Leto XXIX. Številka 13
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
N E Z
Kranj, torek, 17. 2. 1976 Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Društvo invalidov Kranj je v petek, 13. februarja, organiziralo v Domu JLA Y Kranju celodnevni seminar za člane izvršnega odbora društva, poverjeni-predsednike aktivov invalidov iz OZD in predsednike socialnih komisij v aktivih. Na seminarju so se seznanili s pravilnikom o družbeni materialni Pomoči v občini Kranj, obravnavali zakon o usposabljanju in zaposlovanju lnvalidnih oseb, zaključili pa so z razgovorom o varstvenih ukrepih pri delu M nalogah sindikata pri sodelovanju z aktivi invalidov v OZD. Navedene teme so udeležencem seminarja obrazložili predstavniki Centra za socialno delo Kranj, predstavniki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije in republiškega sekretariata za delo ter predstavniki občinskega sveta sindikatov Kranj. - L. M. - Foto: F. Perdan
Varčevanje z elektriko in okvare
Pomanjkanje električne energije v celotnem jugoslovanskem elektroenergetskem sistemu — Težak sneg, kije padel v soboto in nedeljo, povzročil številne okvare na visokonapetostnem in nizkonapetostnem omrežju predvsem v spodnjem delu Gorenjske
Gorenjska (Kranj) — Včeraj srr»o se na sedežu Preskrbovalne-Ba območja Elektro Gorenjska skupnosti TOZD v Kranju pogovarjali o morebitnih težavah s Preskrbo z električno energijo na Gorenjskm zaradi močnega sneženja v soboto in nedeljo. Povedali, so nam, da so se težave zabele že pravzaprav v petek, 13. februarja.
Z dispečerske službe Slovenije s° namreč v petek dobili obvestilo, da je v jugoslovanskem elektroenergetskem sistemu prišlo do Precejšnjega pomanjkanja električne energije in da je takoj treba začeti varčevati pri porabi električne energije. Prvi ukrepi, ki 80 jih sprejeli in ki še vedno veljajo« je bila ukinitev ulične razsvetljave, prepovedana je osvetlitev reklam, prav tako ni dovoljeno oodatno ogrevanje prostorov, v lr»dustriji pa morajo zmanjšati Porabo električ ne energije za 10 odstotkov.
Druge, še hujše težave pa so se začele v noči od sobote na nede-'J°> ko so se na visokonapetostnem in nizkonapetostnem omrež-jo zaradi močnega sneženja za-r^le pojavljati številne okvare, vfajhuje je bilo v spodnjem delu gorenjske na območju Cerkelj, Prnika in Smlednika, kjer je JVžen težak sneg povzročil vrsto °kvar na 20-kilovatnem daljno-v°du na relaciji Cerklje —Krvave in Cerklje —Brniki. V zgornjem delu Gorenjske zaradi suhega snega ni bilo toliko okvar.
Preskrbovalno območje Elek-Jro Gorenjske skupnosti TOZD je akoj organiziralo izredne vzdrževalne ekipe (monterji, tehniki, šo-erji), ki so se pod izredno težkimi J?°goji lotile popravila okvar. Pri Oelu so jih najbolj ovirali visok ^eg, nesplužene poti in megla, ^eprav so posamezne ekipe oziro-
ma člani le-teh delali neprekinjeno po 24 ur, do včeraj še vedno niso mogli popraviti vseh okvar. Tako so bili še včeraj brez elektrike na območju mesta Kranja v Struževem, v naselju Kokrški breg, Ovčan, v skupini hiš na Hu-jah, na Skalci, pa v Hrastjah, Ćir-čah, v Gorenjah, na Klancu, v Šenčurju, na Kokrici in drugje. Tudi letališče Brnik včeraj še ni imelo električne povezave, vendar imajo svoj agregat. Žičnica Krvavec pa v nedeljo in včeraj ni mogla redno obratovati zaradi popravil na 20-kilovoltnem daljnovodu. Okvara na daljnovodu je v soboto zvečer povzročila tudi prekinitev televizijskega prenosa hokejske tekme med SZ in ČSSR na olimpiadi v Innsbrucku.
Predstavniki Preskrbovalnega območja Elektro Gorenjska skupnosti TOZD so nam povedali, da bodo do danes, če ne bo novih vremenskih in drugih neprilik, vse okvare odpravili. Sicer pa bodo še naprej ob morebitnih nevarnostih z izklapljanjem posameznih delov ^omrežja skrbeli za varnost, zagotavljali nemoteno dobavo električne energije posebnim odjemalcem (bolnice, milica in drugi) in redno odpravljali napake.
Ob tej priliki se še posebej zahvaljujejo občanom, ki so jim s telefonskimi in drugimi obvestili pomagali pri odkrivanju napak in okvar na terenu. S tem je bilo delo ekip precej olajšano. Zato prosijo, da jih tudi v prihodnje občani obveščajo o morebitnih izpadih električne energije. Odjemalci električne energije široke potrošnje naj o tem obvestijo najbližjega krajevnega nadzornika, veleodjemalci pa TOZD, ki jim dobavlja električno energijo.
A. Zalar
Zima nam je pošteno zagodla
Lopata postala čez noč najbolj iskan pripomoček — Za pluge Cestnega podjetja še nekaj dni ne bo počitka — Na Gorenjskem največ snežnih plazov in cestnih zapor — Jeseniški železarji že v nedeljo odstranjevali sneg — Pomoč otrokom na Soriški planini — Tudi na železnici težave — Večurne zamude avtobusov — Osnovna šola Železniki dva dni brez pouka
Kranj,    16. februarja    — Do
konca zime smo sicer snežne padavine pričakovali, vendar tako obilnih zanesljivo ne. Dva dni in dve noči je na Gorenjskem neprekinjeno snežilo in tudi danes se snežinke še niso unesle. Zima je tako močno mahnila z repom, da nam je naprtila nepredvidene skrbi, težave in delo ter marsikje povzročila tudi precejšnje stroške in škodo. Sneg, ki je bil posebej v kranjski in škofjeloški občini presneto težak in moker, je polomil precej drevja in poškodoval električno in telefonsko napeljavo. Priča smo bili nepričakovanim prekinitvam električne energije in telefonskih ter telegrafskih zvez. Na Podjetju za PTT promet' v Kranju so danes povedali, da je bilo najhujše v kranjski in škofjeloški občini, kjer utegnejo motnje trajati še do konca tedna. Največ okvar je bilo na linijah proti Mavčičam, Jezerskemu, Bohinju in Poljanski ter Selški dolini. Še sreča.
pravijo poštarji, da modernizacija spodriva žične povezave, sicer bi bilo še več poštnih naprav »gluhih«!
Cestno podjetje iz Kranja mora v teh dneh skrbeti za okrog 450 kilometrov cest. Čeprav snežni plugi in rezkarji niso mirovali, so nekatere ceste še vedno zaprte ali pa je promet oviran. Še posebej težke so razmere na cestah v Poljanski in Selški dolini, v Bohinju, na Jelovici in Pokljuki. Mejni prehodi so prevozni, čeprav je na ljubeljsko cesto spet zgrmel snežni plaz. Enako se je dogajalo tudi v Poljanski dolini. Na Cestnem podjetju zatrjujejo, da bo danes in jutri večina najpomembnejših cest nared. Najprej so se lotili najkritičnejših primerov v Poljanski in Selški dolini ter v Bohinju, nato pa pride na vrsto Pokljuka. Sneg je težak in moker, kar je za vzdrževalce cest dodatna nadloga.
Marsikateri voznik je pretekle dni obtičal za cesto. Lopata je postala
10. in 11. stran:
Odlične uvrstitve jugoslovanskih pionirjev
9. stran:
Vlamljal v avtomobile
Državno prvenstvo na Starem vrhu
Stari vrh bo v petek, soboto in nedeljo gostitelj najboljših jugoslovanskih smučarjev. Smučarski delavci Alpetoura bodo nam-
Pohod na Stol
Jesenice — Pripravljalni odbor za izvedbo spominskega pohoda na Stol, ki bo 21. in 22. februarja, se bo v teh dneh sestal in pripravil vse potrebno, da bo tudi letošnji pohod na zasneženi Stol uspel. Do zdaj se je za pohod prijavilo rekordno število udeležencev iz vse Slovenije, zato morajo organizatorji poskrbeti za čimbolj varen vzpon. Ker je v zadnjih dneh zapadlo precej snega in so se razmere v Karavankah nekoliko spremenile, bo treba pot še posebno dobro pripraviti. Sicer pa pravijo, da obilica novega snega ni ovira in zato spominskega pohoda na Stol ne bodo prestavili na poznejši datum. Le od vseh udeležencev pohoda, ki se bodo hoteli povzpeti na Stol, bodo zahtevali primerno opremo in obutev. D.
D. S.
reč v tem tednu na starovrških smučiščih spet prireditelji velikega tekmovanja alpskih smučarjev. Poleg smukačev, slalo-mistov in veleslalomistov iz Jugoslavije so Škofjeločani na tekmovanje, ki bo obenem državno prvenstvo za članice in člane, povabili tudi tekmovalce iz drugih evropskih držav. Udeležba tekmovalcev iz tujine trenutno še ni zagotovljena, znano je namreč, da bodo v teh dneh, ko so se končale olimpijske igre, v večini evropskih držav imeli svoja državna prvenstva. Zagotovo pa bodo na Starem vrhu nastopili najboljši domači tekmovalci. Prijavljenih jih je že prek 120. Smučarski klub Alpe-tour pa pričakuje še prijave nekaterih odličnih evropskih smučarjev.
Člani SK Alpetour so zaradi obilice novozapadlega snega začeli pripravljati proge za tekmovanje že včeraj. Jutri in pojutrišnjem bo na Starem vrhu »non stop« trening smuka, v petek merjenje za državne naslove v smuku, v soboto v veleslalomu in v nedeljo v slalomu. -jg
čez noč najbolj iskan pripomoček. Pogosto še pomagala ni, ker precej voznikov svojih konjičkov ni imelo zimsko opremljenih. Zato sta imeli nekaj več dela vlečni službi kranjskih gasilcev in baze Avto-moto društva Kranj. Za zanimivo akcijo so se odločili jeseniški železarji. Že v nedeljo so poprijeli za lopate in odstranili sneg, ki bi sicer oviral normalno obratovanje tovarne! Za enak poziv so se odločili tudi v škofjeloški Jelovici.
Sneg jo je zagodel tudi železničarjem. Pri.Bohinjski Beli so progo zasuli plazovi. Železničarjem so pomagali vojaki in tako so bile zamude vlakov malenkostne. Huje je bilo pri avtobusnem prometu. Na kranjski in škofjeloški avtobusni postaji pravijo, da imajo nekateri avtobusi še danes tudi po uro ali dve zamude. Precej cesta, posebej v Poljanski in Selški dolini, je za zdaj še neprevoznih. Tudi na stari gorenjski cesti je avtobusni promet oviran. Precej delavcev ni moglo pravočasno na delo, kar je za organizacije združenega dela nepredviden izpad!
Rešilni avtomobili morajo na cesto ne glede na vreme. Voženj je bilo te dni celo več. Pozivov ni manjkalo, saj marsikateri občan tudi v največji sili ni upal s svojim avtomobilom v sneg. Za reševalce se je v glavnem vse srečno izteklo. Le eden je obtičal med Golnikom in Tržičem v soboto zjutraj, vendar so mu ljudje pomagali na cesto.
Osnovna šola v Železnikih je bila včeraj in danes zaprta. Ker otroci iz oddaljenejših vasi, in teh ni malo v okolišu šole, ne bi mogli k pouku, so se upravičeno odločili za ta ukrep. Od drugod na Gorenjskem o enakih ukrepih ni bilo slišati.
V hujši zagati so se znašli smučarji v gorenjskih višjeležečih smučarskih središčih. Tako marsikdo ni mogel s Krvavca. Danes se je položaj normaliziral in je bilo že srečati nove smučarje, ki so prihajali na Krvavec. Na slabšem je bilo 30 otrok na Soriški planini. Ker sami niso mogli v dolino, je včeraj odšla ponje posebna enota miličnikov. S terenskimi vozili so se prebili do Zaliloga, odtod pa krenili na planino peš!
Kolikor smo tarnali za snegom, toliko bolj ga imamo za zdaj dovolj. Vsako novo sneženje bi odstranjevanje posledic zadnjega le otežilo.
J. Košnjek
Naroč nik:
Bijedić na obisku v Franciji
V ponedeljek je prispel na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Francijo predsednik ZIS Džemal Bijedić. V Paru u poudarjajo, da ima Bijedi čer obisk izrazito delovni značaj. Pni pogovori predsednikov vlad Chiraca in Bijediča so se začeli že prvi dan obiska, nato pa se je naš predsednik srečal še s francoskim zunanjim ministrom Sauvagnar-guesom.
Rdeči prapor
V ponedeljek se je s sprejetjem tradicionalnega sporočila samoupravljavcev. sklenilo osmo srečanje samoupravljal-cev Jugoslavije v Kragujevcu. Osrednja tema srečanja je bila uresničevanje delegatskega sistema v praksi. Te velike manifestacije samoupravljavcev, ki je hkrati stoletni jubilej prvih delavskih demonstracij v Srbiji, prežetih z duhom samouprave in socializma, se je je udeležilo 1049 delegatov iz vse Jugoslavije in 250 gostov.
Srečanje samoupravljavcev — Rdeči prapor so odprli v soboto in sicer tako, da je 73-letni delavec Vladišlav Savčić, prvi predsednik delavskega sveta zavodov Crvena Zastava, potegnil na drog zastavo z napisom samouprava. Nato je udeležence pozdravil predsednik letošnjega srečanja, predsednik CK ZK Makedonije Angel Čemerski. Pokrovitelj srečanja je bil Josip Broz-Tito.
Po poti XIV. divizije
Več kot sto mladincev iz velenjske občine ter pobratenih občin Vrnjačka banja in Split, je v nedeljo odšlo na tradicionalni pohod po poteh XIV. divizije. Iz Velenja so odšli na Graško goro ter na Ravne nad Šoštanjem, kjer so prenočili, naslednji dan pa so pot nadaljevali do Žlebnikove domačije pri Zavodnjah, kjer je padel pesnik Karel Destovnik-Ka-juh.
Titov Dubrovniku
Predsednik republike Josip Broz Tito je z ženo Jovanko konec minulega tedna prispel v Dubrovnik. Pričakali so ga predsednik predsedstva SR Hrvatske Jakov Blaževič, predsednica CK ZK Hrvatske Milka Planine in predstavniki dubrovniške občine. Zatem se je predsednik Tito skupaj s spremstvom odpeljal na oddih v Kup are.
Priznanje slovenskim arhitektom
Tradicionalna nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Borba za najboljšo arhitektonsko storitev, je letos pripadla skupini arhitektov Biroja 74 iz Domžal, in sicer za medicinski center bolnišnice dr. Franc Derganc pri Novi Gorici. To so arhitekti Štefan Kacin, Jurij Princes, Bogdan Spindler in Marjan Uršič s sodelavci. Žirija Borbe je ugotovila, da je ta objekt velik dosežek za kulturni in socialni razvoj tega dela Slovenije.
Novo priznanje Krleži
Avstrijski veleposlanik v Jugoslaviji dr. Alexander Otto je izročil književniku Miroslavu Krleži najvišjo avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo za leto 1975. To nagrado od leta 1965 dalje podeljuje na predlog posebne žirije ministrstvo za izobraževanje in umetnost na Dunaju. Avstrijsko državno nagrado za literaturo sestavlja odličje in 100 tisoč šilingov. To je že drugo pomembno priznanje, ki ga je Krleža dobil na Dunaju. Leta 1968 so mu podelili Her-derjevo nagrado, ki jo podeljuje dunajska univerza.
Kranj, 16. februarja — Pooblaščeni predstavniki krajevnih skupnosti z območja mesta Kranj so danes podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi sveta krajevnih skupnosti mesta Kranj. Sporazum, ki pomeni novo obliko samoupravne organiziranosti na področju krajevne samouprave, tesnejše povezovanje in bolj usklajeno delo pri načrtovanju in razreševanju problemov urbanizacije, komunale in drugih, so podpisali predstavniki krajevnih skupnosti Bitnje, Kranj-Center, Gorenja Sava, Huje-Planina-Čirčiče, Kokrica, Primskovo, Orehek- Drulovka, Stražišče, Struževo, Vodovodni stolp, Naklo in Zlato polje. To je prvi primer tovrstnega povezovanja krajevnih skupnosti na Gorenjskem. Konec meseca se bodo na prvi seji novoustanovljenega sveta krajevnih skupnosti mesta Kranj sestali delegati, ki bodo izvolili predsednika in druge organe sveta ter se pogovorili o delovnem programu in prvih nalogah. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Ludvik Kejžar med mladimi na Javorniku
JESENICE - V četrtek, 12. februarja, se je sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko odzval vabilu mladih na Javorniku pri Jesenicah in odgovarjal na nekaj njihovih vprašanj.
V uvodni besedi je Ludvik Kejžar spregovoril o sedanjem jugoslovanskem trenutku ter o naši samoupravni usmeritvi. Mlade pa je v poznejšem razgovoru zanimalo predvsem njihovo delo in njihova organiziranost v krajevni skupnosti, politika neuvrščenosti, delovanje sovražnih elementov in družbena samozaščita, informbirojevske težnje in vprašanja vere in samoupravne družbe.
Ludvik Kejžar je v svojih odgovorih poudaril, da je treba kar
V Tržiču jutri konferenca ZKS
Tržič - Jutri, 18. februarja, ob 17. uri bo v Tržiču 12. redno zasedanje občinske konference ZKS. Člani konference se bodo seznanili z zunanjepolitičnim položajem in ocenili delo občinske organizacije ZK v trži-ški občini. Razpravljali bodo tudi o izhodiščih za delo po 5. seji CK ZKS. Zasedanja se bo udeležil tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki bo prišel v Tržič že dopoldne. Najprej bo obiskal Bombažno predilnico in tkalnico, nato pa vrtec v Bistrici pri Tržiču, -jk
največ pozornosti posvetiti izobraževanju mladih, predvsem mladih komunistov. Pri tem je omenil, da mora izobraževanje potekati v različnih oblikah in se pri tem prav gotovo ne sme zanemarjati individualno izobraževanje posameznika. Dejal je, da vsi mladi komunisti sprejemajo večje in pomembne naloge in večjo odgovornost in da pravzaprav ni tako pomembno, na kakšen način delujejo. Pomembna je predvsem vsebina in rezultati njihovega dela. Mladi bi morali biti predvsem in najbolj aktivni v svoji, v mladinski organizaciji in šele potem bi se kot komunisti lahko vključevali v frontno organizacijo Socialistične zveze. Kajti Zveza komunistov, je dejal Ludvik Kejžar, ne teži za tem, da bi bila njena organizacija čim številnejša, temveč si prizadeva predvsem za to, da bi bili njeni člani kar najbolj delavni in ustvarjalni.
Še posebno pozornost so na sestanku posvetili prav osnovnim organizacijam ZK v krajevnih skupnostih, kajti največ problemov imajo prav osnovne organizacije na terenu. Le-te se bore s kadrovskimi težavami, največkrat pa je le peščica članov aktivnih. Osnovne organizacije ZK na terenu bi morale v nekaterih primerih tudi tvorneje in aktivneje posegati v probleme kraja, predvsem pa bi se morali v frontni organizaciji Socialistične zveze dogovarjati o vseh po-
membnih vprašanjih.
D. S.
Za enotno in usklajeno programiranje samoprispevkov
Radovljica — Spričo vse bolj pogostih razpisov referendumov za samoprispevke v domala sleherni krajevni skupnosti v radovljiški občini, ki imajo zelo različna merila in stopnje prispevkov zaposlenih, se je predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica na 6. seji 13. februarja zavzelo, naj bi v bodoče referendume pripravljali po enotnih merilih in stopnjah prispevka v vseh krajevnih skupnostih. Izvršnemu svetu občinske skupščine je predsedstvo posredovalo predlog, da začne postopek za usklajevanje in sprejetje enotnega družbenega dogovora o referendumih. S tem bi pripomogli k odpravljanju zahtevnih obračunskih in knjigovodskih poslov v OZD, kjer morajo zaradi številnih
Seminar za vodstva ZK
Radovljica — Po sklepu komiteja občinske konference ZK Radovljica bo od 19. do 21. februarja v hotelu Jelovica na Bledu seminar za vodstva vseh OO ZK radovljiške občine. Na programu so teme o osnutku zakona o združenem delu, o sklepih 5. seje CK ZKS, o stabilizacijskih ukrepih, o srednjeročnem planiranju, o pripravah na konferenco neuvrščenih v Colombu ter o vlogi in dejavnosti družbenopolitičnih organizacij v SZDL. Za seminar se je prijavilo 119 slušateljev.
JR
obračunavanj in različnih stopenj za posamezne krajevne skupnosti vsak mesec opraviti ogromno dela. V nekaterih večjih podjetjih morajo računovodstva obračunavati samoprispevke tudi za 30 krajevnih skupnosti po različnih stopnjah. V radovljiški občini ni skoraj nobene krajevne skupnosti, kjer še niso uvedli samoprispevka, v nekaterih pa bodo razpisali referendum že v tem in prihodnjem mesecu. JR
Jesenice
V četrtek, 19. februarja, se bo v Kranjski gori začel tridnevni seminar za vse sekretarje osnovnih organizacij ZK, stalnih aktivov in svetov ZK. Seminar organizira občinski komite ZK Jesenice. Udeleženci pa se bodo seznanili s predlogom zakona o združenem delu, z organiziranostjo in aktivnostjo i Zveze komunistov in z nekaterimi drugimi aktualnimi vprašanji.
V sredo, 18. februarja, bo na Jesenicah razširjena seja sveta zveze sindikatov, na kateri bodo sprejeli program sveta za letošnje leto, obravnavali osnutek družbenega načrta občine Jesenice za leto 1976 in razpravljali o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
Za ponedeljek, 16. februarja, je bila na Jesenicah sklicana skupna seja aktiva članov ZK-delavcev neposrednih proizvajalcev in komiteja občinske konference ZKS Jesenice. Na skupni seji naj bi obravnavali poročilo o uresničevanju družbene vloge Zveze komunistov v jeseniški občini ter program dela občinske organizacije ZKS Jesenice, konference, komiteja in njunih organov.
Za torek, 17. februirja, je na Jesenicah sklicana seja občinske konference ZKS Jesenice, na kateii bodo obravnavali poročilo o uresničevanju družbene vloge Zveze komunistov v občini, poročilo nadzorne komisije, statutarne komisije in častnega razsodišča ter program dela občinske organizacije ZKS, konference, komiteja in njunih organov. D. S.
Kranj
Na 13. seji se je včeraj sestal koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dobodkov ter nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in stukturi skupne porabe v kranjski občini. Člani odbora so razpravljali od družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v občini v letošnjem letu in o vlogi konfekcije Mladi rod za oprostitev plačevanja prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim.
Popoldne včeraj se je na deveti seji sestala tudi občinska konferenca zveze komunistov. Člani so ocenili uresničevanje vloge zveze komunistov v družbenopolitičnem organiziranju ter delovanje organizacij in kadrovsko obnovo zveze komunistov v občini. Sprejeli so dopolnjeni statutarni sklep občinske konference zveze komunistov in poslovnik medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Na dnevnem redu pa je bila tudi razprava o ustanovitvi novih osnovnih organizacij zveze komunistov, o uresničitvi finančnega načrta za minulo leto in o kadrovskih vprašanjih.
Na skupnem sestanku se bosta jutri sestali skupini delegatov za področje gospodarstva in zbora občin republiške skupščine. Razpravljali bodo o gradivu za prihodnjo sejo zbora združenega dela in zbora občin republiške skupščine in določili delegate za zasedanje. A. Z.
Radovljica
V soboto zvečer je bil v Gorjah občni zbor godbe na pihala Gorje. Na zboru so ocenili enoletno delo in razpravljali o programski usmeritvi za letos. Govorili so tudi o programu praznovanja 70-letnice obstoja godbe prihodnje leto.
Člani turističnega društva Begunje so včeraj zvečer v družbenih prostorih v Begunjah razpravljali o gostišču Draga oziroma o novem najemniku in o pripravi letošnje pustne povorke v Begunjah.
Pri občinskem svetu zveze sindikatov se bo danes popoldne sestala komisija za kulturo. Ocenili bodo lansko kulturno akcijo v občini in sprejeli program kulturne akcije za letos. A. Z.
Škofja Loka
Danes ob 12. uri bo v Škofji Loki seja izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: pregled in potrditev sklepov 59. seje, obravnava samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju območne in republiške samoupravne interesne skupnosti za PTT promet, poročilo podružnice SDK v Kranju za leto 1975, osnutek družbenega dogovora o temeljih za politiko regionalnega razvoja SR Slovenije, predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje gradnje stanovanj, soglasje za nadzidavo mehanične delavnice v ljubljanskem Gradisu — TOZD LIO Škofja Loka, predlog za imenovanje treh predstavnikov družbene skupnosti v svet gimnazije Škofja Loka, predlog za imenovanje predstavnika družbene skupnosti v svet Zgodovinskega arhiva Ljubljana ter predlog za imenovanje predstavnika družbene skupnosti v svet zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko v Kranju. -jg
Tržič
Pretekli ponedeljek je bila na komiteju občinske konference ZKS v Tržiču seja kadrovske komisije. Člani komisije so razpravljali o prihodnjih nalogah, združevanju nekaterih komisij komiteja in konference, ki imajo sorodne naloge, kadrovski krepitvi komisij in kandidatih za srednjo politično šolo pri CK ZKS v Ljubljani.
Samoupravne interesne skupnosti tržiške občine se pripravljajo na redne skupščine, na katerih bodo ocenjevale preteklo delo, razen tega pa bodo delegati obravnavali in sklepali o letošnjih finančnih in delovnih programih. Do takrat bodo tudi že končane razprave o letošnji skupni in splošni porabi. Tako se je pretekli torek sestal izvršni odbor izobraževalne skupnosti. Razpravljal je o zaključnem računu, začasnem financiranju skupnosti za letos, letošnjem delovnem programu in financiranju šolskih športnih društev, šole v naravi ter male šole.
V četrtek je bila v Tržiču seja aktiva mladih komunistov, ki se jo je udeležil tudi sekretar republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Zdenko Mali. Na seji sta v uvodnih besedah opisala vključevanje mladih v družbenopolitično življenje občine sekretar aktiva mladih komunistov Bojan Belak in predsednik občinske mladinske konference Ludvik Perko.
V petek je bila v Tržiču seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri so obravnavali priprave in program javnih razprav o splošni in skupni porabi ter programih samoupravnih interesnih skupnosti. Govora je bilo tudi o stališčih do gradnje samskih domov v tržiški občini in gradnje študentskih in dijaških domov v Sloveniji. Danes bo na programu novo zasedanje predsedstva občinske konference SZDL. -jk
Glas si vztrajno širi svoj krog bralcev
Podatki, ki jih imamo za leta nazaj, kažejo, da imamo v nekaterih krajih naše ožje domovine dovolj zveste bralce, ki so nam zvesti že več kot 10 let. Ponosni smo nanje, in veselilo nas bi, če bi se nam kdaj oglasili, pa četudi samo z dopisnico in nam povedali, kaj radi prebirajo in česar pogrešajo v našem časopisu. V nekaterih krajih nam je število naročnikov kar zadovoljivo po-rastlo, vendar pa smo na drugem koncu izgubili (Žal) preveč »Gorenjcev«.
Kaj nam torej kažejo številke? Pri vsakem kraju bomo navedli najprej število naročnikov leta 1966, za črtico pa še število naročnikov na dan 31. 1. 76. (nam in vam v premislek): Ljubljana 131/184, Medvode 291/177, Smlednik 160/105, Šentvid 61/62, Vodice 103/120; Besni-ca 217/231, Cerklje 780/886, Duplje 271/284, Golnik 243/255, Jezersko 143/146, Kranj 3234/4066, Naklo 261/310, Preddvor 438/493, Šenčur 585/698, Žabnica 326/436; Begunje 191/188, Bled 459/586, Boh. Bistrica
192/184, Boh. Srednja vas 73/68, Brezje 175/98, Gorje 189/286, Kamna gorica 114/120, Kropa 101/119, Podnart 218/255, Radovljica 400/620, Stara Fužina 50/60; Gorenja vas 264/335, Poljane 158/174, Selca 226/281, Sorica 63/53, Sovodenj 70/69, Škofja Loka 846/1129, Železniki 388/400, Žiri 48/203; Tržič 814/965; Dob 3/3, Domžale 40/22, Mengeš 35/28, Moravče 3/2, Radomlje 8/12; Gozd-Martuljk 22/35, Jesenice 718/581, Kranjska gora 100/75, Mojstrana 119/111, Rateče-Planica 26/28, Žirovnica 219/237; Komenda 116/144, Kamnik 72/94, Stahovica 22/34, Šmartno 6/16; inozemstvo 72/90.
Podatki so po poštah, zato posamezne vasi, kraje in zaselke ne moremo navesti, ker tako nadrobnih podatkov le nimamo. Kljub temu pa so številke še kako zanimive. V vseh občinah smo napredovali, samo na jeseniškem področju stagniramo oz. smo celo izgubili nekaj svojih bralcev (100). Gornje savske doline ne zanemarjamo, še več: trudimo se, da bi naš časopis sproti objavljal vse zanimivosti z vse Gorenjske za vse Gorenjce, torej tudi za občane jeseniške občine, pa kljub temu tak negativen rezultat! Skušali bomo razvozljati razloge za to; morda pa bi nam hoteli pomagati tudi vi, dragi bralci in drage bralke z Jesenic!? Pričakujemo vašo pošto!
Vas pozdravlja vaš urednik.
Neurejena samouprava v združenem delu
Jože Valant v pogovoru z našim novinarjem Jožefom Košnjekom. — Foto: F- Perdan
Politična šola »Josip Broz-Tito« v Kumrovcu »Jugoslavija v malem«
Spominski dom — kovačnica znanja
Jože Valant iz Naklega, rojen leta 1937 in zaposlen na Tekstilnem centru kot učitelj praktičnega pouka je edini z Gorenjske med slušatelji prve generacije politične šole  »Josip Broz-Tito« v
Kumrovcu
Naklo - Tekstilni tehnik Jože Valant, dolgoletni družbenopolitični delavec, ki ga je bilo mogoče srečati na pomembnih dolžnostih v mladinski organizaciji, Zvezi komunistov, drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih v krajevni skupnosti ter na občinski ravni, je na svojstven način proslavil 20. obletnico sprejema v Zvezo komunistov, izbran je bil v prvo generacijo slušateljev politične šole »Josip Broz-lito« v spominskem domu borcev in mladine v Kumrovcu, ki je bila s Prvim predavanjem Edvarda Karde-
Obiski v krajevnih konferencah SZDL
Kranj — Izvršni odbor kranjske občinske konference socialistične zveze je na zadnji seji sklenil, da bodo člani po sedanjih javnih razpravah v občini o predlogu družbenega načrta občine za letos obiskali vseh 42 -krajevnih konferenc socialistične zveze. Kot je znano bodo Javne razprave o predlogu družbenega načrta občine za letos končane v nedeljo, 22. februarja. Obiski v krajevnih konferencah socialistične zveze pa se bodo začeli v začetku niarca. Med obiski v krajevnih konferencah se bodo člani izvršnega odbora občinske konference SZDL nied drugim seznanili z vsebinskimi, organizacijskimi in drugimi vprašanji delovanja krajevnih konferenc 8ocialistične zveze v kranjski občini.
A. Ž.
Primerna družbena skrb za borce v občini Kranj
Kranj, 12. 2. 76 - Poročilo komisije za zadeve udeležencev NOV >n VVI je na 85. seji IS OS Kranj obrazlagal njen predsednik Andrej orovč. Pri tem je ugotovil, da je bila družbena skrb za udeležence NOV 'n za vojaške invalide v občini Kranj Primerna. V proračunu občine je bilo v lanskem letu za družbeno Pomoč borcem NOV zagotovljenih 1.200.000 dinarjev, kar je bilo približno 33 % več kot leto prej. Tudi problem kmetov-borcev se je zadnji ~as uredil. Andrej Brovč je povedal, da pa borci niso v celoti zadovoljni z zdravstvenim varstvom, ker da *nibulanta za borce v Kranju še ne dela, kot bi borci želeli. 'Za novo leto s° bili obiskani in obdarovani vsi Ostareli in bolni borci in udeleženci ^OV. »Tega so bili zelo veseli, z edi-J*° pripombo, da bi lahko taki obiski bili bolj pogosti,« je zaključil Andrej Brovč.
. Med pomembnejšimi sklepi bi 'ahko navedli dva, in sicer: IS se bo ?e naprej vztrajno prizadeval, da se j0 družbena materialna pomoč udeležencem NOV in vojaškim invalidom še naprej gibala v okviru možnosti, ter: IS podpira sklenitev ,^Užbenega dogovora o materialni Pomoči borcem, s čimer bi le-to Poenotili v vsej SRS. I. S.
lja slovesno odprta 20. oktobra lani. Jože Valant je med 70 slušatelji edini z Gorenjske in eden od sedmih predstavnikov Slovenije.
»V dogovoru s komitejem občinske konference ZKS Kranj sem se prijavil v politično šolo. Organi Zveze so nato mojo prijavo vsestransko ocenili in 20. oktobra lani, ko je bila ob otvoritvi šole v Kumrovcu velika slovesnost, se je šolanje začelo. Trajalo bo do konca julija. Kakšne bodo moje naloge po končanem šolanju še ne vem,« je v petek zvečer pripovedoval Jože Valant na svojem domu v Naklem.
»V Kumrovcu stanujemo v spominskem domu. Predavanje imamo vsako dopoldne, tri popoldneve pa tudi seminarske vaje. Preostale urice je treba nameniti študiju. Proste urice porabimo za izlete, filmske predstave, telovadbo v kumrovški osnovni šoli in izobraževanje v šolski knjižnici, ki ima menda že okrog 7000 najrazličnejših knjig,« nadaljuje Jote Valant. »Domači me najpogosteje vidijo v sobotah in nedeljah in še to ne vsak teden. Posebno spočetka sem še doma študiral in se pripravljal. Veliko zahtevajo od nas v šoli. Če ne bi bila tako dobro organizirana, bi verjetno začel že marsikdo od slušateljev kolebati!«
Kumrovška politična šola, imenovana po predsedniku Titu, je Jugoslavija v malem. Slušatelje vseh narodnosti in poklicev je srečati v spominskem domu. Prava družina so postali.
»Združujeta nas delo in želja po znanju,« pristavlja Jože Valant. »Čeprav sem že precej let družbenopolitični delavec in sem se stalno na najrazličnejše načine izobraževal, tako kvalitetnega usposabljanja še nisem doživel. Asistentje nam nesebično pomagajo. Na voljo so nam najmodernejši učni pripomočki. Vsa predavanja so napisana in posneta na magnetofonski trak. To nam pri študiju veliko pomaga.«
V Kumrovec prihajajo najkvalitetnejši predavatelji. Tako so slušatelji že prisluhnili Edvardu Kardelju, Francu Ćernetu, Božidarju De-benjaku, Lidiji Šentjurc in njim enakim strokovnjakom za družbenopolitična vprašanja iz drugih republik in pokrajin.
»Predavanja so razdeljena na tematska področja,« pojasnjuje Jože Valant. »Začeli smo s filozofijo marksizma in zgodovino delavskega razreda ter revolucij. To je osnova za nadaljnje delo. Sedaj smo sredi drugega tematskega področja: socialistična revolucija pri nas in v svetu ter samoupravljanje. Temu posvečamo veliko pozornost, ker vemo, da na primer ustava še ni tako zaživela kot bi morala. Potem nas čakajo še nova tematska področja.«
In po končani šoli?
»Družbenopolitično delo, ki bo lahko zaradi znanja, pridobljenega v Kumrovcu, še uspešnejše ...« J. Košnjek
KRANJ - Tako izvršni odbor občinske konference socialistične zveze kot občinska skupščina sta na zadnji seji razpravljala o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja. Osnovna dejavnost tega organa, ki je bil v kranjski občini ustanovljen v drugi polovici minulega leta, je predvsem varstvo družbene lastnine in pravic delavcev združenega dela.
Čeprav je čas od ustanovitve do danes kratek, je bilo poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja bogato. Podatki namreč kažejo, da so se organizacije združenega dela sicer v glavnem organizirale oziroma uskladile glavne samoupravne akte z novo ustavo, vendar pa je po drugi strani v samoupravni organiziranosti v združenem delu še vedno precej praznin. Tako na primer nekatere večje, predvsem pa manjše delovne organizacije še vedno niso uskladile svoje samoupravne akte s sprejetimi statuti. Posebno v manjših delovnih organizacijah imajo pri tem precej težav. V veliki večini pa je glavni vzrok za to pomanjkanje ustreznih kadrov v tovrstnih delovnih organizacijah. Tako se dogaja, da takšne delovne organizacije nimajo ustreznih pravilnikov, ali pa ti veljajo še iz obdobja pred sprejetjem ustave oziroma so samo formalno spremenjeni ali usklajeni.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je zato predlagal občinski skupščini (njegov predlog pa je podprl tudi izvršni odbor občinske konference socialistične z zveze), da bi takšnim delovnim organizacijam v občini morali nuditi ustrezno strokovno pomoč. Tako na seji izvršnega odbora kot na seji skupščine je bilo omenjeno, da ne bi bilo napak, da bi se v to preko sindikalnih organizacij vključilo društvo pravnikov v občini. Sicer pa bi sindikati sploh morali tem vprašanjem v prihodnjem obdobju posvetiti večjo skrb.
Dokaj kritična je bila tudi ocena v poročilu o delu organov samoupravnih delavskih kontrol. Za zdaj so še vedno redke delovne organizacije, kjer ti organi dejansko že opravljajo vlogo in delo, ki jim je začrtano in dano. V glavnem je zdaj v teku izobraževanje članov teh organov; predavanja oziroma seminarje pa organizira delavska univerza. Čeprav redke, so tudi tu delovne organizacije (predvsem manjše), iz katerih se doslej člani delavskih kontrol niso udeležili še nobenega seminarja.
Nazadnje naj iz poročila omenimo še predlog, naj bi v prihodnje občinske inšpekcijske službe pri svojem delu bolj sodelovale z družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Zdaj se nam-
Priprave za nedeljski referendum v Radovljici
Kot smo že poročali, se bodo občani krajevne skupnosti Radovljica na referendumu, ki bo v nedeljo, 22. februarja, odločali o samoprispevku za izgradnjo mrliških vežic in ureditev dohoda na radovljiško pokopališče. V vaseh Gorica, Nova vas in Vrhnje pa za asfaltiranje cest in komunalna dela. Koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo referenduma pri krajevni konferenci SZDL si je v zvezi s tem zastavil naloge, ki jih bo uresničeval skupaj z uličnimi in vaškimi odbori SZDL ter volilno komisijo pri krajevni skupnosti Radovljica. V akcijo na pripravo referenduma sta se vključila tudi svet ZK in osnovna organizacija ZSMS Radovljica. Občane na celotnem območju krajevne skupnosti bodo s posebnimi vabili krajevne konference SZDL obvestili o voliščih, kjer bodo glasovali. Poleg
ustaljenih volišč bodo za stanovalce novih blokov in Gradnikove ceste odprli glasovalno mesto tudi v družbenih prostorih v iso-span bloku. Odbor je poskrbel tudi za propagando in v ta namen izdelal okoli 600 raznih lepakov z gesli in pozivi za udeležbo občanov na referendumu. V vsej krajevni skupnosti bo tokrat pripravljenih devet volišč. Določeni so že člani volilnih komisij, s katerimi bo v četrtek, 19. februarja, opravljena instruktaža.
Referendum o samoprispevku v Radovljici ima poseben pomen, saj si je težko zamisliti, da bi v sodobnih prostorih novih naselij še naprej imeli tako neurejeno stanje in pogrebno službo. Krajevna konferenca SZDL zato upravičeno pričakuje številen odziv občanov, ki so se za takšno pot odločili že na svojih zborih. JR
Rešiti najbolj pereče težave
Jesenice — 29. februarja se bodo delovni ljudje in občani Jesenic odločali za samoprispevek za gradnjo šole in vrtca na Plavžu. Jeseniška občina se bo tokrat prvič z referendumom odločila za takšno zbiranje denarja. K temu jo silijo predvsem neurejeni prostori za šolstvo in varstvo v občini, ki zaostaja tako hudo, da v šolah in v vrtcih nastajajo resni problemi.
Predsednik koordinacijskega odbora za izvedbo referenduma je Stane Zorman: »Le z lastno iniciativo bi v jeseniški občini lahko rešili vedno hujše probleme šolskega in varstvenega prostora, saj z rednimi sredstvi otrokom ne bi mogli zagotoviti svetlejših in lepših učilnic. Odbor za izvedbo referenduma o samoprispevku je nalogo, ki mu jo je dala občinska konferenca SZDL, sprejel z vso odgovornostjo. Pri
delu smo se predvsem ukvarjali s problemom, kako s sredstvi, zbranimi iz samoprispevka, ki bi jih oplemenitili še s sredstvi iz drugih virov, rešiti vse potrebe po šolskih in varstvenih ustanovah.
Predlagali smo, da se s samoprispevkom reši le najnujnejši problem: gradnja šole za tisoč otrok in gradnja vzgojno-varstvene ustanove. Da bi bila tudi ta šola čimcenejša se je iz prvotnega programa odložila gradnja pokritega bazena, trakta za posebno šolo in trim soba. Po današnjih ocenah bo šola z vzgoj-no-varstveno ustanovo veljala 80 milijonov dinarjev, s sredstvi samoprispevka pa bi v petih letih zbrali 55 milijonov dinarjev.
S pripravljalnimi deli za gradnjo šole in vzgojno-varstvene ustanove na Plavžu bi lahko začeli že jeseni 1976. Rok za gradnjo bomo skušali čimbolj skrajšati s premostitvenimi krediti.
Odbor za izvedbo referenduma z zadovoljstvom ugotavlja, da so občani pripravljeni prispevati del svojega denarja za gradnjo zelo potrebne šole in vrtca na Plavžu.«
Po zazidalnem načrtu za šolski center Plavž na Jesenicah bo šolski center na^krajnem zahodnem delu stanovanjske zazidave na Plavžu, gradil pa se bo po etapah po dotoku finančnih sredstev. Površina objekta znaša 20.000 kvadratnih metrov, površina parkov, igrišč, zelenic in šolskih dvorišč pa 12.000 kvadratnih metrov, kar je dovolj za zračnost in osončenje kompleksa. Telovadnica bo na najbolj južnem kraju objekta, objekt pa se zaključuje s športnimi igrišči, ki so namenjena tudi rekreaciji stanovalcev in športnim prireditvam. D. S.
reč dogaja, da te službe pri delu tudi naletijo na posamezna neurejena samoupravna vprašanja v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela, vendar s tem ne seznanjajo družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Ko so o poročilu razpravljali delegati zbora združenega dela kranjske občinske skupščine, so ugotovitve in stališča družbenega pravobranilca samoupravljanja sprejeli. Omenili pa so, da je predvsem manjšim delovnim organizacijam treba pomagati pri usklajevanju in izdelavi ustreznih samoupravnih aktov, ne pa takoj posegati po kaznih; le-te namreč niso majhne in zato manjše delovne organizacije (ki se običajno že tako srečujejo s finančnimi oziroma poslovnimi težavami) lahko še bolj prizadenejo. Nazadnje so delegati za razreševanje teh vprašanj v prihodnje zadolžili tudi izvršni svet občinske skupščine.     A. Zalar
Obveščanje v ZSMS
Pravilno, pravočasno, vsestransko in na strokovnih dognanjih temelječe informiranje je eden izmed bistvenih pogojev razvijanja učinkovite organizacije, povezovanja različnih delov mladine med seboj, pravilnega odločanja, preverjanja sprejetih stališč in dogovorov ter razvijanja demokratičnih samoupravnih odnosov in uresničevanja naprednih idej.
Kroženje informacij v organizaciji mora vse njene dele zajeti tako, da se ustvari takšen sistem obveščanja, s katerim bo sleherni posameznik s svojim delom v osnovni organizaciji soustvarjal politiko ZSMS. Izoblikovati je torej treba učinkovit sistem informiranja že v osnovni organizaciji, posebej med delavci v TOZD, združevati te napore v OK, od tu pa posredovati zbrane informacije vsem občinskim in republiškim konferencem ZSMS.
RK ZSMS mora na področju informiranja združevati interese vseh občinskih organizacij, skrbeti za vzgojo mladih kadrov, za povezovanje z drugimi republiškimi konferencami in ZSM Jugoslavije ter naprednimi organizacijami zamejskih Slovencev in mladinskimi organizacijami, s katerimi ZSMS sodeluje. Posebej pa je treba še skrbeti, da bodo sklepi in dogovori najvišjih organov našli pot do slehernega mladinca. Pomembna naloga informiranja v ZSMS je, da s pomočjo lastne strukture in z lastnimi sredstvi obveščanja na neposreden način obvešča članstvo v organizaciji. Radio, TV in tisk imajo veliko moč pri kreiranju javnega mnenja o mladini, pri seznanjanju celotne družbe z napori in delom ZSMS. Zato je potrebno, da bo informiranje v sredstvih javnega obveščanja o delu ZSMS v sorazmerju z napori mladine pri izgradnji materialne baze in samoupravnih socialističnih odnosov. Preseči moramo kampanjsko obveščanje o delu ZSMS. Samo sprotno in temeljito informiranje bo v naši javnosti lahko ustvarilo resnično sliko naporov mladih pri izgradnji novih družbenih odnosov.
Z nekaterimi že ustaljenimi oblikami navezovanja stikov s temi sredstvi (novinarske konference, posveti in redno dostavljanje gradiva) bomo te cilje lahko uresničili. Prav zato moramo aktivirati čimveč članstva, ki bo ustvarjalno delovalo pri razvijanju informativne dejavnosti v ZSMS in tako postalo potencialni nosilec oblikovanja sistema informiranja v organizaciji. To lahko dosežemo z akcijami kot so: akcija spremljanja in spodbujanja informativne dejavnosti v občinskih konferencah, tekmovanja srednješolskih glasil in glasil 00 ZSMS, s tekmovanji ali podobnimi oblikami spodbujanja mladih informatorjev in novinarjev, vključevanja le-teh v delo lokalnih in sicer že obstoječih glasil ter drugih medijev komuniciranja, z izobraževalnimi oblikami, pri čemer naj nam bo vodilo, da mora biti vsak mlad novinar in publicist najprej in obenem aktiven družbenopolitični delavec.
J. Zerdin
J
Kranj se je vedno obnašal stabilizacijsko do drugih občin
V četrtek, 12. februarja, je obiskal jeseniško občino predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher in se s predstavniki jeseniške Železarne in s predstavniki občine pogovarjal o samoupravni organiziranosti v jeseniški Železarni, (ds) — Foto: F. Perdan
Dohodkovni odnosi
Jesenice — V četrtek, 12. februarja, je bil v jeseniški občini na obisku predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, ki se je v dopoldanskem razgovoru sestal s predstavniki Železarne in družbenopolitičnih organizacij Železarne in občine, v popoldanskem sestanku v Kazini pa s predstavniki samoupravnih organov jeseniške Železarne.
Tako v dopoldanskem kot tudi v popoldanskem razgovoru je tekla beseda o predvideni reorganizaciji samoupravljanja v sami jeseniški Železarni, ki se pripravlja na ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela. Predstavnike jeseniške Železarne je predvsem zanimalo vprašanje ustvarjanja in delitve dohodka, položaj delovnih skupnosti, položaj priključenih enot k Železarni, ekonomski odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela in druga vprašanja.
Predvsem so ugotovili, da mora biti samoupravno organiziranje v jeseniški Železarni takšno, da bo povsem zagotovljeno neposredno odločanje delavca o pogojih in rezultatih dela ter združevanje dela in sredstev zaradi skupnih interesov. Ko bo Železarna razdeljena na nove temeljne organizacije, morajo biti opredeljeni medsebojni ekonomski in drugi odnosi. Treba bo tudi obdelati sistem samoupravnega delegiranja in natančno proučiti vsa druga vprašanja.
V jeseniški Železarni so stopili pomemben korak naprej v uresničevanju ustavnih načel na področju organiziranosti združenega dela in vložili dovolj truda, das bi bila nova samoupravna organiziranost   odsev  hoten i in
zahtev delavskega razreda. Predlog analize o samoupravni organiziranosti je v javni razpravi in ta predlog upošteva bistvena določila, a kljub temu ga spremljajo nekatere bistvene in tehtne pripombe.
Predsednik Sergej Kraigher je opozoril predvsem na dobodkov-ne osnose, ki jih je treba dosledno izpeljati in vsa ostala vprašanja podrediti predvsem tem odnosom. Ko so razpravljali o analizi možnosti za čimboljšo samoupravno organiziranost, so razčlenili tudi vprašanja delovnih skupnosti, ob katerih nekateri menijo, da bi zaradi njih lahko prišlo do širjenja administrativnega aparata. Vendar povečanje ne bo potrebno, če bo nova organiziranost razumna, če se bodo izkoristile vse tiste možnosti, ki so na voljo. Prav tako ni bojazni zaradi statusa priključenih enot k Železarni (Monter iz Dravograda in jeseniški Kovinoservis), saj nimajo bistveno drugačnega položaja in težnja vseh je, da je vsem temeljnim organizacijam zagotovljena enakopravnost v duhu ustave. Deloma sporno je v jeseniški Železarni tudi področje dveh temeljnih organizacij, in sicer TOZD nabava in TOZD prodaja in zaradi dohodkovnih odnosov bo potrebno ti dve področji v samoupravnem sporazumu natančno opredeliti. Sporazumeti pa se bo potrebno tudi o sektorju kontrole in raziskav.
Na razgovoru so se menili tudi o vprašanjih planiranja in vprašanjih cen ter o nekaterih drugih problemih. Z delovnega sestanka pa so poslali tudi protestno pismo ob umoru našega konzula Edvina Zdovca. D. S.
Še letos asfalt na cesto Šenčur — Velesovo
V petek, 13. 2. 76, zvečer se je v kulturnem domu zbralo kar precej, večinoma starejših vaščanov, na javni razpravi in obravnavi predloga družbenega načrta občine Kranj za leto 1976. Čeprav je bila glavna tema družbeni načrt občine, so v razpravi v celoti prevladovali krajevni problemi, predvsem ceste, dotacije, zdravstvena postaja in vrtec. V razpravi, ki je bila zelo živahna, organizirana in s konstruktivnimi predlogi, je predsednik krajevne skupnosti Šenčur Matevž Bernard pohvalil »svoje« vaščane, da so vedno našli razumevanje za probleme samega kraja, saj so za reševanje problematike samo lani zbrali s samoprispevkom kar 25 starih milijonov. Seveda so potrebe večje kot pa so finančne možnosti, zato so kar nekoliko razočarani nad sredstvi, ki naj bi jih KS za tekoče potrebe dobila letos iz občinskega proračuna. V Šenčurju je od 2312 prebivalcev kar 1100 zaposlenih, pretežno v kranjskih tovarnah, zato menijo, da bi se del tam ustvarjenih sredstev moral vrniti v KS, kjer ti delavci prebivajo. »Če naj bo KS osnovna celica družbenopolitične skupnosti, se v KS mora vrniti nekoliko več sredstev kot pa to predvideva načrt!«, so poudarjali razpravljavci. Trdni in neizprosni so bili v svojih zahtevah, ki jih po pomembnosti navajam v naslednjem vrstnem redu:
1. ne odstopajo od zahteve, da se še letos položi asfalt na cesto Šenčur—Velesovo; sami so za to občinsko cesto že zbrali 12 starih
milijonov dinarjev, ki bi jih v nasprotnem primeru morali v najkrajšem času spet vrniti vaščanom;
2. v Šenčurju je nujno treba zgraditi vzgojno-varstveno ustanovo (vrtec) za najmanj 100 — 150 otrok, ker bodo v kratkem morali izprazniti prostore v šoli (kjer sta sedaj 2 oddelka otr. vrtca s 50 otroki) zaradi prehoda šole na celodnevni pouk;
3. za zdravstveno postajo se že dalj časa pogajajo z Zdravstvenim domom v Kranju;
4. nujno potrebujejo tudi avtobusno postajo ter
5. športno rekreacijski center
Da bi nekaj teh svojih načrtov lahko uresničili, pa je nujno potrebna odstranitev stare mežnarije, okoli katere je nekoliko težav zaradi tega, ker je mežnarija pod spomeniškim varstvom kot nekak »kulturni spomenik«, čeprav je njen videz vse drugo kot pa to.
Šenčurjani so zelo zavzeti za ureditev svojega kraja, zato v svojih zahtevah ne mislijo popustiti, kot tudi ne mislijo opustiti svojih načrtov: izgradnjo prizidk^sedanjemu kulturnemu domu, vanj vseliti knjižnico, turistično društvo (ki je prav zadnje čase zelo uspešno!), urediti jasli in vrtec, povečati kuhinjo, in še in še . ..
Pristojnim organom v občini pa priporočajo izdelavo programa asfaltiranja vseh občinskih cesta, v katerem morajo postopoma najti svoje mesto še naslednje občinske ceste: Šenčur — Adergas, Šenčur — Voklo, Šenčur— Visoko.
-rc
Družbeni dogovor o splošni porabi za l. 1976. — brez korektur — Izvršni svet OS ne more podpirati; spremembe so bile obljubljene že za lani, zato je vsak izgovor, da ni bilo časa, neprimeren
in odveč.
Kranj, 12. 2. 76. - Izvršni svet občinske skupščine Kranj je na današnji seji ponovno obravnaval stališča, ki naj jih sprejme občinska skupščina v zvezi s predlogom medobčinskega dogovora o splošni porabi v SRS v letu 1976. Podpredsednik IS Rado Pavlin je poročal o svojih brezuspešnih poskusih izmenjati vsaj osnovno izhodišče, veljavno za kranjsko občino, ko že sistema ni mogoče. Obstoječemu predlogu družbenega dogovora IS oporeka, ker postavlja Kranj v nedopusten položaj, saj kranjski občini dovoljuje splošno porabo le v   višini   88,8 %   republiškega po-
vprečja, medtem ko nekaterim drugim občinam dovoljuje znatno preseganje. Npr. Ljubljana 146,4 %, Celje 126,3 %, Piran 168,1 %, Radovljica 132,8 % .. . pri tem pa naj kranjska občina prispeva še okoli 14,000.000 dinarjev v solidarnostni sklad za nerazvite občine. Kakšen je bil torej »neosvojeni« predlog IS: da bi se vsem občinam, ki prispevajo sredstva v medobčinski solidarnostni sklad, dovolila potrošnja do republiškega povprečja, (čeprav, iskreno povedano, bi se v več kot enem letu lahko pripravil tudi nov sistem, če bi tisti, ki so spremembo obljubili, to resnično tudi hoteli).
Program v celoti izpolnjen
V sedmih letih zgradili dve centralni osnovni šoli, posebno osnovno šolo, dva prizidka in telovadnico — boljši delovni pogoji — boljši učni uspeh — za 30,94 odstotka manjši osip  —  več pozornosti podružničnim šolam
Škofja Loka — S prizidkom osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih, ki so ga v začetku meseca predali namenu, so v škofjeloški občini sklenili program gradnje šolskih prostorov s pomočjo samoprispevka, za katerega so se občani odločili na referendumu aprila 1968. Plačevali pa so ga od 1. julija 1968 do 30. junija 1973.
V programu, ki so ga občani potrjevali hkrati s samoprispevkom, je bilo predvideno, da se s pomočjo zbranega denarja zgradi telovadnica v Železnikih, osnovna šola s telovadnico v Gorenji vasi in v Škofji Loki ter prizidek k osnovni šoli Cvetko Go-lar na Trati. Poleg denarja, ki se je stekal s pomočjo samoprispevka, je denar prispevala tudi občinska skupščina in delovne organizacije. Ker pa se je v času gradnje program razširil, je bilo denarja premalo. Zato je odbor za gradnjo šol v letih 1973, 1974 in 1975 podpisal družbeni dogovor s TOZD o izločanju sredstev za gradnjo šolskih prostorov. Pri izvajanju programa je veliko pomagala tudi Ljubljanska banka — podružnica v Škofji Loki, ki je odobravala premostitvene kredite. Premostitveni kredit je dala tudi republiška izobraževalna skupnost v višini 3,500.000 dinarjev za dograditev osnovne šole Peter Kavčič v Škofji Loki. Za šole so bila uporabljena tudi sredstva iz ukinjenega državnega kapitala v višini 2,800.000 dinarjev.
Najprej, spomladi 1969. leta so začeli graditi telovadnico v Železnikih, ki so jo predali v uporabo septembra istega leta. Stroški gradnje in opreme so znašali 1,098.000 dinarjev. Dve leti kasneje so z denarjem za gradnjo šol kupili tudi zemljišče za igrišče pred šolo v Železnikih. Zanj so odšteli 89.420 dinarjev.
Šolo v Gorenji vasi so začeli graditi avgusta 1969, avgusta 1971 pa so
Avto-moto društvo Škofja Loka
razpisuje licitacijo prodaje
osebnega avtomobila
zastava 750
dne 21. 2. 1976 ob 11. uri v prostorih AMD Škofja Loka, Jegorovo predmestje 10. Izklicna cena 6.500 din. Vozilo je v voznem stanju.
Udeleženci licitacije morajo 1 uro pred licitacijo položiti pri blagajni društva 20 % polog izklicne cene.
se njena vrata odprla. Celotni stroški za šolo in telovadnico so znašali 7,250.000 dinarjev.
Šolo v Podlubniku so začeli graditi novembra 1971. Slavnostna otvoritev pa je bila septembra 1973. Celotni stroški za šolo so znašali 17,041.126 din. Stroški so bili precej večji od predvidenih in sicer zato, ker so poleg osnovne zgradili tudi posebno osnovno šolo.
Pri šoli Cvetko Golar na Trati so jeseni 1974 začeli graditi prizidek, namenu pa so ga izročili eno leto kasneje. Stroški gradnje in opreme so znašali 3,520.000 dinarjev.
Že v začetku izvajanja programa se je pokazalo, da bo potrebno zgraditi še nekaj učilnic pri osnovni šoli v Železnikih. Zato so lani začeli graditi prizidek z 8 učilnicami, ki so jih letos ob slovenskem kulturnem prazniku predali namenu. Celotni stroški so znašali 4,500.000 dinarjev. Za njegovo financiranje so vse delovne organizacije v občini podaljšale združevanje sredstev za pol leta.
Iz teh podatkov je razvidno, da so bila za izboljšanje pogojev šolstva v občini vložena ogromna gmotna sredstva. Iz rezultatov pedagoškega dela pa je razvidno, da naložba ni bila zaman. V sedmih letih se je učni uspeh izboljšal za 7,5 odstotka, kar pomeni, da letos v škofjeloški občini ponavlja razred 348 otrok manj kot pred sedmimi leti. V šolskem letu 1967/68 je v občini v osmih letih dokončalo osnovno šolsko obveznost (uspešno zaključilo osmi razred) 54,91 odstotka učencev. V lanskem šolskem letu pa 85,85 odstotka. Osip se je zmanjšal za 30,94 odstotka, kar pomeni, da bo letos dokončalo osmi razred 1440 otrok več kot pred sedmimi leti.
Z izgradnjo šolskih prostorov, ki so v večini šol omogočili eno-izmenski pouk, le redke šole pa imajo nekaj oddelkov tudi v drugi izmeni, pa še niso rešeni vsi problemi. Prva naloga, ki se je šole že lotevajo, je prehod na celodnevno šolo. Celodnevni pouk pa bo skoraj na vseh šolah zahteval nove prostore. Zato bo izobraževalna skupnost izdelala plan postopnega prehoda na celodnevno šolo in hkrati z njim tudi finančni plan za izvedbo tega načrta. V tem planu bo predvidela tudi sredstva za dograditev dodatnih prostorov.
Tudi prehod na usmerjeno izobraževanje bo postavil v ospredje problem šolskih prostorov. Zato bo tudi hkrati z uvajanjem programa usmerjenega izobraževanja potrebno izdelati plan financiranja gradnje in opreme dodatnih prostorov.
Trenutno pa je najbolj pereč problem — problem podružničnih šol. V sedanjem programu gradnje šolskih prostorov so jih popolnoma zanemarili. Večina šol v odročnih krajih pa je v zelo slabem stanju in so potrebne temeljite obnove. Tudi njihova oprema je v zelo slabem stanju in se ne more meriti z opremo na centralnih šolah.
L. Bogataj
Ker je še nekaj dni do zasedanja občinske skupščine, IS še vedno upa, da bo prišlo v drugih občinah do upoštevanja kranjskih prigovorov in do spremembe tistih 88,8 % na 100 %; v nasprotnem primeru pa IS skupčini ne bo mogel priporočiti sprejetja in podpisa družbenega dogovora o splošni porabi v občinah SRS za 1. 1976. »Sicer pa Kranju nihče ne more očitati, da se ne bi vedno obnašal stabilizacijsko in solidarnostno do drugih nerazvitih občin, in se bo tako tudi naprej,« je bilo večkrat poudarjeno na seji; seveda pa zaradi tega v nobenem primeru ne bi smeli biti v Kranju zapostavljeni in prikrajšani.
URBANISTIČNA NAČRTA CERKELJ IN ŠENČURJA
IS je ugotovil, da sta bila oba urbanistična načrta v javni obravnavi deležna velike pozornosti tako KS kot tudi posameznih krajanov. Vse pripombe je obravnavala komisija za urbanizem obenem z dodatnimi strokovnimi rešitvami Zavoda za urbanizem in sprejela določena stališča. IS je menil, da sta oba urbanistična načrta primerna za sprejem na skupščini, ki bo konec meseca. Pri tem povzročajo nekaj težav nasilne (črne) gradnje v Šenčurju, na območjih, ki so z zakonom prepovedana za vsakršno novogradnjo — v krogu 3 km okoli letališča namreč ni dovoljena nobena novogradnja! Šenčur s svojim starim vaškim jedrom pa leži prav sredi hrupne cone in v smeri vzletanja in pristajanja letal na brniškem letališču! Vse to je urbanistični načrt upošteval, zato se bo odslej Šenčur razvijal proti Srednji vasi, kjer je predvideno zazidalno področje za približno 1000 novih vaščanov.
I. S.
Promet
in obrt
Kranj — Zbor združenega dela kranjske občinske skupščine je na zadnji seji obravnaval poročilo o delu izvršnega sveta občinske skupščine v lanskem drugem polletju. Ugotovili so, da je ta organ posvečal največjo skrb trem družbenim dogovorom, in sicer dogovoru o gradnji družbenih objektov v krajevnih skupnostih v občini, nadalje o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in o obsegu skupne porabe ter družbenemu dogovoru o splošni porabi. Poleg tega pa je bilo celotno delo usmerjeno predvsem v prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva (izvoz, uvoz, zaposlovanje itd.), dobršen del pa tudi na razreševanje urbanističnih vprašanj.
Občinska skupščina je delo izvršnega sveta v minulem polletnem obdobju potrdila in pohvalila. Za program dela za letošnje prvo polletje pa so delegati zbora združenega dela predlagali, naj se vanj vnese razreševanje najrazličnejših problemov s področja mestnega prometa ter naj izvršni svet obravnava položaj obrti v občini. A. Z.
Iskra v Ekvadorju
Aprila lani je bila v Ekvadorju ustanovljena mešana družba. V njej sodelujeta Združeno podjetje Iskra z 49 odstotki in ekvadorski partner z 51 odstotki vloženega kapitala. Gre za firmo Iskraemec, ki obsega proizvodnjo in prodajo električnih ročnih orodij v Ekvadorju in v ostalih petih deželah andskega pakta (Venezuela, Kolumbija, Peru, Čile in Bolivija). V andskem paktu je bil namreč Ekvador določen za nosilca te proizvodne dejavnosti za skupne potrebe tržišč omenjenih dežel.
Danes, slabo leto po ustanovitvi mešane družbe, se že kažejo prvi rezultati. Novembra lani je Iskraemec odkupil zemljišče za gradnjo tovarne in tudi poslopja, ki so začasno prilagojena za novo proizvodnjo. Razen tega so se ekvadorski delavci štiri mesece priučevali in navajali na novo proizvodnjo v Iskri.
V začetku tega leta pa se je začela montaža prve pošiljke strojev, ki jih je dobavila Iskra. Tako za zdaj kaže, da bo Iskraemec postopno osvajal proizvodnjo posameznih delov in potem izdelal okrog 40.000 vrtalnih in brusilnih strojev na leto. Ta proizvodnja pa bo pokrila okrog 80 odstotkov vseh potreb na tržiščih dežel andskega pakta.
Gorenjska poje
Moški pevski zbor SZDL z Zg. Bele
Z zborovodjem Edom Ošabnikom sva se o zboru z Zgornje Bele večkrat pogovarjala, večkrat sem celo že obljubil obisk, pa je le naneslo, da sva ob različnih srečanjih govorila o vseh njegovih pevcih, ki jih je, ali pa jih še vadi in vodi. Včasih se z njim vred spominjajo fantovskega petja, »drajerja«, troglasnega petja, petja »čez«. Z različnimi vplivi pop glasbe lahko prav omenjeno troglasje izgubi pomen. Seveda le pri mladih nadebudnih gostilniških pevcih, ki hi na nekako čuden način radi obujali spomin na davne in romantične čase.
Prav pri Slovencih se je zborovsko petje lepo ohranilo, ohranja pa se tudi pri sodobnih skladateljih tradicionalno večglasje. Posebej je potrebno še poudariti, da je troglasje Slovencem prirojeno in nam specifično. In vendar pravega fantovskega petja na Beli že dolgo ni bilo več; navdušenci so sicer peli v Preddvoru, ko pa se je, kakor skorajda vsi večji kraji, še Preddvor razširil do bližjih zaselkov in so na Beli ustanovili Turistično društvo, jim je — posebej še po zaslugi Toneta Robleka — prišla na misel ustanovitev lastnega zbora v okviru SZDL. SZDL jih tudi financira, pač tisto, osnovne obveznosti, posredno pa dobijo kakšen dinar od ZKPO, a kljub temu je nekako tako: razumevanja za pevce in zbor je več kot denarja. Lansko leto so pričakovali enotne obleke, saj enotne kravate sp imeli že dolgo — so dodali.
Obiskal sem jih torej bil, in bilo je Pravo pomladansko nedeljsko dopoldne. Pa je prišlo tudi do nekoliko grenkih besed. Vsak popevkarski festival ali festivalček prenaša TV, ne pridejo pa do vsaj osnovnega propagiranja, če že ni prenosov, zborovskega petja. Nace Polajnar: Će že toliko govorimo o delavcu in kulturi ter delavski kulturi, potem jo naj
delavec tudi daje, posreduje in naj ima na voljo vse ustrezne medije. Belani imajo, recimo, toliko nastopov, samostojnih in takšnih, ko se predstavljajo na najrazličnejših proslavah in prireditvah, da se nimajo časa učiti novih pesmi. No, pa vendar, prisostvoval sem vaji, ko so se učili Scheuove Delu čast, namenjene prvomajskim praznovanjem. Lahko pa pojo katerokoli zvrst, za pogrebe in proslave, skratka, na repertoarju imajo precej preko petdeset pesmi. Lani so imeli dokaj zahteven koncert, letos pa zato pripravljajo nekoliko bolj popularnega: večer narodnih pesmi.
Leta 1970. so torej začeli prepevati v zboru. Bilo pa jih je najprej samo devet, v šali rečeno pomnoženi oktet, a so kaj hitro postali pravi zbor petnajstih pevcev. Pet da jih je še mladih — pa so koj vzeli besedo nazaj in pribili, da so vsi samski, kljub letom mladi. V poprečju jih imajo malo manj kot trideset. V zboru, pravijo, nimajo nikogar, ki bi že imel doktorat, študentje so pa kar trije, pevci sploh morajo biti ubrani, ne glede na poklic, zato ni niti pomemben podatek, kakšna je izobrazbena in socialna struktura. Mentaliteta vasi se spreminja, vaškost ni več natančno pomenljiv termin. Vaje imajo, kot je bilo že omenjeno, ob nedeljskih dopoldnevih, ker se drugače ne morejo zbrati v polnem številu. Izjeme so sobote, če je kakšna fantovščina med še prostimi, pa če je kakšna obletnica tega ali onega. Prepevali so na prireditvi Kmečke ohceti, gostovali so v več gorenjskih krajih, nastopili v Stični, radi pa se še zlasti spominjajo komemoracije v Zagrebu ob grobu rojaka Kračmanovega — Matije Va-ljavca. Pred tremi leti, ob 140-letnici pesnikovega rojstva, jo je organizirala krajevna skupnost z Zg. Bele. Pevska zveza. Včasih je bila Hu-
badova pa Ipavčeva župa, sicer pa o težnjah osrednje slovenske Pevske zveze ne vedo veliko. Je kakšno trenje med zvezo in kranjskim ZKPO? Sicer pa pravijo, da kakšnih vrhunskih ciljev nimajo, na vaje hodijo iz veselja in strahu (zborovodja nekam sunkovito pogleda proti oknom). In še dodajo, da je tudi Slovenski oktet deležen največjih ovacij, ko zapojo s čitalniško harmonijo. Sami pojo tako ljudske kot umetne pesmi, razmerje je kar pol:pol.
Najbolj zgovoren je tajnik zbora Jakob Vreček, predsednik je basist Jože Jekovec, blagajnik, ki tudi rad govori, čeravno ne poje, je Stane Pernuš. Imajo še arhivarja, pa ga tedaj ni bilo na vaji in so skorajda morali žrebati, kdo bo pripravil električne orgle ter sveženj not. Drugače pa je, kar jih združuje, prijateljstvo. Veselje do petja seveda tudi, družabnost, pa če kje slišijo petje, morajo biti poleg. Kulturna dejavnost pač mora biti. Zborovodja in najbolj zgovorni: Vsaka, pevska zanje še posebej, kultura izobražuje, veča srčno kulturo in zbuja smisel kolektivnosti.
Ko smo se tako pogovarjali in si povedali, kar smo mislili, da bi bilo dobro povedati in vedeti, so še malo zapeli. Vaja je pač namenjena vaji. Slišal sem pesem Moj gvažek, pa Pastire pa pase ovce tri, Lovsko, Delu čast, Gorenjce iz Gorenjskega slavčka in zares lepo zapeto Rijavče-vo Ob Kolpi. Vtis imam, da basisti, prvi in drugi, kot ubrana celota prevladujejo, pri tenorjih pa posamezniki; prehodi med enimi in drugimi glasovi so premalo izpeljani, tempo in tudi dikcija sta še negotova, a saj sem najbrž pozabil, da nisem na koncertu, ampak na delovni vaji.
In še to: na poti iz Kranja do Zg. Bele je več kegljišč kot pevskih zborov. Belani imajo oboje.
Janez Poštrak
Novosti pri ocenjevanju učencev
V spričevalih, ki so jih učenci prinesli ob koncu prvega polletja v podpis staršem ali skrbnikom, so bile nekatere ocene drugače zapisane, kot smo bili vajeni doslej. Oziroma nekateri predmeti niso bili ocenjeni s številčno oceno, temveč z opisno. Drugače se ocenjuje tudi vedenje.
Vse te novosti je prinesel novi pravilnik o ocenjevanju. Z njim so predlagatelji želeli doseči večjo demokratizacijo odnosov v šoli in hitrejše.uresničevanje temeljnih smotrov osnovne šole — to je, vsak otrok naj bo ocenjen po svojih sposobnostih.
Zelo uspešno, manj uspešno
Prva pomembna novost v novem pravilniku je v tem, da se predmeti: telesna vzgoja, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, tehnična vzgoja in gospodinjstvo ne ocenjujejo več s tradicionalno petstopenjsko številčno lestvico (1—5), pač pa z novo opisno ocenjevalno lestvico. Ocene so: zelo uspešno, uspešno in manj uspešno. Z omenjeno lestvico učitelj ocenjuje uspeh učenca v posameznem Predmetu, ne pa tudi znanja posameznih poglavij ali vaj in postopkov. Zato učitelj sproti spremlja in beleži znanje učenca, pa tudi vse okoliščine, ki 80 vplivale na učenčevo uspešnost. Pri tem upošteva njegovo sodelovanje pri pouku, obseg in kakovost njegovega znanja, prizadevnost, napredek, razvoj delovnih in učnih navad, sposobnost za uporabo pridobljenega znanja in posebej, tudi njegovo zanimanje za predmetno Področje zunaj šolskih okvirjev. Končno mora učitelj tudi oceniti, koliko je učenec dosegel glede na svoje sposobnosti.
Nova lestvica torej poudarja načelo, za katero so se v šolstvu že dolgo zavzemali, da se ocenjuje predvsem znanje in ne neznanje. Zato lestvica nima negativne ocene, ki bi se glasila neuspešno, temveč so Vse ocene pozitivne. Temeljna ocena, ki zajema poprečne dosežke napredka in razvoja, je »uspešno«. Ocene »zelo uspešno« in »manj Uspešno«, pa so ocene, ki odstopajo ud poprečja navzgor ali navzdol. Naštete tri opisne ocene predstavljajo Začetek novega načina ocenjevanja, ki se bo v prihodnjih letih nedvomno še razvilo in razširilo tudi na druge predmete.
Nič več » aritmetičnega « izračunavanja uspeha
Druga novost pri ocenjevanju je ta, da razrednik nič več ne ocenjuje splošnega učnega uspeha ob polletju *n na koncu šolskega leta aritmetič-
no (do sedaj je odličen učenec, ki je imel več petič kot štiric). Novi način ocenjevanja splošnega urnega uspeha prepoveduje takšno izračunavanje splošnega uspeha.
Po novem učenčev splošni uspeh oceni razredni učiteljski /.bor na predlog razrednika. Tako je lahko učenec odličen tudi, če ima manj petič kot štiric. Učenec je lahko odličen tudi, če ima v spričevalu trojke, pa je bil med letom veliko bolan in se je moral za doseženi uspeh izredno potruditi. Seveda gre lahko ocenjevanje učnega uspeha tudi v drugo smer. Učenec, ki ima pretežno več štiric kot trojk, je lahko »dober«, če učiteljski zbor oceni, da ni vložil za učenje in šolo toliko truda, kot bi ga lahko.
Pri ocenjevanju splošnega učnega Uspeha mora učitelj upoštevati znanje in uspeh pri vseh predmetih, kakšno je bilo učenčevo obnašanje, učenčev odnos do šole, njegove sposobnosti, nagnenja in interese v svobodnih dejavnostih in koliko je učenec sposoben narediti in koliko dejansko naredi.
Novo ocenjevanje splošnega učnega uspeha temelji na spoznanju, da je doživljanje uspeha temeljni psihološki spodbujevalec za dejavnost vsakega, predvsem pa mladega človeka.
Primerno, vzorno
Tretja novost na področju ocenjevanja je ocenjevanje vedenja, ki se je do sedaj ocenjevalo s številčnimi ocenami od 1 do 5. Po novem se ocenjuje z besedno oceno, in sicer: vzorno, primerno in manj primerno. Ocena primerno ustreza dosedanji oceni odlično, če pa razrednik opazi Odstopanja navzgor ali navzdol, uporabi eno od drugih dveh ocen.
Poleg tega je za oceno iz vedenja pristojno tudi mnenje razredne skupnosti. To določilo je treba razumeti tako, da razredno skupnost razrednik seznani z načinom ocenjevanja in jo tudi vodi k sodelovanju. V celoti pa je sedanja ocena iz vedenja le prehodne oblike, ki jo bo v prihodnjih letih zamenjala prava opisna ocena, v kateri bo zajeto vse ponašanje in delovanje učenca v šoli.
Prvošolčki brez spričeval
Ob prvem polletju letos prvošolčki niso dobili spričeval. Učitelji so spremljali, ugotavljali in opisovali napredek in razvoj intelektualnih, motoričnih in drugih otrokovih sposobnosti. Take informacije dobijo starši tudi na govorilnih urah. V drugem polletju pa se bodo tem opisnim pridružile tudi številčne ocene.
Hitrejše napredovanje
Novi pravilnik govori tudi p možnostih za hitrejše napredovanje in prestopanje posameznih učencev iz razreda v razred. Predlog /.a prehod pa lahko da šola ali pa st arši.
Postopek pa je naslednji: ravna« telj šole imenuje posebno komisijo, ki vse leto zasleduje napredovanje izredno bistrih učencev. V sodelovanju z razrednim učiteljskim zborom potem ugotovi, kateri učenci dosegajo izjemne uspehe in s tem tudi možnosti za hitrejše napredovanje. Će dajo soglasje starši, lahko učiteljski zbor odloči o prestopu učenca v višji razred (npr. iz drugega v četrtega).
Će pa dajo predlog za prestop v višji razred starši, mora učenec opraviti razredni izpit.
L. Bogataj
V Šivčevi hiši v Radovljici pa so odprli razstavo akademskih slikarjev, ki živijo in ustvarjajo v Radovljici — Foto: F. Perdan
Za slovenski kulturni praznik so v dvorani radovljiške graščine odprli razstavo članov amaterske likovne skupine LIKOR iz Radovljice — Foto: F. Perdan
Od krajine do figure
Ob slovenskem kulturnem prazniku se je likovna skupina pri ZKPO občine Radovljica LIKOS v radovljiški graščini zopet predstavila javnosti. Razstavljena dela so rezultat oživljenih prizadevanj skupine, ki je dobila primernejše delovne prostore in predvsem sklenjeno strokovno pomoč likovnega pedagoga.
Razen nekaterih izjem je razstava v precejšnji meri brez tistih tipičnih napak, ki jih navadno opažamo na samorastniških razstavnih prireditvah, posebno pri delih, ki nastajajo brez neposrednega kontakta z-., realnim predmetom, brez modela oz. brez živega stika s krajino. Rezultat takega pristopa ni individualiziran predmet, portret ali krajina, temveč posplošena podoba upodobljenega motiva, ki je nastala po spominu ali fantazijski predstavi. Ker pa je narava največkrat najboljša učiteljica, se na ta način po lastni krivdi izognemo njenemu vzgojnemu vplivu, ki je edino sposoben, da razširi naše znanje o vidnih pojavih našega sveta, kadar jih hočemo prenesti na platno ali v kiparsko obliko.
Spodbudno je, da so nekateri avtorji na razstavi postali že močno dovzetni za opazovanje okolice, ki jo želijo upodobiti. Roku Šolarju iz Podnarta npr. ne uide nobena podrobnost, z včasih skoraj preveč stopnjevano natančnostjo slika Šolar mestne in vaške ambiente, tako da njegova dela niso zgolj slikarske impresije, temveč kar dokumentarni posnetki kmečkega in mestnega okolja in življenja. Tak izrez iz naše vsakdanjosti pomeni tudi Dvorišče, akvarel Vinka Bogataja iz Lesc, ki brez olepšav prikazuje detajl barakarskega okoliša. Tudi kompozicija v isti tehniki »Trebinje« Poldija Grosa, ki je prav tako doma iz Lesc, ni nobena »lepa slika«, temveč dovolj prepričljiv izrez iz slikovitega mestnega ambienta. Z dobro krajinsko sliko se nam predstavlja tudi Franc Vandot z Bleda. Njegov Mo-
V CERKLJAH POČASTILI PREŠERNOV DAN - Na osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah so izredno lepo počastili 8. februar, dan smrti Franceta Prešerna. V avli šole so pripravili slikarsko razstavo učencev osnovne šole (na fotografiji) in razstavo knjig od Trubarja do danes. Posebno uspela je bila tudi prireditev za člane kolektiva, starše in člane sveta šole, na kateri so se mladi predstavili z igrico Strip-strup, denarja kup! (jk) — Foto: F. Perdan
tiv iz okolice Kranjske gore ali Most čez Savo v olju sta prava, po naravi slikana in dobro komponirana pej-saža.
Strogemu realizmu nekoliko odmaknjeno je delo likovnega pedagoga radovljiške skupine Franceta Boltarja. Njegovi akvarelni pejsaži ne skrivajo želje po vsebinski obogatitvi motiva, po določeni lirični intonaciji, ki jih napravlja mehkejše in bolj komunikativne.
Nedaleč stran od Boltarjevega likovnega izraza je tudi delo Jožeta Smoleja, še posebej njegove risbe s tušem, ki obravnavajo motiviko starih arhitekturnih ambientov. Prav v slikanju arhitekture je Smolej dosegel lep napredek.
»Crna kuhinja« v oljni tehniki Toma Skariča iz Zgornjih Gorij obravnava na neposreden, likovno sprejemljiv, čeprav nekoliko idealiziran način etnografsko tematiko okolice, v kateri slikar živi. Isto velja za »Skedenj« Franca Podlipnika iz Savice, ki ga je slikar znal dovolj organsko vkomponirati v ambient bohinjske krajine.
Svojski zlatorumeni kolorit vnaša v slikarska dela Marije Korošec iz Bohinjske Bistrice osebno obarvano, realističnemu gledanju odmaknjeno komponento, ki bi z eliminiranjem nekaterih dekorativnih sestavin v sliki lahko zelo ugodno vplivala na poglobitev slikarkinega likovnega izraza.
Krajinsko motiviko zastopajo na razstavi tudi Por Anica iz Podho-ma, Jože Grohar in Ivan Bem z Bleda. Ivan Bem se je tudi v svojem zdaj razstavljenem Motivu iz Škofje Loke tako kot v nekaterih prejšnjih delih povzpel do svojskega, osebno močno poudarjenega izraza. Neposrednost, s katero nanaša barve na platno, in ekspresivni izraz celotne zasnove nas spodbujata v mnenju, da se Bem razvija v samoniklega slikarja in impresivnega kolorista, ki nas utegne prej ali slej presenetiti s samostojno in obsežnejšo likovno predstavitvijo.
S tihožitjem se je to pot pojavil na razstavi samo Rado Mužan iz Ribnega, močneje pa je zastopana figuralika. Hergoth Marko iz Lesc je razgrnil pred nas svoje risarsko skrbno in prepričljivo izdelana obličja Modrijana, Starca in Neznanca, medtem ko Marina Bačar z Bleda združuje v svojih pastelih socialno obarvano motiviko z ekspresivnim izrazom, ki bi ga lahko še stopnjevala s primernejšim, manj posplošenim izborom portretnega gradiva. Milka Traven iz Podnarta je po poklicu glasbenica in nič nenavadnega ni, če se v njenem figuralnem delu pojavlja motivika, ki je povezana z glasbo (Glasbeni trenutek itd.).
Še isti večer so v sosednji Šivčevi hiši v Radovljici odprli razstavo del radovljiških slikarjev in kiparjev, članov Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki delujejo na področju radovljiške občine. 0 njihovem delu in prizadevanjih bomo spregovorili prihodnjič.
dr. Certe Avguštin
76
Obisk v centralni kuhinji VVZ Kranj
Okusna hrana za mlečnozobce
Čeprav so obroki namenjeni le majhnim želodčkom, so kotli, v katerih se hrana kuha, prav tako veliki -kot v katerikoli drugi kuhinji. Kuharicam, ki vse v belem švigajo v tej vročini in sopari med kotli, štedilniki in mizami za pripravo, delo ne dovoli oddiha tja do enajste ure. Iz centralne kuhinje Vzgojno-varstvenega zavoda Kranj v vrtcu Janina in v vrtcu Makse Rozman Tatjane pripravljajo na dan okoli 1400 obrokov. Kapacitete centralne kuhinje v vrtcu Makse Rozman Tatjane v Straži-šču so sicer večje kot so trenutno potrebe, kuhinja zmore namreč okoli 350 obrokov, a trenutno okoli 200 obrokov zadošča za prehrano predšolskih v vseh treh vrtcih v Straži-šču. Centralna kuhinja v vrtcu Janina pa pripravlja hrano za deset vrtcev na levem bregu Save, to je okoli 800 obrokov.
Vodja kuhinje v vrtcu Makse Rozman Tatjane, kjer se pripravljajo kosila za tri vrtce D Stračišru. Ivanka Čahuk kuha za otroke že 16 let.
Francka Stojkovski, kv. kuharica, pripravlja testo za krhke flancate.
»Kuhamo pa tudi za posebno osnovno šolo in pa za šolo Staneta Žagarja, to je okoli 150 obrokov, razen tega pa skuhamo tudi za naše osebje,« je povedala vodja ekonomskega sektorja centralne kuhinje Tončka Fortinova. »Vsega skupaj je torej okoli 1100 do 1200 obrokov dnevno. Seveda pa se številke hitro spreminjajo, če otroci zbolijo.«
Kosilo je enako za vse: tako za otroke kot za tiste, ki so ga pripravile.
Takrat, ko smo centralno kuhinjo v vrtcu Janina obiskali, so bile kuharice ravno pri kosilu. Seveda je bilo njihovo kosilo prav tisto, kar so pripravile za otroke: juha, džuveč, pesa in zelje v solati ter jabolko.
»Hrana, ki jo kuhamo za otroke, se po pripravi razlikuje od hrane, ki bi jo pripravljali za odrasle,« je pripovedovala vodja kuhinje Olga Gašperinova, ki za otroke kuha že 14 let. »Taka hrana ne sme vsebovati popra, ostre paprike in drugih ostrih začimb. Vse kuhamo na olju in rastlinski masti, od mesa pa ne pripravljamo svinjskega, za omake pa uporabljamo mleko, smetano. Če kaj hrane ostane, jo zavržemo, saj ne sme za naslednji dan ostati prav ničesar. Osebje, ki se tudi hrani s takšno hrano, ki je seveda ravno tako okusna in še bolj zdrava, navadno bolj začinjene hrane niti več ne prenaša.«
Da ima takšna hrana svoj vpliv tudi na lepo polt kuharic, je bilo rečeno bolj v šali, vendar pa mora biti gotovo nekaj resnice v tem.
»Priprava hrane za dojenčke v jaslih,« pravi Olga Škofic, ki pripravlja hrano le za jasli, »je še bolj natančna, kot za predšolske. Za dojenčke je namreč potrebno ne samo skuhati, pač pa za tiste najmlajše do enega leta, vse zmiksati, za malo večje grobo zmleti in za dveletne v jaslih le dobro zrezati. Otroke tako navajamo postopno na trdnejšo hrano in na uporabo svojih zobkov. Dojenčki pri nas imajo obrok več kot predšolski; ob 13. uri, ko spet vstanejo po kratkem spanju, jim pripravimo še malico.«
Zanimalo nas je tudi, kako je s ka-loričnostjo obrokov, ki jih otroci dobe za malico in kosilo. »Predšolski imajo pri nas dva obroka,« pravi Tončka Fortinova, »s katerima naj bi otrok dobil okoli 55 odstotkov vseh dnevno potrebnih kalorij. Računamo namreč, da zajtrkuje doma, popoldne malica in seveda večerja. Vemo pa, da večina otrok zjutraj ne zajtrkuje, ali vsaj zelo malo, zato so naši obroki kaloričnejši kot sicer: malica ima okoli 300 kalorij, kosilo pa okoli 800. Obroki za šolarje, so seveda obilnejši.«
t
Tončka Fortin je vodja ekonomskega sektorja centralne kuhinje VVZ Kranj in v tem poklicu že 20 let.
Kaj pa sestava jedilnikov? Kuhinja kar se da upošteva želje in otroški okus. Seveda pa bi bila taka hrana zelo enolična, če bi jo pripravljali le po otroških željah; in močno sladka bi bila. Medtem ko se otroci že v jashh privajajo na raznovrstno hrano, pa imajo večji otroci, ki se šele kasneje vključijo v varstvo, pri hrani nekaj »pomislekov«. Na splošno so najbolj cenjene enolončnice, pa zrezki in pecivo ali kak drug sladek poobedek. Za malico pa imajo najraje mlečne jedi, nočejo pa hrenovk, salame in podobnega.
Vodja centralne kuhinje VVZ Kranj v vrtcu Janina Olga Gašperin: »V kuhinji imamo vso sodobno opremo, le pomiva se še na roke; drugo leto pa morda že dobimo pomivalni stroj.«
Samo v centralni kuhinji v vrtcu Janina porabijo dnevno okoli 470 kg hrane, od tega (80 do 180 kg mesa, odvisno od jedilnika. Obdelava tolikšne količine hrane seveda ni kar tako, vendar pa je delo utečeno, večina kuharic ima za seboj že 15 do 20 let prakse. Pred kratkim je 15 delavkam, ki delajo v obeh centralnih kuhinjah in pa v mlečnih kuhinjah po posameznih vrtcih, uspelo opraviti izpite za polkvalifikacijo, ki je sicer interno priznana, a vsem ob takih obremenitvah na delu in doma res veliko pomeni. L. M.
Pri časopisu Prazna slama je hotel vsak udeleženec sodelovati vsaj z enim prispevkom. — Foto: F. Ziherl
Zimovanje tabornikov na Visokem
Škofja Loka - Taborniki tudi v zimskem času ne mirujejo. Kljub manj primernemu vremenu za delo v naravi so nekatere taborniške akcije tudi v tem času izredno popularne. Med temi so prav gotovo na prvem mestu zimovanja. Zimovanja pripravljajo iz leta v leto številne taborniške organizacije širom po Sloveniji.
Tudi odred »Svobodni Kamnit-nik« iz Škofje Loke je letos za svoje najmlajše člane — medvedke in čebelice — že drugič pripravil zimovanje. V zimskih počitnicah je mladim tabornikom in tabornicam pet dni nudil zavetje taborniški dom na Visokem v Poljanski dolini. Vodstvo taborniškega odreda je sklenilo, da gredo lahko na zimovanje vsi člani družine medvedkov in čebelic. Prijavilo se jih je kar 58. To število pa je precej presegalo zmogljivosti taborniškega doma pod Bukovim vrhom. Zato je bilo potrebno nekatere prijave zavrniti. * Tako množičnega zanimanja nikakor ne gre povezovati z neugodnimi snežnimi razmerami na slovenskih smučiščih, pač pa bolj z dobro povezavo s starši članov taborniške druščine. Kljub počitnicam je zimovanje namreč bolj spominjalo na šolo v naravi, saj so bili taborniki vse dni polno zaposleni, še bolj pa njihovi vodniki.
Vodja zimovanja na Visokem je bil dolgoletni član taborniške orga-
nizacije Franci Ziherl, ki se tudi sicer ukvarja z delom mlajših tabornikov. Vsi udeleženci »počitnic« v taborniškem domu v Poljanski dolini so bili razdeljeni na štiri delovne skupine — vode, ki so jih vodili vodniki: Maja Jelovšek, Alenka Gorenc, Mira Zan in Vladimir Bukovec. Vodja smučanja in sankanja je bil Andrej Franko, za izvrstno prehrano pa sta poskrbeli Micka in Tatjana Franko. Vsi, ki so vodili zimovanje, so tudi aktivni vodniki v odredu »Svobodni Kamnitnik« in tako res ni bilo težav z vzpostavitvijo tovariških stikov z »zimovalci«.
Program je bil vseh pet dni izredno natrpan. Mladi taborniki so se sankali in smučali, obiskali so Kovski in Bukov vrh, Žabjo vas in Tavčarjevo domačijo, v popoldanskih in večernih urah pa so se učili nove pesmi in igre, izdelovali so lepljenke, uredili pa so celo številko svojega časopisa »Prazna slama«.
Vsi udeleženci zimovanja so bili izredno prizadevni in disciplinirani. Z zimovanjem pa so bili izredno zadovoljni tudi starši tabornikov — medvedkov in čebelic.
Vodja zimovanja Franci Ziherl te zatrdil, da bo podobno zimovanje tudi prihodnje leto, vendar najbrž drugod, tam kjer bo več'prostora, saj je mogoče že zdaj pričakovati, da se bo zimovanja udeležilo najmanj sedemdeset mladih tabornikov.
J. M.
Vedno več Slovencev v vojaških poklicih
V četrtek, 12. februarja, je bil v domu JLA v Ljubljani že tradicionalni informativni dan o šolanju na vojaških akademijah. Pripadniki vseh treh rodov vojske — letalstva, mornarice in kopenskih oboroženih sil — so mladince, dijake srednjih šol, seznanili z možnostmi vpisa na vojaške akademije in z načinom študija na njih. Informativnega dne se je udeležilo lepo število srednješolcev, kar kaže, da je tudi med Slovenci vse več zanimanja za vojaške poklice. Kot je znano so se namreč mladi fantje iz Slovenije doslej dosti redko odločali za šolanje na vojaških šolah! Zakaj? Vzroke za to je dosti težko poiskati. Poiskati jih je še toliko teže, ker je znano, da imajo
Kuhano kosilo potem naložijo v termos posode in razvozijo v trinajst kranjskih vrtcev in dve šoli.
V poslovalnici Murka ELGO Lesce mislimo na lepši videz vašega doma in obdaritev vaših dragih.
Zato organiziramo od 16.
do 26. februarja 1976 TEDEN
KERAMIKE
izkoristite ugoden nakup okrasnih in uporabnih predmetov!
murka
poslovalnica ELGO Lesce
gojenci vojaških šol številne ugodnosti, da imajo možnosti, da se posvetijo študiju kar v največji možni meri.
K večjemu vpisu na vojaške akademije bo brez dvoma pripomogla tudi lani odprta vojaška gimnazija »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani. V prvo slovensko vojaško gimnazijo se je namreč presenetljivo že prvo leto vpisalo izredno veliko število dijakov iz vse Slovenije.
V Jugoslaviji imamo trenutno pet vojaških akademij. To so vojaška akademija kopenske vojske, letalska akademija, letalsko tehnična akademija, mornariška akademija in ekonomska vojaška akademija.
Kot je znano je kopenska vojska »najmočnejši« del naše armade. Prav na akademijo kopenske vojske v Beogradu pa se vpisuje najmanj mladincev iz Slovenije. Dosti večje zanimanje med mladimi iz naše republike je za vpis na letalsko in mornariško akademijo. Obenem pa je treba pripomniti, da imajo prav sterešine v kopenski vojski največjo možnost, da dobijo službo v domači republiki.
Starešine letalstva, mornarice in kopenske vojske so na četrtkovem srečanju z mladinci iz vse Slovenije spregovorili o poklicih v JLA brez kakršnihkoli olepšav. Brez dvoma se je potrebno prilagoditi novemu načinu življenja, so bili enotnega mnenja. Spregovorili pa so tudi o lepih straneh službovanja v JLA. Niso redki primeri, je dejal predstavnik mornariške akademije iz Splita, da mnogi naši gojenci poleg na naši akademiji študirajo tudi na civilnih fakultetah. Večina študentov le leto po prejemu diplome na mornariški akademiji prejme še diplomo na eni od drugih fakultet.
V prihodnjih številkah Glasa bomo še podrobneje spregovorili o študiju na akademiji kopenske vojske, letalski ter mornariški akademiji. J. Govekar
Ivan Cankar: I Martin K acur
Zatrnik nekdaj in danes
Na jasi pokljuškega pobočja, 900 metrov nad morjem, osem kilometrov stran od Bleda, leži Zatrnik. Po današnjih izročilih je bil v fevdalni dobi tod le en sam gospodar, ki so se mu v zakonu rodili trije sinovi. To so bili Anže, Adam in Martin. Mož je potem svoje posestvo razdelil sinovom na tri enake dele. Tako so nastale tri še vedno mogočne kmetije, nova gospodarska in stanovanjska poslopja. Poimenovali so jih kar po imenih sinov. Tako se še danes reče pri Adamovcu (Pretnar), pri Anžku (Urevc) in pri Martinovcu (Lah). V oklepajih so priimki današnjih gospodarjev.
Edini trdni kmet je danes le še Adamove, ki ima dva sinova in bo eden prav gotovo prevzel očetovo posestvo. Pri Anžku, kjer je bilo rojenih dvanajst otrok, danes ni nikogar. Oče in mati sta že pokojna, otroci pa so šli v dolino. Podobno je tudi pri Martinovcu. Vendar sta gospodarsko poslopje in hiša zaradi trdne kritine še dobro ohranjena. Sicer pa vse skupaj sameva.
Pred leti pa je bil na Zatrniku še en polkmet. Zemljo pa je zasejal in zdaj hodijo tjakaj kosit v poletnih mesecih. Večjo kmetijo pa ima na Spodnjih Lazih. Sicer pa ima danes na Zatrniku še precejšnje posestvo |n tfa tudi redno obdeluje Jože Frčej. Le-ta si je že pred vojno na Zatrniku postavil lično restavracijo v alpskem slogu. V njej je prišlek vedno dobil domač kruh in zaseko. To je bilo. takrat, ko je restavracijo še vodila zdaj že pokojna Jožetova sestra Terezija. Poleg omenjenih domačij pa so danes na Zatrniku še obsežne se-nožeti in gozdne parcele prebivalcev Ž območja Gorij.
Med vojno je Zatrnik že 1941. leta gostil prve partizane. Prvi borci so se podali iz Gorij preko Zatrnika in Mrzlega studenca na znano vstajo, ki so jo nameravali izvesti v Bohinju. Vendar do nje ni prišlo zaradi izdaje in drugih okoliščin. Zato so se potem gorjanski prvoborci spet vračali preko Zatrnika na svoje do-
Črtomir Zoreč:
move v Gorje. Večino pa so potem Nemci aretirali in jih odpeljali v taborišča.
Med njimi je bil tudi Stanko Lah, ki je pred vojno prevzel Martinovče-vo gospodarstvo na Zatrniku. Ob napovedani decembrski vstaji je tesno sodeloval s partizani. A Nemci so ga aretirali in ga odpeljali v taborišče. Čez nekaj let je zaradi bolezni prišel domov in se pridružil partizanom na Pokljuki, od tam pa je odšel v Grad-nikovo brigado na Primorsko. V zadnji ofenzivi je bil hudo ranjen in je umrl. In tako Martinovčeva domačija danes sameva.
Sicer pa se med vojno partizani nikdar niso dlje časa zadrževali v Zatrniku. Kraj je bil preveč izpostavljen in lahko dostopen nemškim motoriziranim enotam. Vendar so Nemci slutili partizane v bližini, zato so 13. marca 1942. Zatrnik skoraj izpraznili. Izselili so vse, tako da sta ostali na Zatrniku le dve družini ali bolje rečeno gospodinjstvi. Pri Adamovcu sta bila to gospodar Tone in sestra Neža, nekaj pa jih je ostalo tudi pri Podgošarju. Sele po končani vojni so se nekateri na Zatrnik spet vrnili. Kot rečeno, pa med njimi ni bilo Stanka Laha.
Danes je Zatrnik znan predvsem kot smučarsko rekreacijsko središče, s katerim si je Bled pridobil tudi zimsko sezono. Pred leti so namreč na Zatrniku izsekali in očistili precejšnja pobočja in postavili tjakaj tri vlečnice in sedežnico. Uredili so •še smučišča, ki so dovolj velika za nezahtevne smučarje. Zal zadnje zime niso bile najbolj naklonjene temu središču, tako da se je prava smuka začela šele to zimo. Poleg nekdanje Frčejeve restavracije pa stoji zdaj še ena, ki so jo pred leti zgradili in jo upravljajo Viatorjevi hoteli na Bledu. Vendar na Zatrniku, do koder je z Bleda speljana lepa asfaltna cesta, ni živahno le pozimi. Poleti tu vsak teden Viatorjevi hoteli prirejajo piknike za svoje goste.
J. Ambrožič
Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . .
(Kraji, ljudje, pesem in govorica)
(7. zapis)
Sicer pa Breginjčane (ali Kotarje) veže s šempetrskimi Slovenci tudi reka Nadiža, ki ima prav tu svoje porečje iz številnih potokov, izvira-jočih izpod plazovitih pobočij Koba-riškega Stola (1668 m). - Tudi slog zidave hiš je v breginjskih zaselkih prav tak kot drugje v Beneški Sloveniji: stavbe na amfiteatralno položenih terasah v bregu so zgrajene iz neobdelanega kamna brez ometa, okna so majhna, zaprta z železnimi križi; kuhinja, hiša in klet imajo vsaka svoj vhod od zunaj. Zgoraj so spalnice (»kamre«), na vrhu podstrešje (»čast«). S stanovanjsko hišo je praviloma povezan tudi hlev s senikom.
Ker se že mudimo med Kotarji, povem še lepo njihovo pravljico: onstran grebena Stola izvira čudežen studenec Zaganjavka. Ze njegovo ime pove, da je to prenehujoč, nestalen vir, ki se iz zemlje zaganja. Po tuje rečejo takim studencem, da so »intermitentni«. No, naša Zaganjavka je še posebno skopa: le okoli poldneva teče kako uro voda iz nje. (Bolj radodaren z vodo je znani pre-sihajoči studenec pod Iglo pri Solčavi, tu bruhne voda na dan vsakih deset minut).
Z Zaganjavko je zvezana vraža:
če v skrivnostno vodo vržeš nožič, ti bo žena rodila sina, dečka — če pa boš vrgel v tolmun krivec, boš dobil hčerko, deklico — Kako je s to stvarjo? Pravljic in vraž'največkrat ni mogoče razložiti.
DRUGA PLAT
To so pravljice, vraže — neresnične stvari. .. Toda resničnost pa je v Breginjskem kotu — ki je hkrati tudi najzahod-nejši delček Jugoslavije! — povsem drugačna! To je že skoraj mrtva deželica, v vaseh skoro da ni več otrok, v Robidišču zato niti šola ni več potrebna. Tudi prometne zveze v ta kot Jugoslavije, ki bi ga morali prav pestovati, so tako slabe in neredne, da nam gotovo niso v čast; saj v zaledju že ne vemo več, kam vse bi asfaltirali poti in trasirali »avto-strade« (za k morju hiteče tujce ...). Prav na meji bi morali graditi ugled države in si pridobivati srca domačinov!
No, le eni vasi v tem odročnem podeželju se obetajo če že ne lepši, vsaj znosnejši časi: v Breginj, kjer živi kakih 300 prebivalcev, nameravajo postaviti tovarnico igel, podružnico Tovarne igel iz Kobarida. Zaposlila bo lahko čez 100 domačink.
Kačur se je ozrl s tiho zavistjo na vrt, na lopo, skrito za drevjem, na rdečeličnega kaplana; nato je pogledal drugič na šolo in zdela se mu je še bolj pusta in mračna.
»Radost pač ne more skozi tiste duri!« je pomislil. Zazeblo ga je v srce in čudno potrt se je napotil v klanec.
Vrh klanca je stala sredi vrtiča, ograjenega z rdeče pobarvano, leseno ograjo, pritlična hiša z zelenimi okni; bleščeč bel zid se je svetil izza trte, ki se je vila do strehe.
»Tam bo pač, kakor so mi razložili. — Lepo se je udomil!«
Pred hišo je sedel na klopi visok, rejen gospod. Golorok je bil, toda rokavi srajce so bili snežnobeli in za pestjo so se bleščali zlati gumbi; po črnem telovniku se je vila dolga zlata verižica, hlače so bile korektno nagubane in čevlji so se svetili, niti praška ni bilo na njih. Obraz debelega gospoda je bil nenavadno sladak, bel in polnoličen, izza zlatih naočnikov so gledale mirne, človekoljubne oči.
Kačur je pozdravil, gospod se je vzdignil, iztegnil je obedve roki in velika sladkost se je razlila po njegovih licih.
»Gćspod nadučitelj, dovolite, da se predstavim — «
»Naša nova moč, da! Takoj sem vedel, ko sem vas ugledal na klancu. Pozdravljeni, od srca pozdravljeni! Prepričan sem že zdaj, da bomo izhajali dobro, da bomo izborno izhajali!«
Kačur je zapazil, da je govoril nadučitelj zelo čisto slovenščino; izgovarjal je besede natanko po pismu, izpustil ni nobene končnice in v glasu in melodiji ni bilo več sledu dialekta.
»Pa so rekli, da je iz Ribnice!« je pomislil Kačur. »Iz knjige je, iz slovnice!«
Nič mu ni bila pogodu skladkost in prijaznost; zeblo ga je ob njej in bilo bi mu topleje, če bi bil nadučitelj glasen, osoren in zapovedljiv človek.
»Ali ste se že kaj ogledali po Zapolju?«
»Govoril sem med vožnjo z zdravnikom in pri županu sem bil že in pri župniku.«
Nadučitelj je požugal narahlo s kazalcem in se je smehljal.
»Najprej se je treba pokazati predstojniku! — Toda — to je seveda samo šala. Jaz nisem vaš predstojnik, temveč vaš tovariš in prijatelj. Ali ste šolo že videli?«
»Videl sem jo; poslopje se mi je zdelo staro in pusto za tako lep in velik kraj.«
»Ne sodite po zunanjosti! To, kar imenujete starost in puščobo, je za šolo bolj prikladno nego blesk in bahatost. Saj veste, da je treba vzgajati v mladini smisel za resnobo in ponižnost. V temni izbi se človek laže uči nego v svetli in v dežju je mladina mirnejša nego v soncu.«
Kačur ni odgovoril. Dušila ga je nadučiteljeva sladka, mirna resnoba; legalo mu je na glavo, na srce kakor težka, hladna senca. Nadučitelj mu je stisnil desnico, levico mu je položil na ramo.
»Tako, prijatelj! Seznanila se bova še bolj natanko, zakaj nikogar človek tako ne spozna, kakor tovariša v delu.«
Kačur se je poklonil molče in je šel. V grlu ga je dušilo, oči so mu bile zastrte in so videle komaj še pol lepote, ki se je razprostirala globoko pod njimi, na prostrani sončni ravni.
»Pa kako bi bilo drugače, zakaj bi bilo!« je premišljeval. »Česa sem se ustrašil? Vsako delo, ki ni ukazano, tudi dovoljeno ni in je proti postavam družbe. Kaj sem mislil, da bo to mahoma drugače? Lahko je orati mehko grudo, težko nerodoviten kamen.«
Zašel je z velike ceste po strmem klancu v globel, skrito pod visokimi, navpičnimi skalami. Visoko gori je gledalo zeleno drevje v mrak, globel je bila temna in hladna, izpod skale je tekla voda, že v izviru široka, tiha temno zelena. Ob visoki steni se je vila steza, lesena brv je bila položena čez vodo; v kamen je bila zasekana klop.
Kačur je sedel in tišina je bila še globlja, ko tvdi svojih korakov ni več čul na pesku. Voda je bila mirna, kakor učarana v prozoren kamen; vrbe se niso ganile, strmele so molče v svojo podobo, črno v zelenem ogledalu; in noben žarek sonca ni segel v globel.
Tam zadaj, kakor v velikem oknu, se je svetilo Za-polje v poldanskem blesku. V farni cerkvi je zazvonilo in zamolkla, poludušena pesem je odmevala od sivih sten; tišine ni vzdramila.
Kačur je zavzdihnil globoko, kakor da je bil odložil težko breme. Bolj močnega, bolj svobodnega se je čutil v samoti in, kar je doživel, se mu je zdelo manjše in neznatnejše. Ljudi, ki je stal prej tik pred njimi, je pogledal od daleč, z.mirnim očesom, in jih je videl in spoznal natančneje ter jih sodil s hladnim srcem.
»V nobenem ni tiste nemarnosti, ki bi bila največja. Nobeden nima nazorov, idej, prepričanja, boriti se torej ni treba človeku z nikomer, ker nimajo orožja. Ljudje so trudni, pusti in čemerni od večne, zmerom in zmerom dolgojasne muke delavnika. V duhu svojega srca pa so ljudje kakor vsi, blagi in pošteni. Treba se jih je samo privaditi, spoznati je treba njih nadloge in nadložnosti. Stroj je samo nevaren, dokler mu človek ne spozna mehanike.«
Z lažjim korakom se je vrnil iz globeli na veliko cesto. Srečaval je ženske, ki so nosile kosilo v opekarni-co, prišel je mimo bolje oblečen, suhljav in bledikast človek, najbrž uradnik in se je ozrl nanj z radovednim in nezaupnim pogledom, spodaj na polju so šle ženske v pisanih rutah in s srpi v rokah v dolgi vrsti po razoru in so posedle po travi pod cesto. Vzduh, prej čist in svež, se je polnil s prašno, vročo soparo in sonce je gorelo kakor v avgustu.
Kačur je bil truden, ko je prišel v gostilnico. Po kosilu si je poiskal stanovanja blizu fare, tesno izbo s siromašnim, starinskim pohištvom.
»Tukaj je stanoval tudi prejšnji učitelj!« mu je ra-zodela gospodinja, kramarica.
»Ali je bil dolgo v Zapolju?«
»Ni bil dolgo, komaj leto dni. Šel je kar čez noč. Nobeden ne ostane dolgo tukaj.« »Zakaj pa je šel?«
»Z delavci se je bratil in k maši ni hodil. Dober gospod je bil, samo nositi se ni znal, kakor se spodobi.«
Kačur se je zmenil za hrano in je izračunal, da mu ostane za svobodno uporabo na mesec pet goldinarjev.
Prvo noč je spal v gostilnici, v prostrani pusti izbi, oddahnil se je globoko, ko je upihnil luč. In ko je upih-nil luč, je zamolklo zašumelo pod oknom. Vstal je in zaprl okno.
»Podnevi voda ni šumela; ležala je kakor tolmun; zdramila se je šele v noč.«
Šli so mimo njega obrazi, ki jih je videl podnevi, in ko je zadremal, je stal v veliki, beli župnikovi sobi in je udaril s pestjo po mizi, da je odskočil brevir.
»Jaz sem se namenil, da živim in diham za svoj narod in ni je sile, ki bi me zmotila! Svet je moj poklic in jaz sam, jaz človek, izginem v njegovi gloriji! ...«
Vrgel je odejo raz sebe in se je zdramil zlovoljen. Zastrmelo je vanj četvero velikih, črnih oken, voda je zašumela spodaj.
Zatisnil je oči in ni še zadremal, ko so se napotile njegove misli na lepšo cesto. Ugledal je starinski sivi grad in prostrani park ob njem in odprto, z bršljanom ovito lopo ob cesti. In v lopi svetlo rdečo bluzo in bel obraz in črne oči.
Zavzdihnil je in se je nasmehnil v polspanju.
II
V nedeljo dopoldne je bilo, pozno v novembru, ko je romal Martin Kačur iz Zapolja v Bistro. Nebo je bilo nizko in sivo, megle so ležale na ravni, plazile so se leno in tiho nad močvirjem. Cesta je bila razvožena in blatna, hiše ob poti so gledale mrko, umazane so bile in sajaste.
REZIJANSKA NOŠA
Seveda vsi popotniki, ki prispo v tuje, daljne kraje, pričakujejo, da bodo tamkajšnji ljudje drugače napravljeni, v svojih nošah. Ki se ločijo od naših. To bi bila res paša za oči in veselje za srce, to že. Toda čas je tak, da so danes ljudje po vsem civiliziranem svetu skoro enako oblečeni in da se v stare, značilne noše napravijo le za kake posebne priložnosti.
Tako tudi v Reziji. Njihovo ljudsko nošo sem videl le na njihovem »žegnanju« (šmarna miša) in nekajkrat v Kamniku na sprevodu slovenskih narodnih noš.
Morda je vsakodnevna noša starih Rezijank podobna vsakodnevnim oblekam naših Istrank — vse so v črnem... Kot da bi bila to noša starih, zgaranih žensk v vseh revnih krajih ... Možje v Reziji pa so oblečeni za vsak dan tako kot naši gorjanci: hlače iz »cajga«, srajca, klobuk in močni, okovani čevlji. Pa nobenih zidnih rut, nobenih žametnih lajbčov in srebrnih gumbov . ..
Bolj vesela pa je praznična noša mladih Rezijank in njihovih »puo-bov«.
Bral sem že razne opise rezijanske ljudske noše — toda sam, na svoje oči, sem videl te stvari precej drugačne. Morda so opisi veljali za nekdanjo nošo, za one »zlate« čase, ko so se srca narodopiscev še veselila pristnosti in nepokvarjenosti ljudskih nravi.
Zato opišem rezijansko nošo raje tako, kakršno oblečejo danes, če se je treba pokazati in postaviti v njej.
Rezijanke oblečejo dolga krila, do
členkov na nogah segajoča (živo nasprotje Ziljankam ali pa ženskam z otoka Suska!). Krila so lahko črna ali pa zamolklih rdečih, zelenih ali modrih barv, tudi v rjavih in vijoličastih odtenkih. Na spodnjem robu kril imajo večkrat našite široke pasove svetlejšega ali temnejšega blaga (največkrat žametastega), to so nekake poživljajoče bordure.
Zgornji život pa oblačijo Rezijanke na dva načina: ali nosijo v pasu stisnjeno jopico (z dolgimi rokavi) iz istega blaga kot je krilo (nekak kostim) ali pa imajo životec iz temnega blaga, tako da so široki dolgi rokavi bele srajce prosto vidni. Čez životec in ramena ogrnejo pisano, rožasto, svileno ruto z dolgimi resami. Na glavi imajo robec (ruto), zavezano ali spredaj (po »naše«) ali pa speto zadaj. To je pač stvar koketnosti mladih deklet. — Na prsih je čezramna   ruta   speta   z obvezno
broško, v katero je zataknjen šopek ali vsaj cvet. Za pas si pritrdijo širok bel robec. Spodnja bela krila morajo imeti čipkast rob. Nogavice so bele, pletene na polžke (take nosijo tudi Gorenjke in Korošice). Čeveljci so črni, speti s svetlo srebrno »špango« in nizkimi petami. Delajo bolj vtis lahkih copatk. Zato je korak Rezijank tako lahek, skoro poskočen . ..
Še nekaj besed povem, s katerimi imenujejo Rezijanke dele svoje noše. Seveda so besede laškega ali furlanskega izvora. Krilu pravijo »tja-mažat« ali »čimežot« (ital. camicio-ta). Ruti pravijo »facolet«, srajcem, ki jih nosijo pod »modercom« pravijo rokave (pač zato, ker so široki snežnobeli rokavi tako vidni!). Uhanom, ki jih nosijo rezijanske lepotice, pravijo »rintljinave«.
O moški ljudski noši in plesu »rezijanki« pa prihodnjič.
Č. Z.
Rezijanke (v plesnem koraku)
Premalo cenjeno delo gasilcev
KRANJSKI JAMARJI V JERALOVEM BREZNU - Člani kranjskega Društva za raziskovanje jam so raziskali že precej podzemnih jam na Gorenjskem. Pred dvema letoma so se spustili tudi v »Jeralovo brezno« pri Jeralovi kmetiji med Besnico in Nemiljami. V breznu so kranjski jamarji odkrili več jamskih hroščev, med katerimi sta še posebej dva primerka zelo zanimiva. Na fotografiji kranjski jamarji Daro Preisinger, Jože Tomazin, Željko Božek in Slavko Manfreda v »Jeralovem breznu«. — Foto: Jože Zaplotnik
Pisma bralcev
IMAMO HUDEGA PSA
Pri stanovanju imamo še ograjen vrt, imamo pa tudi dolgove in tekoče obveznosti. Tu pa nastopajo težave:
Med 10. in 20. v mesecu se okoli naše hiše zbirajo razni zbiralci denarja, ki terjajo poravnavo obveznosti. Na vrtnih vratih (naprej se pa ne more zaradi psa, pa tudi nas ni dopoldne doma, ker smo na delu, otroci pa v šoli) se zbirajo:
— pismonoša, ki terja denar za časopise in telefon,
— inkasant za elektriko,
— inkasant za vodarino,
— inkasant za RTV naročnino,
— inkasant za življenjsko zavarovanje,
— inkasant za ...
Tovariš urednik, ali se tega ne bi dalo kako drugače urediti? Razmišljam takole:
imam časopise, radio, TV, vodovod, elektriko, telefon; v redu plačujem davke in zavarovalnine, '0nietarino in grob — zakaj ne bi vsi ti organi, TOZD in OZD za vsakega občana napravili letni predračun ter dostavili toliko položnic, v kolikor obrokih je treba plačevati tako izračunan pavšal — na koncu leta pa bi se celotna obveznost obračunala in poračunala!
In nobenih nepotrebnih obiskov ne bi bilo treba, nobenega prekomernega trganja podplatov in nobene jeze!
In še: k vsemu temu, v celotno to proceduro bi se z vsemi svojrmi tehničnimi zmožnostmi in znanjem lahko vključila tudi Ljubljanska banka z organiziranim brezgotovinskim prometom, da bi vsaj malo posodobili ta del življenja naše sodobne »potrošniške družbe«.
Ali morda le ne terjam preveč? Ali sploh pravilno razmišljam? Morda pa RTV, zavarovalnica Sava, Komunalno podjetje, Elektro Gorenjska sploh še niso organizirani drugače kot na primitivno »peš« metodo dela.
Vaš bralec rc, Kranj
AVTOBUSNA POSTAJA
3. februarja smo v vašem listu zasledili sliko dotrajane avtobusne postaje, ki res ni v čast našemu kraju, niti v korist potnikom. Morda bi bilo dobro, da bi ob takih prilikah navedli tudi tiste, ki so za tako stanje odgovorni.
Naša krajevna skupnost se že precej časa trudi, pri pristojnih organih urgira za zgraditev objekta, ki bi po videzu in namenu služil potnikom.
Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana
Prizadevna krajevna skupnost Godešič
Godešič — Pred kratkim je bila izredna seja sveta krajevne skupnosti Godešič, ki se jo je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Škofja Loka Tone Polajnar. Na seji so potrdili letošnji plan dela krajevne skupnosti, ki je usklajen s srednjeročnim razvojnim programom skupnosti do leta 1980.
Lani je skupnost na Godešiču veliko naredila. Zgradila je kanalizacijo. Razen prostovoljnega dela krajanov, ki so opravili 700 delovnih ur, sta pomagali še skupnost za ceste in škofjeloška občinska skupščina. Ureditev kanalizacije je bila nujna, saj je voda odtekala v staro dotrajano kanalizacijo. Godešič je dobil lani tudi 413 metrov asfaltiranih poti in pet drogov za javno razsvetljavo. Zaradi pomanjkanja denarja vsa dela niso bila opravljena.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Alojz Igličar je v razpravi o letošnjem programu dejal, da bo nujno potrebno asfaltirati 440 metrov poti in cest, urejevati javno razsvetljavo in kanalizacijo ob asfaltiranih poteh in postaviti avtobusna postajališča. Vrednost predvidenih del znaša 400.000 dinarjev. Polovico nameravajo krajani zbrati s samoprispevkom, za polovico pa bodo prosili družbeno skupnost.
Razen tega so na seji opozorili na neurejeno otroško varstvo, na urbanizacijo vasi in na kategorizacijo poti v krajevni skupnosti.
J. Starman
Planinsko
društvo
Kranj
išče za določen čas
kuharico
za postojanko na Krvavcu
Nastop zaposlitve takoj. Informacije: PD Kranj, Koroška 21.
Predavanja za kmete
Kmetijska zadruga Medvode je tudi v letošnji zimski sezoni pripravila vrsto predavanj za kmete. Tako so na Topolu že imeli tečaj o vzdrževanju traktorjev, v vseh treh zadružnih enotah pa predavanje veterinarja o preprečevanju mastiti-sa. Sledilo bo še predavanje o krmljenju govedi in higienski proizvodnji mleka. -fr
Kavkaz v besedi in sliki
Kranj — Kranjsko Planinsko društvo je letos organiziralo že več planinskih potopisnih predavanj, za katere vlada precejšnje zanimanje. Jutri, 18. februarja, ob pol osmih zvečer bo v dvorani delavskega doma v Kranju novo planinsko predavanje. Kranjska alpinista Marjan Ručigaj in Franci Šter bosta z besedo in 200 diapozitivi popeljala po-
slušalce na Kavkaz, kjer je bila lani 15-članska alpinistična odprava, ki jo je organiziralo PD Kranj. Marjan in Franci sta bila med udeleženci te odprave. Pripovedovala bosta o poti alpinistov, srečanjih s sovjetskimi alpinisti, vzponih na Kavkazu in Elbrusu, vrhovih Shelde in Svobodne Španije ter o alpinističnih poskusih v Nakri. -jk
Kaže, da še vedno premalo poznamo družbeno vlogo in gospodarski pomen gasilstva. Ce bi sešteli vse vaje in akcije, ki jih vsako leto opravijo gasilci, ter ocenili vrednost premoženja, ki ga člani gasilske organizacije ubranijo pred požari, bi drugače sodili o njih. Redka so društva, ki se lahko tako kot gasilska pohvalijo z več desetletno zgodovino in delujejo v skoraj vsakem večjem naselju. Veliko je novih in popravljenih gasilskih domov. Družbena skupnost in predvsem zavarovalnica sta sicer pomagali, vendar je glavno breme slonelo na gasilcih in dobri volji ljudi, pripravljenih pomagati tej organizaciji.
Velikega pomena je preventivna vloga gasilske službe. Njeni člani vsako leto obiskujejo domove, gospodarska poslopja in druge organizacije ter opozarjajo ljudi na pomanjkljivosti, zaradi katerih lahko vsak hip izbruhne požar. Statistika pove, da je prav nespoštovanje var-
nostnih predpisov najpogostejši vzrok požarov. Prezreti ne kaže pomena gasilstva na kulturnem in prosvetnem področju. Gasilci imajo pevske zbore, dramske sekcije, godbe in podobne "kulturne skupine. Vsakodnevno skrbe za izobraževanje članov. Izšolani gasilci, strojniki, gospodarji, poveljniki itd. niso koristni le za gasilsko organizacijo, temveč za družbo kot celoto. To velja za gasilce, ki opravljajo dolžnost poklicno, kot za člane, ki so se zapisali tej dejavnosti prostovoljno.
Nujna je dobra obveščenost ljudi o dejavnosti in delu gasilcev ter poznavanje nevarnosti, ki groze ob požarih, povodnjih, potresih, žarčenjih itd. Njihovo širjenje terja tudi boljšo opremljenost in znanje gasilcev ter stalno izobraževanje ljudi. Le tako se bomo lahko v kritičnih primerih učinkovito varovali. Gasilci imajo pri tem pomembno vlogo.
J. Žerdin
lip bled
LIP, lesna industrija Bled TOZD Lesna predelava Podnart
objavlja naslednji delovni mesti v oddelku Lancovo:
1. skladiščnika surovin in izdelkov
Pogoji:
— VK lesnoindustrijske stroke in 2 leti delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu ali
— K lesnoindustrijske stroke in 5 let delovnih izkušenj na usteznem delovnem mestu
— tečaj za skladiščnike
— izpit iz varstva pri delu
— poskusno delo 2 meseca
2. kuharice
— PK kuharica
— tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil
— 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo 1 mesecr
Prijave za navedeni delovni mesti sprejema LIP Bled, TOZD Lesna predelava Podnart, 64244 Podnart, do 25. 2. 1976.
Planinska postojanka na Gospincu
Krvavec — Preteklo sredo je bila v zavetišču Planinskega društva Kranj na Gospincu redna seja upravnega odbora Planinskega društva Kranj. Udeležili so se je tudi predstavniki štaba gorenjske cone, organizacije ljudskega odpora, uprave javne varnosti Kranj in družbenopolitičnega življenja kranjske občine. Planinci so na krvavški seji obravnavali priprave na letno konferenco društva, letošnji delovni program, načrt gospodarskih akcij ter vključevanje planincev in planinstva v priprave na splošni ljudski odpor. Tovrstno sodelovanje je dobilo v kranjski občini že precejšnje razsežnosti. Na Krvavcu so sklenili, da ga kaže še okrepiti.
V razpravi o letošnjem delovnem programu so menili, da morajo ostati osnovna planinska dejavnost, še boljša organiziranost in povečevanje števila članstva temelj prihodnjega dela kranjskih planincev. Dobro bo treba pripraviti tudi proslavljanje 30. obletnice alpinističnega odseka Planinskega društva in postaje gorske reševalne službe, obenem pa še naprej razvijati planinsko rekreativno dejavnost.
Pri gospodarski dejavnosti, v katero namerava društvo pritegniti še več sodelavcev, bodo v ospredju gradnja nove postojanke na Ledinah, popravilo Doma Kokrškega odreda na Kališču in modernizacija zavetišča PD Kranj na Gospincu na
Plesni tečaj v Trebiji
Trebija — Ob koncu lanskega leta je bila tudi v Trebiji v Poljanski dolini ustanovljena osnovna organizacija ZSMS. Vanjo je zdaj vključenih prek šestdeset mladincev. Tre-bijski mladinci in mladi iz okoliških vasi in zaselkov so že takoj na začetku resno poprijeli za delo. Najprej so pripravili plesni tečaj, ki se ga udeležuje več deset deklet in fantov. Vodi ga predmetni učitelj z go-renjevaške šole Janez Krapš. Mladi iz Trebije pa imajo za prihodnje mesece še več načrtov. Med drugim načrtujejo skupinske pohode po loški planinski poti ter ureditev športnih igrišč. -jg
Krvavcu. Društvo je zadnje čase sicer opravilo nekatera manjša popravila, vendar objekt še vedno ni urejen. Zanimiv je tudi predlog kranjskih, planincev, da bi ga preimenovali v Dom Gorenjskega odreda in bi postal zbirališče planincev, športnikov in borcev. Njegove gostinske in prenočitvene storitve bi morale biti čim bolj poceni in sprejemljive za vsakogar.
Udeleženci sredinega sestanka so z enominutnim molkom počastili spomin na umrlega revolucionarja in velikega prijatelja gora in planinstva Borisa Ziherla. -jk
Kamniški upokojenci
V kamniški podružnici Društva upokojencev je vključenih 1211 članov. Lani je pristopilo 59 novih, umrlo pa 54 članov. Vendar pa je polovica upokojencev še vedno izven društva, saj uživa pokojnino nad 2500 oseb v občini. Tako veliko število starostnikov zasluži tudi posebno pozornost. Društvo že sodeluje s krajevno organizacijo SZDL predvsem pri skrbi za ostarele in onemogle osebe. Zelo bi bila potrebna tudi ustanovitev posebne zdravstvene službe za ostarele ljudi. V občini je zaposlenih 10.000 ljudi, upokojencev pa je 2500. Največ je starostnih, in sicer 1381, invalidskih je 474, družinskih pa 645. -a
UPOKOJENCI NA IZLETIH
Društvo upokojencev v Kamniku je za svoje člane organiziralo v preteklem letu 12 izletov. S 15 avtobusi je odšlo na izlet 653 oseb, skupno pa so prevozili 4829 km. Izlete so organizirali v okviru proslave 30-letnice osvoboditve in obiskali znane partizanske kraje: bolnico Franjo, Cerkno, Osankarico na Pohorju, Bihač, Petrovo goro in druge pomembne kraje iz NOB. Ogledali so si tudi številne zgodovinske kraje, muzeje in spomenike. Tudi za letošnje leto imajo upokojenci predvidenih več izletov z avtobusi. Upoštevali bodo tudi predloge članov, ki naj sporočijo svoje želje na tajništvo društva.
Bliža se gasilski kongres
Kranj — V začetku junija bo v Novi Gorici osmi kongres Gasilske zveze Slovenije, ki se ga bo udeležilo okrog 10.000 gasilcev. Tudi gorenjski gasilci se moramo na kongres čim bolje pripraviti, saj bo razpravljal o pomembnih vprašanjih našega gasilstva. Med drugim nameravajo na kongresu spregovoriti o sodelovanju gasilcev v enotah civilne zaščite in o sodelovanju v pripravah na splošni ljudski odpor.
Kongres bo združen z veliko parado, v kateri bo sodelovalo okrog 3000 gasilcev. Parada bo hkrati tudi prikaz najsodobnejše gasilske opreme. V povorki bodo sodelovali tudi gasilski veterani. I. Petrič
Kranj CENTER
17. februarja ital.-amer. barv. pust. IZZIV BELE SAPE ob 16., 18. in 20. uri
18. februarja danski barv. erot. REKTOR V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri
19. februarja amer. barv. mlad. LASSIE SE VRAČA ob 16. uri
Kranj STORŽIČ
17. februarja špan. barv. DUH KOŠNICE ob 16., 18. in 20. uri
18. februarja franc. barv. komed. KAKO SKRITI TRUPLO ob 16., 18. in 20. uri
19. februarja ital.-amer. barv. pust. IZZIV BELE SAPE ob 16. in 18. uri, danski barv. erot.1 REKTOR V POSTELJI ob 20. uri
Tržič
17. februarja danski barv. erot. REKTOR V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri
18. februarja amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA ob 18. in 20. uri
19. februarja amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALAHANA ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
17. februarja franc. barv. komed. KAKO SKRITI TRUPLO ob 18. uri
18. februarja amer. barv. krim. ZADNJA PRILOŽNOST ob 18. in 20. uri
19. februarja amer. barv. krim. ZADNJA PRILOŽNOST ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
17. februarja ital. barv. drama SOMRAK BOGOV ob 20. uri
18. februarja ital. barv. drama SOMRAK BOGOV ob 17. in 20. uri
19. februarja amer. barv. drama LETALIŠČE ob 20. uri
Železniki OBZORJE
18. februarja amer. barv. krim. ŽELO ob 20.
Radovljica
17. februarja ital. barv. vestem LOV ZA PLENOM ob 20. uri
18. februarja amer. barv. pust. KUNG FU — ZELENI OBA D ob 20. uri
19. februarja poljski barv. pust. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO - 2. del ob 20. uri
Bled
17. februarja amer. barv. krim. VSI SMO BARABE ob 20. uri
18. februarja amer. barv. krim. VSI SMO BARABE ob 20. uri
19. februarja amer. barv. pust. KUNG FU — ZELENI OBAD ob20. uri
Jesenice RADIO
17. februarja amer. barv. 06 vestern ZANDYJEVA NEVESTA ob 17. in 19. uri
18. februarja franc. barv. ("S krim. MARSEJ-SKI KLAN ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
19. februarja amer. barv. drama REŠITE TIGRA ob 18. in 20. uri
Kranjska gora
18. februarja amer. barv. CS vestern ZA NI) Y JEVA NEVESTA ob 18. in 20. uri
Quentin Duriuard
Včasih se mi je zdelo docela odveč prikazovati starejše filme, ki nimajo ravno kino-tečne pomembnosti, sedaj pa menim, da so reprize ali ponovni odkupi filmov opravičljivi vsaj iz dveh razlogov. Da se lahko čimveč mladih seznanja z njimi, in zaradi primerjanja z današnjo kinematografijo. Romantično tematiko, recimo, danes lahko in celo morajo prikazati povsem drugače, kot so jo v času nemega filma ali še pred desetletjem.
Quentin Durvvard je sicer film neverjetne maiovrednosti, plitek in nedomiseln, zgolj slikovno ilustriranje pustolovščin naslovnega junaka, ki pa je spet prirejen zvezdniškim zmožnostim interpreta Roberta Tay-lorja. Sicer pa tako izraziti fabulativni filmi, kot je Quantin Durvvard, nimajo drugačnih teženj in sporočil, razen da nudijo dve urifsproščujoče zabave, z ravno pravšnjimi dodatki napetosti, zapletov in srečnih razpletov, miselno so nezahtevni in tudi od gledalca ne zahtevajo tozadevnih miselnih naporov. Vse je prav lepo razloženo že sproti, vse tudi že»lahko slutimo vnaprej, dogodke in spet razplete, srečni ljubezenski konec.
Pa vendar nudi branje Scottovih zgodovinskih romanov še več kot zgolj pustolov-J skost, ki je za filme še kako dobrodošla, "kljub patini - čas in miselne ter nasploh spoznanjske tendence - nudi branje vendarle bolj kompleksno sliko o obravnavanih dogodkih, kakor pa je to zmogel film. Čast, viteštvo, ljubezen, vse je v filmu obravnavano patetično, neiskreno in tudi nesuge-stivno, s čimer pa so prav Scottove vrline izbrisane; ostal je skelet: akcija, bliščavi dekor ter nasploh popačena interpretacija »zgodovinskosti«. J. Poštrak
Torek, 17. februarja 1976 Glas - 9. stran
Vlamljal v avtomobile -
Decembra lani in januarja letos so na postaji milice v Kranju in na Jesenicah začele kar deževati prijave lastnikov osebnih vozil, ki jim je neznanec vlomil v vozilo in odnesel vredne predmete. Do sredine januarja se je teh prijav nabralo kar za okoli štirideset. Delavci milice so spoznali, da gre za izredno »delavnega« vlomilca v avtomobile, saj skoraj ni minilo dneva, ko ne bi bil na delu, ali pa je v enem dnevu oziroma večeru vlomil v več avtomobilov. Tolikšna pogostnost vlomov je narekovala tudi primerno akcijo: kranjski miličniki in kriminalisti so neznancu nastavili past. 15. januarja letos so ga zasačili pri vlomu v avtomobil na parkirnem prostoru pri skupščini občine Kranj: vendar pa je vlomilec utekel in so ga ujeli šele na železniški postaji, ko se je skril med železniške vagone. Miličniki so ugotovili, da so ujeli 24-letnega Ivana Urano, priučenega varilca doma z Jesenic.
Urana, ki je sedaj v preiskovalnem priporu, ne zanika, da je vlamljal v avtomobile: doslej je pojasnil okoli 20 vlomov, preiskava pa bo ugotovila, kako je tudi z ostalimi vlomi.
Večinoma je Urana, kot je po-
Medtem ko je obtoženi Mizdrag Branislav, 31-letni delavec brez zaposlitve, priznal očitano mu dejanje, pa soobtoženi Ranko Svjetlica, 22-letni delavec, sploh ni hotel vedeti, da bi kaj imel skupnega z dejanjem, za katerega je bil obtožen.
Dan pred 6. septembrom lani sta se Mizdrag Branislav in Ranko Svjetlica dogovorila, da bosta vlomila v sobo Dimitra Gagiča na Cesti svobode na Bledu ter mu vzela hranilno knjižico in osebno izkaznico, ki sta jo hotela uporabiti pri dvigu denarja, s tem da bi uporabila drugo sliko ali kako drugače. Dogovorila sta se, da Mizdrag izvabi Sveta Matošiča iz sobe na požirek pijače. Okoli desete ure pa sta se vrnila. Svjetlica, ki je bil pobudnik in »duhovni vodja podviga«, je stal na straži, medtem ko je Mizdrag splezal skozi okno Matošičeve sobe, v stavbo, preščipnil na vratih Gagičeve sobe ključavnico obešanko in v odklenjeni omari našel odklenjen kovček in v njem na ime Ikač hranilno
Nesreča na prehodu
Na leto dni zapora pogojno za dobo dveh let je okrožno sodišče v Kranju obsodilo Janeza Mežka, 42-letnega prevoznika z Rodin pri Žirovnici zaradi prometne nesreče, v kateri je ena oseba izgubila življenje.
Nesreča se je pripetila 4. oktobra lani nekaj pred 18. uro na Cesti maršala Tita na Jesenicah. Mežek je peljal s svojim tovornjakom mimo železniške postaje proti Javorniku po desnem voznem pasu, po levem pa neznani voznik zastave 101, in sicer le malo pred tovornjakom. Takrat je bilo že skoraj temno in rosilo je. Obe vozili, tako zastava 101 kot tovornjak, sta se približevala prehodu za pešce, ne da bi upoštevala možnost, da se na prehodu pojavijo pešci. Tako se je zgodilo, da sta prav tedaj prečkala cesto brata Safet in Omer Tubič. Prišla sta že čez polovico ceste, ko je z njune desne strani pripeljala zastava 101, ne da bi voznik upošteval prednost pešcev, tako da sta oba morala odskočiti, sicer bi ju osebni avtomobil podrl.Odskočila pa sta prav pred Mežkov tovornjak, ki je vozil po desnem pasu nekaj metrov za zastavo 101, tako da ju je tovornjak podrl. Pri tem je Omer Tubič dobil tako hude poškodbe, da je čez nekaj dni v bolnišnici umrl.
Sodišče je ugotovilo, da sta oba voznika tako zastave kot tovornjaka vozila prehitro in premalo pozorno ob takih vremenskih razmerah. Vozilo mora namreč voziti pred prehodom za pešce tako, da lahko pred prehodom ustavi, če je to potrebno. Voznik Mežek pa ni vozil tako, da bi lahko pred prehodom ustavil, iz kabine tovornjaka, ki je dokaj visoko, pa bi se lahko prepričal, če je prehod prazen, tudi če je pred njim na levi vozil osebni avtomobil.
Ko se je sodišče odločalo za kazen leto dni zapora in za njeno pogojno izvršitev, je upoštevalo, da je Janez Mežek prevozil že več kot pol milijona kilometrov, in to brez prekrška, razen tega pa SO bile okoliščine nesreče take, da sam ni povzročil nesreče, ampak tudi neznani voznik zastave 101, ki je zavozil v oba pešca na prehodu, a sta se mu izmaknila — pred tovornjak.
vedal preiskovalcem, v avtomobilih iskal denar. Največkrat so ga pritegnile ženske torbice, ki jih je videl v notranjosti avtomobila in največkrat je bil v njih tudi denar. Če so bile poleg še kake jestvine, je vzel tudi te, druge predmete pa je običajno odvrgel in jih ni imel, kot je povedal, namena prodajati ali zadržati: vsaj z večino predmetov je bilo tako, nekaj manjšega pa so pri preiskavi našli pri njem v stanovanju. Nekaj vrednejših predmetov pa je, preden jih je odvrgel, iz nerazumljivega vzroka tudi poškodoval.
»Najvrednejši vlom« naj bi osumljeni Urana Ivan zagrešil v prvi polovici novembra na Jesenicah, ko je vlomil v osebni avtomobil zastava 750, last J. J. V avtomobilu je našel lovsko puško bokarico, vredno okoli 30.000 din, nahrbtnik in manjši tranzistor. Te predmete je Urana odvrgel.
Precejšnjo vsoto denarja je Urana našel v ročni torbici v osebnem avtomobilu, v katerega je vlomil 19. decembra lani v Kranju. Prilastil si je 1650 din, torbico, dežnik, hranilno knjižico in potni list pa je odvrgel.
Medtem ko so bile lastnice torbic na plesu v Domu JLA v Kra-
knjižico. Pod mizo je našel tudi zaklenjen Gagičev kovček, ga nasilno odprl in našel hranilno knjižico z vpisanimi prihranki več kot 69.000 din. Ni pa našel nobene osebne izkaznice in je zato odšel k Svjetlici, kaj naj stori.
Le-ta mu je svetoval, naj na vsak način najde Gagičevo osebno izkaznico. Mizdrag je res iskal zelo temeljito, tako da je vlomil še v štiri omare v sobi, a brez uspeha. O tem je šel poročat spet Svjetlici, ki je stal na straži, le-ta pa mu je naročil, naj vzame obe hranilni knjižici, potni list Ikača in naj vse skupaj s kleščami vred podtakne v posteljo Sveta Matošiča, ki je bil zato sprva res osumljen kot sostorilec.
Kljub temu da je Svjetlica tajil, da bi bil skupaj z Mizdragom, pa se je sodišče na podlagi dokazov in pričevanja prič prepričalo, da ne govori resnice: celo več, vodil je to dejanje, saj se je Mizdrag, ki je vlamljal med samim dejanjem, hodil ven z njim posvetovat. Sodišče je Mizdraga obsodilo na leto dni zapora, pri tem pa upoštevalo njegovo odkrito priznanje in pa da še ni bil kaznovan, da je škoda povrnjena, to je, da sta lastnika dobila hranilni knjižici nazaj. Ranko Svjetlica pa je bil obsojen na leto in pol strogega zapora. Pri tem je sodišče upoštevalo kot olajšilno, da je še mlad in da še ni bil kaznovan. Med obtežilnimi okoliščinami tega poskusa kaznivega dejanja velike tatvine pa je upoštevalo, da je bil pobudnik, saj je Mizdrag le izpolnjeval njegova navodila, sam pa je izbral lažjo vlogo stražarja. Svjetlica je bil tudi zaposlen in torej ni bil v stiski, da bi moral jemati denar sodelavcem, ki so ga hranili za preživljanje svojih družin. L. M.
Zgrešil pot poštenosti
Dušan Juhner je 21-letni delavec brez zaposlitve, brez delovnih navad ki bi mu omogočale, da bi na dosedanjih delovnih mestih vztrajal kaj dlje. Ze večkrat je delo pustil samovoljno, se klatil iz kraja v kraj, nekajkrat ga je sodnik za prekrške zaradi tega že obsodil. Težnja, da bi si na lahek način pridobil sredstva za življenje, pa ga je napeljala tudi na nepošteno pot.
Aprila 1974 je v Kranju na športnem igrišču vdrl v skladišče SD Triglav, pri tem pa sta mu pomagala dva mladoletnika. Juhner je v skladišču nabral 4 pare športnih copat, 7 telovadnih majic in 5 telovadnih hlačk. Razen dveh treh parov copat so vse skupaj shranili v garderobni omarici na avtobusni postaji.
Nekaj dni zatem je Juhner bil v Kočevju, kjer je ob pomoči mladoletnika splezal v stanovanje R. M. skozi odprto straniščno okno. Iz predala pisalne mize v stanovanju je vzel 900 din.
Obe dejanji imata znake kaznivega dejanja velike tatvine, saj je v obeh primerih Juhner vdrl v zaprt prostor in pri tem moral premagati določene ovire.
Za obe kaznivi dejanji, ki ju je Juhner odkritosrčno priznal, ga je sodišče obsodilo na enotno kazen 8 mesecev zapora; morda bo v času prestajanja kazni prišel do spoznanja, da je poštena pot vsekakor lažja in boljša pot v življenje.
nju, je Urana vlomil v avtomobil parkiran pred domom, to je bilo 21. novembra lani, pobral iz denarnic 620 din, vse ostalo pa je v bližini odvrgel in so kasneje našli.
Prav mu je prišel tudi tranzistor, če ga je našel v avtomobilu, na spisku vzetih predmetov pa so tudi fotoaparat, daljnogled, usnjen suknjič, fotokamera, tranzistor z magnetofonom in druge vredne premete. Konec novembra je pred Kazino na Jesenicah našel v vlomljenem avtomobilu 2 kg mesa in 2 litra jedilnega olja: te jestvine so mu prišle prav čez praznike. Sredi decembra je na Cesti revolucije na Jesenicah našel v vlomljenem avtomobilu novo še zapakirano mešalno baterijo vredno okoli 3000 din: po nekaj korakih, ko je zavoj odprl in ugotovil, kaj je dobil, je vse skupaj odvrgel. Skratka, seznam je še dokaj dolg: račun za ta »samopostrežni« način oskrbe pa bo moral poravnati Ivan Urana sam.
L. M.
Zbujanje
narodnostne nestrpnosti
Pred okrožnim sodiščem v Kranju se je zagovarjal 21-letni Nurija Ta-bakovič doma iz Velike Kladuše. Septembra 1974 je namreč Tabako-vič v menzi SGP Tehnik v Škofji Loki vzklikal Hitlerju in Musoliniju, o Slovencih pa je govoril, da so lopovi in da se z njimi pogovarja kvečjemu na stranišču. Tudi Hitler, da je imel prav, ko je naredil taborišča za iztrebljanje ljudi. Pred sodiščem je Tabakovič sicer trdil, da se dogodka ne spominja, ker je bil takrat vinjen, čeprav je čez dva dni pri svojem nadrejenem v glavnem ponovil svoje izjave iz menze, tokrat pa je bil tudi trezen. Sodišče je ocenilo, da je s takšnimi izjavami Tabakovič ne samo žalil slovenski narod in s tem se-jal nestrpnost, ampak je s tem, ko je odobraval politiko iztrebljanja ljudi, zbujal nestrpnost tudi v širšem smislu. Spoznan je bil za krivega zbujanja narodnostne nestrpnosti po členu 119/III KZ in obsojen na šest mesecev zapora.
Zaprl pot mopedistu
Okrožno sodišče v Kranju je spoznalo Rafka Erzarja, starega 31 let, šoferja po poklicu iz Cerkelj, za krivega prometne nesreče, v kateri je umrl mopedist Alojz Tomažin.
Nesreča se je pripetila 16. avgusta 1974 nekaj po 18. uri na Cesti JLA v Kranju. Erzar je zapeljal izpred lekarne s tovornjakom na cestišče in zavijal levo prav tedaj, ko je z njegove leve strani pripeljal na mopedu Alojz Tomažin: temu je tovornjak zaprl pot, zato je trčil vanj in se tako hudo poškodoval, da je čez štiri dni v bolnišnici umrl.
Erzar se je zagovarjal, da je potem, ko je videl, da se z leve strani približuje mopedist, tovornjak takoj ustavil, ker pa je že stal na mopedi-stovem voznem pasu, tovornjaka ni mogel več umakniti nazaj, za voznika mopeda pa je dejal, da je pogled upiral predse in bi lahko oviro videl in obvozil. Res voznik mopeda v času nesreče ni bil trezen, vendar pa je oviro na cesti predstavljal Erzar-jev tovornjak. Erzar se je vključeval v promet s parkirišča in bi se moral dobro prepričati, če lahko to brez nevarnosti za druge udeležence v prometu tudi stori. Predvsem bi moral biti pozoren na levo stran, v katero se je vključeval. Njegova pozornost pa je bila zmanjšana zaradi vinjenosti. Sam je povedal, da je med delom pil pivo, analiza krvi pa je pokazala koncentracijo 1>10 promile alkohola. Če bi bil tfezen, in sjjočit, v službi je bil od 6. ure z^utftij, ne bi spregledal oziroma prepozrtb, dpazil mopedista. Kot dolgoletnem'izkušen šofer pa je verjetno vedel, da je s tako težkim vozilom vključevanje v promet počasnejše in težavnejše in je zato večja oddaljenost prihajajočih vozil nujna za varno vključitev v promet.
Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalne okolnosti, da je Erzar dolgoletni poklicni voznik, ki še ni bil nikoli kaznovan in da je tudi tokrat mopedist deloma pripomogel do nesreče. Sodišče je zato za nesrečo, ki je imela hude posledice, izreklo kazen 1 let«) in 10 mesecev zapora, vendar pa je ob okoliščini, da je bil to edini tak dogodek v dolgoletni dobi sicer vestncgii Šoferja, kazen odložilo pogojno z;i dobo dveh let.
Krvavec — Slovenska gorska reševalna služba je priporočila planinskim organizacijam, naj članstvo čim bolje seznanijo z nevarnostmi plazov oziroma snežnih lavin in se odločajo za ukrepe, da plazovi ne bodo povzročali Človeških tragedij. Priporočilo je v tem času še bolj pomembno, ker se zaradi obilice snega lahko vsak hip sprožijo plazovi. Snežne gmote bodo silile v dolino tako v višjih kot nižjih legah.
Planinsko društvo Kranj in Gorska reševalna služba sta upoštevala priporočilo in v soboto in nedeljo or-
ganizirala na Krvavcu »lavinski dan«. Udeležili so se ga najodgovornejši člani društva, gorski reševalci in vodje planinskih skupin (odseki, sekcije), razen njih pa tudi planinci z Jezerskega, iz Škofje Loke in Maribora, ki so te dni na Krvavcu na tečaju, ter predstavniki JLA. Skupno je bilo na Krvavcu več kot 30 ljudi.
O nevarnostih plazov in načinih, kako se Jim izogniti, so predavali inž. Pavle Segula, Jože Zvokelj, Tone Langerholc, Stane Rotar in Emil Herlec. -jk
KRANJ
PRIMSKOVO
POPUST OD 10 DO 40% PRI NAKUPU OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA DO 15. MARCA 1976
KREDIT DO 30.000 DIN
BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM
PARKIRNI PROSTOR
LAHEK DOSTOP
Hotela oškodovati sodelavca
mali oglasi • mali oglasi
Odlične uvrstitve
prodam
Prodam BCS kosilnico 127 in MARATON v zelo dobrem-stanju. Naklo 104 878
Utzodno prodam dobro ohranjen KAVČ in 3 fotelje. Suška 5, Škofja Loka 998
AVTORADIO na kasete, nov, nemški, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 999
Novo OMARO poceni prodam. Završnik, Kranj, Tomšičeva 30 1000
Prodam drobni KROMPIR. Bre-zar, Praprotna polica 20, Cerklje
1002
Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo.  Štular,  Nazorjeva 4, Kranj
1003
Prodam 2 m suhih smrekovih PLOHOV.    Pipanova   38, Šenčur
1004
Nov ŠTEDILNIK (2 elektrika 2 plin) prodam za 1400 din. Telefon 25-178 1005
Prodam MAKETO z električno železnico, sistem HO (150 x 115). Dokič Mišo, Planina 24, Kranj 1006
Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Alič, Škofja Loka, Kidričeva 19   „ 1001
Prodam JEDILNI KOT - obrtniško delo, plinski ŠTEDILNIK in garderobno steno. Informacije na tel. 23-461, popoldan 1007
Prodam več kosov STREŠNE OPEKE bobrovec. Informacije na tel. 22-001
kupim
Kupim dobro ohranjeni POSNE-MALNIK (manjši — do 60 1 na uro) Julka Okorn, Zg. Luša 6, Selca nad Škofjo Loko 1010
vozila
Prodam dele za ŠKODO. Telefon 22-207, Kranj 901
Ugodno prodam ZASTAVO 750 po delih in plinsko napravo za avto. Koželj, Cirčiče 34, Kranj 914
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, lepo ohranjeno. Ogled od 15. do 19. ure. Naslov v oglasnem oddelku
1008
Prodam dobro ohranjene ZIMSKE GUME radial michelin 165 x 14—2 zimski, 2 ježevki. Cirilova 14, Orehek 1009
stanovanja
Iščem SOBO na relaciji Kranj — Šk. Loka —Poljanska dolina. Sonja Krajzel, Poljanska 9, Avtokovinar, tel. 60-877
Nujno potrebujem opremljeno sobo v centru KRANJA ali bližnji okolici.   Ponudbe  pod »Dijakinja«
1011
SOBICO dobi dekle za gospodinjsko pomoč. Naslov v oglasnem oddelku 1012
posesti
Prodam lep TRAVNIK v Tene-tišah. Naslov v oglasnem oddelku
855
Nedograjeno VRSTNO HIŠO z vrtom prodam. Ponudbe pod »Gotovina« 1013
Nov PLESNI TEČAJ za začetnike ob sredah in petkih se začne v sredo, 18. 2., ob 18.30 v delavskem domu Kranj. Vabljeni! 860
izgubljeno
Izgubil se je LOVSKI PES TE-RIER, črne barve v okolici Bitenj. Javite na naslov: Zavrl Ivo, Sr. Bitnje 8 1017
Izgubil se je PES, temno rjav z belo liso pod vratom. Javite na telefon 25-162 1018
jugoslovanskih pionirjev
zaposlitve
Zaposlim kvalificiranega ali nekvalificiranega PLESKARJA. PLESKARSTVO, Vakaričič Miro, Kidričeva 43, Kranj 935
INSTRUIRAM vse osnovnošolske predmete ter PREVAJAM iz nemščine. Naslov v oglasnem oddelku 1014
Takoj zaposlim kvalificiranega ELEKTROINSTALATERJA. Mu-lej Stane, Elektroinstalacije Bled, Kolodvorska 1015
Takoj sprejmem dva vajenca za MIZARSKO OBRT. Ovsenik Alojz, Kranj, Jezerska 108/C 1016
obvestila
KRANJČANI! Vse vrste talnih oblog in preproge čistim STROJNO. Tudi če preproga nima madežev, jo je potrebno osvežiti in ji vrniti prvotno barvo in sijaj, da bo kot nova. Na vaš klic pridem na dom. Telefon 26-912 859
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
najdeno
Zatekel se je nemški črn OVČAR. Prebačevo 68 1019
Našel sem ŽENSKO KOLO. Kristane Leon, Predoslje 1 a 1020
nesreče
Tovornjak zaneslo
V četrtek, 12. februarja, nekaj pred 8. uro se je na regionalni cesti med Trebijo in Sovodnjem v Fužinah pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Franc Sluga (roj. 1952) iz Grada je peljal pravilno po desni proti Trebiji. V Fužinah mu je na klancu v nepreglednem ovinku pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila Leopold Kosec (roj. 1936) iz Hrastja. Tovornjak je zato zaviral, na zasneženem vozišču pa ga je zaneslo v levo in je trčil v osebni avtomobil.
V nesreči je bil" voznik Kosec huje ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici.
Trčil v avtobus
V četrtek, 12. februarja, ob 14.45 se je na regionalni cesti v Kokri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Borislav Džu-rič (roj. 1945) iz Kokre je peljal proti Kranju. Ko mu je pripeljal nasproti avtobus, vozil ga je Ljubomir Kogoj (roj. 1946) z Zg. Jezerskega, je voznik Džurič zaviral, pri tem pa ga je na spolzki cesti zaneslo v levo v avtobus. V trčenju je bil voznik Džurič lažje ranjen, škode na vozilih pa je za 10.000 din.
Poledenel ovinek
V petek, 13. februarja, ob 7.45 se je na Gorenjesavski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Jeko-vec (roj. 1935) iz Kranja je peljal proti podvozu pod železniško progo.
V blagem desnem ovinku pred podvozom pa je njegov avtomobil na poledeneli cesti zaneslo v levo, kjer je trčil v Pavlo Benedik (roj. 1913) iz Kranja, ki je hodila ob levem robu ceste. Benedikovo je vrglo na pokrov motorja, nato pa je padla na cesto. Prvo pomoč so ji nudili v ZD Kranj, nato pa so jo poslali v domačo oskrbo.
Neprimerna hitrost
V soboto, 14. februarja, ob 13.10 se je na magistralni cesti na Drulovki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Stupica (roj. 1945) iz Ljubljane je peljal proti Ljubljani. Na ravnem delu ceste na Drulovki ga je zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi in spolzki cesti zaneslo v levo in zasukalo, tako da je trčil v avtomobil Alojza Meglica iz Leš pri Tržiču, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica v Megličevem avtomobilu Dora Meglic (roj. 1910). Škode na vozilih je za 50.000 din. L. M.
Tretjega mednarodnega FIS tekmovanja v alpskem smučanju za pionirke in pionirje, ki je bilo minulo soboto in nedeljo na smučiščih Starega vrha, so se udeležili tekmovalci Avstrije, Bolgarije, Italije, ZR Nemčije in Jugoslavije.
Delavci smučarskega kluba Alpe-tour iz Škofje Loke so se tokrat zares izkazali. Kljub neugodnim snežnim razmeram, na Starem vrhu
Pokal častnega predsednika tekmovanja pionirjev Ivana Franka-Izto-ka je pripadel Avstrijcem. Bili so zares najboljša ekipa. Tekmovalci Avstrije so največkrat stali na zmagovalnih stopnicah.
Za nego občutljive kože vam priporočamo uporabo Urogesan kame-lične kolekcije.
Kamelična krema, kamelieni lotion in kamelični balzam
KEM. OBRT. ŠINKOVEC PAVEL, KRANJ, PREŠERNOVA UL. 19
Požar
V četrtek,. 12. februarja, ob 8. uri je začelo goreti v pisarni tovarne Kartonaža Ljubljana — obrat lepenke na Slapu v Tržiču. V sobi so polagali topli pod, tako da so s tekočim lepilom mazali površino. Med delom je bila vključena tudi peč, tako da se je zaradi toplote lepilo vnelo. Pogorelo je nekaj starega poda, vrata in dva moška suknjiča. Škodo cenijo na 20.000 din.
Iztrgal ji je torbico
V nedeljo, 15. februarja, ponoči je neznanec napadel Cilko Zavrl iz Bistrice, ki se je iz starega naselja Bistrica vračala proti novemu naselju. Iz rok ji je iztrgal torbico z 870 din in hranilno knjižico z večjo vsoto vknjiženega denarja in drugimi dokumenti. Neznanec je stekel proti Ročevnici. Oblečen je bil v tri-četrtinski plašč ali bundo s krznenim ovratnikom, govoril pa je srbo-hrvatsko.
dežurni veterinarji
OD 20. do 27. FEBRUARJA 1976:
RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj;
VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 za občino Škofja Loka;
BENULIĆ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice.
Centralna dežurna služba 25-779 Kranj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica, svaka
Tomaža Sodnikarja
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi kakorkoli pomagali v najtežjih dneh, ga pospremili na zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Posebna hvala požrtvovalni zdravnici dr. Sajevic Mariji, zdravnikom in sestram Instituta Golnik. Zahvaljujemo se tov. Pavliju Konradu, predsedniku Zveze invalidov, in tov. Toplaku za tople poslovilne besede ter družinama Juhart in Hrvatin za vsestransko pomdč v težkih trenutkih, organizaciji Zveze borcev NOV Vodovodni stolp, godbi, pevcem, praporščakom, upokojencem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Katarina in ostalo sorodstvo.
Kranj, 9. februarja 1976
je namreč v soboto in nedeljo zapadlo prek meter snega, so vse proge — sobotno slalomsko in nedeljsko vele-slalomsko — pripravili odlično.
Temu primerno so se izkazali tudi pionirji. Borili so se za vsako stotinko, za vsako desetinko sekunde.
Petkova otvoritev tekmovanja na škofjeloškem Mestnem trgu je bila že po tradiciji zelo prisrčna. Nekaj po pol šesti uri so v sprevodu izpred hotela Transturist krenili tekmovalci, štiriinosemdeset jih je bilo iz petih evropskih držav, ter člani prireditvenega odbora. Na Mestnem trgu so jih pričakali loški pionirji z baklami, pihalni orkester iz Škofje Loke ter mladi pevci iz mesta pod Lubnikom. Na otvoritvi mednarodnega FIS tekmovanja pionirjev je najprej spregovoril predsednik prireditvenega odbora Janez Šter, nato pa je tekmovanje ob intoniranju državne himne in dviganju jugoslovanske zastave na jambor slovesno odprl predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar.
Vodje ekip in tekmovalci so tekmovanje — tretje po vrsti — v Škofji Loki zapuščali zadovoljni. Še se bomo vrnili, še bomo prišli smučat na starovrške strmine, so zagotavljali Avstrijci, Bolgari, Italijani, Nemci in naši tekmovalci.
»Menim, da so med tekmovalci, ki smo jih pripeljali letos na Stari vrh, že potencialni kandidati za udeležbo na prihodnjih olimpijskih igrah in
na prihodnjih svetovnih prvenstvih,« mi je takoj po končanem , tekmovanju na Starem vrhu zatrdil vodja avstrijske reprezentance Oskar Tscherpel. »Žal mi je, da v Škofjo Loko nismo mogli pripeljati najboljše ekipe, je dejal vodja reprezentance Avstrije, »saj trenutno kar pet naših pionirjev tekmuje na podobnem tekmovanju v ČSSR. Sicer pa smo vsi navdušeni nad Škofjo Loko in smučišči na Starem vrhu.«
»Mednarodnih FIS tekmovanj v Škofji Loki se naši pionirji stalno udeležujejo,« pa mi je dejala vodja bolgarske reprezentance Emilija Angelova. »Tretjič smo tu! Trenutno še ne dosegamo posebnih uspehov, toda zdaj smo tudi pri nas začeli alpskemu smučanju posvečati večjo pozornost. Tekmovanja na Starem vrhu se letos udeležujejo pionirji klubov CSK in Slavija iz Sofije. Izredno presenečeni smo vsakokrat nad vašo gostoljubnostjo. Na vaša tekmovanja bomo vedno radi prišli.«
Rezultati: slalom — mlajše pionirke:   1.   Martina VVilhelmer,
2. ClaUdia Klabacher, 3. Margit Stummer (vse Avstrija), 4. Barbka Benedičič; mlajši pionirji: 1. Joac-him Buchner, 2. Gunter Ensmann,
3. Michael VVolf (vsi Avstrija), 4. Uroš Peternel (Jugoslavija); starejše pionirke: 1. Claudia Zoitl (Avstrija), 2. Romana Pintar (Jugoslavija), 3. Silvia Bonfini (Italija); sta-
Med mlajšimi pionirkami so.bile v slalomu »zlata«, »srebrna« in »bronasta« Avstrijke Wilhelmerjeva, Klabacherjeva in Stummerjeva.
Velik uspeh so dosegle jugoslovanske pionirke (starejše) v veleslalomu. Zmagala je Metka Jerman, druga je bila Nemka Monika Horterer, ki se spričo slabih vremenskih razmer in predčasne vrnitve v domovino ni udeležila razglasitve rezultatov, tretje in četrto mesto pa sta zasedli naši tekmovalki Damjana Likozar in Romana Pintar.
Častni predsednik FIS tekmovanja mladih smučarjev na Starem vrhu je bil zvezni sekretar za pravosodje in občo upravo Ivan Franko-Iztok. Na slovesni razglasitvi rezultatov v škofjeloškem hotelu Transturist je še posebno pohvalil borbenost tekmovalcev.
V slalomu četrta, v veleslalomu pa tretja — mlajša pionirka Barbka Benedičič.
rejši pionirji: 1. Ernst Riedelsber-ger, 2. Jakob Platzer (oba Avstrija), 3. Herbert Renoth (ZR Nemčija), . . . 5. Jurij Franko (Jugoslavija); veleslalom — mlajše pionirke: 1. Claudija Klabaeher, 2. Margit Stummer (obe Avstrija), 3. Barbka Benedičič (Jugoslavija); mlajši pionirji: 1. Joachirn Buchnei, 2. Mi-chael VVolf, 3. Gunter Ksmann (vsi Avstrija), ... 5. Jure Jakopin (Jugoslavija); starejše pionirke: 1. Metka Jerman (Jugoslavija), 2. Monika Horterer (ZR Nemčija), 3. Damjana Likozar, 4. Romana Pintar (obe Jugoslavija); starejši pionirji: Krnst Riedlsberger, 2. Horst Gseh-vvandtner, 3. Jakob Platzer (vsi Avstrija),... 5. Jurij Franko (Jugoslavija).
Delegat mednarodne FIS zveze neinz Steger iz Švice: »V Škofji Loki nisem prvič. Toda letos vas moram še posebno pohvaliti. Kljub slabim vremenskim razmeram je FIS tekmovanje potekalo brezhibno. Kaj takega so sposobni pripraviti le ljudje, ki delajo za šport s srcem. Škofjeločani ste sposobni organizirati še večja tekmovanja,« je dejal prirediteljem.
Progo za veleslalom sta postavila Jugoslovan Jernej Plajbes in Avstrijec VVolfgang Metzger, progo za veleslalom pa Nemec Rolando Rabe in Jugoslovan Jernej Plajbes.
Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan
Vaterpolo
Triglavani na Hvaru
Jutri bo člansko vaterpolsko moštvo kranjskega Triglava odpotovalo na Hvar, kjer bo v zimskem bazenu hotela Amfora od petka do nedelje polfinalni turnir za letošnji vaterpolski pokal SFRJ.
Poleg Triglava, ki je med zagrebško Mladostjo-Industromontažo, beograjsko Crveno zvezdo, herceg-novskim Jadranom, Rotorjem in splitskim Jadranom edini drugo-Hgaš. Torej se mu za uvrstitev v zaključni del — naprej gresta namreč samo dva — ne obeta nič dobrega. Kljub temu da so na četrtfinalnih bojih v Ljubljani pokazali dobro igro, bodo morali, če hočejo uspeti med to prvoligaško druščino, igrati Še bolje, pa imeti tudi nekaj športne sreče.
Vseeno pa varovanci trenerja Na-dižarja — Vidic, Z. Malavašič, Kuhar, Svarc, Balderman, Švegelj, Velikanje, Calič, Kuhar, M. Malavašič, Kodek, Leskovar — obetajo, da se bodo potrudili, čeprav je malo Upanja na končni uspeh, in da bodo dostojno branili ugled slovenskega in kranjskega vaterpola. -dh
Slovenska moška košarkarska liga
Triglav : Jesenice 99:68
Kranj — Slovenska moška košarkarska liga Triglav : Jesenice 99:68 (44:33), telovadnica oš V Pre-Miin. gledalcev f>(), sodnika Kveder (2i lm, Reberšak (Ljubljana).
TRIGLAV: Skubic 25 (6:5), Kalan 10, Košir 12 (2:2), Zupan 7 (8:3), Fartek 9 (2:1), Urlep 4, Stefe 11 (2:1), Lipovac 11 (6:3), Hribernik 2, Slokan 6, Šilar 2.
JESENICE: Bizjak 5 (2:1), Vauhnik 8 (2:2), Vujačič 2 (2:0), D. Pirih 32 (12:10), Noč 8, Lo-zar 4, P. Pirih 6, Mišic 3 (8:3).
Prosti meti: Triglav 26:15, Jesenice 26:16. Tehnična napaka: Fartek (34). Pet osebnih napak: Fartek (34), Skubic   (35),   Vauhnik   (35), Mišic
(37), Vujačič (38), Ložar (39).
Domačini so zlahka odpravili sicer borbene goste. Torej v gorenjskem derbiju so bili Jeseničani le v prvem delu enakovreden nasprotnik. Y nadaljevanju so Kranjčani s hitro in Atraktivno igro razbili obrambo poslov, pa tudi dobili so večino odbitih ŽOg pod obema košema.
Lestvica:
Triglav 2 2
Bežigrad 74 2 2
Fructal 2 2
Rudar 2 1
Branik 2 1
Celje 2 1
Vrhnika 2 1
Novoteks 2 1
Beti 2 1
Jezica 2 0
Jesenice 2 0
Trnovo 2 0
Plavanje
Petrič in Štembergerjeva uspešna
V Budimpešti je bilo povratno srečanje plavalne reprezentance Slovenije in Ujpest Dozse. Tokrat povratno srečanje sicer niso točkovali za ekipno zmago, vendar so podeljevali samo kolajne od prvega do tretjega mesta. Rezultati v vseh kategorijah so sicer slabši, saj so tekmovali v 33-metrskem bazenu.
V slovenski reprezentanci sta se izkazala Kranjčana Borut Petrič in Barbara Štem-berger. Petrič je bil najhitrejši na 400 m kravi s časom 4:22,0, s 5:03,5 na 400 m mešano pa si je priplaval še drugo zlato odličje. Štembergerjeva je s 2:51,6 na 200 m prsno zmagala, medtem ko pa ji je čas 3:40,3 na 200 m mešano zadostoval za drugo mesto.
-dh
Pari prihodnjega
ce : Branik, Bežigrad
0 192
0 166
0 168
1 150 1 178 1 177 1 163 1 143
1 141
2 153 2 129 2 137 kola:
74 : '
:147 1 :126 4 :144 4 :128 2 :169 2 :172 2 :173 2 :153 2 :153 2 :170 0 :174 0 :188 0 Jeseni-Priglav. -dh
Republiško prvenstvo v veleslalomu
Oblakova in Forte
Kranjska gora - Smučarski klub Akademik je bil na smučiščih Vitranea organizator letošnjega republiškega prvenstva za starejše mladinke in mladince v veleslalomu.
Republiški naslov pri mladinkah si je v izredno težkih pogojih zasluženo prismučala članica Alpe-toura Oblakova, pri mladincih, v obeh kategorijah je nastopilo 120 tekmovalcev, pa je bil najhitrejši Ljubljančan Forte. Tekma v slalomu pa je bila zaradi preveč zapadlega snega preložena.
Rezultati - starejše mladinke:
1. Oblak 1:39,43, 2. Tome 1:40,10, 3. Valič (vse Alpetour) 1:40,35, starejši mladinci: 1. Forte 1:28,61,
2. S. Kavčič (oba Olimpija) 1:30,05,
3. Zibler (Tržič) 1:31,37. -dh
V vrhu jugoslovanskega plavanja
V današnjem drugem moškem pregledu najboljših kranjskih plavali ev bomo pregledali najboljše dosežke prsnega in hrbtnega sloga.
Slovenska moška kegljaška liga
Poraz Triglava
Kegljači kranjskega Triglava so tokrat gostovali v Mariboru, kjer so se v nadaljevanju slovenske moške kegljaške lige pomerili z domačim Konstruktorjem. Domačini so bili boljši, saj so goste odpravili z 239 keglji razlike.
Konstruktor: 7324 - Vidmar 903, Klamfer 824, Murko 886, Bajarl 935, Krmelj 927, Mlakar 982, Kalanj 943, Pečovnik 924;
Triglav: 7085 - Karun 861, Zvr-šen 842, Pavlin 886, Cater 879, Jereb 937, Prijon 896, Vehovec 898. Marin-šek 886.
Lestvica:
Gradiš 6 6 0 0 + 1394 12
Konstruktor 6 5 0 1 +1252 10 Ljubljana 6 4 0 2      711 8
Triglav 7 4 0 3      645 8
Branik 6 3 0 3 - 260 6
Sloven. ceste 6 2 0 4 - 448 4 Rudar 6 2 0 4 - 515 4
Celje 7 2 0 5 -1407 4
Aero 6 0 0 6 -1372 0
Danes ob 16. uri bo Triglav gostil celjski Aero. -dh
Mladi Jeseničani prvaki SFRJ
ZAGREB - Tu je bil sklepni turnir najboljših pionirskih hokejskih moštev Spartaka, Medveščaka, Ine in Jesenic za letošnji najvišji pionirski hokejski naslov.
Mladi Jeseničani so bili za razred boljši, saj so si z visokimi zmagami prepričljivo osvojili naslov pionirskega prvaka SFRJ.
IZIDI - 1. KOLO: Medve-ščak : INA 19:1, Jesenice : Spartak 10:1, 2. KOLO: Med-veščak : Spartak 2:6, Jesenice : INA 15:0, 3. KOLO: Spartak : INA 23:0, Jesenice : Medve-ščak 10:2.
VRSTNI RED: 1. Jesenice 6, 2. Spartak 4, 3. Medveščak 2, ^4. INA 2._-dh
100 m prsno
V lanskem tekmovalnem obdobju na 100 m prsno je kranjski rekord še vedno iz leta 1974. Na čelu peterice najboljših je še vedno Tomaž Slavec, sirer pa se tudi lani v tej disciplini ni nič premaknilo naprej.
Najboljših pet: 1. T. Slavec (74) 1:14,4 2. Grošelj (72) 1:15,4, 3. B. Levičnik (64) 1:18,6, 4. Smid 1:22,7, 5. A. Slavec (71) 1:22,8; rekord SFRJ Divjak (Mladost) 1:08,3 (75), rekord SRS T. Slavec (74) 1:14,4.
200 m prsno
V tej disciplini lani triglavani niso izboljšali svojih rezultatov. Tako kot na 100 m prsno tudi na 200 m že par let ni bistvenega napredka.
Najboljših pet: 1. T. Slavec (74) 2:44,4, 2. Grošelj (74) 2:19.5, 3. Zrim-šek (571 2:50.2. 4. Smid 2:53,1, 5. B. Levičnik (63) 2:53,8; rekord SFRJ Divjak (Mladost) 2:32,6 (75), rekord SRS T. Slavee (74)2:44,4.
100 m hrbtno
Na krajši hrbtni progi je lani najbolje plaval Miran Praprotnik, sicer pa je rekord Kranja še vedno i/, leta 1965.
Najboljših pet: 1. 2. Levičnik (65) 1:09,2, 2. Praprotnik (75) 1:10,1, 3. J. Nadižar (69) 1:11,1, 4. Finci (58) 1:11,2, Drofenik (5!)) 1:11.2, 5. A. Slavee 1:13,0; rekord SFRJ N. Miloš (Crvena zvezda) 1:00,9 (72), rekord  SRS  Vrhovšek  (68) 1:02,0.
200 m hrbtno
Jani Nadižar je še iz leta 1965 najhitrejši Kranjčan. Toda lep napredek je pokazal Borut Petrič in Bojan Smid. Torej v vseh štirih disciplinah kaj slaba bera. Obrača pa se že na bolje, saj mradi, ki se z njimi načrtno dela, veliko obetajo.
Najboljših pet: 1 J. Nadižar (65) 2:27,0, 2. B. Petrič 2:27,7, 3. Smid (75) 2:32,4, 4. T. Slavec (75) 2:34,1, 5. S. Košnik (64) 2:37,4; rekord SFRJ P. Miloš (Crvena zvezda) 2:10,3 (75), rekord SRS Urankar (Rudar) 2:19,5 (75).
(Se bo nadaljevalo)     D. Humer
Največ SZ, našim polovičen uspeh
INNSBRUCK - XII. zimske olimpijske igre so se končale z največjim uspehom za reprezentanco Sovjetske zveze, ki je osvojila kar 13 zlatih, 6 srebrnih in 8 bronastih medalj. Na drugo mesto se je po odlič-jih uvrstila ekipa NDR, na tretjem pa je ZDA. Doslej vo- • deča država po oll jnah na zimskih olimpijskih igrah Norveška je tokrat zasedla četrto mesto. Sicer pa je na letošnji olimpiadi osvojilo kolajne kar 21 držav od 35 nastopajočih.
Naši predstavniki — smučarji in hokejisti — so v poprečju dosegli za naše razmere zadovoljive rezultate. Hokejisti so osvojili četrto mesto v B skupini oz. deseto mesto ob upoštevanju ekip A skupine. Naši reprezentantje so razočarali predvsem v tekmi z Avstrijo, kjer so v petek zelo slabo zaigrali.
Izmed smučarjev je najboljši rezultat dosegel Bojan Križaj v veleslalomu. V njegovi specialni disciplini slalomu pa je v soboto že v prvem teku padel in si tako zapravil pričakovano dobro uvrstitev. V kombinaciji pa je zasedel solidno 13. mesto Andrej Koželj. V teku na 50 km je pokazal veliko požrtvovalnost Maks Jelene, kljub borbenosti pa se je moral zadovoljiti le s 44. mestom. Največje zanimanje je bilo nedvomno za skoke na veliki skakalnici, kjer so v nedeljo popoldne slavili Avstrijci. Kar jim ni uspelo na srednji skakalnici, so tokrat osvojili zlato in srebro. Zmagal je Zahomčan Karel Sch-nabl, 2. mesto pa je osvojil mladi Innauer. Veliki dvoboj med Avstrijci in vzhodnimi Nemci se je tako končal na letošnji olimpiadi neodločeno. Na prvi tekmi so namreč osvojili prvo in drugo mesto vzhodni Nemci, tretje pa Avstrijci, na veliki skakalnici pa je bil obratni vrstni red. Izmed naših skakalcev je bil spet najboljši Bogdan Norčič, ki se je v primerjavi s prvo tekmo popravil za deset mest in zasedel 28. mesto. Ce bi mu uspel prvi skok in bi poletel vsaj 90 m, bi se uvrstil okoli 15. mesta. Ostali naši so tudi tokrat razočarali, saj je bil Dol-har 42., Demšar 43. in Zupan 54.
Trinajsta zimska olimpiada bo v ZDA, in sicer v Lake Pla-cidu. Dokončno pa bodo organizatorji sporočili udeležencem šele prihodnje leto, če bo prireditev v tem kraju. Upamo, da se ne bo zgodilo nekaj podobnega kot z Denverjem, ki je odpovedal organizacijo XII. zimskih olimpijskih iger in je potem naknadno vskočil Innsbruck. Olimpiada v Inns-brucku je bila po številu nastopajočih in po številu gledalcev doslej rekordna, saj je nastopilo več kot 1600 športnikov iz 35 držav, vse prireditve pa si je ogledalo več kot poldrugi milijon gledalcev.
J. J.
V odločilnem srečanju zatajili
Innsbruck — Jugoslovanska hokejska reprezentanca — Albreht, M. Zbontar, Lap, Savič, Beravs, Kumar, Sčap, Jakopič, Gojanovič, Hafner, Lepša, R. Smolej, Kavec, F. Zbontar, Po-Ijanšek, Petač, Puterle, Hiti — se na hokejskem turnirju skupine B v sejemski dvorani ni proslavila, saj je v končni razvrstitvi zasedla komaj četrto mesto, kar ji je prineslo, da so med dvanajstimi reprezentancami skupine A in B zasedli deseto mesto.
Jeseniški napadalec Franci Zbontar je na olimpijskem tur mrju skupine B na listi strelca drugi za Romunom Tereait.
Ze v uvodnem kvalifikacijskem srečanju z Amerikanci za uvrstitev v skupino A so naši, kljub porazu prikazali zadovoljivo igro in formo, le v obrambi je še vedno šepalo, l'o uspelem startu v skupini B so »modri«, ko so premostili DTVO prepreko, saj so premagali Švico in Romunijo, pokazali, da lahko računamo na visoko uvrstitev, na prvo mesto v svoji B skupini. Medla zmaga nad Bolgari je že pokazala, da v »modrih« vrstah obramba dela še vedno preveč napak. Branilci, ki niso bili preveč posrečeno izbrani, so delali zmedo v naših vrstah. Nato je prišel nepričakovani poraz s hitrimi Japonci. Ze tu smo si zapravili že skoraj lepe možnosti za prvo mesto. Le še dobljeni točki proti Avstriji bi nas rešili najhujšega. Toda spet so razočarali, saj so morali ledeno ploskev zapustiti poraženi, in sanj o naslovu je bilo konec (Jugoslavija : Avstrija 1:3). Tako so le četrti.
Lestvica:
Romunija 5 Avstrija 5 Japonska 5 Jugoslavija 5 Švica 5 Bolgarija 5
23:15 18:14 20:18 22:19 24:22 19:38
Polfinale za mladinski vaterpolski pokal
SFRJ
Mladincem Triglava ni uspelo
Kranj — Mladinskemu vaterpolskemu moštvu Triglava ni uspelo, da bi se med ekipami reškega Primorja, beograjske Crvene zvezde in Partizana ter zagrebške Mladosti-Indu-stromontaže v domačem bazenu uvrstil v finalni del tekmovanja za mladinski vaterpolski pokal SFRJ.
Finalista kranjskih tridnevnih polfinalnih bojev sta torej Partizan in Mladost-Industromontaža. Oba sta pokazala največ, čeprav sta imela tudi slabe trenutke. Partizanu je k osvojitvi prvega mesta odvzel točko Triglav, premagal pa je konkurenta za drugo mesto Mladost-Industromontažo. Domači mladinci — Rant, Raisner 3, Krašovec 5, Snahi 13, Stanišič, Godec 1, VVagner 8, Homar 2, Gale, Klemenčič, Sever, Sparovec — niso igrali slabo, vendar jih je na poti k ponovni uvrstitvi v finalni del zaustavil Primorje. Možnosti pa so si zapravili tudi v igri s Partizanom in Mladostjo-Industromontažo. Ze obe dobljeni tekmi so namreč spremenili v remi. Tako po štirih letih Kranjčanov — v vseh dosedanjih so bili vedno med
najboljšimi drugi - letos ne bo v drulbi finalistov za prvo mesto.
Izidi — 1. kolo: Primorje : Partizan 4:8 H,:4, 2:1, 2:3, 0:0), Mladost-Industromontaža : Crvena zvezda 12:5 (4:0, 3:0, 1:2, 4:3), 2. kolo: Mladost-Industromontaža Primorje 8:3 (2:1, 3:0, 2:1, 1:1), Triglav : Crvena zvezda 13:7 (2:2, 3:0, 4:2, 4:3), 3. kolo: Partizan : Mladost-Industromontaža 6:5 (2:3, 3:0, 0:2, 1:0), Triglav : Primorje 7:9 (2:2, 1:3, 1:1, 3:3), 4. kolo: Primorje : Crvena zvezda 5:9 (1:2, 1:0, 3:2, 0:5), Triglav : Partizan 10:10 (2:3, 4:3, 4:1, 0:3), 5. kolo: Partizan : Crvena zvezda 9:4 (3:2, 2:0, 2:0, 2:2), Triglav : Mladost-Industromontaža 7:7 (2:2, 3:0, 0:2. 2:3).
Vrstni red: 1. Partizan 7, 2. Mladost-Industromontaža 5, 3. Triglav 4, 4. Primorje 2, 5. Crvena zvezda 2.
Sodniška trojka: Pičulin (Kranj), Oman (Koper), Matošič (Zagreb) so solidno opravili svojo nalogo.
D. Humer
V Kranjski gori in sploh v zgornji savski dolini je lepo in prelepo, še posebno pozimi, ko ali bolje če zapade dovolj snega in ožive smučišča. Ko sem zadnjič smučkal po kranjskogorskih belih poljanah in seveda vznejevo-Ijeno čakal v dolgih vrstah pred vlečnicami, me je v danem trenutku še najbolj jezilo to, da ne premorejo tisti delavci pri vlečnicah toliko energičnosti in srdite komande, da bi napravili red v vrstah: kdor »pade« sredi vrste in se prerine naprej, pač »pade« in je prej na vrsti; kdor se hoče sam popeljati, se pač popelje sam proti vrhu, smučarji pa čakajo. Prav in čisto vseeno jim je, če se na vlečnici za dva vse popoldne vozi le en sam. Iz izkušenj pa vem, da na avstrijskih smučiščih delavec pri »sidru« zarjove kot medved, če se zdi, da bo vlečno sidro popeljalo le enega, medtem ko se dva prijatelja tiščita skupaj in hočeta biti neločljiva tudi na vlečnici.
No, ker sem imel v dolgih vrstah pred napol zasedenimi vlečnicami dovolj časa za premislek, za opazovanje, za razgledovanje, sem se malce zamislil nad panoramo Kranjske gore. V nekem alpskem stilu se bohoti zdaj Alpina, spet v drugem Kompas, Larix, Motel in tako naprej, vsak drugače in vsak po svoje. Krasno raznovrstno je vse skupaj, nič enotnosti, vsak hoče biti po svoje izviren, domiseln in najbolj »nobl«. Samo v nečem so si vsi edini: prav vsi arhitekti in načrtovalci so krepko mahnili mimo tiste kmečke arhitekture zgornje savske doline, ki so se ji hoteli tako zelo približati.
Vsak zase in vsak po svoje so svojim objektom dali tudi kar najbolj imenitno ime in ob nekaterih me kar srce zaboli, tako domača, blagozveneča so. Vzemimo kar Larix, kako naravno zveni, kako domače ime za domači hotel sredi Kranjske gore. Človek zatrepeče od srda, če bi po naključju larix prevedli in našli navadni, odurni macesen. In Erika, zelo fino, Erika, le kam bi z reso ali vresjem; in Alpina in drugi, kako srečna roka pri izbiri imen!
Ne vem pa, kaj je vendarle padlo v glavo Koprčanom, da so svoj dom imenovali Spominčica in kaj si vendarle mislijo pri Slovenijalesu s svojim Macesno-vim gajem pa drugi s Kekcem in tako dalje. Takšna ničvredna domača imena vendarle niso za današnjo rabo, še posebno v Kranjski gori ne.
Da bi bilo vsaj tu nekaj enotnosti, če je že v arhitekturnih zamislih nikakor noče biti, je še najbolje, da se vsaj kolikor toliko slovenska imena ustrezno spremene v blagozveneča tuja. Še najbolje bo, da tisti hotelirji, ki so svojim hotelom in objektom nadeli kar najbolj imenitna tuja imena, enkrat že vendarle prepričajo vse tiste, ki se trdno in neomajno oklepajo raznih Špikov in Vitrancov itd. Ne nazadnje bi v tem smislu ustrezno lahko prevedli tudi samo Kranjsko goro...
Trideset let Dolika
Jesenice — Letos februarja poteka trideset let, odkar so na Jesenicah na pobudo slikarja — amaterja Franceta Kreuzerja ustanovili likovno društvo DOLIK — poimenovali so se domači likovniki. Vse od tedaj delujejo domači likovniki vneto in prizadevno, prirejajo razstave, vzgajajo mlade, organizirajo predavanja in so skratka stalno, že vseh trideset let prisotni v jeseniškem kulturnem prostoru.
Likovni klub DOLIK deluje v okviru DPD Svoboda Tone Cufar. Člani kluba so v tridesetih letih pripravili okoli 300 razstav, od tega največ na samih Jesenicah. Še posebno radi pa so razstavljali tudi v
zamejstvu in se udeleževali slikarskih kolonij. Člani likovnega kluba DOLIK so številni udeleženci tudi edine planinske slikarske kolonije pri nas.
V teh letih od ustanovitve do danes delo kluba nikoli ni zamrlo, saj so znali pridobivati nove člane, največ iz vrst delavcev Železarne, ki je tudi sicer stalno podpirala likovnike. Danes DOLIK združuje štirideset slikarjev z Jesenic in okolice.
Ob lepem delovnem jubileju so člani DOLIKA pripravili v mali dvorani pri Jelenu na Jesenicah kolektivno slikarsko razstavo in jo odprli s kratkim kulturnim programom.
D. S.
V mali dvorani pri Jelenu na Jesenicah so odprli kolektivno slikarsko razstavo domačih likovnikov ob tridesetletnem delovanju kluba DOLIK. Na razstavi se s svojimi deli predstavlja 19 amaterskih slikarjev. Pokroviteljstvo nad jubilejno kolektivno slikarsko razstavo Dolika, ki je prejel letošnjo gorenjsko Prešernovo nagrado, je prevzela jeseniška Železarna, (ds) — Foto: F. Perdan
France Kreuzer
France Kreuzer
Pred tridesetimi leti...
Na železarskih Jesenicah živi in dela nekaj prizadevnih likovnih sa-morastnikov, ki se po delu v jeseniški Železarni zaprejo v svet likovnega ustvarjanja in vsak zase in vsak po svoje interpretirajo svet okoli sebe, svoje misli in svoja notranja občutja. Med njimi tudi samorastnik France Kreuzer s Koroške Bele, na pobudo katerega se navdušeni slikarji zbero in ustanove svoje društvo, klub domačih likovnikov, DOLIK. Še isto leto pripravi okoli dvajset članov Dolika kolektivno slikarsko razstavo, ki ne ostane brez odmeva v ožji in širši domovini. Z navdušenjem se razpišejo listi in časopisi, pozdravljajo ustanovitev Dolika na železarskih Jesenicah in pozivajo vse slikarje samorastnike, naj se zgledujejo po jeseniškem primeru. [
V tridesetih letih ...
Kvaliteta Dolika raste, sami člani skrbe za svojo vzgojo in za svoje izpopolnjevanje in so dobri in najboljši mentorji novih članov. Ti ljudski likovni talenti, med katerimi zavzema posebno mesto tudi France Kreuzer, prirejajo razstave in so deležni vse pozornosti našega kulturnega sveta in ljubezni, ki jo izkazujejo ljudje.
France Kreuzer, vedno prisoten kot slikar, kot prizadevni član Dolika, se v svojih delih najraje zateka v njemu ljub in domač planinski svet in ga predstavlja sprva zelo in preveč verno, nato pa v vedno boljših in boljših delih. Izredno cenjen tudi kot človek, kot delavec, kot krajan, nagrajevan s spoštovanjem
Kaj je z zajezitvijo Radovne?
Radovljica — Delegacija krajevne skupnosti Gorje je na zadnji seji občinske skupščine postavila vprašanje, kaj je novega okrog priprav in načrtov glede zajezitve Radovne. Odgovor na vprašanje je bil dan že
na seji skupščine. Rečeno je bilo, da tudi skupščina oziroma njeni organi ne vedo nič novega oziroma le to, da ustrezni organi v republiki to vprašanje še preučujejo. Ko bo kaj novega, bodo delegati in občani o tem obveščeni. A. Z.
od soljudi, se dviga in dviga tudi v svojem samorastniškem, likovnem zagonu in nazadnje doseže tisto kvalitetno raven, po kateri je hlepel v svojem neutrudnem ustvarjanju.
Kot pobudnik Dolika, ki je danes ena najboljših amaterskih likovnih skupin pri nas, mu je ostal zvest do danes. Ne le zvest kot njegov član, temveč tudi kot nenehni in neutrudni delavec pri nadaljnji organiziranosti in delovanju likovne skupine. Sprejemal je vse ostale, dolžnosti in obveze z eno samo željo, da se Dolik razraste, da njegovo delovanje ne zastane.
In tako kot so vsi ostali člani Dolika, tako je tudi France Kreuzer prispeval izreden kulturni delež k likovni estetski vzgoji delovnih ljudi in občanov. In namera in želja pred tridesetimi leti se je povsem uresničila, saj je danes Dolik pojem likovne tvornosti ne le na Gorenjskem, temveč tudi po vsej Sloveniji.
D. S.
Občni zbor foto kluba na Jesenicah
Jesenice — Na zadnjem občnem zboru foto kluba Andrej Prešern na Jesenicah so se člani domenili, da bodo še naprej sodelovali na raznih razstavah in sklenili, naj postane razstava Človek in jeklo tradicionalna. Razpravljali so tudi o pomladitvi kluba predvsem z mladimi iz nekaterih jeseniških osnovnih šol, kjer se mladina rada ukvarja s fotografijo.
Na občnem zboru so izvolili tudi nov odbor in sprejeli pravilnik. Še vedno pa imajo precejšnje težave s prostorom, saj sedanji ni več primeren. Na občnem zboru so si ogledali tudi več diapozitivov iz Grčije.
J. Mrovlje
IX. zimske športne igre občinskega sindikalnega sveta
Kranj
Kljub snegu in skoraj neprevoznim cestam na startu 375 tekmovalcev — priznanje smučarskemu klubu Mojstrana, ki je pripravljal proge in vsem tekmovalcem
Sneg je letos delal velike preglavice tudi organizatorjem IX. zimskih športnih sindikalnih iger. Najprej zato, ker ni in ni hotel pobeliti smučišč ali pa ga je padlo komaj toliko, da je zakril kotanje na terenih, kjer naj bi bila tekmovanja in so si na ObSS v Kranju morali še nekaj dni pred startom beliti glavo, kje naj bi igre prazaprav potekale. Ko pa so se odločili za Mojstrano in je bilo že vse pripravljeno za spust in tek, je začelo snežiti kot za stavo. Večdnevni napori smučarskih delavcev iz, Mojstrane so bili zastonj, saj so debeli kosmi, ki so od petka popoldne kot za stavo padali izpod neba, sproti zakrivali proge.
Čeprav je že vse kazalo, da ne bo veliko tekmovalcev, ki bi se odločili za tekmovanje v snežnem metežu, se je vendar v soboto, ko so bili na sporedu teki in veleslalom, zbralo na startu 165 od 273 prijavljenih za tekmovanje v veleslalomu in 56 od 96 prijavljenih tekačev. V nedeljo, ko je bil dostop do Mojstrane že skoraj nemogoč, saj je še kar naprej snežilo in je bila snežna odeja debela že precej več kot pol metra, pa se je tekmovanja v veleslalomu udeležilo 154 od 487 prijavljenih članov osnovnih organizacij sindikata iz kranjskih delovnih organizacij. Skupaj se je v dveh dneh zbralo na startu za tek in veleslalom 375 smučarjev.
Zaradi izredno težkih pogojev, saj je sneg sproti zasipal proge, izreka občinski sindikalni svet Kranj vse priznanje smučarskemu klubu Mojstrana, katerega prizadevni delavci so se oba dneva tekmovanj prizadevali, da bi bile proge v redu pripravljene. Prav tako izreka priznanje vsem tekmovalcem, ki so se udeležili športnih iger.
Pokrovitelj tekmovanja je bila Veletrgovina Merkur Kranj.
Rezultati Veleslalom: .
moški A (do 25 let): 1. Tomaž Bernik, Servis Gorenje, 2. Pavel Bajt, Sava, 3. Izidor Krničar, Ekso-term. Startalo je 42 tekmovalcev.
moški B (od 25 do 30 let): 1. Marjan Pesjak, Cestno podjetje, 2. Silvo Logonder, Iskra, 3. Blaž An-dolšek, Elektro. Startalo je 83 tekmovalcev, i
moški C (od 30 do 35 let): 1. Peter Boškin, Cestno podjetje, 2. Stane Frantar, Eksoterm, 3. Ivan Tepina, Elektro. Startalo je 33 tekmovalcev.
moški D (od 35 do 40 let): 1. Tomaž Jamnik, Iskra, 2. Brane Jaklič, Iskra, 3. Janez Robas, Gimnazija. Startalo je 29 tekmovalcev.
moški E (od 40 do 45 let): 1. Brane Tomažič, Iskra, 2. Rudi Bene-dik, Iskra, 3. Janez Šumi, Gorenjski tisk. Startalo je 43 tekmovalcev.
moški F (od 45 do 50 let): 1. Miloš Jocif, ZTP, 2. Vinko Šarabon, Iskra, 3. Mirko Bajželj, Tekstilindus. Startalo je 16 tekmovalcev.
Glas prihaja k vam!
V torek, 24. februarja, se bomo srečali! Glas bo prišel v vaš kraj! Imate morda probleme? Imate morda težave, ki jih niste sami kos razrešiti, težave, ki vas tarejo že leta in leta. Ne trdimo, da vam bomo lahko pomagali, toda vseeno nam jih zaupajte. Razumeli vas bomo in o vaših težavah tudi pisali. V našem uredništvu smo se namreč odločili, da bomo odslej vsak teden obiskali najmanj en gorenjski kraj. Tokrat so na vrsti
ŽELEZNIKI
Najbrž beležnice naših novinarjev v Železnikih ne bodo ostale prazne. Prebivalci najmlajšega slovenskega mesta se namreč morajo spopadati s številnimi težavami. Urbanistična ureditev kraja je vsakakor na prvem mestu! Prebivalce Železnikov in okolice, prebivalce Selške doline, vabimo, da obiščejo naše »uredništvo« v mali dvorani kulturnega doma v Železnikih v torek, 24. februarja, ob 16. uri. V Železnikih vas bodo pričakovali: fotoreporter Franc Perdan in novinarja Darinka Sedej in Janez Govekar. -jg
moški G (nad 50 let): 1. Ivan Stružnik, ŠC Iskra, 2. Janez Hladnik, Tekstilindus, 3. Franc Medja, upokojenec Zavarovalnice Sava. Startalo je 11 tekmovalcev.
ženske A (do 25 let): 1. Tatjana Remškar, Letališče Brnik, 2. Majda Ovniček, PTT, 3. Jožica Mežek, Bolnica Golnik. Startalo je 24 tekmo-valk.
ženske B (od 25 do 35 let): 1. I
Avrelija Prelovšek, Iskra, 2. Eraa Zaje, Sava, 3. Jana Tepina, Gorenjska oblačila. Startalo je 20 tekmovalk.
ženske C (od 35 do 45 let): 1.
Ana Leskovšek, Letališče Brnik, 2. Jana     Rauntner,     Zavarovalnica j Sava, 3. Boža Trefalt, Projekt. Star- j talo je 14 tekmovalk.
ženske P (nad 45 let): 1. Meta Oblak, Osnovna šola Lucijan Seljak, 2. Milena Smole, Projekt, 3. Božena Štuhec, Tekstilni center, 4. Zdenka Jamnik/ Osnovna šola Frarrce Prešeren. Startale so 4 tekmovalke.
Teki:
moški — proga dolga 5 km: 1.
Jože Šolar, Iskra, 2. Janez Gorjanc, Sava, 3. Franc Naglic, Projekt. Startalo je 47 tekmovalcev.
; ženske — proga dolga 3 km: 1.
Helena Bešter, Iskra, 2. Helena Udir, Zdravstveni dom, 3. Frančiška Hočevar, Eksoterm. Startalo je 9 tekmovalk. L. Bogataj
Darilo za 8. marec in vse dni v letu
1. Hajko Flerin,
Kidričeva 36, Kranj l.OOO
2. Zmago Flerin, ■ | Kidričeva 36, Kranj 1.00«
3. Vladimir Flerin,
Kidričeva 36, Kranj 30«
4. Marija Smid,
Na Plavžu 58, Železniki 10«
5. Zalika Radikovič,
Kebetova 8, Kranj 50«
6. Trgovsko podjetje Rožca,
Jesenice 7.520
7. KŽK Kranj 20.000
8. Delavska univerza
Tomo Brejc, Kranj 2.500
9. Osnovna šola
Stanko Mlakar, Šenčur 2.450
10. Osnovna Šola
Stane Žagar, Kranj 2.000
11. Postaja milice, Škofja Loka l.1!'50
12. Gizela Mrak, Kranjska gora 50
13. SDK - ekspozitura
na Jesenicah 850
14. Slavka Miklavčič in Ivo, Kebetova 2, Kranj 3O0
15. Slavka Šranc, Zgornje Gorje, Radovljica l.OOO
16. Osnovna šola
Davorin Jenko, Cerklje 2.80'
17. Zupan Janko, Jezersko 17 5O0
18. Krajevna organizacija
RK Gorice 20«
19. konferenca OOS OZD Sava (namesto nakupa venca) 77«
20. komite OK ZKS Kranj
(namesto novoletnih čestitk) 50«
21. OOS ČP Glas 85«
22. Postaja mejne milice
Korensko sedlo 85«
23. Anica Kastelic, Tavčarjeva 22,
Kranj 10«
24. Anica Dolžan, Šorlijeva 33,
Kranj 20«
25. Anton Arvai, Kajuhova 2,
Kranj 2.00«
26. Postaja mejne milice Rateče 60« i
27. Osnovne organizacije sindikata Železarna Jesenice 100.00«
28. OOS podjetja Bled 85«
29. Osnovna šola j Stane Žagar, Kranj 1.00«
30. Tončka Konobelj,
Jesenice, Titova 87 20«
31. Štefka Frančeškin, Kranj,
Staneta Rozmana 10«
32. OOS Brivsko frizerski salon
Kranj 2.26*
33. Marija Jelovčan,
Hrušica 53, Jesenice 20«
34. Milan Bajželj,
Pot na Jošta 19 a, Kranj 10«
35. Ivan Brun, Bašelj 8,
Preddvor 1»°
36. Majda Bogataj, . Frankovo naselje 71, Šk. Loka 10*
37. Jelka Kotar,
Frankovo naselje 71, Šk. Loka &v
38. OOS Posebne osnovne šole . Škofja Loka «s"
39. Kolektiv gostišča Miki . Gozd-Martuljek 1.70'j
40. Kolektiv okrožnega sodišča . v Kranju 34
41. Radon M., Kranj
42. OSS Merkur, Kranj 28.8«'
16. 11. 1976 je bilo na žiro račuli Odbora za nakup rentgenskega ap3 i rata za zgodnje odkrivanje raka njji dojki (št. 51500-678-280091) 187.2#' dinarjev.