of the stilt pits, bigger can be assigned to the same time, i.e. the Late Hallstatt peri-fragments of pottery or rocks were found, which were pro- od, at Rogoza we have remains of a lowland settlement and bably placed in the pit as wedges for stilts (Figs. 74, 76, 77). a road from the time of the Late Bronze Age on one side, and four mound burials with individual cremation graves From structure 6, located east of the road, only three stilt pits from the late 8th or early 7th century BC, i.e. the Early Hall-were preserved, and the distance between the two extre- statt period, on the other. Thus, due to the contemporaneity mes was 5.6m (Figs. 49, 90). Based on the position (parallel of the lowland settlement remains and the grave mound, to the road), architectural characteristics of the structure (the Grofove njive can for now be denoted as a unicum on the distance between stilt pits), and structure dimensions (length Slovenian territory. of the side) this could be a partly preserved structure similar to structures 4 and 5. However, structure 6 could also be an At the site, individual structures are linked as a common example of a single-line auxiliary structure, for example a point by a paved road, the course of which was documen-fence. Similar is true for structure 7, which was composed ted in a length of just over 300m. It ran in the direction of only two stilt pits (Figs. 49, 90). It was situated west of north–south, only slightly diverging towards the east at the the road, near the western border of the excavation field. It northern part of the excavation field. The arrangement of could have been a part of a building stretching towards the west, i.e. outside the excavation field, as two independent stilts, one vertical and one slanting, were used for activities 128 A few fragments of prehistoric pottery were found during the intensive archaeological inspection. Much more charred clay was in the yard of structures 4 and/or 5, or it could have been a found which, without its contexts, cannot be delimited in time; fra-single-line structure, possibly a fence. gments of Roman period pottery strongly prevailed in number and Considering the distances between stilt pits (Figs. 49, 90), concentration. For the distribution of finds, see Djurić 2003b, figure. 129 For the Late Bronze Age settlement in Rogoza, see also Črešnar structure 8 could be a preserved half of a building with si-2010. milar dimensions as in structures 4 and 5, possibly also 6. 70 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 Therefore, its direction would be north-east–south-west, The function, especially the primary one, of all three pits lohence a few degrees more to the east than the other men- cated east of the road is unclear. We were also unable to de- tioned structures. The structure’s width could thus be 3.5m, termine the relation between the first dig with older fillings with the distance between stilt pits at the further side about and the top layers, primarily pits 1 and 3. Hypothetically, two 2.5m. The entire longer side would hence measure about options were mentioned for the original function of the pits. 5m. It is also possible that we are dealing with a smaller Due to the size and primarily due to the settling of pit edges structure, delimited by four stilt pits, with a longer side of and falling away of walls, the less probable is the theory that 3.5 and the shorter of 2.5m. However, we need to keep in these are remains of storage pits. The second suggestion is mind that the walking surface of SU 428 or the top of SU that these are remains of water reservoirs; however, at Gro-422 around structure 8 was completely destroyed by mo- fove njive, unlike the comparisons we mentioned, we have dern period ploughing. Pit SU 605/606 was located in the many more pit fillings and the absence of finds in the lower line of the supposed longer side of structure 8 and would layers of pits is also apparent. At Grofove njive, the evidence thus be located 4.3 m away from the (middle ?) stilt pit (Fig. about the potential activities at probably repeatedly toug-79). However, the dimensions and the shape of the pit it- hened layers at the bottom of the pits in the older phases self differ from the dimensions and shape of other stilt pits, of use was probably not preserved in the archaeological while its fill included many charred clay fragments. Thus, the record. The composition and rough materials of the bottom structure can be explained as a dug-in structure of unknown layers in the pits indicate that the clearing of the remains of purpose, possibly connected to the activity carried out in previous activities could have been part of a preparation for the yard of structure 8. the new “walking surface”. The archaeological record pre- We do not know of the purpose of the documented structu- served only the last activity in the area of the pits. res. They are certainly settlement remains; what is evidently In pit 1, the youngest phase is represented by a thicker layer missing are waste pits, storage pits, and furnaces or firepla-of loam (SU 647), the top of which contained larger amo- ces or hearths, which represent standard finds of lowland unts of charred clay, probably remains of house plaster, pot-settlements from different periods and can simultaneously tery vessels fragments, and some charcoal. The occurrence determine the purpose of individual structures (dwelling, of the layer can be explained in two ways; it could be the outbuilding, structures for animals, etc.). secondary waste in a destroyed or abandoned structure or In her diploma work (Pavlovič 2007, 24–26, 62–66, Fig. 44, an inventory of a structure abandoned at some point, which Ts. 4; 7; 8; 19; 26) and article about Grofove njive in the mo-was covered by a colluvial layer due to exposure to weather nograph about absolute dating of Bronze and Iron Ages in (SU 646 = SU 649). Slovenia (Pavlovič 2014, 500, Fig. 28.13.), based on “stilt pits”, Pit 3 is interesting for its ground-plan shape, which at some D. Pavlovič describes a few more structures and smaller pits; point turned from round to rectangular. This change happe-when reviewing the documentation, it becomes clear that in ned with a dig into the gravel geological base. Above the these examples we are dealing with pits of natural creation round pit a levelling (SU 715), a walking surface (SU 704), and within various layers, and most frequently with mentioned again a levelling (SU 708) were noticed. Partly over the wal-paedogenic pockets eating into the sandy gravel, and which king surface and partly over the younger levelling, a levelled directly indicate the type of palaeovegetation, and which layer of charred silt (SU 706) was found, which included larger were marked as a unit by SU 40 (a negative or a root im-amounts of house plaster that was, unlike the plaster from pit print) and SU 41 (pocket filling) or certain SUs were equated 1, more compact and not in parts. It is possible that in this with SU 40/41. It is, however, true that paedogenic pockets phase the pit was used as a fireplace. Above it we stumbled in sandy gravel frequently resemble stilt pits (Figs. 17, 18). upon another filling that included objects/finds of previous Furthermore, except for a smaller amount of charcoal, the activities (SU 703), and just like with pit 1, the abandoned mentioned pits and their immediate vicinity did not contain structure was finally filled by a colluvial layer (SU 693). finds, which is true primarily for those parts of the site loca- Pit 2 differed from the two previously mentioned pits in that ted outside the paleochannel, where the greatest number of there was no layer with charred clay or house plaster in the best-preserved prehistoric structures and finds were disco-top layers; moreover, the pottery fragments were rare and vered and where ploughing destroyed the layers practically significantly smaller than those from pits 1 and 3. to the geological base. The typological analysis of the material from prehistoric set- tlement structures and layers revealed that this is material Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 71 that appears throughout the entire Early Iron Age, although One of such typical mounds of the Dolenjska Hallstatt group some of the finds indicate the more frequent appearance is the one from Grofove njive. Grave 4 is the plundered or in its later part. Thus, e.g. lids of type 2 according to Du-purposely destroyed central grave of the mound, around lar (G55, G69) appear primarily in graves of the serpentine which at least three graves, of which grave 1 was a dou-horizon or later; spindles of types 2a or 2b according to ble grave, were distributed circularly at least in the northern Grahek (G48, G49) appear in all layers at the settlement and north-eastern parts of the mound. West of grave 4, of Stična, but most are from those from the Later Hallstatt we stumbled upon a dig of an unknown function (SU 552/ period; horseshoe-shaped appliques on vessels (G63), as it SU 553), which could also be remains of a completely de-seems, appear in larger numbers only in the Late Hallstatt stroyed grave. In general, the entire mound was completely period; globular vessels (G89) rarely appear in the youn-destroyed by contemporary agricultural works, making it gest graves of the Early Hallstatt period but are frequent impossible to know if the discovered graves are all of the during the entire Late Hallstatt period; and bobbins or no-graves dug into the grave mound. The “interruption” on the zzles (G50) appear in the settlement of Stična and similarly south side of the surrounding ditch represents a destruction at Kučar near Podzemelj in Late Hallstatt and La Tène layers. due to modern agricultural activities and not an intentional From the settlement structures at Grofove njive, four sam-intervention into the mound filling during its use. ples of charcoal were radiocarbon analysed. Of these, a From the typological analysis of the material from the gra-sample from one of the stilt pits of structure 5 with time ves we can see that finds from the Late Hallstatt period delimitation between the 19th and 17th century BC signifi-prevail. For this time, e.g. bowls with an overreaching han- cantly deviates from the rest which indicate the settlement’s dle decorated with two appliques of stylised animal heads existence in the Late Hallstatt period, i.e. roughly sometime (G14), biconical pots with a slightly convex shoulder, conical between the mid-6th to mid-5th century BC. neck, and everted lip (G24), bowls with a ribbed or fluted One of the main characteristics of the Dolenjska Hallstatt neck, sharp body fracture, and concave bottom (G13), se-group is the skeletal burial under the earthen mound (see mi-globular bowls with a slightly everted lip and arched e.g. Dular, Tecco Hvala 2007, 123–126; Gabrovec 1987, 85–89; neck (G25) are typical, while arc fibulae with lattice deco-Križ, Stipančić, Škedelj Petrič 2009, 108–111). Mounds presu- ration can appear in the Serpentine, but undoubtedly in mably represent family or lineage tombs, since they include the Certosa horizon (G1, G19, G20), on bracelets from the a bigger number of burials. Frequently, several generations Late Hallstatt period decoration IIIXIII appears, which is also were buried in one mound. They can be of various sizes, found on a bronze ringlet from Grofove njive (G31), Certosa the largest measure from 50 to 70m in diameter and their fibulae with rib of type V (G18, G27, G28, G29) and cylin-preserved height can be up to 6m and more, while the ma- drical earrings (G15a–f) start to appear at the beginning of jority are smaller, with a diameter of 10 to 30m. Cemeteries the Certosa horizon. with several mounds are known, but the most numerous are Based on typological comparisons of the material found in individual mounds.130 Mounds were created gradually and them, the graves from Grofove njive can thus easily be assi-the graves in a mound were arranged tangentially around gned to the Late Hallstatt period, more precisely to the Cer-the central grave; often the centre of the mound was empty. tosa horizon. Bone remains were also radiocarbon analysed Up to 30 people were buried in smaller mounds and up to for graves 1 (both skeletons), 2, and 4 which show that the several hundred in the biggest among them. Usually, the deceased were buried at Grofove njive at the same time as first mound was laid over the central grave, around it the the settlement existed, i.e. roughly from the mid-6th to the first circle of graves was created, over which the second, mid-5th century BC. wider and slightly higher mound was made. Burials in the Based on documented settlement structures and the badly enlarged mound continued so that a new circle of graves damaged grave mound, at Grofove njive we could speak was created at its edge which was covered with a new la-about the existence of a smaller settlement in the time of yer. Finally, the mound was surrounded with a stone wreath, the Certosa horizon of the Late Hallstatt period. If the bu-which finished its appearance and circumference.131 rials in the mound are indeed family or lineage tombs, we could assume that it was a settlement of a closely connected community which, based primarily on the material from the 130  These are usually located far away from settlements or roads (Dular, Tecco Hvala 2007, 123; Gabrovec 1987, 85). graves, did not live here for long, only a generation rather 131  This is a description of the mound from Griže near Stična; taken than two. However, as was mentioned several times before, from Dular, Tecco Hvala 2007, 124, Fig. 72/1. 72 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 this is a badly damaged site that we did not delimit to the west, where it has not been researched. The site was preserved to a certain degree only in the part that was, due to its position within the old bed of a palaeocreek, protected by nature with colluvial deposits. The rest of the site, the majority, was completely destroyed due to field cultivation. Hence, it is also impossible to determine the precise num- ber of graves the mound included; in fact, only graves 1 and 2 were to a certain extent “untouched”.132 For a better understanding of the site of Grofove njive, it would be best to wait until the comprehensive publication of the site of Velike njive near Velika vas, which is located a few hundred metres south-west of Grofove njive and where a prehistoric settlement is preliminarily assigned to the Bronze Age, and potential connections between both sites can be sought (Djurić 2003e; Mason 2003a; Mason 2003b; Mason 2003c; Mason 2006a). In general, the material which can be ascribed to the Roman period at Grofove njive, is fairly numerous. But, at least in regards to the pottery, we are mostly dealing with smaller fragments with rounded edges. The Roman period material appears at the site in mixed layers which included materi- al from different periods, from the prehistoric to modern. We did not find any anthropogenic structures that could be connected to the Roman period. The presence of Roman period finds at Grofove njive should not surprise us since this is an area located in the vicinity of a Roman town, its suburbs with workshops, not far from the Emona–Siscia Roman road, along which the graves of the western Ne- viodunum cemetery were lined, while the Roman period settlement of Velike njive near Velika vas is situated nearby. Grofove njive is located on a fertile, non-flooding plain, ma- king this area subject to frequent and long-lasting anthro- pogenic processes. Similar to later ones all to the modern, the Roman period finds could also have come to the site from elsewhere, for example with fertilisation with barn ma- nure, since manure pits were used also for deposition of various forms of waste, or with the delivery of humus from elsewhere. The Roman town of Neviodunum started deve- loping in the 1st century AD and was abandoned at the end of the 4th or in the first half of the 5th century, which is also indicated by finds from Grofove njive. 132  The mound was probably invisible for quite some time, since it would otherwise probably spotted at least by Jernej Pečnik, who was excavating in Drnovo and its surroundings for a decade at the end of the 19th century (for the research history of Neviodunum see Petru, S., Petru, P. 1978, 8–16, Fig. 6). Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 73 8Literatura ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. BOŽIČ, D. 1999a, Kelti in staroselci na stičišču kultur. – V: B. Aubelj AZINOVIĆ BEBEK, A. in A. JANEŠ v tisku, Kasnosrednjovjekovno i (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do novovjekovno groblje uz crkvu Uznesenja Blažene Djevice Marije Slovanov, Ljubljana, 154–157. u Rijeci / The Late Medieval and Post Medieval Cemetery at the BOŽIČ, D. 1999b, Die Erforschung der Latènezeit in Slowenien Church of the Assumption of the Blessed Virgin Mary in Rijeka. seit Jahr 1964. – Arheološki vestnik 50, Ljubljana, 189–213. – V: N. Radić Štivić in J. Višnjić (ur.), Pul vele crikve. Arheološka istraživanja riječkog kasnosrednjovjekovnog i ranonovovjekovnog BOŽIČ, D. 2008, Late La Tène-Roman cemetery in Novo mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo. Studies on fibulae and groblja / Archaeological Investigation of the Rijeka’s Late Medieval on the relative chronology of the Late La Tène period. / Pozno-and Early Post Medieval Cemetery, Rijeka, 35–330. latensko-rimsko grobišče v Novem mestu. Ljubjanska cesta in BAKARIĆ, L., B. KRIŽ in M. ŠOUFEK 2006, Pretpovijesni jantar i Okrajno glavarstvo. Študije o fibulah in o relativni kronologiji po-staklo iz Prozora u Lici i Novog Mesta u Dolenjskoj / Prehistoric zne latenske dobe. – Katalogi in monografije 39, Ljubljana. amber and glass from Prozor in Lika and Novo mesto in Dolenj- ska. – Zagreb. BOŽIČ, D. 2012, Mokronog, Slowenien. – V: S. Sievers, O. H. Urban in P. C. Ramsl, Lexikon zur keltischen Archäologie, L – Z. BASSI, C. 1996, Catalogo e osservazioni di carattere tipo-cro- Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 73. Lexika und Fa- nologico. – V: U. Raffaelli (ur.), Oltre la porta. Serrature, chiavi e chwörterbücher, Wien, 1301–1303. forzieri dalla preistoria all‘età moderna nelle Alpi orientali, Trento, 84–93. BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u jugoslovenskom delu pro- vincije Donje Panonije. – Dissertationes et monographiae 24, BAŠ, A. et al. 2004 (ur.), Slovenski etnološki leksikon. – Ljubljana. Beograd. BAVEC, U. 2009, Rimljani ob veliki reki – poskus opisa rimske BÜSTER, L., I. ARMIT, A. EVANS in R. KERSHAW 2016, Developing poselitve Posavja v času od 1. do 4. stoletja. – V: J. Peternel (ur.), the 3D imaging of Iron Age art in the ENTRANS project. – V: I. Ukročena lepotica. Sava in njene zgodbe, Sevnica, 51–68. Armit, H. Potrebica, M. Črešnar, P. Mason in L. Büster (ur.), Cultural BAVDEK, A., R. CUNJA, S. KARINJA, K. MIHOVILIĆ, M. MLINAR, Encounters in Iron Age Europe, Archaeolingua. Series Minor 38, A. STARAC, Ž. UJČIĆ, M. VIDULLI TORLO, M. VOMER GOJKOVIČ Budapest, 23–38. in B. ŽBONA TRKMAN 2010, Katalog / Catalogo. – V: R. Cunja in BUSULADŽIĆ, A. 2010, Morfologija antičkih fibula iz zbirke Ze-M. Mlinar (ur.), S fibulo v fabulo. Fibule iz Istre, s Krasa, iz Notranj-maljskog muzeja Bosne i Hercegovine. – Sarajevo. ske in Posočja med prazgodovino in zgodnjim srednjim vekom / Con la fibula nella storia. Fibule dall‘Istria, dal Carso, dalla Car-CHEVALIER, J. in A. GHEERBRANT 2003, Rječnik simbola. Mitovi, sni, običaji, geste, oblici, likovi, boje, brojevi niola Interna e dall‘Isontino tra preistoria e alto medievo, Koper / (orig. Dictionnaire des symboles: Mythes, rêves, coutumes, gestes, formes, figures, coule-Capodistria, 91–135. urs, nombres, 1969). – Banja Luka. BOELICKE, U. 2002, Die Fibeln aus dem Areal der Colonia Ulpia Traiana. – Xantener Berichte 10, Mainz. CIURLETTI, G. 1996, La chiave in età romana. – V: U. Raffaelli (ur.), Oltre la porta. Serrature, chiavi e forzieri dalla preistoria all‘età BÖHME, A., 1972, Die Fibeln der Kastelle Saalburg und Zugman-moderna nelle Alpi orientali, Trento, 67–83. tel. Saalburg Jahrbuch. – Bericht des Saalburg Museums 29 (1972), Berlin, New York. COCIŞ, S. 2004, Fibulele din Dacia romană / The brooches from Roman Dacia. – Bibliotheca Emphemeris Napocensis 3, BOJOVIĆ, D. 1983, Rimske fibule Singidunuma. – Muzej grada Cluj–Napoca. Beograda. Serija Zbirke i legati. Katalog XII, Beograd. ČREŠNAR, M. 2007a, Načini lesenih gradenj v času bronaste in BOOTH, P. 2009, Roman pottery from the Channel Tunnel Rail starejše železne dobe v Sloveniji. – Arheo 24/2007, Ljubljana, Link Section 1, Kent: a summary overview. – V: P. V. Irving in S. 39–68. Willis (ur.), Journal of Roman Pottery Studies 14, Oxford, 1–26. ČREŠNAR, M. 2007b, Wooden house construction types in Bron- BOŽIČ, D. 1987, Zapadna grupa. Izvori za istoriju Tauriska. – V: A. ze Age and Early Iron Age Slovenia. – V: M. Blečić, M. Črešnar, Benac (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja 5. Željezno doba, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser in C. Metzner Nebelsick (ur.), Sarajevo, 855–897. Scripta Praehistorica in Honorem Biba Teržan, Situla 44, Ljubljana, 319–339. 74 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 ČREŠNAR, M. 2010, New research on the Urnfield period of Ea-DULAR, J. 2009, Sava v bronasti in železni dobi. – V: J. Peternel stern Slovenia. A case study of Rogoza near Maribor. – Arheološki (ur.), Ukročena lepotica. Sava in njene zgodbe, Sevnica, 36–41. vestnik 61, Ljubljana, 7–119. DULAR, J., S. CIGLENEČKI in A. DULAR 1995, Železnodobno na- DJURIĆ, B. 2003a, Drnovo. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod va-selje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podze- šimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po naj-mlju / Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudenkom-diščih, Ljubljana, 129. plex auf dem Kučar bei Podzemelj. – Opera Instituti Archaeologici DJURIĆ, B. 2003b, Grofove njive pri Veliki vasi. – V: D. Prešeren Sloveniae 1, Ljubljana. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slove-DULAR, J. in B. KRIŽ 2004, Železnodobno naselje na Cvingerju pri nije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 143. Dolenjskih Toplicah. – Arheološki vestnik 55, Ljubljana, 207–250. DJURIĆ, B. 2003c, Obrežje – Draga-Goričko. – V: D. Prešeren DULAR, J. in S. TECCO HVALA 2007, South-Eastern Slovenia in (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slove-the Early Iron Age / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. nije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 204. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 12, Ljubljana. DJURIĆ, B. 2003d, Veliki dol pri Veliki vasi. – V: D. Prešeren (ur.), DŽINO, D. in A. DOMIĆ KUNIĆ 2013, Rimski ratovi u Iliriku. Povi-Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. jesni antinarativ. – Biblioteka Lucius 10, Zagreb. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 271. ERJAVEC, R., M. NOVŠAK, J. BREČIČ, T. ŽERJAL in P. VOJAKOVIĆ DJURIĆ, B. 2003e, Velike njive pri Veliki vasi. – V: D. Prešeren (ur.), 2018, Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah na parcelah Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. št. 2026/11 k.o. Senuše, zaradi komunalnega opremljanja PC Dr-Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 272–273. novo – zahod (oktober 2017). – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). DJURIĆ, B. in G. TICA 2000, Poročilo o rezultatih arheološkega FEUGÈRE, M. 1985, Les fibules en Gaule Méridionale de la pregleda na potencialnem najdišču Grofove njive pri Drnovem. – conquête à la fin du Ve s. ap. J.-C. – Revue Archéologique de Ljubljana (neobjavljeno poročilo). Narbonnaise. Supplément 12, Paris. DULAR, A. 1990, Vinji Vrh – Šmarjeta. Novo mesto. – V: Arheo- FRISCH, T. G. in N. P. TOLL 1949, The Excavations at Dura-Euro-loška najdišča Dolenjske. Posebna številka, izdana ob 100-letnici pos, Final Report IV. Part IV, The bronze objects. Fascicle I, Pierced arheoloških raziskav v Novem mestu 13.9.1890 – 13.9.1990, Ar-bronzes, enameled bronzes and fibulae. – New Haven, London. heo, Novo mesto, 71–72. GABROVEC, S. 1956, Ilirska gomila v Volčjih njivah. – Arheološki DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha vestnik 7/1–2, Ljubljana, 62–130. nad Belo Cerkvijo. Šmarjeta II / Die vorgeschichtlichen Nekropolen in der Umgebung von Vinji vrh oberhalb von Bela Cerkev. Šmar-GABROVEC, S. 1966, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji. – Ar- heološki vestnik jeta II. – Katalogi in monografije 26, Ljubljana. 17, Ljubljana, 169–242. DULAR, A. 1998, Halštatski gomili v Vidmarjevem gozdu pri Do- GABROVEC, S. 1983, Jugoistočnoalpska regija. – V: A. Benac (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja IV. Bronzano doba bovem. – Arheološki vestnik 49, Ljubljana, 133–140. , Sarajevo, 19–96. DULAR, A. 2007, Najstarejša zgodovina območja Vinjega vrha. – V: F. Cvelbar in S. Granda (ur.), Šmarjeta in Bela Cerkev skozi GABROVEC, S. 1985, Predgovor. – V: B. Teržan, F. Lo Schiavo in stoletja, Novo mesto, 27–50. N. Trampuž Orel, Most na Soči (S. Lucija) II. Tekst. – Katalogi in monografije 23/1, Ljubljana, 7–11. DULAR, J. 1974, Bronasti jezičastoročajni meči iz Slovenije. – V: M. Guštin (ur.), Variae Archaeologica, Posavski muzej Brežice 1, GABROVEC, S. 1987, Dolenjska grupa. – V: A. Benac (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja V. Željezno doba Brežice, 11–29. , Sarajevo, 29–119. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. Prispevek k prou-GABROVEC, S., A. KRUH, I. MURGELJ in B. TERŽAN 2006, Stična II/1. Gomile starejše železne dobe / Grabhügel aus der älteren čevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem Eisenzeit. Katalog. / Die Grabkeramik der äteren Eisenzeit in Slowenien. – Slovenska – Katalogi in monografije 37, Ljubljana. akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske in druž- GABROVEC, S. in B. TERŽAN (s sodelavci H. BORN, A. HELL- bene vede. Dela 23 / Inštitut za arheologijo 12, Ljubljana. MUTH, A. KRUH, I. MURGELJ in P. TURK) 2008 (2010), Stična II/2. Gomile starejše železne dobe / Grabhügel aus der älteren Eisen-DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattze-zeit. Razprave / Studien. itlichen Nekropolen in Dolenjsko. – Opera Instituti Archaeologici – Katalogi in monografije 38, Ljubljana. Sloveniae 6, Ljubljana. GASPARI, A. 2012a, Brežice, Slowenien. – V: S. Sievers, O. H. DULAR, J. 2006, Železnodobno naselje in grobišče na Libni. To- Urban in P. C. Ramsl, Lexikon zur keltischen Archäologie, A – K. pografija in viri. – Arheološki vestnik 57, Ljubljana, 163–181. Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 73. Lexika und Fa- chwörterbücher, Wien, 241–242. DULAR, J. 2008, Prazgodovinske lesne gradbene tehnike in nji- hova terminologija. – Annales. Series Historia et Sociologia, 18, GASPARI, A. 2012b, Dobova, Slowenien. – V: S. Sievers, O. H. Koper, 337–348. Urban in P. C. Ramsl, Lexikon zur keltischen Archäologie, A – K. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 75 Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 73, Lexika und Fa-GUŠTIN, M. 2011, On the Celtic tribe of Taurisci. Local identity chwörterbücher, Wien, 422–423. and regional contacts in the ancient world. – V: M. Guštin in M. GASPARI, A. 2012c, Libna, Slowenien. – V: S. Sievers, O. H. Urban Jevtić (ur.), The Eastern Celts. The Communities Between the Alps in P. C. Ramsl, Lexikon zur keltischen Archäologie, L – Z. Mitteilun-and the Black Sea, Analles Mediteranei, Koper, Beograd, 119–128. gen der Prähistorischen Kommission 73. Lexika und Fachwörter- GUŠTIN, M. 2015, Roman camps following the route to Segesti- bücher, Wien, 1170–1171. ca and the western Balkans / Rimski vojaški tabori v smeri proti GRAHEK, L. 2004, Halštatska gomila na Hribu v Metliki. – Arheo-Segestiki in zahodnemu delu Balkanskega polotoka. – V: J. Iste- loški vestnik 55, Ljubljana, 111–206. nič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman Army in Slovenia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem, Katalogi in GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska keramika / monografije 41, Ljubljana, 221–233. Stična. Iron Age Settlement Pottery. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 32, Ljubljana. GUŠTIN, M. in A. PRELOŽNIK 2005, Sajevce. Železnodobno go- milno grobišče ob Krki. – Arheološki vestnik 56, Ljubljana, 113–168. GRAHEK, L. 2017, Nova odkritja grobov iz starejše in mlajše že- lezne dobe na Viru pri Stični. – Arheološki vestnik 68, Ljubljana, GUŠTIN, M. in B. TERŽAN 1976, Malenškova gomila v Novem 197–244. mestu. Prispevek k poznavanju povezav med jugovshodnim alpskim svetom, severozahodnim Balkanom in južno Panonijo v GREGL, Z. 1989, Rimskodobna nekropola Zagreb – Stenjevec. – starejši železni dobi. – Arheološki vestnik 26, Ljubljana, 188–202. Katalozi Arheološkog muzeja u Zagrebu 3, Zagreb. GUŠTIN, M., A. TOMAŽ, B. KAVUR, Z. MILESUNIĆ, G. TIEFEN- GREGL, Z. 2009, Rimskodobna nekropola Gornja vas na Žum- GRABER, A. JAKIMOVSKI in Z. HINCAK 2005, Neolitska naselbina berku. – V: Z. Gregl, Žumberak & Latobici. Hommage jednoj Pla- Čatež-Sredno polje. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska nini, Zagreb, 25–141. skupina lengyelske kulture / First Farmers. The Sava Group of the GROSMAN, D. 1996, Antično Posavje. Uporaba nedestruktiv-Lengyel Culture, Annales Mediterranea, Koper, 101–112. nih arheoloških metod. – V: M. Guštin et al. , Rimsko podeželje HAEVERNICK, T. E. 1974, Zu den Glasperlen in Slowenien. – V. A. / Roman Countryside, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana, Jeločnik (ur.), Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata. – Si-43–82. tula 14/15, Ljubljana, 61–65. GROSMAN, D. 2000, Velika vas pri Krškem. Arheologija. – V: D. HENCKEN, H. 1978, The Iron Age Cemetery of Magdalenska gora Voglar, M. Ivanič in A. Dermastia (ur.), Enciklopedija Slovenije 14, in Slovenia. Mecklenburg Collection, Part II. – American School U – We, Ljubljana, 175. of Prehistoric Research. Peabody Museum. Harvard University. GUGL, C. 1995, Die römischen Fibeln aus Virunum. – Klagen-Bulletin 32, Cambridge (MA). furt. HEYNOWSKI, R. 2012, Fibeln, erkennen, bestimmen, beschreiben. GUŠTIN, M. 1975, Kronologija notranjske skupine. – Arheološki – Bestimmungsbuch Archäologie 1, Berlin, München. vestnik 24, Ljubljana, 461–506. HLAD, M. 2015, Dolenji Leskovec pri Krškem. Neolitski objekt 3. GUŠTIN, M. 1976, Libna. – Posavski muzej Brežice 3, Brežice. – Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Od- delek za arheologijo, Ljubljana. GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov “Mokronoške skupine” / Relative Chronology of the Graves of the “Mokronog HORVAT, J. 1999, Podeželje. – V: B. Aubelj (ur.), Zakladi tisočle-Group”. – V: M. Guštin (ur.), Keltske študije. – Posavski muzej Bre-tij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana, žice 4, Brežice, 67–103. 244–246. GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. K začetkom železne dobe na sever- HORVAT, J. in M. ŠAŠEL KOS 1999, Neviodun – latobiški municipij nem Jadranu / Zu den Anfängen der Eisenzeit an der nördlichen na Kršem polju. – V: B. Aubelj (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Adria. – Katalogi in monografije 17, Ljubljana. Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana, 212–214. GUŠTIN, M. 1981, Arheološka preteklost Dobove. – Vodič k razstavi HORVAT, M. 1989, Ajdovska jama pri Nemški vasi. – Razprave 6, Brežice. Filozofske fakultete, Ljubljana. GUŠTIN, M. 1984, Prazgodovinski grobovi z vozovi na ozemlju HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologi-Jugoslavije. – V: M. Guštin in L. Pauli (ur.), Keltski voz. – Posavski ja ločnenine, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, muzej Brežice 6, Brežice, 111–132. Ljubljana. GUŠTIN, M. 2003, Sredno polje pri Čatežu. – V: D. Prešeren (ur.), HORVAT, M. 2003, Col. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 247–248. Ljubljana, 108–109. GUŠTIN, M. 2005, Savska skupina lengyelske kulture / The Sava HORVAT, M. 2005, Col 1 pri Podgračenem. Tipološka opredelitev Group of the Lengyel Culture. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. neolitskega keramičnega zbira SE 002/1/1. – V: M. Guštin (ur.), Savska skupina lengyelske kulture / First Farmers. The Sava Group Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske kulture / First Farmers. of the Lengyel Culture. – Annales Mediterranea, Koper, 7–22. 76 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 The Sava Group of the Lengyel Culture. Annales Mediterranea, KLADNIK, D. in B. MIHEVC (ur.) 2006, Posavje in Posotelje A – Koper, 145–153. Ž. Enciklopedični priročnik za popotnika. – Zbirka Slovenija total, HORVAT, M. 2009, Prvi prebivalci v Posavju. – V: J. Peternel (ur.), Ljubljana. Ukročena lepotica. Sava in njene zgodbe. – Sevnica, 25–35. KLENINA, E. 2006, Archaeological report on the Roman and HUMER, F. (ur.) 2009, Von Kaisern und Bürgern. Antike Kostbarke-Early Buzantine pottery from Novae (Bulgaria) selected for la- iten aus Carnuntum. – St. Pölten. boratory analysis. – V: Е. Ю. Кленина, Столовая и кухонная керамика III – VI веков из Нов (Севрная Болгария), Novae: Stu-ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, Zahodna grobišča I. Grobne celote iz dies and Materials II. Poznań, Sevastopol, 183–188. Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. – Katalogi in monografije 32, Ljubljana. KNEZ, D. 2010 , Od zore do mraka. Križi iz zbirke Narodnega mu- zeja Slovenije / From dawn till dusk. Crosses in the collection of JENDRAŠIĆ, P. 2017, Nova spoznanja o latenskem grobišču v Bre-the national museum of Slovenia. – Viri. Gradivo za materialno žicah. – Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, kulturo Slovencev 8. Ljubljana. Oddelek za arheologijo, Ljubljana. KNEZ, T. 1984, Žarno grobišče v Novem mestu. Začasno poro- JOBST, W. 1975, Die römischen Fibeln aus Lauriacum. – Forschun- čilo o raziskovanju v letu 1982. – Arheološki vestnik 35, Ljubljana, gen in Lauriacum 10/1975, Linz. 119–133. JOGAN, N. 2003, Najdba ostankov rastlinskih semen z nahajali- KNEZ, T. 1986, Novo mesto I. Halštatski grobovi / Hallstattzeitliche šča pri Grofovih njivah. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). Gräber. – Carniola Archaeologica 1, Novo mesto. JOVANOVIĆ, A. 2007, Kelti ob sotočju Save in Krke. – Brežice. KNEZ, T. 1992, Novo mesto II. Keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt. JOVANOVIĆ, A. 2011, Middle La Tène female grave 56 from Bre- – Carniola Archaeologica 2, Novo mesto. žice, Slovenia. – V: M. Guštin in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts. KNEZ, T. 1993, Novo mesto III. Knežja gomila / Fürstengrabhügel. The Communities Between the Alps and the Black Sea. Analles Kapiteljska njiva. – Carniola Archaeologica 3, Novo mesto. Mediteranei, Koper, Beograd, 51–64. KNIFIC, T. in M. SAGADIN 1991, Pismo brez pisave. Arheologija o JOVANOVIĆ, A. 2012, Arheološko izkopavanje na lokaciji gradnje prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem. – Ljubljana. HE Krško, Penk – Za Savo. – V: M. Črešnar, B. Djurić in M. Jerala (ur.), Arheologija v letu 2011, dediščina za javnost. Strokovno sre-KOROŠEC, J. 1953, Kulturne ostaline v Ajdovski jami pri Nemški čanje Slovenskega arheološkega društva Ljubljana, Mestni muzej vasi. – Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za Ljubljana 29. – 30. marec 2012, Ljubljana, 30–31. zgodovinske in družbene vede. Razprave 3, Ljubljana, 45–107. JOVANOVIĆ, A. 2017, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lo- KOROŠEC, J. ml. 1981–1982, Poročilo o raziskavah v Ajdovski jami kaciji Brežice – dom starejših občanov 2010/2011. – Brežice (neo-1967. leta. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v bjavljeno poročilo). Sloveniji 9–10, Ljubljana, 21–30. JOVANOVIĆ, A. in A. ŠINKOVEC 2017, Poročilo o arheoloških KOROŠEC, P. 1975, Ajdovska jama. – Poročilo o raziskovanju neo-raziskavah na območju gradnje doma starejših občanov Brežice lita in eneolita v Sloveniji 4, Ljubljana, 170–209. (parc. št. 1357/6, k.o. Brežice). – Brežice (neobjavljeno poročilo). KOS, P. 1975, Koritnica ob Bači. – Arheološki vestnik 24, Ljubljana, KAVUR, B. 2005, Kamnita orodja na najdišču Čatež-Sredno po-848–873. lje. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske KRIŽ, B. 1997, Novo mesto IV. Kapiteljska njiva. Gomila II in gomila kulture / First Farmers. The Sava Group of the Lengyel Culture. III. – Carniola Archaeologica 4, Novo mesto. Annales Mediterranea, Koper, 131–144. KRIŽ, B. 2000, Novo mesto V. Kapiteljska njiva. Gomila IV in gomi-KERMAN, B. 2011a, Pod Kotom–sever pri Krogu. – Arheologija na la V. – Carniola Archaeologica 5, Novo mesto. avtocestah Slovenije 24, Ljubljana. KRIŽ, B. 2013, Novo mesto VII. Kapiteljska njiva. Gomile I, XIV in KERMAN, B. 2011b, Celtic settlement in Prekmurje. – V: M. Guštin XV / Barrows I, XIV and XV. – Carniola Archaeologica 7, Novo in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts. The Communities Between mesto. the Alps and the Black Sea. Analles Mediteranei, Koper, Beograd, 65–82. KRIŽ, B. 2014, Starejšeželeznodobna gomila iz Reve pri Dobrni- ču. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia Praehistorice in Honorem Ja-KERMAN, B. 2013, Gornje njive pri Dolgi vasi 2. – Arheologija na nez Dular. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, Ljubljana, avtocestah Slovenije 36, Ljubljana. 239–250. KLADNIK, D. 1999, Leksikon geografije podeželja. – Ljubljana. KRIŽ, B. 2017, Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu / Amber – KLADNIK, D., F. LOVRENČAK in M. OROŽEN ADAMIČ (ur.) 2005, Jewels of the Baltic in Novo mesto. – Novo mesto. Geografski terminološki slovar. – Zbirka Slovarji, Ljubljana. KRIŽ, B., M. JEREB in B. TERŽAN 2014a, 27.2. Kapiteljska njiva. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe v Sloveniji / Absolute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 473–484. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 77 KRIŽ, B., M. JEREB in B. TERŽAN 2014b, 27.3. Kandija. – V: B. MASON, P. 2003b, Drugo fazno poročilo o opravljenih delih. – Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne Novo mesto (neobjavljeno poročilo). dobe v Sloveniji / Absolute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 485–490. MASON, P. 2003c, Tretje fazno poročilo o opravljenih delih. – Novo mesto (neobjavljeno poročilo). KRIŽ, B., P. STIPANČIĆ in A. ŠKEDELJ PETRIČ 2009, Arheološka podoba Dolenjske. Katalog stalne arheološke razstave Dolenjske-MASON, P. 2003d, Rimska vojaška utrdba. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. ga muzeja Novo mesto. / The archaeological image of Dolenjska. Vodnik po najdiščih Catalogue of the permanent archaeological exhibition at the Do- , Ljubljana, 66–71. lenjski muzej Novo mesto. – Novo mesto. MASON, P. 2003e, Obrežje MMP. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik KRNJAK, O. 2016, Vjerski život / La vita religiosa / Religious life. – po najdiščih V: T. Bradara in O. Krnjak (ur.), Temporis Signa. Arheološka svjed- , Ljubljana, 202–203. očanstva istarskog novovjekovlja / Testimonianze archeologiche MASON, P. 2006a, Velike njive pri Veliki vasi. – Varstvo spomeni-dell‘età moderna in Istria / Archaeological evidence of the Istrian kov 39–41, Poročila, Ljubljana, 230–231. modern era. Arheološki muzej Istre. Monografije i katalozi 26, MASON, P. 2006b, Vojaški tabor in rimska cesta pri Obrežju. – V: Pula, 309–411. M. Markelj (ur.), Rimske ceste in projekt avtocest, Rast 2 (104), Del-KROMER, K. 1959, Brezje. Halštatske gomile z Brezij pri Trebelnem no dopolnjen separat, Novo mesto, 66–69. / Brezje. Hallstättische Hügelgräber aus Brezje bei Trebelno. – Ar-MASON, P. 2008, The Roman Fort at Obrežje and Augustan Mi- heološki katalogi Slovenije 2, Ljubljana. litary Activity in the Sava Valley in Slovenia. – V: J.-S. Kühlborn et KROPF, W. in H. NOWAK 2000, Fibeln von Flavia Solva aus Privat-al. , Rom auf dem Weg nach Germanien: Geostrategie, Vormar-besitz. – Römisches Österreich 12/22, 1998–1999, Wien. schtrassen und Logistik. Internationales Kolloquium in Delbrück- -Anreppen vom 4. bis 6. November 2004 KULIŠIĆ, Š., P. Ž. PETROVIĆ in N. PANTELIĆ 1970, Srpski mitološki , Bodenaltertümer We- rečnik. – Beograd. stfalens 45, Mainz, 187–198. LAHARNAR, B. in P. TURK 2017, Železnodobne zgodbe s stičišča MEDOVIĆ, P. 1988, Kalakača. Naselje ranog gvozdenog doba. – svetov. – Ljubljana. Vojvođanski muzej. Posebna izdanja 10, Novi Sad. LAZAR, I. 2020, Antična steklarska proizvodnja na območju ju- MIŠKEC, A. 2007a, Odkritje novčne zakladne najdbe z Drnovega govzhodnih Alp in vzhodnega Jadrana. – V: I. Lazar, A. Panjek in / The discovery of the coin hoard from Drnovo. – V: A. Miškec J. Vinkler (ur.), Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanistič- in M. Pflaum (ur.), Našli smo zaklad. O novčni zakladni najdbi z Drnovega / Buried Treasure. The Coin Hoard from Drnovo nim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije , Lju- 1, Koper, 85–108. bljana, 47–51. LOVENJAK, M. 1998, Neviodunum. – Inscriptiones Latinae Slove-MIŠKEC, A. 2007b, Nakit / The jewellery. – V: A. Miškec in M. Pfla-niae (ILSl) 1. Situla 37, Ljubljana. um (ur.), Našli smo zaklad. O novčni zakladni najdbi z Drnovega / Buried Treasure. The Coin Hoard from Drnovo, Ljubljana, 107–114. LOVENJAK, M. 2003, Neviodunum. – V: M. Šašel Kos in P. Scher- rer (ur.), Pannonia I. The autonomous towns of Noricum and Pan-MIŠKEC, A. 2007c, Pomen zakladne najdbe / The significance of nonia / Die autonomen Städte in Noricum und Pannonien, Situla the hoard. – V: A. Miškec in M. Pflaum (ur.), Našli smo zaklad. O novčni zakladni najdbi z Drnovega / Buried Treasure. The Coin 41, Ljubljana, 93–105. Hoard from Drnovo, Ljubljana, 133–144. LOVENJAK, M. 2006, Rimski miljniki na Dolenjskem. Rimska dr- žavna cesta Emona-Neviodunum-Siscia – V: M. Markelj (ur.), MIŠKEC, A. 2009, The Augustan conquest of southeastern Alpine Rimske ceste in projekt avtocest, Rast 2 (104), Delno dopolnjen and western Pannonian areas: coins and hoards. – Arheološki vestnik separat, Novo mesto, 39–47. 60, Ljubljana, 283–296. MACKRETH, D. F. 2011, Brooches in Late Iron Age and Roman MLINAR, M. 2002, Nove zanke svetolucijske uganke. Arheološke raziskave na Mostu na Soči: 2000 do 2001 / Sveta Lucija. New Sti-Britain. Volume 1. – Oxford, Oakville. gma to the Enigma. Archaeological excavations at Most na Soči: MAKAROVIČ, G. 1981, Slovenska ljudska umetnost. Zgodovina 2000 - 2001. – Tolmin. likovne umetnosti na kmetijah. – Ljubljana. MODRIJAN, Z. in T. MILAVEC 2011, Poznoantična utrjena nasel- MARTIN, M. 2011, Späte Völkerwanderungszeit und Merowin- bina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late Antique fortified gerzeit auf dem Kontinent. – V: Fibel und Fibeltracht. Mit neuen settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds. – Opera Instituti vorworten von Rosemarie Müller und Heiko Steuer (2. izdaja) (ne-Archaeologici Sloveniae 24, Ljubljana. spremenjen ponatis: Fibeln und Fibeltracht, in: Reallexikon der Germanischen Altertumskunde, Band 8, 411–607, 1994), Berlin, NIKOLIĆ ĐORĐEVIĆ, S. 2000, Antička keramika Singidunuma. Boston, 131(541)–172(582). Oblici posuda. – Singidunum 2, Beograd, 11–244. MASON, P. 2003a, Prvo fazno poročilo o opravljenih delih. – Novo NOVAK, M. 2003, Rezultati antropološke analize ljudskog osteo-loškog materiajala s nalazišta Drnovo – Grofove njive. Preliminar-mesto (neobjavljeno poročilo). ni izveštaj. – Zagreb (neobjavljeno poročilo). 78 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 NOVŠAK, M. 2006, Trnava. – Arheologija na avtocestah Slovenije PETRU, P. 1971, Hišaste žare Latobikov. – Situla 11, Ljubljana. 2, Ljubljana. PETRU, P. 1975a, Drnovo. – V: Arheološka najdišča Slovenije, Lju-OGRIN, D. in D. PLUT 2012, Aplikativna fizična geografija Slovenije bljana, 253–254. (2. natis). – Ljubljana. PETRU, P. 1975b, Velika vas. – V: Arheološka najdišča Slovenije, ORTISI, S. 2008, Fibule del periodo medio e tardoimperiale. Fi-Ljubljana, 255. bule a ginocchio, con testa a forma di pelta, “Scharnierarmfibeln” e “Bügelkopffibeln”. – V: M. Buora in S. Seidel (ur.), Fibule antiche PETRU, P., T. KNEZ in A. URŠIČ 1966, Poročilo o raziskovanjih su-del Friuli. Cataloghi e Monografie Archeologiche dei Civici Musei burbanih predelov Neviodunuma v letih 1960–1963. – Arheološki vestnik di Udine 9, Udine, 42–45. 17, Ljubljana, 469–502. OŽANIČ ROGULJIĆ, I. 2016, Tipologija rimske keramike iz Vinko- PETRU, S. 1988, Drnovo. Arheologija. – V: M. Javornik, D. Voglar vaca. – Monografije instituta za arheologiju 10. Zagreb. in A. Dermastia (ur.), Enciklopedija Slovenije 2, Ce – Ed, Ljubljana, 334–335. PALAVESTRA, A. 1993, Praistorijski ćilibar na centralnom i zapa-dnom Balkanu. – Srpska akademija nauka i umetnosti. Balkano-PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum (Drnovo pri Krškem). – loški institut. Posebna izdanja 52, Beograd. Katalogi in monografije 15, Ljubljana. PALAVESTRA, A. in V. KRSTIĆ 2006, Magija ćilibara. – Arheološke PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. – Disser-monografije 18, Beograd. tationes et monographiae 20, Ljubljana. PARZINGER, H. 1989, Hallstattzeitliche Grabhügel bei Dobrnič. – PREDAN, P. 2011, Poročilo o arheološkem izkpavanju na območju gradnje cestne, komunalne in energetske infrastrukture na parc. št. Arheološki vestnik 39-40, Ljubljana, 529–635. 2037/1, 2037/5, 2036/7, 2036/8, 2039/1, 2039/2, 2039/3, 2039/4, PAVLOVIČ, D. 2007, Grofove njive pri Drnovem. Halštatskodobna 2045/7 in 2026/9, k. o. Senuše (EŠD 9815 Velika vas pri Krškem – naselbina in gomila. – Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filo-arheološko najdišče, 16513 Gorenja vas pri Leskovcu – rimskodob-zofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. no grobišče). – Slovenska Bistrica (neobjavljeno poročilo). PAVLOVIČ, D. 2011, La Tène farmsteads near Murska Sobota. – V: PRELOŽNIK, A. 2014, Zahodnopanonski vijčki. – V: S. Tecco Hvala M. Guštin in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts. The Communities (ur.), Studia Praehistorice in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Between the Alps and the Black Sea. Analles Mediteranei, Koper, Archaeologici Sloveniae 30, Ljubljana, 311–321. Beograd, 83–89. PREŠEREN, D. (ur.) 2003 , Zemlja pod vašimi nogami. Arheologi- PAVLOVIČ, D. 2014, 28. Drnovo. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), ja na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih. – Zbirka Dnevi Absolutno datiranje bronaste in železne dobe v Sloveniji / Abso-evropske kulturne dediščine, Ljubljana. lute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 491–504. PRUS, T., T. KRALJ, B. VRŠČAJ, M. ZUPAN in H. GRČMAN 2015, Slovenska klasifikacija tal. Ljubljana. http://www.mop.gov.si/file-PAVLOVIČ, D. 2018 (2017), Gospa z uhani z Grofovih njiv pri Dr- admin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/tla/ novem. – V: M. Črešnar in M. Vinazza (ur.), Srečanja in vplivi v Slovenska_klasifikacija_tal.pdf, 16. julij 2017. raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem. Zbornik prispevkov v čast Bibi Teržan, Ljubljana, 353–365. PUHAR, J. 2013, Neviodunum, rimsko mesto ob reki Savi. – Breži-ce. PERKO, D. 1992, Krško polje. – V: D. Voglar (ur.), Enciklopedija Slovenije 6, Krek – Marij, Ljubljana, 56. RIHA, E. 1979, Die rö mischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. – Forschungen in Augst 3. Augst. PERKO, D. 2001, Krška ravan. − V: D. Perko in M. Oražen Adamič (ur.), Slovenija, pokrajine in ljudje, Ljubljana, 664–674. RIHA, E. 1994, Die rö mischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. Die Neufunde seit 1975. – Forschungen in Augst 18. Augst. PERKO, V., A. NESTOROVIĆ in I. ŽIŽEK 2012, Ex Oriente Lux. Rimskodobna svetila in oljenke v Sloveniji. IV. Mednarodni kongres SAGADIN, M. 1997, Poznoantična naselbina na Ajdni. – V: J. Batič Zveze raziskovalcev svetil, ILA Ptuj, 15. do 19. maj 2010. – Ptuj. (ur.), Ajdna nad potoki, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbirka vodnikov 190, Ljubljana, 9–20. PETKOVIĆ, S. 2010, Rimske fibule u Srbiji od I do V veka n.e. – Arheološki institut. Posebna izdanja 50, Beograd. SCHMID, S. 2010, Die römischen Fibeln aus Wien. – Monografien der Stadtarchäologie Wien 6, Wien. PETROVIĆ, B. 2010, Asfaltna baza u Zemunu: naselje ranog gvozdenog doba. – Monografije 15, Beograd. SEDLMAYER, H. 1995, Die römischen Fibeln von Wels. – Quellen und Darstellungen von Wels. Jahrbuch des Musealvereines Wels PETRU, P. 1969a, Rimski grobovi iz Dobove, Ribnice in Petrušnje 4, Wels. vasi. – Razprave 1. razreda SAZU 6, Ljubljana, 5–82. SEDLMAYER, H. 2009, Die Fibeln vom Magdalensberg. Funde der PETRU, P. 1969b, Poskus časovne razporeditve lončenine iz rim- Grabungsjahre 1948-2002 und Altfunde des 19. Jahrhunderts. – skih grobov na Dolenjskem in Posavju. – Razprave 1. razreda Kärntner Museumsschriften 79. Archäologische Forschungen SAZU 6, Ljubljana, 195–213. zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 16, Klagenfurt am Wörthersee. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 79 SLABE, M. 1993, Antična nekropola na Pristavi pri Trebnjem / The ŠTULAR, B. 2009, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku Roman Cemetery at Pristava Near Trebnje. – Vestnik 12, Ljubljana. / Mali grad. High Medieval Castle in Kamnik. – Opera Instituti SSKJ 2000, Slovar slovenskega knjižnega jezika. – Ljubljana. Archaeologici Sloveniae 15, Ljubljana. STARE, F. 1952, Dekoracija pravokotnih pasnih spon na Kranj- ŠTULAR, B., G. TICA in M. TOPLIČANEC 2004, Poročilo o arhe- skem. – Arheološki vestnik 3/2, Ljubljana, 173–213. oloških izkopavanjih na najdišču Sv. Urh (trasa AC Krška vas – Smednik). Od 22.3. do 6.5. 2004 in od 27.6. do 29.6. 2004. – Kranj STARE, F. 1955, Vače. – Arheološki katalogi Slovenije 1, Ljubljana. (neobjavljeno poročilo). STARE, F. 1975, Dobova. – Posavski muzej Brežice 2, Brežice. TECCO HVALA, S. 2007, Women from Magdalenska gora. – V: STARE, V. 1961, Prazgodovinske Malence. – Arheološki vestnik M. Blečić, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser in C. Me-11–12, Ljubljana, 50–87. tzner Nebelsick (ur.), Scripta Praehistorica in Honorem Biba Ter- žan, Situla 44, Ljubljana, 477–490. STARE, V. 1963, Prazgodovinske gomile iz Rovišča. – Arheološki vestnik 13–14, Ljubljana, 435–467. TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Magdalenska gora. So-STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmarjete. – Katalogi in monografije cial structure and burial rites of the Iron Age community. – Opera 10, Ljubljana. Instituti Archaeologici Sloveniae 26, Ljubljana. STRMČNIK GULIČ, M. 2011, Nova podoba prazgodovinske pose- TECCO HVALA, S. 2017, Molnik pri Ljubljani v železni dobi / The litve na zahodnem obrobju Dravskega polja. – Arheološki vestnik Iron Age site at Molnik near Ljubljana. – Opera Instituti Archaeo-52, Ljubljana, 117–130. logici Sloveniae 36, Ljubljana. SVOLJŠAK, D. 2014, Lončarjeva delavnica ob “obrtni poti” v že- TECCO HVALA, S., J. DULAR in E. KOCUVAN 2004, Železnodobne leznodobni naselbini na Mostu na Soči. – V: S. Tecco Hvala (ur.), gomile na Magdalenski gori / Eisenzeitliche Grabhügel auf der Studia Praehistorice in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Ar-Magdalenska gora. – Katalogi in monografije 36, Ljubljana. chaeologici Sloveniae 30, Ljubljana, 287–295. TERŽAN, B. 1974, Halštatske gomile iz Brusnic na Dolenjskem. SVOLJŠAK, D. in J. DULAR 2016, Železnodobno naselje Most na – M. Guštin (ur.), Varia Archeologica, Posavski muzej Brežice 1, Soči. Gradbeni izvidi in najdbe / The Iron Age settlement at Most Brežice, 31–66. na Soči. Settlement structures and small finds. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 33, Ljubljana. TERŽAN, B. 1975, Valična vas. – Arheološki vestnik 24, Ljubljana, 660–729. SVOLJŠAK, D. in A. POGAČNIK 2001, Tolmin, prazgodovinsko grobišče I. Katalog / Tolmin, The Prehistoric Cemetery I. Catalo-TERŽAN, B. 1977, Certoška fibula. – Arheološki vestnik 27, Ljublja-gue. – Katalogi in monografije 34, Ljubljana. na, 317–536. ŠAŠEL, J. 1977, Viae Militares. – Citirano po: R. Bratož in M. Šašel TERŽAN, B. 1985, Poskus rekonstrukcije halštatske družbene Kos (ur.), Opera selecta – Situla 30, Ljubljana 1992, 459–468. strukture v dolenjskem kulturnem krogu. – Arheološki vestnik 36, Ljubljana, 77–106. ŠAŠEL KOS, M. 1999, Rim osvoji jugovzhodnoalpski prostor. – V: B. Aubelj (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neanderTERŽAN, B. in M. ČREŠNAR 2014, Poskus absolutnega datiranja talcev do Slovanov, Ljubljana, 186–188. starejše železne dobe na Slovenskem. – V: B. Teržan in M. Čre- šnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe v Sloveniji ŠAŠEL KOS, M. 2005, Appian and Illyricum. – Situla 43, Ljubljana. / Absolute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Kata- ŠAŠEL KOS, M. 2010, Rimsko osvajanje zahodnega Balkana. Ilirik logi in monografije 40, Ljubljana, 703–725. v Apijanovi Ilirski zgodovini. – Zbirka Zgodovinskega časopisa 41, TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO in N. TRAMPUŽ OREL 1984, Most na Ljubljana. Soči (S. Lucija) II. Table. – Katalogi in monografije 23/2, Ljubljana. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2010, Za Raščico pri Krogu I/II. – Arhe-TERŽAN, B. in N. TRAMPUŽ 1975, Prispevek h kronologiji sveto- ologija na avtocestah Slovenije 13, Ljubljana. lucijske skupine. – Arheološki vestnik 24, Ljubljana, 416–460. ŠIMEK, M. 2004, Grupa Martijanec-Kaptol / Martijanec-Kaptol TICA, G. 2004, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji Group / Martijanec-Kaptol-Gruppe. – V: D. Balen Letunić (ur.), Grofove njive na trasi AC Smednik – Krška vas. – Kranj (neobja-Ratnici na razmeđu Istoka i Zapada. Starije željezno doba u konti-vljeno poročilo). nentalnoj Hrvatskoj / Warriors at the crossroads of East and West / Krieger am Scheideweg zwischen Ost und West, Zagreb, 79–129 TICA, G. 2011, Sv. Urh. Rimski vojaški tabor? (PowerPoint presen- (M. Šimek in D. Balen Letunić, Katalog za skupino Martijanec- tacija) – Predavanje iz strokovnega srečanja Rimska vojska na -Kaptol, 287–313). območju današnje Slovenije: Nova odkritja in smernice raziskav. Narodni muzej Slovenije. 17. in 18. november 2011, Ljubljana ŠTULAR, B. 2004, Preliminarno poročilo o arheoloških izkopava- (https://www.academia.edu/11184674/Sv._Urh_-_Roman_Milita- njih na lokaciji Grofove njive. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). ry_Camp_ ,, 21. maj 2018. ŠTULAR, B. 2005, Lončenina s kamniškega Malega gradu. Izko- pavanja leta 1992. – Arheološki vestnik 56, Ljubljana, 435–452. 80 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 TICA, G. in M. TOPLIČANEC 2005, Poročilo o arheoloških iz-Peabody Museum. Harvard University. Bulletin 33, Cambridge kopavanjih na lokaciji Grieshaber 2005. – Krško (neobjavljeno (MA). poročilo). ŽIŽEK, I. 2001, Tretji ptujski mitrej v luči materialne kulture. – V: TIEFENGRABER, G. 2006, Jungneolitische Funde aus Čatež-Sre-M. Vomer Gojkovič in N. Kolar (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu. dno polje. – V. A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o Mitraizem in njegova doba / Ptuj im römischen Reich. Mithraskult kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo und seine Zeit / Ptuj in the Roman Empire. Mithraism and its Era, / Between Sopot and Lengyel. The Stone Age and Copper Age Archaeologia Poetovionensis 2-2001, Ptuj, 125–166. Cultures Between the Sava and the Danube. – Annales Mediterranea, Koper, 229–234. ŽIŽEK, I. 2003, Prazgodovinski vodnjaki Hajndla. – Zbornik Pokra-jinskega muzeja Ptuj 1, Ptuj, 14–22. TOMAŽ, A. 2005, Čatež-Sredno polje. Analiza neolitske kerami- ke iz objektov 055 in 093 – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Sa- ŽIŽEK, T. 2005–2006, Drnovo bencinski servis. – Arhej d.o.o., Po-vska skupina lengyelske kulture / First Farmers. The Sava Group of ročila. http://www.arhej.com/datoteke/Pdf/drnovo_bencinski_ the Lengyel Culture, Annales Mediterranea, Koper, 113–129. slo.pdf, 10. marec 2018. TOMAŽ, A. in B. KAVUR 2006, Zemlja in ogenj. – Koper. TUŠEK, I. 2001, V. mitrej na Ptuju. – V: M. Vomer Gojkovič in N. Kolar (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu. Mitraizem in njegova doba / АМБРОЗ, А. К. 1966. Фибульı юга европейской части СССР II Ptuj im römischen Reich. Mithraskult und seine Zeit / Ptuj in the в. до н.е. – IV в.н.е. – Археология СССР. Свод археологических Roman Empire. Mithraism and its Era, Archaeologia Poetovio- источников Д1–30, Москва. nensis 2-2001, Ptuj, 191–211. ГЕНЧЕВА, Е. 2004. Римските фибули от България от края на UDOVČ, K. 2009, Mačkovec pri Novem mestu. – Arheologija na I в. пр. н. е. до края на VI в. на н. е. / Les fibules romaines de avtocestah Slovenije 8, Ljubljana. Bulgarie de la fi du Ier s. av. J.-C. à la fin du Vie s. ap. J.-c. – Велико URŠIČ, A. 1985, Rimsko grobišče na Velikem Kamnu. – V: M. Gu- Търново. štin (ur.), Veliki Kamen, Posavski muzej Brežice 7, Brežice, 19–32. КУЛИШИЋ, Ш., П. Ж. ПЕТРОВИЋ in Н. ПАНТЕЛИЋ 1970. VALIČ, A. 1986, Ajdna nad Potoki. – Varstvo spomenikov 28, Lju- Српски митолошки речник. – Библиотека Синтезе, Београд. bljana, 278–279. ПАЛАВЕСТРА, А. in В. КРСТИЋ 2006. Магија ћилибара. – VERBIČ, T. 2003–2004, Poročilo o geološkem pregledu arheolo- Народни музеј. Археолошке монографије 18, Београд. ških izkopavanj vzdolž trase avtoceste Smednik – Krška vas. – Lju- ПЕТРОВИЋ, Б. 2010. Асфалтна база у Земуну: насеље раног bljana (neobjavljeno poročilo). гвозденог доба. Музеј града Београда. Монографије 15, VIČIČ, B. in P. PREDAN 2004a, Poročilo o zaščitnem arheološkem Београд. izkopavanju na lokaciji Vihre – Polanci na trasi AC Smednik – Kr- ška vas. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). VIČIČ, B. in P. PREDAN 2004b, Poročilo o zaščitnem arheološkem izkopavanju na lokaciji Sveti Urh 2 na trasi AC Smednik – Krška vas. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). VIČIČ, B., S. TOMAŽIČ, N. VUJNOVIĆ, D. GROSMAN in P. NOVA- KOVIĆ 2003, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji Veliki dol pri Veliki vasi na trasi AC odsek Smednik – Krška vas. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramično gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica pri Vranskem, Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Ljubljana, 86–247. VOMER GOJKOVIČ, M. 2001, Petovionski mitreji / Die Mithräen von Poetovio. – V: M. Vomer Gojkovič in N. Kolar (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu. Mitraizem in njegova doba / Ptuj im römischen Reich. Mithraskult und seine Zeit / Ptuj in the Roman Empire. Mithraism and its Era, Archaeologia Poetovionensis 2-2001, Ptuj, 111–124. WELLS, P. 1981, The Emergence of an Iron Age Economy. The Mec- klenburg Grave Groups from Hallstatt and Sticna. Mecklenburg Collection, Part III. – American School of Prehistoric Research. Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 81 9Katalog gradiva Iva Ciglar V katalogu predstavljamo izbor najdb z arheološkega Okrajšave najdišča Grofove njive: keramične, steklene in kovinske predmete. Opisi keramičnih predmetov temeljijo na ma- SE stratigrafska enota kroskopski analizi (Horvat 1999). PN posebna najdba dl. dolžina Lončarska masa (Horvat 1999, 16) v. višina zelo fina zrna velikosti do 0,25 mm v glineni masi š. širina fina zrna velikosti od 0,26 do 0,50 mm v glineni masi pr. premer drobna zrna velikosti od 0,51 do 2,00 mm v glineni masi db. debelina groba zrna velikosti od 2,01 do 3,00 mm v glineni masi odl. odlomek zelo groba zrna v glineni masi večja od 3,01 mm najv. največja u. ustje d. dno roč. ročaj ost. ostenje ohr. ohranjen/a kv. kvadrant vel. velikost notr. notranja zun. zunanja rek. rekonstruiran/a Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 83 9.1 Gomila Grob 1 1 SE 533, kv. CP14, PN 281 Odl. noge in loka bronaste trakaste fibule z mrežastim orna- mentom; ohr. dl. 4,3 cm, najv. š. 0,7 cm. 2 SE 533, kv. CP14, PN 277 Dva odl. bronaste pasne spone s kavljem in zakovicami. Na odl. pločevinastega traku brez kavlja je na drugi strani okova kvadratna bronasta pločevinasta ploščica, pritrjena na zakovi- co; odl. s kavljem: dl. 3,2 cm, najv. š. 1,2 cm, odl. s ploščico: dl. 2,7 cm, najv. š. 1,3 cm. 3 SE 533, kv. CP14, PN 286 Odl. železnega šila kvadratnega preseka; dl. 4,9 cm, najv. db. 0,3 cm. 4 SE 533, kv. CP14, PN 275 Železno šilo kvadratnega preseka; ohr. dl. 7,6 cm, najv. db. 0,4 cm. 5 SE 533, kv. CP14, PN 287 Odl. železnega predmeta; vel. 1,0 × 0,9 cm. 6 SE 533, kv. CP14, PN 293 Modra steklena jagoda z vrezano valovnico; pr. 1,5 cm, v. 0,9 cm. 7 SE 533, kv. CP14, PN 275 Železen nožiček z ukrivljenim rezilom; rezilo trikotnega pre- seka; trn kvadratnega preseka; ohr. dl. 9,6 cm, najv. š. rezila 1,4 cm. 8 SE 533, kv. CP14, PN 280 Železen nožiček z ukrivljenim rezilom; rezilo trikotnega pre- seka; trn pravokotnega preseka; ohr. dl. 11,1 cm, najv. š. rezila 1,1 cm. 9 SE 533, kv. CP14, PN 278 Lonec z rahlo izvihanim ustjem, nizkim pokončnim vratom in zaobljenimi rameni. Izdelava: na počasnem lončarskem vretenu; lončarska masa: drobna; površina: glajena; žganje: redukcijsko; barva: temno rjava do črna, prelom temno siv; pr. u. 19,2 cm, ohr. v. 15,7 cm, najv. pr. oboda 25,4 cm. 84 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 3 4 2 1 6 5 7 8 9 1−9 SE 533; 6 merilo 1 : 1, 1−5, 7−9 merilo 1 : 2. SE 533; 6 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 85 Grob 2 16 SE 544, kv. CO15, PN 429–PN 432, PN 438–PN 452, PN 460–PN 462, PN 464–PN 471, PN 473, PN 477–PN 10 SE 544, kv. CO15, PN 541 482, PN 485–PN 495, PN 534, PN 535, PN 537 Bikonično vretence z največjim obodom približno na sredini. 51 ploščatih jagod iz modrega stekla. Na zunanji površini vi- Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna, površina: bri- dne vodoravne linije, nastale kot posledica izdelave; pr. 0,6 cm, sana; žganje: redukcijsko; barva: svetlo rjava s temno rjavimi db. 0,3 cm (+/- 0,1 cm). lisami; najv. pr. 3,4 cm, ohr. v. 3 cm. 17 SE 544, kv. CO15, PN 463 11 SE 544, kv. CO15, PN 545 Jagoda sodčaste oblike iz jantarja. Pr. 0,4 cm, db. 0,3 cm. Bikonično vretence z največjim obodom na spodnji tretjini trupa. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna, površi- na: brisana; žganje: stihijsko, nekontrolirana atmosfera; barva: svetlo rjava s temno rjavimi do črnimi lisami; najv. pr. 3,6 cm, ohr. v. 3,2 cm. 12 SE 544, kv. CO15, PN 544 Kroglasta posodica z navznoter uvitim ustjem (čaša). Izdela- va: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: gladka; žganje: stihijsko, nekontrolirana atmosfera; barva: na notr. strani črna, na zun. svetlo rjava s temno rjavimi in črnimi lisami, prelom rdečkasto rjav; pr. u. 7 cm, ohr. v. 5,9 cm, najv. pr. oboda 8,5 cm. 13 SE 544, kv. CO15, PN 476 Plitka skledica z rahlo izvihanim ustjem, kaneliranim vratom, ostrim prelomom trupa in vbočenim dnom. Izdelava: na počasnem lončarskem vretenu; lončarska masa: drobna, s posameznimi grobozrnatimi vključki; površina: gladka; žganje: stihijsko, nekontrolirana atmosfera; barva: oranžna z ostanki rdečega premaza; pr. u. 12,3 cm, ohr. v. 4,7 cm, najv. pr. oboda 14 cm. 14 SE 544, kv. CO15, PN 543 Skodela s presegajočim ročajem, rahlo izvitim ustjem in širokimi, zaobljenimi rameni. Presegajoč ročaj je okrašen z dvema plastičnima živalskima glavicama, trup s snopom plitvih navpičnih žlebov. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: fina z nekaj primesmi; površina: gladka; žganje: redukcijsko; barva: zelo temno siva s črnim premazom na obeh površinah; pr. u. 17,5 cm, ohr. v. 9,8 cm, najv. pr. oboda 20,4 cm, db. ročaja 1 cm. 15 SE 544, kv. CO15, PN 433, PN 437133 Šest valjastih uhanov/obročkov s kaveljčki. Okras je na vseh skoraj enak. Osrednji prostor je uokvirjen z več linijami iztolčenih pik, med katerima je linija iztolčenih bunčic. V sredini je poševni nizi linij, znotraj katerih so v nasprotni smeri postavljeni nizi vitic, oboje izvedeno z iztolčenimi pikicami. a. pr. 1,4 cm, š. 2,1 cm b. pr. 1,2 cm, š. 2,1 cm c. pr. 1,1 cm, š. 2,2 cm d. pr. 1,3 cm, š. 2,0 cm e. pr. 1,6 cm, š. 2,0 cm f. pr. 1,4 cm, š. 2,0 cm 133 Uhani oziroma obročki, najdeni ob levi strani lobanje, so predstavljali le del PN 437, s katero je bil kot posebna najdba označen celoten skelet. 86 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 10 11 12 13 14 16 15 (a−f) 17 10−17 SE 544; 16−17 merilo 1 : 1, 10−15 merilo 1 : 2. SE 544; 16–17 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 87 18 SE 544, kv. CO15, PN 542 Lok bronaste certoške fibule z rebrom na loku V. vrste po Teržanovi. Dl. 4,2 cm, š. 0,7 cm. 19–20 SE 544, kv. CO15, PN 434, PN 475 Par trakastih fibul z mrežastim ornamentom. Pri G19 (PN 475) ohranjena le noga. G20 (PN 434) je ohranjena v celoti. G19, dl. 3,9 cm, š. 0,45; G20, dl. 7,7 cm, š. loka 1 cm. 21–22 SE 544, kv. CO15, PN 453, PN 436 Par masivnih bronastih narebreni nanožnic z zaključki, okraše- nimi z vrezanimi šrafiranimi trikotniki. Zun. pr. pri obeh 11,9 cm, notr. pr. pri obeh 10,2 cm, š. 1 cm. Grob 3 23 SE 540, kv. CO15, PN 389 Skleda na nogi; na rami in trebuhu okrašena z navpičnimi snopi plitvih žlebov, na vratu s tremi vodoravnimi kanelurami. Izdelava: na počasnem lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva: črni glineni premaz; pr. u. 17,1 cm, v. 15,9 cm, najv. pr. oboda 20,7 cm, pr. noge 7,7 cm. 88 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 18 19 20 21 22 23 18–22 SE 544, 18−22 23 SE 544, SE 540; merilo 1 : 2. 23 SE 540; merilo 1 : 2. 89 Grob 4 24 SE 537, kv. CO15, PN 289, PN 295 – PN 299, PN 303, PN 305, PN 385–PN 387, PN 393, PN 404, PN 426, PN 472 Zg. del lonca s stožčastim vratom, izvihanim ustjem in biko- ničnim trupom. Na zgornjem delu ramena aplika v obliki dveh valovnic, podobno črki W. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna s precej primesmi; površina: gladka; žganje: oksidacijsko; barva: zgornji del posode oranžno rdeča, od ramena navzdol prevladujejo temno rjava, siva in črna, prelom od oranžne do črne barve; pr. u. 11,5 cm, ohr. v. 17,8 cm, najv. pr. oboda 23 cm. 25 SE 537, kv. CO14, PN 396, PN 401–PN 402, PN 406– PN 416, PN 418–PN 419, PN 421, PN 453, PN 456 Polkroglasta skleda z rahlo izvihanim ustjem in usločenim vratom. Na ramenu tri aplicirane bradavice. Izdelava: prosto- ročno; lončarska masa: drobna z nekaj primesmi; površina: gladka; žganje: stihijsko, nekontrolirana atmosfera; barva: lisasta, od oranžne in rdeče do svetlo in temno rjave, ohranjen črni glineni premaz; pr. u. 11,5 cm, v. 17,8 cm, najv. pr. oboda 23 cm. 26 SE 537, kv. CO14, PN 288, PN 349, PN 390–PN 391, PN 395, PN 397–PN 399, PN 405, PN 422, PN 457–PN 458 Latvica z zaobljenim ramenom in uvihanim ustjem. Izdela- va: prostoročno; lončarska masa: drobna z nekaj primesmi; površina: gladka; žganje: stihijsko, nekontrolirana atmosfera; barva: na notr. površini oranžno rdeča z dvema rjavima lisama in sledovi rdečkastega premaza, na zun. površini lisasta, od svetlo do temno rjava, delno ohranjenim črni premaz, prelom oranžno rdeč; pr. u. 19,5 cm, v. 5,6 cm, najv. pr. oboda 20,4 cm. 90 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 24 25 26 SE 537, merilo 1 : 2. 24-26 SE 537; merilo 1 : 2. 91 27–28 SE 537, kv. CO15, PN 290, PN 300 Par certoških fibul z dvema rebroma na loku V. vrste po Ter- žanovi. Pri obeh fibulah del peresovine in igla nista ohranjena; G27 (G25) (PN 290), dl. 5,8 cm, š. loka 0,5 cm; G28 (G26) (PN 300), dl. 5,95 cm, š. loka 0,45 cm. 29 SE 537, kv. CO15, PN 301 Noga certoške fibule z dvema rebroma na loku V. vrste po Teržanovi; dl. 2,9 cm, š. noge 0,8 cm. 30 SE 537, kv. CO15, PN 400 Odl. železne dvokrilne puščične osti s trnastim nastavkom; ohr. dl. 2,1 cm, najv. š. 1,7cm, najv. db. 0,45 cm. 31 SE 400, kv. CO15, PN 201 Bronast obroček štirikotnega prereza, okrašen s ponavljajočo se kombinacijo vrezov IIIXIII; notr. pr. 1,8 cm, zun. pr. 2,9 cm, db. 0,5 cm. 32 SE 537, kv. CO14, PN 483 Bronast obroček trikotnega prereza, okrašen s prečnimi snopi vrezov.; notr. pr. 1,25 cm, zun. pr. 2,2 cm, db. 0,32 cm. 33 SE 537, kv. CO14, PN 427 Odl. pločevine pravokotne pasne spone s tremi zakovicami. Na drugi strani okova ploščici iz bronaste pločevine pritrjeni s skrajnim zakovicama, na sredinski z železno zakovico pritrjen del železnega kaveljčka. Dl. 5,2 cm, š. 1,6 cm. Obodni jarek grobne gomile 34 SE 535, kv. CN13, PN 538 Odl. ostenja posode s trakastim ročajem. Izdelava: prostoroč- no; lončarska masa: groba; površina: brisana; žganje: oksida- cijsko; barva: rdečkasto rumena do svetlo rjava, prelom od svetlo rdečkaste do temno sive; v. 4,4 cm, š. 3,2 cm. 35 SE 535, kv. CO13, PN 536 Bikonično vretence. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: od svetlo rjave do temno rjave; najv. pr. 3,7 cm, v. 2,7 cm. 92 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 27 28 29 30 31 32 33 34 35 24-33 SE 537, 34−35 SE 535; merilo 1 : 2. 24–33 SE 537, 34–35 SE 535; merilo 1 : 2. 93 9.2 Naselbina 46 SE 422, kv. CJ04, SN 1228 Odl. ostenja posode, okrašene z vtisnjeno vdolbino. Izdelava: 36 SE 426, kv. CD04, SN 2565 prostoročno; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: Odl. ustja posode. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: oksidacija/redukcija; barva: na notr. površini temno siva, na drobna; površina: brisana; žganje: redukcijsko; barva: temno zun. površini svetlo rdečkasto rumena, prelom temno siv; vel. siva; pr. u. 20,2 cm, vel. 1,6 × 2,8 cm. 2,8 × 3,4 cm, pr. vdolbine 0,6 cm. 37 SE 422, kv. CC06, PN 583 47 SE 422, kv. CJ08, PN 379 Odl. ustja posode. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: Odl. dna z ost. lonca. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: redukcijsko; barva: od groba; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; temno rdečkasto rjave do temno sive, prelom črn; vel. 3,1 × barva: svetlo rjava do temno rdečkasto rjava; pr. d. 13,7 cm, 2,6 cm. ohr. v. 5,4 cm. 38 SE 422, kv. CE08, PN 582 48 SE 422, kv. CH05, PN 22 Odl. ustja posode. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: fina; Bikonično vretence z največjim obodom na sredini. Izdela- površina: glajena; žganje: redukcijsko; barva: temno rjava do va: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; temno sivo-rjava, prelom črna; vel. 3,7 × 6,0 cm. žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: svetlo rjava, prelom od 39 SE 422, kv. CI04, SN 2160 svetlo rdečkaste do temno sive barve; najv. pr. oboda 2,8 cm, Odl. ustja posode. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: v. 1,7 cm. drobna; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; 49 SE 422, kv. CH05, PN 26 barva: na notr. površini siva, na zun. površini rdečkasto rume- Odl. bikoničnega vretenca z največjim obodom na spodnji na, prelom siv; vel. 2,3 × 2,6 cm. tretjini trupa. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; 40 SE 422, kv. CK05, SN 2310 površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: Odl. ustja posode. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: svetlo rdečkasto rjava, prelom rdečkasto rumene in temno sive drobna; površina: glajena; žganje: redukcijsko; barva: temno barve; najv. pr. oboda 3,8 cm, v. 2,6 cm. siva; v. 2,7 cm, š. 3,6 cm, db. 1,3 cm. 41 SE 422, kv. CI04, SN 967 Odl. ustja posode, okrašene s snopom poševnih vrezanih linij in linijo, ki zamejuje snop na notr. strani roba. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: redukcijsko; barva: notr. površina temno siva, zun. površina rdečkasto rumena s slabo ohranjenim črnim premazom, pre- lom temno siv; vel. 1,4 × 2,9 cm. 42 SE 422, kv. CK04, SN 488 Odl. ustja posode. Izdelava: prostoročna; lončarska masa: finozrnata; površina: glajena in grafitirana; žganje: redukcijsko; barva: črna; v. 2,7 cm, š. 2,3 cm, db. 0,8 cm. 43 SE 422, kv. CH07, PN 225 Odl. ustja pekve. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drob- na; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; vel. 3,7 × 2,6 cm. 44 SE 422, kv. CH07, PN 349 Odl. ostenja posode, okrašene z vodoravnim, gladkim plastič- nim rebrom. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: fina; po- vršina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: svetlo rjava do temno siva, prelom temno siv; vel. 1,4 × 3,5 cm. 45 SE 422, kv. CA07, PN 581 Odl. ostenja skodele s trakastim ročajem. Izdelava: prosto- ročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: redukcijsko; barva: temno siva; vel. 3,8 × 6,5 cm. 94 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 36 37 38 39 40 42 43 41 45 46 44 48 47 49 36−49 SE 422; merilo 1 : 2. SE 422, merilo 1 : 2. 95 50 SE 646, kv. CH08, CG08, PN 323, PN 337 Odl. votlega motka z ravnim, lijakasto oblikovanim ustjem. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: zelo groba; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; pr. ohr. u. 8,2 cm, ohr. v. 9,1 cm. 51 SE 646, kv. CG08, PN 575 Odl. ročaja pekve, na sredini zgornjega dela široka kanelura. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: groba; površina: brisa- na; žganje: oksidacijsko; barva: svetlo rdečkasto rjava; vel. 5,9 × 4,5 cm, db. do 3,1 cm. 52 SE 646, kv. CH08, PN 331 Odl. dna lonca. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drob- na; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: na notr. površini svetlo rjava, na zun. površini temno siva, prelom od svetlo rjave do temno sive barve; pr. d. 22 cm, ohr. v. 3 cm. 53 SE 646, kv. CH08, PN 319 Odl. dna lonca. Izdelava: prostoročna; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: od svetlo do temno rjava, prelom temno siv; rek. pr. d. 22,4 cm, ohr. v. 5 cm. 54 SE 646, kv. CH08, PN 332 Odl. dna večjega pitosa. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: zelo groba; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; bar- va: od rdečkasto rumene do temno rdečkasto rjave, prelom rdečkasto rumen; pr. d. 34,8 cm, ohr. v. 8,9 cm. 96 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 50 51 52 53 54 50−54 SE 646; merilo 1 : 2. SE 646; 54 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 97 55 SE 649, kv. CG08, PN 308 Odl. pokrova, okrašen s plastično apliko. Izdelava: prostoroč- no; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksidacij- sko; barva: rjava, prelom od rdečkasto rumene do rjave; pr. u. 17 cm, ohr. v. 5,7 cm. 56 SE 649, kv. CG08, PN 377 Odl. ustja z ostenjem lonca. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: od rdečkaste do temno rjave, prelom temno siv, na zun. povr- šini so slabo ohranjeni ostanki črnega premaza; pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 10,4 cm. 57 SE 649, kv. CG08, SN 2468 Odl. ostenja manjše pekve z odlomljenim ročajem okroglega preseka. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: groba; površi- na: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; vel. 4,6 × 3,9 cm, db. do 1,2 cm. 58 SE 649, kv. CG08, PN 380 Odl. ročaja pekve s čepom za pritrjevanje. Izdelava: prosto- ročno; lončarska masa: zelo grobozrnata; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: temno rdečkasto rumena; ohr. dl. 6,5 cm, db. do 3,5 cm. 59 SE 649, kv. CG08, SN 2468 Odl. dna z delom ostenjem posode. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: groba; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena do temno siva, prelom temno siv; vel. 2,1 × 4,6, cm. 60 SE 647, kv. CG08, PN 309 Odl. latvice, okrašene s plitkim kanelurami z motivom dvojne cik-cak linije. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: polirana; žganje: redukcijsko; barva: črna; pr. u. 13,2 cm, v. 3,4 cm. 61 SE 647, kv. CG08, PN 585 Odl. ustja z delom ostenja večjega pitosa. Pod ustjem slabo vidni odtisi prstov. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: gro- ba; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; vel. 9 × 10,4 cm. 98 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 55 56 58 57 59 61 60 55–59 SE 649, 60–61 SE 647; merilo 1 : 2. 55−59 SE 649, 60−61 SE 647; merilo 1 : 2. 99 62 SE 647, kv. CG-CH08, PN 586 Odl. ostenja in ustja lonca z držajem podolgovato oblikova- ne bradavice. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: groba; površina: brisana; žganje: oksidacijsko, v končni fazi redukcij- ska atmosfera; barva: notr. površina temno siva, zun. površina rdečkasto rumena; vel. 6,6 × 3,7 cm. 63 SE 646, kv. CH08, PN 577 Odl. ostenja lonca, okrašen z aplicirano podkvasto apliko. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: groba; površina: brisana; žganje: redukcijsko; barva: temno sivkasto rjava; vel. 6 × 7,3 cm. 64 SE 647, kv. CG07, PN 371 Odl. ostenja posode, okrašene z nalepljenim rebrom z odtisi prsta. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površi- na: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rumenkasto rdeča s slabo ohranjenim črnim premazom; vel. 3,2 × 2,7 cm. 65 SE 710, kv. CG08, PN 577 Odl. dna z delom ostenja lonca. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: groba; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena do rjava, prelom siv; pr. d. 18,5 cm, ohr. v. 5,1 cm. 66 SE 710, kv. CH07, PN 524 Odl. ustja z delom ostenja lonca. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: svetlo rjava do temno siva, prelom sivka- sto rjava; vel. 5,2 × 4,8 cm. 67 SE 710, kv. CG07, PN 522 Odl. ostenja posode, okrašen z dvema vzporednima vre- zanima črtama in plitvimi odtisi navpičnih in poševnih linij. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: groba; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; vel. 6,7 × 7,7 cm. 68 SE 710, kv. CG07, PN 517 Odl. dna posode. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: gro- ba; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: na notr. površini rjava, na zun. površini rdečkasto rumena, prelom rdečkasto rumen; vel. 3,6 × 4,6 cm. 69 SE 710, kv. CGH07, PN 520 Odl. pokrova z ravno odrezanim robom in delom ostenja. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: gla- jena; žganje: redukcijsko; barva: od svetlejše rjave do temno rjave, prelom rjav; vel. 3,6 × 4,6 cm. 70 SE 703, kv. CE09, PN 511 Stožčasto vretence, od vrha do dna okrašeno s spiralo. Izde- lava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: nepopolno redukcijsko; barva: zgor. del svetlo rjava, spod. del temno siva; pr. spod. dela 2,4 cm, v. 2,2 cm. 71 SE 703, kv. CE09, PN 509 Odl. dna z delom ostenja lonca. Izdelava: prostoročno; lončar- ska masa: groba; površina: brisana; žganje: nepopolno reduk- cijsko; barva: od svetlo rjave do temno sive, prelom temno siv; pr. d. 14 cm, ohr. v. 12,2 cm. 100 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 62 63 64 65 66 67 68 69 71 70 62, 64 SE 647, 62, 64 63 SE 646, SE 647, 63 65–69 SE 646, SE 710, 65−69 70–71 SE 710, SE 703; merilo 1 : 2. 70−71 SE 703; merilo 1 : 2. 101 72 SE 715, kv. CE09, PN 564 Odl. dna z delom ostenja lonca. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: groba; površina: brisana; žganje: nepopolno redukcijsko; barva: od svetlo do temno rjave, prelom zelo temno rjav; pr. d. 13,9 cm, ohr. v. 6 cm. 73 SE 439, kv. CF05, PN 200 Odl. ročaja pekve, na sredini zgornjega dela široka kanelura. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: svetlo rjava; vel. 4,9 × 5,0 cm, najv. db. 3,3 cm. 74 SE 445, kv. CF05, PN 213 Odl. ostenja večje posode z aplicirano podolgovato obli- kovano bradavico, verjetno držajem. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: grobo; površina: glajena; žganje: oksidacijsko; barva: lisasta, rdečkasto rumena do svetlo rjava; pr. u. 26 cm, ohr. v. 16,4 cm. 75 SE 326, kv. BB12, PN 231 Odl. lonca z izvihanim ustjem. Ustje okrašeno s poševnimi odtisi, na ostenju pa plastično rebro z odtisi prsta ali orodja. Izdelava: na počasnem lončarskem vretenu; lončarska masa: drobna; površina: glajena; žganje: redukcijsko; barva: temno rjava, prelom temno siv; pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 3,9 cm. 76 SE 326, kv. BB11, PN 232 Odl. ostenja posode z nizkim vratom in zavihanim zaobljenim ustjem. Izdelava: prostoročna; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: redukcijsko; barva: zelo temno siva; vel. 2,5 × 2,9 cm. 77 SE 326, kv. BB12, SN 1920 Odl. ostenja posode z rahlo izvihanim ustjem. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: redukcijsko; barva: temno siva; vel. 3,2 × 4,0 cm. 78 SE 326, kv. BG12, PN 499 Odl. globoke latvice z uvitim ustjem. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: redukcij- sko; barva: temno siva; vel. 3,8 × 5,1 cm. 79 SE 326, kv. BP09, PN 588 Stožčasto vretence. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rjava; pr. spod. dela 3,5 cm, v. 2,9 cm. 102 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 72 73 74 76 75 77 78 79 72 72 SE 715, SE 715, 73 SE 439, 73 SE 439, 74 SE 445, 74 SE 445, 75–79 SE 326; merilo 1 : 2. 75−79 SE 326; merilo 1 : 2. 103 80 SE 352, kv. BB11, SN 2360 89 SE 1, kv. CJ04, PN 16 Odl. ustja z ostenjem posode. Izdelava: prostoročna; lončarska Odl. spodnjega dela kroglaste posode (buče?). Okrašen s pli- masa: drobna; površina: glajena; žganje: redukcijsko; barva: tvimi navpičnimi žlebovi, pod njimi vodoravna rebra. Izdelava: temno rjava, prelom temno siv; vel. 3,3 × 5,6 cm. na počasnem lončarskem vretenu; lončarska masa: groba; 81 SE 327, kv. BB13, PN 502 površina: brisana, luknjičava; žganje: redukcijsko; barva: na notr. površini svetlo rjava, na zun. površini temno siva, prelom Odl. ostenja skodele z ostankom trakastega ročaja. Izdelava: temno siv; vel. 2,4 × 6,1 cm. prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žga- nje: nepopolno oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena s temno 90 SE 1, kv. CI18, SN 389 sivimi lisami, prelom siv; vel. 3,6 × 4,9 cm. Odl. ročaja pekve. Izdelava: prostoročna; lončarska masa: 82 SE 327, kv. BB13, PN 589 drobna; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečka- sto rumena; dl. 3,5 cm, š. 3,3 cm, db. 2,4 cm. Kepa žgane gline. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: groba; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: rdečkasto rjava 91 SE 1, kv. BC11, PN 75 s temno rjavimi lisami, prelom temno siv; pr. 4,8 cm, v. 4,3 cm. Odl. ustja z ostenjem melnice. Izdelava: na lončarskem vrete- 83 SE 495, kv. CG07, PN 347 nu; lončarska masa: fina, velikimi do 0,2 cm; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: na notr. površini svetlo sivkasto Odl. ročaja pekve s čepom za pritrditev, na zgor. strani okra- rumena, zun. površina in prelom sta svetlo rdečkasto rumena. šen s širokimi kanelurami, narejenimi s potegi prstov. Izdelava: Na notr. površini je delno ohranjena sijoča glazura zelene prostoročno; lončarska masa: zelo groba; površina: brisana; barve, v katero je vtisnjen kremenčev pesek (posamezna zrna žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena, prelom svetlo do 0,2 cm); pr. u. 40,2 cm, ohr. v. 4,1 cm. sivo rjav; dl. 4,4 cm, š. 4,9 cm. 92 SE 400, kv. CK04, PN 155 Odl. močno izvihanega ustja z delom ostenja sklede. Izde- 9.3 Ostalo lava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: redukcijsko; barva: siva.; pr. u. 32,4 cm, ohr. v. 84 SE 325, kv. BI12, SN 1046 4,4 cm. Odl. izvihanega, zaobljenega ustja z delom ostenja, okrašenim z odtisom prsta. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drob- na; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: na notr. površini temno siva, na zun. površini svetlo rjava, prelom temno siv; vel. 2,3 × 4,1 cm. 85 SE 485, kv. DE15, PN 274 Odl. ostenja skodele z delom trakastega ročaja. Izdelava: pro- storočno; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: od rdečkasto rumene do rjave, prelom temno siv; vel. 3,6 × 3,3 cm. 86 SE 1, kv. PN 199 Odl. sklede z ravno odrezanim in rahlo izvihanim ustjem. Iz- delava: prostoročno; lončarska masa: groba; površina: brisana; žganje: redukcijsko; barva: temno siva; vel. 2,9 × 4,9 cm. 87 SE 1, kv. BI12, PN 240 Odl. sklede z ravno odrezanim in rahlo zaobljenim ustjem. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: groba; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; vel. 4,1 × 4,6 cm. 88 SE 1, kv. CI04, SN 2590 Odl. sklede z ravno odrezanim in rahlo zaobljenim ustjem. Iz- delava: prostoročno; lončarska masa: groba; površina: brisana, močno preperela; žganje: oksidacijsko, v končni fazi reduk- cijska atmosfera; barva: na notr. površini svetlo rjava, na zun. površini temno siva, prelom temno siv; vel. 2,4 × 2,5 cm. 104 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 80 82 83 81 85 84 86 87 88 90 89 91 92 80 SE 352, 80 81–82 SE 352, SE 327, 81−82 83 SE 327, SE 495, 83 84 SE 495, SE 325, 84 85 SE 325, SE 485, 85 86–91 SE 485, SE 1, 86−91 92 SE 1, SE 400; 92 91 merilo 1 : 3, SE 400; 91 ostalo merilo 1 : 3, merilo 1 : 2. ostalo merilo 1 : 2. 105 93 SE 300, kv. BT10, PN 177 Odl. močno izvihanega ustja z delom ostenja sklede. Izde- lava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; pr. u. 27,1 cm, ohr. v. 3,4 cm. 94 SE 300, kv. BV10, PN 170 Odl. izvihanega ustja z delom ostenja posode. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; pr. u. 22,8 cm, ohr. v. 3,8 cm. 95 SE 325, kv. BD12, PN 245 Odl. izvihanega ustja z ostenjem sklede. Na robu ustja okras dveh linij odtisov, na ostenju pa peresni okras. V nekaterih odtisih okrasa slabo ohranjen zelenkast lošč. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: svetlo rdečkasto rumena; pr. u. 13,0 cm, ohr. v. 2,7 cm. 96 SE 300, kv. BU08, PN 132 Odl. ustja z ostenjem skodele. Izdelava: na lončarskem vre- tenu; lončarska masa: fina; površina: brisana, močno poško- dovana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; pr. u. 20,8 cm, ohr. v. 3,8 cm. 97 SE 325, kv. BD12, PN 247 Odl. vertikalno odebeljenega ustja vaze z delom ostenja. Iz- delava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana, močno poškodovana; žganje: oksidacijsko; barva: svetlo siva; rek. pr. u. 12,0 cm, ohr. v. 3,6 cm. 98 SE 325, kv. BC11, PN 248 Odl. ustja z delom ostenja lonca. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksi- dacijsko; barva: svetlo rdečkasto rumena, na zun. površini je slabo ohranjen rjavkasto rumen glinen premaz; pr. u. 13,1 cm, ohr. v. 2,4 cm. 99 SE 400, kv. DK11, PN 266 Odl. ustja z ostenjem sklede. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana, močno poškodovana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; pr. u. 24,9 cm, ohr. v. 2,9 cm. 100 SE 1, kv. BJ11, PN 77 Odl. ustja čaše oziroma vaze s trikotno oblikovanim robom in delom ostenja. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana, močno poškodovana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; pr. u. 22,1 cm, ohr. v. 3,7 cm. 101 SE 325, kv. BC12, PN 243 Odl. ustja krožnika z ostenjem. Izdelava: na lončarskem vrete- nu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksidacij- sko; barva: oranžna; pr. u. 19,8 cm, ohr. v. 4,0 cm. 106 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 93 94 95 96 97 98 99 100 101 93-94, 96 SE 300, 95, 97−98, 101 SE 325, 99 SE 400, 100 SE 1; merilo 1 : 2. 93–94, 96 SE 300, 95, 97–98, 101 SE 325, 99 SE 400, 100 SE 1; merilo 1 : 2. 107 102 SE 278, kv. DI15, PN 262 111 SE 400, kv. CS04, PN 153 Odl. koničnega krožnika. Izdelava: na lončarskem vretenu; Odl. izvihanega ustja z ostenjem posode z luknjico. Izdelava: lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: nepopolno na lončarskem vretenu; lončarska masa: drobna z vidnimi oksidacijsko; barva: rumeno rjava, prelom siv. Na notr. površini gostimi zrni primesi; površina: brisana in močno obrabljena; delno ohranjen temno rdeč glinen premaz, na zun. površini žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena, črn in rjav; pr. u. 16,7 cm, ohr. v. 3,0 cm. prelom rahlo siv. Na obeh površinah je delno ohranjen rjav 103 SE 400, kv. CJ05, PN 101 glinen premaz; vel. 2,8 × 3,1 cm, pr. luknje 0,5 cm. Odl. krožnika s pokončnim ustjem in posnetim robom. Izde- 112 SE 1, brez natančnejših podatkov, PN 49 lava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: Odl. ustja kadilnice. Ornament valovitega rebra na ustju in brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: rdečkasto zunanji površini, rob, okrašen z odtisi ostrega predmeta. Izde- rumena, prelom siv. Na zun. površini je delno ohranjen temno lava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: rdeč glinen premaz; pr. u. 26,9 cm, ohr. v. 4,0 cm. brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; vel. 2,2 104 SE 300 kv. BU08, SN 243 × 5,0 cm. Odl. krožnika z navzven nagnjenim ostenjem in uvihanim 113 SE 400, kv. DK16, PN 264 ustjem. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; Odl. sklede z okroglasto odebeljenim ustjem. Izdelava: na površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rume- lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; na, prelom rumeno-rjav. Na notr. površini je delno ohranjen žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena, temno rdeč glinen premaz; pr. u. 28,7 cm, ohr. v. 2,7 cm. prelom siv. Na notr. in delno na zun. površini ohranjen temno 105 SE 300, kv. BV08, PN 36 rdeč glinen premaz; vel. 2,1 × 3,7 cm. Odl. ustja z delom ostenja sklede. Ustje na zunanji strani roba odebeljeno. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena, prelom rumeno-rjav; pr. u. 35,7 cm, ohr. v. 2,7 cm. 106 SE 1, brez natančnejših podatkov, PN 25 Odl. ustja lonca z delom ostenja, na prehodu vratu v trup posode plitek žleb; rob ustja ni ohranjen. Izdelava: na lončar- skem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: svetlo oranžna, prelom rumeno-rjav; pr. u. 25,6 cm, ohr. v. 3,9 cm. 107 SE 400, kv. CN04, PN 3 Odl. ostenja vrča z izvihanim ustjem in delom trakastega rahlo profiliranega ročaja. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončar- ska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: svetlo rdečkasto rumena; pr. u. 10,0 cm, ohr. v. 2,6 cm, š. roč. 2,8 cm, db. roč. 0,9 cm. 108 SE 300, kv. BU09, PN 60 Odl. ustja z delom ostenja sklede. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: ne- popolno oksidacijsko; barva: svetlo rdečkasto rumena, prelom siv. Na notr. in deloma zun. površini je ohranjen temno rdeč glinen premaz; vel. 3,9 × 3,2 cm. 109 SE 300, kv. BT09, PN 127 Odl. sklede z okroglasto odebeljenim ustjem. Izdelava: na lon- čarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žga- nje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena; vel. 3,8 × 3,4 cm. 110 SE 431, kv. CF07, PN 195 Odl. izvihanega ustja z ostenjem posode. Izdelava: na lončar- skem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena, prelom siv. Na obeh površinah je delno ohranjen rjav glinen premaz; vel. 5,0 × 4,5 cm. 108 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 102 SE 278, 103, 107, 111, 113 SE 400, 104, 105, 108, 109 SE 300, 106, 112 SE 1, 110 SE 431; merilo 1 : 2. 102 SE 278, 103, 107, 111, 113 SE 400, 104–105, 108–109 SE 300, 106, 112 SE 1, 110 SE 431; merilo 1 : 2. 109 114 SE 421, kv. CE08, PN 311 124 SE 400, kv. DJ15, PN 237 Odl. ovalnega ročaja. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: Gumbast držaj pokrova. Izdelava: na vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana in močno poškodovana; žganje: nepo- fina; površina: brisana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: polno oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena, prelom siv; dl. rdečkasto rumena, prelom siv. Na zun. površini je delno ohra- 6,3 cm, š. 2,6 cm, db. 1,9 cm. njen temno rdeč premaz; pr. čepa 3,1 cm, ohr. v. 1,0 cm. 115 SE 300, kv. BU09, PN 34 125 SE 300, kv. BT08, PN 138 Odl. ovalnega ročaja. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: Odl. dna z ostenjem melnice. Izdelava: na lončarskem vretenu; fina; površina: brisana in močno poškodovana; žganje: nepo- lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; polno oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena, prelom siv; dl. barva: na notr. površini svetlo sivkasto rumena, zun. površina 10,7 cm, š. 2,6 cm, db. 1,7 cm. in prelom sta svetlo rdečkasto rumena. Na notr. površini je 116 SE 1, brez natančnejših podatkov, PN 39 delno ohranjena sijoča glazura zeleno-rjave barve, v katero je vtisnjen kremenčev pesek (posamezna zrna do 0,2 cm); pr. d. Odl. ostenja z delom okroglega ročaja. Izdelava: na lon- 14,7 cm, ohr. v. 4,9 cm. čarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana in močno poškodovana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: 126 SE 300, kv. BU09, PN 30 rdečkasto rumena, prelom siv; dl. 4,4 cm, pr. roč. 1,3 cm. Odl. dna melnice. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončar- 117 SE 1, brez natančnejših podatkov, PN 46 ska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: svetlo rdečkasto rumena. Na notr. površini je delno ohranjena Odl. horizontalnega, rahlo profiliranega ročaja. Izdelava: sijoča glazura zeleno-rjave barve, v katero je vtisnjen kremen- prostoročno; lončarska masa: fina; površina: brisana in močno čev pesek (posamezna zrna do 0,2 cm); pr. d. 11,4 cm, ohr. v. poškodovana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: rdečka- 2,7 cm. sto rumena, prelom siv; dl. 4,2 cm, š. 2,8 cm, db. do 1,2 cm. 118 SE 300, kv. BV09, PN 241 127 SE 300, kv. BT08, PN 139 Odl. dna posode s prstanastim dnom. Izdelava: na lončar- Odl. ledvičastega ročaja. Izdelava: prostoročno; lončarska skem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: masa: fina; površina: brisana in močno poškodovana; žganje: oksidacijsko; barva: lisasta, od svetlo rjave do oranžne; pr. d. nepopolno oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena, prelom siv; 11,5 cm, ohr. v. 2,6 cm. dl. 2,9 cm, š. 2,3 cm, db. do 0,9 cm. 119 SE 300, kv. BV08, PN 140 128 SE 400, kv. CN04, PN 148 Odl. verjetno opeke (tubulus); vel. 6,4 × 5,6 cm, db. 1,5 cm. Odl. ostenja posode s peresnim okrasom. Izdelava: na lon- čarskem vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana in 129 SE 400, kv. CS04, PN 151 močno poškodovana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: Odl. ostenja lonca, okrašenega z rebrom z odtisi, pod rebrom na zun. površini svetlo siva, notr. površina in prelom rdečkasto vrezana enolinijska valovnica. Izdelava: na lončarskem vrete- rumena; vel. 4 × 3 cm. nu; lončarska masa: fina s posameznimi zrni primesi, velikimi 120 SE 400, kv. CL04, PN 10 do 0,2 cm; površina: brisana; žganje: stihijsko, nekontrolirana atmosfera; barva: notr. površina in prelom sta lisasta od temno Odl. ramena pečatne oljenke. Izdelava: v kalupu; lončarska sivo-rjave do rjave, zun. površina je rjava; pr. oboda 18,2 cm, masa: fina; površina: brisana in močno poškodovana; žganje: ohr. v. 3,6 cm. nepopolno oksidacijsko; barva: rumenkasto rdeča, prelom rahlo siv; vel. 3,3 x 1,8 cm. 121 SE 400, kv. CN04, PN 257 Odl. ramena pečatne oljenke. Izdelava: v kalupu; lončarska masa: fina; površina: brisana in močno poškodovana; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: rumenkasto rdeča, prelom rahlo siv; vel. 1,7 × 2,6 cm. 122 SE 300, kv. BT09, PN 93 Čepast držaj pokrova. Izdelava: na vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: oksidacijsko; barva: rumeno- -rjava; pr. čepa 5,5 cm, ohr. v. 2,2 cm. 123 SE 400, kv. DE04, PN 193 Čepast držaj pokrova. Izdelava: na vretenu; lončarska masa: fina; površina: brisana; žganje: stihijsko, nekontrolirana atmos- fera; barva: lisasta od rumeno-rjave do rdečkasto rumene; pr. čepa 4,9 cm, ohr. v. 1,6 cm. 110 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 115 117 114 116 118 119 121 120 122 123 124 125 126 127 128 129 114 114 SE 421, SE 421, 115, 118–119, 122, 125–127 SE 300, 115, 118, 119, 122, 125, 126, 127 116–117 SE 300, SE 1, 116, 117 120–121, 123–124, 128–129 SE 1, SE 400; merilo 1 : 2. 120, 121, 123, 124, 128, 129 SE 400; merilo 1 : 2. 111 130 SE 421, kv. CE08, SN 2530 139 SE 1, kv. CB05, SN 2539 Odl. ustja posode. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska Odl. dna posode z zaobljenim prehodom dna v ostenje. masa: drobna; površina: brisana; žganje: redukcijsko; barva: Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: drobna; po- zelo temno siva; vel. 1,5 × 3,6 cm. vršina: brisana; žganje: redukcijsko, v končni fazi oksidacijska 131 SE 325, kv. BF11, PN 233 atmosfera; barva: na notr. površini temno siva, na zun. površi- ni rdečkasto rumena, prelom temno siv; vel. 2,5 × 7,2 cm. Odl. ostenja posode, okrašene vodoravnim metličenjem. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: drobna; 140 SE 400, kv. CP14, PN 282 površina: brisana, luknjičava; žganje: redukcijsko, v končni fazi Bronast novec. As Nerva, kovan 97 v kovnici v Rimu. oksidacijska atmosfera; barva: na notr. površini temno siva, na zun. površini svetlo rjava, prelom temno siv; vel. 5 × 7,3 cm. 141 SE 425, kv. DE04, PN 352 Bronasta ločna fibula v obliki črke T s šarnirjem; dl. 4,7 cm, v. 132 SE 421, kv. CLO2, SN 2004 2,1 cm. Odl. dna z ostenjem lonca. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: groba; površina: brisana; žganje: stihijsko, 142 SE 421, kv. CD09, PN 310 nekontrolirana atmosfera; barva: lisasta, na notr. površini od Bronasta močno profilirana fibula. Droben vrezan cik-cak orna- svetlo rjave do temno sive, na zun. površini od rdečkaste do ment na loku in nogi. Igla ni ohranjena; dl. 3,5 cm, v. 2,1 cm. rdečkasto rumene, prelom od rdečkasto rumene do temno 143 SE 325, kv. BC11, PN 424 sive; pr. d. 14,4 cm, ohr. v. 3,9 cm. Odl. bronaste ploščate fibule v obliki goloba; dl. 2,9 cm, najv. 133 SE 432, kv. CLO3, SN 1965 db. 0,7 cm. Odl. rahlo izvihanega in zaobljenega ustja z delom ostenja 144 SE 425, kv. DC04, PN 367 posode. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: Železen žebljiček; dl. 1,4 cm. drobna; površina: brisana; žganje: redukcijsko; barva: na notr. površini temno siva do črna, na zun. površini rjava, prelom 145 SE 400, kv. DD14, PN 271 temno siv; vel. 2,1 × 1,1 cm. Železen žebljiček; dl. 0,9 cm. 134 SE 278, kv. DK16, PN 267 146 SE 400, kv. CU04, PN 167 Odl. rahlo izvihanega in zaobljenega ustja z delom ostenja Železen žebljiček; dl. 1,2 cm. posode. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: 147 SE 278, kv. DJ16, PN 268 drobna; površina: brisana; žganje: redukcijsko, v končni fazi Železen žebljiček; d. 1,8 cm. oksidacijska atmosfera; barva: svetlo rumenkasto rjava, prelom temno siv; vel. 1,8 × 3,4 cm. 148 SE 484, kv. DD14, PN 260 Železen žebljiček; dl. 1,3 cm. 135 SE 278, kv. DI16, PN 263 Odl. ostenja posode, okrašen z dvema nepravilnima rebroma. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: drobna; po- vršina: glajena; žganje: oksidacijsko; barva: rdečkasto rumena, prelom sivkast; vel. 4,2 × 4,1 cm. 136 SE 485, kv. DH15, PN 269 Odl. ustja z delom ostenja posode. Ustje v obliki črke T je na zunanji strani okrašeno z odtisi prstov. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: drobna; površina: brisana; žganje: redukcijsko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva: od svetlo rdečkasto rjave do temnejše rdečkasto rjave, prelom temno siv; vel. 3,0 × 5,7 cm. 137 SE 1, kv. BUO8, PN 135 Odl. ostenja posode, okrašene z vodoravnim metličenjem. Izdelava: na lončarskem vretenu; lončarska masa: drobna; površina: brisana, luknjičava; žganje: oksidacijsko; barva: svetlo rjava; vel. 4,9 × 4,2 cm. 138 SE 1, kv. DG15, SN 1596 Odl. noge trinožnika, okrašene z navpičnim metličenjem. Izdelava: prostoročno; lončarska masa: drobna; površina: brisana, luknjičava; žganje: oksidacijsko, v končni fazi redukcij- ska atmosfera; barva: temno siva, prelom rdečkasto rumen do svetlo rjav; vel. 6,3 × 5,9 cm. 112 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 131 130 132 133 134 135 136 137 138 139 141 143 142 144 145 146 147 148 130–132, 141, 144 SE 421, 131, 143 SE 325, 133 SE 432, 134, 135, 147 SE 278, 136 SE 485, 137–139 SE 1, 140, 145–146 130−132, 141, 144 SE 421, 131, 143 SE 325, 133 SE 432, 134, 135, 147 SE 278, 136 SE 485, 137−139 SE 1, 140, 145, 146 SE 400, SE 400, 148 148 SE 434; merilo 1 : 2. SE 484; merilo 1 : 2. 113 149 SE 425, kv. DA05, PN 362 Odl. šest kotnega bronastega predmeta; pr. 1,4 cm, db. 0,4 cm. 150 SE 400, kv. CO04, PN 383 Odl. železne dvokrilne puščične osti s trnastim nastavkom; dl. 2,7 cm, najv. š. 0,9 cm, najv. db. 0,15 cm. 151 SE 400, kv. CO04, PN 209 Odl. železnega predmeta (del okova ?); dl. 3,3 cm, najv. š. 1 cm. 152 SE 421, kv. CF06, PN 316 Odl. železnega predmeta kvadratnega preseka, ki se zaključu- je s trikotnim vbočenim delom (podobno žlici ali stilusu); ohr. dl. 5,1 cm, najv. š. 1,5 cm, db. preseka 0,4 cm. 153 SE 425, kv. CZ04, PN 357 Odl. železnega predmeta kvadratnega preseka z delom trna za nasaditev; ohr. dl. 6,2 cm, najv. š. 0,6 cm. 154 SE 425, kv. DB04, PN 366 Odl. železnega predmeta okroglega preseka; ohr. dl. 6,1 cm, pr. 0,5 cm. 155 SE 400, kv. CP16, PN 207 Odl. železnega predmeta; ohr. dl. 3,6 cm, najv. š. 0,8 cm. 156 SE 400, kv. CN16, PN 205 Odl. železnega predmeta; ohr. dl. 3,1 cm, najv. š. 0,6 cm. 157 SE 425, kv. CV04, PN 307 Odl. železnega predmeta; ohr. dl. 2,4 cm, najv. š. 0,6 cm. 158 SE 508, kv. CV15, PN 538 Odl. železnega zapaha, del drsne ključavnice; dl. 10,2 cm, najv. š. 1,7 cm. 159 SE 300, kv. BC13, PN 420 Odl. železne podkve; dl. 5,6 cm, najv. š. 1 cm. 114 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 149 152 153 151 150 154 155 156 157 158 159 149, 153−154, 157 SE 425, 150−151, 155−156, 161 SE 325, 152 SE 421, 158 SE 508, 159 SE 300; merilo 1 : 2. 149, 153–154, 157 SE 425, 150–151, 155–156, 161 SE 325, 152 SE 421, 158 SE 508, 159 SE 300; merilo 1 : 2. 115 160 SE 431, kv. CG06, SN813 Bronasta aplika križanega Jezusa Kristusa, del razpela; v. 6,3 cm. 161 SE 400, kv. CG06, PN 185 Medeninast komatni glavnik z zanko, ob robovih okrašen z odtisi trikotnikov; v. 8,4 cm, dl. 11,2 cm. 162 SE 1, kv. AS14, PN 2 Odl. železnega noža s pravokotnim trnom za nasaditev; ohr. dl. 8,9 cm, najv. š. 2,0 cm. 163 Izven izkopnega polja, PN 32 Bronast novec. Antoninijan, druga polovica 3. stoletja. 116 Grofove njive pri Drnovem, AAS 94, 2022 160 162 161 160 SE 431, 161 SE 400, 162 SE 1, 163 izven izkopnega polja; merilo 1 : 1. 117 160 SE 431, 161 SE 400, 162 SE 1, 163 izven izkopnega polja; merilo 1 : 1.