Prirodoznanstvo ali fizika v Ijudski šoli. Učitelj. Ozrimo se po šoli! Kaj vse vidimo? S čim vidinio? Kaj ne, % očmi viditc. Kaj pa, ko bi mižali, ali bi ludi mogli vedeti, če so ktere reči v sobi? Učenec. Se ve da; reči bi tudi ošlatali. Uoitelj. Kako pa še zvemo, da so tii pa (am kake reči? Ako bi, postavitn, nre v sobi ne videli in ne ošlatali, kako bi pa vendar vedeli, da je v sobi? Ali, kako bi ugauili, da so kake cvetice ali da je kako sadje blizo nas? Učenec. Uro bi slišali, cvetice in sadje pa bi ovohali. Učitelj. ZapornnHe si (edaj: človek s čuli opazujc vsc, kar je pri njem ali blizo njega. Vse tedaj, kar opazujemo s čuti in kar napolnuje prostore, da namreč na tem in unein mesiu v ravno tem času nobena druga stvar ne more biti, inienuje se tvar ali tvarina, in vsaka v prostoru omejena tvar imenuje se telo. Povejte mi, ali je zrak tudi telo? Učenec. To je da; sej zrak ima (udi svoj prostor, in zrak tudi čutimo, če z roko sim pa tje pomaliamo. Učitelj. Še bolj pa zrak čutimo takrat, kcdar sc gibljc t. j. kedar veter vlečc. Ali se pa zrak včasi (udi sliši? Učcnec. Tudi! Slišimo ga žvižgati pri vratih in pri špranjah na oknih, pa tudi okoli vogla pri lii.ši, kedar je huda sapa. (Jčitelj. Vsc, kar opazujemu s čuti, imcnujc se natura ali priroda. Kako sc je priruda prirodila, nam pove, pervi odstavek v ,,Kalekizniu", kjer je /apisano: ,,Bog je vstvaril nebo in zcniljo in vsc, kar j c". — Vidile, Ijubi učenci, če prirudo preglediijenio in prcmišljiijenio, spoznavauo s tem tudi bolj in bolj Bt»ga, kteri je vslvaril in oliranuje toliko lepili in koristnili slvan'. ('<» prirudu na tanko opafcujemo, vidioio, da se nizdeljuje v dva dcla, in sicer v prirodo /, i v i li stvari in v prirodo iicživih stvari'. Nastcjlo in zapišik; prav veliko naj pred živili in pulein tudi neživih stvari! Ktcre iz nied tcti opazujemo s slulioui, klrrc s povolioiu? (Prili. daljc.)